UDK 821.161.1.09 Puškin A. S. Aleksander Skaza Filozofska fakulteta v Ljubljani
POMAH «EETEPBVPr» AH^PE^ BE^OrO H n03MA «ME^HMH BCA^HHK» A. C. nymKHHA*
(no3TonorHHecKHH acneKT)
300-Jiemuio CaHKm-nemep6ypza
Razprava izhaja iz dejstva, da je »peterburška povest« Bronasti jezdec A. S. Puškina doživela izjemno pozornost tako pri ruskem simbolizmu kot še posebej pri Andreju Belem, ki se je v romanu Peterburg odzval (ob upoštevanju tradicije N. V. Gogolja in F. M. Dostojevskega) z zaostreno groteskno obliko na nekatere temeljne dileme Puškinove stvaritve. Pozornost je posvečena predvsem tistim dilemam in z njimi povezanim poetološkim vprašanjem, ki jih A. S. Puškin kot eden od utemeljiteljev tradicije »peterburškega teksta ruske literature« zastavlja s svojo stvaritvijo Bronasti jezdec romanu Peterburg Andreja Belega, najizrazitejši umetnini kriznega obdobja ruskega simbolizma, t. i. groteskno-karnevalskega simbolizma. V ospredju je problem krize avtorja, ki pri Puškinu izhaja iz ambivalentnega odnosa »pevca imperije in svobode« do literarnih junakov, pri Andreju Belem pa se zaostri v njegovem prehodu čez meje panestetiz-ma mitopoetskega simbolizma k razdvojenosti med utopično mitopoetsko idejo o preroditeljski vlogi ustvarjalne Besede in zatonom Besede v kaosu »možganske igre«.
The paper proceeds from the fact that the A. S. Puškin' s »Petersburg tale« The Bronze Horseman has attracted an extraordinary amount of attention in Russian Symbolism in general and by Andrej Belyj specifically. The latter in his novel Petersburg responded (with deference to the traditions of N. V. Gogol' and F. M. Dostoevskyj) in a sharply grotesque form to some of the fundamental dilemmas of Puškin's creation. Attention is given primarily to those dilemmas and the poetological questions connected with them, which Puškin, as one of the founders of the tradition of the »Petersburg text in Russian literature« established with the creation of The Bronze Horseman, poses for Belyj's novel Petersburg, the most expressive artistic exponent of the period of crisis in Russian Symbolism, so-called grotesque-carnivalesque symbolism. The problem of the author's crisis is foregrounded, which with Puškin proceeds from his ambivalent view as the »bard of empire and freedom« towards literary protagonists; with Bely it becomes sharpened when he goes beyond the boundaries of the pan-aestheticism of mythopoetic symbolism to the dichotomy between the utopian mythopoetic idea of the regenerative role of the creative Word and the fall of the Word in the chaos of the »mental game«.
Ključne besede: poetika umetniške modalnosti, dekanonizacija žanra, groteskna dvosvet-nost, kriza avtorja, polifonija, verjetnostni siže, zametki nove oblike žitja, »roman o romanu«, kronotop, modificirani pripovedovalec
K^MHeBMe c^OBa: nosTHKa xy^o^ecTBeeeoH MOflanteocTH, fleKaHOHHaaqaa »aepa, rpoTecKHaa flByMHpHocTt, Kpaaac aBTopa, nona^oHHa, BepoaTHocTHwa cro^eT, aapoflwrna hoboh ^opMw ÄHTHa, »poMaH o poMaHe«, xpoHoTon, MoflH^aqapoBaHHWH noBecTBoBaTent
1 Razprava je bila prebrana na literarnozgodovinski sekciji v obliki referata 17. avgusta 2003 na 13. mednarodnem slavističnem kongresu, ki ga je priredil Slovenski slavistični komite v Ljubljani v dnevih od 15. do 21. avgusta 2003.
1
An^pen BenHH 3aHHMaeT oco6oe MecTo cpe^n nanGonee 3HaHHTenBHHx TBopuoB «neTep6ypcKoro TeKCTa pyccKoä nnTepaTypH». B nepno^ cHMBonH3Ma, Kor^a neTep6yprcKaa TeMa y«e oco3HaBanacB pyccKHM HHTennnreHTcKHM o6^ecTBoM, An^pen BenHH napa^y c A^eKcan^poM Bhokom cTa^ Be^y^eä ^nrypoß peneccanca 3toh TeMH. Ero poMan «EeTepGypr», cTaBrnnä BepmHHHHM ^ocTH^eHHeM neTep-GyprcKoä TeMH, cBen b co6cTBeHHoM BapnaHTe EeTepGyprcKoro TeKcTa b rpoTecKHoä cTpyKType fleKaHoHH3HpoBaHHoro poMaHHoro «aHpa ceoe c ueHTpajtHoö TeMaTHKoä H npoGneMaTHKoä KaK ocHoBaTeneä Tpa^nuHH EeTepGyprcKoro TeKcTa EymKHHa h Torona, TaK h nepBoro co3HaTenBHoro cTpoHTena EeTep6yprcKoro TeKcTa ^octo-eBcKoro, a TaK^e cbohx coBpeMeHHHKoB chmbohhctob, co3AaBmHx b cBeTe Tpa^HUHH Torona h ^ocToeBcKoro oTpnuaTentHyro Moment «MHHMoro» EeTepGypra; k cKa3aH-HoMy mo^ho Ao6aBHTB, hto poMaH «EeTep6ypr» c cbohm KoMyjiaTHBHHM cro^eToM cTaj noHTH HencnepnaeMHM hctohhhkom KyjtTyponorHHecKHX, MH^onorHHecKHX, a TaK^e 3cTeTHHecKHx TeM H acneKToB, KaK ^na cBH^eTeneß KoHqa h HocHTejeä naMaTH o EeTepGypre - AxMaToBoä h MaH^eJtmTaMa, TaK h ^na 3aKpHBaTeja TeMH EeTepGypra - BarHHoBa, aBTopa poMaHa «Ko3JHHaa necHt».2 B yKa3aHoM KoMnjeKce npoGjeM 3acjy«HBaeT, c Hameä tohkh 3peHHa, ocoGoro BHHMaHHa TBopnecKHÖ ^Hajor AH^pea Bejoro c ocHoBaTejeM Tpa^HUHH EeTepGyprcKoro TeKcTa - A. C. EymKHHHM, npe^^e Bcero b KanecTBe aBTopa nosMH «Me^HHÖ Bca^HHK».
