1/2020 letnik CXXII 17 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV zmanjšamo tudi njihove obiske čebelnjaka. Snežna odeja je lahko smrtonosna past za čebele, ki jih lep dan izvabi na či- stilni izlet. Čebele zmede bela bleščava, ki jo ustvari snežna odeja, in se zaletijo vanjo. Če bomo sneg pred čebelnjakom posuli s pepelom, žagovino ali lesnim prahom iz mizarske delavnice, bomo s tem marsikateri rešili življenje. Nekaterim je dano, da še v poznih letih zavzeto delajo in ustvarjajo. Eden takšnih je Andrej Šalehar. Jubilant ni čebelar, vendar je prav, da ga zaradi njegovega prispevka slovenskemu čebelarstvu tudi čebelarji pobliže spoznamo. Andrej Šalehar se je rodil 15. oktobra 1939 v Borovnici. Po osnovnem in srednjem šolanju je diplomiral na Biotehniški fakulteti, smer kmetijstvo. Zaposlil se je v Kmetijski zadru- gi Vrhnika. Na priporočilo prof. ddr. Franca Ločniškarja, enega od očetov sedanjega Oddelka za zootehniko BF na Rodici, je strokovno pot leta 1963 začel na Farmi Ihan, kjer je ostal devet let. Na farmi je uvajal sodobne pasme praši- čev in preizkušal križanja. Doktorat je zagovarjal leta 1971, naslednje leto je bil izvoljen za docenta in na Biotehniški fakulteti postal univerzitetni učitelj, leta 1977 je napredoval v izrednega, čez deset let pa v rednega profesorja prašiče- reje. Bil je tudi dekan fakultete. Kot soavtor je sodeloval pri sestavi prvega rejskega programa v prašičereji, vrsto let je vodil selekcijsko delo. Sodeloval je pri pripravi zootehniške zakonodaje in kot predsednik Sveta za živinorejo usmer- jal strokovno oblikovanje rejskih programov, med drugim tudi prvega za kranjsko čebelo. Ves čas veliko piše, njegova bibliografija zajema več kot 1500 bibliografskih enot. Uni- verza v Ljubljani mu je leta 2000 za njegovo delo podelila častni naziv zaslužnega profesorja. Po upokojitvi se je Andrej Šalehar posvetil raziskovanju zgodovinskih virov o slovenski živinoreji, genski banki in čebelarstvu. Poseben poudarek daje ohranjanju genskih virov naših domačih živali. Čebelarstvo ga je posebej pri- tegnilo, saj večkrat poudarja, da je prav v bogatih in ne- raziskanih zgodovinskih virih o našem čebelarstvu našel delovni izziv. K raziskovanju zgodovine našega čebelarstva je pritegnil sodelavce, zlasti Janeza Gregorija, čebelarja in prof. biol., in plod tega sodelovanja so naslednje knjige: Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska, izdana leta 2011; Georg/Jurij Jonke – črmošnjiški župnik in kranjski čebe- lar, izdana leta 2012; Pravila Petra Pavla Glavarja za čebelarsko vrtnarsko šolo na Lanšprežu iz leta 1781, izdana leta 2013; Pou- čevanje čebelarstva na Kranjskem od Petra Pavla Glavarja (1768) in Antona Janše (1770) do Emila Rothschütza (1874), izdana leta 2014; Slovenske čebelarske knjige in tiski do leta 1945 ter Čebe- larska knjižnica Franca Jagra, izdana leta 2014; Prva slovenska čebelarska knjiga, izdana leta 2016; Čebelarska pisna zapušči- na Petra Pavla Glavarja, izdana leta 2017; Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz, izdana leta 2018. Ob njegovem jubileju je pri založbi Buča d.o.o. izšla knjiga: Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva. Andrej Šalehar sam pove, da si jo je po letih vztrajnega iskanja in raziskovanja zaželel za rojstni dan, in se v predgovoru zahva- li za milost, da