0 Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i PRe GLe D POGLAv It Ne , PRe Dvse M et NOLOŠKe st ROKOv Ne LIte RAt URe DRUGe POLOv ICe 20. st OLetj A O st ANOvANjs KI KULt URI v IPAvs Ke DOLINe ŠPELA LEDINEK LOZEJ* P ričujoči pregled je omejen predvsem na etnološke raziskave in strokovno literaturo o stanovanjski kulturi Vipavske doline, mestoma pa sem v duhu polihistorne oziroma domoznan- ske obravnave problematike posegla tudi izza obzorja etnološke stroke in navedla pomemb- na arhitekturna, (umetnostno)zgodovinska, (antropo)geografska, arheološka, muzealska, konservatorska in druga besedila, ki z nekoliko drugačnega zornega kota osvetljujejo bivalno kulturo v Vipavski dolini. Zaradi istovetnosti ali razločkov pa je bila navedena tudi ključna referenčna literatura o bivalni kulturi sosednjih območij, predvsem bližnjega Krasa, Trnovske- ga gozda, Furlanije, Brd in Posočja. V okviru stanovanjske kulture so me še posebej zani- mala besedila, ki se posvečajo kuhinji in njeni opremi (ognjiščem, pečem, štedilnikom ipd.). Na obdobje druge polovice 20. stoletja sem se omejila zato, ker sem pregled poglavitnih virov in literature izpred druge svetovne vojne pred- stavila na drugem mestu. 1 Izhodišče pregleda je bilo poročilo Milka Matičetovega O etnografiji in folklori zapadnih Slovencev (1948), ki poleg pregleda etnoloških raziskav prinaša tudi opozorilo, da pri preu- čevanju kmečkega doma niso važne samo zunanje oblike, ampak tudi notranja organi- zacija prostorov, funkcije posameznih delov, gradbeni material, tehnični prijemi, dvorišče in gospodarska poslopja ter da kmečki dom ni osamljena enota, temveč neločljivo povezan * univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja ter prof. umetnostne zgodovine, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, spela.ledinek@zrc-sazu.si  Gl. Ledinek Lozej 2006. z naseljem. Zahodnoslovenske kmečke stavbe razdeli – podobno kot predhodni snovalci tipologij Matija Murko (1905, 1906), Stanko Vurnik (1926, 1930), Anton Melik (1936) in Bruno Nice (1940) – na dva glavna tipa, sre- dnjeevropski in južnoevropski ali sredozemski tip, v katerega naj bi v prvi polovici 20. stoletja sodile tudi kmečke stavbe v Vipavski dolini. 2 Neposredno sta se na Vurnikovo in Me- likovo tipologijo naslanjala tudi Rajko Ložar (1944) in Vilko Novak (1960). Zahodnoslo- venske stavbe je Ložar izpostavil že v spisu Prazgodovinske osnove slovenskega narodopisja (1942), več pozornosti pa je »sredozemskim kaminskim hišam« namenil v Narodopisju Slo- vencev (1944), kjer je kot glavne sredozemske značilnosti izpostavil »netipično« razdelitev prostorov, nadstropnost (kar naj bi pripomo- glo k razvoju odvajanja dima), kamnito gra- dnjo in svojstveno prostorsko oblikovanje. Če je vipavske kmečke hiše vzporejal s kraškimi, pa je za južno gričevnato območje Goriške  »Ločnico med njima danes lahko začrtamo od Pod- grada proti Šempetru [Pivki ], od tod na Razdrto in po zapadnih obronkih Nanosa proti Colu, nato pod južnozapadnimi robovi »Gore«; dalje čez Banjško pla- noto na Bačo, od tod na levem bregu Soče proti Koba- ridu; pred Bovcem pa preide na desni breg Soče. Kar je vzhodno od te črte (okraji [Ilirska ] Bistrica, Postojna, Idrija, Cerkno, Bovec in Trbiž��, pripada srednjeevrop - skemu tipu, kar je zapadno, pa južno-evropskemu ali sredozemskemu tipu« (Matičetov 1948: 18). Poudari, da je ta razdelitev veljavna za prvo polovico 20. sto- letja. »Samo pred sto leti je namreč črta ločnica šla veliko bolj zapadno«, nekateri predeli naj bi od časa prvih poročil pa do danes temeljito spremenili po- dobo; v podkrepitev navaja vira iz 16. stoletja, kjer so omenjene lesene stavbe v Bovcu, Kobaridu in Ka- nalski dolini (prav tam: 19). Izvestje_5_tekstblok.indd 30 4.12.2008 13:03:42  Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i izpostavil furlanski tip – »velika stavba brez ometa, zidana na pol iz kamna, na pol iz opeke, in ima bivališče in gospodarske prostore vse pod eno streho, slednje spodaj, ostalo pa zgoraj« (Lo- žar 1944: 82). 3 Sistematična celostna zastavitev obravna- ve predmeta »raziskovanje ljudskega stavbar- stva« je sledila v spisu Vilka Novaka Ljudsko stavbarstvo v naši etnografiji (1952), dotedanja spoznanja o stavbah in stanovanjski kulturi v Vipavski dolini ter širšem sredozemskem ob- močju pa je strnil v Slovenski ljudski kulturi (1960). 4 Bivalne kulture v Vipavski dolini se je dotaknil tudi Tone Cevc v Slovenskem ljud- skem izročilu (1980), predvsem pa v izvrstnem sintetičnem prispevku H genezi kmečke hiše na Slovenskem, kjer je izpostavil (tudi) za Vi- pavsko in Goriško značilno kamnito stavbno kontinuiteto (Cevc 1989). 5 Razvojnim stopnjam hiše se je posvetil zgodovinar in antropogeograf Franjo Baš. Združil je arheološko, etnografsko in geograf- sko obravnavo predmeta z iskanjem historične razvojne podobe in na osnovi tako imenovane sintetične metode 6 je v spisu Uvod v zgodo-  Na območju »primorsko-sredozemske hiše« naj bi bila odprta ognjišča v štiridesetih letih ponekod še vedno v rabi; glavna potrebščina v takšni kuhinji naj bi bil kotel, ki je visel na verigi; postavljanju polen, lesenih panjev in butar je služilo pokončno, železno stojalo – vzglavnik. Nad ognjišči na Vipavskem je omenil še večje nape za shranjevanje posode (Ložar 1944: 88–90).  Glede stanovanjske kulture je gotovo pomembno tudi Novakovo dokumentacijsko prizadevanje v okviru Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete, katerega objavljen izbor Podobe pokrajin: 1956–1970: Etnološka fototeka Vilka Novaka prinaša nekaj foto- grafij iz Vipavske doline (prim. Hudelja idr. 2001).  »Kamnita gradnja je omogočala rast hiše v vodoravni in navpični smeri. Iz prvotne enoprostorne ognjiščni- ce je od začetka 17. stol. že zrasla nadstropna hiša z bivalno kuhinjo, kletjo in hlevom v pritličju in z več sobami v nadstropju, kamor je bilo mogoče priti po zunanjem stopnišču in balkonu. Hišo z dvokapno stre- ho je pokrivala sprva kamnita kritina – skrili, pozneje pa jo je zamenjala opečna kritina – korci, kulturna prastreha Primorja« (Cevc 1989: 63). Več o razisko- vanju stavbarstva in bivalne kulture Toneta Cevca gl. Ledinek 2001. 