PAS p c g SVETEGA Jožefa o / Sv. Jožef za nas Boga prosi! •s n Pas sv. Jožefa in sedem nedelj 4 | svetemu Jožefu posvečenih. ! Spisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. II. natis. Novo mesto. Tisk in založba J. Krajec nasl. 1902. & ___________________________________________________________________51 ■///■s/////////////////////// VSSS/SSS///SS/SS//SSS/SS///S/SS//////'S//'SS//- 'Z'////////////////« V/S/S//r' Z dovoljenjem prečastitega knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani dn6 21. junija 1901 štev. 2228. Pas svetega Jožefa. TAolandisti pišejo v svojem zares ve-JD likanskem delu (acta S. Josephi die 19. Martii pag. 109.) -naslednjo pri-godbo, katero potrjuje celo krivoverski, luteranski zdravnik. V Antverpcnu je živela nuna iz reda sv. Avguština, ki je bila tri leta bolna. Večkrat so jo napadle tako silne bolečine, da je reva omedlela. Več zdravnikov jo je zdravilo, ali vse je bilo zastonj; nihče jej pomagati ne more. Ker nobena človeška pomoč nič ne izda, se pobožna nuna zateče k sv. Jožefu, katerega je od nekdaj visoko častila in se njegovi mogočni prošnji rada pripo-ročevala. Imela je motvoz ali vrvico, ki je bila z molitvijo k sv. Jožefu blagoslovljena. S to vrvico se je opasala in je pričela devetdnevnico v čast sv. Jožefu. In to pobožnost so z njo vred tudi druge nune opravljale, da bi, ako je volja Božja, na mogočno priprošnjo sv. Jožefa ozdravela. 10. rožnika 1659. zadnji dan devetdnevnice je, od prevelikih bolečin vsa potrta, klečala pred podobo sv. Jožefa. Ko ga presrčno prosi, naj bi jej ljubo zdravje vendar še izprosil, na mah odjenjajo vse hude bolečine. In živela je še sedem let, ter ni nikdar več imela poprejšnih bolečin. — Tako pripovedujejo Bolandisti. Leta 1842 so v Veroni na Laškem, v cerkvi sv. Nikolaja, obhajali v čast sv. Jožefu mesec sušeč, kakor po Slovenskem sedanje čase obhajamo veliki traven v čast Materi Božji. Ko so častivci sv. Jožefa slišali to čudno prigodbo, je prosilo več bolnih, da so prejeli tak v čast sv. Jožefu blagoslovljen pas. In mnogoteri bolniki so ozdraveli. Pa tudi druge posebne milosti so dosegli, zlasti še posebno varstvo zoper napade nečistega duha. Škof v mestu Veroni, ki je to izvedel in je spoznal korist, katere se pravoverni s tem češčenjem vdeležujejo, je odločil posebno molitev, s katero naj se ti pasovi blagoslovijo, ter je poslal župnika farne cerkve sv. Nikolaja z natančnim poročilom v Rim, da naj bi sv. Oče vse to potrdili. Zbor sv. obredov, kateremu so sv. Oče vse to v natančno preiskavo izročili, je z dopisom 19. kimovca 1859 potrdil blagoslovno molitev in je privolil, da pravoverni kristjani smejo te pasove v čast sv. Jožefu blagoslovljene nositi. Z drugo prošnjo je veliki škof iz Verone dosegel, da je bratovščina „pasa sv. Jožefa“ v Veroni v glavno bratovščino povzdignjena, in sv. Oče Pij IX. toliko slavnega imena, so jo potrdili 19. sušca 1860, ter so jo z mnogoterimi odpustki obogatili. — To je začetek pasa sv. Jožefa. Kaj pa pomeni pas sv. Jožefa? Kedar se mašnik nameni, opravit najsvetejšo daritev nove zaveze, se obleče v posebna, le za to odločena oblačila. Belo dolgo srajco, albo imenovano, opaše s pasom, cingulom, ne le samo zato, da ga dolga, nabrana srajca ne opovira pri počasni hoji; ta pas ima imenitni, skrivnostni pomen, kakor tudi vsa druga mašna oprava. Razviden je ta pomen v kratki, pa prisrčni molitvi, ktero po cerkveni naredbi mašnik moli, kedar se s tem pasom pre-paše. On moli: „Opaši me, o Gospod! s pasom čistosti in zateri v mojem ledju nagnenje poželjivosti, da ostane v meni čednost zdržnosti in čistosti!“ Po tej cerkveni molitvi je toraj pas pomen svete čistosti, ki je najlepši čednost, katera daje lepoto vsem drugim čednostim, katera človeka angel jem podob- nega stori, katera ga oziroma celo nad angelje povzdigne. Kakor pa je sveta čistost lepa in draga v očeh Božjih in lepa in draga tudi ljudem, ravno tako je pa tudi v silni nevarnosti in je zares težko jo neomadeževano ohraniti, čistost je tako občutljiva čednost, da jo najmanjši puh strupenega greha oskruni ali celo zaduši; je cvetlica, ktera v najrahlejši dotiki že oveni. Ta preimenitni zaklad nosimo v zdrobljivi posodi. Le prezgodaj, in le presilno se vzdiguje v človeku meseno poželjenje, ki ni nikdar ugnano. Naše sprideno meso se neprenehoma, z vso silo vzdiguje zoper duha. Kdo ne čuti te nesrečne vojske? K temu smo izpostavljeni vsi na neizrečeno spolzko stezo. In ta ledena steza so slabi zgledi, nečimerni svet, ki s svojimi zvijačami draži in mika, da omahljivega, mesenega človeka kaj lahko v svoje povsodi nastavljene mu mreže vlovi, in ga velikrat v dolgo, pa zaničljivo in prestrašno sužnost zakuje. Ni je nobene druge čednosti, ki bi imela tako hude in vedne boje s svetom, in s svojim lastnim mesom. Saj vemo, da so največji svetniki imeli prestrašne boje za ohra-nenje svete čistosti. Kdor jo hoče ohraniti, ali kdor si jo hoče zopet pridobiti, če je bil tako nesrečen, da jo je oskrunil, da je meso premagalo duha, se mora zares hudo vojskovati; on je, če tudi nekrvavo, vendar zares mučenik. Ako je v zadobljenje katere čednosti zraven lastnega prizadevanja in vednega zatajevanja človeku potrebna posebna pomoč Božja, je gotovo najpotrebnejša v ohranenje ali zadobljenje svete čistosti. Zato po vsi pravici pravi modri: ,,Ko sem pa zvedel, da ne morem drugače zdržljiv biti, kakor če da Bog, sem pred Gospoda stopil, in ga prosil ter sem govoril iz vsega svojega srca.“ (8, 21.) In vender je ta lepa čednost vsem toliko potrebna; če tudi vsem ne enako. Saj vemo, da nič nečistega ne more v nebeško kraljestvo. Deviško čistost ne- omadeževano ohraniti celo do smrti, je prednost milosti Božje, ki ni vsim ljudem dana. Marija, preblažena Devica je prva povzdignila bandero vednega devištva. Za njo je šel sv. Jožef. Sam deviško čist, je bil izvoljen, je bil odbran, da je varoval devištvo Marijino in ohranil njeno čast pred tem svetom. In veliko tisoč deviških duš vseh stanov, vseh rodov in narodov in vseh časov se je družilo in se še zbira pod banderom prelepega devištva. In to je truma tistih izvoljenih, ki „hodijo za Jagnetom, kamorkoli gre. Ti so odkupljeni izmed ljudi, prvine Bogu in Jagnjetu ... in pojejo novo pesem, katere nihče ne more peti, razun onih, kateri so odkupljeni z zemlje." (Skrivno laz. 14,3,4.) Sveta čistost pa ni potrebna samo tem izvoljenim dušam. Čistost je zapovedana tudi zakonskim po njih stanu in samskim. Šesta zapoved Božja je dana vsem ljudem. Sv. zakon