‘ZaJcuJfkl TEDNIK V DANAŠNJI ŠTEVILKI Trbovlje, 9. maja 1963 ŠTEVILKA 20 i LETO XVI 1 • PREDLOGI KANDIDATOV ZA ČLANE NOVIH OBČIN. SKUPŠČIN V ZASAVJU — stran Z, 3 • DOPISNIKI POROČAJO O PRVOMAJSKEM 5i,AV J U— stran 5 e I e nas LIST — stran 7, 8, 9, 10 i V- VOLIVCI ZASAVJA! Z veliko vero in trdno zavestjo socialističnih graditeljev tudi v prihodnje mobilizirajmo vse sile za reševanje tekočih problemov in nalog krepitve materialnih osnov, duhovnih dobrin ter družbenega samoupravljanja. Zaradi odgovorne dejavnosti predstavniških teles volimo v nove skupščine vsega zaupanja vredne, aktivne in socializmu predane občane — proizvajalce — ženske in mladino! VOLIVCI, OBČANI IN OBČANKE! Z zaupanjem lahko gledamo v našo prihodnost. To lahko storimo, ker občan — proizvajalec In upravljalec čedalje bolj neposredno odloča o pogojih svojega dela, razvoja svoje delovne organizacije, komune In vse skupnosti. Ena Izmed oblik tega odločanja so tudi bližnje volitve V skupščino. Glasujmo za krepitev resničnih socialističnih družbenih Pdnosov in demokracije, za materialni ln kulturni napredek dežele, za mir in socializem. Prvega maja so začeli v Medijskih toplicah z letošnjo kopalno sezono. Sicer vreme ni bilo najbolj naklonjeno kopalcem, a je kljub temu bilo vse v redu. V sestavku Obiščite Medijske toplice na 11. strani pišemo o Medijskih toplicah na začetku letošnje turistične sezone Izvolimo tiste, Id se bodo dosledno zavzemali za samoupravljanje, za zgraditev socialistične družbe svobodnih Uudl, za hitrejši ekonomski napredek, za čedalje boljše življenjske pogoje delovnega človeka, za enotnost enakoprav-°lh in pobratenih jugoslovanskih narodov in narodnosti, za •olldarnost delovnih ljudi, za Ideale naše revolucije! V Štafeta mladosti skozi Zasavje Trbovlje — Tudi letos bodo delovni ljudje In mladl-ha Zasavja s številnimi prireditvami proslavili 25. maj — Pfaznlk mladosti. V okvir teh Prireditev sodi tudi štafeta •Pladosll, ki bo šla skozi vse **lrl zasavske občine v torek, 14. maja. To bo okrajna Starta s startom v Radečah. Na H km dolgi poti Jo bodo po-"«sll številni pionirji, mladinci, delavci, dekleta, žene ■n drugi prebivalci Zasavja, "krati z njo pa tudi najlepše 7*1 Je našemu dragemu tova-*?iu Titu za njegov rojstni dan. Iz Radeč bo odšla štafeta *4. maja ob 10. url, v Zidanem VREME: Vseskozi nestalno s po- 5 J^timl padavinami, ki 13 j**®® močnejše okrog 10. , do 17. maja. Kratko-«Jno Izboljšanje Je pri-°kr08 * • 13 to mostu bo ob 10.10 url, v Hrastniku ob 11.00 uri (tu bo Imela 15 minut postanka), v Trbovljah ob 11.45 url (15 minut postanka), v Zagorju ob Savi ob 1225 url (15 minut postanka), na Savi ob 14.00 url (5 minut postanka), v Litiji ob 14.45 uri (15 minut postanka), v Kresnicah ob 16. url (5 minut postanka), v Ljubljano pa bo prispela ob 18. url. Že zdaj pripravljajo v vseh štirih zasavskih občinskih središčih in v drugih večjih krajih ob progi, kjer bo šla štafeta, slavnostne sprejeme. SESTANKI POLITIČNIH ŠTABOV PRI ObO SZDL TRBOVLJE — V ponedeljek in torek so bili v vseh štirih zasavskih občinah sestanki ožjih političnih štabov za volitve pri ObO SZDL. Na sestankih so analizirali kandidacijske zbore ln potek dosedanjih predvolilnih priprav, hkrati pa so se dogovorili o programu nadaljnje predvolilne aktivnosti. S USPEHI-SPODBUDA Danes, ko je izšel spet upravljanja v komunah in se življenjski pogoji in naš časnik, smo v vseh šti- k nadaljnjemu razvijanju standard zaposlenih stalno nh zasavskih občinah že socialističnih odnosov med izboljšujejo in povečuje, zaključili s predvolilnimi občani, smo se spomnili Dejstvo pa, da deluje v zbori. Zadnji so bili v tem tudi na vrsto novih nalog, organih samoupravljanja tednu še zbori delavcev na ki nas čakajo v prihodnjem najmanj vsak sesti Zasav-področtu trboveljske in obdobju. Med te štejemo čan, pa kar najboljo zgo-hrastniike občine, medtem prav gotovo v prvem planu vorno prikazuje veliko ko so pa v Litiji in Za- tudi predstoječe volitve ustvarjalno moč neposredne gorju ob Savi končali z novih predstavniških orga- socialistične demokracije, zbori volivcev in z zbori nov vseh družbeno-politič- V naslednjih dneh bomo delavcev že pred 1. majem, nih skupnosti, občin, okra- nadaljevali s predvolilno Iz poročil dopisnikov in jev, republike in zveze. razgibanostjo. Iz doseda-sodelavcev o pripravah na p]a zadnjih zborih smo načrtov za to razdob- bliznje volitve elanov no- Jokaj kritično ocenili prt- 1*». ^ to jih izdelali obcin-vih skupščin, o zborih vo- hojeno smer, hkrati pa z skj politični štabi v vseh livcev in zborih delavcev veliko mero odgovornosti štirih občinah izhaja, da ter o predlogih kandidatov razpravljali o našem na- koma v naslednjih dneh še za člane novih občinskih daljnjem -razvoju, ki mu enkrat na tribunah, raznih skupščin — ta objavljamo začrtujeta jasno 'pot novo- sestankih, predvolilnih z bana naši 2. in 3. strani - sprejcti ustavi Socialistične tavanjih pregledali doseže-izhaja, d,- je predvolilna federativne republike Jugo- n'.*sPeh'i.. hkrat‘ se pa razgibanost zajela prejšnji siavije in Socialistične re- tud\ 1emelpto pomenili o in ta mesec domala vsak publike Slovenije. Ugoto- vse." nalogah, ki stoje v zaselek v našem Zasavju, vjtev ja jmo v zadnjem ptmodnjem obdobju pred od Radeč do Jevnice, pa nekajletnem obdobju tudi na™' „ od Gabrovke do Mrzlice. „a področju vseh štirih za- Dosežem uspehi naj bo-Ko smo v zadnjih dneh savskih občin Zabeležili do nam vsem velika spod-na zborih volivcev in zbo- močan porast narodnega ^da za se nadaljnje veli-rih delavcev pregledovali dohodka, proizvodnje, sto- ke U5pehe! dosedanje delo in dosežen rilnosti, govori o tem, da Marijan LIPOVŠEK napredek v vseh štirih za-_ savskih občinah, kar naj bi bilo spodbuda vsem zavestnim silam k še nadaljnjemu poglabljanju samo- 8 i i S I * Predlogi kandidatov za člane novih občinskih skupščin v Zasavju Hrastnik Litija SEZNAM KANDIDATOV za občinski zbor nove obč. skupščine — Hrastnik Franc SRŠEN, direktor Trgovskega podjetja Hrastnik Vlado BABIC, miz. mojster Adolf inž. JERMOL, rudarski inženir, vodja obratov rudnika Trbovlje-Hrastnik — obrata Hrastnik tlajmil STOŠICKI, aranžer Marjan PEVEC jamski nadzornik Peter BASTIC, rudar Lojze KOVAČ, upravnik pekarne Stane inž. HERCOG, strojni inženir Marino inž. URBANC, str. inženir Franci KOVAČ, kovač Vlado SIHUR, učitelj Slane DOLANC, uslužbenec Milan KODER, uslužbence Stane BREČKO, dosedanji predsednik ObLO Hrastnik Jelka ZALAR, učiteljica Velimir KRAŠEVEC, direktor Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik Jože KLANJŠEK, direktor Steklarne Hrastnik Viktor RAČKI, poslovodja v steklarni Martin KAlC, železničar Sandi PODI.UNSEK, ključavničar Stane DRAME, steklar Marta KOLMAN, učiteljica Marija BORSTNAR, učitc: ljica Edvard BABIC; učitelj Anton ALAUP, rudar Rudi NAFRE0, Sadjar Martin PAJK, rudar Milan VELEJ, ključavničar Alojz PLAZNIK, kmetovalec Kdo GERMADNIK, steklo-brusilec Jože URSlC, veterinar Drago KOZOLE, rudarski strojnik Franc HR1BSKK. jamski nadzornik Na zadnjih zborih volivcev In zborih delavcev na področju litijske občine so bili predlagani za kandidate za člane nove občinske skupščine: ZA OBČINSKI ZBOR: 1. volilna enota: Anton JELNIKAR 2. volilna enota: Niko STOMATOVSKI 3. volilna enota: Stane LAP 4. volilna enota: Jože DOBRAVC 5. volilna enota: Edo SKUSEK G. volilna enota: Zvone BRIC 7. volilna enota: Frane ZUPANČIČ 8. volilna enota: Franc MOŽINA 9. volilna enota: Lojze BAJDE Karel LOVŠE 10. volilna enota: Ivan 8AVSEK 11. volilna enota: JOŽO.GABRENJA Marija PETJE 12. volilna enota: Ignac MARTINČIČ Franc BORlSEK 13. volilna enota: Enžl POTREBUJEŠ Anton RESNIK 14. volilna enota: Jože KIMOVEC Vinko PODBEVŠEK 13. volilna enota: Martin KRHLIKAR 16. volilna enota: * Frane KONCILIJA 17. volilna enota: Martin SMRKOLJ 18. volilna enota: Janez KNEZ 19. volilna enota: Franc ZAVAŠNIK 20. volilna enota: Janko HAUPTMAN 21. volilna enota: Jože ZUPANČIČ 22. volilna enota: Jožefa JESENŠEK Frančiška SIRK 'ZaJcuJf-ki TE D NIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZD1 Hrastnik, IJlija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni urednik Slane 9USTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo In uprava Trbovlje. I>g revolucije 11/11. tele- 23. volilna enota: Ivan ZUST Iimac BUČAR 24. volilna enota: Av-rust ADAMLJE 25. volilna enota: Mirko VRTAČNIK 2G. volilna enota: Frane OBLAK Stane POVSE 27. volilna enota: Vinko STFMPIHA* Janez MAJCEN ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: fon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje MMM 3 6081 - Posamezna številko M din — Naročnina (r došiavnlno): mesečna M) din, četrtletna 180 dl*, polletna 1*0 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List liska CP »GORENJSKI TISK«, Kranj -Nenaročenih rokopisov In foto-rafij ee vračamo 1. volilna enota: Milan MAJCEN 2. volilna enota: Slavko ZIBI RT 3. volilna enota: Ana VOZELJ 4. volilna enota: Andrej RRAI..T 5 volilna enOtal Tone SAVŠEK 6. včrhlna enota: Marta PONEBSKK 7. volilna enota: Alojz BAKAN 8. volilna enota: Ivan ZAJC 9. volilna enota: Alojz GOLOB 10. volilna enota: Boris ZRIMŠEK 11. voL enota — Ribnik: MUka KRAJSIC Vanda ŠTURBEJ 12. vol. enota — Hohkrautova kolonija: Ciril CESNOVAR Anton ŠKULJ 13. vol. enota — Keršičeva 11. volilna enota: Ivo inž. KRAMŽAR 12. volilna enota: Franc SOSIČ 13. volilna enota: Anion KALIN 14. volilna enota: Zofija CERAR 15. volilna enota: Vik>r Čebela 16. volilna enota: Alenka inž. DIENTL 17. volilna enota: Drago OMERZA 18. volilna enota: Vinko KOŠMRL 19. volilna enola: Lojze VIDOVIČ 20. volilna enota: Jože ZAVRL 21. volilna enota: Joža BRAJOVIC 22. volilna enota: Iva SMEJC 23. volilna enota: Rihard URBANC 24. volilna enota: Albin JESF.NSEK 25. volilna enota: Mari »TEVE-VARNOST« ZAGORJE proda po sklepu delavskega sveta podjetja na javni dražbi naslednja osnovna sredstva: 0 STRv''NI AVTOMAT »Cleveland« za vijake do M 16 mA z dvema elektromotorjema £ ENOSMERNI GENERATOR 17 KS, 700 o/min., 5 V, 2000 A za galvanizacijo Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo vsak delovnik od 6. do 14. ure na k Ufi ju samem, kjer bo dražba, to je v tovarni »TEVE — VARNOST« v Zagorju. Javna dražba za družbeni sektor bo 16. maja 1963, in sicer od 7. do 10. ure. RAZPIS Tovarna polprevodnikov v izgradnji v Trbovljah bo potrebovala večje število strokovnih kadrov, in sicer: 1. elektro inženirja za jaki in šibki tok, 2. inženirje kemije, 3. inženirje — strojnike, 4. fizike, 5. elektrotehnike za šibki in jaki lok, 6. strojne tehnike, 7. kemijske' tehnike, 8. visoko kvalificirane elektrikarje, 9. visoko kvalificirane strojnike, 10. kvalificirane elektrikarje, 11. kvalificirane strojnike, 12. laborante, 13. finančnega knjigovodjo, z visoko ali višjo izobrazbo, 14. ekonomiste z visoko in srednjo izobrazbo, 15. knjigovodjo za obračun proizvodnje z visoko ali višjo izobrazbo, 16. referenta za evidenco osnovnih sredstev s srednjo strokovno izobrazbo, 17. referenta za obračun osebnih dohodkov s srednjo strokovno izobrazbo, 18. materialnega knjigovodjo s srednjo strokovno izobrazbo. Interesenti naj predložijo pismeno prošnjo na Občinski ljudski odbor Trbovlje, najkasneje do 25. maja 1963. GOSTINSKO PODJETJE »RUDAR« Trbovlje proda naslednja osnovna sredstva: sobno pohištvo, sode ležake In transportne, moped, moško kolo, radio aparate In drugi razni gostinski inventar. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. 