Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIV. - Štev. 23 (694)	Gorica - četrtek 7. junija 1962 - Trst	Posamezna	številka L 30
Pred novim cerkvenim zborom GOSPODARSKA KRIZA V SOVJETSKI ZVEZI
RAST KRISTUSOVEGA DREVESA
Sveta Cerkev je čudovito drevo. Iz gorčičnega zrna, ki ga je Kristus, učlovečeni Bog, zasadil na Kalvariji pred 2.000 leti in ga zalil s svojo krvjo, je zraslo in danes veje tega drevesa segajo čez vse celine Sveta.
Viharne nevihte so se zaganjale v drevo Kristusove Cerkve in strele so udarjale Vanj ter nalomile ali docela odčesnile nekaj vej, da so začele veneti, ali so se povsem posušile.
Korenine drevesa pa so vseskozi ostale zdrave in drevo se je bohotno razraščalo naprej.
Kristusovi vrtnarji in čuvarji drevesa so se v dvajsetih stoletjih dvajsetkrat zbrali na veliki posvet. Pregledali so rast drevesa od vrha do tal, očistili so ga mrčesa in sneti, odstranili suhe liste in veje in drevo je pognalo z novo silo in njegovo rast je spremljal božji blagoslov.
VELIKI BOJ
Naš vek je vek silovite borbe med silami teme in luči. Svet se je razcepil in se vse bolj organizira v dva tabora, ki se pripravljata na odločilen spopad na življenje in na smrt.
Sovražniki Kristusovega drevesa hočejo drevb zastrupiti in doseči, da se posuši pri koreninah. Ne gre samo za posušitev in odcepitev te ali one veje, temveč za uničenje celotnega drevesa.
Zato je tako prav, da je za sredo našega stoletja glavar Cerkve sklical veliko zborovanje. Sveta Cerkev mora skozi prizmo naših dni pregledati svojo rast. Spoznati mora svoje šibke in trdne strani ter dognati bolezni in njih vzroke. Očistiti mora svojo celotno podobo, umiti svoj obraz, nalomljene veje uravnati in zediniti vso svojo bit.
Pomlajena in okrepljena mora pogledati sovražniku v obraz, iz oči v oči, pripravljena na boj in v svesti si svoje zmage.
NAMEN NAŠEGA ROMANJA
Tudi mi, slovenski katoličani, smo del tega drevesa. Pred 1200 leti so nas vcepili na drevo, Kristusove Cerkve prvi misijonarji iz Ogleja tu v naši bližini, iz Solno-grada na severu, predvsem pa sveta brata Ciril in Metod iz Soluna na Vzhodu ter njuni učenci.
Skozi 1200 let je ta veja zelenela v edinosti s celotnim drevesom. Ne mohamedanski Turek ne protestantski grof ne revolucije modemih dni niso te veje odtrgale od rešnjega drevesa.
Je tudi danes in jutri ne bodo! To moramo zagotoviti mi, sodobni slovenski katoličani, ki nas je božja volja priklicala na prelomnico časov, da varujemo naše največje svetinje in jih neoskrunjene izročimo svojim potomcem.
Zato smo danes priromali kot zastopniki našega malega, toda stoletja katoliškega rodu semkaj na ta otok k Materi božji, da izpričamo ih okrepimo svojo Voljo, ostati živa veja neumrljivega drevesa svete Cerkve.
Prišli smo, da Mater božjo, ki je tudi našega rodu Kraljica, poprosimo za naše ljudstvo, da v tej odločilni uri velike stiske in teme ne bi odpadlo, temveč bi Vztrajalo na straži vse do jutranje zarje, ki mora priti.
Pripeljali smo se do Marije tudi, da se duhovno oborožimo. Čaka nas namreč veliki boj. Biti se bomo morali ne le za Vero naših rodnih bratov in sestra, temveč za edinost in rešitev vsega sveta.
Veliki klic našega časa je klic k vse-krščanskl edinosti. Po božji volji smo katoliški Slovenci poklicani, da pomagamo svojim slovanskim pravoslavnim bratom do zedinjenja v eni Kristusovi Cerkvi. Ne *našimo si ušes pred tem klicem. Poleg °hranitve vere v našem narodu je to naša Prva življenjska narodna naloga. To je ti-®*1 prispevek, ki ga Kristusova Cerkev v današnji uri od nas najbolj želi in pri-Sakuje.
Priromali smo končno, da molimo za rast celotnega drevesa Kristusove Cerkve
in predvsem za uspeh velikega zborovanja, 21. vesoljnega cerkvenega zbora, ki se bo že čez nekaj mesecev začel.
Odločitve vesoljnega zbora in izpolnitve naredb tudi od nas zavise. Glavni voditelj zborovanja je namreč Sveti Duh, ki ga tudi mi nosimo v sebi in smo, če smo res katoličani, v nenehnem prijateljstvu z njim. S svojo ponižno molitvijo moremo vplivati na vekovite odločbe Svetega Duha in zborovalcev ter na voljno sodelovanje vseh vernih, kjerkoli žive.
PROŠNJA K MARIJI
Mati Marija, skozi tvoje srce naj gredo vse naše prošnje do tvojega Sina in do prestola troedinega Boga.
Ohrani pri veri nas in naš narod.
Daj nam modrosti in daj nam moči za apostolsko delo med brati doma in na Vzhodu.
Mati Marija, nad bodoči cerkveni zbor tudi zaradi naše iskrene molitve razlij svoj blagoslov. Amen.
Južni Tirolci
in zamejski Slovenci
Južnotirolski Nemci se, kljub mamljivim vabam z leve in desne, kot narodna skupnost skoro neokrnjeno ohranjajo. Njihovo vprašanje je bilo z državno-političnega gledišča rešeno z De Gasperi - Gruberjevim dogovorom leta 1946 v Parizu. Toda kljub temu da jim je bila priznana enakopravnost in dvojezičnost, takšna, da pri nas o njej še zdaleka ne slutimo, se je preselilo po letu 1946 med nje veliko število ljudi iz starih, večinoma južnih pokrajin države, ki so ponekod, n. pr. v glavnem mestu Bocnu in tudi v Meranu, v veliki meri spremenili mestno lice. Na pritožbe prejmejo po navadi odgovor, da ima vsak državljan polno pravico gibanja in naseljevanja in da se ne more omejiti pravica dotoka delavcev iz ostalih delov države, ki se industrializira in s tem gospodarsko dviga.
Isto se dogaja pri nas, sedaj predvsem v nabrežinski občini in še drugod (Dolino, Frankovec v občini Dolina in polagoma v vsej tržaški okolici, .v goriških predmestjih, predvsem v Štandrežu, Pod-gori, da o Slov. Benečiji sploh ne govorimo). Tako Nemci tam, kakor mi tu sodimo pa drugače, ker na dlani vidimq preračunano in načrtno doselje\>anje. Tam gori je na strani Nemcev avstrijska vlada, ki z vso odločnostjo ščiti njih pravice tudi na mednarodnih jorumih, ona tolmači mednarodni dogovor v nemškem duhu.
Kaj pa pri nas? Tu se vsi Slovenci brez razlike zavedamo težkega položaja, v katerem se kot narodna manjšina nahajamo. Ali medtem ko je pri Nemcih visoka zavest jezikovne skupnosti, ki jih druži vse skupaj v eno samo skupno narodno organizacijo, ki v borbi za njih koristi in zahteve predstavlja vse sloje in plasti nemškega prebivalstva, so pri nas slovenske sile razkropljene po raznih partijah, ki so pod taktirko ljudi internacionalističnega duha.
Medtem ko na Južnem Tirolskem uživa manjšina v celoti podporo svojih bratov in državnikov iz domovine, ni mogoče reči, da uživa podobno in nediskriminalno podporo tudi naša narodna manjšina v tržaško-goriško-videmskem zamejstvu. Pripomniti pa moramo še nadalje, da je nemška manjšina na Južnem Tirolskem gospodarsko povečini samostojna in neodvisna; da pri njej ni proletariata in da je tudi komunistična, politika, ki aplicira pri nas tako rada taktiko: Tanto peggio, tan-to meglio (čim slabše, tem boljše), tako rekoč neznan pojav.
Mladi nemški človek in predvsem intelektualec, ki je dokončal šole ali univerzo, dobi takoj ugodno zaposlitev pri svojih ljudeh. Ni mu treba kriviti svoje narodnostne hrbtenice. Voditelji manjšine niso nikakšni hlapci ali pokorne »dekle« režimskih vsemanjšinskih organizacij, kot se dogaja na Tržaškem in Goriškem v taboru, ki ima blagoslov matične države.
Besede včeraj
Na zadnjem kongresu sovjetske komunistične partije jeseni lanskega leta je Nikita Hruščev kljub nekaterim kritikam, ki jih je iznesel na račun sovjetskega kmetijstva, hitel obljubljati sovjetskim državljanom več mesa in masla. Še več, napovedal je, da bo Sovjetska zveza prekosila Ameriko ne samo na industrijskem področju, ampak tudi v pridobivanju potroš-nih dobrin, po možnosti še v tem desetletju. Vsaj tako je zgledalo iz številk sedemletnega plana, ki so ga začeli izvajati leta 1958. Do leta 1980 pa da bo proizvodnja v toliki meri narasla, da bodo sovjetski delavci in vsi ostali državljani prosto z njimi razpolagali po načelu: Vsakemu toliko, kolikor potrebuje. Vse da bo zastonj: kruh, prevozi, stanovanja, električna energija, davki odpravljeni itd.; z eno besedo pravi raj na zemlj i.
Toda ni še preteklo niti pol leta, ko je Hruščev v začetku meseca marca letos moral sklicati Vrhovni sovjet na izredno zasedanje, da obravnava krizo tistega kmetijstva, kateremu je prej obetal naj-večje uspehe. V šesturnem govoru je še enkrat naprtil vso krivdo za zavoženo kmetijstvo mrtvemu Stalinu ter pozval vse partijske sekcije, da se morajo same neposredno zanimati in nadzorovati izvajanje kmetijskih planov.
Dejstva danes
Minuli petek pa je sovjetska vlada čez noč naznanila 30% povišanje cen mesu in maslu ter sorodnim izdelkom. Nikogar ni vpra-
Letalska nesreča v Orlyju
Do katastrofalne letalske nesreče je prišlo v nedeljo opoldne na letališču v Orlyju blizu Pariza. Potniško letalo »Boeing 707« se je pri vzletu, ko ni še doseglo meter višine, vnelo in eksplodiralo. Vsi potniki in posadka, v skupnem številu 131 oseb, so zgoreli. Rešili sta se le dve »hostes«, ki sta bili v zadnjem krilu letala in ju je eksplozija vrgla na prosto. Ostali potniki pa so bili vsi zvezani s pasovi in se niso mogli rešiti. Bili so vsi ameriški turisti, ki so se veseli vračali domov, potem ko so si ogledali Evropo. Dospeli so v Pariz
10.	maja in si ogledali Anglijo, Nemčijo, Švico in Italijo. — To je ena najhujših nesreč v zgodovini letalstva.
