Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 3. julija 1896. 2& državni polovici največja sloga mej strankami. Višji krogi žele, da se pogodba vsekako obnovi in to zmatrajo za : € : « : € " Politiški oddelek. Stališče Badenijeve vlade. državno potrebo. Kakor hitro se pa v avstrijskem državnem zboru začne govoriti o državni potrebi, pa takoj pri mnogih strankah jenja vsaka opozicija. Poljske pod- Grof Badeni si še ni sestavil nobene trdne večine pore je vlada popolnoma gotova, ravno tako bodo njo v državnem zboru. Pomaga si od slučaja do slučaja z tudi glasovali konservativci, naj se že sedanji konserva- večino, katero ravno dobi. tem pa ima izredno srečo. tivni klub ohrani a li ne. Podpore katoliške ljudske Skoro nobena stranka se mu ne upa resno ustavljati. stranke je vlada tudi gotova. Glasilo te stranke je že Celo Mladočehi, ki so dosedaj vladam delali najstrožjo naglašalo, da se mora pogodba obnoviti za vsako ceno. opozicijo, so krotki postali. Baron Dipauli in pa Ebenhoch ništa za hudo opo- Zato je pa sedan ja vlada brez posebnih težav do- zicijo v tacih stvareh. Prvi tako hrepeni po minister segla rešitev nekaterih najtežjih stvarij. Ne da državni zbor rešil volilno reformo, temveč dovolil tudi skem portfelju in taki možje pa ne morejo glasovati proti stvarem, ki se zmatrajo za državno potrebo. Kolikor se celo v povišanje nekaterih davkov. Če ima grof Badeni reši pri volitvah zjedinjene levice, bode tudi glasovala za dobro voljo, bode tudi še domovinski zakon in povišanje obnovljenje pogodbe, naj si predloži že v taki ali taki uradniških plač se rešilo pred razpustom državnega zbora, obliki. Če bode vladi potreba, ne bode jej težko dobiti Jedino pogodba z Ogersko bode vladi delala še mladočeške pomoči. težave. Ne ve se še, ali se reši v sedanjem ali bodočem V Avstriji se nobeni vladi ni bati za večino dokler državnem zboru. Pogajanja z Ogersko vrše se jako po- ima zaupanje krone. To zaupanje pa ima grof Badeni. časi. Madjari nočejo niti za las prijenjati. Naša državna drugih državah je obstanek vlade odvisen od zaupanja polovica pa tudi kaže nekaj več odločnosti, nego jo je zbornice poslancev, a pri nas pa še tega ni treba. dosedaj. Sicer pa mi ne verujemo i da Le redkokdaj se prigodi, da bi zbornica poslancev vrgla opozicija v naši kako vlado. Taafle je bil pal, ker se mu je bila zbor- zbornici bila tako huda, ako vlada resno nastopi. Večina nica poslancev uprla, a najbrž je pa tudi sam že želel strank bi niti se ne ustavljala, da niso ravno volitve pokoja, ker je bil bolehen. Da je napěl vse sile in za- pred durmi. Upiranje obnovljenju dosedanje krivične po- pretil tudi z razpustom zbornice, bi najbrž se tudi nje-godbe z Ogersko ima nekaterim poslancem pridobiti zopet govi nasprotniki bili udali. Sicer je pa tedaj šio za vo- popularnost. lilno reformo, kjer so bili poslanci osebno prizadeti Pri Po volitvah pa utegne nekaj odločnejših mož priti obnovljenju pogodbe z Ogersko je pa drugače. Tukaj se v zbor, ki vsaj sprva ne bodo hoteli plesati, kakor bode gre za interese prebivalstva sploh in v tacih stvareh so jim vlada godla. Seveda s časom se bodo že unesli; a pa avstrijski poslanci dosti prijenljivi avstrijskoogerska pogodba morala se bode že v začetku Glavna stvar je, da ima vlada zaupanje krone To rešiti To bode pa malo težavno. Ne verjamemo pa zaupanje pa ima grof Badeni v taki meri, kakor ga je vendar ne da svojem uporu. avstrijski državni zbor ostal trajno pri dosedaj imela redko kaka vlada. To je pokazal cesar te Odstopil je vladi pravico, da sme