ni plašč pregrehi; sv. zakon je zakrament. Če tudi je Bog na Sinajski gori rekel: Ne prešestuj! je po nauku vseh cerkvenih učenikov s tem rečeno sploh: Ne delaj nečistosti! Vsak človek je po svojem stanu zavezan, čist biti. Ali, Bogu se smili! današnje dni, ko grda nečistost svojo nečimerno glavo predrzno vzdiguje, ko svoje zanjke nesrečna zapeljivost zares prekanjeno očitno in skrivaj nastavlja, ko se pregreha po gledališčih, po očitnih shajališčih, po nesramnih spisih tako predrzno in brez vse opovire poveličuje, ko vse v razuzdanost žene, nečisti ogenj podpihuje; o pač je zares težko, spodobno čistost ohraniti — pač je zares težko, stanovitno se braniti, da slabega, omahljivega človeka splošni valovi grde zapeljivosti seboj ne potegnejo. O zato nam je v tem nepretrganem boju toliko potrebna posebna pomoč od zgoraj, z nebes! Bog pa, naš dobri Oče, ve za naše nadloge in reve, nas ne pusti brez pomoči. On nam je dal mogočne varuhe v tej nevarni vojski. Slehern človek, ako ga napade huda skušnjava, ako ga satan, hodobni svet ali lastno sprideno meso zapeljuje, se zamore osrčiti z mislijo na pričujoč-nost Božjo, na nečimernost vsega posvetnega, na grozo in strah pred smrtjo in ojstro sodbo. Sleherni človek v taki dušni nevarnosti zadobi pomoč, ako ponižno pa zaupljivo kliče Ime Božje. Vsak človek ima svojega angelja varuha, ki nam ravno v taki nevarnosti svoje mogočno varstvo razodeva, ako ga prisrčno kličemo na pomoč. Tudi pobožni klic presladkega imena: Jezus in Marija! nam je gotov pripomoček v skušnjavah zoper sv. čistost. Kdorkoli v imenu Jezusovem kaj prosi, on bo uslišan. In presladko ime: Marija! je strah peklenskim močem. Vsi ti pripomočki so dobri in koristni. O da bi se jih kristjani le tudi povsodi in vselej, pri vseh skušnjavah poprije-mali! Veliko več lepih, čistih in nedolžnih duš bi bilo med nami. Iver so pa nevarnosti tako splošnje, tako velike in tako mnogotere, človek pa toliko omahljiv, toliko nezvest in tako slab, nam je tudi pripomočkov obilnih in mnogoterih silno, silno potreba. Zraven Marije nam pa noben svetnik tako izdatne in gotove pomoči v tem hudem boju dati ne more, kakor ravno sv. Jožef, ki je že tu na zemlji bil varuh Marijnemu devištvu, kateremu je Bog sam v zvesto skrb izročil nedolžnost samo, Jezusa in Marijo, ki je Devica vseh devic. In ta veliki svetnik je zdaj tam v nebesih, za Marijo, naj bliže j veličastnega sedeža Božjega; in njemu je Vsegamogočni dodelil posebno moč in milost, da nam v skušnjavah zoper sveto čistost pomaga; da, kdorkoli v nevarnosti njegovo sveto ime zaupljivo na pomoč kliče, ne bo osramočen; bo zaželjeno varstvo prejel in občutil. Ker je pa pas, okoli ledja ovit, podoba svete čistosti, je pač lahko razumljivo, zakaj pobožni častivci sv. Jožefa radi nosijo ta pas, ki je blagoslovljen s klicanjem na ime tega velicega svetnika in posebnega varuha sv. čistosti. S tem pobožni časti vci pokažejo in razodevajo svojo resnično voljo, da hočejo z vso skrbjo si prizadevati za svojemu stanu spodobno čistost, da hočejo v vsakem boju zoper mesene skušnjave sv. Jožefa na pomoč klicati ter se s tem pasom s svojim velikim varhom posebno združijo in zavežejo in sc njegovemu mogočnemu varstvu popolnoma izročijo. Ta pas je bel motvoz ali volnata vrvica, katero v to pooblaščeni mašnik po cerkveni posebni molitvi blagoslovi. Nosijo ga pobožni časti vci sv. Jožefa pod svojo obleko; lahko tudi na golem životu. Bel je pas sv. Jožefa; to nas opominja na čistost srca. Sedem vozlov ima na enem koncu; ti nas opomnijo na sedmero trpljenje in sedmero veselje, ktero je imel tu na zemlji sv. Jožef. Ako se tako večkrat spominjamo raznih prigodb njegovega življenja, ravno s tem mu kažemo svojo ljubezen, svoje češčenje. Saj i pravi prijatelji si delijo žalost in veselje. Na drugem koncu tega pasa so pa še trije vozli. Kaj pa ti pomenijo? Na pasu redovnikov pomenijo trije vozli trojno obljubo. Obljubo radovoljnega uboštva, vednega devištva, in vcdne pokorščine pod duhovnim poglavarjem. Na pasu sv. Jožefa pa pomenijo tem evan-gelskim svetom enake čednosti, za katere naj sc slehern kristjan posebno prizadeva. Uboštvo v duhu je v tem, da svojega srca ne navezujemo na posvetno posestvo ; prizadevati si moramo za čistost, ki je našemu stanu pristojna, in pokorni moramo biti duhovski in deželski gosposki. To so tri prelepe čednosti, ki naj zaljšajo vsakega kristjana. Te čednosti je sv. Jožef v vsi popolnosti imel; in da bomo pravi častivci njegovi, se moramo ravno za te njegove čednosti posebno prizadevati. Vsak kristjan lahko nosi pas sv. Jožefa, če tudi ni zapisan v bratovščino sv. Jožefa. Ta pas naj mu bo znamenje zaveze, katero stori s svetim Jožefom, da, hoče v njegovem mogočnem varstvu svojemu stanu spodobno čistost ohraniti, ali če jo je zgubil, po moči zopet si jo pridobiti. In ker je ta pas s klicanjem na ime sv. Jožefa po cerkvenih molitvah blagoslovljen, zato ta pas ni le golo znamenje, ampak je tudi izdaten pripomoček za obran j en je stanovske čistosti in je gotovo branilo v času skušnjave vsakemu kristjanu, ki ga spoštljivo in zaupljivo nosi. Pa tudi v drugih, dušnih in telesnih potrebah velikrat prečudno pomaga pas sv. Jožefa pobožnim častiv-cem tega velicega svetnika. Ta pas je tudi znamenje prisrčne zaveze, v katero stopi verni kristjan s svojim velikim pa-tronom in varuhom ter je posvečena zastava posebnega varstva tega, za Marijo največjega svetnika Božjega. Po vsem tem je pač priporočevanja vredno, da vsi častivci sv. Jožefa nosijo blagoslovljeni pas. Ne da bi se v kako novo bratovščino zapisali, ako vzamejo ta pas, se lahko vdeležijo mnogoterih odpustkov, katere hočem pozneje našteti, Podajo in izročijo se pa tako v posebno varstvo svetemu Jožefu. Izpričujejo tudi ravno s tem, da imajo resnično voljo, po svojem stanu čisto živeti in si zagotovijo k temu posebno pripomoč sv. Jožefa. Vsak pobožen kristjan naj bi nosil blagoslovljeni pas sv. Jožefa. Ravno s tem bi očitno in resnobno kazal znamnje duhovnega boja, katerega hoče pričeti v brainbo in ohranjen je svojemu stanu primerne čistosti. (Vsak nov pas pa potrebuje novega blagoslova). Vender noben ud bratovščine sv. Jožefa ni zavezan nositi ta pas. Ravno tako tudi opasani nobenih dolžnostij ne prevzame. Vendar, kateri pas sv. Jožefa nosijo, da bi svoj namen ložje dosegli, naj se prizadevajo: 1. Naj bodo opasani posebno skrbni v izpolnovanju 6. in 9. zapovedi Božje, v katerih Bog vsakemu človeku zapoveduje, ohraniti njegovemu stanu primerjeno čis- tost. Zato naj se opasani skrbno ogibljejo vsake nevarnosti, ki bi to prelepo čednost, sveto čistost, kako oskruniti za-mogla. Naj se z vso pazljivostjo varujejo vsega, kar bi onečastilo pas, ki je znamenje svete čistosti. Nikoli naj ne berejo, nikoli naj ne gledajo kaj spod-takljivega, kar bi jih zapeljevalo v pregrdo, tej angeljski čednosti nasprotno pregreho. 