Strašna železniška nesreča v Voglieri
V	noči med sredo in četrtkom je prišlo v Vogheri v severni Italiji do strašne železniške nesreče. Tovorni vlak je zavozil v osebnega, ki je bil prepoln potnikov, namenjenih, da prazniške dneve preživijo na obali ligurskega morja. Posledice trčenja so bile silno težke. Iz razbitin vlaka so po nepopisnem trudu potegnili 62 razmesarjenih trupel, nešteto pa je bilo ranjenih, izmed katerih sta dve osebi umrli. Izginile so tako cele družine preprostih ljudi, povečini delavcev in malih uradnikov, med
Kulturni domovi, banke itd. so odprti vsem, so last vseh in nele ozkih političnih omizij in družbic. Pripadnikov manjšine ne delijo po kategorijah in ne merijo po nazorski ali celo »napredni« pripadnosti. Zato tudi ni mlačnežev in odpadnikov. Tako se ne bo pri Južnih Tirolcih nikoli zgodilo, da bi sin tajnika neke matični domovini naklonjene kulturno-gospodarske organizacije večal število kandidatov tuje »napredne« liste.	Spectator
šala za mnenje, z nikomer se ni posvetovala, ne s parlamentom ne s »sindikati« in ne z državljani. Omejila se je na uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da se je odločila za ta korak zaradi tega, ker da imajo kolhozi že tako velike zgube, da še zdaleč ne krijejo produkcijskih stroškov. Sovjetske oblasti priznajo, da so ti ukrepi posledica krize v razvoju sovjetskega gospodarstva, toda krivdo za to valijo na »zahodne imperialiste«, ki da tako pritiskajo na Sovjetsko zvezo, da je ne pustijo dihati. Zaradi tega da si Sovjetska zveza ne more dovoliti znižanja stroškov za oboroževanje v prid potrošnih dobrin; potemtakem res ni ostalo drugega kot povišanje cen mesu in maslu.
Ti ukrepi, ki bodo najbolj prizadeli delavstvo in mestno prebivalstvo sploh, pa so v popolnem nasprotju z optimističnimi izjavami Hruščeva, ki je Zahodu grozil s topovi, svojim državljanom pa obljubljal kruh, stanovanja in maslo zastonj.
Topovi ali maslo?
Toda kljub cenenim obljubam sovjetskega diktatorja, so objektivne možnosti za tako blagostanje, kot ga obljubljajo komunisti, zelo daleč od stvarnosti. Bistveni problem vsakega gospodarstva obstoji še danes v izbiri: kaj hočemo proizvajati, topove ali maslo, težko industrijo ali potrošne dobrine. Vseh potreb ni moč zadovoliti popolnoma. Čudežev v gospodarstvu ni moč delati, še manj pa s samimi besedami. Kriza, v kateri se danes premetava sovjetsko gospodar-
njimi največ žensk in otrok. Med tolikimi mrtvimi so reševalne skupine naletele na komaj dveletno deklico, ki ni bila prav nič ranjena, medtem ko so njeni starši in sestrica našli smrt med razbitinami. Okrog vratu je imela svetinjico Madonne della Guardia. Našli so tudi neko drugo mater in otroka. Obe sta bili že mrtvi, a v tako tesnem objemu, da ju ni bilo mogoče več ločiti. Obe so skupno položili v rakev.
Zjutraj sta se vlakovodji tovornega vlaka, ki sta zakrivila nesrečo, javila oblastem. Izjavila sta, da nista videla signalnih luči.
V	Italiji prihaja v zadnjem času vse pre-pogosloma do težkih železniških nesreč. Odgovorne oblasti so vsled tega zaskrbljene In skušajo najti vzroke, da bi po teh ugotovitvah preprečili, v kolikor bo mogoče, take nesreče.
Žrtve strašne nesreče je . počastil sam predsednik Segni, pogreba pa sta se udeležila ministrski predsednik Fanfani in minister za promet Mattarella.
TELEGRAMI
KAIRO: Egiptovski predsednik Nasser je v nekem svojem govoru izjavil, da je marksistični ali ateistični socializem v nasprotju z verskim prepričanjem muslimanov; zato njegov socializem ni ateističen in tudi ne nasilen.
BEOGRAD: Jugoslovanski predsednik in maršal Tito je obhajal 70-letnico rojstva. Za to priliko je dobil mnogo čestitk iz raznih držav sveta. Hruščev ga je prvič po letu 1948 nazval tovariša in ga povabil na obisk v Sovjetsko zvezo. — V Beogradu so odprli poseben muzej, v katerem bodo razstavili vsa darila, ki jih je maršal Tito prejel iz tujine. Kot nam je znano, teh ni malo, saj je maršal mnogo potoval z Galebom.
stvo, je pregloboka, da bi jo mogel Hruščev odpraviti istočasno s »kultom osebnosti« pokojnega diktatorja. Dva sta glavna vzroka, zakaj kmetijstvo v Sovjetski zvezi ne uspeva: pretirana kolektivizacija ter pomanjkanje zainteresiranosti pri kmetih.
Pretirana kolektivizacija
Predvsem država preveč troši za težko industrijo ter oboroževanje. Posledica tega je, da v kmetijstvu primanjkujejo stroji in umetna gnojila. Sedemletni plan je za leto 1961 predvideval povečanje proizvodnje umetnih gnojil od 12 milijonov ton v letu 1959 na 35 milijonov ton. Povišek v letu 1961 je, po poročilu samega Hruščeva, narasel — reci in piši — za tri tone. Državna posestva (kolhozi) bi potrebovala še vsaj milijon in pol traktorjev, 800 tisoč kosilnic in mlatilnic, 900 tisoč kamionov za prevoz in 400 tisoč plugov.
Druga plat iste medalje pa je dejstvo, da je vlada investicije namenjene kmetijstvu s prenagljenim optimizmom vložila v deviška področja Sibirije, ki se iz več razlogov niso obnesla. Ali so še neustaljene vremenske prilike uničile žitne nasevke ali pa jih zaradi slabe organizacije niso utegnili pravočasno požeti in spraviti pod streho. — Te neuspehe z deviškimi zemljami očitajo Hruščevu ne samo trezni gospodarstveniki, ampak sami stalinovci, ki govorijo s tem v zvezi o težkih milijardah, ki jih je »veter odnesel«.
Nezainteresiranost kmetov
Drugi temeljni vzrok, če ne celo prvi po svoji psihološki važnosti, leži v zatiranju vsake zasebne pobude ali zainteresiranosti kmetijskih delavcev, ki prihajajo delat na državna posestva. Ker pri svojem delu niso zainteresirani, delajo pač kakor in kolikor morejo brez vsake zavzetnosti in ljubezni. Ko opravijo svoje ure, odhitijo brž domov na svoje ohišnice, to je na zemljišče okrog hiše, ki jim ga država pusti, da ga lahko privatno obdelujejo. Gre povprečno za kakih tisoč kvadratnih metrov, na katerih pridelajo vsakega malo za potrebe svoje družine. Navadno pa pridelajo še mnogo več, kar potem prodajo drugim ali kolhozu samemu. Na ta način si pomagajo. Iz nekih statističnih podatkov je razvidno, da so na teh privatnih ohišnicah, ki predstavljajo le 3,6% celotne obdelovalne površine v Sovjetski zvezi, preredili ti ruski kmetje leta 1960 33,6% vse goveje živine, 50% vseh krav, 25,9% vseh prašičev in 81% vseh koz. Od 530 milijonov piščancev, so jih 407 milijonov vzredili na privatnih kmetijah, na katerih so prav tako proizvedli 49% vsega mesa in 47% mleka, ki ga spijejo Rusi.
Številke govore zgovorno, kje so vzroki, da sovjetsko kmetijstvo ne uspeva. Ce znajo sovjetski kmeti toliko pridelati na tako majhnih površinah, bi gotovo znali tudi na večjih. Toda ravno tega jim država ne dopusti. Posledice tega morajo sedaj čutiti vsi sovjetski državljani, posebno pa industrijski delavci v mestih.
Kmetijstvo je gospodarska panoga posebne vrste, kjer trume nadzornikov in plani nič ne pomagajo. Ne morejo ugnati naravnih vremenskih zakonov, ne sonca in dežja, ne razpoloženja kmetov do dela pod milim nebom.	a	t
RAZNE NOVICE
Stran 2
KRŠČANSKI NAUK
Pri daritvi sv. maše se obnavlja sv. daritev na križu
Sv. Pavel piše o daritvi sv. maše: »Kolik.ork.rat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanit j ete smrt Gospodovo, dokler (Gospod) ne pride.«
(I Kor 11, 26).
Ko se Jezus pri maši daruje, opravi med nami isto daritev, kot jo je opravil na križu, ker je v obeh K r is t u s duhovnik, ki daruje, in dar, ki se daruje.
Sv. maša pa se razlikuje od daritve na križu v tem, da je n e-k r v a v a in da se večkrat daruje, »dokler Gospod ne bo spet prišel«, na sodni dan.
Sv. maša je vedna nekrvava daritev nove zaveze, napovedana od preroka Malahija: »Nimam veselja z vami (Judi, ki so Kristusa .zavrgli) in ne maram daritev iz vaših rok, ker je moje ime veliko od sončnega vzhoda do zahoda . . . in na vseh krajih se bo mojemu imenu darovala čista daritev.« (Mal 1, 10-11).
S sv. mašo postanemo tudi mi deležni Kristusove daritve n a križu — Kristus, glava sv. Cerkve, vključi tudi nas svoje ude v sv. daritev Očetu in nas napolni z molitvami, ki nam jih je s svojo smrtjo zaslužil,
Ker je sv. maša ista daritev kot daritev na križu, j e n a j -popolnejša daritev. Z njo d a j e m o Bogu n a j v iš j o čast in hvalo, po njej se najdostojnejše zahvaljujemo Bogu za prejete milosti in darove, si izprosimo novih potrebnih za dušo in telo in odpuščanje grehov. Po njej prihaja nad ves svet, nad žive in mrtve, neizmeren blagoslov. Sv. maša je torej najpopolnejša hvalna, zahvalna, prosilna in zadostilna daritev.
1
ST. AMON PADOTANSKI
ANTON, slavni frančiškanski pridigar, je bil iz Lizbone na Portugalskem, kjer se je rodil leta 1195. Imenuje se Anton Padovanski, ker je nekaj časa bival v Padovi in ker je tam tudi njegov grob. Bil je največji pridigar svojega časa. Znan je tudi po teoloških spisih, zaradi katerih ga Cerkev časti kot cerkvenega učenika. Umrl je leta 1231, star 36 let.