Ea nepBocTeneHHoe 3HaHeHHe nosMH EymKHHa ^ja co3AaHHa poMaHa «EeTep6ypr» yKa3HBaj y^e BopHc ToMameBcKHÖ b cBoeä o63opHoH cTaTte «EosTHHecKoe Hacne^He EymKHHa». B. ToMameBcKHä npHxo^HT k yTBep^^eHHro:
Eo 5ojee Bcero CTpasHjca «Me^HHÖ Bca^HHK» Ha poMaHe A. Bejoro «EeTep5ypr». B HeM 3nH3oaH nymKHHcKGH nosMH npHo5peTaroT xapaKrep jeHTMCTHBCB. Bce rjjaBH poMaHa cHa5®eHH snHrpa^aMH h3 EymKHHa, cpe^H hhx [...] HMerorca h snHrpa^H h3 «Me^Horo Bca^HHKa».3
Eo ynoMaHyroe yrBep^^eHHe B. ToMameBcKoro, a raK^e ero o6o6^aro^ee nono^eHHe, hto «^na chmbojhctob «Me^HHÖ Bca^HHK» 6hj He tojbko hctohhhkom o6pa3oB, ho h TeMoö H3yHeHHa h HHrepnperaqHH»,4 rpeGyror Ha Ham B3rjiafl yroHHeHHa npe^^e Bcero c tohkh 3peHHa HcropHHecKoö nosTHKH h KyjitrypojorHH.
PoMaH «EerepGypr» npe^craBnaer co6oh KyjtMHHauHoHHoe BHpa^eHHe «KpH3Hca cHMBojH3Ma», a raK^e KpH3Hca EerepGyprcKoro reKcra. Oh o6o3HaHaeT nepexo^H AH^pea Bejoro Hepe3 rpaHHUH «naH3cTeTH3Ma» «MH^onosTHHecKoro» cHMBojH3Ma K coHeraHHro screrHHecKoro yTonH3Ma (MH^onosTHHecKaa H^ea npeo6pa«eHHa MHpa TBopHecKHM Cjobom b cGopHHKe «Chmbojh3m») c H^y^HM or «^eKa^eHcTBa» cBe^e-HHeM sroro npeo6pa«eHHa k «Mo3roBoH Hrpe».5 Bce sro cBa3HBaeT poMaH «Eerep-6ypr» H ero TBopqa b nepByro oHepe^t c «rpoTecKHo-KapHaBajH3Hpyro^HM»
2	Cm.: TonopoB 1995: 277. Mhhu, Be3pG,^HHH, ^aHHjeBcKHÖ 1984: 78-92.
3	ToMameBcKHä 1961: 413-414.
4	TaM ®e: 415.
5	MHHU 1986: 23-24.
CHMB0nH3M0M6 H «neTep6yprcK0H» Tpa^HUHen Torona h ^ocToeBCKoro, b TBopnecTBe KOTopHX oTpa3HnacB KyntTypHaa Moment neTep6ypra KaK ^aHTacTHHecKoro ropoma, ropoma tohbko Ka^y^eroca, MHHMoro Ghth^.7 TaKoro, b hctophh HHTepaTypH oö^enpHHÄToro, noHHMaHHa B3aHMocBa3eH poMaHa «EeTepöypr» c npe^mecTByro^eH H coBpeMeHHon nHTepaTypoä, kocbchho TaK^e c EeTepöyprcKHM tckctom, npH^ep-«HBaeTca h caM AH^pen BenHH. B KHHre «MacTepcTBo Torona» oh KoHcTaTHpyeT, hto b «neTep6ypre» BHHaHHe Torona ocho^hcho ^octocbckhm h otkhhkom «Me^Horo Bca^HHKa».8 B Hccne^oBaHHH MacTepcTBa Torona AH^pen BenHH o otkhhkc «Me^Horo Bca^HHKa» B poMaHe «HeTepGypr» - mohhht, ho 3aTo b cBoeo6pa3HoM Hccne^oBaHHH «phtm KaK ^HaneKTHKa h Me^HHH Bca^HHK»9 oh no^nepKHBaeT, hto b coBpeMeHHHX «TonKoBaHHax «Me^HHÖ Bca^HHK» [...] BnepBHe BHnpaMnaeTca b orpoMHocTt TeMaTHHecKon cBoen KoHuenuHH, o kotopoh HamH otuh He noAo3peBanH, ^a h He Mor.nH noAo3peBaTB».'" Aa^peH BenHH o6pa^aeT oco6oe BHHMaHHe Ha TeMH Bca^-HHKa, «Koaa - Pocchh» h «Koaa 6e3 Bca^HHKa», a TaK^e aa TeMy EBreHHa b KoHTeKcTe o6o6^aro^HX TeM «y^acaoH nopn», npoTHBonocTaBneHHa «cTpoHaoro rpa^a» h cthxhh («KaMHa» h «3nHx Bona HeBH»), peaKUHH h 6yHTa. B oöcy^^eHHH Toro, hto oh HMeayeT «kphboh pHTMa» h «MaTeMaTHHecKoH ^HaneKTHKon pa3BHTHa ypoBaeH TeM» «Me^aoro Bca^HHKa», Aa^peH BenaH npHxo^HT k