15 dni po objavi si,.prodajalec lasti pravico razprodaje najboljšemu ponudniku. STROKOVNI IZOURA/F.VAl.M CENTE* ZAGORJE Olt SAVI raz pišuje 1. JAVNO l.HTTACUO 7.a prodajo stružnice (delovna dolžina 'J6 mm in el. motorjem). Izklicna cena stružnice je 2M.M0 din. Licitacijski postopek ko 16. maja 1963 ob 16. uri dopoldne v prostorih kovinarske delavnice S1C. . |Wsx''3' :x. ••«!!«$ ~~ ~ p- ^ P"? » ~r' Cesta zmage v prazničnih dneh Dopisniki poročajo o prvomajskem slavju HRASTNIK ZA 1. MAJ (bi HRASTNIK — Letošnji mednarodni praznik dela so v Hrastniku proslavili s številnimi prireditvami po delovnih kolektivih in krajevnih organizacijah SZDL. Tako je bilo več akademij, ki so jih pripravila prosvetna društva in DPD Svobode. V Zg. Hrastniku je bil tudi koncert moškega pevskega zbora in mladinskih zborov. Na večer pred prvim majem so na okoliških hribih zagoreli kresovi, prvega in drugega maja pa so mnogi Hrastničani odšli na izlete na bližnje planinske postojanke. NOVO POSTNO____________ ~POSLOPJE V LITIJI * V Na področju litijske ot čine oo pripravili vrste r *• slav ob 1. meju po del« ,h kolektivih, šolah in kri _ jv- nih organizacijah SZDL. Osrednja proslava je bila na večer pred praznikom. V prvomajskih dneh pa so Lilijani pohiteli na izlete na bližnji« planinske pestojan-ke. V soboto. 27. aprilu, pa so v okviru prvomajskega praznovanja izročili v Litiji namenu novo po.tno poslopje, s čimer bo omogočena nadaljnja modernizacija ptt službi? in avtomatizacija telefonskega omrežja: Dejan- sko predstavlja dograditev novega poštnega poslopja v Litiji prvo fazo modernizacije ptt službe na področju občine. Slovesnosti so sc med drugimi udeležili tudi Humu^-t Gačnik, dosedanji republiški poslanec za Litijo. Jože Gerbec, direktor Skupnosti podjetij za PTT promet, Dane Dovjak, direktor podjetja za PTT promet Ljubljana ter nekateri kandidati za člane nove republiške skupščine. Na slovesnosti eta govorila upravnik litijskfe poslovne enote Zofija Cerar in direktor Podjetja za PTT promet Ljubita na Dane Dovjak, novo poštr.o poslopje pa je Izročil namenu predsednik občinskega ljudskega odbora Litija, Stane Pungerčar. PRAZNOVANJE__________ V ZAGORJU Tudi letos so ddovni ljudje Zaoorja ob Savi lepo proslavili mednarodni praznik deta — 1. mal. Po številnih delovnih kolektivih, šolah. Rfajetrnih organizacijah SZnir in drugod so že v dneh pred L- majem pripravili slovesnosti. Na dan pred praznikom je bilo že dopoldan mestno sre-di'če leno okrašeno, ob cestah in s hiš pa s.0 vihrale številne zastave. M;d rudniškimi h’oki ob Costi zmagt? so uredili zelenice s prosi o -vol in im delom sami stanovalci. Zvečer so zagoreli številni kresovi, v zrak so švj«nile rakete in petarde. Po koncertu godbe na pihala prod Delavskim domom je bila v gledališki dvorani slavnostna proslava 1. maja. Zalem pa je bila v vst:h prostorih doma zabava. 1. in 2. maja so Zagorjani — kot že vrsto let doslej — pohiteli na izlqtc na okoliške planinske nostojanke, tako na Pleše, Zasavsko goro, Ccmšeniriko planino. Zaloko. Zeleno trato. Medijske toplice, na Klančiše in drugam. Povsod so v prazničnih dneh poskrbeli, da bi sc obiskovalci kar najbolje počutili. Se posebej lepo je bilo v prvomajskih dneh na Zeleni trati in na Plešah, kjer »la sodelovali tudi godba na pihala in pevci. V Medijskih toplicah pa so 1 maja začeli s kopalno sezono. (mu) PRAZNOVANJE 1. MAJA V TRBOVLJAH (sj) TRBOVLJE — Prav ta-, ko kot v ostalih treh zasav. -kih komunali so tudi delov-, ni ljudje trboveljske komune nadvse svečano proslavili mednarodni praznil; dela — 1. maj. Uvod y letošnje praznovanje delavskega prazni -ka je. bila na predvečer prvega maja svečana premiera Arbuzovc Irkutske zgodbe, v režiji Karla Malovrha, sceno je pa pripravil Jelo Potočan. Ze tega dne popoldne so odšli številni Trboveljčani na izlete, predvsem na bližnjo planinske postojanke. Tisli pa, ki imajo svoja motorna vozila, so se lega dne ali pa na sam prvi maj odpeljali tudi na daljše izlete po Sloveniji in v ostale republike. Na predvečer mednarodnega delavskega praznika so zagoreli števil ni kresovi, okrog kalerih so se zbrali mladinci, pa ludi prerej starejših. Tudi rahel dež ni - oviral nadvse razpoložene in vese. le Trboveljčane. Tja od iX. ure naprej so številni Trboveljčani na sam praznik pa tudi Z. maja odšli na sprehode ali pa na izlete. Tisti pa, ki so ostali doma. v Trbovljah, so odšli zvečer v kino ali pa v lepo urejena gostišča, -kjer se ob dobri kapljici tudi obujali spomine na praznovanje delavskega praznika pred več leti. Pa tudi godbeniki so imeli polne roke dela. kajti glasba je zvenela skoraj iz vseh lokalov. Zla>ti drugega maja je bilo moč že od zgodnjih jutranjih ur videti šlevllne Trboveljčane, ki so odhajali na izlete v gore. Naslednjega dne so se pa vsi veseli in spočiti vrnili k svojim strojem. krampom, lopatam alt pa pisalnim mizam. Izobraževanje in vzgoja v statutih zasavskih občin Robert Plavšak (Nadaljevanje in konec) Statut občine Trbovlje združuje prosveto in šolstvo in pravi, da občina organizira in ureja omrežje ustanov za varstvo in vzgojo predšolskih in šolskih otrok; skrbi za šolanje potrebnih kadrov; skladno s potrebami celotnega družbenega razvoja in gospodarstva ustanavlja splošne izobraževalne, poklicne, strokovne in druge šole; razvija in organizira sistem izo-obraževanja odraslih; zagotavlja materialna sredstva za izgradnjo potrebnega omrežja teh zavodov; skrbi za kvaliteto vodstvenega kadra itd. Tribuna SZDL trboveljske občine je pravilno ocenila pomanjkljivosti statuta glede določb o vzgoji in izobraževanju ter nakazala ustrezne popravke. Po vsej verjetnosti so ugotovljene pomanjkljivosti ne le v teh delih statutov, ampak tudi v drugih delih, rezultat izdelovanja statutov brez predhodnih analiz stanja in perspektivnih kadrovsko - izobraževalnih potreb. Samo podatek o izobrazbi prebivalstva nad 10 let starosti na področju trboveljske občine Iz popisa prebivalstva opozarja na to pomanjkljivost. V trboveljski občin] je namreč bilo 1335 prebivalcev brez šol oziroma z 1 do 3 razredi osnovne šole, 6355 prebivalcev ima 4 razrede osnovne šole, le 20:1 prebivalci pa imajo višjo ali visoko šolo oziroma fakulteto. Ob tem pa bi bili zgnlmivi podatki o potrebni strokovni usposobljenosti kadrov v delovnih organizacijah, ki jih pa žal še ni. Iz navedenega Izhaja potreba. da čas do sprejetij novih občinskih statutov oz. do Bolgarski mladinski pevski zbor v Trbovljah (ar) TRBOVLJE — Mladinskega pevskega festivala v Celju se bo kot gost udeležil tudj bolgarski mladinski zbor "■Bodra emena«. Pred nastopom v Celju bodo pevci nastopili tudi v Trbovljah, kjer bodo gostje mešanega pevskega zbora .-Slavček«. Zbor šteje 100 pevcev in pevk v starosti od 10 do 16 let. Značilno zanj je, da je bil ustanovljen po gostovanju "Trboveljskih slavčkov« v Bolgariji 1935. leta. Za nastop mladinskega pevskega zbora iz Bolgarije vlada že zdaj v Trbovljah precejšnje zanimanje. Sodelovali bodo na reviji (ar) TRBOVLJE — Na proslav; 1. maja na Dobovcu je prijetno presenetil mladinski pevski zbor osnovne šole Dobovec, ki ga vodi tovarišica Fricova. Zbor se je prijavil tudi za sodelovanje na občinski reviji mladinskih pevskih zborov v Trbovljah, ki bo 25. maja. dokončnega oblikovanja vsebine novih statutov, uporabimo za izdelavo predhodne temeljite analize stanja in perspektiv, za kar bi bilo treba zainteresirati tudi vse delovne organizacije. Statut mora biti zasnovan na osnovi osvobajanja dela, na temelju spoznanja, da je nadaljnji gospodarski razvoj in funkcioniranje samoupravnega mehanizma odvisno od stopnje splošne strokovne in družbene izobrazbe občanov. Zaradi (ega je potrebno v skladu s perspektivnim razvojem občine konkretneje nakazati potrebe po kadrih in tudi določiti, katere vrste šolanja in izobraževanja bodo občine prvenstveno razvijale, pri tein pa jc treba razen potreb občin upoštevati tudi, kako omogočiti šolanje nadarjenih, kako omogočiti usmerjanje mladine po končanj osnovni šoli, splošne potrebe no kadrih v republiki ip. Enakovredno je treba obravnavati tudi izobraževanje zaposlenih. Ob vsem teni bo potrebno določati še vlogo in delovno območje posameznih vzgojno le ustanove v občini pri usposabljanju občanov za opravljanju družbenih dolžnosti. Tudi materialni pogoji In financiranje vzgojno-izobra-ževalnih dejavnosti je skopo nakazano. Po vsej verjetnosti bi kazalo določiti način oblikovanja sredstev za financiranje izobraževanja, določili kdo In na kakšen način dobiva sredstva iz skladov za financiranje šolstva, določiti vrstni red dejavnosti, ki se v celoti ali delno financirajo Iz skladov, upravljanje skladov in javnost kriterijev pri razdeljevanju sredstev. Glede na konkretne potrebe po splošnem, strokovnem m družbenem izobraževanju v posameznih občinah ter glede na razvitost izobraževalnih ustanov je treba tudi povedati, za katere dejavnosti bodo občine delavskim univerzam zagotavljale sredstva iz družbenih skladov, oziroma za katere dejavnosti naj prispevajo sredstva koristniki sami. Delavskim univerzam je potrebno zagotavljati tudi sredstva za razvoj materialnih in kadrovskih pogojev. Ob tem pa ne bi smeli izobraževalno dejavnost delavskih univerz omejiti na pro-svefteljske naloge. Dosledno kaže osvojiti načelo stalnega izobraževanja, ki ga zahteva hiter tehnični, ekonomski in družbeni razvoj, ne pa se omejevati samo na dopolnjevanje znanja. Politika štipendiranja prav tako tudi ne sme izpasti iz staluarnih določil. Razen kri-ler jev pri dodeljevanju štipendij, načel razdeljevanja po razpisu, omogočanje študija nadarjenih in socialno šibkih, bi po vsej verjetnosti kazalo om- ''iti štipendiranje zapos’en h. Vzporedno s tem bi " "a treba v statutih navesti tudi določila, kako velja vplivati na polit ko štipendiranja v delovnih organizacijah. V osnutku novih statutov zasavskih občin so premalo jasne še določbe o prosvet-nn-pedagoških službah. Mimo nalog, ki jih imajo te službe po zakonu, jim je namreč potrebno določiti tudi naloge na področju Izobraževanja odraslih. Tudi pri opredeljevanju nalog svetov oziroma upravnih organov na področju izobraževanja so slatuarna določila zelo skopa In neprecizna. Jasneje kaže torej .določiti med drugim tudi pristojnosti In odnose med organi samoupravljanja v Izobraževalnih ustanovah ter med organi -Izobraževalnih ustanov, pri čemer imam v mislih dej- stvo, da je treba jasneje opredeliti mesto in vlogo delavskih univerz v celotnem sistemu izobraževanja in vzgoje v občinah. Za razliko od drugih izobraževalnih ustanov kaže predvsem opredeliti mesto in vlogo delavskih univerz glede na družbeno-poli-tično vlogo, ld naj jo imajo družbenega upravljanja v občini. V členih, ki govore o pristojnostih in nalogah občinske skupščine, bi bilo potrebno opredeliti, tudi naloge na področju izobraževanja in vzgoje. Brez pomena tudi ni predlog, ki se je izoblikoval na republiškem posvetovanju o vzgoji in izobraževanju v občinskih statutih, ki ga je sklicala Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije, da bi namesto svetov za šolstvo dobili svete za izobraževanje kot terminološko širši prijem, ki zajema celovitost in stalnost izobraževalnega procesa. Po vsej verjetnosti bi kazalo preimenovati tudi družbeni sklad za šolstvo. Po vsej verjetnosti bi kazalo tudi v določbah, ki obravnavajo krajevne skupnosti, dodati naloge, ki naj jih imajo s področja izobraževanja: skrb za splošno in družbeno izobraževanje občanov, povezanost šole z okoljem, razvoj telesne vzgoje in tehnične dejavnosti za mladino in odrasle, skrb za razvoj vzgojno-varstvenih ustanov Ipd. Menim, da nakazana načela ne bodo mogla v tako obširni razlagi v pravne formulacije novih občinskih statutov. Zavedati pa se je treba, da Je statut samoupravni akt občine kot družbeno-politične in družbeno-ekonomske skupnosti občanov, v katerem se morajo odražati vsa prizadevanja In težnje delovnih ljudi kot graditeljev socialistične družbe. Anton Kukavica Moški pevski zbor Zarja DPD Svobode — Center Trbovlje Zadnjikrat je padla zaves*, ugasnile so luči in zvesti gledališki ter neumorni kulturni delavec, Trboveljčan Robert Plavsak, je odigral svojo zad-. njo vlogo. Ne bo si več utrnil maske z obraza; ki mu jo j*, pred dnevi tako nasilno in; kruto nadela prerana smrt. Robert Plavšak je že s 1Ž-. letom prvič stopil na deske' boginje Talije. Začel je v sokolskem gledališču, po osvobo- ' ditvi pa vse do zadnjega pri DPD Svoboda-Center. Zadnja njegova igralska kreacija je bila v Mirandolini, s katero je gledališče DPD Svoboda-Center z uspehom gostovalo v Nemčiji. Letos bi Robert Plavšak proslavljal 45. letnico plodnega udejstvovanja na gledališkem odru. Njegovo življenje je bilo en sam delovni dan. Ves svoj prosti čas je posvetil gledališki umetnosti. 