6 »Sintetična metoda upošteva stanovanjsko hišo kot ce- loto in ne izhaja iz njenih posameznosti, kot so tloris, vino stanovanjske hiše na Slovenskem (1968) podal izvirno interpretacijo razvoja slovenske hiše, v kateri je postavil kurišče na prvo me- sto. 7 V tem pogledu je za mediteranske stavbe izpostavil uveljavljanje kamina, ki se je razvijal iz obstenskega ognjišča od 14. stoletja dalje, s čimer je po 16. stoletju povezano nastajanje stropa in večnadstropne stavbe. Naslednji dvig stanovanjske ravni pa predstavlja uvajanje šte- dilnika, ki je omogočil kuhinjo brez dima in kurjavo z drvmi, premogom, plinom in elek- triko (Baš 1984: 17–19). 8 V prispevku o kmeč- ki hiši v Gospodarski in družbeni zgodovini Slo- vencev (1970) je bil avtor Sergij Vilfan pazljiv pri iskanju prazgodovinskih, ilirsko-keltskih in rimskih vplivov na primorsko kmečko arhi- tekturo, menil je, da so bili tovrstni vplivi zelo posredni, omejeni na sekundarne elemente in mogoči v zelo različnih obdobjih (Vilfan 1970: 578). Dalje je za Primorsko in s tem Vipavsko streha, kuhinja, peč itd., iz katerih so nastale vse dose- danje tipizacije. Zaradi tega obravnava kot temelj tri pokrajinsko izražene vrste stanovanjske hiše, ki sodijo pretežno v preteklost. Kajti danes postaja stanovanjska hiša zaradi komunalnih naprav, življenju ustreznih stavbnih predpisov in pa enotnih in tipiziranih stavb- nih tvoriv vedno bolj enotna, v nasprotju s preteklo, ki so jo oblikovale priroda, tehnika, gospodarstvo, kultu- ra in umetnost njene pokrajine in njenih prebivalcev« (Baš 1984: 10).  Po Baševem mnenju izraža kulturo stanovanjske hiše stanovanjski horizont. Sprva je bil na Slovenskem splošen talni horizont z nizkim ognjiščem, sedeži in klopmi. Postelje, klopi in mize na nogah pred- stavljajo dvignjeni, mizni stanovanjski horizont, ki je posledica uvajanja krušne peči ter osamosvojitve kuhinje od sobe. Mizni horizont dvigne petrolejka ob koncu 19. stoletja ter elektrika in vodovod (Baš 1984: 22–24). V tem oziru je zelo zanimiva kom- binacija talnega in miznega horizonta v vipavskih kmečkih bivališčih še globoko v 20. stoletje: osrednji bivalni prostor – hiša je vključeval v mizni horizont dvignjeno ognjišče, sedenje na pručkah in klopcah na prostranem ognjišču pa predstavlja prvine talne- ga horizonta.  V prispevku o gospodarskih poslopjih v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev (1970) pa je Franjo Baš opozoril na vpliv rimske poljedelsko-živinorej- ske prakse in zidarstva ter samega gradbenega ma- teriala na strnjevanje gospodarskih in stanovanjskih poslopij pod eno streho (npr. v obliki vrhhlevne ali vrhkletne stavbe) (Baš 1970: 598–599). Izvestje_5_tekstblok.indd 31 4.12.2008 13:03:42 2 Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i dolino izpostavil zgodnje uveljavljanje kamnite hiše v nasprotju z ostalimi slovenskimi pokra- jinami. Medtem ko je na vzhodu ognjiščnico izpodrivala dimnica, je na zahodu ognjiščnica preraščala v kaminsko hišo, 9 pri čemer je peko pod črepnjo nadomeščala peč. Pri kaminskih hišah, značilnih za zahodnoslovenska obmo- čja, je opozoril na razmeroma dober odvod dima pri katerem se pojavljajo ostanki talnega horizonta. 10 Neposredno pa je o stanovanjski kulturi Vipavske doline spregovorila Fanči Šarf v spi- su Vrste ognjišč na slovenskem in njih današnje stanje (1964), ki je sad avtoričinega dolgole- tnega sodelovanja v Orlovih terenskih ekipah Etnografskega muzeja. 11 Šarfova je v spisu iz- postavila ključno vlogo kurišča pri oblikova- nju prostora in razvoju stanovanjske stavbe ter sistematizirala ognjišča glede na njihovo obliko in razširjenost, pri čemer je vipavska ognjišča uvrstila v okvir tako imenovanega mediteranskega tipa (Šarf 1964: 359–378). Za naš okvir je zanimiv tudi opis notranje opreme bližnjega kraškega doma, ki je bil skupaj s opi- som kmečke arhitekture na Krasu spod peresa Ivana Sedeja, objavljen v spremljajočem kata- logu razstave Kraška hiša (Sedej 1969). 12 Gra-  Proces naj bi bil po Vilfanu značilen za čas velike kolonizacije od 11. do 13. stol., ko se na Slovenskem utrdijo obrisi velike delitve na tri območja: na oze- mlje dimnice na severu in vzhodu, hiše s črno kuhi- njo v osrednjih predelih ter ognjiščnice in kaminske hiše na zahodu (Vilfan 1970: 582).  0 V nasprotju z dimnico, ki ima slab odvod dima in dobro razvit mizni horizont, prim. op. št. 7. Sprva naj bi prevladovala slamnata kritina, ki jo je na zahodu postopoma izpodrivala kamnita in pozneje opečna- ta (Vilfan 1970: 573–581). O kmečkih naseljih je v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev (1970) pisal Pavle Blaznik, prav tako o kolonizaciji; še iz- črpneje pa je na drugem mestu kolonizacijo in teri- torialno zgodovino slovenskega Primorja predstavil Bogo Grafenauer (1972).   O Orlovi terenski ekipi Etnografskega muzeja na Vi- pavskem gl. Ledinek Lozej 2007.   Ivan Sedej se je problematike mediteranskih stavb mestoma dotikal že v zgodnejših spisih, npr. v pri- spevku o problemih raziskovanja slovenske ljudske arhitekture (1964), pa tudi kasneje kot konservator na Zavodu za spomeniško varstvo, ko se je ukvar- jal s stavbno dediščino in njenim varovanjem, sad divo, ki ga je zbrala, 13 in izhodišča, ki jih je po- stavila Fanči Šarf, so bila temelj raziskovalnega dela Irene Keršič. V prispevkih o stanovanjski kulturi slovenskega kmečkega prebivalstva omenja tudi stanovanjske razmere v Vipavski dolini: npr. ognjiščnice, ki naj bi bile v 19. sto- letju tod običajne vzporedno z značilnimi ka- minskimi hišami (Keršič 1991). Odkrito pa se na stanovanjsko kulturo Vipavske doline na- naša prispevek o spremembah v stanovanjski strukturi kraških in primorskih hiš, podan na posvetovanju o dediščini stavbarstva na Pri- morskem in Krasu: »Posebej je treba poudariti komponibilnost kraške in primorske hiše in nju- no izredno funkcionalno zasnovo. Stanovanjski in gospodarski objekti večinskega prebivalstva so se namreč po potrebi lahko širili z dodajanjem v horizontali ali vertikali. [...] V dolgem časov- nem obdobju življenja teh zgradb so se ljudje pri obnovi stanovanj največkrat omejevali le na najnujnejša popravila, največ sprememb pa je doživel prostor z ognjiščem vse do uvedbe ka- minske hiše in nato uvedbe štedilnika« (Keršič 1998: 90–97). Izčrpne so tudi regionalne, na Vipavsko dolino in