A YU ISSN 0022/9296 27. OKTOBRA 1980 LETNIK XXI STA CENA 5 DIN BRUCKE, BRUCI IN STARE BAJTE STUDU IN GLASBA vsak ponedeljek od 18. ure do 18.30, MARIBORSKI BRUC vsak drugi petek od 8.10 do 9. ure. Ker želimo, da bi bile odda|e še boljše, pestrejše in aktualnejše, vabimo k sodelovanju nove stalne in občasne sodelavce (novinarje, spikerje, literate,humoriste,glasbenike . . .). Vsi, ki želite na kakršen koli način sodelovati, nam to sporočite na naslov Radio Maribor, Koroška c. 19, za študentsko redakcijo. Vabilo velja tako za študente, srednješolce, mlade delavce, kot tudi vse ostale. Lahko nas tudi pokličete po telefonu 24-281 ali pa obiščete. Najdete nas na radiu vsak TOREK od 12. do 13. ure, ČETRTEK od 11. do 12. ure, PETEK od 19, do 20. ure. Prav tako želimo, da nas obveščate o vseh problemih, težavah in nepravilnostih, ki jih srečujete na predavamih na ulici ali kje drugje. Pišite nam,-če so vam oddaje všeč, oziroma kakšne bi naj bile, če vas ne pritegnejo, o katerih študentskih problemih bi naj spregovorili, kakšno glasbo bi radi poslušali. Skratka, sodelujte z nami, prispevke tudi honoriramo. Prav tako bomo honorirali vsako dobro idejo, šalo ali domislico, ki nam jo boste poslali. Študentska redakcija NA RADIU MARIBOR Pravimo: V Mariboru Imamo univerzo in zato je Maribor univerzitetno mesto. Ta trditev pa vsem željam navkljub ne drži popolnoma, drži le včasih. KUD Študent živi z mestom že dolgo, ta sezona bo sedemnajsta po vrsti, vendar pa je še vedno vse preveč študentov, ki se zanimajo samo za boljši indeks, poceni zabavo in imajo kulturo samo na jeziku. Vse to pa ni moglo preprečiti, da KUD Študent ne bi kvalitetno in kvantitetno rastel. Sedaj ima tri sekcije: — akademska folklorna skupina Študent, — akademski pevski zbor Boris Kraigher, — skupina za moderni ples POINT. Osnovni cilj in naloga društva je pritegniti čim večje število študentov v dejavnosti društva, ki so ohranjanje ljudskih plesov in ljudskega izročila, negovati običaje in tradicije,ohranjati in negovati umetno in ljudsko pesem, združevati mladino, širiti bratstvo in enotnost, ŠTUDENTSKI SERVIS ŠE ŽIVI Vsi, ki bi radi delali in kaj zaslužili, se lahko zglasite v prostorih Študentskega servisa v kleti Študentskih domov na Gosposvetski 87. Uradne ure imajo vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8.00—13.00, ob torkih pa tudi od 14.00—16.00. Najnižja postavka za eno delovno uro se vrt i okoli 43 dinarjev. Poleg dela pa lahko preko Študentskega servisa tudi vozite in opravite celoten šoferski izpit. Za uro vožnje s stoenko morate plačati 190 dinarjev za fičota pa 180 dinarjev (te cene veljajo samo za študente). Celoten program učenja z vsemi administrativnimi zadevami (prva pomoč, zdravniški pregled, plačan izpit za teorijo, prijava na občini...) stane samo 1500 dinarjev. Zatorej, če ste nagi in bosi pojdite delat, če ste pa z delom že kaj zaslužili pa pojdite šofirat. In to vse preko mariborskega Študentskega servisa. predstavljati vso to dejavnost doma in zunaj naših meja. Zato vabimo vse, ki želite plesati, peti, delati, potovati in se tudi zabavati, da se nam pridružite. AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA ŠTUDENT Skupina pleše plese tako iz Slovenije kot tudi iz ostalih republik. Skupina, dela v dveh grupah, ki vadita dvakrat tedensko. Gostovanja AFS: La Valletta (Malta), Marburg na Lahni, Ginsel-dorf (ZRN), Celovec, Gradec, Beljak, Mogersdorf (Avstrija), Kor-ment, Štefanovci (Madžarska), Beograd, Skopje, Ljubljana, Priština, Osijek, Obilic, Kosovska Mitroviča, Plevlje, Varaždin, Krapina, Jabuka, Celje, Zreče, Murska Sobota, Svečina . . . AKADEMSKI PEVSKI ZBOR BORIS KRAIGHER Njihov program sestavljajo narodne in umetne pesmi naših narodov. Zbor vadi 2- do 3-krat tedensko. Gostovanja APZ: Marburg na Lahni (ZRN), Nitra, Pieštany (CSSR), Koszek, Szombathely (Madžarska), Amsterdam, Den Haag (Nizozemska), Pordenone (Trst, Italija), Beograd, Priština, Obilic, Ljubljana, Niš, Kranj, Ljutomer, Ruše, Novo mesto, Formin ... SKUPINA ZA MODERNI PLES POINT Skupina pleše moderne plese v disco in jaaz ritmu. Vadijo 2- do 3-krat tedensko. Gostovanja: Poreč, Ljubljana, Zagreb, Umag, Kragujevac, Slovenska Bistrica, Ravne na Koroškem, Brežice ... Vse informacije o vpisu v skupine in ostale jnformacije dobite v pisarni KUD Študent, Ob parku 5, (tel. 25-927), vsak dan od 11. do 13. ure. Pridite, pri nas je delovno, lepo in veselo! KUDOVCI IŠČEMO: 1. Človeka, ki je pripravljen prevzeti vso odgovornost za vse neumnosti, ki se dogajajo na Katedri. Skratka, iščemo odgovornega urednika. Oseba je lahko kateregakoli spola. lepa. pametna in sposobna, da se razen z X podpiše še kako drugače. 2. Kulturnega urednika za kulturo. Ustrezati mora vsem antropološkim lastnostim Homo sapiensa, prav tako pa mora biti tudi lep (pamet ni pogoj). 3. Urednika za informacije. Edini pogoj je, da s seboj prinese zdravniško spričevalo od okulista чп otorinolaringologa. Skratka, mora imeti preverjen vid. voh, sluh in glas. 4. Urednika za teorijo oziroma človeka, kije razen Komunističnega manifesta prebral še kakšno drugo marksistično literaturo in ki ve, da teorija in praksa služita istemu cilju. 5. Raznorazne sodelavce za: — likovnost in fotografijo (kandidat mora vedeti, da Nikon ni Zenit in da zna ■ risati vsaj tako ko Max Bunker svojega Alana Forda); — teorijo (velja isto kot za urednika); — visoko šolstvo in politiko (kandidat inja mora biti lep-a vsaj tako kot naš urednik Zdravko); — informacije (zaželena dekleta z izrazitim šarmom); — kulturo (ni nujno, da se oblači po zadnji modi); — kolporterje za prodajanje Katedre po ulicah slovenskih mest in vasi (edini pogoj je močan glas). Interesenti naj se zavedajo, da delo na Katedri in za Katedro ni nobena zaje-. oancija, da je kolektivnega značaja in družbenega pomena. Za svoje kreativno delo, kije plod lastnih idej in idej ostalih sodelavcev in urednikov, bo vsakdo tudi primerno nagrajen. Uredništvo . .. Ш * ih, DAN UNIVERZE V MARIBORU 18. septembra je bil praznik univerze. Mariborsko visoko šolstvo je na svečanosti na pedagoški akademiji obeležilo 21 -letnico visokega šolstva ter 5-letnico obstoja univerze v Mariboru. Navzočim sta govorila dr. Dali Donlagič, rektor univerze, in predsednik skupščine občine Maribor Rafael Ftazpet, ki je poudaril pomen visokega šolstva za slovenski prostor. Najzaslužnejšim pri razvijanju dejavnosti na univerzi so podelili priznanja. Svečano listino univerze so prejeli: skupščina občine Kranj, Impol Slovenska Bistrica, SOZD Gorenje, društvo pravnikov v gospodarstvu Maribor, Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije. Zlato plaketo so dobili: Zvone Cajnko, dr. Jože Colnarič, dr. Drago Tribmk in dr. Stojan Vrabl. Dobitniki srebrne plakete so: dr. Radovan Andrejčič, dr. Borut Belec, dr. Dolfe Cizej, Jaroslav Černigoj, Anton Kolar, Mira Medved, dr. Janez Nemec, dr. Milan Kac, Stane Gavez, dr. Jože Kolarič, Draga Humek, Jakob Tekavec in Vlado Markež. Bronasto plaketo je prejela Štefka Tekavc. Tudi najzaslužnejši študenti so prejeli priznanja univerze, in sicer: zlato plaketo je prejel Boris Sovič, srebrno Jože Caf, Boris Orešček in Zvone Teržan, bronasto [Da so dobili Jože Boršič, Drago Cehtelj, Jože Muršič, Franci Rogelšek, Matjaž Zupanc, edini, ki je prejel zlati znak univerze, je Janez Merc. Z. K. Г -1 Študentske oddaje NA RADIU MARIBOR NAROČILNICA Nepreklicno naročam izvodov Katedre ter se zavezujem, da bom naročnino (letna naročnina znaša 50 din) poravnal po pošti. Ime, priimek ................................... Stalno bivališče ............................... Poštna številka................... ime pošte _l Časopis univerzitetne sodobnosti Katedra. Naslov uredništva: Ob parku 5, 62000 Maribor. Telefon: 22004. Številka žiro računa: 51800-678-81846. Izdaja univerzitetna konferenca ZSMS Maribor. Uredništvo: Zdravko Kravanja glavni urednik in v. d. odgovornega urednika), Ivan Soče (teorija), Iztok Jančar (likovnost in fotografija), Marjan Hani (tehnični urednik). Sodelavci: Stojan Kravanja, Darinko Kores, Miran Podlesnik in Srečko Pirtovšek. Tajnica uredništva: Ema Jančar. Distributer: Vlado Hojnik. Izdajateljski svet: Marija Debelak, Miroslava Geč-Korošec, Miran Kra|šek, Fanika Krajnc, Franc Kržan, Mojca Majerle, Lujo Polanec, Marjan Pungartnik Zvone'TeržanB°9dan Cepič' Francl Ro9elšek' Vlh Vindlš. Sebastian Strašek, Črtomir Stropnik, Ivan Soče in ^,K",ed:a^ha'a ob P°dP°ri So1 univerze v Mariboru, univerzitetne konference ZSMS Maribor, izobraževalne sKupnost, Slovenije in raziskovalne skupnosti Slovenije. Tisk: CGP Večer Tržaška 14, Maribor. Cena izvoda 5 um. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Uradne ure vsak dan od 12. do 13. ure Sestanki uredništva vsak ponedeljek ob 12. uri Oproščeno temeljnega davka na promet po sklepu 421 -1 /70 z dne 22 1 1973 UNIVERZA DANES POGOVOR Z DR. DALIJEM DON LAGIČEM, REKTORJEM MARIBORSKE UNIVERZE V Dubrovniku je bil od 22. do 27. septembra 1980 mednarodni seminar Univerza danes. Na tem seminarju so obdelovali v glavnem dve temi, in sicer: razvoj visokega šolstva do konca tega stoletja ter meduniverzitetno sodelovanje in boljše razumevanje ljudi v svetu. Referate so pripravili številni znani jugoslovanski in tuji znanstveniki. Na seminarju je bil kot delegat naše univerze dr. Dali Donlagič, katere-, mu sem zastavil nekaj vprašanj o poteku in rezultatih srečanja: Izkoristil sem tudi priložnost, da mu postavim vprašanja, ki se nanašajo tudi na druga področja. Kaj je bilo bistvo in namen tega srečanja ? Bistvo je vsekakor bilo v obravnavanju dveh tem, sočasno pa je ta simpozij bil jubilejni. Bila je poudarjena tradicija, ki je v Jugoslaviji prisotna in ki se je pojavila že tedaj, ko v Evropi še ni bilo skoraj nobenega simpozija. Zasedalo je tudi predsedstvo, ki je sprejelo sklep, da naj bi v bodoče bila v obravnavi le ena tema. Dve temi sta namreč preobširni. Uradni del bi skrajšali od sedmih na pet Tuje delegacije so pripomnile, da ni dovolj časa namenjenega diskusiji, zato bosta dve temi v bodoče preveč. Zunaj uradnega dela srečanja se je srečalo veliko tujih delegacij z našimi predstavniki, kar je zelo pomembno, in tu je tisti seminarski del, kjer je pretok informacij zelo živahen. Gre za dogovore o mednarodnem sodelovanju med univerzami in podobno. V čem je naša univerza aktivno /e sodelovala? Imeli smo uradni sestanek z delegacijo iz Zvezne republike Nemčije. Ob tej priložnosti je kolegi] ZRN izročil povabilo v Bon. Pojavilo se je področje zelo interesantnega sodelovanja v nekaterih državah. Gre za vprašanje šolanja nemških učiteljev za poučevanje v šolah, kjer se šolajo otroci naših delavcev v Nemčiji. Nekatere države