45 let življenja je posvetil razvoju trboveljske amaterske gledališke dejavnosti. Kot igralec je ustvaril vrsto nepozabnih likov, tako Hvastja v Hlapcih, cerkovnika v Pohujšanju, Krneča v Kralju na Betajnovi, očeta v Ani Frank, senatorja v Globoko so korenine, očeta v Inšpektor na obisku, Gvardijana v Celjskih grofih itd. Ustvaril je še celo vrsto drugih nepozabnih likov. Kljub temu, da je najraje nastopal v dramah, je upodobil tudi vrsto likov v komedijah. Nepozaben je zlasti njegov lik fotografa iz Svejka v H. svetovni vojni. Dober in nepogrešljiv tovariš je bil Robert Plavšak tudi na Rudniku rjavega premogA Trbovlje-Hrastnik, kjer jc bil glavni revizor, pogrešal ga bo pa tudi kolektiv Zasavskega "tednika, kjer je bil dolgo let knjigovodja. Tovariš Robert je bil član upravnega odbora DPD Svobode-Center, dolga leta član občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev, aktivno je delal tudi v sindikalni organizaciji, v SZDL in drugod. Pogrešali pa ga bodo tudi na področju turizma. Delo Roberta Plavika bc ostalo vsem Trboveljčanom t trajnem spominu, saj je take obsežno, da ga ni mogoče pozabiti, ' x S. Šuštar Nakopali smo 229.600 ton premoga Ob koncu prvega tromesečja smo bili zagorski rudarji za 0,2 *U presegli predvidevanja o letošnji proizvodnji premoga. V mesecu aprilu Je bila proizvodnja v primerjavi s prejšnjimi meseci nekoliko slabša, saj je bilo nakopano 54.600 ton premoga (plan 58.900 ton) oz. 4.300 ton manj, kot je predvideval plan. Do konca aprila pa je bilo skupaj nakopano 225.600 ton premoga oz. 4.000 ton manj kot je predvideval plan (229.600 ton). NAŠ LIST C1 - ' H t; ji ii 'n % . * Upravno poslopje zagorskega rudnika v prazničnih prvomajskih dueli mms: Nov upravni odbor Rudnika rjavega premoga Zagorje Osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga Zagorje je na svojem zasedanju 18. aprila Izvolil tudi nove Slane upravnega odbora pod ittja. Tako so bili v nov upravni odbor Izvoljeni: za člane: Jernej VODENIK Mirko ŽELEZNIK Ivan DOLINŠEK Ivan VOVK Viktor DRNOVŠEK Feliks MEGLIČ Ludvik KARNAR Edi ŠTERN Jože OGRINC Franc PROSENC za namestnike članov pa: Ivan KOLENC Franc REBOLJ 2 Alojz MEDVEŠEK Ivan VRESK Ivan KOTAR Leopold ŽELEZNIK Ernest LESJAK Ivan ZORKO Franc PROSEN Jože LAZNIK Zraven tega je član upravnega odbora tudi glavni direktor podjetja, tako da Šteje upravni odbor skupaj 11 članov. Novi upravni odbor je na svoji prvi seji izvolil za predsednika upravnega odbora Ivana VOVKA, za namestnika predsednika pa Jerneja VODENIKA. Prejšnji upravni odbor je na svojih sejah sprejel skupaj 314 sklepov In 29 predlogov za osrednji delavski svet. Ze samo Iz teh podatkov vidimo kako obsežno in odgovorno je bilo delo upravnega odbora. Razširjeno, poglobljeno In utrjeno delavsko samoupravljanje Ima v podjetju že dokaj globoke korenine, Id bodo neposredno ali posredno kaj kmalu aktivirale vsakega posameznega člana kolektiva. Zmotno Je bilo mišljenje, da se z decentralizacijo delavskega samoupravljanja razbremenjujejo obslo-ječl organi samoupravljanja, saj ugotavljamo, da Je decentralizacija prinesla še več odgovornosti, pravic, dolžnosti in aktivnosti pri vsakem posamezniku. Tudi novoizvoljeni upravni odbor čakajo resne gospodarske In družbene naloge. Imel bo gotovo polne roke dela, tako s samo planirano in do-sedaj realizirano proizvodnjo, z nadaljnjim zniževanjem proizvodnih stroškov, s povečanjem produktivnosti dela, delovno silo, delitvijo dohodka ter z drugimi prav tako važnimi problemi. Novemu upravnemu odboru želimo pri nleeovem delu kar največ uspehov! I>l v*m majem so postavili v Zagorju številne mlaje. 8a c 80 postavili pred rudniško kopalnico v Toplicah Nova komisija za dodeljevanje štipendij V zvezi z nekaterimi personalnimi spremembami je osrednji delavski svet Hudnika rjavega premoga Zagorje na svojem zadnjem zasedanju imenoval novo komisijo za dodeljevanje štipendij. V novo komisijo so bili imenovani: za predsednika Franc Sum, za člane pa Stane Dobčnik, Jože Zaletel, Stane Strajnar in Voldc Sa-keljšck. Komisija bo delala po določbah veljavnega pravilnika podjetja o dodeljevanju štipendij, upoštevaje sedanje in perspektivne potrebe po kadrih. l,vliUka štipendiranja mora bili povsem smotrna in perspektivna, saj se dosedanje izkušnje pokazale, da je bile investiranje v obliki štipendij včasih vse premalo resno in odraz določenih teženj. ■ 8 ■ I ■ 24. maja volimo že zgodaj zjutraj V petek, 24. maja, borno tudi mi volili člane v zbor delovnih skupnosti nove občinske skupščine. Na kandidacijskih zborih delavcev smo bili predlagali za kandidate za člane zbora delovnih skupnosti nove občinske skupščine naslednje člane kolektiva: 1. volilna enota — Orlek, Jalovišče: Metod Inž. MALOVRH Blaž KRAMAR 2. volilna enota — Kisovec — 1. tretjina: Ivan HRIBAR Anton I M P E R L 3. volilna enota — Kisovec — II. tretjina: Roman GOSTE Albin SATLER 4. volilna enota — Kisovec — III. tretjina: Viktor D R N O V S E K Alojz STRALINGER 5. volilna enota — Kotrcdež — I. tretjina: Niko S I L E S Jernej VODENIK 6. volilna enota — Kotrcdež — II. tretjina: Drago Inž. B O R I S E K Stane D O B C N I K 7. volilna enota — Kotrcdež — III. tretjina: Stane DORNIK Jože SKRABAJNA 8. volilna enota — Separacija, Lesni obrat, žaga, Avtopark, Uprava, Samski dom, Dom učencev, Menza: Stetan Inž. M O Z E R - Bogomil C I H E L K A OPRAVIMO DOLŽNOST V PETEK, 24. MAJA. ZE ZGODAjT ZJUTRAJ, PRAV TAKO PA TUDI V NEDELJ*! 26. MAJA, KO BOMO VOLILI ODBORNIKE V OBČINSKI ZBOR NOVE SKUPŠČINE! Sprememba in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih Z izvolitvijo novih samoupravnih organov na Rudniku rjavega premoga Zagorje v marcu 1962 se je znatno spremenila dotedanja organizacijska struktura teh organov; izvršena je bila dokaj močna decentralizacija samoupravljanja, z njo pa so bile decentralizirane tudi določene pravice in dolžnosti s tega področja. Z navedeno decentralizacijo pa niso bili takoj prilagojeni tudi interni predpisi, ki bi urejali novo nastale odnose. Zato je o tem problemu razpravljal 21. januarja 1963 tudi upravni odbor podjetja ter sklenil, da je potrebno izdelati med drugim tudi predlog za enotni postopek pri ugotavljanju in izterjevanju škode, povzročene z opravljanjem dela v podjetju po posameznih izvrševalcih. Kot že navedeno je upravni odbor na svoji seji 21. januarja 1963 med drugim razpravljal tudi o delovni disciplini, disciplinski odgovornosti in materialni odgovornosti. V razpfavi je bilo ugotovljeno, da imamo kljub vedno primere v različnih o’ likah in obsegih, ko posamezni izvrševalci s svojim neodgovornim in malomarnim delom povzročajo podjetju kar precejšnjo materialno škodo, izključena pa niso tudi naklepna dejanja, s katerimi je direktno ali indirektno oškodovan kolektiv, ter končno tudi skupnost. Ta ugotovitev je sledila iz dejstev, da posamezniki pustijo ali izgubijo zaradi malomarnosti delovno orodje ali ga pa poškodujejo, nepravilno uporabljajo določena delovna sredstva (prekomerna uporaba ali predčasna izločitev), nepravilno in nesmotrno naročajo razni material in rezervne dele, kar se potem pojavi kot nekurantno ali ne-rabljivo blago oziroma material, opuščajo varnostne in zaščitne ukrepe, kar ima za posledico materialno škodo v tonomskih enotah in v podjetju, neutemeljeno odrejanje in razporejanje na delo, neopravičljiva uporaba in poraba raznih pomožnih sredstev za delo (pisarniški material raznih vrst, žičniki itd.), neupoštevanje in neizvajanje veljavnih pravilnikov (neopravičeno priznavanje večjih storitev od dejanskih ip.) ter drugih notranjih in zunanjih navodil, kar ima za poslčdico direktno ali indirektno materialno škodo. Končno pa imamo še materialno škodo, ki je povzročena izven podjetja (pretepi, prometne nesreče ipd.), nje posledice pa mora nositi podjetje. Da bi to žalostno dediščino preteklosti uspeli v doglednem času odpraviti, je osrednji delavski svet na zadnjem zasedanju posvetil temu problemu vso pozornost ter po dobri razpravi sprejel naslednje spremenjene in dopolnjene določbe Pravilnika o delovnih razmerjih, tako da ima zdaj poglavje o materialni odgovornosti naslednje določbe: 6. MATERIALNA ODGOVORNOST: 6.1.1. član kolektiva, ki po svoji krivdi napravi ekonomski enoti oziroma našemu podjetju škodo v zvezi z opravljanjem dela, mora to škodo povrniti. 6.1.2. Član kolektiva je soodgovoren za škodo, ki jo je povzročil drugi, če je za njegov naklep vedel, pa ga ni opozoril in nameravanega dejanja javil svojemu predpostavljenemu ter škode ni skušal preprečiti. Član kolektiva je prav tako soodgovoren za škodo, ki jo je storil drugi, pa je zanjo dal sam pobudo ali na drug način privolil, da nastane škoda (malomarnost, nedovoljni in nepravočasni nadzor, opustitev potrebnih ukrepov itd.). 6.1.3. Če stori škodo več članov kolektiva, se ugotovi odškodnina posebej za vsakega člana kolektiva v sorazmerju z njegovo odgovornostjo za povzročeno škodo. Če ni mogoče ugotoviti za vsakega posameznika — člana kolektiva sorazmerne odškodninske odgovornosti, morajo povrniti škodo v enakih zneskih. 6.2.1. Postopek za ugotovitev za poravnavo škode praviloma začne glavni direktor. Povzročitelj je dolžan poravnati škodo v polni vrednosti (vrednost materiala po internih prodajnih cenah, neamortizirana vrednost stroja, neodpisana vrednost orodja, bruto dnina za pretep itd.). Višino povzročene škode ugotovi tričlanska komisija delavskega sveta ekonomske enote ob sodelovanju glavnega dirktorja oziroma njegove pooblaščene osebe za vsak primer posebej. Komisija je stalna. Glavni direktor lahko pooblasti drugo osebo, da uvede postopek za ugotovitev in poravnavo škode. 6. 2.2. Prijava škode z vsemi .potrebnimi podatki (opis škode, kdo je škodo povzročil, okoliščine itd.) mora biti predložena glavnemu direktorju oz. od njega pooblaščeni osebi kar najhitreje, da ne bi potekel zastaralni rok. Postopek se uvede na podlagi pismene prijave, ustne prijave, podane na zapisnik, pa tudi na podlagi drugih dokumentov in podatkov. 