imenovati urad- dni Madjari ne bodo odjenjali, to je skoro gotovo. Va- nike VII. činovnega razreda, katere je doslej imenoval jeni niso prijenjavati ker dosedaj vselej jim prijenjala cesar. Pa tudi nekatere druge važne stvari je cesar od naša državna polovica. Na Ogerskem vlada nasproti naši stopil vladi Samo na sebi te stvari niso kdo ve kako 262 pomenljive. Če je cesar imenoval uradnika, bil je vendar kot politiku, ne pa kot pr^íesorju. Pri tem pa pripovec lujejo kot parlamentaren vladar navezan na predlog vlade. Pomen tiči v tem, da je krona pokazala v tem trenotju zaupanje listi, misli] da Jagié ni vedno glede bosenskega jezika jed nacib kot je sedaj. Ko je bil v Zagrebu profesor, je nekega vladi. Državni zbor se bode sedaj gotovo mnogo manj upal ustavljati nego se je dosedaj. Zato pa ne dvomimo, da se grofu Badeniju posreči dijaka bil hudo oštel kot n«&vedneža, ker mu balkanskimi národnostmi tmeli Bošnjake. imenoval mej Kreta. povod. Nemiri na Kreti imajo vseskozi utemeljen V smislu neke pogodbe s Turčijo morala K reta dognati pogodbo z Ogersko, naj si bode že v korist naši imeti samoupravo. Turčija te pogodbe ni nikdar popola oma izvršila, veniar je imela pa Kreta do 1. 188$. neko ometeno državni polovici ali ne. On stoji popolnoma trdno. To je faktum, s katerim bode računati tudi nam Slovencem. Zastonj so bile vse gališke in protisemitske pritožbe in zaganjanja proti vladi. Stališča jej niso prav nič omajala. nemarjene Krete ničesar. samoupravo, katero je pa Turčija samovoljno odpravila, vsled česar so se vsi dohodki ia Krete iztekali v tursko blagajno v Carigradu, dočim ni ostalo za naprave in upraviteljstvo za- To je dalo povod vstaji na Kreti. Politični pregled. Katoliška stranka se osnovala na Moravském. Nova stranka se je pa postavila strogo na narodno stališče. Zahteva namreč tudi izvršitev češkega državnega prava, narodno jednakopravnost in osnovo Češkega vseučilišča za Moravsko. Kako se ta stranka loči v tem oziru od naše katoliške stranke. Ta se na svojem katoliškem shodu, ko stavljala program, ni upala vanj sprejeti zahteve, da se-se Narod zahteva popolno samoupravo Krete. Turčija je hotela prvotno s silo zatreti vstajo in nicesar dovoliti Krečanom. Velevlasti, ki so na strani Krecanov, so prisilile Turčijo, da se je udala. Sklicati je hotela na Kreti narodno sobranje, ima sklepati o ureditvi razmer na Kreti. Narod na Kreti ne zaupa nic turski vladi in zahteva pred vsem kristijanskega guvernerja. Velevlasti odločno zahtevajo od Turčije, da dovoli veČ pravic Krečanom, da se tako poleže vstaja. Le to je žalostno, da se Turčija preveč ne zoaeni za te ukaze, ker ve, da se jo s silo ne bo napělo, ker se velevlasti o tem ne morejo sporazumeti. osnuje slovensko vseučilišče v Ljubljani in Slovenci združijo v jedno upravno celoto. Ti dve točki imate za nas Slovence jednako veljavo, kakor pri moravskih Cehih državno pravo in pa ima moravska drugo češko vseučilišče. V drugih ozirih katoliška stranka blizu tak program, kakor ga imajo sploh katoliške stranke. Poskusila bode že nova stranka svojo srečo pri novih deželno- in državnozborskih volitvah. V m Češki liberalni Nemci imeli so v nedeljo shod za-upnih mož v Pragi. Na tem shodu so preskrstili svojo stranko na ime nemško-napredna stranka. Govorniki so premlevali stare fraze o nemŠtvu, napredku in svobodi Ježili se, da so Čehi hoteli napraviti Sokolsko slavnost v Toplicah, je po njih zatrjevanju nemško mesto. Vladi so pretili, da pojdejo v opozicijo, ako se ne bode na Nemce bolje ozirala. Znamenito pri tem shodu je pa