2. Vsak večer naj opasani prav skrbno izprašajo svojo vest, zlasti še oziroma svete čistosti. In ako le kaj zapazijo, da so se v tem kaj pregrešili, da bili so premalo skrbni, premalo pazljivi, naj Boga prisrčno prosijo, da jim po zaslu-ženju Jezusa, Marije in sv. Jožefa prizanese in odpusti; pa naj ponovijo trden sklep, da bodo za naprej bolj skrbni, bolj pazljivi, in da se bodo zares resnobno prizadevali, po svojem stanu spodobno, čisto živeti. 3. Da se v prelepi čistosti vtrjujejo, naj opasani s privoljenjem svojega spo- 2 Tednika posebno v ta namen pogosto prejemajo svete zakramente. 4. Da sebe in druge (zlasti še sebi izročene) k svetemu življenju vnemajo, naj si opasani prizadevajo, da kolikor je le mogoče posnemajo sv. Jožefa, preči-stega ženina preblažene Device Marije in prelep zgled svete čistosti. Zato naj 5. molijo, ako mogoče vsak dan to le lepo molitev: „0 častitljivi sv. Jožef, oče in zavetnik devic, zvesti varuh, kateremu je Bog nedolžnost samo, Jezusa Kristusa in Marijo, devic Devico, izročil; prisrčno te prosim po Jezusu in Mariji, teh tebi tako dražili zastavah; zadobi mi milost, da se obvarujem nečistosti, in da s čistun, deviškim srcem služim Jezusu in Mariji, in da v njuni službi stanoviten ostanem v popolni Čistosti. Amen. (300 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 3. sveč. 1863.) 6. Opasani s pasom sv. Jožefa naj se še posebej prizadevajo: a. Da zjutranje in večerne molitve pobožno opravljajo. b. Da so v nedeljah in v praznikih s spodobno pobožnostjo pri z jutranji in popoldanski službi božji, in da te dneve, kolikor jim čas pripusti, kaj pobožnega, izpodbudljivega berejo. c. Da vsako leto mesec sušeč še posebno sv. Jožefu v čast posvetijo, in se, ako je mogoče, na njegov god in praznik z devet- ali saj tridnevnico pripravijo. d. Da o praznikih sv. Jožefa: V spomin njegove zaroke, 23. prosinca; v njegov god, 19. sušca; v god njegovega varstva, 3. nedeljo po veliki noči, sv. zakramente prejmejo in te dneve posebno praznujejo. e. Da sebe in vse svoje sv. Jožefu posvetijo. f. Da radi sv. Jožefu posvečeni altar obiskujejo; so pri njemu v čast branih sv. mašah; da imajo v svoji hiši 2* ali sobi kako podobo sv. Jožefa, pred katero svoje molitve opravljajo. g. Da večkrat na čast sedmerega veselja in sedmerih žalosti sv. Jožefa molijo. Se ve da nihče ni zavezan pod nika-koršnim grehom, vse to izpolnjevati; ako-ravno naj se vsak kristjan rad poslužuje teh pripomočkov, da zamore pod varstvom tega mogočnega zavetnika toliko ložje svojemu stanu primerno čistost ohraniti. Odpustki, katerih se zamorejo opasani udeležiti. A. Popolni: 1. V dan pridružen ja k bogoljubni družbi. — 2. Smrtno uro vsem vpisanim, ki resnično skesani in izpovedani prejmejo sv. zakramente; in če tega ne morejo storiti, sveto Ime Jezusovo skesani pokličejo z ustmi ali saj v srcu. — 3. V dan, ki je posvečen zaročen ju Device Marije s sv. Jožefom, (23. prosinca). — 4. V praznik sv. Jožefa (19. sušca), ali en dan v devet- dnevnici tega praznika, ki si ga izvolijo opasani. — 5. V dan varstva sv. Jožefa (3. nedeljo po veliki noči), ali en dan v tridnevnici pred imenovano nedeljo. Da opasani zadobijo te odpustke, je potreba: 1. Resnično kesanje, izpoved in sv. Obhajilo. 2. Obiskovanje cerkve bogoljubne družbe, ali katerekoli cerkve, ali očitne kapele. 3. Molitev za mir med krščanskimi vladarji, za iztrebljenje krivoverstva, in povišanje sv. cerkve. B. Nepopolni: 1. Bratom in sestram, ki vsaj skesano obiščejo svojo cerkev ob kvaternih nedeljah, in tam molijo v namen svete cerkve (kakor zgorej 3.), je dovoljenih odpustkov sedem let in sedemkrat štirideset dni. 2. Vselej, kedar so pri sveti maši ali pri službi božji, ki se obhaja v njihovi cerkvi; 3. ali kedar so pri obhodih, ki se vrše z dovoljenjem škofovim ; 4. ali kedar spremljajo sv. Rešnje Telo pri kakem obhodu, ali k bolnikom kot popotnico, ali ob katerikoli drugi priliki in času; 5. ali, če ne morejo pri- čujoči biti, pa kedar se daje znamnje z zvenenjem; če molijo en Oče nas . . in Cešena Marija . . ali pa petkrat Oče naš . . in Cešena Marija . . za ranjce družbenike; 6. ali opravijo katerokoli drugo dobro in bogoljubno delo; — dobe vsaki krat šestdeset dni odpustkov. Opomba, Vsi ti odpustki, popolni in nepopolni, se zamorejo obrniti v prid vernim dušam v vicah. Posebne pravice. 1. Bolniki in vsi, ki so resnično zadržani, obiskovati naznanjene cerkve v dosego odpustkov, morejo s privoljenjem postavnega izpovednika obiskovanje cerkve spremeniti v druga dobra dela. 2. Začasni vodnik družbe sv. Jožefa ima oblast, blagoslavljati pasove in jih družbenikom deliti. 3. Svete maše, ki jih da bogoljubna družba brati za ranjce družbenike, so obdarovane s popolnim odpustkom za ranjce. Te odpustke in te pravice so podelili sv. Oče Pij IX. 14. sušca in 21. k im ovca 1862. Molitve v čast sedmeremu veselju in sedmeri žalosti sv. Jožefa. 1. 0 prečisti ženin presvete Device Marije, častiti sveti Jožef! Kakor velika je bila skrb in britkost tvojemu srcu, ko nisi vedel, bi li svojo neomadežano nevesto vzel k sebi ali jo zapustil; tako neskončno pa je bilo veselje, ko ti je Gospodov angelj razodel veličastno skrivnost včlovečenja. Zavoljo te tvoje žalosti in zavoljo tega tvojega veselja te prosimo, tolaži in napolni naša srca sedaj in v naših smrtnih bolečinah s tolažbo pravičnega življenja in sv. smrti, ki naj bo podobna smrti tvoji v pričujočnosti Jezusovi. Oče naš . . . Češcna Marija . . . Čast bodi Očetu . . . 2. O presrečni očak, častiti sveti Jožef ! izvoljeni rednik včlovečene Besedo! žalost, katero si občutil, ko je bilo Dete Jezus v toliki revščini rojeno, se je zdajci spremenila v nebeško radost, ko si zaslišal hvalno angelsko petje in si videl slavo razsvetljenega svetega večera. Zavoljo te tvoje žalosti in zavoljo tega tvojega veselja te prosimo, izprosi nam to milost, da bomo po dokončanem popotovanju tega življenja vredni, da bomo poslušali hvalno petje angeljsko in uživali bliščobo nebeškega veličastva. Oče naš . . Češena si Marija . . . Čast bodi Očetu . . . 