6.3.1. Odločbo o povrnitvi škode do zneska 10.000 din izda glavni direktor. Le-ta lahko pooblasti tudi druge osebe, da odločajo o povrnitvi povzročene škode vseh ali sa- mo določenih vrst in do določene višine, vendar ne natj 10.000 din. Za vodje ekonomskih enot in vodje sektorjev izda odločbo o povrnitvi ško de sam glavni direktor podjetja, le v njegovi odsotnosti njegov pooblaščeni namestnik. (Nadaljevanje na 9. strani) Kam letos na dopust? Tako vprašanje sl zastavljamo skoraj vsako leto. Saj to ni nič čudnega, saj želimo izkoristiti svoj dopust na najprimernejši način, v najlepšem kraju, ob najnižjih cenah, In si nabrati kar največ novih moči in zdravja. Jadransko morje, toplo sonce in naš počitniški dom v Crikvenici že vabijo svoje goste. Tudi letos se je prijavilo za letovanje veliko število članov kolektiva, ki želijo izkoristiti zasluženi dopust ob morju. Prijavilo se jih je celo mnogo več, kot pa jih lahko sprejme dom. Imamo pa seveda tudi take člane kolektiva, katerim morsko sonce in velika vročina glede na njihovo zdravstveno stanje ne prijata in so že večkrat Izrazili željo, da bi radi izkoristili dopust nekje v planinah, na svežem gorskem zraku, kar daje prav tako svojevrstne lepote, užitke in zdravje. Prav zaradi tega je osrednl delavski svet podjetja odobril regres za dopuste tudi na Zasavski gori in Cemše-niški planini. V teh znanih In priljubljenih planinskih postojankah bodo torej lahko izkoristili dopust vsi tisti člani kolektiva, ki Iz kakršnih koli razlogov ne morejo na morje. Za vse potrebno za prijeten dopust v navedenih planinskih postojankah bo zagotovo poskrbelo Planinsko društvo Zagorje. Torej, odločimo se člmprej za dopust, da ne bomo zamudili s prijavami! žaga — tudi to je ekonomska enota zagorskega rudnika Sprememba in dopolnitev pra- - »r--.. ■ vilnika o delovnih razmerjih ' (Nadaljevanje z 8. str.) O povrnitvi škode, ki jo je napravil glavni direktor do zneska 10.000 din, izda odločbo na predlog upravnega odbora ali tudi neposredno osrednji delavski svet. 6.3.2. V primerih, ko je odškodninski zahtevek povezan z izvršenim kaznivim dejanjem, je poleg prijave kaznivega dejanja v kazenski pregon priložiti tudi odškodninski zahtevek. Ce v kazenski sodbi poleg izrečene kazni za storjeno kaznivo dejanje ni naloženo tudi plačilo povzročene škode, je takoj izdati odločbo o povrnitvi škode, v kolikor škoda ne presega zneska 10.000 din. 6.4.1. Zoper odločbo glavnega direktorja oziroma druge pooblaščene osebe o povrnitvi škode ima član kolektiva v roku 8 (osem) dni od vročitve odločbe pravico pritožbe na upravni odbor podjetja. Odločitev upravnega odbora je dokončna. Zoper odločbo o povrnitvi škode iz drugega odstavka točke 6. 3.1. in prvega odstavka 6.4. 1. ni dovoljena pritožba in tudi ni mogoče na njeni podlagi opraviti izvržbe, temveč se sme predlagati samo izdaja plačilnega naloga po določbah zakona o pravdnem postopku (člen 426). 6.5.1. Ce odškodninski zahtevek presega vrednos. 10 tisoč dinarjev, bo podjetje le-tega uveljavljajo pri pristoj- nem rednem sodišču v obliki tožbe. 6.6.1. Iz upravičenih razlogov je lahko članu kolektiva popolnoma ali deloma odpro-ščeno plačilo odškodnine, vendar to ne more in ne sme biti splošna praksa pri reševanju odškodninskih zahtevkov in tudi ne pogost pojav. O delni ali celotni odpustitvi plačila odškodnine izda odločbo osrednji delavski svet z obveznim soglasjem sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. Odpustitev plačila škode ni dovoljena, če je bila škoda storjena namenoma — naklepno ali iz grobe malomarnosti: 6. 7. 1. Podjetje je dolžno izterjati tudi tako odškodnino, za katero je samo zavezano navzven (posamez., pravnim osebam), povzročena pa je bila s strani našega člana kolektiva oziroma članov kolektiva (terjatve socialnega zavarovanja ipd.). Tudi te odškodnine bodo izteriane po že navedenem postopku. 6.7.2. Odškodninski zahtevek podjetja zoper člana kolektiva zastara v šestih mesecih. V istem roku zastara tudi zahtevek iz točke 6.7.1. sko nastalo škodo. Ali v takih primerih prenesti celotno vrednost škode na povzročitelja? Ob tem so se pojavila različna mnenja. Da bi bil problem rešen kar najbolj smotrno, je bila imenovana posebna komisija, ki jo sestavljajo zastopniki sindikalne podružnice rudarjev, rudniškega komiteja ZKS, kari rovsko-socialne, tehnične in pravne službe, z nalogo, da izdela predlog o določitvi gornje meje odškodninskih zahtevkov ter ga predloži na naslednjem zasedanju osrednjega delavskega sveta. Ob zaključku naj še zapišemo, da nekateri člani kolektiva še vedno zamenjujejo disciplinsko odgovornost z materialno odgovornostjo, disciplinske denarne kazni z odškodninskimi zahtevki — povrnitvijo povzročene škode. Prav bi bilo, da izdajo vse ekonomske enote ustrezna pojasnila na vsa mesta, kjer se bodo člani kolektiva s tem lahko podrobneje seznanili. Tudi člani delavskih svetov ekonomskih enot naj pojasnjujejo take in ostale nejasne zadeve, kajti člani samoupravnih organov so nedvomno prvi dolžni pojasnjevati interne in druge prednise skupno s službami v podjetju. Pred prvim majam so med bloki ob Cesti zmage s prostovoljnim detrm uredili zelene površine. Prav bi bilo, da bi *e še drugod po Zagorju zgledovali po teh občanih! Zraven navedenega je osrednji delavski svet razpravljal o materialni odgovornosti oz. izterjavi odškodninskih zahtevkov v primerih, kjer gre za več milijon- Zavarovanje splošne civilne odgovornosti Posnetek le z lesnega uiiiMSttii tagarikcg* rudnika — razkladanje Jamskega lesa z vagona Ker nas v zadnjem času prav zaskrbljujoče spremljajo težke in težje nesreče pri delu, katerih p'osledica ni samo smrt članov kolektiva, ampak tudi velika materialna škoda v podjetju ter nastale obveznosti do tretjih oseb, je osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi sprejel sklep o zavarovanju splošne civilne odgovornosti v podjetju, in sicer za poškodbo oseb do 25 milijonov din, za poškodbo stvari pa do 3 milijone din. Letna zavarovalna premija bo bremenila materialne stroške podjetja. Umestno bi bilo, da o zavarovanju splošne civilne odgovornosti razpravljajo vsi delavski sveti ekonomskih enot, se s samim zavarovanjem podrobneje seznanijo in to obliko zavarovanja nato posredujejo vsem ostalim članom kolektiva. Razlaga tega zavarovanja je bila podana v gradivu za osrednji delavski svet, poleg tega so pa na voljo tudi ustrezni pravilniki. Vsekakor je bila ta vnsta zavarovanja za naše podjetje nujna. Upajmo, da ta dodatna žrtev kolektiva ne bo zaman, čeprav bi bilo najbolje, da iz tega naslova ne bi imeli nikoli obveznosti. Kopalnica obrala Kotredef zagorskega rudnika X ■ ■ » en?iViki telirk t) "t. 20 • 9. 5. irr.3 » q DOBRODOŠLI V JABLANI Pred kratkim je na letnem občnem zboru Avto-moto druStvo Zagorje polagalo evoj obračun dela. Poročilo predsednika društva, inž. Zupana je bilo zelo Izčrpno. Obsegalo je zelo pestro dejavnost društva v preteklem letu. Posebno so sc pri delu Izkazali posamezni člani upravnega odbora, ki šo večji del prostega časa porabili zato, da jo delo v društvu nemoteno teklo naprej. i Društvo jo v preteklem letu poleg rednih tečajev za šoferje amaterje _ v centru Zagorja, organiziralo tudi tečaj v Cemšcmiku, kjer je v pretežni večini kmečko prebivalstvo. Tečaj so uspešno končali, tako kakor kandidati Iz centra, tako tudi iz Cemšenika, saj so skoraj vsi dobili vozniška dovoljenja. Čeprav se društvo bavi predvsem z vzgojo šoferjev -» amaterjev — nj pozabilo na vzgojo šolske mladine, kakor tudi ostalih koristnikov cest, o spoznavanju prometnih predpisov, ter o pravilnem koriščenju cest. V zvezi s lem je bilo v preteklem lctp organiziranih več predavanj. Društvo sl je letos uredilo v prostorih stare občine lastno pisarno in to s pomočjo SZDL Zagorje. Čeprav koristimo pisarno skupno s KO SZDL In p>a krajevno organizacijo ZB, so člani upravnega odbora društva kar zadovoljni, saj imajo po 15 letih obstoja društva svoj prostor, kjer se nemoteno sestajajo. Člani društva so se mod razpravo kar živahno razgovorili o problemih, katerih v Zagorju ne manjka. Tako )e bilo veliko kritike na račun slabih cest, kakor tudi servisa, ki ga člani lastniki motornih vozil zelo pogrešajo. Ravno tako je bilo govora o bencinski črpalki, katero v Zagorju zelo pogrešajo. Občni zbor je v imenu AMZS pozdravil ing. Vukša-nič ter zaželel društvu v bodočem lotu veliko uspeha. Na kratko je obrazložil stanje cest px> Sloveniji, kakor tudi px> vsej državi, ki jr px> tej hudi zimi zelo kritično. Potrebno bo veliko sredstev, da sc bo saj delno popravilo najbolj kritične odseke cest, ki so tranzitnega in pa turističnega pomena. Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik sosednjega društva Izlake, ki je poudaril, da jc bilo sodelovanje med društvoma v preteklem letu. zelo uspešno in upa, da se bo v tem lotu to sodelovanje še okrepilo. I. Bregar Lani je letovalo 205 članov kolektiva V počitniškem domu zagorskih rudarjev v Crikvcnl-ci jc lani letovalo skupaj 407 članov kolektiva in njihovih svojcev, od tega 205 članov .kolektiva. Letovali so e dneh od 20. maja do 10. septembra. Člani kolektiva so zn dnevni penzion plačali 330, dinarjev. Tako razgibanih pripravna prvomajske praznike v kolektivu zagorskega rudnika kot letos že dolgo ni bilo. Vsak jo planiral, kako in kje bo praznoval, posamič ali v skupini, ugibal in prerokoval vreme; kako bi vsaj za dva dni pozabil na vsakodnevne skrbi In napor na svojem delovnem mestu itd. ferje osebnih avtomobilov pot v Jablano ni predstavljala nič posebnega, saj je prišlo v vas rekordno število motornih vozit Jablana — znano partizansko zatočišče med NOB, je bila t. maja v povsem praznični obleki in razpoloženju. Sredi vasi ee je ponosno dvigal mlaj in samozavestno nike, kitare in trobente pa so ic bolj razgibale veselo razpoloženo družbo. Po programu sta prišla v -jablano tudi najvidnejša »predstavnika vzhoda in zahoda« ter se dogovorila o uničenju atomskega orožja. Na mlaju jc bilo za popestritev praznovanja izvršeno tekmovanje v plezanju, kjer je eden od mlajših domači- Del objektov nove separacije — zvračališče premoga. Uspešno delo AMD Zagorje Sindikalni pododbor Lesnega skladišča, žage in AVto-parka se je odločil, da letošnji prvi maj proslavijo člani vseh treh ekonomskih enot visoko nad Zagorjem, v čakal na svoje -žrtve«, tovariš Juyan pa je dal etanom kolektivov na voljo vse potrebne prostore e kar največjim razumevanjem. Skratka naklonjenost domačinov nov zelo dostojno pokazal spretnosti v plezanju. Seveda velja pri tem tekmovanju omenili še vztrajnega Kerina. ki sc je kljub svojim iz-trpljenim udom povzpel do vasi Jablana. Seveda je treba zapisati, da ta »visokogorska vas« ni tako težko dosegljiva kot pred leti, saj Jo »daj urejena že kar dobra avtomobilska cesta v Senožeti, po tudi v sumo Jablano Jc pot lepo razširjena, potrebuje pa le še ustrezno prevleko gramoza. Sicer pa za korajžne motoriste in šo- je bila prav tako tovariška in dobrosrčna kot takrat v težkih dneh borbe. Jutranje deževne kaplje so sicer poskušale vliti nekoliko nezaupanja, vendar je bila odločnost gostov Jablanc močnejša in njihov korak v hribe nezadržen. V vest je cel dr n odmevala vesela ma>ka pesem, ubrane melodije h&rmo- mlaju In skoraj dosegel vrh, manjkalo pa tudi ni 120 kilogramskega plezalca, ki Je dosegel »abstraktni« vrh. Zabave, smeha in dobre volje jc bilo torej dovolj. Proti večeru ee je vesela družba nerada poslovila od dobrih .Tablančanov In se s pesmijo na ustih opustila v vešerni dolinski mrak. ŠPORTNI TEDNIK SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Dvakrat neodločeno Nova Gorica - Minulo nedeljo so se v XX. kolu slovenske nogometne lige srečali Trboveljčani z nogometaši Gorice. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1 (0:0). Za goste je bil uspešen v 50. minuti Ocvirk, za Gorico pa v 88. minuti Reščič. — Sodil je Janežič ml. iz Ljubljane — dobro. Gorica: Brezavšček, Ter- pin, Mermolja, Kuzmin (Besednjak). Markič, Križaj, Uršič, Reščič, Torlakovič, Faganel, Mozetič. Rudar: Bantan, Pristav, Zveglič, Bcstič, Knavs, Kos, Ocvirk, Halilagič, Breznikar, Pajer, Lukančič. Ze po sestavi Rudarjevega moštva še vidi, da je igral namesto Marjanoviča Ocvirk ter namesto Opresnika Lukančič. Prve minute igre so pokazale, da igrajo domačini za vse — za obe točki. Hitri in nevarni napadi ter prodori v kazenski prostor Rudarja so zadajali veliko dela sigurni in požrtvovalni obrambi gostov. V 5. minuti so gledalci že videli prvi zadetek, ko je Uršič lepo ukanil Rudarjevo obrambo in se znašel kakih 10 metrov pred Bantanom. Na srečo je pa streljal netočno, tako da je šla žoga daleč čez vrata. Nekaj minut kasneje je Bantan pokazal, da je zanesljiv in odličen vratar, ko je ubranil zelo oster in močan Križajev strel. Po teh napadih domačinov so prišli do besede tudi gostje in so večkrat zelo hitro prodrli v kazenski prostor domačinov. Toda dobra in ostra obramba Goriče je razbijala vse akcije. Približno pri 26. minuti igre je moral sodnik zaradi močnega naliva prekiniti tekmo, katero so nadaljevali šele čez dobrih dvajset minut. Medtem ko so v prvem delu igre ihteli pobudo domačini, so jo v drugem delu prevzeli gostje. Nevarne in hitre napade je obramba domačinov odbijala v polje z največjimi težavami. Toda "premoč Rudarja je bila kronana z uspehom v 53. minuti, ko je iz gneče pred Brezav-ščkovimi vrati Ocvirk lepo plasi.«al žogo v mrežo. Kljub temu, da je napad domačinov na trenutek popustil zaradi prejetega gola, so se kmalu zbra'.i in začeli s ponovnimi napa*ii. Nekaj močnih in nevarnih strelov je odlični Bantan zanesljivo lovil ali pa odbijal žogo v polje. Domačini so izenačili šele dve minuti pred koncem srečanja. Prosit strel s kakih 20 m je Bantan kratko odbil do Reščiča, ki je neovirano poslal žogo v mrežo. Ljubitelji nogometa so bili pa vsekakor najbolj presenečeni z medlo in neučinkovito igro trboveljskega Rudarja v srečanju z Rudarjem iz Velenja. Srečanje se je končalo na trboveljskem igrišču 2:2. V nedeljo bo Igral Riad ar doma proti Kladivarju. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Rudar (H) : Proletarec 1:1 (0:0) (č) Hrastnik — V IX. kolu spomladanskega dela prvenstva ljubljanske nogometne podzveze je moštvo Proletarca gostovalo v Hrastniku. — Srečanje je vodil Lončina iz Ljubljane z napakami. Tekma, je bila ostra in borbena, vendar v dovoljenih mejah. Prvi del srečanja se je končal brez zadetka, čeprav so imeli napadalci obeh moštev nekaj priložnosti za dosego gola. V drugem delu srečanja je postala igra če živahnejša. Po nenadnem prodoru je prišlo moštvo Proletarca v vodstvo. Po tem zadetku so skušali gostje rezultat povečati, domačini pa izenačiti. To jim je pa uspelo šele v 81. minuti po realizaciji najtežje kazni — enajstmetrovke. Za domačine je bil uspešen Biderman, za Proletarec pa Forte. Sodnik Lončina je bil zelo slab in je oškodoval zlasti Proletarca. Svoboda (K) : Slavija (Vevče) 2:0 (0:0) (č) Kisovec — V minulem kolu so sprejeli Kieovčani v geste nogometaše Slavije iz Vevč. Sodnik Arsič iz Ljubljane je opravil zadano mu nalogo zelo e'abo. Tekma je bila zelo ostra In borbena in je večkrat prešla dovoljene meje. Obe moštvi sta se zavedali pomembnosti srečanja in .tako eo vložili igralci obeh moštev vse sile za dosego gola oziroma zmage. Gostje so bili tehnično boljše moštvo, domačini so pa tehniko igranja zamenjali z borbenostjo. Prvi del srečanja se xje končal brez zadetka, v drugem delu se pa način igre ni spremenil. Domačini so vseskozi napadali, vendar so bili njihovi napadi zahvaljujoč požrtvovalni in borbeni obrambi gostov odbijani. Kljub rahli terenski premoč či napadalna peterka gostov ni znala izkoristiti te prednosti. Za domačine sta bila uspešna Zmrzlak in Borštnar. MLADINCI: Rudar (H) : Proletarec 5:0 Svoboda (K) : Slavija 5:2 ŠAH Uspeh šahovske sekcije Svobode II-Hrastnik (m) Hrastnik — V dneh od 28. apr. pa do 2. maja 1963 je bil v Crikvenici šahovski festival, ki ga je pripravila Šahovska zveza Hrvatske. — Festivala so- se udeležili tudi štirje člani šahovske sekcije Svobode II iz Hrastnika. Šahovska sekcija Svobode II je bila razporejena v drugo festivalsko skupino. Po petdnevni borbi je zasedla I. mesto s 14,5 točkami. Izidi posameznih kol: 1. kolo — Svoboda II : Uljanik II (Pula) 4:0. II. kolo — Svoboda II : genska reprezentanca Zagreba 3.5:0,5. III. kolo — Svoboda II : Torpedo (Rijeka) 1,5:2,5, IV. kolo — Svoboda II : Turist (Zagreb) 3:1, V. kolo — Svoboda II : Uljanik I $,5:1,5. V šahovski sekciji Svoboda II iz Hrastnika sta najboljšo igro prikazala Franc Šuštar in Cveto Milenkovič* ki sta zbrala vsak po 4,5 od 5 ‘ možnih točk. Ojstršek je zbral 4, Drago Belak pa 1,5 točke. Moštveni sindikalni | brzoturnir (n) Trbovlje — V počastitev 1. maja je bil v Trbovljah moštveni sindikalni brzoturnir. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip, vrstni red je pa naslednji: 1. obrat Rudnik 25,5; 2. Elektrarna 17,5; 3. STT I 17; 4. STT II 15,5; 5. prosvetni delavci 12; 6. SRD 9,5 ter 7. uprava RTH 8 točk. Štiri prvoplasirane ekipe so se nato pomerile v normalni šahovski igri. Presenetljivo je zmagala ekipa STT I pred obratom Rudnika. Vrstni red: 1. STT I 12.5; 2. obrat RTH 11.5; 3. STT II 4 in 4. Elektrarna 2 točki. Najboljši posamezniki so bili: Rugel (obrat RTH). Cene (STT), Vodišek (obrat RTH), Knez In Kovač (oba STT I), ki so dobili vse tri partije. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA — VZHODNA SKUPINA Rudar : Branik 19:19 (12:8) (ek) Trbovlje — Približno 400 gledalcev je bilo minulo nedeljo nemalo presenečeno nad izidom srečanja med trboveljskim Rudarjem in mariborskim Branikom. Kljub zelo dobri zoni, ki so jo držali gostje, so domačini povsem počasi večali razliko v golih. Hitri napadi in meti so povsem zadostovali za prvi polčas, ko so si domačini 165. V mrzlem kletnem prostoru, skrivališču -Črnili bratov-. Je bilo dolgočasno. Z zidov je kapljala voda in le včasih je prišel do kleti kak šum s ceste, koraki ljudi ali ropot kočije. Glor-glu je bilo kar neprijetno, ko je sedel tako sam. pa še zeblo ga je In vse telo ga je bolelo od udarcev. Tako sc Jc Antonijevcga obiska proti večeru zelo razveselil. Tovariš mu jc zagotovil, da je že dokončno sklenjeno, da bodo bežali razen njega še Dante in Augusto in da Jih bo veselilo, če sc jim pridruži tudi Giorglo. »Počakati boš moral lc toliko, da vse obvestim, toda prepričan sem, da bomo lahko šli čez dan ali dva. Prinesel II bom hrane In odejo, da te ne bo zeblo.« — »AH veš, kako dolgo bomo hodili do I-ugana?« — »Ne vem tako natanko, toda zdi so mt, da tri dni.« — »In denar?« — »V blagajni Imamo dvajset lir In še vsak nekaj svojega. Bo že šlo. 166. Zvečer so se zbrali v kleti vsi »Črni bratje«. Obvestili so Jih, da bežijo štirje člani druščine. Giorglo je še pojasnil svoj položaj In odločno dejal, da se k mojstru ne vrne več. Antonio je odhitel k Danteju, ki ga ni bilo na sestanku, da bi ga obvestil o takojšnjem odhodu, Augusto pa se je odločil, da že kar to noč ostane v skrivališču. Giorglo jc bil tega vesel, kajti bilo mu je malce neprijetno samemu, čeprav bi tega nikoli nc priznal. -.Drugi dan je Giorgia in Augusta obiskalo v kleti več tovarišev in vsak Jima jc prinesel kaj za pod zob: ta kos kruha, drugi Jabolko, nekdo eelo košček klobase. Poročali so, da zunaj žc vedo, da sta jo dva dimnikarska vajenca pobrisala In kakšno presenečenje bo šele, ko bodo zvedeli še za druga dva. Dečki so se poslavljali ln si klicali: »Na svidenje v I.uganul« priborili prednost 4 zadetkov. Vse tja do 5. minute drugega dela igre so imeli igro v rokah domačini in so v tej minuti tudi vodili i 19:13. Od te minute naprej pa so prevzeli pobudo gostje in vsak met je bil gol. Vratar Rudarja Kern ni dorasel nalogi in gre večina krivde za neodločen rezultat in torej velik neuspeh Rudarja ravno njemu. Rudar: Kern, Pavlič, Jelen 1, Babič 4, Škrinjar 5, Ačkun 3, Dornik 5, Jekoš 1. Branik: Senekovič, Novak 7, Purkeljc 4, Kukovec 1, Vogrinc 6, Jazbec, Dvornik. Sodnik Kren, iz Ljubljane je dobro opravil nalogo. P. Radeče : Celje 13:13 (8:5) (S) Radeče — Po prikazani Igri bi morala pripasti zmaga domačinom. Ti so zlasti v prvem delu igre povsem nadigrali nasprotnika, žal pa so v drugem delu igre nekoliko popustjli, tako da sta bili do konca srečanja obe ekipi enakovredni. Ce bi domačini znali tudi v drugem delu igre vsiliti gostom svoj način igre bi po vsej 'verjetnosti osvojili dve dragoceni točki. Radeče: Zahrastnik, Kralj, Gospodarič 2, Skergo, 4, Mrer žar 2, Koren 3, Simončič 1. Celje: Dvornik, Kac 9. Levstik 1, Ratej 1, Križnik 2, Požun, Cepin. poštni predal s2Hrastniški rudarji prvi Kdaj bencinska črpalka? Tovariš urednik? 2e nekaj let govorimo v Zagorju o gradnji bencinske Irpalke, ki je prepotrebna, saj morajo zdaj vsi lastniki motornih vozil po gorivo in mazivo v Trbovlje in tako prevozijo kar okrog 15 km v 'prazno*, Kisovčani in tzlalani pa še mnogo več. 2e lam je bilo določeno, da se začne z gradnjo bencinske črpalke, vendar se z deli ni p v čelo. Zdaj smo ie na začetku maja. Sicer je bilo spet sklenjeno, d.t se bo gradila bencinska črpalka v Zagorju letos, vendar doslej z deli še niso začeli. Bojim se, da se bo začetek del tudi letos'tako zavlekel, da bencinske črpalke leto. spet ne bodo mogli uporabljati imeniki motornih vozil. Zanima »sc, kje ,c treba iskati vzrok za to, da se tako zavlačuje z gradnjo bencinske črpalke, ki je prepotrebna za Zagorje. Verjetno bi to lahko najbolje povedali tovariši iz zagorske poslovalnice SrtP-Turiš ta, saj morajo njihovi avtobusi in tovornjaki prevoziti vsak dan precejkrat po deset kilometrov do Trbovelj, da rutankajo bencin. Pa tudi mi ostali lastniki motornih vozil bi dokazali upravičenost in nujnost gradnje bencinske črpalke v Zagorju! Pričakujem, da bom v prihodnji Številki Zasavskega tednika lahko bral odgovor na zastavljena vprašanja! J. Z., Zagorje šc vedno neprehodna cesta! Tovariš urednik! 2c več kot tri tedne je Kcršičcva cesta neprehodna in seveda za vsak promet zaprta. Naši otroci, šc posebej tisti iz Trga Svobode, morajo hoditi v šolo »Tončke Čečeve• čez Trg revolucije. Da sc tej dolgi poti izognejo, sc prav vsi namenijo po ilovnati poti čez kupe blata po Keriičevi cesti, po kateri so položili cevi za kanalizacijo. Kanalizacija je že nckai časa gotova, vendar so jaški le delno zasuti. Ob straneh ob cesti so kupi ilovice, ki bi jih bilo treba odstraniti vsaj toliko, da bi mogli po cesti pešci. Najbolj so prizadeti stanovalci, ki so pravzaprav odrezani od ostalega mesta, ne morejo dobiti niti kurjave, če jim jo je morda zmanjkalo. Godrnjanja ‘e vsak dan več, vendar kot kaže, to nič ne zaleže-Razposajeni otroci se sc Vedno drsajo po kupih ilovice, domov pa prinašajo zamazano in raztrgano obleko, da o zamazani obutvi niti ne napišem. Ubogi otroci, koliko jih je bilo žc doma hudo kaznovanih, čeprav niso vsega krivi sami. Prosim, da bi >c Keršičeva cesta čimprtj uredilal. E. M., Trbovlje, Trg svobode Igra za denar! Tovariš urednik! Prvič se danes oglašam s tem mojim prispevkom v vaši rubriki- •Poštni predal 81*. Povedati moram, da se mi zdi, da je rubrika zelo dobra, občani bi pa morali malo več pisati o raznih trroblemih in zlasti nepravilnostih, na katere razumljivo, nalite oziroma na katere naletimo, mi vs: skupaj vsak dan. Ni moj namen hvaliti rubriko. Rad b: vas in tudi ostale občane Trbovelj opozoril na igro za denar na tako imenovano .fucanje*, kateremu žal v zadnjem času vse bolj pogosto 'm skoraj vsakodnevno podlegajo fantiči. In ne s.tmo fantiči, temveč tudi mladeniči. Res je, da ima vsaka igra svoj čar, če je res amaterska. Toda igra za denar in št to med otroci.. ./ Opazoval sem deset-dvanajit-letne fantke, ki so .fucali'. Presenetilo me je, s kako zavzetostjo in pozornostjo so metali kovance po deset in dvajset dinarjev v zrak, in mimo tega še stavili, ali bo toliko in toliko »cifer• ali • mož*. Pri tej stavi oziroma igranju so pa uporabljali take izraze, ki jih je .