na sosednja območja vezane etnolo- ške raziskave. V tem oziru je bogato poročilo o rezultatih in izkušnjah skupnega terenskega strokovnega dela etnologov in arhitektov v česar so številne objave v strokovni reviji Varstvo spomenikov, pa tudi v poljudnejših publikacijah, npr. Ljudska umetnost na Slovenskem (1985) in Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem (1989). Sedeje- vim teoretičnim predpostavkam sorodno izhodišče pri obravnavi stavbarstva, predvsem likovne plati oblikovanja stavbe, je imel Gorazd Makarovič, npr. v delu Slovenska ljudska umetnost (1981); vsekakor pa pri obravnavi kuhinjskega prostora ne moremo mimo izvrstnega kulturnozgodovinskega prispevka o kuhinjski opremi, kuhinjah, kuharicah in prehrani v 17. stoletju, ki se, žal, ne dotika Vipavske doline, služi pa kot izvrstna referenčna literatura (prim. Makarovič 1986), za obče razumevanje stanovanj- ske kulture pa je zanimiva tudi tematsko zastavljena monografija o kiču (Makarovič 1971).   V okviru petnajste terenske ekipe Etnografskega muzeja zbrano gradivo na Vipavskem je Ireni Ker- šič služilo pri postavitvi odmevne razstave o svetilih Udomačena svetloba (1996), pa tudi pri postavitvi stalne razstave Slovenskega etnografskega muzeja Med naravo in kulturo. Izvestje_5_tekstblok.indd 32 4.12.2008 13:03:43  Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i vasi Goče (Bogataj 1987). 14 Iz goške terenske izkušnje so črpale tudi Inga Miklavčič-Brez- igar (1988), Magda Peršič (1991) in Andrej- ka Ščukovt (1995). Za vpogled v stanovanj- sko kulturo sta bili zanimivi tudi razstavi in spremljajoča kataloga Goriškega muzeja o povojnih dogodkih in ljudskih skrinjah na Goriškem (Miklavčič-Brezigar 1997, 2000). O posameznih tematikah, posredno povezanih s stanovanjsko kulturo v Vipavski dolini, so pisali še sledeči: o planetah Pavel Medvešček (1981), o portalih Božidar Premrl (1995), o hi- šnih imenih v vaseh Zgornje Vipavske doline Tea Fabčič (2005), monografsko pa je urbani- stično zasnovo Vipavskega Križa prikazal Bo- rut Koloini (1992). Pomembna je tudi konservatorska produk- cija, kjer je bila (vsaj za primorske okvire) svoj- stvena prelomnica posvetovanje Zaton kraške arhitekture (1984), 15 na katerem so (predvsem) arhitekti razpravljali o razvojnih posebnostih, o regionalnem in splošnem ter o ohranjanju in prenovi primorskega stavbarstva (prim. Štu- par-Šumi idr. 1985–87). Izmed sodelujočih bi izpostavila predvsem avtorico uvodnega pri- spevka, Natašo Štupar-Šumi, ki se je tudi na drugem mestu izdatno posvetila stavbni dedi- ščini Vipavske doline (Štupar-Šumi 1985), 16 ter Petra Krečiča, ki je v okviru razvojnih poseb- nosti v arhitekturi 19. stoletja na Primorskem opozoril tudi na stilne novosti v podeželski arhitekturi Vipavske doline in okolice Gorice   Poleti 1987 je bil na Gočah organiziran tabor štu- dentov arhitekture in etnologije, ki so ga izpeljali Fakulteta za arhitekturo, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, Goriški muzej in novogoriški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. O preostali dejavnosti (pred- vsem arhitektov) v prid prenove in revitalizacije vasi gl. Ščukovt 1995.   Predavanja posvetovanja so bila objavljena v Gori- škem letniku 12–14 (1987).   V prispevku o arhitekturi v Vipavski dolini v Var- stvu spomenikov je Nataša Štupar-Šumi v celoti za- jela stavbno dediščino in njene lastnosti (gosta zazi- dava, sorodnost s kraško stavbno dediščino …) kot tudi vpliv geografskih in hidroloških posebnosti, sodobno brisanje meje med naseljem in nezazida- no površino ter propadanje starejših stavb (Štupar- Šumi 1985: 209–228). (Krečič 1987). Številčnejši pa so bili etnologi 17 na strokovnem posvetovanju Dediščina stav- barstva Primorska in Kras (1999); poleg zgo- raj že omenjene Irene Keršič s prispevkom o spremembah stanovanjske strukture kraških in primorskih hiš (Keršič 1999) sta etnolo- ško stroko zastopali še Zvezda Delak-Koželj s prispevkom o varstvu ljudskega stavbarstva (Delak-Koželj 1999) in Zvona Ciglič z razmi- šljanjem o etnološki dediščini (Ciglič 1999). Precejšnja pa je tudi konservatorska produk- cija, ki je nastajala vzporedno s tekočim delom v okviru novogoriškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ustanovljenega leta 1961. 18 O Vipavski dolini je pisala predvsem Andrej- ka Ščukovt, in sicer o tipologiji stavbarstva v Vipavi (1994), o prenovi Goč (1995), o posa- meznih domačijskih kompleksih (1991, 1998c, 2001), o vinogradniških zavetiščih in grun- tnih bajtah (1998a, 1998b), o kozolcih (1997), o poslikavah na fasadah in znamenjih (1996) ter nasploh o znamenjih. Neposredno pa se stanovanjske kulture in kuhinje dotika v pri- spevku Kuhinja v Vipavski dolini v luči razvo- ja ognjišča in spreminjanja hišnih tipov (2007), kjer razvrsti še dandanes ohranjena vipavska ognjišča glede na faze razvoja ognjišč, ki jih je navedla Fanči Šarf (1964), pri tipologiji kuhinj in stavb pa se je naslonila na Vilfanov (1970) kriterij lege ognjišča. O naselbinski in stavbni dediščini Goč je pisal tudi Bojan Klemenčič (2006). Drobce o stanovanjski kulturi najdemo tudi v domoznanskih obravnavah posame- znih mikroregij (npr. Zorzut 1957, Lah 1985) oziroma krajev, npr. Ajdovščine (Plesničar 1998), Podnanosa (Rosa 1996), Sela (Lipovž 2004), Štandreža (Budal 1993), Vipavskega Križa (Smole 1966), Vrtovina (Slamič 2001) itn., v avtobiografski in memoarni literaturi (npr. Rodman 2000, Lokar 2002, Marušič 2002,   Splošno je o varstvu stavbne dediščine z etnološkega zornega kota pisal predvsem Ivan Sedej, prim. op. št. 12, v zadnjem času pa predvsem Vito Hazler, prim. objavljeno doktorsko disertacijo Podreti ali obnoviti? (1999).   Šele od leta 1977 pa je na novogoriškem spome- niškovarstvenem zavodu zaposlen etnolog (prim. Hazler 1999: 79). Izvestje_5_tekstblok.indd 33 4.12.2008 13:03:43  Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i Šantel 2006), pa tudi v raziskavah nekaterih zgodovinarjev (npr. Granda 1984, Stres 1987, 19 Vidmar 2000, 20 Waltritsch 2001, Urbanc 2003 21 itn.), arheologov 22 in geografov. 