lahko v 80. letu življenja piše o Antonu Janši. V knjigi je do sedaj najbolj celovito in dokumentirano opisal Janševo življenjsko pot od preprostega kmečkega mladeniča do prvega učitelja čebelarstva v prvi čebe- larski šoli v habsburški monar- hiji, njegov gorenjski čebelarski nauk in njegov vpliv na tedanje poučevanje in spodbujanje če- belarstva. Tudi v tej knjigi avtor na tedanji čas gleda širše in Janšev vzpon in ugled tesno poveže z delom njegovega so - dobnika Petra Pavla Glavarja. Knjiga je izjemen prispevek k poznavanju Antona Janše in njegove dobe ter koristna za utemeljevanje njegovega pomena za svetovno čebelarstvo in svetovni dan čebel, ki ga praznujemo prav na Janšev rojstni dan. Polega tega je jubilant napisal več prispevkov o našem čebelarstvu. Vse navedeno je javno objavljeno na dLib.si. Sicer pa še naprej vztrajno raziskuje in piše in že napoveduje novo knjigo o pomembnem obdobju – prvi zlati dobi slovenskega čebelarstva. Andrej Šalehar je kot soavtor sodeloval pri pripravi na- pisov na spominskih ploščah naslednjim čebelarjem: Emi- lu Rothschützu, leta 2011 nameščeni na mestni hiši v Višnji Gori; Georgu-Juriju Jonkeju, leta 2014 nameščeni na steni hiše kočevarskih Nemcev v Občicah; Petru Pavlu Glavarju, leta 2015 nameščeni na steni kapele na Lanšprežu; Jožefu Jeriču, leta 2016 nameščeni na steni mežnarije na Gradišču nad Stično; Antonu Janši, leta 2019 nameščeni v Augartnu na Dunaju. Avtor tega prispevka sem imel priložnost in čast z An- drejem Šaleharjem sodelovati pri nekaterih čebelarskih zadevah. V svojo pisar- no na Rodici prihaja ob zgodnjih jutranjih urah, ko nas večina še počiva. Sprejel me je za sodelav- ca, čeprav mu v znanju ne sežem niti do kolen. Ne- prestano išče in razisku- je, spodbuja in usmerja. 80 let zaslužnega profesorja dr. Andreja Šaleharja Dr. Fraser (1951, 2008): …Abhandlung… (Razprava…) je stara knjiga, zelo stara knjiga; to je raz- prava ne o nadziranju rojev, ampak o rojenju, in pisec ne ve, da bi bila po njeni objavi napisana še kakšna boljša ali popolnejša knjiga o tej temi… Armbruster (1936): …Vsekakor sta obe knjigi, prva bisera čebelarske literature, le delen odsev splošnega čebelarskega znanja kranjskih čebelarjev, ker je genialen in vse- stransko nadarjen Anton Janša zelo napredoval v čebelarjenju. Piše o svo- jem čebelarskem nauku, ki ga je gradil na osnovi opazovanj v panju. Šele po 33. letu starosti se je naučil brati in pisati nemško ter prebirati tujo če- belarsko literaturo. Piše neposredno, brez dolgoveznega navajanja, o svojih opazovanjih in praktičnih rešitvah, izumih, pripomočkih ter postopkih… 00 € Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva | Andrej Šalehar Andrej Šalehar Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva Naslovnica knjige Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva Spominska plošča Petru Pavlu Glavarju na Lanšprežu 1/2020 letnik CXXII 18 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Je pravi leksikon letnic in drugih podatkov. Vedno pa skro- mno pripomni, da nobeno delo ni povsem končano, ker se lahko najde še kaj novega. Andreju Šaleharju sem hvaležen za vse sodelovanje in prijateljsko naklonjenost. Dela zasl. prof. dr. Andreja Šaleharja so v marsičem od- krila prava dejstva in razblinila »mite« o preteklosti našega čebelarstva in znanih