3. Pokorni izpolnovalec božje zapovedi, častiti sveti Jožef! predraga Kri, katero je Božje Dete, naš Izveličar pri obrezovanju točilo, je tvoje srce presunilo; pa ime Jezus, katero si mu ti dal, je tvoje srce utolažilo in z veseljem napolnilo. Zavoljo te tvoje žalosti, in zavoljo tega tvojega veselja te prosimo, izprosi nam to milost, da svoje življenje obvarujemo vsega greha, in se s presladkim Imenom v svojem srcu in v svojih ustih ločimo s tega sveta. Oče naš . . . Cešena Marija . . . Čast bodi Očetu . . . 4. Prezvesti svetnik, ki si se udeležil skrivnosti našega odrešenja, častiti sveti Jožef! Simeonovo prerokovanje o trpljenju, katero bo zadelo Jezusa in Marijo, ti je smrtne bolečine napravilo; pa z blaženim veseljem si bil napolnjen, ko si spoznal izveličanje in častitljivo vstajenje ncštovilnik duš, ki so se ga udeležile po prerokovanju tega trpljenja. Zavoljo te tvoje žalosti, in zavoljo tega tvojega veselja te prosimo, izprosi in pridobi nam to milost, da bomo prišteti njim, ki bodo po zaslužen ju Jezusovem in na priprošnjo Marij no častitljivo od smrti vstali! Oče naš . . . Čošena Marija . . . Čast bodi Očetu . . . 5. Čujoči varh in prisrčni prijatelj včlovečenega Sinu Božjega, častiti sveti Jožef! kako si se trudil, da si Sinu Najvišjega hranil in redil, zlasti še, ko si ž njim moral bežati v Egipt; pa kako velika je bila tvoja tolažba, ko si svojega Boga vedno pri sebi imel in si videl, kako so se rušili pred njim egiptovski maliki. Zavoljo te tvoje žalosti in zavoljo tega tvojega veselja te prosimo, izprosi nam to milost, da se peklenskega sovražnika, zlasti v begu nevarnih priložnostij ogibamo, in da se v našem srcu vsi maliki posvetnega navezovanja zrušijo, da se Jezusu in Mariji popolno vdamo, da le za nju živimo in z njima srečno umremo. Oče naš . . . Češena Marija . . . Čast bodi Očetu . . . 6. Pozemeljski angelj, častiti sveti Jožef! strmeče si gledal, kako je bil kralj nebeški tvojim migljejem pokoren. Ko si nazaj šel iz Egipta, je bilo tvoje veselje skaljeno zavoljo strahu pred Arhe-lajem; angelj pa te je potolažil in veselo si prebival v Nazaretu z Jezusom in z Marijo. Zavoljo te tvoje žalosti, in zavoljo tega tvojega veselja te prosimo, izprosi nam to milost, da bodo naša srca prosta vsega škodljivega strahu, in da se vedno veselimo v miru dobre vesti, da z Jezusom in z Marijo sklenjeni živimo in se z njima združeni s tega življenja ločimo. Oče naš . . . Češena Marija . . . Čast bodi Očetu . . . 7. Podoba vse svetosti, častiti sveti Jožef! ko si brez svojega zadolžen ja Dete Jezusa izgubil in si ga s preveliko žalostjo tri dni iskal, da si z veseljem in radostjo v tempeljnu med učeniki našel njega, ki je življenje tvoje. Zavoljo te tvoje žalosti, in zavoljo tega tvojega veselja te prosimo z ustmi in s srcem, govori za nas. da nikdar z velikim grehom Jezusa ne izgubimo. Ako bi se pa to v našo preveliko nesrečo zgodilo, nam izprosi, da ga neutrudljivo z nepretrgano bolečino iščemo, da ga zopet dobimo in se njegove milosti veselimo zlasti še v trenutku naše smrti, da z njim v nebesa gremo, ga vso večnost vživamo in s teboj slavo njegovega usmiljenja prepevamo. Oče naš . . . Češena Marija . . . Čast bodi Očetu . . . Jezus je nastopil takrat svoje trideseto leto, in menili so, da je sin Jožefov. Prosi za nas, sveti Jožef! Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. O Bog, kateri si v svoji nam nerazumljivi previdnosti svetega Jožefa izvolil za ženina svoji presveti porodnici; prosimo te, dodeli nam, da nam je priprošnik v nebesih on, katerega tu na zemlji svojega varuha častimo; ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Sedem nedelj svetemu Jožefu posvečenih. I. Nedelja, v čast žalosti in veselja, katerega je imel sv. Jožef, ko je videl, da je Marija mati postala. Po prečudni narediti Božje previdnosti sta bila zaročena Jožef in Marija. Zvesta svoji obljubi vodnega devištva sta angeljem enako živela v svoji revni hišici v prijaznem Nazaretu. In takrat je Gospod storil velike reči preblaženi Devici. V njenem naročju se je dopolnil čudež včlovečenja Sinu Božjega, ker sveti Duh je njo storil Mater Edino-ro j enemu vsegamogočnega Očeta. Jožefu je bilo vse to še prikrito. Kako se je zavzel, ko je videl, da je njegova, angeljsko čista nevesta mati, pa si tega nikakor razjasniti ni mogel! Bil je „pravičen mož,“ zato se je branil vsacega krivičnega natolcevanja, se je ogibal vsake prenagle sodbe. Sv. Avguštin pravi, da je sv. Jožef sprejel Marijo, ko je šla iz Jeruzalemskega tempeljna; toraj jo je peljal seboj v svojo hišo, ko je ona zapustila hišo Božjo, koder je od svoje prve mladosti nedolžno živela. Po spriČevanju sv. Petra Iirizologa je bil sv. Jožef priča njene nedolžnosti, varil njene čistosti in branitelj njenega devištva. Videl jo je zdaj v drugem stanu, pa videl je tudi njeno obnašanje; priča je bil njenega tihega, samotnega, nedolžnega in svetega življenja. Videl je v njej še zniiraj lepoto njenega svetega devištva. Njeni pogledi. vse njeno življenje je razodevalo njeno neskaljeno nedolžnost. Zato pravi sv. Krizostom: Sv. Jožef ni ostal pri tem, kar so njegove oči vidile, raji je mislil, da mora biti čudež božje milosti, kakor da bi padla tako nebeško - čista Devica. Bil je pa tudi sv. Jožef dobro zveden v pismih stare zaveze. Vedel je, da po prerokovanju preroka Izaija bo Devica rodila obljubljenega Mesija, katerega so tisti čas vsi pravični željno pričakovali. Kaj če bi bila Marija izvoljena Mati Me-sijeva? Opravičena je bila ta misel; saj je bil priča njene velike svetosti. Ali kdo in kaj sem jaz, si je mislil Jožef v svoji ponižnosti; kdo sem jaz, da bi smel pri sebi imeti Mater svojega Boga? Kdo sem jaz, da bi Mati Božja bila meni nevesta? Kako bi se predrznil, biti pri tako imenitni, veličastni Gospe? Joj meni! Ozia se je na tla zgrudil, ko se je le nespoštljivo dotaknil skrinje stare zaveze; kaj bi se meni zgodilo, ako bi se kako spozabil in bi kdaj ne izkazoval spodobnega spoštovanja tej skrinji nove zaveze, ki hrani pravo nebeško mano, ki nosi v sebi po-stavodajavca samega! — Take in tem enake misli so, po nauku več imenitnih cerkvenih učenikov, napolnjevale s sveto grozo dušo pobožnega pa ponižnega tesarja v Nazaretu. Gospod pa je poslal tako britko stiskanemu svojega angel j a, ki ga je potolažil in mu razodel skrivnost včlo-večenja Sina Božjega. Besede, katere je nebeški poslanec svetemu Jožefu govoril, spričujejo, da le ponižnost, nezaupnost samega v se in sveta groza je svetega očaka tako daleč prignala, da je mislil skrivej zapustiti Marijo, svojo nevesto. Angelj mu ne očita, ga ne graja, ga še le tolaži, mu daje srčnost. „Ne boj se!