žal Šc velikokrat in to vse prevečkrat moč slišati tudi med starejšimi. Bilc so besede, ki jih ne premore nobeden besednjak. Čudno sc mi je pa zdelo tudi to, da so starejši, pa naj si bo moški ali pa ženske, šli mimo otrok, ki so .fucali* tako, kot da ni nič. Skupini fantkov, ki so igrali za denar, sem dejal: .Ali nimate drugega dela? Kaj vas ni sram, da igrate za denar!!. Dobil sem odgovor: .Kaj vas pa briga?! Saj ne igramo za vaš denar!' Menim, da je to stvar vseh nas, tako staršev, sosedov, stvar vseh občanov in zlasti šol in staršev, da dor.tščajoči mladini povemo in ji prikažemo, kaj je ir; kaj ni prav. R. K., Trbovlje . Vzporedno a zbori volUccv na terenu eo v hrastniški občini potekali tudi zbori delovnih skupnosti Med prvimi so jih končali hrastniški rudarji. Od 1388 članov delovnega kolektiva, ki volijo, se je zborov udeležilo 821 rudarjev, delavcev in uslužbencev rudniškega obrala Hrastnik. Po udeležbi je bila najboljša druga tretjina z 81,5. odstotka. Rudarji nočne izmene so se po končanem šibtu zbrali na svoj zbor. Odbornik Franc MARINKO je poročal zbranim o dejavnosti občinskega ljudskega odbora v minuli mandatni dobi, poudaril uspehe in težave, s katerimi se ubada občina. Rudarji so živahno posegli v razpravo. Odkrito so spregovorili o nekaterih problemih proizvodnje, le-to dobro poznajo, saj o njej govore vsak mesec enkrat na obratnih konferencah. Zatem so razpravljali tudi o nekaterih problemih občine. Poudarili so željo, da bi v Hrastniku vimpreje pričeli z gradnjo prepotrebnega zdravstvenega doma, kopališča in kulturnega doma. Ko sta dva rudarja predlagala svoja delovnega tovariša Franca BERLAKA in Franca POGLAJNA za zbor delovnih skupnosti nove občinske skupščine, so rudarji soglasno potrdili predloga. O njiju niso razpravljali, saj ju vsi prav dobro poznajo. Podobno razpoloženje in razprava je potekala še na ostalih trotih volltnlh enotah rudniškega obrata UiivsUiik. V prvi volilni enoti so vo-tilci predlagali za kandidata nove občinske skupščine Jožeta ZORClCA, pomočnika direktorja rudnika Trbovljc-Hrastnik. v tretji Emila inž. KOHNETA in Srečka KOR- DONA, gospodarja čela, v četrti Franca ZDOVCA, glavnega strelnega mojstra in Milka POTOČANA, rudarja; v peti Marjana KMETA rn Rudija BENEDETA, v šesti Milana ROMETA, strojnega tehnika hi Staneta BIDF.R-MANA, skladiščnika, v sedmi volilni enoti pa Borisa ŠENTJURCA, glavnega poslovodjo obrata DOL in Mar- tina HRIBERNIKA, rudarja. Vse volilne enote so soglasno potrdile tudi kandidature za republiško in zvezno skupščino. Volilci na rudniku pa so izrazili tudi željo, da bi jih njihovi poslanci v zv. skupščini večkrat obiskali. V maju pa menijo na rudniškem obratu Hrastnik organizirati večj članov Zveze komunistov ob zadnjih zborih volivcev in zborih delavcev ter razpravljali o nalogah osnovnih organizacij ZK ob volitvah članov novih skupščin. Minuli teden so bili na področju trboveljske komune zadnji zbori volivcev, v zadnjih dveh volilnih enotah. Omeniti velja, da je bila udeležba na minulih zborih volivcev glede na prejšnje zbore 'zelo dobra. Močno se je pa spremenila tudi struktura udeležencev min ulili zborov volivcev. Mimo ostalih udeležencev, ki so se priglašali k razpravi je bilo opazili tudi precej mladine, ki je v razpravah •zlasti podčrtala potrebo po pestrejšem zabavnem kakor tudi športnem življenju. Volivci so prj poročilih oziroma raz.pravali o delu Obl.O v minulih petih letih zlasti podčrtali potrebo po smotrnejši komunalni ureditvi, posebno po nekaterih naseljih. Podčrtano je kilo, da je bil na komunaln e n področju dosežen lep uspeh, tlolorena denarna sredstva bi bilo potrebno zagotovili krajevnim skupnostim, ki naj bi pri manjših komunalnih ureditvah pri« -nlle občane, da bi le-li s prostovoljnim delom uredili manjše komunalne stvari. Na zborih volivcev po vaseh pa so se zavzeli /a In. da hi se jim malo bolj rrz-ložila davčna politika ter problemi, ki sr porajajo v zvezi z nadaljnjim razvojem kmetijstva na področju trboveljske komune. Vsekakor je pa najbolj presenetljivo dejstvo, da so se ohrani na zborih volivcev v mestu zavzeli ter zlasti podčrtali potrebo, da se izločijo določena denarna sredstva za napredek kmetijstva v komuni. V vseh 29 volilnih enotah so občani po temeljitih razpravah predlagali po dva kandidata za bodoče občinske skupščino. Le v volilni enoti Savinjska cesta so pa občani predlagali kar tri kandidate. I*o dosedanjih predlogih je razvidno, da so občani predlagali v bodočo občinsko skupščino 13 žena in 3 mladince, medlem ko doslej ni bilo v obeh zborih ObLO niti enega mladinca in same tri žene. J. S. Komisija že dela (ma> ZAGORJE — Tudi v Lesno industrijskem podjetju v Zagorju- ob Savi je delavski svet imenoval komisijo za izdelavo statuta delovne organizacije. Člani komisije so se udeležili seminarja, ki ga je pripravit ObSS, zdaj pa so zaceli že z delom pri izdelavi osnutka statuta in z zbiranjem potrebne dokumentacije in iz-dvlave analiz. Nov pravilnik (mi) ZAGORJE — Delavski svet v Lesno industrijskem podjetju v Zagorju ob Savi je Sr posebej letos opazil, da pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov ne ustrezata več, predvsem zaradi nepravilnega nagrajevanja zaposlenih po posameznih ekonomskih enotah. Odločil se je, da naj komisija začne z izdelavo osnutkov novih pravilnikov. Nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov naj bi temeljil v prihodnje na norma nrali v proizvodnji. SK Rudar moštveni prvak Zasavja (n) Trbovlje — V finalnem dvoboju za zasavsko moštveno šahovsko prvenstvo sta sc V Hrastniku pomerila domači SK Hrastnik, ki jc nastal p,, združitvi obeh Svobod in trboveljski Hudar. Na prvi deski sta sc pome-vila Ravnikar in Jazbec ml. Šuster je . imel proti ing. Drobežu nevaren napad, toda slednji se je dobro branil in prekinil partijo s kvaliteto več v dobljeni poziciji. Na tretji deski jc Trboveljčan Škrbec zanesljivo premagal Milenkoviča. Kušar je dobro začel, nato je pa pogrešil in hitro izgubil v srečanju s Sribarjem. Jazbec sl. jo pa premagal Hrastničana O. Kranjca. Trboveljski pionir D. VVei&s je remiziral '. Marinkom. Peršič jo proti Iluglu dobro začel, vendar je slednji osvojil kvaliteto, mimo tega ima pa še prešlega kmeta. Na osmi deski se jv mladi Rcpše dobro up: ral rutiniranemu Frcnku, vendar je popustil in izgubil. Trboveljski kategornik Jazbec ral. je ocenil partijo Pcr šič : Rugcl remi, partiji na prvih dveh deskah po v korist Rudarja, tako da bi bil rezultat 7:1 v korist Rudarja. Domačini sc pa niso. strinjali in bodo |jcslal| partiji na ocenitev v Ljubljano. Tako sc je ekipa SK Rudar uvrstila na okrajno moštveno prvenstvo. FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA Gradbena dejavnost v hrastniški občini se jc s pomladjo precej razmahnila. Na Logu, kjer bo nastalo v prihodnosti večje stanovanjsko naselje. Obiščite Medijske toplice 1. maja so prvi in najvne-tejši kopalci začeli v bazenu v Medijskih toplicah z letošnjo kopalno sezono. Čeprav zlasti še 1. maja vreme ni bilo najbolj naklonjeno najvnetejšim kopalcem, je veda, ki jc imela 25 X" kar sama vabila. Na začetku sezone nam jc direktor turistično - gostinskega podjetja Franc Vidergar pripovedoval o pripravah na novo sezono. Letos so se na Izlakah odločili zgraditi nov parkirni Prostor. Ta bo skoro gotov, tla njem pa bo mogočo parkirati nad 100 motornih vo-zil. Letos žal parkirni prostor še ne bo zasenčen, upajo pa, da bo to prihodnje leto že urojcncc V kratkem bodo začeli graditi na samem kopališču bife in prvo skupino garderob za okrog 400 kopalcev. V načrtu imajo tudi pove- podjetje založilo izdajo pio-čanje pokritega bazena, in spekta. sicer za eno dolžino. Z deli Letos velja dnevni penzion bodo začeli prihodnja leta. S v sezoni 1.400 din, za k opatom želijo privabili v jesen- nje pa doplačajo penzijonskih, zimskih in spbmladan- tiki eostje 50 din. sicer pa skih mesecih na Irk,lic se' 80 din- Vsako . . , .. d i*u8o nodeijo igra priznani vve turistov, saj so začeli J(VjnM jz Kisovca. Podjcljc pokrili bazen letošnjo zimo namerav;l za 1(.,(>šnji s. Ju_. segrevati. lij pripraviti piknik pri Mc- Cepiav še ni izdan turi- dijskem gradu, za katerega stični prospekt Modijskfli vlada že zdaj precej zanima-tojilic, tudi letos ne bo manj- n ja. Nekaj prireditev pa bo kalo — kot vse kuže — go- v Medijskih toplicah pripra-stov iz drugih republik in vilo tudi izlaško Turistično inozemstva. Za letni oddih so društvo. najavljene večje skupine Omeniti je še treba, da so Zagrebčanov in Vojvodincev, v letošnji predsezoni povc-Ti so ž<- lani predstavljali v Računajo pa tudi, da bodo Medijskih toplicah polovico čall promet za skoro 300%. vseh gostov, ki so bili tam predvideni letni plan reali- nti oddihu. Pričakujejo pa zacije 35 milijonov din tudi nekaj več inozemcev dosegli v začetku septembra. kot prejšnja leta. Da bj pa bilo gostov vedno dovolj in Medijske toplice vas vabijo! Obiščite jih. Skozi vse da bi bilo mogoče še več sli- leto besle postreženi z do-Jati o Medijskih toplicah, bo mačimi specialitetami, med letos turistično - gostinsko njimi .s krvavicami! ^-den <>d mnogih, ki so v Meljskih toplicah v prazničnih lll,vh prvič letos skočili v Vo • Razprava Danes smo se že drugič /.brali na naš sestanek. Prvikrat nas je bilo premalo, dunps pa smo sc natepli skupaj s polurno zamudo. Dnevni red sc mi zdi malo preobširen. Mej duš, .spet sc bo zavleklo v noč. Trvi govornik je Pepe, karakteren govornik, vendar razmeroma kratek. Pol urec. To še gre. Prvi diskulant Franci, kratek, drugi, Ireljj (udi. No ja, razprava po tej točki bo menda končana, sestanek pa, če bo šle tako naprej, tudi. Toda . .. Za besedo prosi poklicni diskulant Miha. — Tovariši, mislim, da moramo ta problem osvetlili z več aspektov, ki bodo, poudarjam, nedvomno vplivali na nadaljnji potek In razplet dogodkov okrog tega problema. Miha jc bil »čudovit*,. Prvi problem je navezal na dragega, tretjega, četrtega itd. Sprožil jc verižno reakcijo problemov, [ TEDNIKO VI POMENKj I Ze osem let se sklanja dan na dan nad kupi časnikov in revij. Skozi okno je slišati: »Polde, daj mi Polet,*' »Polde, daj mi Delo.- Polde som, Poide tja. Za današnje Tedni ko ve pomenke smo v Litiji izbrali Leopolda Jelnikarja, pravega Lilijana. Ta je bil — preden je začel prodajati časopis — zaposlen na Gozdnem gospodarstvu. Zdaj pa sc jc ves posvetil kolporturutvu. — Pravi, da Lilijani kar precej berejo, saj proda na mtsec povprečno od 150.800 do 180.000 "kosov raznih časnikov in revij. Največ gre Dela. pa Tedenske tribune in Ljubljanskega dnevnika. Leopold Jelnikar je kot Lilijan lahko vseskozi' spremljal rast kraja. Sam pravi, da jc bil dosežen zlasti v zadnjih letih lep napredek, vendar napredek ni tolikšen, kot je bil dosežen v mnogih drugih slovenskih krajih. »Želim, da bi se Litija tudi še naprej vsaj tako razvijala. kot sc je doslej,- je dejal, hkrati po pripomnil. -da t>i bilo treba v mestu zgraditi vsaj še eno industrijo, ve ne težko industrijo, pa vsaj lahko. v kateri bi našli zaposlitev vsi tisti, ki se vozijo vsak dan na delo v druge kraje, ki jih ni mak), in pa tudi nekateri drugi Liti jan i, ki bi se radi zapodili.