Svetega Antona častijo tudi kot čudodelnika. Tega naslova ni dobil zaradi čudežev, ki so gotovo spremljati njegovo delo, ampak zaradi štirih izrednih dogodkov, ki so priljubljen predmet umetniškega ustvarjanja in predmet zanimanja pri znanstvenikih, ki si pa niso edini v tolmačenju teh čudnih pojavov. Cerkev se o teh dogodkih ni izrekla. Dogodki so štirje: Sveti Anton pridiga ribam, se pogovarja v sobi z Jezuščkom, obudi mrtvega otroka in pripravi konja, da poklekne pred Najsvetejšim.
Ko je sveti Anton pridigal v mestu Rimini in so krivoverci ostali zakrknjeni, je šel svetnik k morju in začel pridigati ribam. In takoj se je zbralo tam toliko velikih in malih rib, kolikor jih poprej
še niso videli. Na svetnikove besede so ribe dvignile glave iz vode in kimajoče pritrjevale.
Po svetnikovi smrti je neki mož povedal, da je nekoč, ko je skrivaj gledal v svetnikovo sobo, opazil, kako je svetnik držal v naročju otročička in se z njim igral. Svetnik mu je povedal, da je to Jezušček, a mu je prepovedal, da bi komu razodel, kar je videl.
V nekem kraju je bil mož, ki ni hotel verovati v sveto Rešnje Telo. Svetnik ga je vprašal, če bi verjel, ako bi njegov konj pokleknil pred Najsvetejšim. Mož je nato pristal. Dva dni ni dal konju nič jesti in tretji dan ga je pripeljal na trg. In na trgu so postavili konju seno. A konj se ni zmenil za seno in je pokleknil pred Najsvetejše.
Četrti dogodek je pa iz časa po svetnikovi smrti. Neka mati je zgubila 20 mesecev starega otroka, ki je po zaobljubi spet oživel. Žena je namreč obljubila, da bo dala revežem toliko žita, kolikor tehta otrok. (V tem dogodku je treba iskati povod za dobrodelno ustanovo »kruh svetega Antona«.)	Sk.
življenja Cer
Sveti oče med šoferji
Na god Marije Pomočnice, 24. maja, je sveti oče obiskal skupino šoferjev, ki so v službi v Vatikanu. Obisk je bil zelo prisrčen. Sinček nekega šoferja je poklonil sv. očetu velik šop rož. Šofer Umberto Be-retta, ki se razume tudi na umetnost, je poklonil kopijo Marijine podobe, ki jo imajo v kapeli šoferjev in ki jo je naredil sam.
V razgovoru je sv. oče omenil, da nekatere šoferje pozna še iz tistih časov, ko so ga kot nuncija prihajali čakat na postajo ob prihodu v Rim. Njihovo delo je služba, toda tu na zemlji morajo vsi služiti, tudi papež. A prav ta služba je vir mnogega zasluženja. Križev ne bo nikdar manjkalo,' toda božja pomoč je blizu. Naj živijo vedno tako, da bodo vredni božje pomoči in varstva angela varuha.
Ob koncu se je sv. oče razgovarjal s posameznimi šoferji in se zanimal za njihove družine.
Pomoč alžirskim povratnikom
Lionski kardinal Gerlier je povabil vernike, naj velikodušno pomagajo Francozom, ki zapuščajo Alžirijo in potrebujejo naglo pomoč. Prosil je tudi pomoči za tiste Alžirce, ki so bili sedaj izpuščeni in se vračajo domov.
Mladi španski par pri sv. očetu
španski princ don Juan in njegova mlada žena princezinja Sofija sta bila v posebni avdienci pri sv. očetu. Ta ju je zelo prijazno sprejel in se z njima dalj časa razgovarjal. Pripravila pa sta mu posebno presenečenje, ko je Sofija razodela, da je pred nekaj dnevi prestopila v katol. Cerkev. Bila je namreč pravoslavna. Že prej je bilo znano, da je študirala katoliški krščanski nauk. Sedaj po poroki je pa kmalu prestopila v katoliško Cerkev. Prvi je za to zvedel sv. oče.
(Od našega dopisnika)
Ko je dobrotni nebeški Oče razporejal narode po svetu in jim določal zemljo, ki naj bi jo posedli, obdelovali in ohranjali v njenih posebnostih, je tudi odločil, naj bi mi Slovenci dobili svoj prostor tam, kjer se stikata evropski vzhod in zapad. Na občutljiv kraj nas je postavil, kajti živeli naj bi med dvema mogočnima sosedoma, katerih eden si želi priti do sinjega Jadrana, drugi pa v osrčje Evrope.
Res preseneča dejstvo, da že trinajst stoletij prebivamo na isti zemlji in vztrajamo neomajno zvesti katoliški Cerkvi, ko je bilo vodno čutiti dvojni zli vpliv: po eni strani vpliv vzhodnega razkola, v katerega bi Slovenci zlahka lahko padli zaradi narodne sorodnosti, z nasprotne strani pa vpliv protestantizma, kateri bi jih mogel zajeti zlasti zaradi kulturnih, političnih in gospodarskih vezi z nemškim življem, ki je od 10. stoletja dalje pa vse do prve svetovne vojne nad nami gospodoval.
Pa se je zgodilo, da je slovenski narod vsako versko okužbo naglo prebolel, si vse rane hitro zacelil in si svojo vero še poglobil in utrdil. In je bilo to mogoče, ker je božja roka s posebno milino in blagostjo vodila naš narod in vdihnila njegovi vernosti viden marijanski pečat, kakor da bi hotela poudariti, da ta mali narod, ki je kakor nebogljeno dete v svetovni družini naroda, še posebej potrebuje nežnega varstva blage nebeške Matere. Z Marijo se je krščanstvo Slovencev pričelo,
ob njej je naš narod rastel ter zorel, povezan z njo v najbolj kritičnih dnevih zmagoval.
SLOVENCI SMO RES MARIJIN NAROD
Zdavnaj, prav tedaj, ko smo Slovenci pričenjali s svojim lastnim, samostojnim življenjem, so naši pradedje že poznali Marijo, se k njej zatekali in ji bili otroško vdani.
Iz Ogleja, ki je v 8 stoletju prvi širil med slovenske rodove ob Soči in Savi Kristusov evangelij, je prišlo tudi češčenje Matere božje, saj je oglejska bazilika posvečena Mariji Vnebovzeti. Kakor njen duhovni zarod se na našem slovenskem o-zemlju vrste številne Marijine cerkve ob stari rimski cesti iz Ogleja na sever. Tako srečamo ob Soči na kratki poti kar tri farne cerkve na čast Marijinemu vnebovzetju: Kanal, Tolmin, Kobarid in prav blizu še četrto, Podmelec.
In tam pod Krnskim gradom na slovenskem Koroškem se je ves narod po končanih obredih ustoličenja svojih vojvod podal v Marijino svetišče, h Gospe Sveti, od koder je luč svete vere razgrnila svoje žarke po dolinah ob Dravi in Sari.
Slovenska zemlja se je tekom časa okrasila s toliko pestrostjo Marijinih cerkva, da danes vsakdo, ki jo obišče, na prvi hip ugotovi: tod prebiva rod, ki je v dno duše Marijin. Od 966 fara je okrog 180 posvečenih Mariji (največ Vnebovzeti in Brezma-
Dve odlični knjižici za mladino
Za mir v Alžiriji
Splošnim željam za pomirjenje v Alžiriji se je znova pridružil tudi sv. oče Janez XXIII. Pri skupni avdienci, ki je bila preteklo nedeljo v baziliki sv. Petra, je sv. oče prebral topel poziv, naj se vrne mir v preizkušeno zemljo severne Afrike. Dejal je med drugim:
»Ponavljamo, kakor smo to že storili, prisrčen poziv: naj si nihče ne lasti pravice, da uničuje človeška življenja. Rajši naj vsakdo vidi v vsakem človeku podobo Boga Stvarnika, nebeškega Očeta vseh, in naj se sklenejo roke bratov v Kristusu. Nikar ne ubijajte! Ne z mečem ne z govorjeno ne s tiskano besedo; niti ne s prikritim soglašanjem ali z nacionalističnim brezupom.«
Povabil je končno vse, naj molijo za mir v Alžiriji.
Škofovsko posvečenje v Vidmu
Preteklo nedeljo je dunajski kardinal Konig v videmski stolnici posvetil za škofa msgr. Oktavija De Liva, novega nuncija v Indoneziji. Soposvečevalca sta bila msgr. Zaffonato, videmski nadškof, in msgr. Za-nini. Novi škof De Liva je Furlan po rodu, doma iz Sevigliana. Prej je bil v službi pri papeški nunciaturi na Dunaju. Zato tudi ga je hotel posvetiti kardinal Konig. Pri posvečenju so bili navzoči številni zastopniki civilnih oblasti iz Vidma in tudi iz Avstrije.
Pastirsko pismo poljskih škofov
Preteklo nedeljo so v deset tisoč poljskih cerkvah brali pastirsko pismo poljskih škofov. V pismu je razloženo, koliko škode prinaša brezboštvo. Med drugim je rečeno: Mi nimamo obilnih sredstev, nimamo materialne moči in hvala Bogu, da vsega tega nimamo, ker tako nismo postavljeni v nevarnost, da bi jih uporabljali. Odklanjamo vsa sredstva, ki so v nasprotju z
za fante: KDO NAM BO POVEDAL
RESNICO
za dekleta: DA BOŠ VEDELA
ODGOVOR
Končno je dobila tudi naša doraščajoča mladina svoje prepotrebne stanovske knjižice. Drugi, tudi majhni krščanski narodi, so v tem oziru cela desetletja pred nami. Kakor povsod se bo mogoče tudi pri nas dvignil kakšen farizej, češ, kaj je teh knjižic treba bilo! Vsi namreč ne razumejo, da se ne spreminja pred našimi očmi samo zunanje življenje, ampak še bolj hitro vse notranje doživljanje, zlasti pri mladini.
Mladi ljudje, ki bodo s premislekom prebrali svojo stanovsko knjižico, se bodo globoko oddahnili. Marsikdo starejši pa bo tožil, le zakaj ni dobil v roke mnogo prej tako prepotrebnega branja.
V obeh knjižicah je odločno razloženo vse, kar mora doraščajoči človek pravočasno znati, da ne zaide na krivo pot. Fantovska knjižica ima naslov: Kdo nam bo povedal resnico? Na 80 straneh te knjižice obravnava pisatelj jezuit Klement Peirera sledeča poglavja: Ti in tvoja mati — Ti in tvoj oče — Ti in tvoje telo — Ti in dekleta — Fantom, ki se Bogu popolnoma darujejo.
Dekliška knjižica (spisal jo je K. Til-mann) pa ima ta poglavja: Zakon in družina — Začetek človeškega življenja — O pravi poti in o krivih poteh. Že samo iz naslovov obeh knjižic je mogoče spoznati, kaj bo naša doraščajoča mladina v teh svojih knjižicah brala. Delikatni problemi so obdelani s tolikšno dobroto, zmernostjo in predvsem z nadnaravno jasnostjo in ljubeznijo za neumrjoče duše, da podobnega čtiva za našo mladino doslej še nismo imeli. Obe knjižici krasi več vmesnih slik in vsaka ima posrečeno o-premljeno naslovno stran.