“ mu pravi. To so besede mile, ki boječo, plašno dušo osrčij o, pokrepčajo. Ravno te besede je govoril veliki angelj Gabriel Mariji, da jo je potolažil, ko se je prestrašila, kadar se jej je prikazal in jej ozna- 3 nil, da bo mati Ona, ki je Gospodu devištvo obljubila. „Ne boj se, Marija!" je tudi takrat rekel angel j. Beseda, ki je prestrašeno nedolžnost Marij no potolažila, je umirila tudi boječo ponižnost Jožefovo. Po nauku sv. Janeza Krizos-toma so pa skrivnosti polne besede, s katerimi je angelj sv. Jožefa potolažil in osrčil. „Jožef, sin Davidov, ne boj se!" je rekel. Po imenu ga je poklical, da mu je dal srčnost. Tako ga je opomnil njegovega rodu, opomnil ga je obljube, katero je Gospod dal Davidu, da bo iz njegovega rodu rojen Mesija. To je skrivnost Božjega usmiljenja, katera se je spolnila v Mariji, ki je ravno tako kraljevega Davidovega rodu. Sv. Fulgencij takole opiše besede angeljeve: „Jožef! Marija je tvoja, po postavi ti dana žena; sveti Duh ti jo je dal; in on je doprinesel v njej veliko skrivnost, katera je s sveto grozo napolnila tvojo dušo. Ta Duh ljubezni pa noče, da bi se razdrla zaveza zakona, katero je on zavezal. Akoravno je njemu izročeni zaklad zdaj nezmerno dražji postal, vendar naj le še to veliko srečo uživa, da ta zaklad ima. Ko si je Sin Božji Marijo za mater izvolil, pa ni hotel, da bi jenjala tvoja žena biti; on jo ravno s tem tvoji bogo-ljubnosti izroči, da njeno čast varuješ in njenega Božjega Sina z vsem oskrbuj eš.“ Te besede angeljeve so napolnile srce sv. Jožefa z neizrečenim veseljem. Ko je zdaj neskončne veljave in nezmerne časti svoje presvete neveste zagotovljen in prepričan, je bilo njegovo veselje tako popolno, da je s kraljevim prerokom, s svojini pradedom, lahko k Bogu zdihnil: ,,Po obilnosti bolečin v mojem srcu so tolažbe tvoje razveseljevale mojo dušo.“ 19-> 3* V trenutku je tako Gospod Bog potolažil nevihto v duši tega pravičnega moža, ter ga napolnil s presladkim mirom. In tako stori Gospod vselej, ako se le duša njegovi volji popolnoma podvrže. V svoji dobroti pošlje po nevihti ljubi mir in po brhkostih in solzah vlije veselje v naše srce. In to je mogočen nagib, da smo potrpežljivi in se v vsem popolnoma podvržemo sveti volji božji. Zgled. Dva meniha frančiškana sta bila na barki, ki je jadrala memo Handrskega obrežja. Na enkrat nastane huda nevihta, ki treši barko na skalovje, da se razbije in potopi. Tri sto oseb, ki so bili na nesrečni barki, je potonilo v valovih razburjenega morja. Po prečudni previdnosti božji sta se meniha oklenila bruna razdejane barke. Tri dni in tri noči sta se držala tega bruna v pregrozni nevarnosti na morskih valovih. Oba sta bila zvesta častivca sv. Jožefa. Z velikim zaupanjem sta zdihovala v njegovo pomoč, da bi ju rešil te smrtne nevarnosti. In njuna molitev ni bila zastonj. Nevihta je pojenjala; nebo se je zjasnilo; morje se je umirilo. Oživelo je tudi upanje v njunem srcu. Z veselim začudenjem pa sta zapazila zraven sebe čvrstega moža, ki je prečudno ljubeznjiv, pa veličasten. Ta mož ju je pozdravil, ter se jima ponudil za vodnika. Morje in vetrovi so bili pokorni njemu, kateremu je bil nekdaj pokoren Gospod morja in vetrov. Prišli so na suho. Meniha padeta na svoja kolena pred rešitelja, katerega nista poznala, ter sta ga kot poslanca božjega častila. Ko ga pre-srčno zahvalita, ga lepo prosita, naj bi jima povedal, kdo da je. „Jožef sem,“ pravi prikazen; „ako mi hočeta kaj prijetnega storiti, molita vsak dan sedemkrat Oče naš ... in Ce-šena Marija ... v spomin sedmere žalosti, katero je moja duša občutila, in v spomin sedmerega veselja, s katerim je bilo moje srce prenapolnjeno v dnevih, katere sem na zemlji preživel v družbi Jezusa in Marij e. “ — Pri teh besedah izgine in meniha ga ne vidita več. Vsa vesela in srečna sta za trdno sklenila, da hočeta svetega Jožefa še prisrčnejše častiti in mu vse svoje žive dni sluziti. V tej kratki prigodhi moramo občudovati zvestobo sv. Jožefa, ki je urno in vselej pripravljen, da pomaga njemu, ki ga na pomoč kliče. Spoznati moramo pa tudi njegovo neskončno veliko dobroto, ki tako malo zahteva za toliko milost, ki tako malo tirja za tako dragi zaklad, za ohranjen j c življenja, In ker je sv. Jožef v tej prigodbi sam razodel, kaj mu je najljubše, mar se ne bomo radi spominjali sedmerih brit-kostij in sedmerega veselja njegovega, ako smo res zvesti častivci njegovi? Mislimo si, da smo tudi mi tisti srečni menihi, katere je sveti Jožef iz morskih valov potegnil in rešil gotove smrti. Mislimo si, da tudi nam on sam govori: Jaz sem Jožef, na katerega zaupajte. Gospod Bog mi je dal moč in tudi voljo, da vam pomagam v vseh vaših brhkostih in težavah. Jezus Kristus, moj rejenček, in Marija, njegova deviška Mati, mi ne odrečeta ničesar, kar bom za vas prosil. Imejte v časti spomin moje žalosti in mojega veselja, in gotovo bote izkusili moje varstvo in mojo pomoč v vseh nevihtah tega sveta, kjer vas neprenehoma napadajo skušnjave in razne brhkosti in težave. Vsak pravi častivee sv. Jožefa naj bo zagotovljen, da si bo varstvo tega velicega svetnika naj p opre j in naj ložej naklonil, ako se bo večkrat spominjal njegovih žalostij in njegovega veselja, ter bo v ta namen večkrat opravil molitve, ki so za to pobožnost od svete cerkve potrjene in od rimskih papežev z odpustki obdarjene. Sveti občutki, ki bodo pri premišljevanju teh lepih skrivnost naše srce napolnovali, bodo gotovo znamnje prave ljubezni, s katero tega velicega svetega očaka ljubimo; in ta naša ljubezen ga bo gotovo nagnila, da nas bo varoval v življenju, zlasti pa še našo smrtno uro. Duhovna vaja. Danes daruj sveto obhajilo v zahvalo za vse, kar je sv. Jožef Jezusu in Mariji tukaj na zemlji podelil. Daruj danes zadobljene odpustke tistim dušam v vicah, katere sov svojem življenju posebno ljubile in častile svetega Jožefa. Opravi še molitve v čast sedmeremu veselju in sedmeri žalosti svetega Jožefa. Jezus, Marija, Jožef. Ta teden posnemaj svetega Jožefa in bodi tiho. Opusti vse nepotrebno govorjenje ; varuj se zlasti vsega obrekovanja in opravljanja. Daruj mu vsaki dan sedem majhnih darov. Na priliko: Vstani zjutraj saj nekatere trenutke poprej; bodi bolj zbran pri jutranji molitvi; pritrgaj si kaj malega pri jedi ali pijači; zmoli kak Oče naš . . . več; zatajuj se v kaki če tudi čisto majhni nasprotnosti; bodi bolj zbran in sam za se. To bo lep duhoven šopek