v ZRN so sprejele trisemestrski program usposabljanja teh bodočih učiteljev. V prvem semestru naj bi se ti učitelji aktivno učili jezika države, iz katere ti otroci prihajajo, v drugem semestru bi potovali v državo tega jezika ter jo spoznavali, v tretjem semestru pa bi se izpolnjevali za pedagoško dejavnost. Nemški kolegi so izrazili pripravljenost za sodelovanje v tem pogledu predvsem z univerzami srbohrvaškega jezikovnega področja. Zaenkrat to ne velia za alnvpnski nrnstor, ker je več delavcev iz drugih republik. Njihov koncept je interesanten, ker je to prvič, da naj bi poleg našega učitelja bil za učenje otrok naših zdomcev usposobljen tudi nemški učitelj. Druga interesantna stvar sodelovanja z naše strani je bila ta, da smo bili nosilci sestanka z avstrijsko delegacijo, vendar mislim, da ta sestanek ni prinesel nič novega, ker je vsa problematika že bila tretirana v okviru Alpe-Adrija. Junija je bila v Zagrebu rektorska konferenca na kateri je bila že vsa ta problematika obravnavana. Imeli smo tudi sestanek z delegacijo iz Vzhodne Nemčije, konkretno s predstavniki s fakultete za ekonomijo in finance, s katero ima VEKS dobre stike. Sodelovali smo skupaj z ljubljansko univerzo na sestanki h z nekateri mi tujimi rektorji univerz, s katerimi je ljubljanska univerza v kontaktu. Koliko so naši znanstveniki na tem seminarju popularizirali samoupravljanje na naših univerzah? Mislim, da je ta odmev precejšen, da je prek tega simpozija in simpozijev v preteklosti precej stvari na području samoupravljanja prišlo v svet, vsaj v univerzitetne kroge. Mislim, da so univerze pri nas precej prispevale k ideji samoupravljanja v univerzitetnih krogih. Kakšni so bili stiki med predstavniki naših in tujih univerz ? Stikov je bilo mnogo. To je priložnost, ko delegacije razčiščujejo vsa vprašanja bodočega sodelovanja. Ni minil dan, da ne bi bilo najmanj pet, šest sestankov s tujimi delegacijami, ki jih je bilo zelo veliko prisotnih. Letos je bila prvič v Dubrovniku španska delegacija in nekaj univerz je zainteresiranih za stike z njimi. Kakšen je vpliv stabilizacijskih ukrepov na razmere na jugoslovanskih univerzah in predvsem na mariborski univerzi? S kakšnimi problemi se mariborska univerza sooča na pedagoškem, raziskovalnem, knjižničarskem področju, področju kadrov in obštudijske dejavnosti? Tu se pojavlja cela vrsta problemov. Prvič, moramo se zavedati, da bodo stabilizacijski ukrepi ustavili nekatere razvojne načrte. Moram pa tudi povedati, da bodo pozitivno vplivali v slovenskem prostoru. Nekatere stvari bomo racionalneje izvajali, bolj namensko za razrešitev določenih usmeritev. Npr., verjetno bo potrebno napraviti prestrukturiranje vpisa v različnih usmeritvah. Potrebno bo formirati nove usmeritve, bolj moderne, ki bodo bolj ustrezale potrebam v gospodarstvu, naporu celotne družbe, usmerjenem za razrešitev materialne produkcije in druge problematike vezane na stabilizacijo. Imamo problem, ki se kaže v ustavitvi izgradnje nove knjižnice, kar bo povzročilo hude nevšečnosti. Že sedaj gradivo iz knjižnice deponiramo v betnavskem gradu in na pedagoški akademiji. Ta skladišča bodo kmalu polna. Razmere v knjižnici so zelo slabe. Imamo pogodbo, ki zagotavlja 25 % sredstev za izgradnjo in ki je preložena za eno leto. Kako bo potem, ne vem. Pojavljajo se tudi problemi vezani na študentski standard, vendar upamo, da bodo ti rešeni s štipendijsko politiko. Vsebina študentskih žepov ne narašča tako hitro kakor naraščajo cene prehrane. Upam, da bomo tudi tu našli rešitev. Podobni problemi se pojavljajo na šolah glede materialnih stroškov, ki zelo hitro naraščajo. Izobraževalna skupnost in posebne izobraževalne skupnosti so sprejele stališče, da bi materialne stroške revalorizirali s faktorjem 1,3 namesto 1,2, kar bo ublažilo sedanje stanje. Zlasti težka pa je problematika okoli osebnih dohodkov. Revalorizirani bodo po zvezni resoluciji le za 18 °/o in so že prej krepko zaostajale za dohodki v združenem delu. Posledica tega je, da težko kadrujemo, zlasti kvalitetno za potrebe univerze. Tu so posledice zelo resne. Ali je čutiti kakšem problem v zvezi z manjšim vpisom študentov v prve letnike, ker so fantje vpoklicani na služenje vojaškega roka ? Ne. Na univerzi smo se dogovorili, da bomo izdelali program v vseh tistih visokošolskih delovnih organizacijah, kjer je izrazito manjši vpis, da bo predavateljski kader usmerjen ali v pridobivanje znanstvenih naslovov ali na pisanje skript ali pa na področje raziskovalne dejavnosti. Ta program se sedaj izvaja, intenziviramo pa tudi študij ob delu. Obveznost za izvajanje študija ob delu je velika, saj je študentov, ki študirajo ob delu, kar polovica. Kako gledate na dejstvo, da "primanjkuje« študentskih funkcionarjev? Mi smo po eni strani pravzaprav nepravični do študentskih funkcionarjev. Od njih zahtevamo, in jaz se s tem strinjam, da so dobri študenti, kar pa je težko združljivo s funkcionarjem. Gre za dodatne napore za teštudente, ki nimajo veliko časa za študiranje. Vendar pa smo vsi skupaj premalo aktivni, da bi tem študentom pomagali, da bi jih delno razbremenili, tako da bi lahko dovolj dobro študirali. Nekaj svetlih primerov je to potrdilo. Gotovo pa se morajo ti študenti odpovedovati na drugih področjih. Na drugi strani pa mislim, da je ZSMS na univerzi prešibko organizirana, da bi rešila svoje kadrovske probleme. Težko ocenim, ali je predsedstvo univerzitetne konference ZSMS dovolj dobro povezano s svojo bazo, vendar to večkrat slišim. Za pomanjkanje funkcionarjev imam večje lazumevanje na višjih šolah, kjer študenti študirajo samo dve leti. Pri prehodu nekaterih šol na visoke pa seje ta odnos popravil. Popolnoma drugače je, če traja študij štiri leta. Tako študenti bolje spoznajo svoje okolje, odnose na šoli in univerzi, dalj časa so skupaj in se zato bolje poznajo, pa vlada med njimi kolektivno vzdušje. Nasprotno pa študent v prvem letniku, kjer je ponekod tudi dvesto vpisanih, težje v taki masi naveže pristne odnose, v četrtem letniku pa je npr. samo trideset študentov. Gre še za neki bolj splošen problem, problem potrošništva, kjer študenti niso izvzeti in si raje krepijo svojo materialno osnovo. V čem vidite razlog, da se mladi raje odločajo za netehnične poklice? Takole bi rekel: Mati je imela dva sina, enega pametnega in enega tehnika. Pametni je šel študirat ekonomijo in je v štirih letih dokončal študij. Imel je punco, imel čas iti z njo v kino, gledališče ali kam drugam. Tehnik pa je šel študirat rudarstvo. Študij je končal po sedmih letih krvavega garanja. Medtem je drugi že odslužil vojsko. Zaposlil se je v rudniku. Ekonomist je v beli srajci delal nad njim na svetlobi in se lahko zaposlil v DPO, drugi delovni organizaciji, kjerkoli. Rudar pa je imel možnost zaposlitve v štirih luknjah na Slovenskem. Kam je zlezel? V umazanijo, v ogenj, v odgovornost, v težke medčloveške odnose. Oba sta pa dobivala enake osebne dohodke. Zato sem vam rekel: Mati je imela dva sina, pametnega in tehnika. Družba mora rešiti vrednotenje proizvodnih dejavnosti. Z. K. O s/ ^ * Na Kozjanskem sta bila dva tabora mladincev, v Šentvidu pri Planini in Bistrici ob Sotli, ki smo jo obiskali. Delovna akcija je potekala v enem od naj sl i ko vi t ej ši h predelov naše domovine, kjer se na vsakem koraku čuti navezanost kraja na revolucionarno delo in življenje tovariša Tita. Te kraje imenujemo Titove kraje. Bistrica ob Sotli je le dva kilometra oddaljena od Kumrovca. Blizu je spominski park Trebče, kjer je tovariš Tito deloval kot generalni sekretar KPJ v letih 1937 do 1940. Hitrejši razvoj te krajevne skupnosti je bil omogočen tudi s prihodom delovnih brigad. Pred vojno pa so ti kraji bili zelo zaostali. Tabor ZMDA v Bistrici ob Sotli je bil pri novi osnovni šoli Mariie Broz. Vsakdo, ki gaje pot vodila mimo tabora, je bil impresioniran ob njegovi dobri ureditvi. V starejši hiši je imela brigada pripravljena prenočišča, v dveh manjših hišicah pa je bila kuhinja ter prostor namestnika komandanta akcije ter štaba naselja. Takoj zraven sta moderno urejen stadion in stara telovadnica, kiju mladinci dobro izkoriščajo. Okolje je vse vcvetju, zastavah, parolah. Poleg dela, ki so ga opravljali na deloviščih, so mladinci sodelovali v interesnih dejavnostih, ki so bile zelo števične in pestre. Te dejavnosti so pripravljale ter vodile naslednje komisije: komisija za idejno-politično delo, za kulturo, za informiranje, za šport, za tehnično kulturo, komisija za SLO in DS. Idejnopolitično usposabljanje mladincev je potekalo prek mladinske politične šole Edvard Kardelj, marksističnega debatnega krožka, Kidričeve bralne značke, predavanj na ravni brigad in naselja ter organiziranje kvizov. Na področju kulturne dejavnosti so se mladinci udejstvovali vsak dan. Večji del programa so sami izvajali, včasih pa so se povezali s kulturnimi organizacijami v okolici. Informiranje je potekalo po sredstvih lavnega obveščanja. Sami pa so izdajali brigadirski informator, razna stenska glasila ter pripravljali oddaje po zvočniku. Veliko mladincev je svoj prosti čas izkoristilo za opravljanje tečaja cestnoprometnih predpisov, tečaia prve pomoči, tečaja za vaditelje- - sodnike nogometa, vaditelje sodnike košarke, tečaja za radioamaterstvo fotoamaterje Mnogi so se izkazali tudi v likovni ,n piesn, sekciji Vodja tega tabora je bil namestnik komandanta akcije Josip Škramlec ki nas je s svojimi sodelavci prisrčno sprejel, nam razkazal delovišča m Titov kraj. . Delovni dan brigadirja se začne ob zori, to je ob četrti uri Kliub naporom prejšnjegadneso vsi brigadirji vstali točno — zaspancam bilo med njimi. Njihove priprave na delo |e spremljala pesem, ki so jo sami neli ali poslušali po zvočniku. Po jutranjem razgibavanju so se razvrstili v zbor Ob petju jugoslovanske himne so dvignili zastavo (slika 1). Bil je lep sončen dan. Del brigade, večinoma mladinci iz Bihača ie izkopaval jarke za vodovod (slika 2), drugi pa so planirali teren za novo asfaltno cesto (slika 3. 