Cena obširne knjižice je 100 lir; dobite jo pri gg. duhovnikih in v knjigarnah. Cena navadnih knjižic na 32 straneh ostane tudi vnaprej neizpremenjena.
Zelo priporočamo staršem in vzgojiteljem, da bi dali te knjižice v roke dora-ščajočim z lepo in toplo besedo. Ni zadosti, da knjižico samo kupiš, važno je, da jo mlad človek res bere in s premislekom počasi vso prebere! Zato pa je potrebna lepa in topla spremna beseda kakor je na platnicah knjižice dobro nasvetovano. Berite tudi starejši, vendar teh knjižic o-
trokom izpod 13. leta ne dajajte. Sami tudi presodite, kdaj je vaš doraščajoči otrok potreben takega branja.
želimo, da bi po teh stanovskih knjižicah mnogi naši mladi doraščajoči rojaki spoznali in našli svojo lepo in pravo pot v srečno življenje po božji volji. Starši in vzgojitelji po svoji vesti in dolžnosti z veseljem pomagajte!
Zahvala
Romarica, ki se je 2. junija udeležila romanja na Barbano, se javno zahvaljuje požrtvovalnim skavtom, ki so nam tako neutrudno pomagali na ladji ob divjanju nevihte. — Nisem bogata, a dala bom po svojih močeh za skavtsko taborjenje.
Tržaška romarica
dežni); k temu je treba potem prišteti še trikrat toliko podružničnih in samostanskih cerkva v čast Mariji — za tako majhno ozemlje izredno veliko število. Samo s Sv. Jošta nad Kranjem, srednje visoke razgledne točke, se vidi skoraj sto cerkva in od tega je tri četrtine Marijinih.
SLOVENSKI IZSELJENEC
IN MARIJA
Kdor živi vse življenje na svoji zemlji, komur ni bilo treba nikdar zapustiti rodnega doma in oditi v tujino, bo težko razumel notranjo razklanost izseljenca, ki najde v novi državi sicer morda več u-dobja, več denarja, več zabave, toda ostane zato brez tega, kar mu je mladost napravilo sončno, svetlo, toplo, z eno besedo: nepozabno.
Ena takih čarobnih besed je tudi spomin na slovenski maj v domovini. Ves svet ne premore takih šmarnic kot s6 na domačih tleh. In vsako leto, ko pride , mesec maj v deželo, se duše našega izseljenca polasti tiha otožnost, skrito hrepenenje po tisti domovini, kjer šmarnice nežne cveto, kjer cvetlice, dobrave, si venčajo glave, kjer raduje se polje in gaj. In vse to zato, da krasnega maja se slava obhaja, cvetlici Mariji lepo. Ob tem spoznanju naš človek začuti v vsej polnosti, da ves blesk in sijaj tuje glasbene umetnosti ne more odkupiti toplote in domače lepote naše Marijine pesmi, naših mehkih marijanskih melodij, ki kipijo proti nebu v žarnih majniških jutrih in opojnih majniških večerih.
V Argentini mesec maj ni Marijin mesec, saj živimo na južni polobli. In to pomeni, da je majnik mesec umiranja, mesec, ko se veter poigrava z zadnjimi listi na že skoro golih drevesih, ko mraz iz Patagonije vabi človeka, da si nadene zimsko suknjo, ko v gredicah krizanteme cveto, v duši pa kljuje zavest: spet je zima pred vrati.
Pa kljub temu leto za letom slovenska skupnost v Argentini na drugo nedeljo v maju poroma na argentinske Brezje, na argentinske Višarje, na argentinsko Sveto goro, k Materi božji v Lujan. Kajti če ji že ni dano doživljati resničnega maja V domovini, si hoče vsaj v duhu za nekaj ur pričarati prelestno lepoto meseca cvetja, zelenja, sonca in modrega neba. In ker je Marija ista vsepovsod, zato najde tudi pri Devici v Lujanu tisto srečo, ki jo nudijo Slovencem Marijine božje poti širom po naši domovini.
(Se nadaljuje)
evangelijem, vsako nestrpnost ali sovraštvo. Toda boj proti brezboštvu je potreben. Najbolj nas žalosti, da so se nekateri naši bratje oddaljili od Boga in se pridružili organiziranim brezbožnikom. čeprav je število brezbožnih nizko, kakor dokazujejo vladne statistike (4,4 procente med mladino, med odraslimi niti toliko ne), pravi kristjan ne more biti brezbrižen. — Zato vabijo škofje vse k molitvi, k ljubezni do bližnjega in k odpovedim.
Ob smrti Frana Sal.
Ni človeka, ki bere slovenske knjige in bi ne poznal pisatelja Frana Sal. Finžgarja.
V svojem dolgem pisateljskem delu je namreč ustvaril umetnine, ki jih rad bere preprost in učeni bravee, zlasti pa še študent in kmet. Zakaj mislim, da sta predvsem ta dva razumela Finžgarja in ga zato vedno najrajši brala.
Kot študentje smo ljubili Finžgarja, ker je tako živo orisal življenje študenta v svoji povesti Študent naj bo, da smo se v njem videli same sebe in da so nam bili neuspehi študenta Franclja v pogum, ko smo jo sami kdaj polomili v šoli. Še bolj pa smo ga ljubili zaradi njegove povesti Pod svobodnim soncem. Ta knjiga je sicer last vseh naših ljudi, toda najbolj smo se ob njej navduševali študentje. Saj je ravno mladi študent najbolj dovzeten za ideale svobode in narodne neodvisnosti pa narodne veličine in junaštva, ki jih v tej povesti Finžgar tako mojstrsko pooseblja v Iztoku.
Kmetje pa so radi brali Finžgarja zato, ker je njih življenje tako do potankosti poznal in ga znal tudi tako resnično podati brez nepotrebnih olepšavanj pa tudi brez grdega potvarjanja kot delajo drugi, ki vidijo v kmetu le gmoto strasti in poželenja. Finžgarjev kmet je del slovenskega ljudstva, ki živi in ljubi svojo grudo, se trudi in trpi z njo, a tudi veruje in moli svojega Boga. Ni svetnik, ker svetniki so v nebesih, a tudi ni pokvarjenec, pijanec, brezbožnik v boju za neko idejo, ki je bila slovenskemu kmetu vedno tuja. Prav zato pa človek danes tako težko razume, zakaj je Finžgar na stara leta postal pristaš tistega gibanja, ki preti, da v kali zaduši ravno kmeta, ki ga je Finžgar tako ljubil in tako globoko razumel. Težko je to razumljivo in treba bo počakati globljih študij, da bomo rešili to u-ganko iz Finžgarjevega življenja zadnjih
pisatelja
Finžgarja
dvajsetih let. Vsaj za mnoge izmed nas je ta slednji Finžgarjev preokret še vedno težka uganka.
Vsekakor je Finžgar s svojimi spisi veliko koristil svojemu narodu. Talenta, ki ga je dobil od Stvarnika, ni zakopal, temveč ga je postavil v službo svojemu ljudstvu. Prav zato mu moramo biti vsi hvaležni. Saj so in bodo njegovi spisi še dolgo verno zrcalo, kako je slovenski človek živel in čutil v prvi polovici tega stoletja.
* * *
Pokojni pisatelj Finžgar se je rodil v, Doslovičah pri Breznici na Gorenjskem dne 9. februarja 1871. Postal je duhovnik in bil župnik na raznih krajih. Nazadnje največ let v Trnovem v Ljubljani. Ko je stopil v pokoj, je še nadalje bival v Ljubljani. Tu ga je tudi doletela smrt. Dopolnil je 91 let. Pokopali so ga na Zalah ob veliki udeležbi ljudstva in tudi oblasti. Obrede je vodil generalni vikar msgr. Pogačnik. V življenju je Finžgar napisal dokaj povesti. Naj omenim nekatere: Iz modernega sveta, Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka, Strici, Prerokovana, Kronika gospoda Urbana, Sama itd. Poleg tega je bil tudi dober ljudski dramatik. Njegove drame so: Divji lovec, Veriga, Naša kri in Razvalina življenja. To slednjo so letos za prvi maj igrali v Števerjanu.
Za svoje pisateljsko delo je bil imenovan za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Bog daj večni pokoj njegovi duši!
(r + r)
IZ KNJIGE PREGOVOROV
Goljufiva tehtnica je Gospodu gnusoba, natančna teža pa mu je pogodu.
*
Kjer ni pametnega vodstva, propada ljudstvo, blaginja pa je, kjer je mnogo sveto-vavcev.
Knjižne novosti ^ TRŽAŠKEGA Adolf Eichmann usmrčen
MLADIKA št. 5
Mladika je letos začela znova kolikor toliko redno izhajati. Ob koncu maja smo dobili 5., to je majsko številko. Mesecu ^aju primerno je okrašena naslovna stran v rdeči in zeleni barvi z originalnimi lesorezi. Kar prikupna je v svoji modernosti.
Vsebina je to pot manj literarna in zato ^Ij pestra po svojih raznovrstnih člankih, Posvečenih raznim sočasnim vprašanjem. Predvsem človeka razveseli uvodni članek, ^ nam pove, da so si katol. Slovenci dobili novo večje središče v samem sredi-Trsta. V ulici Donizetti so kupili eno Nadstropje v dovolj veliki hiši. Tam bodo dobili večjo dvorano za kakih 200 oseb ter še druge prostore potrebne za društve-življenje. Videti je, da res zgledi vle-£eJ0. Čestitamo!
Sledijo članki o drugih vprašanjih in Pa poročila o kulturnih prireditvah na baškem in Goriškem. Pesništvo zastokajo: Viktor Sulčič, Milena Merlak - Detela, Sara. Številko zaključujejo uganke in u-rednikovi pogovori, ki so kakor vedno zanimivi in aktualni.
VlEDDOBJE 5/6, LETNIK VI.
V	rokah imam zadnjo številko Medeja, to je zadnja številka VI. letnika. “ tem torej ta naša revija zaključuje šesto
UD in njeni saboterji
Kot navajamo na drugem mestu so slovenski šolniki na goriških srednjih *°'ah proglasili dvodnevno stavko zato, er vlada še vedno ni izpolnila dolžno-s*'i ki jih je prevzela ob uzakonitvi slovenskih šol. V omenjenem zakonu k namreč rečeno v čl. 10: »Prosvetni Minister določi število stalnih mest za v°dstveno, učno in strežno osebje šol 8 slov. učnim jezikom... šest mesecev vstopu v veljavo tega zakona.« ^akon je bil objavljen v Uradnem li-stu dne 9. okt. 1961. Od takrat je pre-kklo že celo šolsko leto in slovenski s°'niki so čakali, kdaj se bo oglasil pt°svetni minister, da izvede, kar je bi’ dolžan izvesti v roku 6 mesecev, ‘^ed tem časom so šolniki in tudi drugi bezali na pristojnih mestih, da bi se Uredil njih položaj, kot določa zakon.
