M N.r- ;—j.. .i.w<.-.c /J 1Q T ^ ~r*r ^ 4- £Xi "U-UB., Leto II. SPIHAL ha pha?: i.................... X' Sreda, 30- rila 1947. . %' /srSr^ -,u fU/il ^.W'v 'v vr-s^ WASIITNCj?QU« V svojem govoru, ki ia je preko am^?.» ladijskih postaj imel zunanji miniatur general Marshall in s katcrinf je obrazlo= zil najvažnejša, vprašati ja, ki go jih obravnavali na moskovVki kon£e= renči, je c m^vvni pcgodbi z Avstrijo v zvez!, z Jugoslovanskimi zahtevami o lapc^raeija^ .in priključitvi sloves, sko Kor očke in delov Štajerske izjavil sl&eeČev " - \ "Pri pogajanji.1, ovmirovni pogodbi z , -^tr-i jo je bil dosežen sporazum skoraj v vseh vprašanjih* Bedke še n -retine točke\so pa bi= stvenega pomena, in nejveeje važnostic Sovjetski zveza zahteva plačilo reparacij in odstop Koroško Jugoslaviji.. Vlade ap&dnih velesil pa « obe sovjetski zahtevi o;', ki a&.i a j o« Po mojem '.rimn^, *. Združene država ne morejo #rev ze hi no boi e otgov vrnosti za pogodbo, ki bi vsebovala o» oitne krivica in kar prv t o 3nc, ne more sprejeti pogodbe ,ki bi^ustvarii ,i Avstrijo slabct^o ih brez v sake moči, kar bi lahko v bo= dočnssti privedlo do \ ei ikih, . n&v urnosti* ) DUNAfc • Po- svojem povratku iz Moskve je vrhovni poveljnik francoskih zasedbenih čet v Avstriji general Bethouart pojasnil novi« nar jem stališč-, ki 'ga jo i^eu^orJia vi.«: da zavzemala na moskovski kOn= ferenoi do vpt.-šanja avstiijalj mirovne pogodbe * General Betb^uart je izjavil? Glede obmejnega vp2o.šan5a stoji Francija na st liscu, da mora Avstri.ia obdržati brezpogojno meje iz leta 1958, in dklanja uporabo takoimenovanega vetničnega načela, ker bi to sedaj Avstriji škodovalo, ko je isto načelo bile .v vprašanju Južne yirolake, ko bi Avstriji koristilo * odklonjeno* želja francoske vlade je, da se o av« strigskem obmejnem vprašanju n® razpravlja in jr, mnenja, da je vbilo koroško vprašanno rešuno že pri plebiscitu 1920. INCUmijAUEACIlA . JU^oSUM) BTt;T«(%RuTi- O liki a n 7,ri"konRk^rn nažrt ■pi BELGRkŠ, 0 priliki razprave o zakonskem načrtu za industri« alizacijo državo,^ je pred jugoslovansko narodno skupščino maršal Tito Grčijo in Turčijo radi gospodarska fin?nČne in vojaške pomoči, ki sta jo ti državi dobili c d Združenih držav. srTi ljudje gredo tako daleč"f je izjavil Tito, "da celo napovedujejo gospodarski polom in politični prevrat v Jugoslaviji«. £šaj se ti gospodje zavedajo, da tega. nikoli ne bodo doživel.!**' iferšsl Tito ^e nato opozoril na dejstvo, da so ti ljudje zelo novor.$U4 da škodujejo interesom ljudstva in sejejo nemire in nezadovoljstvo, med kmečkim prebivalstvom. Pri tem je Tito opozo^x na izkoriščanje Jugoslavije po tujem kapitalu pred drugo svetovno vojno. E&RLIN. Agencija "United Press" poro čas V Berlinu izhajaj joči in pod ruskim vodstv.m stoječi dnev= nik "Tagliche Burudschau'* v Vlolžu-je v nekem: svojem, uvodniku zapadne velesile,da opravljajo dobičkano^ ano suženjsko trs