23 Iz praktič- 19 V prispevku Oris kolonata v slovenskem delu dežele Goriško-gradiščanske do konca prve svetovne vojne (1987) je Peter Stres navedel, da kolonat – sistem obdelave vinogradov in sadovnjakov po različnih dogovorih med lastnikom zemlje, kolonske hiše in hlevov ter med kolonom, ki je moral prispevati predvsem svojo delovno silo – za slovenski del de- žele ni bil omejen le na Brda, temveč tudi na spo- dnji del Vipavske doline (prim. Stres 1987: 179, 181). Specifična gospodarska razmerja so vplivala tudi na stanovanjske razmere, na značilno skromnost kolonskih bivališč. Več o kolonskih bivališčih prim. Keršič 1992.  0 Jernej Vidmar je v diplomski nalogi o življenju go- riškega meščana Henrika Tume »Svoja hišca, svoja voljica«: Življenje goriškega meščana Henrika Tume in njegove družine med leti 1894 in 1924 podal zani- mive informacije v poglavju o hišah družine Tuma (Vidmar 2000).   V katalogu 50. leta (2002) je Nataša Urbanc med drugim pisala tudi o takratnih spremembah v sta- novanjski kulturi, kjer je izpostavila selitve v večje kraje in rast blokov, kar se je na goriško-vipavskem območju udejanjalo v gradnji Nove Gorice. Tam- kajšnja novozgrajena stanovanja so prinašala višjo kulturo bivanja, največ sprememb pa je bila deležna kuhinja (Urbanc 2003: 34). 22 O rimski stanovanjski kulturi je pisal npr. Sandro Stucchi (1948), izpričevalni pa so tudi spisi o zgo- dnjesrednjeveških najdiščih v Vipavski dolini Draga Svoljška in Timoteja Knifica (1976), o posameznih rimskodobnih najdiščih Beatriče Žbona-Trkman (1984) in Verene Vidrih-Perko (2004, 2005) ter Nade Osmuk (1985). 23 Temeljno je seveda Melikovo Slovensko Primorje (1960), o različnih oblikah naselij glede na poljsko razdelitev na Primorskem pa je pisal Svetozar Ile- šič (1948–49, 1950). Med kasnejšo geografsko pro- dukcijo bi iz vidika urbanističnih sprememb po- deželja, tudi vipavsko-goriškega, veljalo izpostaviti delo Marjana Ravbarja (npr. 2004a, 2004b, 2005), ki razlaga metropolizacijo in suburbanizacijo podeže- lja. Metropolizacijo – razraščanje urbanizacije okoli večjega števila mest na podeželje in hkratno zrašča- nje mestnih regij v veliko urbano aglomeracijo, ki je z osrednjim mestom tesno povezana – je značilna tudi za Spodnjo Vipavsko dolino (Ravbar 2005: 10). V okviru sorodnih prostorskonačrtovalnih bese- dil pa bi izpostavila zbornik Nacionalna strategija prostorskega razvoja Slovenije, kjer so udeleženci 12. Sedlarjevega srečanja razpravljali o prostorskem nih razlogov se je po koncu druge svetovne vojne porodilo tudi zanimanje arhitektov za tradicionalno vaško stanovanjsko arhitekturo, prevladujoči modernistični doktrini v arhi- tekturni stroki navkljub. Že leta 1947 je izšla knjiga Obnova slovenske vasi Marjana Mušiča, kjer je bila za primorsko hišo izpostavljena in opisana kuhinja kot glavni in največji prostor z ognjiščem, vipavsko arhitekturo pa omenja Marjan Mušič tudi v prispevku o vplivnih ob- močjih med stilno in ljudsko arhitekturo v sre- dnjem veku (1952). Še posebej pa se je razvoj- nim vprašanjem ljudskega stavbarstva, obnovi in varstvu arhitekturne dediščine ter členitvi stavbne dediščine na posamezne arhitekturne regije in krajine posvečal Peter Fister, 24 čigar prizadevanja sta nadaljevala (predvsem) Lju- bo Lah 25 in Živa Deu, 26 ki sta se v zahodno- planu in razvoju Slovenije, podeželja in demograf- sko ogroženih območij (tudi) v povezavi z (novo) upravno razdelitvijo in načeli uravnoteženega traj- nostnega razvoja, tipologijo slovenskih krajin in ar- hitekture itn. (Stanič 1993). Monografsko je Spodnjo Vipavsko dolino obdelala Tanja Slapernik (1994).   Če iz vidika raziskovanja stanovanjske kulture na- vedemo najpomembnejše splošne kot tudi na vipa- vsko-goriško področje vezane prispevke: Obnova in varstvo arhitekturne dediščine (1979), referat na okrogli mizi o odnosu med etnologijo in arhitekturo (1980), Umetnost stavbarstva na Slovenskem (1986), prispevek o prenovi vasi in kontinuiteti arhitekture na Primorskem na posvetovanju Zaton kraške arhi- tekture (1987), Glosar arhitekturne tipologije (1993a), Arhitekturne krajine in regije Slovenije (1993b), Dedi- ščina stavbarstva Primorska in Kras: Zbornik refera- tov (1999). Peter Fister je kraško-primorsko arhitek- turno regijo razdelil na tri vzporedne umetnostno in arhitektonsko določljive pokrajinske pasove: ozek obalni pas, osrčje Krasa ter Vipavsko dolino »z moč- no arhitekturno tradicijo, vezano predvsem na Furla- nijo in na vplive, ki so po trgovskih poteh prihajali iz Srednje Evrope« (Fister 1999: 17–22).   Glej npr. Prenova stavbne dediščine na podeželju (1994), katere praktični del je vezan na kraška na- selja pa tudi na Goče v Vipavski dolini. Sodeloval je tudi pri odmevni poljudni publikaciji o kraški arhi- tekturi Stanislava Renčelja Kraška hiša in arhitektura Krasa (2004, 2008) ter v dokumentarnem filmu Ja- drana Sterleta Kraška hiša na robu časa (2007).   Glej npr. monografiji Stavbarstvo slovenskega pode- želja (2001) in Podeželske hiše na Slovenskem (2006) ter priročniško zasnovano Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju (2004). Izvestje_5_tekstblok.indd 34 4.12.2008 13:03:43 5 Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i slovenskem prostoru posvečala prvenstveno arhitekturi Krasa, mestoma pa sta posegla tudi v Vipavsko dolino. 27 Izrazito pa se je od osemdesetih let naprej stanovanjski kulturi širšega območja Krasa pa tudi Vipavske doli- ne kot arhitektka v spomeniškovarstveni služ- bi posvečala Nataša Štupar-Šumi (npr. 1996); objavila je celostni pregled stavbne dediščine Vipavske doline, ki vključuje tudi tradicional- no stanovanjsko arhitekturo (1985). 28 Varstvu in prenovi vaške stavbne dediščine so se med drugimi posvečali še Jože Marinko, 29 Maja Črepinšek, Milena Hazler-Papič; analitično in primerjalno pa Borut Juvanec 30 in Igor Kalčič (1992). 31 Splošnega razvoja stanovanjske kul- ture – razvoja hiše, kuhinje, kuhinjske bateri- je ipd. – se dotika knjiga Dušana Grabrijana Kako je nastajala naša sodobna hiša (1959). 