4). Popoldne so sedeli v travi m ob zvokih kitar prepevali in se veselili. So tudi dobri humoristi (slika 5). Nekaj mladincev je pripravljalo drva za kres (slika 6). Kako dobro to znap so pokazali zvečer, koje plamen švigal tudi pet metrov visoko, razsvetljeval travnik ter nosil iskre na vse strani. Pripravili so tudi kulturni program, vendar jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Pričelo je močno deževati, zato smo stekli v telovadnico. Dva kitarista sta pripravila koncert Poslušalci so kmalu pritegnili njunemu petju. Vrstili so se recitali petje. Vsak je imel besedo in bil tudi za najmanjši prispevek prisrčno nagrajen z bučnim aplavzom. Nato so se polni prešernosti in vtisov pestrega Hplovneoa dne odpravili počivat. Usoehi zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 80 so izredni. ... . Jr s0 opravili preko 60.000 efektivnih ur ter presegli plan efektivnih za 130 % Opravili so čez 90.000 normiranih ur ter zadano normo Ur„oL.ii 156% Izkopali so 20,5 km kanalov za vodovodno omrežje. Hu-P i Лр7 15 000 m'. Površin, splanirali čez 40.000 m" poševnih brežin'ter opravili še vrsto drugih zahtevnih del vednost opravljenih del je približno 11 milijonov dinarjev, predvideni nrim del 1 pa je bil presežen za 20 %. Ta dela je opravljalo 708 hidiriev razvrščenih v tri izmene. Za svoj požrtvovalni trud je več brigad in pos-mežnik iv prejelo priznanja. Z. K. PRIMERJAVA RAZMER ZA BIVANJE V NEKATERIH ŠTUDENTSKIH DOMOVIH V JUGOSLAVIJI! Možnost za takšno primerjavo smo dobili ob obisku stanovalcev študentskih domov iz Banjaluke, Kragujevca in Rijeke v Mariboru. Poglejmo najprej cene: V Banjaluki plača študent za dvoposteljno sobo 680 dinarjev, za troposteljno pa 640 dinarjev. V Kragujevcu so sobe dražje. Dvoposteljna stane 790, troposteljna pa 710 dinarjev. Tako v Banjaluki kot v Kragujevcu v študentskih domovih nimajo enoposteljnih sob. Ob tem moramo povedati, da so ekonomske cene precej višje, vendar pa plačajo stanovalci študentskih domov v obeh mestih samo 50 % stanarin, ostalih 50 % pa daje republika. Na Reki, kjer podobno kot v Mariboru republika prispeva samo sredstva za amortizacijo, so cene seveda občutno višje. Dvoposteljna soba stane 1150 dinarjev, enoposteljna pa 1300 dinarjev. Ob tako visokih cenah pa imajo študenti tudi nekaj ugodnosti, o katerih lahko drugod samo sanjajo. Sob si namreč ne čistijo sami, ampak jim jih enkrat na teden sčistijo čistilke. Prav tako študenti ne poznajo dežurstva, saj imajo plačane vratarje. Zanimivo ob tem je še, da je ekonomska cena sobe na Reki kar 1840 dinarjev. Kapacitete študentskih domov so zelo majhne. V Kragujevcu imajo na voljo 464 ležišč (6000 rednih študentov), na Reki pa 522 (15.000 rednih študentov). Zaradi majhnih kapacitet v študentskih domovih je veliko število študentov prepuščeno na milost in nemilost oderuštvu gospodinj, saj je na primer cena zasebne sobe na Reki od 1000 do 1500 dinarjev. Za primerjavo naj povemo, da ima nekaj nad 6000 študentov mariborske univerze na voljo 1200 ležišč v študentskih domovih. Poglejmo sedaj prehrano. V Kragujevcu se v študentski menzi hrani približno 2000 študentov. Kosilo stane 18 dinarjev in večerja 17 dinarjev. Vendar pa lahko kupijo študenti bloke po teh cenah samo za 10 dni skupaj. Tudi v Banjaluki so cene hrane nizke, prav tako nizka pa je njena kvaliteta. Večerja in kosilo staneta skupaj 36 dinarjev. Ponovno moramo poudariti, da te cene niso ekonomske, saj tako kot pri sobah republika prispeva 50 %. Na Reki imajo študenti na voljo študentsko restavracijo Indeks, ki je ena najlepših študentskih restavracij v Jugoslaviji. Kosilo stane 45 dinarjev, večerja pa 38 dinarjev. Ob nakupu bonov imajo študenti 45% popusta. Kvaliteta hrane je še kar dobra in se v Indeksu hrani veliko študentov. In kako je z možnostjo pripravljanja hrane v študentskih domovih? Na Reki ima vsako nadstropje čajno kuhinjo in si lahko študenti pripravljajo hrano sami. Nasprotno pav Kragujevcu ni dovoljeno pripravljanje hrane v študentskih domovih. Dovoljeno je te kuhanje kave in čaja. Težave imajo študenti tudi pri nakupu hrane, ki jo pripravljajo na »črno«, saj je Kragujevac edino jugoslovansko mesto, ki je uvedlo bone za prehrambne artikle. - Sedaj je že nekoliko bolje, saj so dobili tudi vsi študenti bone za sladkor, pralne praške in olje. Ne dobijo pa bonov za kavo, razen če so poročeni. Tako v Banjaluki, na Reki kot tudi v Kragujevcu imajo težave z delom mladinske organizacije, saj je tako kot tudi aktiv OO ZK premalo prisotna oziroma študenti so premalo aktivni. V večini primerov je na prvem mestu kulturno zabavno življenje. Vzrokov za neaktivnost študentov je več. Na prvem mestu so gotovo natrpani učni programi, saj morajo študenti vso pozornost posvetiti študiju. Tukaj je še delo v mladinski organizaciji na šoli in v raznih društvih, tako da za obštudijsko delo v študentskih domovih res ne ostane veliko časa. Na Reki imajo še poseben problem zaradi neaktivnosti žensk, saj se te zapirajo preveč vase. V reških študentskih domovih imajo organizirane aktive ZSMS po nadstropjih, vendar pa v večini primerov delajo te predsedniki, ki so »deklice za vse« ali kot jim pravijo na Reki »potrčkala«. Letos je dobila mladinska organizacija 400.000 dinarjev dotacije, tako da jim denarja za uspešno delo ne bo primanjkovalo. Zato pa bo primanjkovalo denarja mladinski organizaciji v študentskih domovih v Kragujevcu, saj je njihova letna dotacija te 100.000 dinarjev. Tudi glede hišnega reda so razlike. To še posebej velja za obiske v študentskih domovih. Tako so obiski v Kragujevcu dovoljeni samo v sredo, četrtek in nedeljo. Vzrok za omejitev obiskov je bil v velikem številu študentov, ki so stanovali v privatnih sobah, so pa uporabljali kopalnice v študentskih domovih, saj jih v svojih sobah niso imeli. Obiski so omejeni tudi na Reki, in sicer so dovoljeni vsak dan te od 14. do 19. ure, praznovanja pa so dovoljena do 10. ure zvečer. Tako v Kragujevcu, Banjaluki kot tudi na Reki lahko študenti, ki niso stanovalci študentskih domov, prenočijo eno ali več noči v domu po nizki ceni, seveda pa se morajo prijaviti pri recepciji. Na Reki so predlagali zelo zanimivo idejo, da bi lahko študenti spali pri prijateljih v študentskih domovih brezplačno. Zamisel so obrazložili s tem, da se mora stanovalec študentskega doma v svoji sobi počutiti kot doma, doma pa lahko povabi v sobo kogarkoli in kadarkoli. Naredimo za konec še kratko primerjavo med študentskimi domovi v Banjaluki, na Reki in v Kragujevcu s študentskimi domovi v Mariboru. Glede cen je malce presenetljivo, da imamo v Mariboru še sorazmerno nizke cene, še posebej če pomislimo, da so cene sob mariborskih študentskih domov ekonomske. Glede hrane je stvar drugačna. Mariborska študentska restavracija je ena najdražjih. S kvaliteto hrane pa tako kot v Mariboru tudi drugod niso preveč zadovoljni. Delo mladinske organizacije tudi v mariborskih študentskih domovih ni bleščeče, podobno je z zvezo komunistov. Z obiski v Mariboru nimamo težav, saj so dovoljeni ves dan. Ob vsem tem lahko ugotovimo, a stanovalcem študentskih domov v Mariboru niti ne gre preveč s abo, seveda paTo še ne pomeni, da bi ne bilo lahko, oziroma bi moralo biti, še bolje CIC INFORMACIJE ZA BRUCU LJ E UNIVERZITETNA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE NA UNIVERZI Univerzitetna konferenca ZSMS je najvišji organ organizacije ZSMS na univerzi. Univerzitetna organizacija ZSMS je enotna organizacija v idejnem organizacijskem in akcijskem smislu. Združuje vse člane ZSMS, ki študirajo na univerzi v Mariboru. Vsak član ZSMS se mora včlaniti v osnovno organizacijo ZSMS v TOZD, kjer študira. OO ZSMS organizira zaradi intenzivnejšega dela razne komisije: za informiranje, idejnopolitično delo, kulturno dejavnost in druge. Člani OO ZSMS razpravljajo o problemih, ki se pojavljajo pri njihovem delu, o problematiki dela ter idejnopolitičnem izobraževanju. OO ZSMS mora spremljati družbena in materialna vprašanja študentov, vsebinsko mora vplivati na delo samoupravnih organov na šoli in zahtevati, da se dosledno po samoupravni poti rešujejo problemi, s katerimi se študenti srečujemo. OO ZSMS je nosilec kandidacijskega postopka pri volitvah delegatov na VTOZD, po volitvah pa spremlja njihovo delo. Univerzitetna konferenca ZSMS (UK ZSMS) 'ma v skladu s statutom ZSMS status občinske konference ZSMS. Sestavljajo jo delegati, kijih neposredno volijo člani ZSMS v OO ZSMS in delegati obštudijskih dejavnosti. UK ZSMS zlasti določa politiko, stališča, naloge in program univerzitetne organizacije ZSMS. Voli tudi izvršilne organe UK ZSMS in obštudi|skih dejavnosti. Predsedstvo UK ZSMS, ki je izvršilni organ univerzitetne konference, ima sedež v Tyrševi ulici 23 (v kleti študentskega doma), uradne ure pa vsak delavnik od 12. do 13. ure. Telefonska številka je (062) 22-977. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠTUDENT Društvo je praznovalo letos 16-letnico obstoja. Želja članov je, da bi v resnici postalo reprezentančno društvo mariborskih študentov. Društvo ima tri sekcije: — folklorno skupino (FS), — akademski pevski zbor (APZ) Boris Kraigher, — skupino za izrazni ples — Point. Letošnje leto pa bo pričela z delom tudi gledališka sKupma, tako vsaj upajo pri KUD, pod vodstvom mentorjev iz Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Folklorna skupina je najstarejši del KUD. Seveda s tem ni rečeno, da so člani te sekcije tudi po letih najstarejši. Pravzaprav so le-ti najbolj poskočni, tako na odru kot tudi za njim. Vaje ima FS dvakrat na teden po dve uri, pred nastopi pa tudi več. člani FS veliko nastopajo v Beogradu, Skopju, Varaždinu ter podolgem in počez po Sloveniji. Folkloristi tudi po nastopih ne mirujejo in s tem, tako trdijo, vedno uspešno preganjajo utrujenost. Kaj je folklora, menda vsak ve, in če vas veseli, zaplešite z njimi. Pevci APZ Boris Kraigher dosegajo iz leta v leto lepe uspehe. Repertoar zbora zajema veliko narodnih in ponarodelih pesmi (ne samo slovenskih in jugoslovanskih). Dirigent zbora Stane Jurgec je med ■•apezejevci- zelo priljubljen. Kako tudi ne, saj že 16 let uspešno vodi zbor. Zbor tudi veliko gostuje po Jugoslaviji in v tujini. Člani imajo redne in »Izredne« vaje — v Dželozu, na piknikih, praznovanjih rojstnih dnevov svojih članov in članic .. . Tako ne manjka zabave, veselja, petja in kdor rad prepeva, naj se vključi v APZ, saj so sveže moči vedno dobrodošle. Point je skupina za izrazne plese, ki združuje mlade, ki jim plesanja ni nikoli preveč. To ni disko klub, temveč združitev plesa z gibi, z izrazom, s kompozicijami na odru. Torej plesalci, navdušeni za moderni ritem, priključite se! Verjetno ste že spoznali, da KU-DOVČI združujejo prijetno s koristnim. člani so sami veseljaki, družabni in radi so skupaj. Po vajah se dobivajo ob pivu, kjer pozabijo na študij patudi na ljubezenske težave. KUDOVCI vabijo k sodelovanju vsakogar, ki želi sodelovati, kajti v podmladku je bodočnost KUD Študent. Društvo ima prostore v depandansi študentskih domov, v kleti Ob parku 5, telefon 25-927. ŠTUDENTSKI SERVIS BI RADI ZASLUŽILI... Vsi tisti, ki študirate v Mariboru eno, dve ali več let, študentski servis gotovo že poznate. Denar, zaslužen prek servisa, vam je verjetno že velikokrat prišel prav — za nabavo nove garderobe, pa za kozmetičarko, frizerja ali pa duhovno potešitev — kolikor vam je to uspelo