to, da v odbor za organizacijo nove stranke ni voljen noben levičarskih glavnih vodij. Shod je torej levl-Čarjem izrekel nekako nezaupnico, naj liberalni listi sučejo ^iSHi Obrtnija. <8 Stavbenski red deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. (Dalje.) Prošnja za uradno naznanilo stavbinske črte, nivela ter predloga legopisnega in nivelskega črteža, Pri vsaki novi stavbi, prizidavi ali prezidavi, ki se misli graditi ob že obstoječi ali nameravani in v 13 stvar kakor jim drago. Vladni listi so pa odgovorili na levi- izvršitev odobreni javni poti, mora stavbinski gospodar, čarska pretenja, da pojdejo v opozicijo, da nikdo ne more li- predno prosi za stavbinsko dovolilo, prositi za uradno beralni stranki tega braniti. Škodovala bode sebi. Vlada bode že brez levičarjev dobila večino. Pogodba z Ogersko. Vlada baje namerava še s naznanilo stavbinske črte in nivela ter v ta namen predložiti pravilno (j 1.) narejen legopisni in nivelski črtež tem državnim zborom poskusiti obnovljenje pogodbo z Ogersko. To je pa posebno vznemirilo levičarje in nemške konservativce. Potem ti dve stranki bi radi glasovali za pogodbo, naj bode že taka ali taka, da bi se le vladi ne zaměřili. Pred volit- v dveh istorisih. Vsebina crteže v. 14. Izmed teh črtežev mora legopisni črtež obse-zati obojestranske mej ne črte dotičnih ulic v vselej krajním razmeram primerni razsežnosti, ločilne črte in dol-žinske izmere vseh posameznih zemljišč, oznamenilo njih hišnih številk ali drugih krajnih imen in kotiranje pra vami je pa to vendar le težko, ker pred volilci bi svoje glasovanje le težko opravičevali. Pogodba se bode tako najbrž sklenila po želji Madjarov, kateri nočejo prijenjati. Protisemitje pa žele, da se pogodba obnovi pred volitvami. Lahko bodo izkoristili pri volitvah, ako bodo liberalci in nemški kon- vokotno merjenih uličnih šiřin na onih točkah, kjer se servativci glasovali za Madjare Odtrgali bi potem tem stránkám ložje kak mandat. Jedino Poljakom in nekaterim veleposest-nikom je vse jedno, kdaj se pogodba sklepa, ker jim se ni toliko bati za mandate. iste bistveno premene Za ulično dolžino, orisano v očititi ravno tako v cestni sredi î legopisu, je nivel po- tudi o pešpoti kakor Bosenski jezik. Dunajski profesor znani slavist na strani, kjer se misii stavba narediti. Ta dolžinski dr. Jagié je v delegaciji zatrjeval, da je nazivanje bosenski nivel se mora opirati na primerjalno ravnico mestnega jezik opravičeno, to ime je že staro več sto let. Hrvatski in srbski dijaki, mej njimi mnogo Bošnjakov so proti profesorju priredili veliko demonstracijo. Ko se je peljal od predavanja, so mu klicali: Pereat. Proti dijakom-je vseučilišeni senat začel preiskavo. Dijaki pa temu ugovaijajo, ker so demonstro- vali na javni ulici, ne na vseučiliškem prostoru, 1Q Jagiću črteža 3.) ter obsesati vse bistvene visočinske razlike s pridejanimi primerjalnimi kotami, kakor tudi lego pragov pri glavnih vratih vseh v legopisu navedenih so-sednih poslopij, in kadar se stavba delà v poplavnem ozemlju, tudi ničevno točko dotičnega vodomerskega kola. . 