sedmerih ljubih cvetlic, katerega daruj svojemu patronu in varhu. Njegovo očetovsko oko bo gotovo lju-beznjivo se oziralo na tak dar resnične ljubezni, ter te bo blagoslovilo in varovalo, in ti bo izprosilo tistih milosti, katere najbolj potrebuješ. II. Nedelja, v čast žalosti in veselja, katerega je imel sv. Jožef pr'i rojstvu Božjega Deteta v Betlehemskem hleva. Čas je dotekel, da bi prečista Devica porodila svetu obljubljenega, tako težko pričakovanega Mesija. Jožef je bil z Marijo v Betlehemu. Povelje rimskega cesarja ga je napotilo v mesto njegovega pradeda, kralja Davida. Tu se je moral popisati dati s svojo zaročeno nevesto Marijo, ki je bila izvoljena Mati Sinu Božjega, Odrešenika vesoljnega sveta. Zastonj išče po vsem Betlehemu prenočišča svoji nebeški nevesti; povsodi ga odpravijo. Ne v očitnih prenočiščih, ne pri njegovih znancih ni prostora za n ju. Zdaj se je izpolnila beseda evangeljska: „Sin Božji je v svojo lastnino prišel, in njegovi ga niso sprejeli." Jan. 1, n. Prisiljen je bil Jožef, da je prenočil s svojo preblaženo nevesto zunaj mesta v zapuščenem hlevu, v skalnati duplini. In tukaj, na tem samotnem, revnem kraju je hotel biti rojen Sin Najvišjega, Sin vsegamogočnega Stvarnika nebes in zemlje; tukaj se je hotel prikazati zagrešenemu človeškemu rodu. Kakšno žalost je občutilo srce sv. Jožefa, ko je videl, kako se je hotel ponižati Sin Božji pri prihodu na ta svet, in mu on boljšega prostora preskrbeti ni mogel! Tu je ležalo Dete nebeško na revni troh-ljivi slamici; lahne plenice so ga pokrivale in pač komaj kaj ga branile pred ponočnim hladom zimskega časa. Ko je Izveličar sveta v zimskem mrazui n v toliki revščini prvikrat, kakor vsako človeško dete, zajokal, o kako je bilo dobro srce njegovega rednika presunjeno in užaljeno! Gotovo je presrčne solze točil, ko je zagledal prve solze, katere je včlovečeni Bog za naše grehe jokal. Na svojih kolenih je molil to Dete in ga je spoznal svojega Boga. Akoravno je videl v njem le slabost in uboštvo, ga je vender spoznal in častil stvarnika nebes in zemlje, IzveliČarja in Odrešenika celega sveta. In njemu je daroval svoje srce, vse svoje moči, celo svoje življenje. Hvalil in zahvalil ga je, da je njega izvolil, da po očetovsko skrbi zanj. Da je bilo veselje njegovo še večje, mu poda Marija na naročje to nebeško Dete, katero je Bog njegovi skrbi izročil. Jožef je kleče prejel Dete iz rok njegove deviške Matere, ga položi z vso častjo in z gorečo ljubeznijo na svoje srce, ga poljubi in nebeškemu Očetu daruje v dar sprave za grehe celega sveta, ter toči solze presvetega veselja, in ga položi nazaj na naročje njegovi presveti Materi; saj Marij no naročje je bilo edini altar, čist in svet zadosti, da je prejel ta nebeški dar. O kako srečen je bil zdaj po nižni sin Davidov vkljub svoji po-zemeljski revščini! Pozabil je trud in britkost, težavo in skrb poprejšnjega večera, ko je slišal ubrano nebeško petje, s katerim so angelji Božji oznanovali rojstvo Tistega, katerega je smel svojega rejenca imenovati! Če tudi reven in ubog, je bil zdaj bogatejši, kakor naj premožnejši njegovih sprednikov; saj je imel naj dražji zaklad celili nebes. Pred tem veličastnim zakladom je izginila vsa slava njegovega imenitnega, kraljevega rodu. Katerega je kraljevi prerok David v duhu gledal in svojega Gospoda in Boga pozdravljal, tega Emanuela je Jožef z lastnimi očmi gledal in na svoje ljubezni vse goreče srce pritisnil. On bo živel zdaj v družbi Njega, katerega so njegovi očetje in pradedje s tolikim hrepenenjem pričakovali. Vsako drugo veličastvo se izgubi pri teni veličastvu; vsako drugo veselje izgine pri tem veselju. Po nerazumljivi previdnosti Božji je bilo v čistem srcu sv. Jožefa združeno veselje in žalost v toliki meri, da tega nikakor dopovedati ne moremo. Žalost mu ni kalila svetega veselja; pa tudi veselje ni hladilo njegove britke žalosti. Žalost in veselje je imelo en izvirek, in ta je bila ljubezen do Boga, ljubezen do Jezusa in Marije. Ta ljubezen mu je napravila neskončno veselje; pa ravno ta ljubezen mu je delala britko žalost. O duša moja! pomisli, kaj pa je vzrok tvojega trpljenja, kje izvirek tvojega veselja? Je li tudi prava in resnična ljubezen do Boga? Ali morebiti pa je le tvoja lastna ljubezen ali ljubezen do sveta in tvoja strast vzrok in namen tvojega trpljenja, tvojega žalovanja; pa tudi tvojega veselja? Ni pa pravo veselje, ako nima v Bogu svojega začetka; pa tudi trpljenje ni zveličansko, ako ni v ljubezni do Boga. Ljubezen do Boga nas mora v vsem voditi. Zgled. V lijonski bolnišnici na Francoskem je bil star vojak, ki je živel tje v en dan. Ta mož ni imel nič vere. V svoji mladosti že je bil slabo izrejen. Rojen je bil o času francoske prekucije, ko je bila sveta vera grdo zaničevana, ko so maš-nike preganjali in neusmiljeno morili, in so cerkve oskrunjali in podirali. In tako je rastel brez vse verske vednosti. Postal je vojak in v vojski s Španjoli je z druzimi pajdaši vred marsikaj hudega storil, cerkve in samostane ropal in skrunil. Tudi še zdaj, v svoji sivi starosti, se ni zmenil za svojo dušo, in lmdo ga je zdražil, kdor mu je krščanskih dolžnostij kaj omenil. Temu nesrečnemu starčku je pa mili Bog dal hčer, ki je bila prav pobožna. Ta dobra hči je veliko zdihovala in molila za svojega očeta, da bi se ga Bog usmilil in njegovo dušo rešil. V svoji ponižnosti pa je deklica mislila, da je njena molitev preslaba, da ne zasluži uslišana biti; zato je vse pobožne znance prosila, naj z njo molijo in Boga prosijo za njenega očeta. Pobožna prijateljica njena je bila posebna ča-stivka svetega Jožefa. Neki dan dobi ta prijateljica več malih bukvic, v katerih je bilo popisano, kako pobožni kristjani sedem nedelj zaporedoma častijo svetega Jožefa. In te bu-kvice nese pobožna častivka svetega Jožefa v bolnišnico, kjer je oni stari vojak bil, pa jih razdeli usmiljenim sestram, katere so bolnikom stregle, ter jih milo prosi, naj združene opravijo to pobožnost in s tem prosijo za spreobrnjenje onega nesrečnega moža. Med tem je njegova pobožna hči še bolj prisrčno prosila za svojega očeta. In ta stanovitna in zaupljiva molitev je predrla oblake in prišla pred sedež božji. Stari bolnik se je omečil; svetlo je postalo v njegovi duši. Pet in štirdeset let ni sprejel nobenega zakramenta. Zdaj se spove čisto in skesano, in njegova dobra hči je bila tako srečna, da ga je v praznik žalostne Matere Božje leta 1862 peljala k sv. obhajilu. Zdaj je bil mož ves drugačen, in njegova hči