z obiskom v kinu, gledališču, galeriji, disku itd. Za vse tiste, ki ste šele letos pričeli s študijem, f)a nekaj osnovnih podatkov: Študentski servis deluje kot servis od leta 1971, prostore pa ima v Študentskem domu IV, Gosposvetska 87, Maribor, telefon 26-491. Vanj se lahko včlanijo vsi redno vpisani dijaki in študentje vsak dan med uradnimi urami od 8. do 14. Za vpis potrebujete 2 sliki ter potrdilo o šolanju (dijaki) oz. fre-kventacijsko potrdilo (študentje). Servis ima evidenco del, ki so trenutno na razpolago in so vpisana v poseben zvezek. Dela so različna, od strokovnih, ki zahtevajo intelektualno znanje višje ali visoke šole, do administrativnih in tudi fizičnih del. Honorarji za izvršeno delo so odvisni od raznolikosti in težavnosti posameznih opravil, pogojev dela ter potrebnega znanja in se gibljejo od 30 do 60 dinarjev na uro. Posebno veliko povpraševanje za delo je v počitniških mesecih in v času, ko štipendije ne dotekajo redno. Čeprav še vedno v glavnem prevladujejo dela za fante — dekleta, nikar ne obupajte! Tudi za vas se bo kaj našlo, še posebej, če obvladate strojepisje. Kakšnih počitnic naTahitiju ali na Havajih si s prisluženim denarjem razumljivo ne boste mogli privoščiti, prislužili, včasih prigarali pa si boste žepnino, morda dodatek k štipendiji. .. . ALI NAPRAVILI ŠOFERSKI IZPIT? Če še ne znate voziti jeklenega konjička, pa bi to radi.počeli, seveda za 20 dinarjev popusta pri uri vožnje, in ste poleg tega še študent oz. dijak, je avto šola, ki deluje pri študentskem servisu, pravi naslov, za rešitev vašega problema. Šola pripravlja vsak mesec dva teoretična tečaja za vozniški izpit kategorije B, organizira pa tudi zdravniški pregled in opravljanje izpitov iz prve pomoči. In končno vas vrli inštruktorji nauče upravljati kovinsko škatlico, tako da lahko brez zadrege vozite pred izpitno komisijo, če izpit opravite, je vaša trofeja v žepu, sicer pa poizkusite ponovno. Pohitite, dokler je še čas, volja in denar. MEDNARODNI KLUB PRIJATELJSTVA Klub združuje študente iz neuvrščenih dežel in dežel v razvoju, ki študirajo v Mariboru, in ima čez 80 članov iz 17 držav: Kenije, Afganistana, Centralnega afriškega kraljestva in drugih. Začetki kluba segajo v leto 1974, ko je bil ustanovljen kot klub tujcev. MKP v pravem ftomenu in vlogi, ki jo ima sedaj, pa deluje od leta 1976 v okviru univerzitetne konference ZSMS v Mariboru. V okviru kluba delujejo tudi komisije: kulturna, športna, komisija za družbeno dejavnost, komisija za informiranje, komisija za študijska in socialna vprašanja. Zelo aktivna je tudi folklorna sekcija. Naloge kluba so reševanje problemov tujih študentov, predvajanje filmov, priprava razstav in folklornih nastopov. UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V MARIBORU Ustanovljena je bila 1903. leta z namenom, da zbira vse slovensko gradivo, nastalo na Štajerskem, gradivo o štajerskih Slovencih ter krajih, v katerih živijo. V svojem razvojnem obodbju je prerasla v tip splošno znanstvene knjižnice in končno prešla v univerzitetno knjižnico, katere namen je v prvi vrsti zadovoljevati potrebe višjih in visokih šol, torej pomeni povezovalko in pospeševalko smotrno zasnovanega univerzitetnega knjiž-mčno-dokumentacijsko-informa-cijskega sistema, v katerem sodeluje s knjižnicami na višjih in visokih šolah in išče sodobne metode dela za najboljše izpolnjevanje osnovne naloge — služiti z zbiranjem, strokovno obdelavo in posredovanjem knjižničnega gradiva študiju in raziskovanju v okviru univerze. Univerzitetna knjižnica ima danes prek 300 tisoč kosov knjižnega gradiva in kot arhivska knjižnica zbira in hram vse, kar je tiskano in razmnoženo na območju Slovenije. Posebej velja omeniti stare časopise in revije, med katerimi so nekateri slovenski unikati. Publikacije v jezikih jugoslovanskih narodov knjižnica naroča v izboru, vendar zaradi pomanjkanja denarja kupuje le malo publikacij, ki izhajajo v inozemstvu. Poleg tega hram knjižnica še ostalo gradivo v posebnih zbirkah, med katerimi so dragoceni rokopisi, glasbena dela, geografsko in drugo kartografsko gradivo, drobne tiske (letake, razglednice, programe itd.), mikrofilme, gramofonske plošče in kasete. V zadnjem času se knjižnica zlasti trudi, da bi zajela čim več raziskovalnega gradiva, ki nastaja v delovnih organizacijah mariborskega območja. S tem bo omogočila strokovnjakom in študentom dostop do gradiva, ki vsebuje najno-vejša znanstvena dognanja, prav tako pa bo v okviru svo|ih funkcij kot domoznanska knjižnica izpolnjevala fonde z gradivom, ki nastajajo v severovzhodni Sloveniji. Univerzitetna knjižnica se je vključila v mednarodni sistem izposojanja in razvila na tem področju živahno dejavnost. Redno naroča knjige in fotokopije člankov izdrugih knjižnic Slovenije in Jugoslavije pa tudi iz tujine. Nekdanja funkcija knjižnice, ki je bila v zbiranju in shranjevanju kul- turnih spomenikov, se je preusmerila v službo uporabnikov — študentov in profesorjev na univerzi. Knjižnica je odprta med šolskim letom med 8. in 18. uro, velika čitalnica je odprta do 19.30. Izposo-jevalni rok za knjige je praviloma mesec dni. Izposojevalnine ni oziroma je vračunana v članarino, ki znaša za šolsko leto 10 din. Študentje, preden se torej odločite za nakup dragih študijskih pripomočkov, se vsekakor pozanimajte v univerzitetni knjižnici. ŠTUDENTSKI POKRAJINSKI KLUB Poglavitna naloga koordinacijskega sveta pokrajinskih klubov (KS PK) je koordinacija dela med posameznimi pokrajinskimi klubi. Posamezni pokrajinski klubi vključujejo študente določene regije, ki študirajo na eni izmed šol mariborske univerze. V preteklem študijskem letu je v KS PK delovalo 14 pokrajinskih klubov — dolenjskih, šaleških, primorskih, žalskih, istrskih, celjskih, koroških, posavskih, ptujskih in laških študentov, občine Šmarje pri Jelšah in klub študentov občine Slovenske Konjice. Namen in naloge KS PK so: aktivno vključevanje članov pri reševanju štipendijske politike, povezovanje s TOZD in OZD v matičnih občinah, spoznavanje članov kluba s samoupravljanjem v podjetjih, organiziranje medsebojne pomoči med člani, seznanjanje novih članov z možnostmi in načinom študija, organizacija izletov, obisk gledališč, filmskih in opernih predstav. Vsi klubi delujejo v okviru združenja, to pa v okviru univerzitetne konference ZSMS Maribor. Prav tako se člani klubov vključujejo v vsakoletne aprilsko-majske študentske prireditve. V okviru združenja deluje tudi sekretariat ZK, pri posameznih klubih pa so ustanovljeni aktivi ZK. Združenje in njegovi posamezni klubi imajo prostore v študentskem domu III pri predsedstvu UK ZSMS, I yrševa 23. Uradne ure so vsak dan med 12. in 13. uro, telefon 22-977. ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV Le malokdo se lahko pohvali, da je zdrav kot »riba« — da mu nič ne manjka. Enkrat glavobol, pa težave z želodcem, živčna napetost ob izpitih, vse to so težave, ki nam večkrat ne prizanesejo. Za zdravstveno varstvo študentov, ki študirajo na mariborski univerzi, skrbi dispanzer za zdravstveno varstvo študentov. Svoje prostore ima v paviljonu Ob parku 5. V okviru dispanzerja poslujejo: 1. splošna ambulanta za kurativno in preventivno dejavnost (vsak delavnik od 7. do 12. ure), 2. dve zobozdravstveni ambulanti z zobotehničnim laboratorijem (vsak delavnik razen petka od 7. do 19. ure), 3. diagnostični laboratorij, 4. psinohigienska posvetovalnica (vsak delavnik od 7. do 12. ure), 5. ginekološka ambulanta (vsak ponedeljek in četrtek od 6. do 10. in od 10. do 12. ure. — samo za kontracepcijo). Zlasti v prvih stikih z okoljem nalete študentje na težave, ki vplivajo na fizično in psihično zdravje: socialni problemi, težave s stanovanji in prehrano, nov način študija, bivanje v večjih skupinah v študentskih domovih, večja angažiranost. Živčne obremenitve prinašajo pogoste nevroze in motnje počutja, ki je včasih odločilno za premagovanje psihičnih naporov pri študiju. Želodčne motnje stopnjuje še neredna prehrana. In če se pojavijo takšne ali podobne težave, je najbolje, da zavijemo k zdravniku. Posebno pozornost posveča dispanzer preventivnim pregledom, ki so za študente prvih in zadnjih letnikov, zajemajo pa splošni sistematski pregled, zobozdravstveni pregled,laboratorijski pregled krvi in urina, radiografsko slikanje pljuč in srca, tuberkulmsko testiranje ter po potrebi tudi specialistične preglede. Zobozdravstveno varstvo opravljata dve zobni ambulanti. Vse raziskave opozarjajo na skrb, ki jo vzbuja zobovje srednješolske in visokošolske mladine. Zobna gniloba (karies), obolenja obzobnih tkiv (paradentoza), nepravilnost v razvoju čeljusti in zob (ortodontske anomalije) ter druge posledice zamujenega opozarjajo na redno nego m naj nas prepričajo, da je takrat, ko se pojavi bolečina, že prepozno! Psihološko pomoč dobe študentje v psihohigienski posvetovalnici. Oblike tovrstne pomoči pa so: svetovanje, psihološko vodenje m psihoterapija glede na ugotovljene oblike in stopnje težav. n Za študentke pa je vsak ponedeljek in petek od 6. do 12. ure odprta ginekološka' profilaktična ambulanta, kjer skrbe za zdravstveno varstvo v zvezi z načrtovanjem družine, preprečevanje splava in kontracepcijo ter zdravstveno varstvo študentk zaradi preprečevanja in zdravljenja ženskih bolezni, zlasti zgodnje odkrivanje malignih obolenj genitalij in prsnih žlez. Zelo akt ual na so vprašanja v zvezi s spolnostjo in kontracepcijo, ki ji posveča zdravstvena služba posebno pozornost. Nekatere probleme lahko rešujemo sami, individualno. Od iznajdljivosti in sreče je odvisno, če bomo z rezultati zadovoljni. Kadar pa gre za težave s področja medicine, je najbolje, če zavijemo v dispanzer in se posvetujemo z zdravnikom, četudi ugotovimo le utrujenost ali lažje oblike nervoze. K utrjevanju zdravja pa nedvomno sodi tudi povezovanje z naravo, aktivno ukvarjanje s športom, planinarjenje. Nesamovpočitnicah.tudi v času študija ne smemopozabit i na to. ŠTUDIJ IN GLASBA Takšen naslov ima oddaja mariborskih študentov, ki je na sporedu radia Maribor vsak ponedeljek od ' 18. ure do 18.30; vsak drugi petek od 8.10 do 9. ure pa je na sporedu prav tako študentska oddaja Mariborski bruc. Oddajo pripravlja študentski uredniški odbor v sodelovanju z rednimi občasnimi sodelavci. Vrata oddaje so odprta vsem, zato vabimo vse, ki imate veselje do pisanja in - sposobnost kritičnega opazovanja, da se zglasite na Radiu Maribor, Koroška cesta 19, kjer se boste z urednikom dogovorili za sodelovanje, ali nam pišete. Torej vsi tisti, ki občutite nepravilnosti in se srečujete z vsakdanjimi problemi pri študiju v samoupravi in družbenopolitični praksi, prispevajte svoj delež pri reševanju omenjene problematike, saj