V	sedaj pa ti pride iz Rima vest, da k vse skupaj zaspalo zaradi nekih mahinacij iz Trsta in od strani zunanjega Ministrstva. To se pravi, da šolskega *®kona, ki ga je parlament sprejel in vlada objavila, sedaj nočejo izvajati, ^er so temu nasprotni neki »določeni krogi« v Trstu in še kje drugje. Da bo tt>rej zakon mrtva črka.
^'i ni to nekaj neverjetnega? Kdo '•kazuje v Italiji? Parlament, vlada ali *neki krogi«? Zdi se, da ti slednji. To k Pa nedopustno za pravno urejeno ^avo. Posebno še nedopustno za KD, ^ se naslanja na krščanska demokrata načela, ki ima v rokah prosvetno Ministrstvo in zunanje ministrstvo, a dopuš£a toliko sramoto, da neki krogi 8abotirajo vladne zakone in da izdaji0 krščanska demokratična načela.
e KD ne znaia očistiti svojih vrst ®re*i takimi saboterji in če ne bo znala tlVeljaviti sprejetih zakonov, bo zapra-V*la sicer slovenske šole ali tudi samo *e*Je in ital. demokracijo, zakaj sabo-'erJi so še vsako stranko in vsako demokracijo uničili, dolžnost slovenske javnosti pa je, da Vsemi silami podpre šolnike v njih ^vičnem boju.
leto obstoja. Tiskana je na gladkem papirju in zelo okusno. Tudi grafično argentinski Slovenci napredujejo.
Članki so, kakor vedno, na visoki kulturni stopnji, kajti revija noče biti za preproste bralce, temveč za bolj zahtevne in kulturno razgledane. In predvsem želi hoditi nova modema pota. Temu je ostala zvesta tudi v tej številki, kjer pesniški prispevki povečini izvenijo v verzih brez ustaljene rime in ritma v iskanju novih prispodob in izrazov. Zato bodo ljubitelji sodobnega pesništva zadovoljni.
Manj je v tej številki Oddobja prave leposlovne proze. Zastopa je pravzaprav ie Stanko Janežič s Pogovori. Več je zato esejev. Glasbenike bo zanimal predvsem esej A. Geržiniča Moderna glasba. Za vse pa je zanimiv razgovor R. Vodeba z dr. Fr. Žajdelom, slovenskim znanstvenikom v Parizu, ki je zaposlen pri Institut Curie za raziskavanja raka. Razgovor je napisan zelo živahno in zanimivo. Tine Debeljak nadaljuje razpravo o Stanku Majcenu. Ing. St. Gaber razmišlja o Tehniku in kulturniku, Lev Detela pa o kulturi za rdečimi zastori. Končno srečamo Ruda Jurčeca, ki zopet po svoje filozofira pod zaglavjem Crke, besede, misli. Številko zaključujejo prevodi pesmi iz sodobne slovaške poezije. Prevode sta oskrbela Lev in Milena Detela.
ZMAGOVALEC NA VZHODU
Ta kratka poročila hočem zaključiti s knjigo v italijanskem jeziku. Naslov ji je Un vincitore all’Est; napisala jo je M. Piovanelli, izdal pa Istituto di Propaganda Libraria. Knjiga je življenjepis kardinala Stepinca. Pisan je z dokajšnjim poznanjem dejstev in tudi s toplino in ljubeznijo. Vendar moram opozoriti, da je avtorica do Slovencev dokaj pristranska. Pisateljica je v knjigi orisala osebnost Alojzija Stepinca tako kakor izstopa iz dejstev in življenjskih prilik. Prikazala je Stepinca, ki se bori za svoj duhovski poklic in predvsem Stepinca škofa in voditelja svojega ljudstva v najtežjih časih hrvatske zgodovine pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Izstopa njegov pogum in premočrtnost do vseh vladajočih v tistih zmedenih časih: do beograjskega režima, . do poglavnika Paveliča in ustašev v službi nemškega nacizma, zlasti pa še njegov nastop po vojni, ko so v Zagreb vkorakali partizani in se je za Stepinca in hrvaški narod začel zadnji del križevega pota, ki ga je Stepinac neustrašeno prehodil do konca, narod pa mora še vedno stopati po njem. V tem zadnjem delu so nekatere strani polne globoke tragike moža, ki v zvestobi do Cerkve in v ljubezni do naroda sprejme nase vso onemoglo jezo rdečega nasilja. A ne klone. Mogel bi reči z Gregorčičem: »Streti me moreš, upogniti nikdar!« Toda to ni kak trmasti upor fanatičnega revolucionarja, temveč zavesten odpor moža, ki se ne uklone, ker mu vest tega ne pusti. Je torej pogum svetnika, kakor je to že spoznalo ljudstvo, ki se zbira na Stepinčevem grobu v zagrebški stolnici.	(r + r)
V	četrtek, 14. t. m. ob 20.30 bo v kinodvorani t' SKEDNJU prireditev Skedenj v pesmi, besedi in slikah
Na sporedu bodo pesmi, rajanje deklic, zabavna enodejanka ter barvane slike. — Nastopijo otroci in zbor. —-------------
Tržaško romanje na Barbano
Otok Barbana je bil posebno v začetku tega stoletja romarska točka primorskih Slovencev. Vojne razmere, meje in razne druge okoliščine so odvrnile naše ljudi od tega izbranega kraja.
Po tej vojni smo se Slovenci ponovno vrnili na Barbano. Tak množični povratek je bil tudi v soboto 2. junija, ko se je tam zbralo 650 tržaških Slovencev. V načrtu je, da bi se sem vrnili vsako leto na isti dan, podobno kot delajo Goričani.
Patri so zelo prijazni in prav radi ustrežejo našim željam.
Vrnimo se k našemu romanju. Število bi bilo lahko večje, a žal je bilo na razpolago premalo prevoznih sredstev.
Vse je lepo izteklo, predvsem po zaslugi gg. Grmeka in Zupančiča, ki sta vse odlično uredila, nista pa mogla preprečiti dežja, ki nas je precej motil, saj ni dovolil popoldanske procesije; ob povratku pa je bilo še hujše.
Prvi romarji so bili zbrani v cerkvi že ob 8h. Skupna sv. maša pa je bila ob 11. uri. Preveč bi se ponavljalo, ako bi spet
Rojanska igralska skupina
ponovi
v nedeljo 10. junija 1962 v Marijinem domu Molierovo šaloigro v treh dejanjih:
NAMIŠLJENI BOLNIK
Začetek ob 17,15 - Med odmori srečolov. - Vabljeni!
omenili naše skupno petje in molitev. Med sv. mašo je govoril g. dr. Stanko Janežič, tako, seveda, kot le on zna. Celoten govor objavljamo na prvi strani.
Za okrepčanje romarjev je prav dobro in tudi hitro postregel bar-restavrant zraven cerkve.
Za red in vsako drugo pomoč je skrbelo enajst skavtov, ki so se prav lepo postavili in so bili ljudem vedno na razpolago. Romanje je spremljalo dvanajst duhovnikov.
Pobožnost smo zaključili s popoldanskim blagoslovom in s sklepnimi besedami g. dr. Lojzeta Škerla.
Tako je bilo z nami na otoku. Nad nami so črni oblaki nenehno grozili z nevihto, ki nas je spremljala od Barbane do doma. Toda kljub temu je vedno vladala dobra volja, čeprav ni bila vrnitev na ladji nič kaj prijetna.
Barbana je miren kraj oddiha; kraj zbranosti in molitve, torej Marijin kraj. Zato se bomo prav radi spet sem vrnili.
Šolska prireditev na Opčinah
V	nedeljo 3. t. m. je bila v Prosvetnem domu zaključna prireditev industrijske strokovne šole na Opčinah. Spored, ki je obsegal dva dela, je vseboval pevske točke, recitacije, balete in narodne plese ter dva prizora. Za uvod je spregovoril ravnatelj inž. Sosič. Nato je v prvem delu najprej nastopil šolski pevski zbor, ki je pod veščim vodstvom prof. Sancina ubrano zapel pet narodnih pesmi: Šumijo gozdovi, Tri tičice, Vrtec, Tri lipe, Po Koroškem. Sledila je plastična in efektna vaja s kiji učencev III. razreda. Posamezni dijaki so nato v pesmi lepo prikazali naše kraje. Dijakinje
II.	razreda so pa izvajale lep balet Mladostne sanje. Prvi del sporeda je zaključil otroški prizor v dveh slikah »Cigani«, ki so ga posrečeno izvedli dijaki prvih dveh razredov.
Drugi del prireditve je začel folklorni Planinski ples dijakinj prvih razredov. Sledil je Venček narodnih mladega harmoni-
V	zaporu Ramleh pri Tel Avivu je bila v noči 31. maja izvršena smrtna obsodba nad vojnim zločincem Adolfom Eichman-nom, potem ko je bila zavrnjena njegova prošnja za pomilostitev. Njegovo truplo so nato sežgali in pepel vrgli v morje. Tako je izginil mož, ki je imel na vesti smrt milijonov nedolžnih ljudi. Njegov sin v Buenos Airesu je ostro protestiral proti smrtni obsodbi, ki se je izvršila vse prehitro in tudi zato, ker trupla niso vrnili svojcem. Zato so v Buenos Airesu izvršili Eiohmannovi pristaši tudi dva napada na izraelska središča. Na prošnjo Eichmanno-ve žene, ki je pisala izraelskemu predsedniku Ben Zviu, da naj ji kot ženi in materi štirih otrok prizanese, je predsednik odgovoril z odstavkom iz sv. pisma (Sam 15, 33): »Kot je tvoj meč' odvzel ženam njihove sinove, tako naj bo med ženami tvoja mati brez sinov.«
Pri Eichmannovi smrti je poleg stražnikov in nekaj novinarjev bil navzoč tudi kanadski pastor Hull, ki je izjavil, da se Eichmann ni pokesal za svoje zločine. Predno so mu nataknili zanko na vrat, je Eichmann rekel: »Živela Nemčija, živela Avstrija, živela Argentina. S temi tremi deželami sem bil najbolj povezan in jih ne bom pozabil. Pozdravite mojo ženo, mojo družino in prijatelje. Moral sem poslušati zakon vojne in moje zastave: Sem pripravljen.«
Med trnjem in osatom
Pretekli mesec je bil zelo živahen na vseh poljih. Na Tržaškem je obiskal svoje prijatelje komuniste ene in druge veroizpovedi tov. Regent in »pomirjevalno« vplival med še obstoječe sporne razpoke. Sedaj, tako se vsaj govori, je sloga v tako zivanem progresivnem taboru že na obzorju — vse gre torej po načrtovanju v PSI in PCI tudi na Tržaškem.