o6o3HaHeHHaM oco6eHHocTeH nosMH nymKHHa, KoTopae MornH 6h paccMaTpHBaTtca h KaK Bo3Mo«HHe xapaKTepHcTHKH poMaaa «EeTepöypr». Aa^peH BenaH roBopHT b 3tom KoHTeKcTe, k npHMepy, o HMnepcKoH TeMe EeTpa CTpoHTena, KyMHpa, qapa, o MH^e Bca^HHKa -«Bca^HHKa-EoBenHTena Bcex cthxhh», o «pa3o6naHeHHH Bca^HHKa, KaK TeMaoH cHna» H o «^BycMHcneHHocTH ^eHcTBHa 3toh chhh», o «coe^HHeHHH aenenHUH noBe-^eHHa EBreHHa [3aHHH^HKa h 6e3yMua] c y^acaoH nopoH», o «npoTHBopeHHH Me^^y ctpohhoctbto rpa^a h Heo6iacHHMHM nocTynKoM EBreHHa». Oco6oe BHHMaHHe npHBneKaeT ynoMHHaHHe npoTHBopeHHBoro «noBe^eaHa oÖHTaTeneH cTpoHaoro rpa^a», KoTopoe Aa^peH BenaH yno^oönaeT «cH^eHHro c 6oa3HBro BepxoM aa 3Bepe», H B acneKTe «MaTeMaTHHecKoH ^HaneKTHKH» cpaBHHBaeT b coe^HaeaHH c ^«y^acaoH nopoH» «cHne Bca^HHKa, ycTpaHBaro^ero BceH Pocchh «fla6a» (hhh... «fla6y»)»." -TaKHe BacKa3aBaHHa Aa^pea Benoro o6pa^aroT aame BHHMaHHe, xoTa h b onocpe^-cTBoBaHHoH ^opMe pa36opa nosMa EymKHaa, aa 3HaHeHHe «oTKnHKa» «Me^aoro Bca^HHKa» B poMaae «EeTep6ypr».'2
6	TepMHH A. XaH3eHa-nnBe: Hansen-Löve 1989: 17.
7	Cp.: ycneacKHH, HoTMaa 1994: 71.
8	BenHH 1996: 321.
9	Cm. TaK«e: ToMameBcKHH yKa3. coh. C. 414-415.
10	BenHH 1929: 215.
11	Cm.: BenaH yKa3. coh. C. 182-224.
12	B HHTepnpeTauHH nosMa «Me^aaH Bca^HHK» Aa^peH BenaH npHB0,^HT TaK^e o5pa3a, cooTBecTByro^He o5pa3aM poMaaa «EeTep5ypr»; MeTa^opa «cH^eHHe c 5oa3Hbro BepxoM aa 3Bepe» aBnaeTca, k npHMepy, aaanoroM rpoTecKHoH npo^aaauHH naMaTHHKa EeTpy I OantKoae b poMaae «EeTep5ypr»: « [...] 5^in - Tpyn; h 5^ina TyT ^HrypKa My^HHHa - c ycMexayBmHMca 5enaM .huom, BHe ce5a; y aero 5anH ycHKH; ohh B3aepHynHcb KBepxy; oHeat cTpaaao: My^HHHa aa MepTBeua cen BepxoM; [...]» (BenaH 1981: 386).
C TOHKH 3peHHa no3THKH yTBep^AeHHÄ AH^pe^ Benoro (npe^cTaBneHHHe b CTETte namt nacTHHHo) yKa3HBaroT He TontKO Ha «otkhhk» Ha TenaTHKy no3MH «Me^HHH Bca^HHK» B poMaHe «neTep6ypr» (b oco6eHHocTH Ha TeMH EeTpa, MH^a o Bca^HHKe H Ha TeMH EBreHHa, M^Te^a h 6e3yMHa), ho h Ha pa^ nosTonorHnecKHx npo6neM, KoTopHe MacTepcTBo EymKHHa nocTaBHno nepe^ aBTopoM poMaHa «neTep6ypr», h Ha KoTopHe aBTop MacTepcKH oTKHHKHyjica. - Hama cTaTta orpaHH-HHTca HecKoJtKHMH ocHoBHHMH BonpocaMH cooTHomeHHa noSTHKH poMaHa «neTep6ypr» AH^pea Bejoro h nosTHKH nosMH «Me^HHH Bca^HHK» b acneKTe noSTHKH Xy^o^ecTBeHHoß Mo^ajBHocTH B noHHMaHHH ^MHTpna MaKcHMoBa H CaM-coHa BpoHTMaHa.'3
2
3th ocHoBHHe nosTonorHHecKHe BonpocH cne^yro^He:
1.	KaK oT3HBaeTca AH^pen BejHH b poMaHe «neTep6ypr» Ha TparHnecKyro ^HjeMMy «HMnepHÄ H CBoöo^a» EymKHHa14 h cBa3aHHyro c 3toh ^HjeMMon fleKaHoHH3a-UHTO no3MH «Me^HHH Bca^HHK» KaK poMaHH3HpoBaHHoH «neTep6yprcKoH noBecTH», B KoTopon EymKHH mhcjht oTHomeHHeM ^aHpoB h TeM caMHM ^paMa-TH3HpyeT KoJJH3Hro?