32 Ne kot ilustracija dejanskega, temveč bolj kot (za)željenega stanja (strokovnjakov) pa služijo tudi razni priročniki (npr. Kako graditi lepo hišo na Slovenskem Dušana Moškona (1992) ipd.). Podobno tudi tovrstna strokovna in po- ljudna periodika, tudi kot priloga dnevnemu tisku (npr. revije Arhitekt (1951–1963), Sinte- za (1964–), Naš dom (1967–), AB: Arhitektov bilten (1972–2000), Piranesi (1992–), Ambient (1993–), AR: Arhitektura, raziskave (2001–)) odraža na eni strani razvoj arhitekturne dok- trine, na drugi strani pa željenega, idealnega   Terenske izkušnje Ljuba Laha in sodelavcev z Goč (1990, 1993) so vključene v praktični del monogra- fije Prenova stavbne dediščine na podeželju (1994), gl. op. št. 26, predvsem v aplikativnem modelu prenove. Živa Deu pa je npr. sodelovala na arhitekturni de- lavnici v Vitovljah, Oseku in Šmihelu (2007).   Prim. zgoraj, op. št. 16.   Npr. Razvoj in revitalizacija slovenske vasi (1978) ter Tipologija ruralnih naselij v Sloveniji (1986). 30 Npr. Slovenska ljudska hiša (1986) in Slovenska ljud- ska hiša: Tipika v slovenskem prostoru (1989).   Našteti s sodelavci so bili povečini tudi pobudniki letnih konferenc o venakularni arhitekturi med Al- pami in Jadranom v Gozdu Martuljku od leta 1990.   Kot referenčna literatura služi tudi knjiga Kontinu- iteta v stanovanjski arhitekturi v Istri Maria Perosse (1998). Blizu etnološkemu zanimanju za stanovanj- sko kulturo so Grabrijanove misli v zvezi z referati s posveta arhitektov, objavljene v Slovenskem etnogra- fu (1952). stanja urbanistov, arhitektov, oblikovalcev idr. strokovnjakov stanovanjske kulture. Na tem mestu navajam še najpomembnej- šo literaturo, ki obravnava stanovanjsko kul- turo sosednjih območij in katere poznavanje sodi v referenčni okvir. Najbolj poglobljene in obsežne so obravnave kraškega stavbarstva in stanovanjske kulture. Na številnih večdi- sciplinarnih strokovnih posvetovanjih so po- leg etnologov sodelovali (krajinski) arhitek- ti, (umetnostni) zgodovinarji, konservatorji idr. 33 Tovrstno zanimanje je bilo predhodno med raziskovalci tržaškega Krasa (npr. Pagni- ni (1966), Semerani idr. (1970)) in je doseglo strokovni vrhunec z zbornikom Kamnita hiša (Harej idr. 1984), izdanem ob istoimenski raz- stavi. 34 Z vidika sprememb kulturne krajine od 16. stoletja je Kras predstavljen v knjigi Ale- ksandra Panjeka Človek, zemlja, kamen in bur- ja (2006). Monografsko je obnovo in predlog opreme domačije na divaškem Krasu pred- stavila Darja Kranjc (2005). Za stanovanjsko kulturo pa je še posebej zanimiva predstavitev ognjišč in življenja ob ognjiščih na tržaškem Krasu Vesne Guštin Grilanc (2002). Stavb in naselij se dotikajo tudi nekatere regionalne oziroma krajevne monografije (o zgradbah na goriškem Krasu je pisal npr. Milko Rener (1985), na tržaškem pa Peter Furlan (1993)) ter mnogoštevilni prispevki v reviji Kras. Če je stavbarstvo Zgornje Vipavske doline sorodno kraškemu, pa je v spodnjem delu bližje fur- lanskemu in posredno briškemu stavbarstvu. O furlanski ljudski arhitekturi so pisali med drugim Italo Zannier (1959), Marino Medeot (1978) in Diogene Penzi (1987), o briški stano-   Npr. zgoraj omenjeni posvetovanji Zaton kraške ar- hitekture (1984) in Dediščina stavbarstva Primorska in Kras (1999).   O materialni kulturi je pisal Naško Križnar (1984); temeljito pa je analiziral razvoj naselitvenih in sta- novanjskih tipov tržaškega Krasa prispevek Lorenza Galluzza (1984). Eno izmed primarnih gibal tovr- stnega zanimanja na tržaškem Krasu je bilo goto- vo delovanje zadruge Naš Kras, ki je med drugim obnovila in uredila muzej v Repnu (prim. Serec idr. (2003)), rezultiralo pa je gotovo tudi v dveh italijan- sko-slovenskih izdajah arhitekturnega priročnika za gradnjo na Krasu (prim. Antoni (2004, 2006)). Izvestje_5_tekstblok.indd 35 4.12.2008 13:03:43  Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i vanjski kulturi pa je poleg sodelavcev Orlove terenske ekipe Etnografskega muzeja v 50. le- tih in Ileane Ferlat (1960) pisala še Tatjana Sirk (1987). V predstavitvi briške kuhinje je skupaj z Magdo Reja opozorila na ognjiščne oziroma štedilniške kuhinje (povečini v spahnjenicah) briških domačij do petdesetih let 20. stoletja (Reja in Sirk 1997). Zanimiva in pomenljiva je tudi primerjalna študija Irene Keršič o razlikah med kolonsko in gospodarjevo stanovanjsko kulturo (Keršič 1992). Na soseščino Vipavske doline se nanaša tudi prispevek Naška Kri- žnarja o stanovanjski kulturi na Gori (1975). Posredno so zanimive tudi študije istrske sta- novanjske kulture, o kateri so med drugimi pi- sale Gizela Šuklje (1952), Tihomira Stepinac- Fabijanić (1987), Mojca Ravnik (1988, 1996) in Zvona Ciglič (1993), pa tudi tolminske (npr. Rutar 1969 in Miklavčič-Brezigar 1996), bov- ške (npr. Sturm 1965), benečijske (npr. Petri- cig 2000), rezijanske (npr. Chinellato 1996) in idrijske stanovanjske kulture (npr. Baš 1957, Šarf 1974–75, Gnezda 2000). VIRI IN LITERATURA ANTONI, Danilo idr. 2004 (2006): Cultura dell'abitare sul Carso: unità abitative: manuale = Bivalna kultura na Krasu: bivalne enote: priroč- nik. Trst: Slovensko deželno gospodarsko zdru- ženje, Sekcija samostojnih poklicov: Trgovinska zbornica v Trstu. BAŠ, Franjo 1957: Rudarska hiša v Idriji. Slovenski etnograf 10, 29–48. BAŠ, Franjo 1968: Uvod v zgodovino stanovanjske hiše na Slovenskem. V: Vrbnjak, Viktor (ur.): Svet med Muro in Dravo, Maribor: Obzorja, 265–286. BAŠ, Franjo 1970: Gospodarska poslopja. V: Bla- znik, Pavle idr. (ur.): Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 595–610. BAŠ, Franjo 1984: Stavbe in gospodsrtvo na sloven- skem podeželju: Izbrani etnološki spisi. Ljubljana: Slovenska matica. BLAZNIK, Pavle (ur.) 1970: Gospodarska in druž- bena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. BOGATAJ, Janez 1987: Prenova vasi Goče. Tipko- pis. BUDAL, Lučana (ur.) 1993: Iz kmečkih korenin sem pognal: Pričevanja o preteklosti Štandreža. Štan- drež: Prosvetno društvo Štandrež, Zveza slo- venske katoliške prosvete. CEVC, Tone 1980: Stavbe. V: Baš, Angelos: Slovensko ljudsko izročilo, Ljubljana: Cankarjeva založba, Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 93–109. CEVC, Tone 1989: H genezi kmečke hiše na Sloven- skem. Traditiones 22, 53–76. CHINELLATO, Francesco 1996: Val Resia: Tipolo- gia e tecnologia dell'habitat vernacolare in Friuli. Udine: Universita degli Studi di Udine. CIGLIČ, Zvona 1993: Kamniti svet. Koper: Pokrajin- ski muzej Koper. CIGLIČ, Zvona 1999: Kamniti svet – uničena, ogro- žena in rešena etnološka dediščina. V: Fister, Peter (ur.): Dediščina stavbarstva Primorska in Kras: Zbornik