263 Pažnja na stavbinske črto in nivel. nitev vmesnih zidov, vsaka prememba v nosilih oprogab i 15. Pri vsaki stavbi se j blizu katerega je bila Po- in jasneje se je mej viharjem razlegel drugi strel. — Presveti mučeniki! zaklicala je Filipa, magati je treba nesrečnikom. Anica! Kako? Nekaj trenotij je mlada devojka sedela na postelji, podpirajoč glavo z rokama. Nakrat je skočila na noge. Na obrazu se jej je pokazala nepremakljiva volja in trdna odločnost. skrita podvodna klečet Drugi ljudje so se postavili po bregu v različni oddaljenosti s sekirami in klju-kami v rokah. Vsi so z napenjajočimi očmi gledali v temno daljavo, kakor ropna zver, ki je tiho skrita in preži na svoj plen. Na ladiji so gotovo zapazili svetilnico, ker se je vidělo, da se je obrnila na drugo stran. Videlo Kaj kočeš storiti? vprašala je Filipa. Zaradi mojega Petra, ki je odšel po morju, hočem resiti te nesrečnike . .. Pa ti si še slaba in bolna, burja razsaja . . . je rekla sestra. Mari me vi niste učili, da se ne smemo zana- šati na naše lastne moči, temveč moramo upati le na božjo pomoč, kadar gre za rešenje svojega bližnjega. se je, da so mornarji napenjali vse sile, da bi spravili ladijo v zaliv, v katerem je že našla varno za-vetje že kaka druga ladija, kakor so sodili po morski svetilnici. Mornarji so imeli svetlobo svetilnice morskih hijen za signálně luč na jarbolu zasidrane la-dije gibajoči se semtrtja. Razbojniki so nepotrpežljivo čakali vspeha svoje zvijače, kar je na visoki skali La Roka zaplapelo No, Anica, a hoditi v taki burni noči iz Jasno plame in daleč osvetilo luteče valove. koče ni za ženske. Zopet se je zaslišal strel. Slišite! zaklicala je Ančka, pomoči prosijo. Zaslišale so se divje kletvine in vsi razbojniki so se obrnili k tajinstvenemu plamenu. Sam hudič s svojimi vragi se je vmešal v In ogrnivši plašč, katerega je najprej dobila je našo delo zaklical je sivolasi ribič in hitel Ma Ančka skočila iz sobe. Filipa je zamišljeno gledala tevžu. Poglej Matevž, ogenj!... Kaj je nam storiti? za njo, ustna so se jej stiskala, obrvi kremžile, oma Kaj sem pravil, Matevž? Mari te nisem jevala je, bi li šla za njo, ali ne. To omajevanje je svařil — je jecljal Ivan, ki je prihitel z druge strani. pa trajalo le nekaj sekund Potem se je prikrižala Tiho Ivan, in šla za razbojnikovo hčerjo katero je našla na rekel je stari ribič. mi že sami vse obračunimo, bregu, ko je hitro nabírala suhljad. Zakaj to? vprašala je Filipa z začudenjem. Zažgati hočem grmado odgovorila je Tja pojdemo in razbijemo z gorečimi poleni glave malopridnežem. Stoj, je ukazujoč zagrmel Matevž. 868 Pustite otrokom veselje sedaj tako nam ničesar vzel mu sekiro in razklal mu glavo. Starec je spustil ne škođujejo, je že prepozno ! In res je že bilo pozno ; baklo in pal z divjim krikom. strašen udar, potem pa třesk in krik, strah in ôbup nost se je razlegela od morja. nili. Razbojniki. so pustili delo in presenećeni se obr-Nekaj trenotij so gledali pogumneža, ki je ubil Ribiči so se hitro zganili. Mirno ! zakričal je stari razbojnik. Vsak pojdi na svoje mesto in imej bakljo pripravljeno. Pokanje je bilo vedno večje in jasno je dokazovalo, da se ladija ruši. Celo neposebno bistro oko je sedaj že moglo razločiti njene obrise. Ležala je postraní na klečeti in valovi so se zaganjali s strašno silo v njo, trgajoč deske ín odnašajoč v morje vsako-vrstne stvari s krova. Blisk je močno razsvetil to ža-lostno podobo. njih voditelja, hitro je skočil na kup delov razbite ladije, in sedaj s baklo v jedni in s sekiro v drugi roki čakal pripravljen drago prodati svoje življenje. Naprej ! se jedenkrát zavedli. so vsi razjarjeni zakričali, ko so Ubimo psa. Roparji so v tolpi planili na neznanca. A on je stal mirno, ne besede ni zinil. Samo iz očij, uprtih v tolpo, je sijala jeza. Kakor bog maščevanja, držeč v jedni roki življenje in smrt svojih nasprotnikov, je To je ladija, o kateri sem ti govoril, — rekel je Matevž Ivanu. — Vse jarbole je že polomil vihar, ladija se bode držala še kake četrt ure, a