Tako smo brali, da so tudi titovci, v glavnem »veljaki« ali pa njihovi uslužbenci, imeli občni zbor. Govori se, da njihova nekajletna firma ne privlači več, treba si je izmisliti kaj novega. Zato je najboljše proglasiti faliment in potem z novim »ENOTNIM« programom na dan. Koliko je bilo takih prelevitev doslej, od OF preko SIAU, Ljudske Fronte, USI, SKGZ itd..., da jih slovenski zemljan še v glavi ne more držati več, in vedno z istim pozivom na ENOTNOST ljudskih sil in množic... Vidno je, da se titovska gospoda ne čuti preveč na konju, zato mora vsako toliko pokazati vsaj malce »aktivnosti«, če ne porečejo tam gori, »da smo že odslužili«. Tako naj bi se bil izrazil neki njihov »vseslovenski predsednik« v prijateljski družbi. Kdor pa na politiko toliko ne
kaša v narodni noši. Po recitaciji Kosovelove »Rad bi povedal...« so dijakinje tretjih razredov slikovito podale jugoslovanski narodni ples v bogatih nošah, vedno ob spremljavi harmonike. Za zaključek je bil na sporedu prizor »Plastika«, kjer je živo prikazano delo naših rokodelcev z njih vsakdanjimi težavami. Delo je napisal A. Cijak.
Šolska prireditev na Opčinah je pokazala, da se naša mladina zanima poleg študija tudi za prosvetno udejstvovanje, kar je res hvale vredno. Še posebej pa moramo pohvaliti njih vzgojitelje, ki so celotno prireditev naštudirali, in sicer predvsem gg. prof. Artača za režijo, Berce-Košutovo za plese in Sancina za pevske točke. Prav gotovo je, da na ta način izražamo hvaležnost vseh, ki so se nedeljske prireditve udeležili.
23
^Erre L’ ERMITTE
oJIajto [jšci i^fnca
POVEST DOBRIH LJUDI
i,
' 1 ' ■ I | | | • | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | L | I I I I I I
b
'Osekati drevo ni isto kot izruvati ga 'serni koreninami vred. Tako je bil Mijo vznemirjen, ko je zvedel, da so Len-starši zelo v skrbeh zaradi njenega avja. Ker so ji zdravniki svetovali spre-
dlo
'ni
Mr;
Me.
^bo podnebja, so odločili, da dekle odi-
*ani
na Potovanje po Grčiji. Ker so jo vedno
'mali ostanki iz starodavnosti, bo to
M
r° vplivalo nanjo in se bodo lažje o-
favii,
M
e njene srčne bolečine.
'J° je bil zelo ganjen, ko ga je nekaj
secev
po vstopu v semenišče poklical
'n mu naznanil, da ga smatra ^ Vrednega, da obleče duhovniški talar. . Preobleko je hotel žrtvovati Bogu vse U Se ločiti od vsega. Na žalost je moral v^Qt°viti, da še niso bile pretrgane vse ^je' Tr'e^ nj'm 'n svetom. Za mnoge izmed fetjg0v*h bogoslovnih tovarišev je bilo iz-0° veselje pustiti civilno obleko in oble-
či talar, za Mija pa je prelom s svetom bil nekaj težkega, imel je občutek, kot bi ga deli v krsto. Zdaj se je šele prav zavedel, kako mu je bilo všeč biti eleganten od glave do nog.
Uro prej, preden je oblekel talar, ga je srečal na hodniku eden izmed predstojnikov. Mijo je s svojimi brčicami izgledal kot kak oficirček. Predstojnik mu je nagajivo rekel in pokazal na brčice:
»še malo, pa jih ne bo več.«
»O, še celo uro časa imamo.« In čez eno uro je junaško sprejel tudi to žrtev.
Iste dni se je Lenka mudila pri izkopaninah v Grčiji, obiskovala muzeje, obiskala Trojo, kjer sta se srečala v boju Hektor in Ahil. Na Akropoli je prebirala Rena-nove spise. Na vsem svojem potovanju je Lenka imela krasno vreme in zdelo se ji je, kot bi narava imela z njo sočutje in bi jo hotela potolažiti s svojo lepoto in nežnostjo. Da bi imela spomin na potovanje, si je kupila glavo grške boginje. Celotnega kipa niso mogli najti pri izkopaninah, le glavo so našli in Lenki se je zdela višek umetnosti. Ko je gledala ta
obraz, se ji je zdelo, da ni lepše stvari na svetu od lepega obličja. Ob pogledu na to glavo je pisala svoji prijateljici in sošolki.
»Draga Nežica!
V	Atenah sem. Tu so stvari, ki so tisočkrat lepše kot jih opisujejo pesniki. Zdi se mi, da sem postala boljša pod vplivam te lepote in skladnosti. Tu sem se spomnila nate, ki tako ljubiš lepoto.
Kako bi bila srečna, če bi bila ti tu, da bi se skupaj poglabljali v preteklost in v spomine tolike slave...«
Po nekaj dneh je Lenki očitala vest, da se je v pismu prijateljici preveč navduševala za poganstvo in malike, zato ji je pisala še eno pismo, v katerem je pisala: »Obiskala sem kraj, kjer je živel sv. Janez, ta pevec božje ljubezni. Mislila sem na te zelene gričke, na to modro morje in si predstavljala, kako je ta sveti mož nad vso to zemeljsko lepoto zapisal večne besede :
»V začetku je bila Beseda...
In Beseda je bila pri Bogu...
In Bog je bila beseda.
Vse je po njej nastalo.
misli, se veseli, da je TRIESTINA vendar prišla v »cono« B.
Tako za danes zaključimo in upamo, da nam ne bo treba več slišati nevšečnosti o kravjih nabrežinskih kupčijah, ki nekaterim ušesom ne prijajo, še manj pa o izključitvah in žabjih vojnah.
Premisli tudi ti ...
7. JUNIJA - In ko jih je odstavil, je šel na goro molit. (Mr 6,46)
Gospod nas vedno spremlja s svojo molitvijo, zlasti še v uri preizkušnje.
8. JUNIJA - Ko se je zvečerilo, je bil čoln sredi morja in on sam na suhem. (Mr 6, 47)
Življenje brez Boga je polno težav in nevarnosti: podobno je ladji na nemirnem morju.
9. JUNIJA - Okoli četrte nočne straže je prišel k njim gredoč po morju, in je hotel iti mimo njih. (Mr 6, 48)
Cim temnejša je noč v naši duši, tem bliže ji je Gospod.
10. JUNIJA - »Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova prišla k njemu in prebivala pri njem. (Jan 14, 23)
Duša svetnikov je majhno nebo, zakaj v njej živi Sv. Duh z Očetom in Sinom.
11. JUNIJA - »Bodite brez skrbi; jaz sem, ne bojte se!« (Mr 6,50)
Edinole Jezus more vliti poguma v našo dušo.
12. JUNIJA - Stopil je k njim v čoln in veter je nehal. (Mr 6,51)
Zakaj ne prejemamo vsak dan evharističnega Boga? Z njim v duši bodo naši dnevi potekaili v miru.
13. JUNIJA - In vsi, kateri so se ga dotaknili, so ozdraveli. (Mr 6,56)
Tudi danes še občutimo vso čudežno moč Jezusovo, ako se z zaupno vero združimo z njim v sv. obhajilu.
DAROVI
Za Katoliški dom: Urar g. Jožef Vižintin je daroval stensko uro Vega v počastitev 25-letnice mašništva g. prof. M. Fileja. Neka gospa iz Gorice je darovala dobro ohranjeno Vespo. N. N. 4.000; N. N. 3.000; N. N. 5.000; N. N., števerjan 1.000; N. N., Podgora 2.000; N. N. 2.000; N. N. 500; F. Z., Slov. Benečija 10.000; družbenica N. N. 3.000; družbenica N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 500; N. N. 1.000; družina Susič 1.000; I. H. 2.000; M. K. 1.000; N. K. 2.000; F. Doles
2.000	lir.
Najlepša hvala vsem požrtvovalnim da-rovavcem.
In nič ni brez nje nastalega.
V	njej je bilo življenje.
In življenje je bilo Luč človeštva...
In Luč je svetila v temi...
A tema je ni razumela...«
Ko je to razmišljala, ji je padla v glavo misel, da bi poslala Miju svojo fotografijo med razvalinami, ne da bi pripisala kako besedo.
»Morda bo odgovoril in se zahvalil, a kaj bi to pomagalo? Nima smisla, da bi zopet razpihali ogenj, ki mora ugasniti...«
Zato je raje misel opustila. Mijo je zvedel kaj o njej od staršev, ker družini obeh sta bili še vedno zelo navezani druga na drugo.
Cas je tekel in celil rane. Lenka se je vpisala na vseučilišče, Mijo pa se je posvetil bogoslovju. Zlasti sv. Tomaž Akvin-ski mu je bil všeč zaradi jasnih izvajanj in žive vere. Do prepričanja je prišel, da človek ne bo naredil nikoli več takih reči kot so veličastne katedrale in največje delo sv. Tomaža, ki je »Summa Theolo-gica«.
(Se nadaljuje)
Radio Trst A
Teden od 10. do 16. junija 1962 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: Kraške pripovedke: »O skopem tkalcu«.
— 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.45 Sestanek z Gorenjskim kvartetom.
— 18.30 Tržaški obiski: (14) »Padriče«. —
21.00 Ljudska opravila in opasila: (19) »Kadar Sveti Duh po svetu gre«. — 21.30 Brahms: Kvartet št. 2 v a-molu, op. 51.
-Ponedeljek: 18.30 Glasba 18. stoletja. —
19.00 Znanost in tehnika: »Savannah, prva trgovska ladja na atomski pogon«. — 20.30 Pietro Mascagni: »Krinke«, opera v treh dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza: (8) »Razmnoževanje. Ceilice in kromosomi«. — 18.30 »Beneške glasbene šole 18. stoletja« - 3. nadaljevanje. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Drame in epopeje našega stoletja: (11) »Izraelski oratorij«. — 21.35 Koncert pianista Fivddvja Došeka. — 22.00 »Giacomo Leopardi ob 125-letnici smrti«.
Sreda: 18.30 Italijanski operni pevci: (24) »Gina Cigna in Pia Tassinari«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 Klasik meseca - Oliver Goldsmith: »Osvajanje v ponižnosti«. — 22.30 Solistični koncerti iz glasbe našega stoletja.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: Ekonomska geografija Zahodne Evrope: (8) »Italija«. — 18.30 Mladi sodisti: sopranistka Silvana Calligaris. — 19.00 Lepo pisanje.
— 20.30 Simfonični koncert.
Petek: 18.30 Skladbe italijanskih sodobnih avtorjev: Ghedini - Casella. — 19.00 Šola in vzgoja: »Pomanjkanje skladnosti med vzgojitelji«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja: Aleksander Puškin: »Poštar«.
Sobota: 14.40 Pojeta Gaby Novak in Radmila Karaklajič. — 15.30 »Duhovi in prikazni«, dramatizirana zgodba. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija: Nebesa
— 31. spev. — 19.00 Pomenek s poslušav-kami. — 20.40 Mariborski zbor »Slava Klavora«. — 21.00 Enesco: Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11.