2.	KaKHM o6pa3oM AH^pen BejHH ^e^opMHpyeT b rpoTecKHon ^ByMHpHocTH h BepoaTHocTHoM cTO^eTe poMaHa «EeTepöypr» cooTHomeHHe cyöteKToB aBTopcKoro njaHa15 nosMH «Me^HHÖ Bca^HHK», r^e nosTHHecKaa nacTt paa^eneHa Ha ^Hajo-rHpyro^ee Me^^y co6oh «BcTynneHHe» h ochobhoh TeKcT?16 KaKHM o6pa3oM AH^pen BejHH oT3HBaeTca Ha cno^Hyro nojH^oHHro17 naHerHpHnecKon penH noBecTBoBaTeja h Top^ecTBeHHoä penH BHyrpeHHoro MoHojora rocy^apcTBeHHoro ^eaTena EeTpa I bo »BcTynneHHH« h Ha nocne^yro^ero b ochobhom TeKcTe HoBejJH-cTHHecKoro paccKa3a noBecTBoBaTena, Hta pent to npHÖJH^aeTca k Gecnopa^oHHoß BHyrpeHHeä penH EBreHHa, to yxo^HT ot Hee b cTopoHy, h no^ KoHeu oT^enaeTca ot peHH repoa b neTKo BHpa^eHHoM rjiace nosTa-npopoKa?18
3.	KaKHM o6pa3oM AH^peä BenHÖ ^eKoHcTpyHpyeT TpH cmhcjobhx nnaHa H^eäHoro co^ep^aHHa nosMH «Me^HHÖ Bca^HHK», Hcxo^a^ero h3 nymKHHcKoä TpHa^H «HejioeeK-ucmopuM-cmuxuM»?
4.	KaK oT3HBaeTca AH^peä BenHä Ha KpH3Hc nymKHHcKoro aBTopa, nonaBmero b aMÖHBaneHTHyro ueHHocTHyro c^epy jHTepaTypHHx repoeB, h TaKHM oöpaaoM HacTHHHo noTepaBmero TpaHcrpe^HeHTHocTt b oTHomeHHH k reporo, ho coxpaHHB-mero npH 3tom napajjeJH3M aBTopcKoro h repoäHoro nnaHa?
13	MaKcHMoB 1981: 168-169. - BpoäTMaH 2001: 255-256.
14	OeaoToB 1990: 357.
15	TepMHH C. H. BpoäTMaHa // BpoÖTMaH YKas. con. C. 272.
16	CM.: HoTMaH 1995: 235.
17	TaM
18	Cp.: 3TKHHa 1999: 55.
nocTEBneHHHe BonpocH npHBOA^T Hac K cne^yro^HM cyMMapHHM pemeHH^M:
1. TparHHecKyro ^HneMMy «neBqa HMnepHH h cboGo^h» AH^pen BenHÖ BHcTpaHBaeT B aHTHHoMHHecKHH p^fl rpoTecKHoro cqenneHHa npoTHBopenHH, KaKHM ^BnaeTca, HanpHMep, cBoöo^a h ^enaHHe cbo6oah, KoHTaMHHHpoBaHHHe xaocoM peBonrouHH H TeppopH3Ma B aMÖHBa^eHTHHX noHcKax HHKonaa A6neyxoBa, AneKcaH^pa ^y^KHHa, a TaK^e Co^bh ^HxyTHHon; ohh Bce BcTpenaroTca c «nena^tHHM h rpycTHHM», c 6enHM ^omhho - chmbohom XpHcTa, o^hobpcmchho ^Bnaact HocHTen^MH Hana^a 3na: HHKonan A6neyxoB c MacKon «KpacHoro ^omhho», fly^KHH, Boo6pa3HBmHH ce6a EBreHHeM h3 «Me^Horo Bca^HHKa» h EeTpoM, Kor^a B ero ^HHH «MeTa^naMH - nponHnca» MeTannHHecKHH Bca^HHK - chmboh aHTHxpHcToBoro Hanana, Co^ta ^HxyTHHa c MacKaMH «aHrena EepH» h «anoHcKoä KyKHH».19 3th npoTHBopeHHÄ nonynaroT o^opMneHHe b ^eKaHo-HH3HpoBaHHoM ^aHpe poMaHa H peajH3HpyroTca b bcpo^thocthom cro^eTe,20 b KoTopoM coÖHTHÄ H KBa3H-co6HTHa H3o6pa«aroTca c pa3HHX ToHCK 3peHHa cy6ieKToB aBTopcKoro nnaHa b ^HanaaoHe ot H3o6pa«eHHa co6hthh «Ha caMoM ^ene» ^o H3o6pa«eHHa co6hthh KaK hhctoh «mo3hoboh Hrpn» He to repoa, He to aBTopa, kotophh «pa3BecHn KapTHHH Hnnro3HH».21 B cBa3H c yKaaaHHHM Hy«Ho no^HepKHyTB, hto cro^eT poMaHa «EeTepGypr» HanHHaeTca b nponore 6nac$eMHeH pyccKoro HMnepaTopa h HMnepHH h TeMoä «^aHTacTHnecKoro» HeTepGypra, a TaK^e snerHHecKHM snHrpa^oM nepBon r.naBH, B3aTHM h3 «BcTynneHH^» nosMH «Me^HHH Bca^HHK» («Bana y^acHaa nopa [...] Eena^eH Gy^eT moh paccKaa.»). BceM 3THM aBTop «HeTepGypra» yKa3HBaeT, hto oT^enaeTca ot nymKHHcKoö Mo^e.H «rpa^a EeTpa» h MeccHaHHcTHHecKHx mothbob «Me^Horo Bca^HHKa» (caKpantHoro xapaKTepa aKTa TBopeHHa, noTBep^^eHHoro mothbom kümmh/ zpaHuma: «B rpaHHT o^enaca HeBa [...]»22 h ^p.), coxpaHaa npH 3tom b 3aocTpeHHoM BH^e anoKanHnTHHecKyro TeMy cy^tÖH EeTepGypra, pa3ABoeHHoH Pocchh h xaoTHHHoro MHpa. B BepoaTHocTHoM cro^eTe nepBoH h btopoh HacTH poMaHa c MeTa$H3HHecKHMH MoTHBaMH23 H r.aBaMH, B KoTopax BcTpeHaroTca HHH anoKa-.HnTHHecKHe TeMH KoHua EeTepGypra24 hhh npoponecKHe HaMeKH o bo3mo«hom Bo3po«AeHHH He.oBeHecKoH «H3HH,25 oGHapy^HBaroTca npH3HaKH «KoHua
19	AH^peH BenHH He H3o6pa®aeT xapaKTepa, a to, hto M. M. BaxTHH Ha3HBaeT oöpasoM jiuHHOcmhio. Cm. oG 3tom: EpoümMaH 2001: 305; BaxTHH 2000: 356-360.