« Med najinim pomenkom je prišel k oknu moški in naročil prvomajsko številko »Zasavskega tednika-. To je bil povod, da sva zasukala pomenek tudi na naš tednik. Leopold Jelnikar prodaja tudi »Zasavca*. Pravi, da ga največ kupujejo stalne stranke, se pravi taki, ki ga vzamejo redno vsak ki niso bi ji v zvezi s prvim problemom. Zatem sc jc oglasila po vprašanju drugega in tretjega, pa četrtega itd. še nekaj diskutantov. Prvi prohlcrif je bil potisnjen v ozadje, na površju s« bili ostali, predvsem listi, ki niso imeli nobene zveze s prvim. Sejna soba je postala zakajena, da so sc komaj videle glave navzočih. Nekdo iz zadaje vrste je zavpil, naj se držimo dnevnega reda, nekdo mu jc potrdil, tuda razprave okrog problemov ni mogel nihče zaustavili. Delovni predsednik je zdaj prikimaval enemu, nato drugemu, oglašali so se listi, ki so že nekajkrat v začetku vzdignili reke in govorili. Potlej je razprava potekala vsevprek. So cd jc razlagal sosedu. Na kraju smo prišli do ugotovitve, da v zvezi s pivo točko zaradi »nekorektnosti- poročila in razprave ni mogoče sprejeti nobenih zaključkov. Ta lovka dnevnega reda se preloži za prihodnjo sejo. Podobno je bilo z osialkni točkami dnevnega reda. Na kraju smo le bolj malo razpravljali lp poslušali, kajti seja je tntjala štiri ure. Dvigali smo roke že avtomatsko, nc da bi vedeli, zakaj jili sploh dvigamo. četrtek zjutraj. Povedal pa je tudi, da ždi, da ti bilo v »Zasavskem tedniku« kar največ novic iz Litije in okolice, čeprav ga zanimajo tudi vesti iz ostalih treh zasavskih občin. Lansko poletje je predstavljal Leopold Jelnikar pravo atrakcijo e kraguljem, ki mu je krajšal I čas,, ko je prodajal časopise. Žal pa je nekdo kragulja ukradel zvečer. Slišali je bilo, da je z njim celo prosjačil jajca po okoliških krajih. Leopoldu Jelnikarju je kragulja žal, saj sc jc nanj kar navezal. Treba je bilo končati. Prod kioskom jc spot bilo nekaj kupcev časnikov. — Treba je bilo ustreči vsem, ki so si zaželeli branja. VAŠ OBVEŠČEVALEC • • »J . Mali -oglasi - NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO in NEKAJ ZEMLJIŠČA v okolici Sevnice ugodno prodam. Miha Gabrič, Sevnica, Cesta na grad 4 Ugodno prodam odlično ohranjeno motorno kolo BMW 1954. — Naslov v upravi lista. Za požrtvovalno nego in skrb pri težki operaciji in uspešnem zdravljenju ob moji nezgodi v rudniku, se mariju dr. Krasniku, dr. Krasnikovi, dr. Murglu, dr. Kastelcu in vsemu strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice Trbovlje. h Viktor Kmet, |l, Trbovlje, Loke 17 Kino Dela veki dom v Trbovljah: 9. maja jugoslovanski film »MOŠKI«; 10,—13. maja ameriški barvni film »TRAPER KELI«; 14,—16. maja švedski VV film »POLETJE Z MONIKO«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 10. -13. maja ameriški vestern film »NAPAD OB ZORI«; 14. in 15. maia italijanski barvni CS film »ORIENTALKE«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 11. in 12. maja ameriški VV film »ČRNA ORHIDEJA«; 18. in 19. maja jugoslovanski film »VELIKA TURNEJA«. Kino Svoboda II v Hrastniku: 9. maja jugoslovanski film »SREČA V TORBI«; 11. —13. maja sovjetski film »KAMENITI CVET«; 14. maja sovjetski film »SLEPI MUZIKANT«; 15. in 16. maja jugoslovanski film »SASA«. Kino Delavski dom v Zagorju: 11,—r!3. maja nemško-italijanski barvni film »SERENADA VELIKE LJUBEZNI«; 15. in 16. maja ameriški film »HUDIČEV UCENEC«. Kino Litija: 10.—12. maj? franc.-nemški barvni film »TILL ULENSPIGEL«; 14. in 15. maja francoski barv. CS film »POTOVANJE Z BALONOM«. Kino Šmartno: 9. maja sovjetski barvni film »VOHUN«; 11. in 12. maja ameriški barvni CS film »MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI«; 15. in 16. maja italijanski film »PRIJATELJ GANGSTERJEV«. PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rojstva: Ljudmila Gradišnik, Dol 211 — dečka; Ferdinanda Šuštar, Hrastnik 206 — deklico; Zdenka VVeingart-ner, Gimnazijska 22 — deklico; Olga Simončič, Zagorje, Zupančičeva 4 — dečka; Ivanka Ocepek, Zagorje, Prhovec 4 — dečka; Justina Žnidaršič, Šuštarjeva 21 — dečka; Cirila Ca-mar, Hrastnik, Čeče 79 — deklico; Angela Todorovič, Hrastnik, Draga 43 — deklico; Marija Polo, Zagorje, Znojile 4 — dečka; Jožefa Podbregar, kol. l.maja 26 — dečka; Jožefa Ocepek, Zagorje, Zabava 3 — dečka; Justina Mak, Litija, Zagozd 5 — dečka* Elizabeta Planinc, Hrastnik — Dol 215 — dečka; Jožefa Mlinarič, Zagorje, Podkraj 29 — dečka; Terezija Ustar, Dom in vrt 45 — deklico; Antonija Urbančič, Izlake 75 — deklico; Knez J., Trbovlje, Kolodvorska 21 — dečka; Marija Sobot, Zagorje, šolska 1 — dečka; Erna Štraus, Dol 33 — dečka; Marija Baloh, Novi dom 1 — deklico; Vanda Žibret, Hrastnik Log 306 — deklico; Josipa Blažič, Novi dom 7 — deklico; Greta Klopčič, Pod ostrim vrhom 37 — deklico; Marija Ramšak, Zagorje — Colni-še 9 — dečka; Marija Jerman, Hrastnik 294 — dečka. Poroke: Franc Pečnik, upok., Vreskovo 22 in Helena Vene, del., Loke 17; Ladislav Domonkoš, električar, Ker-šičeva 9 in Jožefa Cepin, usl., Keršičeva 9; Franc Fartek, del., Knezdol 15 in Antonija Lebar, Knezdol 15; Metod Ciril Murne, delu Pod ostrim vrhom 37 in Jožefa Cančar, del., Pod ostrim vrhom 37; Alojz Vodeb, skobler, Dobrna 17 in Greta Sumberger, usl., No-. vi dom 46; Jože Vidic, mizar, Savinjska 9 in Marija ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, si ko naši dragi mami MARIJI VARGA darovali cvetje in se poslovili od nje na zadnji poti. Iskrena hvala njenim prijateljicam, dobrim sosedom in znancem, ki so se z lepo mislijo spomnili naše nepozabne mame. Žalujoče hčerke z družinami Matko, kroj^čica, Keršičev hrib 9; Franc Kurent, usl., Cesta T. Ceč 29 in Štefanija Škofljanec, del.. Kolodvorska 9; Leopold Laznik, trg. posl.. Laško 358 in Albina Jazbinšek, trg. pom., Vo-denska 10; Franc Tomc, električar, kol. l.maja 31 in Edit Toplak, usl., Hrastnik 278; Karel Jerman, tehnolog, Obrtniška 24 in Irm-gard Raspotnik, usl., Hrastnik 104; Jože Ivšek, ključ., Dobovec 3 in Danica Lenko, gosp. pom., Dobovec - župa 19; Franc Ostanek, zavirač, kol. l.maja 17 in Štefanija Ovčariček, gosp. pom., Go-ričanovec 63. Smrti: Henrik Feržič, upok.. Ul. 1. junija 34 — star 68 let; Marija Varga, roj. Mole. upok., Partizanska c. 13 — stara 67 let; Frančiška Novak, kmetica, Podkraj 27 — stara 62 let; Robert Plav-šak, us!., Trg revolucije 2 — star 57 let: Marija Baloh, roj. Kuder, Novi dom 1 — stara 27 let. LITIJA Rojstev ni bilo. Poroke: Ludvik Zupančič, Šmartno pri Litiji 23 in Alojzija Pahor, Vel. Štan-ga 16; Jože Kozlevčar, Tlaka 2 in Stanislava Žlember-gar. Brglez 3; Ivan Kukoviča, Dragovško št. 6 in Ana Okorn, Volčja jama 14; Alojz Zupan, Zagorje, šklendrovec 12 in Frančiška Medved, Spodnji Ma-molj 12. Smrt: Franc Zupančič, Litija — Frtica 2 — star 24 let. HRASTNIK Rojstev ni bilo. Poroke: Karel Rodošek, steklar, Hrastnik 338 in Magdalena Kaše, usl., Hrastnik 338; Janez Koritnik, elektrotehnik, Dol 167 in Ida Tomšič, usl., Trbovlje, Kešetova; Alojz Dolinšek, rudar, Prapretno 22 in Alojzija Bizjak, del., Mamo 36. Smrt: Tomaž Pfeifer, upok., Hrastnik 146 — star 71 let. ZAGORJE OB SAVI Rojstev doma ni bilo. Poroke: Jože Tomažič, rudar, Loke 23 in Konštanca Panič, del., Litija, Ponovi-ška 9; Franc Kmetič, rudar, Potoška vas 69 in Marija Klukej, del., Zagorje, Podvine 9; Vid Polc, skladiščnik, Trbovlje in Branka Lapuh, nam., Kisovec 143. Smrt: Alojz Vahtar, upok., Eberlova 6 — star 73- let. BREŽICE Rojstva: Amalija Trajbar, Kraljevac 29 — dečka; Ana Gajski, Mala Dolina 7 — dečka; Rozalija Kržan, Pir-šenbreg 2 — dečka; Jožefa Cvetko, Trebcž 53 a — deklico; Antonija Cirnski, Cm nik 14 — deklico; Stana Blaznik, Senovo 139 — deklico; Marija Kranjc, Peč-je 5 — dečka; Jožefa Pisan-ski, Vrbovška vas 21 — dečka; Olga Brajevič, Ljubljana — deklico; Tatjana Zofko, Sentlemart — dečka; Kos Ana, Silovec 20 — deklico; Nada Drenski, Dre-nje 29 — deklico. Poroke: Andrej Brkovič, kmet., Bizeljsko 3 in Bernarda Žerjav, kmet. iz Brežine 102; Marijan Trava-Ija, usl., in Marija Lapuh, usl., oba iz Brežic. Smrt: Martin Kuhar, kmet., šimraki 14 — Samobor — star 59 let. Radijski spored ČETRTEK — 9. maja 8.05 Jugoslovanski zbori in samospevi; 9.25 Iz treh jugoslovanskih oper; 10.15 Pet minut za novo pesmico; 12.30 Plošča za ploščo; 14.05 Prisluhnimo kvintetu Jožeta Kampiča in ansamblu M. Sepeta; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka št. 15; 18.10 Pozdrav svobodni Ljubljani; 20.00 Skupni program JRT — četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 10. maja 8.40 Popevke ulice; 9.25 Romantika Schubert in Schu-man; 10.55 Vsak dan nova popevka; 12.15 Na orglice igra Andrej Blumauer; 12.30 Tri pesmi Maksa Ungerja; 12.45 Ciganske melodije z orkestrom Toki Horvath; 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe; 15.20 Zabavni kalejdoskop; 19.05 glasbene pazglednfce; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA — 11. maja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.55 Radijska šola za nižjo -top-njo; 10.55 Vsak dan nova popevka; 12.15 Petnajst minut s kvintetom bratov Avsenik; 12.30 Weber, Chopin, Paganini; 13.30 Zvočna paleta; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Gremo v kino; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Po domače ...; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA — 12. maja 8.00 Mladinska radijska igra: Primi ga, če ga moreš; 8.30 Mladi izvajalci — mladim poslušalcem; 9.05 Z opernega in koncertnega odra: 10.00 Se pomnite, tovariši ..10.30 Nedeljska matineja zabavne glasbe; 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek; 12.05 in 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Četrt ure z orkestrom in ansamblom Horst Wende; 16.00 Humoreska tega tedna; 17.15 Radijska igra: 20.00 Izberite , svojo melodijo. PONEDELJEK — 13. maja 8.05 Odmevi ljudskih pesmi; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Antonin Dvorak: Godalni kvartet v F-duru op. 96 »Amerikanski«; 12.15 Poje kvintet »Niko Štritof« ob spremljavi »Štirih fantov«; 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Strauss in Kalman; 17.45 Kitarista J. Smith in T. Thielemans; 18.10 Veseli zvoki izpod ze- lenega Pohorja; 20.00 Skupni program JRT. TOREK — 14. maja 8.05 Obisk v operni hiši; 8.40 Vedre in poskočne; 9.25 Narodne pesmi iz Mediterana; 12.15 Slovenske narodne pojeta Danica Filiplič in Franc Koren; 14.35 Iz znanih in manj znanih del Friderika Chopina; 15.15 Iz partitur orkestra Eddie Calvert; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 20.00 »Dolcissimo«; 20.15 Radijska igra; 21.30 Od popevke do popevke. SREDA — 15. maja 8.05 Pisana galerija orkestralnih zvokov; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Vaši ljubljenci pojo; 10.55 Vsak dan nova popevka; 12.30 Arije iz Verdijevega »Plesa v maskah«; 13.30 Pol ure pred štirinajsto; 17.05 Zgodba o Rusalki; 18.10 Vrh planin... (narodne in domače); 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 22.15 S popevkami okrog sveta. Končano pionirsko moštveno prvenstvo Trbovelj (n) Trbovlje — Minulega občinskega šahovskega pionirskega moštvenega prvenstva se je udeležilo enajst štiričlanskih ekip z osnovnih šol T. Ceč, I. Cankar in šole Čeče. Prvenstva se pa niso udeležili pionirji z osnovne šole A. Hohkrauta. Zmagovalne ekipe so naslednje: med mladinkami — osnovna šola Ivan Cankar, med mladinci — csnovna šola Ivan Cankar; med starejšimi pionirkami — osn. šola T. Čeč; med starejšimi pionirji — osnovna šola Ivan Cankar; med mlajšimi pionirkami — csnovna šola T. Ceč ter med mlajšimi pionirji — osnovna šola Ivan Cankar. Najboljše ekipe so se uvrstile na Zasavsko prvenstvo. KRESNISKA INDUSTRIJA APNA KRESNICE sprejme takoj: f 1 kvalificiranega ključavničarja In S 1 kvallf. ključavničarja — varilca. Pismene ponudbe Je treba osebno prinesti na upravo podjetja. Vesel pogreb i 82-lctncga Italijanskega mornarja Silvia Brocla »o pokopali ob spremljavi godbe, ki je odigrala koračnico Iz »Alde« ln nekatere melodije »Cavallerle rustleane« In »Rl-goletta«. V oporoki Je ta pomorščak namreč napisal: »Vse življenje sem bil vesel; zato želim, da me tudi veselo pokopljejo« 1 4 e Zasavski tednik • ** ZO « » S- 1963 • Če ne bi Imela toliko osebnih oziroma družinskih skrbi hi če bi imela malo več časa, bi se Verjetno globoko zamislila nad to radodarnostjo ■Jene kompanije. Tedaj bi spoznala, da se za vsem tem skriva Se neka tretja oseba. Menda zaradi hvaležnosti je začeta Ava pripovedovati Jeni vse podrobnosti o tem, kar je doživela v zadnjem času, in držala v roki tisti dve etiketi. Iznenada Je vstopil v salon, kjer sta govorili, mister Ger. Jeni je pazljivo poslušala Avino pripovedovanje. Toda njeno zanimanje je Mo tako veliko le zaradi njene avanturistične žHice. Takoj je Začela govoriti, kako se bo oborožila, kako jo bo spremljala pri njenih sprehodih, in kako jo bo branila pred vsemi napadi. Ko je v salon vstopil njen oče, mu je začela živahno pripovedovati o vsem, kar ji je ravnokar povedala Ava. Mister Ger se je smehljal in ■a koncu njenega pripovedovanja vzel v roke obe etiketi. — Zanimivo, zelo zanimivo, je govoril in gledal Avo. Morda bi vam lahko jaz pomagal, samo bojim se, da M pokvaril deio moji hčerki, oziroma, da bi mi tega Jeni ne dovolila. 