blago so najbrž že vse valovi odnesli v morje. Stari razbojnik je malo pomolčal, potem je za- klical z močnim glasom: čakal hijen. s privzdigneno baklo približevanj e morski h (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Novo delitev časa nameravajo z vso resnostjo vpe-ljati v Ameriki. Leto se bi razdelilo na trinajst mesecev, katerih Čas je bakle dvanajst imelo po 28 dni, zadnji pa v navadnein letu 29, v prestopnem pa 30 Prednost teh razdelitev bi bila, da bi jednak- dan v meseci bil tudi celo leto jednak dan v Nakrat so vsi prižgali bakle, ki so močno raz-svetljevale bučeče morje. Aničin oče stal je na kraju tednu. Če bi na pr. 15. januvarija bil petek, bil tudi skale, da bi bolje videl, kako je z ladijo. Drugi razbojniki s kljukami v rokah so čakali povelja. 15. februvarija, 15. marea itd. Naša vojska bode imela — vsled poročil, predloženih delegacijam — v letu 1897. 12 feldcajgmojstrov in generalov konjištva, 72 podmaršalov, 110 generalmajorjev 349 polkov- Dobro glejte ! zaklical je Matevž. Ne ze- nikov, 391 podpolkovnikov, 679 majorjev 2840 stotnikov vajta, Vaska in Ferdinand. temi besedami je pokazal približajoči se val, prvega reda, 1235 stotnikov druzega reda, 5305 nadporoč nikov, 4955 poročnikov ; ukupno torej 15 958 častnikov. tem treba še prišteti 2027 duhovnikov, avditorjev, zdravnikov raČunovodij, 2057 vojaških uradnikov in raznih drugih in ki je nesel zaboj na vrhu. Peneč in bleščeč se po vrhu se je približeval velik val. Nekaj mož je stopilo do pasa v vodo in ga pričakovalo. Val je přišel, razsul se v tisoče brizg in umaknil se nazaj, pustivši plen morskim hijenam. bode stela torej 301 169 oseb Vojna mornarica bode imela vojnih služabnikov, torej ukupno 20.958 gagistov. Nadalje bode imela vojska 2242 častniških namestnikov, 37.707 pod-častnikov, 223 004 vojnikov in vojakov, 17.879 častniških 766 invalidov v lokalni oskrbi. Vsa obrambena sila slug; Nakrat so se močne kljuke zasadile v zaboj tegnili so ga na breg. in po- 680 Častnikov ralov), admirala, 2 podadmirala, 15 kontreadmi- duhovnikov, avditorjev, 62 zdravnikov, 238 teh- Sledeči valovi prinašali so vedno nov plen. Za- niških uradnikov, 108 slug, 1367 tehniškega pomožnega osebja, 7500 mornarjev, ukupno 10 325 oseb. Po takem bode čelo se je trdo delo. Razbojniki vlekli so iz valov za- znašala vseukupna obrambena sila v miru 312 494 oseb. Umri je dne 29. junija v Laabu pri Alt-Lengbachu profesor prirodoznanstva v Pittsburgu Gustav vitez Gruttenberg, brat avstrijskega železniškega ministra. 15 let poučeval na ameriški šoli. Imel je še 52 let m boje, sodčke, bale in kose jader ... V tem se je ladija popolnoma razbila. Valovi so začeli metati na breg njene dele. Nakrat je neki razbojnik privlekel na breg neki temen predmet, ki je bil človeško telo, kakor se je pokazalo. Pa niti iskra usmiljenja se ni pojavila v srcih roparjev. Truplo so ......................................................._...............„.................................. kar položili na stran poleg naplovljenega plena, dokler Deželni zbor kranjski je glasom Najvišjega pa- QKi'fl^l&^i^fe/fe/'ÎttCt^t^^^V^ jt»ti rh /fcáfcá&ífíiít« it ítiíifeřfeíÍuÉi rfc iîiitietïife Vě « :.....................