20	TepMHH C. H. BpoHTMaHa. BpoHTMaH 2001a: 330-358.
TaM ®e: 347-348.
22	Cm.: racnapoB 1999: 293.
23	TaKHMH MoTHBaMH SBjaroTca mothbh «Me^Horo Bca^HHBa», ^Hrypa «EeTepGypra HeTBepToro H3MepeHHa» c o,^HOH cTopoHH, a c apyroH - «HeKTo nenaatHMH h rpycTHHH» - «GenHH ^omhho», «ApxaHrenoBa TpyGa».
24	B H3oGpa®eHHH KomMapa HHKonaa AGjieyxoBa b rjiaBe «CTpamHHH cy,,» BcTpeHaroTca, HanpHMep, mothbh «KocMHHecKoH Ge3MepHocTH», «MoHrojH3Ma», «pa3pymeHHa EBpona», «MeTa^H3HHecKoro
HHHTO», «GOMGH». CM.: BejHH 1981: 235-240.
25	Ha hto yKa3HBaroT mothbh «pacnaTHa» (xoTa napo,,HHHHe) b H3oGpa«eHHax noBeaeHHa AjeKcaHapa ^y,,KHHa H HHKojaa AGjjeyxoBa, a TaK«e 3MouHoHajbHHH paccKa3 rjiaBH ^<®!ypaBJH» o nepe^HBaHHax HHKojaa AGjjeyxoBa, HafiGojiee aBToGHorpa^HHecKoro oGpasa b poMaHe «EeTepGypr». Oh nepe^HBaeT
poMEHa»26 H sapodbimu hoboh ^opMH yKUTUÄ, b KoropoM Gnorpa^aa repoeB yxo^HT Ha aa^HHH nnaH, a hctophko-6htoboh h penarHosHo-opTofloKca^tHHä nnaH 3aMeHaroTca KocMHHecKHM.27
2.	B BepoaTHocTHoM erobere rporecKHoö crpyKrypH «EerepGypra» oco6yro pont Hrpaer MHoroMepHaa «Mo3roBaa arpa», nonyHHBmaa CBoe BHpa^eHHe b cera penaTHBHCTCKHX roneK 3peHHa h pena kek cy6ieKToB aBropcKoro nnaHa, tek h BTopocreneHHHX, hhcto KapHKarypHHX ^Hryp h mecok. O^opMneHHe uenocr-HoCTH poMEHE C TEKHM CTO^eroM H TEKoH CTpyKTypoH, KEK B ECneKTe KoMno3HUHH,
TEK H B acneKTe apxHreKroHHKH h noHHMEHHa BHCKa3aHHoro CMHcna, o6ycnoBHno npHcycTBHe «pomehe o poMEHe» he MerareKCTHoM ypoBHe «EerepGypra».28
3.	nymKHHCKyro rpaa^y «nenoeeK-ucmopua-cmuxua» AH^peö BenHH BHcrpaHBaer c BBe^eHHeM b noBecTBoBEHHe 3nHx chh xaoca (chh peBonrouHH h TeppopH3Ma, ^eMoHHHecKoro Me^Horo Bca^HHKa, MoHronH3Ma, «MeTa$H3HHecKoro Hhhto», eBponeöcKoro cxeMaTH3Ma h opHeHrantHon xeothhhocth A6neyxoBHx) h kocmoce («6en^iH ^omhho», ^<KocMHHecKaa 6e3MepHocTB»...). EerepGypr npHoGperaer b tekoh KoH^HrypauHH «kek cy6ieKT h cem ce6e o6ieKT» 3HaHeHHe b «hhhto» paanara-ro^eHca pea^tHocra, nonyHHBmeä BHpa^eHHe b tekhx rporecKHHx o6pa3ax, KEKHMH aBnarorca, HanpHMep, rporecKHaa npo^aHauaa naMarHHKa Eerpy I Oa^BKoHe B o6pa3e 6e3yMHoro yÖHHUH, cH^eBmero BepxoM he rpyne,29 h npo^a-HEUHa KocMHHecKoro «Bontmoro B3pHBa» b o6pa3e «anKoro HHHro^ecTBa rpoxHyBmeH «cap^HHHHUH».30 B ^ByMHpHocTH rporecKHoH crpyKrypH poMEHa «nerepGypr» npacycrByror h sneMerH MH^onosTHHecKon Morena BpeMeHH (he hto B crarte y«e oGpa^anoct BHHMEHHe); nonHyro peanH3auHro nonynaer sra Moment B «3nHnore» poMEHa «EerepGypr». HaaGonee aBToÖHorpa^HHHoro repoa poMEHa HHKonaa AGneyxoBa Aa^peH BennH nepeHocHT h3 nerepGyprcKoro xpoHorona b xpoHoron «conoBteBCKoH» eranercKoH nycTHHH h «h3hh BHe HerepGypra b npapo^e H npH BcrpeHe repoa c CKoBopo^oH aKTyanH3HpyeT CHMBonacTHHecKoe Hanano ««H3HeTBopHecTBa», a KocBeHHo raK^e ^ent^HHCKHH a$opH3M EvroBi oeauxov, h TEKHM oGpa3oM oGpa^aeT Hame BHHMEHHe he bo3mo«hoctb nepexo^a «o^hhokofo HenoBeKE, croa^ero nepe^ naqoM BeHHocTH, CMepra, BceneHHoH, Bora»31 h3 «Manoro BpeMeHH» b «Gontmoe BpeMa» b cMHcne 3aKnroHHTenBHoH $pa3H poMEHa «Kothk ^eraeB»: «Bo Xpacre yMHpaeM, htoG b flyxe BocKpecHyrt».32