čebelarjev. Čebelarji smo mu lahko hvaležni, da raziskuje, zapisuje in objavlja o zgodovini na- šega čebelarstva, posebej ker bi sicer marsikaj ostalo neod- krito in morda za vedno pozabljeno. Ob njegovem jubileju mu zaželimo še veliko zdravih in delovnih let. Anton Tomec Septembra 2019 je v Družbenem domu Grosuplje poteka- lo slovesno praznovanje ob 110-letnici ČD Grosuplje. Pred- sedniku Andreju Trontlju ter številnim članom ČD Grosu- plje, ljubiteljem čebel, narave, zdravega okolja in slovenstva so se na slovesnem praznovanju pridružili tudi gostje: pred- sednik ČZS Boštjan Noč, podpredsednik ČZS Marko Alauf, predsednik RČZ Petra Pavla Glavarja Anton Koželj, direk- torica zavoda Prijetno domače Maja Lampret ter predstav- niki sosednjih ČD: Krka in Zagradec, Stična, Škofljica, Ig, Dobrepolje, Straža-Dolenjske Toplice in Trebnje. V nagovoru je predsednik ČD Grosuplje Andrej Trontelj dejal, da se je v vseh teh letih zamenjalo kar nekaj gene- racij čebelarjev, število članov pa se je nekoliko povečalo. Društvo šteje 115 članov. Leta 1979 smo zgradili čebelarski dom na Spodnjem Blatu. Ta je v letu 2019 praznoval svojih častitljivih 40 let. Redno sodelujemo na prireditvah in do- godkih, kot so Grosuplje v jeseni, Ekotržnica, Tradicional- ni slovenski zajtrk. Vsako leto na drugo nedeljo v mesecu decembru v grosupeljski župnijski cerkvi skupaj z Župnijo Grosuplje organiziramo Ambroževo mašo za vse pokojne čebelarje, nazadnje tudi za našega dolgoletnega predsedni- ka Janeza Žnidaršiča. V okviru društva prav tako organizi- ramo strokovna predavanja, nakupe sladkorja, čebelarske izlete in strokovne posvete. Na martinovo imamo tradici- onalno Martinovo sejo, ki je namenjena tudi praznovanju članov, ki so dopolnili jubilejnih 70, 80 ali več let. S prapo- ri obeležujemo pomembne dogodke ter dobro sodelujemo s sosednjimi društvi, z RČZ Petra Pavla Glavarja ter ČZS. Pohvalimo se lahko tudi s svojo spletno stranjo http://cd- grosuplje.si. Predsednik Trontelj pa se je ob tej priložnosti spomnil tudi ustanovnega člana Franca Košaka, kateremu v čast podeljujemo bronasta, srebrna in zlata odličja. Kot je povedal, je bil uspešen velečebelar, ki je trgoval širom Evro- pe s čebelami in čebeljimi pridelki. Na njegovem posestvu, na katerem je tudi današnja mestna knjižnica, so potekali čebelarski tabori. Tja so prihajali čebelarji in čebelarke iz ožje in širše okolice na izobraževanje, trgovanje in druže- nje. Dejavnosti, ki jih ima društvo danes, pa so na nek način tudi poklon njihovim prednikom, hkrati z njimi nadaljuje- mo čebelarsko tradicijo, na katero smo lahko vsi ponosni. ČD Grosuplje so ob 110. obletnici čestitali tudi predse- dnik RČZ Petra Pavla Glavarja Anton Koželj ter podpred- sednik in predsednik ČZS Marko Alauf in Boštjan Noč, ki sta tudi poudarila pomen slovenskih čebelarjev v svetu in ČD Grosuplje ob praznovanju 110. obletnice podelila častno diplomo ČZS. Predsednik pobratenega ČD Straža–Dolenj- ske Toplice pa je podaril spominsko sliko njihovega čebe- larskega doma Podstenice. Slovesno praznovanje je bilo obogateno s pesmijo, glasbo in plesom, ob tej priložnosti pa so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim čebelarjem. Jana Roštan in ČD Grosuplje 110 let Čebelarskega društva Grosuplje Častno priznanje ČZS Foto: Matej Možina Praporščaki Foto: Matej Možina