ne more prehvaliti moči in dobrote svetega Jožefa. — Kdorkoli moli za spreobrnenje grešnikov, kaže resnično pobožnost in pravo vnemo za izveličanj e ne- umrjočih duš. Prosi tudi ti, krščanska duša! svetega Jožefa za to milost; poprosi še druge pobožne duše, naj s teboj prosijo svetega Jožefa, zlasti še, ako gre za spreobrnenje nevarno bolnega in za spreobrnenje katerega tvojih znancev ali prijatlov. Duhovna vaja. Danes daruj sv. obhajilo v zahvalo in v čast svetemu Jožefu za vse velike milosti, katere jc on tebi in vsem ljudem že izprosil in jih še bo. — Daruj popolni odpustek danes tistim ubogim dušam v vicah, ki so v svojem življenju sveto družino posebno častile. — Opravi še molitve v čast sedmeremu veselju in sedmeri žalosti sv. Jožefa. Jezus, Marija. Jožef. Posnemaj ta teden sv. Jožefa v vnemi pobožne molitve. Prosi ga, naj te uči prav moliti, naj te vadi posebno notranje molitve in premišljevanja. Prizadevaj si, da bo tudi tvoje delo in opravilo resnična molitev po dobrem namenu, katerega stori precej v začetku svojega dela, in da se postaviš v pri-čujočnost Božjo. Vsak dan naberi sedem malih darov in zvečer prosi sv. Jožefa, da te darove svojemu božjemu rejencu ponudi in daruje v tvojem imenu. III. Nedelja, na čast žalosti in veselja, katero je imel sv. Jožef pri obrezovanju Gospodovem. Ker je hotel Jezus, kot obljubljeni Odrešenik, dopolniti vso postavo, se je v svoji ponižnosti podvrgel tudi bolečemu obrezovanju, s katerim so bili judovski fantiči osmi dan po svojem rojstvu prišteti izvoljenemu ljudstvu. Sveti Jožef je bil tudi zraven, ko je bilo nebeško Dete, osem dni staro, obrezano. Kako hudo je bilo njegovemu občutljivemu srcu, ko je bil priča, kako se je Božje Dete podvrglo temu postavnemu obredu. Res je, vsi izraelski otroci so se morali tej postavi vdati; ali, če so tudi drugi stariši svoje otroke ljubili, vendar se njihova ljubezen ne more primerjati ljubezni, s katero je Jožef ljubil svojega nebeškega rejenčka; ker ljubil ga je ne le kot svojega sina, ampak ljubil je v njem svojega Boga. Vedel pa je tudi sveti očak, da se nebeško Dete pri vsi svoji otroški slabosti popolnoma zaveda svoje pameti; vedel je, da se rado volj no podvrže vsemu, kar se od njega tir j a; vedel je, da Gospod hrepeni po trpljenju in da občuti vse bolečine; pa da to prvo krvavenje, kateremu se je podvrglo Božje Dete, je le pomen, je prva poskusu j a vsega tistega prestrašnega trpljenja, katero ga čaka koncem njegovega življenja gori na Kalvariji. Jok teh prvih bolečin Jezusovih in srčna britkost uboge Matere sta trgala srce sv. Jožefu. Pa s sveto srčnostjo napolnjen in vtrjen v veri. ki je bila močnejša, ko Abrahamova, se je preblagi ženin Matere Božje vdal naredbam Božjega Sina. On daruje nebeškemu Očetu predrago kri, ki je tekla v naše odrešenje, katere ena kaplja bi zadostila, odrešiti vesoljni svet. Pri tem skrivnostnem obredu je bilo Sinu Božjemu dano presveto ime Jezus, po Božjem povelju. Kdo bo dopovedal, s koliko častjo, s kolikim zaupanjem in s koliko ljubeznijo je sveti Jožef izgovarjal to presveto ime! Saj je to presveto ime „Jezus“ nam vsem tolažilo na popotovanju tega življenja in naše upanje v smrtni uri. To prečeščeno Ime, katero je sveti Jožef gotovo velikrat izgovarjal, je bilo njegovim ustom slajše, ko najčistejši med, in njegovim ušesom ljubeznjivše, ko nadzemeljsko petje. To presveto ime Jezus naj bo začetek in konec tudi vsemu našemu dejanju in nehanju. Začetek naj bo, da ga večkrat pobožno zakličemo ; konec pa, da storimo vse v Njegovem imenu, vse Njemu v čast. Kot zvesti učenci najboljšega učenika kličimo po zgledu svetega Jožefa večkrat to sveto ime, ki je nad vsa druga imena, in potolaženi bomo v vseh bridkostih. Kličimo, kakor sveti Jožef, presveto ime Jezus z živo vero na njegovo moč, s trdnim zaupanjem na njegovo pomoč. Saj je Božji Izveličar sam rekel: „Kar koli boste Očeta v mojem imenu prosili, to bom storil.“ ciligstes Peitz ^esu,. ich oentpaue auf 4)ich. (300 Tage Ablass jcdc?ma|. Pius X ) oktobra 1922. Praznik a v. Rafaela Pr. Rafaelu Gruden v spomin. kruh življenja, pomagaj mi, da ga v svoje srce prejmem s toliko častjo in s toliko ljubeznijo, kakor je le mogoče človeku tukaj na zemlji. Zavoljo pobožnosti, s katero si ga ti v Jeruzalemskem tempeljnu Bogu daroval, mi dodeli, da mu z najčistejšim namenom darujem svoje srce, svojo dušo in telo, da me vsega milostljivo sprejme v svojo lastnino. Prisrčno te prosim, o moj dobri oče! zavoljo svetosti svojega čistega telesa mi pridobi tisto popolno čistost srca, katera je tebe tako dopadljivega storila Jezusu, ki je ženin čistih devic. Po tvojih svetih rokah, ki so se v olira-njenje mojega Izveličarja toliko trudile; te prosim, pridobi mi to milost, da vso svojo skrb obrnem v iz veli Čanje svoje duše, in da vredno prejmem tisto neomadeževano Jagnje, katero si ti z naj večjo ljubeznijo oskrboval in varoval. Za- voljo potov, katere si prehodil, da si svojega predrazega rejenca obvaroval srditosti Herodove, varuj ga tudi v mojem srcu; naj bo v tvojem varstvu pred njimi, kateri bi ga radi pregnali iz mojega srca, da me s svojo pričujočnostjo okrepčuje zoper vse napade mojih sovražnikov, Zavoljo svojih častitljivih rok, katere so malega Jezuščeka tolikrat nosile, in zavoljo svojega naročja, na katerem je tolikrat počival, pridobi mi, da počiva tudi v mojem srcu, in da ga ljubim in objamem z vso ljube-znjivostjo svoje duše. Zavoljo svojih previdnih očij, katere so med rado-vanjem Božjega Jagnjeta tolikrat solze veselja točile, pridobi mi milost resničnega kesanja, da bo očiščeno in ozaljšano moje srce, v katerem hoče on prebivati. Zavoljo svojega svetega jezika, s katerim si tolikrat z vso častjo in sladkostjo zaklical presveto Ime Jezus, mi pridobi, da to mogočno Ime v vseli potrebah in skušnjavah zaupljivo kličem. Zavoljo svojih čistih ustnic, posvečenih s poljubovanjem Božjega Deteta, ki je življenje tvojemu življenju, pridobi mi novo življenje. Zavoljo svojega svetega srca, ki je bilo v ljubezni do Jezusa vse vneto, daruj mu tudi moje srce, da ga milostljivo z ravno to ljubeznijo napolni in vname. Amen. Zadnje molitve. O Bog, tvoja dobrota in modrost je neskončna! Ti si pravičnega Jožefa izvolil z očetovsko pravico in veljavo svojemu edinorojenemu Sinu, ko si ga odbral ženina pre-blaženi Devici Mariji; dodeli nam, da posnemamo češčenje, ljubezen in pokorščino, katero sta Jezus in Marija temu velikemu svetniku izkazovala in da ga z otroško vdanostjo častimo, da tako na