npH BcrpeHe c he ceBep nera^HMH «ypaBntaMH oT3ByKH aercTBa h raHHCTBeHHyro 6nH3ocTB «Koro-ro neHantHcro» (cHMBona XpHcra). HeKro «nenantHHH h anHHHHH» npcGy^^aer b HHKonae AGneyxoBe yremHTentHHMH cnoBEMH Ha^e^ny he GKGHHarenBHHH orBer («orBer - Gy^er nocne - Hepe3 hec, Hepe3 roa, Hepe3 nart, a no^anyH, h Gonee - Hepe3 cro, Hepe3 THcany ner; ho orBer Gy^er! [...], h he npamecTBHe ^Ha «paaocTH BcrpeHH» Bcex, kto crpaaan (BenHH 1981: 318-319).
26	Cp.: MaHaentmraM 1990: 201-205.
27	BaxTHH 2000: 333-334.
28	Cp., HanpHMep, 3aKnroHHTenBHHH pa3aen «FnaBH BropoH» «Tti ero He 3aGyaemB BoBeK!», rae aBrop aaer MerareKcroBHe oGtacHeHHa «MG3^GBGH HrpH» (Eejibiä 1981: 56).
29	Cm.: BenHH 1981: 386.
30	Cm.: BenHH 1981. TnaBa «hechkh», c. 411-416.
31	Cp.: aiKHHa 1990: 19.
32	BenHH 1999: 443.
4. Ha KpH3HC aBTopa, KOTopHH B rpoTecKHOH CTpyKType poMaHa ^octhf CBoero ano-rea, AH^pen BenHH oTo3Bajca co3AaHHeM Mo^H^HUHpoBaHHoro noBecTBoBaTena (nonHBa^eHTHoro c nponHcHon 6yKBH) h BH^BH^eHHeM npHHUHna «Ectb o^Ha tohbko TeMa, onHcHBaTt naHopaMH co3HaHHa»;33 Ha ochobc 3Toro npHHUHna B «Mo3roByro Hrpy» BKnronaeTca «Hy«aa pent» HHTepaTypHHX repoeB h MacoK, ochobhoh TeKcT poMaHa «EeTepGypr» yTpanHBaeT ueHTpa^tHoro repoa h nonynaeT npH3HaKH nonH^oHHHecKoro MaccoBoro poMaHa. - 3nHnor Bo3Bpa^aeT hhtc-paTypHoro repoa (b o6pa3e HHKonaa A6neyxoBa, kotophh Ha^eneH ÖHorpa^HHec-khmh HepTaMH cBoero co3AaTena) b ueHTp aBTopcKoro BHHMaHHa h BHemHe 3aKaH-HHBaeT poMaH.
^HTEPATVPA
Hansen Löve, Aage A., 1989: Der russische Symbolismus. I. Band: Diabolischer Symbolismus. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften.
Baxthh, M. M., 2000: 3anHcH jieKqHH M. M. BaxTHHa no hctophh pyccKofi jiHTepaTypw. 3anHcH P. M. Mhpkhhoh. BenwH. // EaxmuH M. M. CoöpaHHe cohhhshhh. T. 2. MocKBa: »PyccKHe cioBapH«.
Bea^ih, AHflpefi, 1919: ^hsbhhk nHcaTeia // 3anHcKH MenTaTenefi I, HeTepöypr.
—	1929: Phtm KaK flHaieKTHKa h »MeflHWH BcaflHHK«. MocKBa: H3fl. »®eflepaqHa«.
—	1981: HeTepöypr. »^HTepaTypHwe naMaTHHKH«. MocKBa: H3fl. »HayKa«.
—	1996: MacTepcTBo Toroia. MocKBa: MAAH.
—	1999: Kothk AeTaeB // AHdpeü Eejiuü. Co^HHeHHa b flByx ToMax. Tom BTopofi. npo3a. MocKBa: »Xy^OÄecTBeHHaa jHTepaTypa«.
Bpohtmah, C. H., 2001: HcTopH^ecKaa nosTHKa. MocKBa: Prry.
—	2001a: Cro^eT b nosTHKe xy^o^ecTBeHHofi Mo^aitHocTH // EpoümjuaH C. H. HcTopH^ecKaa
nosTHKa. MocKBa: Prry.