□ RIŠKE
NOVICE
Prvi stiki goriškega nadškofa s svojim ljudstvom
Novi goriški nadškof msgr. Andrej Pan-grazio si je že v prvem tednu svojega pa-stirovanja pridobil srca vernikov. Njegova domačnost in očetovska ljubeznivost je prišla do izraza pri vseh srečanjih z verniki. Povsod se je izkazal kot mož globoke vere in očetovskega razumevanja. Potem ko je svoj prvi obisk posvetil goriškim seme-niščnikom, je napravil vljudnostni obisk pri goriških oblasteh in povsod pustil najlepše vtise. Njegova očetovska pozornost je objela vse — žive in rajne. V sredo pred Kristusovim vnebohodom je g. nadškof imel na goriškem pokopališču sv. mašo za vse rajne, ki počivajo na goriškem pokopališču ali pa kje drugje po svetu, saj smo v Kristusu, je poudaril g. nadškof v svojem govoru, vsi združeni. Ker je sedaj naš pastir, je dejal, hoče postati tako naš, da bo tudi naša preteklost, tako tesno povezana z našimi rajnimi, sedaj tudi njegova.
Na praznik Kristusovega vnebohoda je imel ob 8h sv. mašo v goriški bolnišnici, ijer so mu po maši predstavili vso zdravniško in bolničarsko osebje in redovnice. Nato je imel v goriški stolnici prvo slovesno pontifikalno mašo, pri kateri je zbor iz cerkve sv. Ignacija pod vodstvom č. g. Jericija per Gallusovo mašo. Ob evangeliju je imel globok govor o pomenu praznika.
Opoldne je goriški nadškof Pangrazio prišel v goriško restavracijo »Union«, kjer je pripravil kosilo 120 mestnim revežem. Šel je od mize do mize ter se z vsemi prijazno razgovarjal. Njegova prijaznost je vse ganila, da so mu še drugi gostje prisrčno ploskali. Nato je v škofijskem dvorcu priredil kosilo kanonikom in monsignor-jem našega mesta. Popoldne se je vrnil v goriško bolnišnico in obiskal vse bolnike širne bolnišnice ter vsakemu izrekel besede tolažbe in upanja.
V petek, 1. junija je msgr. Pangrazio obiskal goriško ječo in imel v kapeli sv. mašo ob prisotnosti vseh zapornikov. V soboto se je srečal z redovnicami, ki so se zbrale v kapeli zavoda Notre Dame. Popoldne je imel sv. mašo za bolnike, ki so številni prišli v Oglejsko baziliko.
To so prvi vtisi, ki jih je goriško ljudstvo dobilo o svojem škofu in kateri nam že dovolj povedo, da nam je dobri Bog poslal pastirja, za katerega smo mu lahko hvaležni.
Goriški pevci SKPD na Brezjah
Nekoliko negotovo in mrzlo je bilo vreme v nedeljo zjutraj, ko smo se s Travnika podali v polnem avtobusu proti mejnemu prehodu pri Rde£i hiši. Pa nam je že kmalu po Vipavskem zasijalo jutranje sonce, ki nas je v sicer hladnem ozračju spremljalo bolj ali manj cel dan. Postojna, Logatec, Vrhnika, Ljubljana, Kranj, Brezje — to je bil obhod, ki smo ga napravili dopoldne. Ze lepimi romarskimi občutki smo še bližali našemu slovenskemu Marijinemu svetišču, kjer Marija Pomagaj tudi danes kraljuje Slovencem kot nekdaj. Tu smo bili prisrčno sprejeti. Med sv. mašo smo seveda počastili Marijo z lepimi pesmimi, katerih je naš narod tako bogat. Po maši smo imeli v krasni kapeli brezjanske M. B. posebno slovesnost s petimi litanijami in prošnjo, da bi naš priljubljeni pevovodja prof. Filej, ki ni mogel sem, čimprej ozdravel.
Z veselim, pa tudi otožnim srcem smo se poslovili od brezjanskega svetišča in se podali proti Bledu. Lepo je ob tem našem jezeru s slikovito okolico in goratim ozadjem. Lep je otok s cerkvico, ki pa žal ne služi več temu namenu, kamor so tudi nekdaj mnogo romali. Po kosilu smo se pozno popoldne morali odpraviti nazaj, Ljubljani naproti. Z zanimanjem smo si ogledovali slovensko prestolnico z njenimi narodnimi in umetniškimi spomeniki, pa tudi z modernimi zgradbami sodobnega velemesta. Seveda je bilo časa premalo, tako da smo se le v bežnem skoku zvečer od nje poslovili. Tako smo se ob pozni uri vrnili zopet domov z veselo zavestjo, da smo obiskali Slovenijo in se pomudili v za nas najznačilnejših krajih.
Udeležene
Občinska seja
Občinski svet je na svoji zadnji seji v torek, dne 29. maja odobril med drugim tudi asfaltiranje tehle ulic: Čampi, Buffo-lini, Cipriani, Palladio, Zorutti, Borsi, Volta, Giulio Cesare, Gelsi, Colonia, Brigata Pavia (zadnji del) in Garzarolli (pivi del).
Kakor je razvidno iz seznama, pridejo v poštev tudi nekatere ulice na Livadi in ulice iz drugih mestnih predelov, za ureditev katerih so se posebno zanimali slovenski svetovavci. Med razpravo o tem vprašanju je govoril tudi prof. Bratina, ki se je v imenu svoje skupine zahvalil odboru za to, kar je do sedaj napravil, in obenem prosil odbornika za javna dela, da bi v bližnji bodočnosti ukrenili kaj podobnega še za ceste okoliških vasi in v prvi vrsti za ulici Tabai in Carso v Štan-drežu.
Dve drugi važni točki pa se nanašata na posojilo 50 milijonov za gradnjo drugega dela Doma onemoglih, v katerem bo lahko našlo zavetišče še kakih sto starčkov naše občine, in na odobritev sporazuma, ki je bil dosežen med goriško, šte-verjansko in sovodenjsko občino glede plačevanja stroškov za živinozdravniški konzorcij .
Karel Fiegel je umrl
Predzadnji dan maja je umrl v Gorici gostilničar Karel Fiegel. Kot smo tudi mi poročali, je pred dobrimi tremi tedni postal žrtev prometne nesreče. Od posledic si ni več opomogel in je po dolgem trpljenju umrl. Zapušča ženo vdovo in sina, ki je zdravnik v Padovi.
Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje.
Stavka na slovenskih srednjih šolah v Gorici
šolniki slovenskih srednjih šol v Gorici, zbrani na sestanku 6. junija, so ugotovili popoln uspeh prvega od dveh napovedanih dni stavke, ki jo je proglasil sindikat slovenskih šolnikov v Gorici. Obenem so soglasno odobrili sledečo brzojavko predsedniku republike, predsedniku ministrskega sveta in ministru za prosveto: »šolniki slovenskih srednjih šol v Gorici z dvodnevno stavko ogorčeno protestiramo, ker ni bil izveden zakon o slovenskih šolah z dne 19. 7. 1961 štv. 1012.« Gorica, 6. junija 1962
IZVRŠNI ODBOR
Števerjan
Kulturni večer
Domače SKPD je v ponedeljek 4. t. m. pripravilo VI. kulturni večer. Gostovala sta dr. Slavko Bratina in dr. Dino Vrtovec.
Čeprav je sedaj po naših poljih čez dan kot po mravljiščih in si zvečer vsakdo zaželi zasluženega počitka, se je vendar zbralo na Križišču precej občinstva. Skiop-tične slike, ki so nas povedle iz domačije širom po Sloveniji, Hrvatski in od Dal-maciije ob Jadranu do Benetk so bile za vse lepo doživetje.
Tudi za one, ki so se udeležili lanskega izleta po Koroškem, je bilo presenetljivo gledati na platnu svoje razigrane obraze. Pokazali so namreč tudi fotografije, ki jih je posnel lani na izletu g. Brecelj iz Doberdoba.
Ta kulturni večer je bil zadnji v nizu večerov, ki jih je naše društvo imelo letos
Vabimo
na kulturni večer, ki bo v sredo 13. junija ob 20.30 v dvorani Katoliškega doma v drevoredu XX. Septembra.
Prečastiti g. Bogomil Brecelj bo v besedi in slikah prikazal naše prelepo lansko skupno
ROMANJE V POMPEJE
Naj nihče ne zamudi te izredne prilike. Videli bomo deželo južnega sonca, lepoto morja in obale ob njej, kakršne ni enake'na svetu.
ŠOLSKA PRIREDITEV V GORICI
Vsi starši, ki ste kdaj imeli svoje otroke na naših srednjih šolah; vsi, ki jih imate sedaj; vsi, ki upate, da jih boste kdaj imeli, i pridite polnoštevilno k zaključni šolski prireditvi, ki jo bodo dijaki ! nižjih srednjih šol tudi letos priredili kot že prejšnja leta.
Pridite polnoštevilni v dokaz, da cenite kulturno delo slovenske šole in prav tako tudi kulturno prizadevanje naših in vaših otrok S svojo udeležbo jim boste dali zadoščenje in priznanje za njih trud
in prizadevnost.	v
Posebno še vabimo vas, ki ste na naših slovenskih šolan zrastli in se tu vzgojili. Vas samih je na stotine. Usoda vas je sicer vrgla in razsejala na razna pota, a v vaših srcih prav gotovo še vedno živijo spomini na prelepo šolsko skupnost. Pridite, sezite si ponovno v roke, obnovite nekdanje pobratimstvo in posestrimstvo, v mlajših glejte sebe same in zato naj nihče ne zamudi tistega čudovitega večera, ki ga vsako leto znova doživljamo ob šolski priieditvi.
Vaša udeležba pri zaključni šolski prireditvi naj bo dokaz pripadnosti k slovenski narodni skupnosti, izraz ljubezni do naše I šole in zavesti, kako smatramo za važno njeno poslanstvo med 'l nami. Polnoštevilna udeležba vseh naj bo kakor mogočen plamen, ki bo dal poguma tudi malodušnim, ki morda dvomijo, m onim,
: ki pozabljajo, da je šola v materinem jeziku edina, ki more v celoti posredovati otroku vzgojne in kulturne dobrine človeštva.
Prireditev se bo vršila v nedeljo 10. junija ob 8.30 zvečer. V primeru slabega vremena se odloži na nedeljo 17. junija, in sicer na dvorišču Malega in Novega doma v ulici Randaccio.
Vstop z vabili ob vhodu. Pobirajo se, kot vedno, prostovoljni prispevki v prid revnih dijakov.
Program je naslednji:
1. Pevske točke - združen zbor nižje gimn. in strok. šole.
2. Igra »Rdeča kapica« - igrajo dijaki nižje gimnazije in strok. šole.
RZASKE
NOVICE
s prav lepim uspehom. Saj samo dejstvo, da so bili ti večeri zmerom zelo dobro obiskani, priča, kako so ti potrebni in kakšno zanimanje vlada zanje.