le s skupnimi močmi bomo lahko izboljšali kakovost, izvirnost in aktualnost naše skupne oddaje, popestrene s prijetno glasbo. IAESTE je mednarodna organizacija za izmenjavo strokovnih praks za študente tehnike. IAESTE (International Associ-ation for the Exchange of Students for Techmcal Ехрепепсе) je orga-nizaciua, konzultativno povezana 2 UNESCO in Mednarodno organizacijo dela (ILO). Sekcija te organizacije že nekaj časa aktivno deluje na visoki tehniški šoli. Sodeluje lahko vsakdo, ki ga to delo zanima. V zimskem času hodijo člani te organizacije po delovnih organizacijah in skušajo dobiti zagotovila, da bodo le te v poletnih mesecih pripravljene sprejeti na prakso enega ali več študentov. Od števila zbranih praks je odvisno, koliko ponudb bo organizacija dobila iz tujine. Vsaka sekcija dobi toliko tujih praks, kolikor jih je nabrala v domačih podjetjih in jih poslala za izmenjavo. Pred izmenjavo je potrebno zbrati število interesentov, ki želijo na prakso v tujino. Prijavljeni študentje morajo izpolnjevati določene pogoje glede študijskega uspeha, znanja tujega jezika, starosti in podobno. Sekcija ima svoje prostore na visoki tehniški šoli v Mari boru, Smetanova 17, telefon (062) 25-641. AISEC je mednarodna organizacija za izmenjavo študentov ekonomije. Vključuje 53 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. AIESEC (Association Internati onale des Students en Sciences Economiques et Commerciales) organizira tudi prakso in bivanje tujim študentom v Sloveniji, praktikantom pa nudi različne ugodnosti (popuste pri vožnji, sokritje potnih stroškov ipd.). Osnovni cilj organizacije je izpopolnjevanje znanja študentov ekonomije ter razvijanje prijateljskih odnosov med državami članicami. Študent, ki po tej organizaciji odpotuje na prakso v tujino, se tam izpopolni v znanju tujega jezika, seznanja se s tujo tehniko in -tehnologijo, načinom vodenja in organiziranja podjetja, seznani se s kulturnim, socialnim in političnim življenjem določene države, kar mu koristi za poglobitev znanja in za boljše poznavanje tujega trga in njegovih zahtev. Hkrati pa se ob tem razvija prijateljstvo med mladimi, kar omogoča širjenje idej miru in mednarodnega razumevanja V AIESEC je Jugoslavija na vidnem mestu, saj je tretja po številu študentov, ki gredo vsako leto na prakso v tujino. Vsako leto opravi prakso v tujini približno 300 naših študentov. Pododbori AIESEC so danes skoraj na vseh ekonomskih fakultetah ter višjih in visokih šolah. Pododbor AIESEC deluje na visoki ekonomsko komercialni šoli že 16 let. Vsako leto prireja tudi poletno šolo samoupravljanja, namenjeno študentom iz tujine. Prav tako delujeta pododbora na VEKŠ v Celju in na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. ZABAVA Če mislite, da boste imeli v Mariboru težave samo s študijsko literaturo, hrano in stanovanjem, se motite. Tudi z zabavo boste imeli kar precej težav, še posebej, če niste preveč iznajdljivi. Na voljo sta vam dva diska, velikokrat slab spored v kinematografih in zelo malo koncertov. Tistim, ki se radi rekreirate v disko klubih, sta na voljo dva: na Fontani in v Pristanu. Bolj vam priporočamo disko v Pristanu, saj je bliže mestu, pa še malo cenejši je in manj »šminkerski« kot na Fontani. Spored v mariborskih kinematografih je večkrat precej klavrn, razen če se ne navdušujete za cenene karate filme in razne limonade. Obisk v kinu vam priporočamo samo, če dežuje in če res nimate početi kaj pametnejšega. Tistim, ki se zanimate za resno glasbo, priporočamo koncertni abonma, saj so koncerti precej kvalitetni. In kaj naj priporočimo vsem tistim, ki niso tako navdušeni za resno glasbo? Žal vam ne moremo priporočiti ničesar, ker drugih koncertov v Mariboru ni (o pač: vsako leto gostujejo Ljupka Dimi-trovska, Džo Maračič, Pro Arte ...). Pa prijetno (ne) zabavo! HRANA; KJE? KAJ? PO ČEM? Verjetno je zelo malo študentov, ki v Mariboru nimajo težav s prehrano. (Seveda m mislimo tistih, ki se hranijo lepo doma pri mamicah). Resda v današnjem času premoremo velike pa malo manjše restavracije, menze, gostilne in v skrajnem primeru tudi kakšen bife, pa se vendar ne moremo pohvaliti, da s prehrano študentov v Mariboru ni težav. Nasprotno, zdravo hrano, primerno študentskemu žepu, je zelo težko dobiti oz. najti. Zato smo se na uredništvu Katedre odločili, da pogledamo malo v restavracije in lokale ter vam skušamo svetovati, kje se lahko dobro in poceni hranite. Gotovo bo takšna informacija koristila brucom, ki ima|0 v teh jesenskih dneh že tako kopico problemov. Pri zbiranju informacij nas je še posebej zanimalo: kakšna |e cena posameznega obroka, ali se |e potrebno abonirati, kje se lahko kupujejo bloki in kakšen je ambient , ŠTUDENTSKE PRIREDITVE Študentske prireditve potekajo čez vse študijsko leto in obsegajo vse obštudijske dejavnosti od športne do kulturne. V preteklem letu je bil poudarek na športnih in kulturnih prireditvah, kar je predvsem posledica nedela večine komisij v osnovnih organizacijah ZSMS po vseh šolah. Podobno je tudi na univerzitetni konferenci ZSMS, kjer ni o delu komisij ne duha ne sluha. Dela je ogromno, tudi od vas novopečenih brucov je odvisno, kako bodo obštudijske dejavnosti na vaši šoli zaživele. Pridružite se torej kakšni komisiji: če vas zanima plakatiranje ali šolsko glasilo — priključite se komisiji za informiranje; če pa se zanimate za kino, likovnost ali glasbo, vam jenavoljokulturnakomisija.Tu so šport in še mnoga druga zanimiva področja. Vsakega izmed vas nekaj prav gotovo zanima in veseli. Ce boste opazili, da v posameznih komisijah na vaši šoli ni vse v redu oz. ni vse tako, kot bi moralo biti, napišite članek za Katedro in radi ga bomo objavili. Svoj višek dosežejo vsako leto študentske prireditve v mesecih aprilu in maju — april-sko-majske prireditve, ki so nekakšen zgoščen prikaz dela čez vse leto. Takrat gostujejo v Mariboru tudi študentje z drugih univerz. In ne pozabite, študentsko življenje ni samo buljenje v knjige in skripta, ampak tudi kaj bolj ustvarjalnega. kakor tudi odnos gostincev do gostov. Cena Kosilo 38,00 din Večerja 32,00 din Bloke lahko kupite v upravi restavracije Center. Prehranjevanje brez blokov je občutno dražje. Restavracija je samopostrežne- Cena Kosilo 40,00 din Večerja 28,00 din Bloke lahko kupite v blagajni poleg bifeja v II. domu. Restavracija je samopostrežnega tipa, kvaliteta Cena Kosilo 75,00 din Bloke lahko kupite pri blagajni restavracije. Tako kvalitetno hrano kot ambient vam priporočamo. Bife na VEKŠ (nova VEKŠ) Kosilo 40,00 din Odprto od 7. do 14. ure Kvaliteta hrane je zadovoljiva. Prostor je precej zakajen. Restavracija Koper (Glavni trg) 1. meni 66 din 2. meni 62,00 din Cena za študentski žep še kar primerne. Turist (Partizanska cesta) 1. meni 85,00 din Ne priporo 2. meni 95,00 din čarno pred vsem cen. 3. meni 100,00 din Restavracija Center — Prešernova 3 (blizu stare VEKŠ) Cas 11. — 15. ure 18. — 21. ure ga tipa. Kvaliteta hrane ni najboljša, prav tako ambient. Menza v študentskih domovih • (Ob parku 5) 12,—13.30 ure 18.—19.30 ure hrane ni najboljša. Mestna restavracija — Koroška cesta 3 (Glavni trg) Čas Restavracija je odprta od 5. do 22. ure. Hotel Orel — restavracija Orlič, Volkmerjev prehod. Restavracija je samopostrežnega tipa. Kvaliteta hrane je dobra, vendar so obroki majhni. Restavracijo vam priporočamo za malico in zajtrk. Po obisku vseh omenjenih restavracij sva s kolegico ugotovila, da se študentu glede prehrane v Mariboru ne piše nič kaj dobrega. O zdravi prehrani, vsaj takšni, kakršno nam priporočajo strokovnjaki, ne moremo napisati nič kaj pohvalnega. Res je, da si študent zagotovi kvalitetnejšo hrano, kolikor izbira jedi po naročilu. Vendar pa je to z majhno štipendijo nemogoče. Pri abonentskih obrokih pa nam vse preradi ponujajo ovelo solato, enoličnost jedilnikov in majhne obroke. Pa tudi ambient je v večini restavracij vse prej kot prijeten. Tako se naprimer načrtovalci velike samopostrežne restavracije Center gotovo ne hranijo v njej, saj bi jo gotovo vtem primeru preuredili, saj se gost v njej počuti podobno kot delavec v veliki montažni tovarni, ko opravlja eno od svojih vsakdanjih enoličnih operacij. V tem pogledu vam predlagamo, da se raje hranite v,manjših lokalih, kjer se boste zagotovo prijetneje počutili in vam bo tudi kosilo bolj teknilo. Pa dober tek. KULTURA V Mariboru imamo več kulturnih ustanov, ki jih je vredno obiskovati. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR je ena izmed najpomembnejših kulturnih institucij v Mariboru. Tako tudi SNG Maribor opravičuje svojo zgodovinsko in družbeno vlogo v severovzhodni Sloveniji s svojim pomembnim kulturnim deležem. Ni potrebno posebej poudariti, da ta institucija pomeni razširjanje različnih zvrsti gledališke umetnosti, kot so: drame, opere, baleti in druge eksperimentalne oblike. Poleg predstav na velikem odru pripravlja SNG Maribor vsako leto tudi predstave na malem Kazinski dvorani. Tudi letošnjo gledališko sezono je SNG Maribor pripravilo bogat repertoar novih del, pa tudi ponovitev iz prejšnje sezone. To velja za dramo kot za opero. Letos bodo ponovno razpisali študentski abonma. Vsekakor vam ga zelo priporočamo, saj je Slovensko narodno gledališče v Mariboru med najkvalitetnejšimi v Sloveniji. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR — Heroja Tomšiča 5 Osnovno poslanstvo muzeja je razvijanje socialističnega patriotizma — zlasti pri mladjh na osnovi negovanja revolucionarnih in borbenih tradicij NOB. Zato muzej ni izključno kulturno muzejska ustanova, temveč je obenem še prosvetna in znanstvena institucija, ki pokriva območje severovzhodne Slovenije. Muzej zbira in hrani gradivo iz zgodovine naprednega gibanja pred letom 1941, NOB ter povojne socialistične izgradnje. Še posebej je vredna ogleda zbirka Maribor med NOB. Osnovna naloga muzeja je približati pridobitve NOB mladi generaciji in jo seznaniti s trdim bojem starejše generacije, ki je v zgodovinskem trenutku izborila svojo in našo prihodnost. POKRAJINSKI MUZEJ - Grajska 2 Svoje prostore ima v mariborskem gradu, v enem najpomembnejših kulturnih spomenikov iz časov renesanse in baroka. Muzej ima stalno arheološko zbirko s prazgodovinskimi in antičnimi najdbami, etnološko in kulturnozgodovinsko razstavo s področja Podravja in Pomurja. Posebej velja omeniti bogato zbirko baročnega kiparstva iz 18. stoletja in kostumsko zbirko s historičnimi, modnimi in vojaškimi nošami od 18. do 20. stoletja. Zbirka je edina te vrste v Sloveniji. Muzej prireja tudi občasne razstave, kjer prikazuje gradivo, ki sicer ni v stalnih zbirkah. Poleg obiska v obeh omenjenih muzejih vam priporočamo, da stopite še v Likovni salon Rotovž, Rotovški trg 1, in v Umetnostno galerijo v Strossmayerjevi 6, saj boste tudi tu našli marsikaj zanimivega. MINERALCKI IN KULTURA FESTIVAL KOMORNE GLASBE 20. STOLETJA - RADENCI 80 Radenci bi bili brez zdravilišča in z njim povezanih hotelov kaj klavrna vas, toda Radenska s svojim svetovnim ugledom in solidno finančno ravnijo kar uspešno veča ugled tega kraja. Občudovanja vredno je, da ne skrbijo samo za materialno plat življenja, ampak da zelo radodarno (in to kljub stabilizaciji) podpirajo tudi kulturne prireditve. Tako v Radencih skorajda ne mine dan brez kake razstave, koncerta ali česa podobnega. Sploh je zelo pozitivno, da Radenci (za razliko od večine ostalih zdravilišč) ne omejujejo zabave in kulture le na redne promenadne koncerte v stilu »plehband«. Prav gotovo pa je vsakoletni festival komorne glasbe tega stoletja dogodek zase vsaj v slovenskih, če ne celo v jugoslovanskih razmerah (pomembnejši v smislu sodobnega glasbenega in umetniškega ustvarjanja je najbrž le zagrebški bienale). Predsednik medobčinske kulturne skupnosti Pomurja tov. Rajko Stopar je v otvoritvenem govoru poudaril vlogo RTV, ki prek mednarodne organizacije ponese v svet ime Radenec in predvsem Radenske, ob tem pa je omenil tudi, da na ta festival ni treba iti v kulturne centre naše ožje domovine, arnjsak je tako rekoč blizu predvsem ljudem iz okolice; povedal je tudi, da je za programski izbor festivala edino meriloobjektiv-na kvaliteta. Za ta govor menim, da je (z izjerrlf) tistega o kvaliteti) tipičen primer tega, kako je mogoče z lepimi, a vodenimi besedami opravičevati stvari, ki sploh niso tako dobre, kot bi jih želeli prikazati (sicer pa smo na prazne besede tako ali tako navajeni na vseh področjih življenja). Glasba, ki jo izvajajo na tem festivalu, ima namreč razmeroma ozek krog poslušalcev. To so v glavnem poznavalci, ki so večinoma koncentrirani v večjih mestih, ljubitelji, čepravredki, pa pripadajo predvsem mlajši generaciji, ki se prav tako povečini zadržuje v mestih. Med publiko ni bilo opaziti ravno mnogo domačinov, tudi rednih zdraviliških gostov je bilo bolj malo. Prevladovala je kulturniška visoka družba. Sploh me je prvi dan najbolj zbodlo de luxe hotelsko vzdušje in sploh vse, kar je vsaj na prvi pogled v nasprotju z nekdaj tako priljubljeno parolo; »Kulturo narodu!« Vendar pa moramo priznati, da je radenski festival doslej le imel precej pozitivne učinke, kajti prek seznanjanja strokovnjakov z dosežki sodobne -klasike- je ta glasba vsaj tu in tam prodrla tudi na programe bolj obiskanih koncertov (v Mariboru smo v pretekli koncertni sezoni imeli priliko slišati dve zares izjemni komorni skladbi tega stoletja — de Fallov Koncert za čembalo in komorni orkester v izvedbi mariborskih glasbenikov in solista Janka Šetinca in Godalni kvartet razmeroma mladega sovjetskega skladatelja Silvestrova v izvedbi kvarteta Lisenko iz SZ). Za komorno glasbo je sploh že od nekdaj značilno, da je bolj introvertna, zaprta in obenem manj zunanje bleščeča, zato pa velikokrat bolj prefinjena in dognana od simfonične glasbe. Ne le, da jo izvaja manj glasbenikov, ampak se tudi bolj poda manjšim prostorom z manj poslušalci, kar ustvari pristnejše in bolj intimno ozračje, ki pogosto omogoča nekak duševni beg iz širših družbenih in moralnih spon sveta. Komorna glasba zato v zadnjem času pridobiva vedno več privržencev, ponekod lahko govorimo celo o triumfu komorne nad simfonično glasbo. Komorna glasba pa je tudi sicer zelo praktična, ne potrebuje ne vem kakih posebnih prostorov za izvajanje in je zelo učinkovita kot popularizatorka klasične oz. »resne- glasbe. V zadnjem času — predvsem v stilnih obdobjih proti koncu in po prevladi neoromantičnih smeri, sploh pa po 2. svetovni vojni — se je glasba nekako osvobodila strogih norm stare klasike in je, čeprav na začetku nekoliko negotovo, rekel bi arhaično, stopila po svobodnejših novih poteh, ki so po-gosto res služile le ekskluzivnosti in nenavadnosti, vendar se je hkrti oblikovno in vsebinsko bogatila in izpopolnjevala do take stopnje, da jo lahko danes mirno postavimo ob dela znanih starih klasikov, kot so npr. Bach, Mozart, Chopin ali Beethoven. Čeprav je bilo v sodobnejši glasbeni zgodovini pogosto čutiti močne nacionalistične vplive, ta nacionalizem ni bil agresivno prodoren, kot npr. pri VVagnerju ali Straussu, ampak nekako bolj cho-pinovsko umirjen. Spomnimo se npr. le del Bele Bartoka, verjetno najbolj znanega in priljubljenega novodobnega skladatelja, enega od utemeljiteljev novega 12-ton-skega kromatičnega tonskega sistema, in Arnolda Schonberga (njegovo skladbo so izvajali tudi v Radencih), ki je podal tudi številne osnove za razvoj atonalne glasbe in novih izraznih možnosti. Sam festival se je začel v petek, 26. septembra, ob 19.30 z otvoritvijo razstave grafik pod skupnim naslovom Ptica v pokrajini, akad. slikarja Vladimira Makuca. Tematsko je razstava zelo dobro izbrana, saj na neki način sovpada z marsikaterim razlogom za preobrat v glasbi in umetnosti — stilizacijo ptic, ki sd nekak simbol svobode ali vsaj želje po svobodi, postavlja v okolje iz tehničnih in potrošniških artiklov, s čimer nekako nakazuje željo po begu oz. uporu iz takega ponarejenega sveta. Tudi predvajana glasba je precej podobna — teži k preprostosti, pristnosti in izvirnosti. Nato je bil v Stekleni dvorani koncert poljskega godalnega kvarteta Varsovia. Najprej so izvedli kar 40 minut trajajoč Godalni kvartet v d-molu, št. 1, op. 7, Arnolda Schonberga. Skladba je izjemno dognana in občutena, precej sorodna ekspresionistični glasbi. Čeprav zveni zelo klasično, daje pazljivejšemu poslušalcu veliko novega. Prvič so izvedli tudi Krekov Godalni kvartet, ki je sicer oblikovno izredno dognana skladba, vendar ji manjka prave pristnosti in globine. Zdi se, kot da je pisana po naročilu brez prave duhovne poglobljenosti. Kot tretjo točko so izvedli (prvič v Jugoslaviji) skladbo Vibration en forme de rondo znanega poljskega avantgardista Tadeus-za Bairda. Čeprav skladba zveni nekoliko arhaično, je predvsem iz oblikovnega vidika zelo zanimiva, predvsem glede dobršne mere novatorskih prijemov. Verjetno je širšemu krogu poslušalcev bolj znan avtor zadnje točke koncerta Krzystof Penderecki, katerega Godalni kvartet št. 2 je kljub sorazmerni enostvarnosti dosegel izjemen učinek predvsem s svojo domiselnostjo, harmonično popolnostjo in odkrivanjem popolnoma novih izraznih možnosti te sicer klasične zasedbe. Tudi izvedba je bila na zares zavidljivem nivoju in moram reči, da mi je bil ta koncert najbolj všeč. V soboto dopoldne je bil zelo zanimiv kolokvij. Začel ga je naš priznani strokovnjak dr. Bojan Bu-jič, sicer predavatelj v Oxofordu, z esejistično obarvanim predavanjem z naslovom Komorna glasba 20. stol.; kulturna in kompozicijska dilema nekega žanra, v katerem je zanimivo in strnjeno osvetlili problem komorne glasbe moderne dobe. Sledilo je predavanje dr. Andreja Rijavca o vprašanju formiranja slovenske komorne glasbe, v katerem je orisal razvoj komorne glasbe na tleh naše ožje domovine od svojih začetkov do 2. svetovne vojne. V diskusiji pod vodstvom moderatorja dr. Danila Pokorna so diskutanti nakazane teme prostorsko (osvetlili so komorno glasbo na Hrvatskem in v Benečiji) in časovno (novejša dogajanja pri nas in po svetu), pa tudi tematsko (glede družbenega pomena ...) razširili. Popoldne je sledil koncert čem- • balistke Olivere Durdevič ob sodelovanju mezzosopranistke Aleksandre Ivanovič, obeh iz Beograda. Poleg treh sklad btujih avtorjev (Aleksander Čerepin: Suita, op. 100; Gyorgy Ligeti: Tri skladbe; William Penn: Fantazija za ozvočenje čembalo), ki vsi spadajo v sam vrh svetovne avantgarde, sta predstavili tudi dela treh beograjskih skladateljic: Sub rosa Vere Milan-kovič je zanimiva skladba za čembalo in mezzosopran, kjer je slednji uporabljen kot instrument; Na robu tisoč in ene noči Ingeborg Bugari-novič je nekakšen samospev, vendar glas in čembalo nista zadovoljivo povezana in sploh skladba ne deluje kot homogena celota; Od domačih avtoric me je še najbolj navdušila Ivana Stefanovič s skladbo Paysage za čembalo in magnetofonski trak, ki na neki svojevrsten način še najbolj spominja na dela impresionistov. Vse skladbe domačih avtoric so bile predstavljene prvič, odpadla pa je krstna izvedba Kureljičeve skladbe, ker je avtor ni uspel pravočasno končati. Sploh pa je razveseljivo, da v prejšnjem stoletju skoraj pozabljeni čembalo spet pridobiva na veljavi. Zvečer je nastopil jazz kvartet Toneta Janše, ki se je predstavil z lastnimi skladbami in improvizacijami na znane teme. Koncert je bil (za razliko od tistega pred kakimi tremi leti v Mariboru) na izredno kvalitetnem nivou. Jazz je sicer pogosto precej klišejska glasba, vendar je to omiljeno z (za razliko od »klasike«) možnostjo individualneangažiranostiizvajalcev preko improvizacije. Ko smo že pri tem, je nujno treba omeniti izjemen solo basista Jeffa VVohlgelanda, pa tudi ostali so se izkazali tako v solistični kot tudi v kolektivni improvizaciji. Zadnji koncert festivala (v nedeljo dopoldne) je izvedel Slovenski kvintet trobil. Od tujih skladb so izvedli Suiti VVilliama Bergsme in Stanleya VVemerja in Chanconne in Finale Malcolma Arnolda — vse zelo uspešno. Izredno pa so presenetili tudi s skladbami avtorjev: Fanfare in nokturni Iva Petriča, Elementi Primoža Ramovša, posebno zanimivi in tudi že svetovno priznam Kriki za recitatorja, trobilni kvintet in elektronski šum z besedilom Tomaža Šalamuna in krstna izvedba skladbe Divertimento II tržaškega skladatelja Pavla Merkuja. Festival seje torej končal, drugo leto pa bo zqpet, najbrž podobno dober, a neodmeven, kot vselej doslej, skratka, namenjen posvečenim izbrancem. Lepo in prav je, da Radenci s tako zavzetostjo organizirajo svoj festival, toda prav bi bilo, da bi ob podpori koncertnih poslovalnic drugih slovenskih mest izvajalci, če že pridejo v Radence, obiskali s svojimi koncerti vsa| še Ljubljano in Maribor, kajti zanimanje za tovrstno glasbo obstaja in škoda bi bilo, da bi šla neopazna mimo nas. DARINKO KORES KOLEDAR GLOSARIJ, ADUTI KDO JE ZDAJ NA ŠTIHU? Brez dvoma zapisnikarji ne pišejo zapiskov o jeziku, pa naj gre za te, ki so preverjeni in žlahtno oplemeniteni s slovenščino, ali za one, katerih dolgčas in zehavost zevata od seje do seje; skratka, jezik ni zadeva puritancev, filistrskih učenjakarjev, šolskih papirničarjev, estetskih ne-dohranjencev, dušebrižnih koristolovcev, strogih strokovnjakov, usodnih črnogledov, drastičnih slovenoljubov, jezičnih drkačev, nacionalnih zaščitnikov, literarnih zgodovinarjev... in nemara še cele vrste univerzalnih vseznalcev. "Ob tem pa lahko postavimo vprašanje, ali je jezik resda posoda. Je nočna posoda, mar kuhinjska posoda, namizna ali čajna, lončena ali keramična, kovinska ali celo lesena posoda, sploh posodica materinega mleka, s katerim bojda že pi|emo pa vsrkavamo vase tudi materinščino? Ali pa je sploh mogoče, tudi morda v prispodobi, da bi zajemali iz »posode samospozna-vanja«? Norčljivost usod in posodja izraža odpor proti tujim jedem? Hote si oglejmo Štihov »Zapisek o jeziku« v letošnjem Prešernovem koledarju, 9 stran 92—94. Iz Zapiska o jeziku je mogoče razbrati zagrenjeno narav znamenitega, bojevitega Bojana Štiha, vso prežeto s skrbjo za jezik, pa tudi bojevit klic k Nacionalnemu odboru za zaščito slovenskega jezika. Trumoma naj se Slovenci, Slovenke, Slo-venčki in Slovenčice zberemo v Nacionalni odbor za zaščito slovenskega jezika, seveda, po Štihovem, v okviru socialistične zveze. Šalamun, Zajc, Gajšek, Strniša, Zagoričnik, Veno Taufer, Forstnerič, Kovič in Košuta, Kravos, Polenšek, Kokot, Niko Grafenauer, Olaj in Makarovičeva, Slavko Jug in Ervin Fritz, Kramberger, Cundrič, Tit Vidmar, Krakar, Zlobec, Menart, * Pavček, Udovič ... in vrsta pesnikov, Prešernovih naslednikov, pa še Vogel, Kuntner, Jesih, Ivo Svetina, Kralj ... , tokrat v svojem spisu Štih noče kaditi pipe miru, izvlekel [Da je bojno sekiro, gotovo najočitneje s stavkom v oklepaju: »Pogovorni jezik je pot v barbarstvo!)