TAcnAPOB, B. M., 1999: 3nHnor. »MeflHWH Bca^HHK« // Facnapoe E. M. HosTHHecKHH a3HK HymKHHa. C.-HeTepöypr: AKafleMH^ecKHH npoeKT.
Aotmah, ro. M., 1995: K cTpyKType ^HaiorH^ecKoro TeKcTa b nosMax HymKHHa (HpoÖJeMa aBTopcKHx npHMenaHHH K TeKcTy) // .HomuaH W. M. HymKHH. CaHKT-HeTepöypr: »HcKycTBo-CHB«.
Makchmob, E., 1981: nos3Ha h npo3a Aj. BioKa. AeHHHrpafl: CH. AeHHHrpa^cKoe oT^e-jeHHe.
MAHflEfltmTAM, OcHn, 1990: KoHeq poMaHa // MaHdejhmmaM, Ocun. Co^HHeHHa b flByx ToMax. Tom BTopofi. MocKBa: »Xy^o^ecTBeHHaa jHTepaTypa«.
MHHq, 3. r., 1986: Oö sBonroqHH pyccKoro cHMBonH3Ma (K nocTaHoBKe Bonpoca: Te3HcH) // y^eHHwe 3anHcKH TapTycKoro rocyflapcTBeHHoro yHHBepcHTeTa. Bjokobckhh cöopHHK VII. TapTy.
MHHq, 3. r., Be3poähmh, M. B., ^aHHjeBcKHH, A. A., 1984: «HeTepöyprcKHH TeKcT» h pyccKHH cHMBonH3M // Tpyflw no 3HaKoBHM cHcTeMaM XVIII. CeMHoTHKa ropofla h ropoflcKofi KyjbTypH. HeTepöypr. TapTy.
ToMAmEBCKHH, B., 1961: HymKHH. KHHra BTopaa. MocKBa-AeHHHrpafl: H3fl. AKa^eMHH HayK.
TonoPOB, B. H., 1995: HeTepöypr h «HeTepöyprcKHH TeKcT pyccKofi jHTepaTypw». BBe^eHHe B TeMy // Tonopoe B. H. Mh^. PHTyai. Chmboj. Oöpa3. MocKBa: H3fl. rpynna «Hporpecc». «KyiitTypa».
33 BeiHH 1919: 128.
VcnEHCKHH, E. A., ^OXMAH, M. M., 1994: OTSsyKH KoeqenqaH «MocKsa - TpeTHH Phm» b HfleonorHH HeTpa HepBoro // VcnencKuu E. A. HaöpaHHwe Tpy^H. Tom I. CeMHOTHKa hcto-p00. CeMHOTHKa KyntTypw. MocKBa: «Fhoshc».
®EflOTOB, TeoprHH, 1990: HeBeq HMnepHH h cboöoah // HymKHH b pyccKOH ^haoco^ckoh KpHTHKe. KoHeq XIX - nepBaa nonoBHHa XX bb. MocKBa: «KHHra».
3tkhhA, E^hm, 1990: E^hhctbo «cepeöpaHoro BeKa» // Efim Etkind, Georges Nivat, Il'ja Ser-man, Vittorio Strada. La letteratura russa del novecento. Problemi di poetica. Napoli: Insti-tuto Suor Orsola Benincasa.
3tkhha, e. r., 1999: BenHKHH HeTp h Ma^eHtKHH EBreHHH («MeflHwH Bca^HHK») // SmKuud, E. r. «BHyTpeHHHH HenoBeK» h BHemHaa pent. OnepKH ncHxonosTHKH pyccKOH jiHTepaTypw XVII-XIX BeKOB. MocKBa: ^<^3hkh pyccKoH iHTepaTypw».
Povzetek
Andrej Beli je v vrsti najpomembnejših imen ustvarjalcev »peterburškega teksta v ruski literaturi« vznemirljiv pričevalec tako krize kot konca in »pokopa« peterburške teme. Avtor romana Peterburgpovzema in dopolnjuje na svoj način tradicijo, ki sega od utemeljiteljev »peterburškega teksta« Puškina in Gogolja do Dostojevskega, prvega zavestnega ustvarjalca celostnega »peterburškega teksta«, do ruskih simbolistov, ki so peterburško temo prerodili in jo priklicali v zavest ruske intelektualne javnosti. Posebni položaj med ustvarjalci »peterburškega teksta« zavzema Andrej Beli še posebej zato, ker se najizraziteje z groteskno zaostreno obliko romana Peterburg upre utemeljitelju mita o »Bronastem jezdecu« A. S. Puškinu in hkrati izvirno nadaljuje in razvija njegove ideje ter z vidika historične poetike razrešuje nekatere ključne probleme, značilne za obdobje t. i. poetike umetniške modalnosti; to še posebej velja za vprašanje o soodnosu avtorja in literarnega teksta, ki je osrednje vprašanje literature celotnega XX. stoletja.
Zastavljen problem, ki je zamejen s primerjavo poetik romana Peterburg Andreja Belega in pesnitve Bronasti jezdec A. S. Puškina, nas navezuje na naslednja vprašanja:
1.	Kako reagira Andrej Beli v romanu Peterburg na Puškinovo tragično dilemo »imperij in svoboda« in
2.	Kako se odzove na dekanonizirano žanrsko obliko »peterburške povesti« Bronasti jezdec, ki izhaja iz te dileme? Pri tem vprašanju je treba upoštevati, da je pesnitev Bronasti jezdec zgrajena kot sinteza žanrsko različnih, celo protislovnih sestavin govora literarnega lika in avtorske besede. Avtorska beseda pa pri Puškinu tudi v ubeseditvi skrajnih situacij ne izgublja svoje logike v skladu s pesnikovo zvestobo klasičnemu racionalizmu.