referatov, Ljubljana: Gradbeni in- štitut ZRMK, Gradbeni center Slovenije, 77–88. DELAK-KOŽELJ, Zvezda 1999: Problematika stanja in varstva ljudskega stavbarstva. V: Fister, Peter (ur.): Dediščina stavbarstva Primorska in Kras: Zbornik referatov, Ljubljana: Gradbeni inštitut ZRMK, Gradbeni center Slovenije. DEU, Živa 2001: Stavbarstvo slovenskega podeželja: Značilno oblikovanje stanovanjskih hiš. Ljublja- na: Kmečki glas. DEU, Živa 2004: Obnova stanovanjskih stavb na slo- venskem podeželju. Ljubljana: Kmečki glas. DEU, Živa 2006: Podeželske hiše na Slovenskem. Lju- bljana: Kmečki glas. DEU, Živa 2007: Arhitekturna delavnica Vitovlje – Osek – Šmihel. Ljubljana: Fakulteta za arhitek- turo. FABČIČ, Tea 2005: Hišna imena v vaseh Otošče, Lo- zice in Podgrič. Lozice: Društvo Zdravljica Lo- zice. FERLAT, Ileana 1960: L'insediamento umano e la casa rurale nel Colio. Studii Goriziani 27, 53– 88. FISTER, Peter 1979: Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Partizanska knjiga, Odde- lek za arhitekturo Univerze. FISTER, Peter 1980: Nekatera izhodišča za odnose med etnologijo in arhitekturo, gledano s stališča arhitekta (sinopsis). Glasnik SED 20/1, 2–3. FISTER, Peter 1986: Umetnost stavbarstva na Slo- venskem. Ljubljana: Cankarjeva založba. FISTER, Peter 1987: Prenova vasi in kontinuiteta arhitekture na Primorskem. Goriški letnik 12- 14, 41–47. Izvestje_5_tekstblok.indd 36 4.12.2008 13:03:43  Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i FISTER, Peter idr. 1993a: Glosar arhitekturne tipolo- gije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje. FISTER, Peter idr. 1993b: Arhitekturne krajine in re- gije Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje. FISTER, Peter (ur.) 1999: Dediščina stavbarstva Primorska in Kras: Zbornik referatov, Ljubljana: Gradbeni inštitut ZRMK, Gradbeni center Slo- venije. FURLAN, Peter 1993: Kraška hiša. V: Kovačič, Kri- stina (ur.): Ondile čez Stari vrh: Bani: zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listi- ne in pričevanja, Bani: SKD Grad, 67–74. GALLUZZO, Lorenzo 1984: Analiza in razvoj nase- litvenih in stanovanjskih tipov tržaškega Krasa. V: HAREJ, Zorko (ur.) idr.: Kamnita hiša: tipi in oblike, Trento: Luigi Reverdito, 23–104. GNEZDA, Mirjam 2000: Idrijska rudarska hiša: Od nastanka do muzeja »in situ«: diplomska naloga. Idrija: Filozofska fakulteta. GRABRIJAN, Dušan 1952: Misli o naši dediščini v zvezi z referati s posveta arhitektov v Dubrov- niku. Slovenski etnograf 5, 101–105. GRABRIJAN, Dušan 1952: Kako je nastajala naša sodobna hiša. Ljubljana: Mladinska knjiga. GRAFENAUER, Bogo 1972: Kolonizacija in terito- rialna zgodovina Slovenskega Primorja. VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kultur, 3–15. julij 1972. Ljubljana: Filozofska fakulte- ta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 255–271. GRANDA, Stane 1984: Kmetijske Razmere v Vipa- vski dolini v prvi polovici 19. stoletja. Goriški letnik 11, 55–72. GUŠTIN GRILANC, Vesna 2002: Ogenj na kamnu: Življenje ob ognjišču na Krasu in tržaškem po- deželju. Trst: ZZT: Zveza slovenskih kulturnih društev. HAZLER, Vito 1999: Podreti ali obnoviti?: Zgodovin- ski razvoj, analiza in model etnološkega konser- vatorstva na Slovenskem. Ljubljana: Rokus. HUDELJA, Mihaela, Vito HAZLER in Ingrid SLA- VEC GRADIŠNIK (ur.) 2001: Podobe pokrajin: 1956–1970: Etnološka fototeka Vilka Novaka. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. ILEŠIČ, Svetozar 1948–49: Kmečka naselja na Pri- morskem. Geografski vestnik 20–21, 217–251. ILEŠIČ, Svetozar 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Ljubljana: SAZU. JUV ANEC, Borut 1986: Slovenska ljudska hiša. Lju- bljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, VTO Arhitektura. JUV ANEC, Borut 1989: Slovenska ljudska hiša: Tipi- ka v slovenskem prostoru. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, FAGG, Arhitektura. KALČIČ, Igor 1992: Narodna identiteta v slovenski povojni stanovanjski arhitekturi: Doktorska di- sertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. KERŠIČ, Irena 1980–82: Naselja, stavbarstvo in no- tranja oprema. Slovenski etnograf 32, 40–68. KERŠIČ, Irena 1988–90: Oris stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva v 19. stole- tju. Slovenski etnograf 33–34, 329–388. KERŠIČ, Irena 1992: Kolon in gospodar – dva nači- na življenja in dve stanovanjski kulturi: primera na mikro ravni. Etnolog 2/1, 95–136. KERŠIČ, Irena 1998: Spremembe v stanovanjski strukturi kraških in primorskih hiš s poudar- kom na ognjišču. V: Fister, Peter (ur.): Dediščina stavbarstva Primorska in Kras: Zbornik referatov, Ljubljana: Gradbeni inštitut ZRMK, Gradbeni center Slovenije, 89–99. KLEMENČIČ, Bojan 2006: Naselbinska in stavbna dediščina Goč. Primorska srečanja 30/295–296, 16–28. KOLOINI, Borut 1992: Križ je bu enkrat mejstu: Ži- vljenje nekega kraja. [s.l.]: samozaložba. KRANJC, Darja 2005: Moč prepoznavnosti:Predlog notranje opreme obnovljene zavarovane domači- je. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. KREČIČ, Peter 1987: Nekatere razvojne posebnosti v arhitekturi 19. stol. na Primorskem. Goriški le- tnik 12–14, 23–34. KRIŽNAR, Naško 1975: Stanovanjska kultura na Gori v luči spreminjanja hišnih oblik. Goriški letnik 2, 43–61. KRIŽNAR, Naško 1984: Odlomki iz materialne kulture na Krasu. V: HAREJ, Zorko (ur.) idr.: Kamnita hiša: tipi in oblike, Trento: Luigi Rever- dito, 13–21. LAH, Avguštin 1985: Od Vipavskih gričev do Gori- ških brd. Ljubljana: Mladinska knjiga, Koper : Lipa. LAH, Ljubo, Darko LIKAR in Mateja KAVČIČ 1990: Goče 60: Strokovne podlage za investicijsko odlo- čitev. Ljubljana : Fakulteta za arhitekturo, grad- beništvo in geodezijo, VTOZD Arhitektura. LAH, Ljubo, Darko LIKAR in Valter PIKEL 1993: Arhitekturna razvojna študija za južni del naselja Goče. Ljubljana : Šola za arhitekturo, PRE Inšti- tut za arhitekturo in prostor. LAH, Ljubo 1994: Prenova stavbne dediščine na po- deželju. Novo mesto: Dolenjska založba. LEDINEK, Špela 2001: Raziskave stavbarstva in bi- Izvestje_5_tekstblok.indd 37 4.12.2008 13:03:43 8 Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i valne kulture na Inštitutu za slovensko narodo- pisje. Traditiones 30/1, 75–84. LEDINEK LOZEJ, Špela 2006: Raziskave stavbar- stva in bivalne kulture Vipavske doline: Pregled poglavitnih virov in literature pred drugo sve- tovno vojno. Traditiones 35/1, 219–245. LEDINEK LOZEJ, Špela 2007: Ob petdesetletnici Orlove terenske ekipe Etnografskega muzeja na vipavskem: Pregled gradiva o stavbarstvu in bi- valni kulturi. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici 4, 31–35. LIPOVŽ, Artur 2004: Selo na Vipavskem: kraj na prepihu zgodovine in kultur. Selo: Krajevcna skupnost. LOKAR, Anica 2002: Od Anice do Ane Antonovne. Ljubljana: Mladinska knjiga. LOŽAR, Rajko 1943: Prazgodovinske osnove slo- venskega narodopisja. Etnolog 15, 70–88. LOŽAR, Rajko 1944: Narodopisje Slovencev. Ljublja- na: Klas. MAKAROVIČ, Gorazd 1971: Kič = Kitsch: Vodnik po razstavi. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. MAKAROVIČ, Gorazd 1981: Slovenska ljudska umetnost: Zgodovina likovne umetnosti na kme- tijah. Ljubljana: Državna založba Slovenije. MAKAROVIČ, Gorazd 1986: Kuhinjska oprema, kuhinje, kuharice in prehrana v XVII stoletju na Slovenskem. Glasnik Etnografskog muzeja u Beogradu 50, 43–72. MARINKO, Jože 1978: Razvoj in revitalizacija slo- venske vasi: Metodologija vrednotenja in spre- jemanja izhodišč za revitalizacijske posege v ruralnih naseljih. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. MARINKO, Jože 1986:Tipologija ruralnih naselij v Sloveniji. Ljubljana: FAGG. MARUŠIČ, Branko (ur.) 2002: Goriški spomini. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, Ljubljana: Zgodovinski inštitut Znanstvenoraziskovalne- ga centra SAZU. MATIČETOV , Milko 1948: O etnografiji zapadnih slovencev. Slovenski etnograf 1, 9–56. MEDVEŠČEK, Pavel 1981: Poslikane planete na kmečki arhitekturi na področju Tolminske, Goriške in Beneške Slovenije. Goriški letnik 9, 13–19. MELIK, Anton 1933: Kmetska naselja na Sloven- skem. Geografski vestnik 9, 129–165. MELIK, Anton 1936: Slovenija: Geografski opis 1: Splošni del 2. Ljubljana: Slovenska Matica. MELIK, Anton 1960: Slovensko Primorje. Ljubljana: Slovenska matica. MIKLAVČIČ-BREZIGAR, Inga 1988: Goče - način življenja v vasi: Etnološki pregled za potrebe prenove. Primorska srečanja 12/79, 23–26. MIKLAVČIČ-BREZIGAR, Inga 1996: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: 20. stoletje. Občina Tolmin. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. MIKLAVČIČ-BREZIGAR, Inga 1997: Spomini naše mladosti: Etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Nova gorica: Goriški muzej. MIKLAVČIČ-BREZIGAR, Inga 2000: Ljudske skri- nje na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej. MOŠKON, Dušan 1992: Kako graditi lepo hišo na Slovenskem. Maribor: Založba Obzorja. MURKO, Matija 1905: Zur Geschichte des Vol- kstümlichen Hauses bei den Südslaven. Mit- theilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 35, 308–330. MURKO, Matija 1906: Zur Geschichte des Vol- kstümlichen Hauses bei den Südslaven. Mit- theilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 36, 12–40, 92–129. MUŠIČ, Marjan 1947: Obnova slovenske vasi. Celje: Družba sv. Mohorja. MUŠIČ, Marjan 1952: Vplivna območja med stil- no arhitekturo in slovenskim ljudskim stavbar- stvom v srednjem veku. Slovenski etnograf 5, 54–69. NICE, Bruno 1940: La casa rurale nella Venezia Giu- lia. Bologna: Nicola Zanichelli Editore (Richer- che sulle dimore rurali in Italia 2). NOV AK, Vilko 1952: Ljudsko stavbarstvo v naši etnografiji. Slovenski etnograf 5, 14–17. NOV AK, Vilko 1960: Slovenska ljudska kultura. Lju- bljana: Državna založba Slovenije. OSMUK, Nada 1985: Rimskodobna arhitektura na Ledinah v Novi Gorici. Goriški letnik 12–14, 79–104. PAGNINI, Maria Paola 1966: La casa rurale nel car- so triestino. Trieste: Museo civico di storia na- turale. PANJEK, Aleksander 2006: Človek, zemlja, kamen in burja: zgodovina kulturne krajine Krasa (oris od 16. do 20. stoletja��. Koper: Univerza na primor- skem, Znanstveno-raziskovalno središče, Za- ložba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. PLESNIČAR, Pavel 1998: Ajdovščina – pogled v nje- no preteklost. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv. PEROSSA, Mario 1998: Kontinuiteta v stanovanjski arhitekturi v Istri. Koper: Zgodovinsko društvo za južno primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper. PERŠIČ, Magda 1991: Nekaj predlogov za vključitev Izvestje_5_tekstblok.indd 38 4.12.2008 13:03:43  Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i klasične EPD v bivalno kulturo na primeru Goč in Nove Gorice. Argo 31/32, 20–21. PETRICIG, Paolo 2000:Valli del Natisione – Nediške doline: Ambiente, Cultura materiale, Arte, Trado- izioni popolari, Lingua, Storia. San Pietro al Na- tisione: Cooperativa Lipa editrice. PREMRL, Božidar 1995: Vipavski portali. Vipavski glas 10/34, 8–11, 10/35, 4–7. RAVBAR, Marjan 2004a: Razpotja naselbinskega omrežja v Sloveniji: težnje, razvojne dileme in možni scenariji. IB revija 38/4, 41–51. RAVBAR, Marjan 2004b: Prihodnost omrežja mest v Sloveniji: stanje, težnje, razvojni scenariji in odprta vprašanja naselbinskega razvoja. V: Prosen, Anton (ur.): Prostorske znanosti za 21. stoletje: Jubilejni zbornik ob 30-letnici Interdisci- plinarnega podiplomskega študija urbanističnega in prostorskega planiranja in 60-letnici prof. dr. Andreja Pogačnika. Ljubljana: Fakulteta za grad- beništvo in geodezijo, Interdisciplinarni podi- plomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja, 93–100. RAVBAR, Marjan 2005: Pogledi na usmerjanje traj- nostnega naselbinskega razvoja – težnje, raztu- mevanje in urbani menedžment kot instrument usmerjanja posleitve. IB revija 39/4, 4–15. RAVNIK, Mojca 1988: Vprašanja o istrskem stav- barstvu. Traditiones 17, 121–134. RAVNIK, Mojca 1996: Bratje, sestre, strniči, zermani: družina in sorodstvo v vaseh v slovenski Istri. lju- bljana: Znanstvenoraziskovalni center Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti, Koper: Lipa. REJA, Magda in Tatjana SIRK 1997: Briška kuhinja: Kuhinja in kulinarična kultura v Goriških Brdih. Ljubljana: Viharnik. RENČELJ, Stanislav in Ljubo LAH 2004 (2008): Kraška hiša in arhitektura Krasa: Med očarljivo- stjo in vsakdanom. Koper : Libris. RENER, Milko 1985: La casa rurale nel carso Go- riziano. V: Medeot; Luigi: Il carso Isontino tra Gorizia e Monfalcone, Trieste: Lint, 135–248. RODMAN, Magda (ur.) idr.: Življenje ob tri in krši- nu: Življenjska pričevanja krajanov iz Vipave in okolice. Vipava: Občina. ROSA, Jurij (ur.): Št. Vid – Podnanos: Zbornik pri- spevkov o kraju in njegovi zgodovini. Nova Gori- ca: Pokrajinski arhiv. RUTAR, Marija 1969: Gorska kmečka domačija iz 18. stoletja na Tolminskem: Etnografski zapis. Srečanja 4/20, 76–77. SEDEJ, Ivan 1964: Problemi raziskovanja sloven- ske ljudske arhitekture, Slovenski etnograf 16, 331–336. SEDEJ, Ivan 1969: Kraška hiša. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. SEDEJ, Ivan 1985: Ljudska umetnost na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. SEDEJ, Ivan 1989: Sto najlepših kmečkih hiš na Slo- venskem. Ljubljana: Prešernova družba. SEMERANI, Luciano, Diana DE ROSA in Luciano CELLI 1970: Carso Triestino: Santa Croce. Trie- ste: Libreria Internazionale Italo Svevo. SEREC, Anja idr. 2003: Muzej Kraška hiša v Repnu. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, Naro- dna in študijska knjižnica, Odsek za etnologijo: Inštitut za etnologijo. SIRK, Tatjana 1987: Briška kuhinja. Traditiones 16, 289–329. SLAMIČ, Ivana (ur.) 2001: Ortaona – Vrtovin: 1001–2001. Vrtovin: Krajevna skupnost. SLAPERNIK; Tanja 1994: Geografske značilnosti Spodnje Vipavske doline in Goriškega polja s po- udarkom na prsti in rastju: Diplomska naloga. Nova Gorica: Filozofska fakulteta. SMOLE, Emil 1966: Vipavski Križ. Goriška srečanja 1, 37–45. STANIČ, Ivan (ur.) 1993: Nacionalna strategija pro- storskega razvoja Slovenije: 12. Sedlarjevo sreča- nje. Postojna: Zveza društev urbanistov Slove- nije, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Skupščina občine Postojna. STEPINAC-FABIJANIĆ, Tihomira 1987: Kažuni, kašete, hiške, koče. Zgodovinske vzporednice slo- venske in hrvaške etnologije 3 (Knjižnica Glasni- ka SED 15), 89–101. STRES, Peter 1987: Oris kolonata v slovenskem delu dežele Goriško-gradiščanske do konca prve svetovne vojne. Goriški letnik 12–14, 175–203. STUCCHI, Sandro 1948: La villa rustica roma- na di Lucinico di Gorizia. Studi Goriziani 11, 113–158. STURM, Anna 1965: L'insediamento umano e la casa rurale nell'Alta Val d'Isonzo. Studi Gorizi- ani 37, 77-115. SVOLJŠAK, Drago in Timotej KNIFIC 1976: Vi- pavska dolina: Zgodnjesrednjeveška najdišča. Ljubljana, Nova gorica: Narodni muzej, Goriški muzej. ŠANTEL, Avgusta ml. 2006: Življenje v lepi sobi. Lju- bljana: Nova revija. ŠARF, Fanči 1964: Vrste ognjišč na slovenskem in njih današnje stanje. Slovenski etnograf 16–17, 359–378. ŠARF, Fanči 1974–75: Stanovanjska kultura idrijskih rudarjev ob prelomu stoletja. slovenski etnograf 27–28, 7–34. Izvestje_5_tekstblok.indd 39 4.12.2008 13:03:44 0 Izvestje 5 • 2008 Čl a n k i ŠČUKOVT, Andrejka 1991: Domačijski kompleks Pekel. Primorska srečanja 16/127, 885–888. ŠČUKOVT, Andrejka 1994: Poselitev in tipologija ljudskega stavbarstva v mestu Vipava. V: Koloi- ni , Borut in Andrej Malnič (ur.): Vipavski izbor, Vipava: Agroind Vipava, 229–234. ŠČUKOVT, Andrejka 1995: Goče – primer prenove vasi. Primorska srečanja 19/167, 238–239. ŠČUKOVT, Andrejka 1996: Figuralne slikarije na fasadah kmečkih hiš in znamenjih v vipavski dolini. Primorska srečanja 20/183–84, 587–588. ŠČUKOVT, Andrejka 1997: Kozolci v Malem po- lju in v Sanaboru. Primorska srečanja 21/192, 295–300. ŠČUKOVT, Andrejka 1998a: Vinogradniška zaveti- šča in gruntne bajte v Vipavski dolini. Etnolog 8, 117–129. ŠČUKOVT, Andrejka 1998b: Vinogradniška za- vetišča v Vipavski dolini. Primorska srečanja 22/201, 6–7. ŠČUKOVT, Andrejka 1998c: Domačija Favetti v Skriljah pri Ajdovščini. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 38/3–4, 87–89. ŠČUKOVT, Andrejka 2001: Domačija Pekel v spo- dnji Vipavski dolini, celovit kulturni spomenik. Glasnik SED 41/3–4, 23–27. ŠČUKOVT, Andrejka 2005: Obnovljeno znamenje na Popotniku pod Erzeljem. Vipavski glas 20/72, 7-8. ŠČUKOVT, Andrejka 2007: Kuhinja v Vipavski do- lini v luči razvoja ognjišča in spreminjanja hi- šnih tipov. Kronika 55/2, 423–431. ŠTUPAR-ŠUMI, Nataša 1985: Vipavska dolina. Var- stvo spomenikov 29, 209–228. ŠTUPAR-ŠUMI, Nataša (ur.) idr. 1985–87: Posvet Zaton kraške arhitekture. Goriški letnik 12–14. ŠTUPAR-ŠUMI, Nataša 1996: Stavbna dediščina na Krasu: Doktorska disertacija. Ljubljana: Univer- za v Ljubljani. ŠUKLJE, Gizela 1952: Vpliv podnebnih razmer na oblikovanje hiš in naselij v slovenski Istri. Slo- venski etnograf 5, 44–53. URBANC, Nataša 2003: 50. leta. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije. URŠIČ, Ivanka (ur.) 1996: Št. Vid – Podnanos: Zbor- nik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv. VIDMAR, Jernej 2000: »Svoja hišca, svoja voljica«: Življenje goriškega meščana Henrika Tume in njegove družine med leti 1894 in 1924: Diplom- ska naloga. Univerza v Ljubljani: Filozofska Fa- kulteta: Oddelek za zgodovino. VIDRIH-PERKO, Verena in Beatriče ŽBONA-TRK- MAN 2004: Aspetti ambientali e risorse naturali nell'indagine archeologica: Il caso della valle del vipacco e i suoi rapporti con l'economia aquile- iese. V: Buora, Maurizio in Sara Santorno (ur.): Atti del secondo e del terzo incontro scientificoI, Trieste: Editreg, 32–41. VIDRIH-PERKO, Verena in Beatriče ŽBONA- TRKMAN 2003-04: Trgovina in gospodarstvo v Vipavski dolini in Goriških Brdih v rimski dobi: Interpretacija na podlagi najdišč Loke, Neblo, Bilje in Ajdovščina. Goriški letnik 30–31, 17–72. VILFAN, Sergij 1970: Kmečka hiša. V: Blaznik, Pa- vle (ur.): Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 559–610. VUK, Marko 1979: Arhitektura kraške renesanse: Oris problematike. Goriški letnik 6, 289–312. VURNIK. Stanko 1930: Kmečka hiša slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp: Doneski k studi- jam o ljudski arhitekturi. Etnolog 4, 30–70. W ALTRISCH, Marko 2001: Slovenski gradbeniki v Gorici in zadruga Svoj dom na Livadi. Goriški letnik 28, 347–362. ZORZUT, Ludvik: Na Vipavskem je šaldu lepu. Ko- ledar Mohorjeve družbe Celje 1, 43–62. ZANNIER, Italo 1959: Appunto per uno studio sul- la casa rurale friulana. Ce fastu? 33-35, 1–60. ŽBONA-TRKMAN, Beatriče 1984: Arheološko naj- dišče Pavlini v Lokah. Goriški letnik 11, 73–84. Izvestje_5_tekstblok.indd 40 4.12.2008 13:03:44