«M...............................................M".." Novice. : s* » ne bodo imeli časa, da preiščejo žepe utonivšega. Delo se je nadaljevalo. Stari Matevž je povsod tenta z dne 29. junija t 1. sklican za 6. dan julija na kratko- zasedanje. priganjal, zapovedoval, bodril in dajal navodila. Ko je on zopet stopil na svoje vzvišeno mesto, je nastal v kupu nagrabljenega blaga neki strašen šum. Starec Pomožni odbor ljubljanski za nabiranje darov v korist po potresu poškodovanih, je imel pod predsedstvom svo- jega načelnika, dvornega svetnika dr. Račića dne 1. julija . baron Hein in deželni glavar skozi ves čas 72.788 37 kr. Kakor znano, Detela. Odboru došlo je začuđen se obrnil in pobledel; utopljenec je bil svojo zadnjo sejo Seje sta se udeležila tudi dež. predsednik oživěl in stal je na zaboj ih, gledaj oč ga z oštrim pogledom .... Velik strah je zaprl grlo starému razbojniku. Hotel je poklicati tovariše, a predno je mogel ziniti kr. ; stroški so znašali 1887 gl. odbor izročil denar deželni vladi v razdelitev. Volil se je poseben odbor za prireditev loterije v korist potresencev. Doposlanih je bilo namreč odboru več slikr jedno besedo, je neznanec planil nanj, kakor tiger, za katere se napravi dobrodelna loterija. 209 — Praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija je tu. Eodoljubje, praznovali bodete spomin slovanskih blago-vestnikov najlepše s tem, da tem povodom poklonite kak dar naši družbi sv. Cirila in Metoda, ki je posebno letos to li potrebna podpore. — Redni občni zbor »Glasbene Matice« bo v soboto dne 11. julija ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih (Križevniške ulice št 12). — Umrl je v Planini dne 28. junija ondotni župan g. Josip Blažon. — V Mokronogu je umrl dne 30. juijija tamošnji notar g. Viktor Rosina Še le 41 let star. Pokojnik je bil vri rodoljub. Mokronožanom ie ustanovil bralno društvo, kateremu je bil tudi predsednik. N. v m. p. — »Alojzijevišče« v Ljubljani je praznovalo z lepo akademijo dne 1. julija petdesetletnico svojega obstanka. — Mlekarsko zadrugo so ustanovili v Košani na Notranjskem. — Cerkev na Rožniku so dično prenovili in jo okrásili z novima kamnitima stranskima oltarjema. Včeraj v praznik Obiskovanja Marijinega se je vršilo slovesno blagoslovljenje oltarjev. — Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani so pričeli dne 30. junija popravljati. Namesto dosedanjih dveh zvonikov se zgradi le eden, veČji ob strani cerkve. — Okrajna učiteljska konferenca za krški okraj bo dne 22. julija v šolskem poslopju v Krškem. — Volitve v okrajni zastop celjski se bodo vršile dne 13., 14. in 15. julija. Nemškutarji se bodo prizadevali, da bi zopet večino dobili, a gotovo jim spodleti, kajti slovenska večina je močna in trdna. — V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca junija 461 strank 179 249 gld. 30 kr, vzdignilo pa 493 strank 196 524 gld. 77 kr. V drugem četrtletju je po-sodila hranilnica 187 prosilcem 131 810 gld. posojila na zemljišča. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju je 51 strank uložilo 17.861 gld. 58 kr., 2 stranki sta uzdig-nili 400 gld., 1 stranki se je izplačalo posojilo 3000 gld., stanje ulog 17 461 gld. 58 kr., denarnega prometa je bilo 34.006 gld. 56 kr. — Nezgoda. Pri posekovanju smerek v Pokluki na Gorenjskem ubilo je dne 25. junija 201etnega drvarja Matija £vetek-a. Pala mu je na glavo smereka in ga ubila. — Poskušen samomor. Minolo nedeljo zjutraj obesil se je na tukajšnjem pokopališču hlapec Jože Vovk iz Nasovič s svojim pašom na ograjo nekega spomenika. Cerkovnikov hlapec je paše pravočasno zagledal samomorilca in ga odřezal. Na lice mesta došli policijski zdravnik gosp. dr. Illner je ne-srečneža z drgnenjem zopet v življenje obudil. — Knežji dvorec v Gosposkih ulicah v Ljubljani je kupila na javni dražbi dne 25. junija t. 1. kranjska stavbinska družba za 42 227 gld. 30 kr. — Utonil je dne 25. junija v Ljubljanici (Gruberjev kanal) 61etni deček Josip Verovšek. Spodrsnilo mu je po stop-njicah in je pal v vodo ter utonil. — Střela je udarila dne 24. junija pri Obrezju blizu Jesenic v krškem okraju v drevo, pod katerim je vedrilo 7 žensk. Eno je ubilo, druge je omamilo, katere so prihiteli ljudje zopet obuditi k življenju. — Oče sina zabodel. 