Sovodnje
Javna dražba
V soboto 7. julija ob 12. uri bo na so-vodenjskem županstvu javna dražba dveh hiš, in sicer hiše v ul. Impero št. 20 na osnovni ponudbi 1,200.000 lir, ter hiše na Vrhu št. 44 na podlagi osnovne ponudbe 150.000 lir. Za prvo ponudbo je treba položiti kavcijo 60 tisoč lir, za drugo pa 10 tisoč lir.
Kdor želi natančnejša pojasnila, naj se obrne na sovodenjsko županstvo.
01ympia —
deželni prvak v odbojki
Komaj leto dni delovanja ima Športno združenje 01ympia za seboj, in že je preteklo soboto dosegla uspeh, ki se je v zadnjih desetih letih samo enkrat posrečil kakemu goriškemu moštvu — na deželnem prvenstvu kategorije, namreč premagati tržaškega pokrajinskega prvaka, zasesti prvo mesto in tako napredovati v višjo kategorijo.
V veliki dvorani Unione Ginnastica so 01ympijci, ki so jih navdušeno bodrili številni navzoči, premagali moštvo VIS - B iz Trsta z 2:1 (15:13, 12:15, 15:9). Tretja ekipa — CSI iz Rivignana — pokrajinski videmski prvak, se ni predstavila na igrišču in je tako izgubila z 2:0.
Osvojitev prvega mesta je najlepša nagrada za ves trud in delo, ki so ga imeli Goričani pod vodstvom prof. Krannerja. Zmaga je bila zaslužena, čeprav težko priborjena. VIS je namreč močno moštvo, sestavljeno iz mladih atletov, ki se že več let vadijo in so zato dobro uigrani in povezani. Poleg tega so Visovci lanskoletni deželni prvaki in imajo lep zgled v svojih klubskih tovariših (VIS-A), ki igrajo v Seriji B.
Kljub temu so Tržačani morali kloniti izkušenosti »veteranov« 01ympije (Pelicon, Kusič), ki so s prisebnim dviganjem in podajanjem omogočili, da je bil napad (Kranner, Anselmi, Prinčič) učinkovit. V napadu se je izkazal Kranner, ki je pod mrežo in s serviranjem dokazal, da kljub starosti ni še za staro šaro. To pot je tudi bolje funkcionirala obramba pri mreži, čeprav so »blok« delali bolj posamezniki; levji delež »blokiranja« je nosil Anselmi. Oba novinca, ki sta bila vključena v formacijo, sta zadovoljivo rešila svoji vlogi: Prinčič kot napadalec, Devetta kot poda-jač. Najšibkejša točka so bili servisi (prešibki) in pa obramba v drugi liniji (preveč zgrešenih in neigranih žog).
Preprečena železniška nesreča
Na železniški progi med Barkovljami in Trstom bi v soboto lahko prišlo do težke nesreče. Težak stroj, ki ga rabijo pri vrtanju krožne ceste, je zdrsnil po nasipu in padel na progo. Delovodja je vedel, da bo čez nekaj minut privozil mimo brzec iz Benetk. Telefoniral je v Grljan, a brzec je bil že mimo. Obvestil je tržaško postajo, ki pa tudi ni mogla več opozoriti vlakovodje na zapreko na progi. Tedaj so se zatekli k zadnji rešitvi. Odklopili so električni tok na vsej progi in vlak se je ustavil komaj dva kilometra od nesrečnega mesta. Tako so preprečili železniško nesrečo, ki bi brez dvoma imela hude posledice.
Repentabor
O nas ni za sedaj posebnih novosti. Občinski svet zaenkrat spi spanje pravičnega. Je pa dosti stvari, katere bi bilo treba pojasniti in se zanje bolj odločno zavzeti.
Zaenkrat počakamo, da se vse te lepe iniciative župana in ožjega odbora tudi uresničijo. Propaganda je za razne stranke potrebna tedaj, ko se ne čutijo sigurne na oblasti, tako tudi pri nas. Ali nam Repen-cem so ljubša dejanja kakor samo obljube.
Skedenj
Poteklo je že leto, odkar smo začeli s pobudo za naš dom. Da, prav tako ga na-HMHIIMlIlllllllllllllMllllllllinilllllllllllllillllllllilllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllll
Zaključek šmarnic
Prelepi maj je tudi letos dal slovo. Mile majniške pesmi po naših cerkvah so utihnile in z njimi so se zaključile prelepe jutranje in večerne šmarnične pobožnosti. Vernemu srcu je vedno težko za njimi. Kakor v stolnici zjutraj, tako smo tudi zvečer pri Sv. Ivanu premišljevali pri letošnjih šmarnicah o duhovnikih in duhovniških poklicih. Prečastiti g. dr. Kazimir Humar v stolnici in msgr. Franc Močnik pri Sv. Ivanu, sta nam toliko lepega in vzpodbudnega povedala o tem najlepšem poklicu na zemlji, da smo jima iz srca hvaležni. Sedaj še bolj razumemo, kaj so duhovniki med nami in da jim njihovega dela in truda ne bomo nikdar poplačali. Lep je bil zaključni večer v prijazni cerkvi sv. Ivana, ko smo s prižgano svečo v roki obnovili krstne obljube in zvestobo do Boga in Marije. Običajni afer je zaključil lepo slovesnost. — Prečastitima gospodoma, šmamičnima govornikoma, izrekamo toplo zahvalo.
Dan republike v našem mestu
Kakor drugod po Italiji, tako se je tudi v našem mestu praznovanje dneva republike omejilo le na parade po vojašnicah in na razobešanje zastav na glavnih mestnih poslopjih. Ljudstvo pa je proslavilo narodni praznik z izleti, v kolikor je dopuščalo slabo vreme.
Goriški prefekt je za. ta praznik povabil v svojo palačo vso mestno cerkveno in civilno gosposko in jih v prijetnem domačem vzdušju pogostil. Bil je navzoč tudi novi goriški nadškof msgr. Pangrazio s proštom msgr. Soranzom.
Dan mleka v našem mestu
V četrtek 31. maja so tudi v našem mestu proslavili dan mleka. Zjutraj so v dvorani Petrarca prikazali več filmov, ki so imeli namen, da vzbudijo med ljudstvom večje zanimanje za mleko in njegove produkte. V ljudskem vrtu pa so bile postavljene stojnice, kjer so brezplačno delili mleko vsemu občinstvu. Stojnice so bile stalno oblegane.
Novi sedež
obrtniške bolniške blagajne
Sedež pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike se je s ponedeljkom 4. junija preselil iz dosedanjih prostorov v palačo ESSO v ulici Roma št. 4.
zivamo v Skednju: naš dom, kar pomen1' da so se naši ljudje prav iskreno navezs« na to pobudo, kakor tudi na dom. Zače# smo prav dobro, veliko smo dosegli v ene® letu, ni pa dosežen cilj. že doseženi uspeh1 naj nas vse bodrijo še za večje delovanj' in zanimanje.
Precej dobrotnikov imamo tudi v mest*' Prav vsem naj gre iskrena zahvala ter P' kličemo: Spomnite se na nas večkrat, s3l je cilj še daleč.
Kot je točneje drugje omenjeno, bo ^ hodnji teden pri nas prireditev. Bo pris®* škedenjska. Mladina se bo predstavila5 prav novi obliki, bolj živi, pestri in seve® zabavni. Filmirali bomo prvi del in obe# stvo. Med zadnjim odmorom pa bodo ^ klice poklonile prisotnim gospem in gosP0, dičnam slovenski pušeljc. — Na svide^J* torej v škedenjski kinodvorani!
Prečnik — izgubljeni otrok
V nedeljo so po radijskih valovih znanili, da se je v Prečniku izgubil letni otrok, Maurizio Spoto, ki je bil starši na obisku pri svojcih. Otrok se f izgubil že popoldne, ko je rekel, da S** v bližnjo hišo preko dvorišča. Cela va^ policija in orožniki so ga iskali v bliž*1^ okolici do pozne noči, a zaman. Orožnih poveljnik v Nabrežini je poklical na pom1* šolo za policijske pse v Firencah. Z brzf vlakom sta ponoči dospela v Trst dva ^ boljša psa, Alex in Bill, ki sta zjutraj eni uri našla otrokove sledi. Skoro ni ^ več upanja, da bi našli Maurizia živež* kajti preko noči je bila temperatura ^ nizka. Otroka so dobili zdravega in la nega v bližini meje. Noč je prespal na prtem. Popoldne je prehodil dva kilortiel^ poti in se izgubil.
OBVESTIM
ŠOLSKE VESTI IZ TRSTA: Rok za vl'
ganje prošenj za začasna mesta in stipl^ ce na osnovnih šolah s slovenskim u&*^ jezikom poteče 30. junija 1962. Tožatf^t | odredba je na ogled na šolskem sip^Sj štvu, na šolskem nadzomištvu in na daktičnih ravnateljstvih.
ZA GORIŠKE UČITELJE. Na razgl^ deski Didaktičnega ravnateljstva za s*0', osnovne šole v ul. Croce 3 je na vpog ministrska odredba št. 3310 - Div. Vidne 19. maja 1962 glede začasnih na®^ ščenj in nadomestnih služb za šolsko ^ 1962-63. — Rok za vlaganje prošenj zap3' dne 30. junija t. 1.	^
NOVE KNJIGE ZA MLADINO: »K
$
nam bo povedal resnico« (za fante) — * boš vedela odgovor« (za dekleta) dob‘l' pri gg. duhovnikih in v knjigarnah. Zara'_ velikega obsega je cena teh dveh knj1^ 100 lir. Cena navadnih knjižic ostane5 spremenjena.	t
OB BINKOšTNIH KVATRAH se vP na Tržaškem škofijska zbirka za Marti* nišče. Na binkoštni praznik — ali kal1 je določeno v posameznih krajih — dob1^ povsod novo »Poročilo Marijanišča« ovojnico. Ker se potrebe zavoda dvig®)' ker resno mislimo na novo Marijanišč® mestu Trstu, zato vabimo vse naše Prl| telje in dobrotnike, naj dosedanjo na^ njenost še pomnožijo. Skušnja kaže, imamo in bomo imeli le to, kar si s z lastnimi žrtvami pripravimo.
S'
Za Alojzijevišče: V mesecu maju so vod obdarovali: N. N. Gorica 10.000; B- . 2.500: N. N. števerjan 1.000; N. N. 2# N. N. Gorica 1.000; N. N. 400 lir.
Bog povrni vsem dobrotnikom!_________y
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpC4 trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Ganjeni ob izkazani ljubezni in spoštovanju do ljubljenega očeta in soproga
KARLA FIGELJ
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali in nam na katerikoli nač* pomagali; darovalcem cvetja, pevcem iz Pevme za ganljive žalostinke, g. primarij iz bolnice in zdravnikom ter prečastitemu g. župniku za tolažbo in molitev.
Sin VO.TKO z
Gorica, 7. junija 1962.