«, 94. stran letošnjega Prešernovega koledarja, tako da postavlja samo in zgolj kategorični imperativ namesto nešteto mogočih tehničnih imperativov. Totemistični jezikovni nazori odkrivajo s tem v slovenskem narodnem jeziku plemenske zasnove. Iztisna doba našega na roda pa je že za nami, kajpak, tudi tedaj, ko nas vrača Zapisek o jeziku v izšolano leporečje. Hrbteničarji v človeški podobi kakor da tedaj izumirajo? Jokavci poreko v zropotali ihti, češ kakšna nesreča daje prišla nad dolino Šentflorjansko, pa naj bo to »novodobni ilirizem«, nejezikovna, neslovenska in nekulturna vzgoja generacije v tehničnih šolah, ki so že itajt nosilec razčlovečenja človeka. »Ali celo .Massmedia' kot zastrupljevalec slovenske jezikovne zavesti in samozavesti« ... Enostransko je takšno Štihovo prerokovanje iz jezikovnih kart. Zeljarstvo v jeziku sproti pozabi, da je tudi Prešernov koledar tehniško delo, ki so ga opravili delavci tiskarne ČGP »DELO« v Ljubljani po svojih močeh in ustrezni tehniški izobrazbi, je tedaj proizvod jezikovne, slovenske in kulturne generacije v tehniških šolah, ki ustrezno oblikujejo in vzgajajo človeka samoupravljavca, — je množično občilo (če se odrečemo izrazu massmedia), kj je namenjeno naši demokratični javnosti, — poimenovan po Francetu Prešernu in kot koledar oziroma množično občilo nikakor ni zastrupljevalec slovenske zavesti in samozavesti. In ne nazadnje se vprašajmo, komu so namenjene fraze o »Bogu in bogovih«, kateremu bogcu in katerim boštvom, ali drugače, komu poje Štih levite in kozje molitvice? Komu zvoni? - Martin Et - PRIJATLI PRAŠAJO ME, KAM? REVIJE IN PISATELJ Na Štatenberškem srečanju v Gorici pri Podlehniku je France Forstnerič zbranim pisateljem, časnikarjem in televizijcem povedal, da bomo, ako le utegnemo, nekolikanj spregovorili o slovenskem revialnem tisku. Ali — ali pozicija se je razjasnila, ko je prišel na dan z »informacijo« Drago Jančar, ki je govoril o eni sami reviji, sicer se še ne ve pravzaprav o kateri, menda o nekakšni v zraku viseči publikaciji, za katero se je zavzelo 60 podpisnikov v našem osrednjem dnevniku, hkrati pa je bilo mogoče zunajuradno slišati, naj bi se publikacija imenovala bržkone Krizis. Skratka, skupina mislečih bitij, razvrščena v skupinice ali podskupine, naj bi ustanovila ob sodelovanju družbene skupnosti novo kulturno revijo. Tako seje seve izključna pravica do diskusije sprevrgla na Štatenberškem srečanju bolj v pričakovanje in v naznanilo, da bomo v revialnem tisku razpravljali na članskem sestanku Društva slovenskih pisateljev 1. oktobra letos. Odločno mislim, da se diskusije naj nikar ne spremenijo vmale oglase ali v reševanje križank, skratka v pavšaliziranje, pa tudi ne v kritiziranje v smislu Kritike čistega uma. Presodnost od družbeni potrebi kot temel|ni človeški, dasiprav raznovrstni svobodi — od eksistencialne, politične, narodnostne, jezikovne, verske, osebne in javne ... — je nujno naravnana v možnosti, ne v fikcijo niti skoz samovljo. Človfek je danes tolikanj zoon politikon kolikor homo faber in homo poeticus kakor homo oeconomicus. Le da ne gre navzlicno in vnaprej kljubujoče ločevati teorije od prakse, zamisli od veščine, navdiha od ustvarjalnega napora. Oponosljivost sodi sicer med grše kulturne navade in pomeni pri nas že pravcato tradicijo. V štatenberški komunikativni diskusiji sem zategadelj postavil vprašanje, ali bomo razpravljali o eni sami reviji, ki je (še) ni, ali o revialnem tisku na Šlovenskem. Elitizem starega kova in po kopitu starega kovarstvadaje preživel, sem globoko prepričan. Ko pa bi se zgolj in le skupine (samo) voljno izmišljale projekte za ustanavljanje novih in novih revij, bi lahko takšno početje šlo v nedogled, danes bi si (i) zmislil kakšno revijo jaz, jutri ti, pojutrišnjem on, bodisi v imenu znanosti in kulture bodisi v imenu ideologije in politike. Analogno temu pa postane zadeva dosti bolj zapletena, ko bi kaj takšnega zahtevali likovniki, ki bi na primer zahtevali po skupinah vsako leto izgradnjo nove Moderne galerij . . . Anonimnost še prevečkrat botruje pojavu, ki mu v samoupravljanju nekateri pravijo »samo cenzura«, ideološka nemoč, politična nezrelost . .., skratka vrsta negativnih oznak. Lahko da je anonimnost celč polemična, ostra, brezprizivna navzven, toda če je vsevesoljna v imenu zunaj človeških, nadčloveških projektov, pripelje predvsem v osamo, v egoizem, v strah pred demokracijo. Izcimki brez kakršnekoli tradicije so vsekakor puhli, toda prepolni fraz. Bontonska pravila? Eno samo vprašanje me spremlja, odkar ustvarjam, namreč kje so meje svobode, pri čemer ne mislim na »ens privatissi-mum« niti na katerokoli kimanje »nagažiranemu« grupaštvu. Seveda, če postavljamo skupaj vprašanja zmerom samo načelno, odgovarjamo pa nanje karsedaa abstraktno v smislu sprenevedanja, tedaj nič čudnega, ko se več kot pol soudeležencem različnih simpozijev zdi, da več kot pol ve o kulturiinliteraturi,ouredmkovanjuinuredniški(revialni)politiki . . .Enkratno mi je tedaj na Štatenberškem srečanju naš podružniški predsednik iz Maribora, France Forstnerič, vzel besedo, sam pa se je jel sklicevati na 16. stoletje in na tedan|i revialm položaj, na ' Montagsgesprache«, in češ da sploh ni več časa za diskusijo. Dovol| zgledno anarhična demokracija, ni kaj reči' Ali gre spet za lov na položajčke, ne da bi preverili kulturno politiko, uredništva obstoječih revij in slovensko revialistiko? Vladimir Gajšek PROF. MIROSLAV PEČULJIČ SMISEL MARKSIZMA Ena od najvažnejših oblik povezovanja posebnih družbenih znanosti in celovitejšega spoznanja družbe je teoretična orientacija, ki v sebi vsebuje vizijo, celovitejši pogled na naravo, družbo, njeno strukturo in razvojne tendence. V tem pogledu s svojo pomembnostjo izstopa vloga marksistične teorije, širše humanistične kulture kot mosta med parcialnimi spoznanji in širšim obzorjem. To pa ni enostranski, temveč dvostranski, enakopraven odnos. Ena od smeri je poglabljanje marksistične teorije znotraj posebnih družbenih znanosti, ki svoje kategorije povezujejo z osnovno problematiko marksizma in z osnovnimi zakonitostmi naše dobe z njenimi protislovji vred. Teoretična zgradba kategorije neke znanosti se postavlja v odnos proti tej problematiki. Pravno in politično življenje, njegove institucije, se opazujejo v luči temeljnih kategorij, tako kot se raziskuje v kolikšni meri se v službi reproducirajo razredne strukture in kako se odraža birokratski monopol moči ter njegova prevlada. Slika o pravnem in političnem življenju se ne dobi zgolj z opisovanjem institucij in normativnega, vendar pa ne tudi stvarnega življenja in sveta. Temeljne kategorije se nanašajo na način mišljenja, izrazit za celoto opusa, od filozofskega koncepta odtujevanja preko teorije razredov do ekonomske teorije eksploatacije. Teoretično mišljenje se ne cepi in se ne zapira v okvire posebnih in hermetično zaprtih in oddvojenih predmetov. Spoznanja o proizvodnji družbenega življenja se na primer vgrajujejo v druge discipline na njim podoben način. Glavna posebnost meščanske teorije je izražena v tem, da je oddvojila družbene znanosti od njihovega pravnega temelja: ekonomije in družbene proizvodnje. To velja tudi za osnovna filozofska vprašanja človeka, smisla eksistence in zgodovine, ki ne ostanejo samo hermetično izdvojeno področje filozofije, temveč prežemajo tudi ostala področja spoznanj. Poglabljanje marksistične orientacije je velik intelektualni proces, ki je lahko samo rezultat kolektivnega ustvarjalnega napora. Njegov cilj je napredovanje vsake discipline, nikakor pa ne vsiljevanje, določevanje ali cenzura. To je resnična priložnost, da se s skupno udeležbo, z diskusijami marksistov — ekonomistov, sociologov, pravnikov, politologov, psihologov in filozofov — poglobi, obogati in posodobi splošna teorija. Z druge strani pa je to pot obogatitve marksistične teorije, ki bi bila brez naslonitve na posebne znanosti zelo prazna. To jedel problematike. Obogatitev marksistične vizije sveta in širšega humanističnega obzorja znanosti zahteva tudi veliko raziskovanje odnosa med marksizmom in naravnimi znanostmi. To je eden od najbolj subtilnih odnosov, ki je najpogosteje podrejen zelo preprostim in vulgariziranim rešitvam in slabim skrajnostim. Eden od njih speljuje marksistično znanost na nekaj, kar je popolnoma tuje strokam, na poseben red predmetov in predavateljev. Druga skrajnost opazuje marksizem kot neko vrsto ideološkega ždanovskega cenzorja v odnosu na posebne znanosti )udariti pomen študentskega tiska pri nas. Tribuna in Katedra sta generacijsko preplavljali tako različne (ravnanjske, mišljenjske, ideološke, politične, družbene ali pro-tidružbene ... radikalne in anarhične) modele, da bi bilo težko govoriti o uniformiranem človeku ene same razsežnosti, o utopiji ali zgolj o somraku presodnosti. Najprej: stvari v študentskem gibanju in tisku sploh in zdaleč niso bile tako krasno urejene, razvite, izdelane, kakor se nam zdi dandanašnji. Leti 1961 ali 1980 imata sicer 365 dni, a v teh dneh se je dogajalo nekaj bistveno različnega: tako Tribuna kot Katedra sta nihali v okvirih časopisne tehnike in žurna-lizma. Še 1961. leta nas zanimajo predvsem študijski problemi v interesni povezavi s socialno in gospodarsko reformo. Na pesniškem nebu se sveti Lorca,- pa tudi nadrealiste že poznamo: Bretonovo