741etni vdovec Ant. Žagar iz iUA? < V ford Watch Comp. popolno poroštvo, da nikoli ne zgube pravo zlato barvo. Cena z 3 façon zlato-pokrovi (odskočni pokrov, sa-vonete) samo 10 gld. ^rY vc n' 9s / \ V 4 y, Vj V . k. . lir^r-n .M » * M ut fino in natančno, da vsakemu, kedor želi dobro uro imeti, najtopleje priporo-čamo. Vsaki uri bode priloženo 3 letno pismeno porostvo. Vsak-do ima pravico v teku 8 dni svoj denar nazaj zahtevati, ako ma naša prenarejena ura ne dopade. Cena façonzlatmi pokrovi le 10 gld. Prosimo pa naše prenarejene ure od Hartford Watsch Comp. enakim, toda ničvrednim izdelkom premeniti. Vsaka ura ima vtisnjeno tvrdko Hartford Watsch Comp. Razpošilja proti poštnem povzetji tvrdka ure Anton Bruder Dunaj II. Praterstrasse 16. uram pripadajoče façonzlate verižice sportfaçon le 3 gld. Svarilo. Neka dunajska tvrdka ponareja naša oznanila zvezdne ure mi napis „ delu, ali naj ponuja navadne Goldin ure, katere prodajamo. Vsaka ura naj se vrne, katera nima Hartford Watsch & Comp'4 na kazalu in notranje m na nas obrne, pomagamo. mu njegovi pravici Blago obleke. Peruvien blago dosking visokočastito duhovšćino, predpisano uradniške uniforme. brambe, telovadce, livreje, sukno veterance, požarne biljarde in igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega tirolskega lot!na gospe gospode prvotnih tovar- niških cenah in v takih izbirah, da jih 20kratna konkurenca zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal dame najmodnejših barvah, perilno blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno, pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne niti niso vredne krojaskega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY cene cunje Brnu (središče avstrijske suknene trgovine). diiosti milijona goldinarj Največja zaloga sukna Pošilja se le po povzetji. Svarilo! Agentje in krošnarji radi prodajajo svoje malo- vredno blago imenom „Stikarofsky*'. taki m parijam okom pride, javim blaga tem ljudem sploh svojega pro daj am. mej narodni zavod (U) za zdravljenje brez lekov in operacij v Li psi j i. Ustanovljen 10. oktobra 188?. leta, razširjen leta 1892. Svet m pojasnila vse bolezni * tudi pismeno, kolikor mogoce. V zalogi Louis Kuhne, Lipsija, Flossplatz 24, je izšlo in je za dobiti od založnika proti pošiljatvi denarja ali po poštnem povzetji, kakor tudi skozi vse knjigarnice: Louis Kuhne, Novo zdravilstvo. Učna knjiga in svetovalec za zdrave in bolne, 18. nemški natis (45.000) 486 strani. 8° 1896. Cena 4 marke, vez. 5 mark, izšlo je v 15 jezicih. Louis Kuhne, Ali sem zdrav ali bolan? En poskus in svetovalec za vsacega. 13. nemški natis 1896. Cena 50 vi-narjev. Izšlo v 9 jezicih. Louis Kuhne, Otročja vzgója. Varstveni klic na vse sta- riše. učenike in izgojitelje Cena 50 vinarjev. Louis Kuhne, Kolera, driska in enake bolezni, njih izvir, zdravljenje brez leka in ozdravljenje. Cena 50 vinarjev. Louis Knhne, Preiskavanje znamnjev na obrazu. Učna knjiga novega načina preiskavanja. lastna iznajdba. S veliko podobami. Cena 6 mark, eleg. vezano 7 mark. Louis Kuhne, Naznanila ozdravljenja iz svoje skušnje. Brez zdravil in operacij s pojasnilom, 25. natis. Zastonj. Odírnvnrni nrprtriilr • Avcnci Pn^ihon 1 Vx 1 ui