3.	Kako Andrej Beli dekonstruira tri smiselne ravni idejne vsebine pesnitve Bronasti jezdec, ki izhajajo iz puškinske triade »človek-zgodovina-stihija«?
4.	Kako se Andrej Beli odzove na krizo puškinskega avtorja, ki se znajde v ambivalentni vrednostni sferi literarnih junakov?
Poetološka analiza nas vodi k naslednjim sumarnim odgovorom:
1. Puškinovo tragično dilemo »imperij-svoboda« Andrej Beli razgradi v antinomično vrsto groteskno prepletenih nasprotij, realizira pa v dekanonizirani obliki romana. Ta izhaja iz blasfe-mičnega anti-panegirika ruskega imperatorja in imperija in teme fantastičnega Peterburga v Prologu, nato prehaja z elegično intonirano verzno napovedjo o »žalostni zgodbi« iz Puškinove pesnitev Bronasti jezdec kot motom prvega poglavja romana Peterburg v razgrajeni verjetnostni siže prvega in drugega dela romana. Dogodki in kvazi-dogodki razgrajenega verjetnostnega sižeja so upodobljeni z relativiziranih vidikov subjektov avtorske ravni in karikaturnih
mask v diapazonu od ubeseditve »dejanskih« dogodkov do ubeseditve dogodkov oziroma kvazi-dogodkov kot čiste »možganske igre« tako literarnih junakov kot avtorja, ki je »razobesil podobe iluzij«. Verjetnostni siže prvega in drugega dela romana Peterburg smiselno poglabljajo metafizični motivi in poglavja, v katerih so prisotne ali apokaliptične teme konca Peter-burga ali preroški namigi o možnosti preporoda človekovega življenja. V tako simbolno poglobljenem sižeju zasledimo prvine »konca romana« in zametke nove oblike nekakšnega žitja, ki jo je Andrej Beli realiziral v »žitju« KotikLetajev, ko je vse življenjske pojave svojega junaka dvignil na raven kozmičnega. Na zametke žitja še posebej opozarjajo motivi »križanja« v upodobitvah obnašanja Nikolaja Ableuhava in Dudkina, pa čeprav so deloma prikazani v parodistični obliki, in na primer osrednji motivi v poglavju Žerjavi, v katerem ob motivu »otroštva« in »trpljenja« vstopi v podobo Nikolaja Ableuhova še nikoli viden »nekdo otožen« (simbol Kristusa) z obljubo odrešujočega odgovora in dneva odrešitve tudi »čez tisoč let«. Pojav novega žanra nakazuje v romanu Peterburg tudi Epilog z motivi in simboli iz ustvarjanja Vladimira Solovjova (»osama v egiptovski puščavi«, na primer) in z navedbo imena filozofa G. S. Skovorode, ki v skladu s simbolistično idejo »ustvarjanja življenja« {»žiznetvorčestvo«) aktualizira rek delfskega preroka »Gnothi seauton«. - Za roman Peterburg kot dekanonizirani žanr je značilno tudi to, da Andrej Beli ne oblikuje karakterjev, marveč tisto, kar Mihail Bahtin označuje s pojmom »podoba-osebnost« (obraz-ličnost'); literarni junak je tu predvsem nosilec svojevrstnega gledišča (tudi »tuje besede«), predstavnik določenega družbenega sloja in položaja (v romanu Peterburg. Stepka »človek iz ljudstva«; Apollon Apollonovič Ableuhov - »senator-birokrat«), družbenih gibanj (Dudkin »intelektualec-revolucionar«), ideologij (Nikolaj Ableuhov »neokantovec«, po nakazani spreobrnitvi blizu misli V. Solovjova in G. S. Skovorode) idr.
2.	V verjetnostnem sižeju Peterburga se uveljavi večdimenzionalna »možganska igra«, ki stopnjuje razgrajenost groteskne strukture romana; za povezavo romanesknega teksta v celoto je zato potrebna metatekstna »poetološka« raven, ki kot »roman o romanu« nakazuje spreminjajoče se postopke pripovedi in možne estetske vidike, kako dojeti zapleteni, tu in tam že ezoterični smisel romana o »nepojmljivo fantastičnem« Peterburgu.
3.	Puškinsko triado »človek-zgodovina-stihija« razgradi Andrej Beli s tematiko nadnaravnih sil kaosa in kozmosa. Peterburg predstavi v podobah groteskno ambivalentne fantastične resničnosti kot objekt in hkrati subjekt, ki se razkraja v ničnost (prim. npr. profanacijo »Velikega poka« v ničnem poku »sardinice«). Toda Andrej Beli ob tem dopušča možnost (še posebej v Epilogu) prehoda človeka osebnosti iz peterburškega »malega časa« v transcendenco »velikega časa« zunaj Peterburga.
4.	Andrej Beli premaguje v romanu Peterburg že skrajni razpad presegajočih oblik avtorja z uvedbo modificiranega avtorja (polivalenten »Jaz« z veliko začetnico) in uveljavitvijo načela »videti vse kot panoramo zavesti«, ki v groteskno »možgansko igro« vključi igro tujega govora tako, da dobi osnovni tekst romana Peterburg značaj masovnega polifoničnega romana brez glavnega junaka. - Epilog vrača literarnega junaka (Nikolaja Apollonoviča Ableuhova s potezami njegovega ustvarjalca Andreja Belega) v središče avtorjeve pozornosti in formalno končuje roman.