nadrealistično revolucijo, Eluardo-vo Svobodo, beremo Maxa Jacoba, Lautreamonta, Philipa Soupaulta', G. Apollmarirea . .., občudujemo Picassa, Dalija, Maxa Ernsta, pa tudi slovenski impresionizem od Groharja do Jakopiča, uveljavitev novih pogledov v slovenskem slikarstvu in kiparstvu, v modi pa je Sartre, eksistencializem, Husser-lova fenomenologija, Karl Jaspers . .. Vse vrši, vrešči, ihti, sicer še bolj v zasebmštvu kot javno, ko poslušamo jazz, mislimo na jame-seassion, na Dukea Ellingtona, Gershvvina, na bi-bop jazz, na hot ali na cool-jazz ... V slovenski in štajerski prestolnici nenehljivo vre od novih pobud, ni še razlik med ljubljanskim in mariborskim študentskim gibanjem, narobe, slovensko gibanje nastopa enotno, vključuje že 1961. leta tudi srednješolce, preko Mlade misli združuje hkrati novo literarno generacijo v plenicah. Prav 1961. leto še ni kakor v znaku kakšne generac ije coca cola, visokega družbenega in osebnega standarda, kaj šele, da bi npr. dobil maturant za nagrado ob koncu gimnazije nov avto1 To 1961. leto je komajda v modi vespa, fičko . .., na I. in II. gimnaziji v Mariboru pa se že izoblikujejo nekatera literarna imena: Franček Rudolf, Peter Baloh, Marko Zirko, Kraigherjeva, Andrej Brvar, s klasičnega oddelka I. gimnazije pa tudi moja malenkost, ki serh pisal ves pod vplivom Lautreamonta in njegovih Maldororjevih spevov. To leto sem objavil, še štirinajstletnik, Pomladno pesem za mrtvo sestro v Katedrim literam prilogi Obrazi, ilustriral pa je pesem Ivo Premzl. Nemara se ne dd pozabiti, da sem bil hkrati silno pod vplivom grške in rimske lirike, slednjo sem največ bral: Katula, Properca, Tibula. Uredništvo Katedre je bilo v tem času baraka, zdaj pa stoji tu stanovanjski blok z vrtcem, kjer stanuje pesnik Slavko Kočevar-Jup. Bili smo skromni, a zagnani.. O Katedri iz 1961 do 1963. leta bi kdo sodil, se kaj malo ve, čeprav je bil takratni slovenski kulturni prostor dosti bolj enoten, regionalno med seboj sklenjen, nemara tudi bolj mrzličen, bolj poln vizi-onarnih snovanj in avantgardnih pozicij. Šole (VKŠ, VTŠ, VSS, VAŠ, VPŠ) so bile usmerjene zlasti v prebujajočo se prakso študentskega življa, ker so stari izgovori, češ da je Maribor zgolj industrijsko obdravsko mesto z obmejno ob-rambnovlogopatudi racionalistični pomisleki, zgubljali svojo težo. To je bil začetek konca sivosivih, socialno neuresničljivih teorij, mladi študentski rod pa je v tisku iskal predvsem žurnalistične, aktualne, delovne, študijsko zanimive, jx> drugi plati poetične, vznesene, si- cer še kar bohemsko avantgardno značilnosti, v katerih se še ni docela znašel ne preveril. Katedro izdaja v tem času Z(veza) Š(tudentov) Jugoslavije), odbor višjih šol v Mariboru, založnik in uprava je Založba Obzorja Maribor, v uredniškem odboru sedijo: Vlado Golob, ki odgovarja in urejejuje, Matjaž Mulej, Ivo Štrakl, Bruno Mekina, Stanko Gojčič in Stanko Grasselli; Kate-drino literarno prilogo te dobe OBRAZI pa urejajo: Janez Sever — glavni urednik, Ranček Rufolf — poezija, Marija Vizjak — proza, Mirko Kodrič — eseji, kritike, Mirko Kramberger — satire in humoreske, Mitja Lavrič — tehnični urednik —, toda celotno uredništvo Katedre in Obrazov je scela odprto za vse nove pobude, poglede, pesniške nazore, skratka za sodelovanje. Srednješolci imamo enake pravice kot bodoči starejši kolegi študentje, skupaj načrtujemo, urejujemo, diskutiramo, včasih tudi do hore legalis in čez. Učni program na srednjih šolah zahteva v tem obdobju sicer mnogo domačega piljenja, znanja, dnevno se učim, šestnajstletnik, na primer dve do štiri ure. A dovolj si vzamemo skupnega, izvenšolskega, zunajštudij-skega — prostega? — časa, da utegnemo organizirati hkrati literarne večer, ki izzvenijo v mariborskih kulturnih vrstah z zanimivimi odmevi. Katedra, študentje in srednješolci, postanemo v Mariboru brhki politični oziroma družbeni sub|ekt. V literarnih krogih in krožkih in krožcih tja do 1963. leta je čas iskanja, družbena skupnost se odpira vneto v ideološke in gospodarsko gibkejše smeri, socialistična demokracija pripada vse bolj in bolj programiranemu humanizmu. Ni še čas za polemike, za kakšna »generacijska", nacionalistična, evforično unitaristična pa liberalistična gesla. Vsakdo piše po svojem lastnem nagibu. France Forstnerič napiše in objavi v Katedri 1962. leta članek Kultura in neposredni proizvajalci, Branko Rudolf Likovna kultura in umetnostni paviljon, jaz pa med drugim objavim pesem Nisem več mlad. Leta 1962 poje na popevkarski prireditvi »Katedra ’62“ Lidija Kodrič Tiho srečo; v Mariboru obstajata 1962 revijski in mali plesni orkester, ki spremljata na popevkarskem festivalu pevke in pevce, v komisiji za izbor popevke pa sedijo: prof. Vlado Golob, Branko Avsenak, Srečko Grušovnik, Nena Hohnjec in Ivo Vajgl; študentje in srednješolska mladina se osveščamo tudi v zabavni kulturi in z lepimi melodijami, kar je seve zametek kasnejše klopotčevske in kačaklopotača Vesele jeseni. Ivo Vajgl, urejen, skromno tih fant, v teh letih zbira svoje časnikarske skušnje, Matjaž Mulej pa za razliko deluje kot marksistično idejni borec, ves v ognju za študentarijo in za boljši študentski vsakdan, Vlado Golob in Marija Vizjak se zaljubita in se kasneje poročita, živčni Franček Rudolf se poskuša zdaj spretno zdaj nespretno v prevodih, Janez Sever se zasebno ukvarja s socialno politiko, sklicujoč se na kmeta in proletariat, na ideale kmečkih puntov in revolucij, jaz pa napišem Sveto družino, ki jo objavim šele štiri leta pozneje v Tribuni, maja 1965. Biti pesnik v tem času je pomenilo nekaj čisto drugega kot 1980!, Enotnost mladinskega, študentskega, kulturnopolitičnega gibanja je prežemala vso generacijo, pri tem pa smo razbili marsikateri skriti mit, razkrili marsikateri tabu, zavrgli smo tu in tam kakšen zaplotniški totem, včasih celo tako, da sami nismo prav vedeli, čemu in zakaj. Ni bilo tako konfliktnih razmer, da jih ne bi mogli presekati ali presegati z organiziranim delom, z živo dialektiko pa ustvarjalno. Resda še takrat nismo rekli, da smo — kot je v navadi dandanes — udeleženci v vzgojnoizobraževalnem procesu z vsemi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi, vendar je bil prostor dela dovolj globok in širok, koder smo se že znašli na različnih toriščih, pa naj je šlo za ekonomsko, politično, kulturno, satirično, študentsko ali pravno problematiko. Maribor še ni poznal »elitizma«, akademskih filistrov ali mariborstva kot province. Kritične razmere so se strnile predvsem v živahno odzivnost, v sodelujočo moč, v združevanje skupnih interesov. Zato so številke I. letnika Katedre žurnalistično berljive in še nimajo visokega intelektualističnega, kaj šele politikantskega prizvoka, kar je sledilo dosti pozneje prav tako je bila odveč sleherna konservativna ali uradniška pozicija. Bili so ured-niki-vrstniki jx) mišljenju, po skupnih naporih, da zgradimo boljšo socialistično samoupravno skupnost, po osebnih in javnih, tedaj demokratičnih stikih. Zdi se, da smo sodelavci bili le »sodelavci«, saj smo vsi skupaj predstavljali uredništvo, uredniško politiko, tako smo tudi nastopali navzven. Sele tako je Katedra postala svojevrsten pojem, sicer manj v zgolj tiskovnem smislu, pridobila pa si je obče Ogled v vsem Mariboru in tudi zunaj. Nekolikanj starejši pesmju — Slavko Kočevar-Jug, France Forstnerič, France Filipič, Marijan Kramberger ... — so bili vseskozi naši tovariši brez kakršnihkoli formalizmov. Jasno je, da so redno brali Katedro. V tem času smo si celo želeli spopadov, pa naj bo s tako imenovano uradno politiko, znotraj lastnih vrst, z zastarelimi ideologijami, z naivnimi kritiki . . . Kot srednjeveški sholarji, ki so imeli pravico nositi nož ali rapir ob boku, smo tudi katedraši z idejnimi študentskimi nožki olupili metafizična jabolka, scientistične hruške, dogmatični krompir. Tako je 1963. leta prišlo do zlagoma preurejene prodobe v Katedri, staro uredništvo se poslovi, nastopijo »nove« sile, največ seveda iz vrst teh, ki so že sodelovali z našim študentskim tiskom ali so že uveljavili svoje kulturne, politične in ekonomske nazore dovolj javno. Darko Pašek, fant močne volje in truda, postane glavni urednik, nekam suhljati in v očalih elegantni Feri Horvat pa naš odgovorni. Po rubrikah jaa se zvrstijo: A. Golčman — notranja, I. Herga — kulturnal S. Pukl — srednješolska, V. Štrukelj in A. Košak — filmska, D. Vrtovec in J. Nemec — humor, P. Kancler — šport in tehnični urednik. Zdaj pišejo v Katedro tudi več Peter Baloh, Ludvik Škoberne, Branko Maksimovič, Ivan Herga ... Če bi se spremenil študentski časnik zdaj samo v pragmatično in aktualistično glasilo vsakdanjih študentskih težav ali težavic, bi bila podoba kaj klavrna in banalna. Treba je bilo nadaljevati začeto tradicijo, saj seje Katedra v dveh letih že zlepa in lepo ujela v slovenskem žurnalističnem in kulturnem prostoru. Tako Katedra ni bila nikoli le nemara glasilo posameznih srednjih ali višjih šol, temveč je pomenila na svoj način barometer našega družbenega življenja sploh. Bolj smo delali, manj proslavljali. Z vso dušo smo poskušali tekste uveljaviti kot misleče osebnosti, ne kot študentska raja oziroma kot nekakšna marginalna socialna grupa(cija), ki zdaj baje pridno študira, zdaj pa ti že napravi ničkolikero revolucijo. Z Balohom, Frančkom Rudolfom (da ne bo pomote, tudi Ivo Rudolf, sin Branka Rudolfa je bil svojčas urednik Katedre!), Brvarjem, z Bojanom ■ Kavčičem, Markom Zorkom in vrsto drugih drugujemo in razpravljamo o novi prozi, o novi dramatiki, o eksistencializmu in marksizmu, o vlogi pesnika, ki vleče bisere iz civilizacijskega pepela. Katedra objavi tudi pogovor s kiparjem Slavkom Tihcem, ki na začetku pravi: »Mislim, da asm vedno imel veselje do oblikovanja. Že v osnovni šoli sem rad gnetel glino in občutil veliko veselje ob lastnih delih...« in na'koncu intervjuja »Torej sem mnenja, da abstrakcije v bistvu sploh ni in je jaz sploh ne poznam« 1963. leto pomeni silovit vdor abstrakcije — neimenljivosti, pojmovnosti, čutnosti kot take, odmišljenosti, semiotičnih programov — v likovne umetnosti. Na pohodu je ameriški abstraktni akvarel. Avantgardizem postane, in to je sreča, programsko zasnovan na načelih zunaj socializiranjain herojskih motivov in zgolj lepih tihožitij. V umetnostih, znanostih, v gospodarstvu in političnih tokovih je mogoče čutiti srh pred neurjem, dasiprav teče življenje »normalno« in vzgojno pa izobraževalno vse prej kakor revolucionarno. 1963. leto je v znamenju personalne krize in kriz; vse valovi, pa ni bučanja. Mar je Katedra utihnila in ugasnila 1964. letaprav zaradi teh vrtincev in tokov pod gladino družbenega bitja in žitja? Vladimir Gajšek (Se nadaljuje)