11 Veliko pričakovanje Ava se mu Je zahvalila, čeprav ni razmišljala 0 tem, če je njegova ponudba iskrena. Mister Ger se je še nekaj časa zadržal v salonu, nato je pa odšel. Niti ena nili druga ni mogla videti izraz njegovega obraza, ko je zaprl za sabo vrata salona. Zastal je, črte njegovega Izraza so dobile Pa grozno podobo. Nasmešek mu je zginil z obraza. Nekaj časa je zastal v hodniku, nato je pa odšel v svojo sobo. Ko je prišel v sobo, se. je vscdel v globok naslonjač, malo razmišlja), nato pa zasukal številčnice telefona. Govoril je s tihim glasom. Videlo sc je, da govori z nekom, ki se ga Je bal in ubogal. Pravzaprav to ni bit razgovor, temveč dajanje povelj. — O. K.... Je kfinčno vzkliknil, ko je spustil telefonsko slušalko. Nato se je vrnil v salon, kjer sta še govorili Jeni In njena prijateljica. — Mislil sem, je začel, draga hčerka, da bom moral že jutri službeno odpotovati. Toda ravnokar sem poklical svojega prijatelja, pravzaprav kompanjona, ki mi Je povedal, da lahko ostanem •u še nekaj dni. Tt veš, da je moj najboljši In najljubši počitek takrat, ko sem lahko ob tebi. Sedaj sem pa še toliko bolj vesel, ker Je tu tvoja prijateljica. No In če je že tako, vaju povabim, da naredimo jutri vsi trije Izlet do Severjih jezer. Moj avtomobil je najnovejši model In zelo udoben, zato upam, da nam bo prijetno. Razveseliti želim zlasti gospo Avo Gringwolch, tvojo staro prijateljico, ki Je Imela v zadnjem času, kot si mi pripovedovala, toliko nesrečnih dogodkov ... — živel papa, je vzkliknila Jeni. Avine oči so se pri tem zasolzile. Ta človek, močan in bo-Kataš, $krbi tudi za njo ... Najprej je Ava sklonila glavo. Njenim načrtom ni niti najmanj odgovarjal ta Izlet. Ko ee je začela opravičevali, sla jo začela oba, Jeni in n.ien oče, prepričevati, da bo tak izlet več kot dobrodošel nj.-nim razrahljanim živcem. Končno 'c pristala. Malo jo je presenetilo, ko je začet mister rer prosili, da naj odidejo takoj. Toda, ko Jc Pristala na to, da gre z njimi. Je morala pristati tudi na to. Kmalu so bili nared. Pred vhodnimi vrati Jih je čakal najmodernejši in ajnoveJM avtomobil mlstra Ceri ja. On se jc ^del za volan, oni dve pa zadaj. 1 ^ako se Je začel Izlet, ki Je Imel nezaželene 11 težke posledice za Avo. Vsi podrejeni so opazili, da jc Inšpektor , *nnel v zadnjem času zelo zaskrbljen In nervo-v "• Že nekajkrat je klical Inšpektorja policije U>nu' loda doeleJ »d dobil še nobenih in M bi ga zadovoljile. Nekajkrat je že n lcal Policaja, pravzaprav agenta, ki je motril l>o Jr,1"' 1:tcc, marveč sem samo žalosten, ker nisem imet priložnosti, da bi kako drugače, bolje dokazal svoj pogum. Žalosten sem, ker moram storiti to za neko nekoristno stvar, bol ju povedano: umreti moram za /.ločin . . Ne pozabi me prekmalu!« Jasnejše in neposrednejšv jc naslednje pismo iz Stalingrada: »Morali smo požreti že ninogvl.aj, pužri-mo še to! Ta položaj jc kretenski, ali če hočeš povedati bolj naravnost: prekleto težak. Zares ne morem veduti, kako se bom izvlekel. Med drugim to tudi ni moja naloga. Ko-(Nadaljevanjc sledi) Krvoločne mravlje Iu so jo prekrile, JI pričele lesti pod obleko i|, j» gristi. Žena se je sicer metala po tleh in se zvijala, vendar se nikakor ni mogla rešiti vse večjega števila teh krvoloč-nic, ki so se vsipale iz mravljišča. Ko so ji prihiteli na pomoč, je bila že nezavestna, na poti v vas pa je umrla. Opisujoč ta dogodek, Je nigerijski tisk dodal, da v nekaterih krajih vzhodnega dela Nigerije umre več ljudi od mravelj kot od kačjih pikov. Zato prebivalstvu priporočajo, naj ne zahajajo na področja, kjer imajo mravlje svoja gnezdišča. V nedavni preteklosti so te mravlje napadale cele vasi. 70-letna Tosca Cini Elmeese, bogati ameriški vdovi, se je v OjtendU v Nemčiji uresničila dolgoletna vroča želja. Nekoč Slavna sedemdesetletna pevka si je želela še enkrat' na gledališke deske in . poslušati aplavz občinstva. Naposled se je odločila: najela je mestno gledališče v Ostendu ter angažirala celoten ansambel kraljevske opere iz Genta, skupaj z orkestrom in zborom, dekoracije in kostume — kajpak na svoje stroške. Kdor je hotel, je lahko, ne da bi plačal za predstavo prebito paro, prisostvoval čudoviti izvedbi Puccinijeve Tosce, v kateri je Gina Elmeese pela naslovno vlogo. V afriški državi Nigeriji se hiši sosedne vasi. Med potjo je pred nedavnim pripetila je prišla tudi do visokega nenavadna tragedija. Žena mravljinčjega gnezda. Utruje-Avonko Edi se je odpravila na od hoje je sedla, na pot, da bi obiskala svoje- V kratkem času je ženp ob-ga bolnega otroka v vračevi kolila množica mravelj. Kma- Iz albuma filmskih Igralk Dani SAVAL Ukraden železniški most Neznani tatovi so pred dnevi ria Škotskem izvedli nenavadno tatvino — odnesli so železniški most. V vas Kil-learn je prispela skupina delavcev, se predstavila oblastem m izjavila, da ima nalogo podreti. železniški most, prekoi katerega so prod leti vozili vlaki med Glasgowom in nies Srcem Aberfoylom, proga pa je bila že nekaj let opuščena. Po opravljenem delu so delavci spravili železnino na kamion, se zahvalili županu in vaščanom za gostoljubnost in se odpeljali. Nekaj dni pozneje pa je prispela v vas druga skupina delavcev. Njihov vodja je poiskal župana, mu pokazal dovoljenje, da lahko poruši most, in ga vprašal, kje je ta most, ker v bližini ni nobenega videl. Sele tedaj je ugotovil župan, da so most nekaj dni prej ukradli -delavci«. Pretirana doza V Cardiffu (Anglija) dela v nekem poštnem oddelku 18-leten mladenič skupaj s 120 dekleti. Prosil je, da bi ga premestili. V svoji prošnji pa je navedel tole: »Rad sem v družbi deklet, toda takšno število je zame le premočna doza! Delovni pogoji so postali zame nemogoči. Dekleta se z menoj šalijo, zbadajo me in jezijo. Vsega tega ne morem več prenesti.« Mladeničevo prošnjo za premestitev so odbili. Pst, pst, gondoljerji Združenje voznikov gondol v Benetkah je sodišču tožilo avtorja pesmi »Pst, pst, gondoljerji!« V svoji tožbi trdi, da je vsebina pesmi za gondol jerje ponižujoča. Posebno se hudujejo nad besedami: »Pazi, da ne boš ničesar videl, to sodi v tvoje delo!«' Gondoljerji so ogorčeni, ker pesem pripoveduje, da vozijo ljubavne pare v mračne stranske kanale. Sodišče njihovi tožbi ni ugodilo, ker meni, da v pesmi ni ničesar, kar bi gondo-ljerje poniževalo in oskrunilo njihovo čast. Hotel v pisarnah Na nenavadno Idejo, kako bi povečal svoje dohodke, je prišel nočni čuvaj finančne uprave v egiptovskem mestu Mehale. V urad je sprejemal goste kot v hotel, da so tam prenočevali. Spanje v upravnikovi sobi jih je veljalo deset plastrov (okrog 200 dinarjev), v sobi šefovega namestnika pet, v knjižnici tri, spanje na hodniku pa en plasten. Ponoči so bili vsi prostori vedno polni. • REŠITEV PRVOMAJSKE KRIŽANKE Vodoravno: 1. CHICAGO, 7. KC, 9. roka, 10. Koor, 12. Tavv, 13. Krpan, 14. INTERNACIONALA, 19. Luz, 20. ba-nalnežl, 21. UC, 22. Po, 23. rogličl, 25. ZASAVSKI, R, 29. NN, 30. Irarila, 31. TEDNIK, 34. obrijan, 35. Uskoki, 36. Našlce, 37. Zenica, 38. Weln. Piše: Franc Slapnlk-Boris < Vtisi s poti po Afriki Glavni direktor Strojne tovarne Trbovlje Franc Slapnik se Je pred časom skupaj z direktorjem združenja »RUDIS« mudil v Afriki. Na našo prošnjo je napisal nekaj popotnih vtisov s potovanja na daljni črni kontinent. Prvi de} vtisov objavljamo danes, nadaljevanje pa bomo objavljali v prihodnjih številkah našega tednika. Z željo, da se spričo možnosti in potreb po izvozu naših' proizvodov ter navezave trgovinskih stikov seznanimo s temi perspektivno nadvse interesantnimi deželami oziroma njih tržišči, sva sredi letošnjega marca odpotovala z direktorjem združenja rRUDISr tovarišem kožuhom v Egipt, Sudan ter Etiopijo. Iz Beograda sva poletela z reaktivnim letalom »Caravel-/r«, ki je prav ta dan prvič izvedlo poizkusni let na progi Beograd Kairo. Bila sva prijetno presenečena, da sva bila med prvimi potniki na enem izmed najmodernejših in varnih >JAT* letal. Vendar kljub vsem udobnostim, ki jih msdi ta 78-sedežna »zračna ptičar, se v prvih trenutkih le ne moreš iznebiti tesnobnega občutka ob misli, da boš letel z nia s hitrostjo 850^-900 km na uro v višini 10 tisoč metrov-Ob vzletu nas je zvočnik v letalu obvestil, da upravlja avion jugoslovanski pilot pod nadzorstvom dveh švicarskih inštruktorjev. Kot sem že omenil, lahko sprejme >Caraveller 78 potnikov, vendar nas je tokrat ponesla v Kairo le 10. Torej, nedvomno je bil to rijen prvi let. Vreme je bilo lepo, sončno in mirno, ter smo že čez dobro uro pristali v Atenah. Z ozirom na to, da smo zaradi velike hitrosti že tako kmalu do-, segli vmesni pristanek v Atenah in, nikakor ne bi smeli kršiti voznega reda na progi Beograd—Kairo, st pravi, da bi morali prispeti v Kairo ob natanko določenem lasu, predvidenem po voznem redu za druga letala, smo imeli na razpolago 2 in pol uri prostega časa. Zal, nas predhodno o tem niso obvestili 'in smo vse lepote tega zgodovinskega mesta z veličastno Akropolo, lahko opazovali le iz zraka. Zato pa smo na letališču lahko takoj ugotovili, koliko pozornosti posvečajo turizmu. Tod lahko nakupiš od vseh vrst spominkov do vsakovrstnih tekstilnih izdelkov, usnjene galanterije, keramike, torej pestra izbira raznih privlačnosti. In že smo zapustili Atene ter leteli nad Sredozemskim morjem. Pogled nanj je čudovit. Nešteti otoki in otočki, zvrščeni in raztreseni v neskončni modrini nudijo očem nepozabno sliko lepote. Največji in najlepši je Kreta, katerega vrhove je še takrat belil sneg. Naenkrat so nam po-led na morje zastrli beli obla-i. Imel sem občutek, kot da se prebijamo skozi velike snežne zamete, ki se valijo vzdolž strmin. Nato spet sonce in spreminjajoča se modrina morja, pod nami v daljavi prvi obrisi afriške obale in že smo zagledali Aleksandrijo. In takoj nato pogled na mogočni Nil ter rodovitna polja ob njegovem obrežju, prepredena z vzorno urejenimi namakalnimi kanali. Kot da letimo nad neskončniV dolgo zeleno preprogo. Pod nami je bil Egipt — pokrajina faraonov, piratnid, sfing, tisočletne zgodovine, bogastva in bede. V mraku srtfo pristali na kairskem letališču. Naša »Čara-vel le • je uspešno prestala na tej -progi svoj prvi krst. Progo Beograd—Kairo je preletela v dobrih J urah in dosegla na tej razdalji rekordni čas. (Nadaljevanje prihodnjič) 145 m visoka Keopsova piramida, v katero je vgrajeno materiala za dve Ljubljani. Nad 30 let Jo Je delalo 100.000 sužnjev