njegovo priprošnjo zadobimo milost, da tebe ljubimo, tebi v duhu in v resnici služimo, in enkrat to srečo dosežemo, da te po tem življenju gledamo in uživamo. Amen. Jezus, Marija, Jožef, blagoslovite me zdaj in na vekomaj. Iz dna svojega srca ponovim svoj sklep, o sveti Jožef! da te hočem ljubiti in tebi služiti. Izročim se tebi, kakoršen sem, v svojih grehih in v svojih slabostih. Darujem se vsega tebi in tvoji ljubezni, zedinjen v ljubezni do svojega Izveličarja in njegove deviške Matere, da naj me, s to trojno ljubeznijo zvezanega, nič od tebe ne loči. Presveta imena: Jezus, Marija, Jožef naj bodo vedno v mojem srcu, vedno na mojem jeziku ! Ta sveta imena visoko častim. O da bi jih častiti mogel na vekomaj! Amen. Jezus, Marija, Jožef, vam izročim svoje srce in svojo dušo! Jezus, Marija, Jožef, pomagajte mi v smrtnem boju! Jezus, Marija, Jožef, naj se moja duša loči z vami v miru! (300 dni odpustka. Pij VIL 1837.) Zlasti o devetdnevnim na čast sv, Jožefu. Moj preljubeznjivi Jezus! zavoljo bridkih skrbij, s katerimi te je tvoj rednik, sveti Jožef, tri dni Spovedne molitve. Priprava. iskal, da te je v svoje veliko veselje našel v tempeljnu, prosim te, bodi meni grešniku milostljiv, da te z resnično pokoro zopet najdem, ko sem te izgubil s svojimi velikimi grehi. Zapustil sem te, o moja naj večja dobrota! iz svojega srca sem te spodil. Spoznam, o moj Jezus! kaj sem izgubil; spoznam, kako hudo sem grešil. Kam si šel, moj ljubi! kam si šel? Povej mi, kje stanuješ? Pridi nazaj v moje srce, saj ni več tako mrzlo, ne več tako samopašno. O Gospod! iskal te bom v zakramentu svete pokore; saj si v svoji neskončni milosti obljubil, da boš skesanemu grešniku odpustil in ga milostljivo nazaj vsprejel. Saj nočeš smrti grešnika, ampak da se spokori in živi. Izpreobrniti se hočem, o moj Bog in Izveličar! dodeli mi na priprošnjo svojega sve- tega rednika milost svetega Duha! Daj mi milost, da spoznam svoje grehe, kakor jih kom spoznal kedaj pred tvojim sodnim stolom. Vlij v moje srce resničen stud do vseh grehov in notranjo žalost s trdnim sklepom, nič več ne grešiti, da vredno prejmem zakrament svete pokore. (Zdaj izprašaj uatanko svojo vest. Morebiti je ta spoved zadnja. Premisli tudi število velicik grehov; in ne slepi samega sebe; zato tudi preudari okolščine, katere greh storijo večji ali manji.) Obžalovanje in trden sklep. Kaj sem storil, o moj Bog in Gospod! Koliko je mojih grehov, katere zdaj pred teboj spoznam! in kako veliki so! Razžalil sem te; in ti si moj najboljši prijatelj, ti si moj dobrotnik, ti si moj namen in konec, moje edino pravo izveličanje. Kako nehvaležen, kako nespameten, kako hudoben sem bil! v kako strašno nevarnost sem se podal! Saj ti bi me bil lahko vsak trenutek pogubil; in kakšno grozovito kazen sem si zaslužil! In to sem storil za nečimerno veselje enega trenutka, za malovrednen dobiček; ali da bi komu dopadel, ali da sem stregel svoji spačeni volji! Neizmerna je bila bolečina, katero je občutil tvoj rednik, ko te je za nekatere ure izgubil, in to ne po svojem zadolženju. O kaj bi moral pa jaz občutiti, ko sem tebe izgubil! O moj Bog, o moj Gospod! iz srca mi je žal, da sem te izgubil, in te izgubil po svojem lastnem zadolženju. O da bi mogel s skr-vavimi solzami izbrisati ta svoj dolg! Veliko kazen sem zaslužil. O moj Jezus, ne kaznuj me po ostrosti svoje pravice! Gospod, kdo bo obstal, ako boš z grešnikom ravnal po svoji pravici ? Bodi mi milostljiv, o Gospod! Moj Jezus; bodi 8 mi Izveličar, bodi mi Odrešenik! Saj obžalujem in iz srca zaničujem vse svoje grehe, ker sem z njimi tebe, svojo neskončno in pre-ljubeznjivo dobroto razžalil! Naj te, o moj predobrotljivi Bog, nikdar več ne razžalim! Resnično se hočem poboljšati: zapustiti hočem vse grehe, zlasti pa se hočem varovati tega greha . . . vsake nevarnosti, vsake priložnosti v ta greh ... se hočem ogibati. Na priprošnjo svetega Jožefa te prosim, potrdi moj sklep s svojo pomočjo, in raje naj umrjem, kakor da bi te še s kakim grehom razžalil! Gospod, ti poznaš mojo slabost in mojo nestanovitnost; o, zato pomagaj mi! Ako mi ti ne pomagaš, kako bom obstal pred teboj ? (Opravi ponižno, čisto in odkritosrčno svojo spoved. Ne pozabi, da se spoveduješ Bogu, Mariji in vsem svetnikom. Potem moli pobožno naloženo pokoro.) Molitev po spovedi. Zopet sem ga našel, katerega ljubi moja duša. Zopet sem ga dobil, in nič več ga ne izpustim. Stotera hvala naj ti bo, moj Bog, za milost in usmiljenje, katero si mi izkazal po svojem služabniku. Udeležil si me veselja, katerega je občutil sveti Jožef, ko je tebe, o ljubi Jezus! zopet našel v tempeljnu. O da bi te nikdar več ne izgubil! Nobena stvar naj me več ne loči od tebe! Tebi, o sveti Jožef! izročim svojo dušo, ki je očiščena v zakramentu sveto pokore. Ako bi me kedaj nevarna skušnjava zalezovala, in bi mi, kot grozoviti Herod, po življenju milosti božje stregla, o sveti Jožef! takrat me varuj, kakor si varoval svojega rejenca Jezusa; otmi mojo dušo in spravi jo v varno zavetje, ter me s svojo očetovsko brambo obvaruj pogube. Pod tvojim varstvom hočem Bogu služiti, da ga kedaj s teboj vso večnost gledam in uživam. Amen. 8* Obhajilne molitve. Molitev k svetemu Jožefu. Častiti sveti Jožef! ti rednik • Jezusa Kristusa! da si novorojenega [zveličarja prenočil, si v svojo srčno žalost dobil le reven, zapuščen hlev; pa to revno stanovanje si z Marijo, svojo deviško nevesto, kolikor je bilo moč, osnažil in ga pripravil v prenočišče svojemu Bogu. Glej, moje z veliko nepopolnostjo in z mnogotero pomanjkljivostjo orna- deževano srce je podobno revnemu hlevu; in v to moje ubogo srce naj bi zdaj prišel tvoj Božji rejenec Jezus Kristus! Po tisti svoji ljubezni in skrbljivosti, s katero si se vedno potegoval za čast svojega nebeškega rejenca, te prosim, izprosi mi od Boga milost, da se vredno pripravim za sveto obhajilo. O moj Jezus! očisti in osnaži moje srce vse nesnage in vsega nagnenja do mojih starih pregreh in pomanjklji-vostij. O sveti Jožef! pomagaj mi s svojo prečisto nevesto, da ozaljšam svoje srce s živo vero, s trdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo in s trdnim sklepom resničnega poboljšanja. Potem pripelji Jezusa z Marijo v moje srce. O da bi nič ne bilo v mojem srcu, kar bi Jezusu ne dopadlo; o da bi mi v vsi polnosti dodelil svojo milost in vedno pri meni ostal! Obuj en je svetih čednostij pred svetim obhajilom. Vera. 0 kako dober si mi vendar, moj Iz veli čar Jezus Kristus! Mene ubozega grešnika si v zakramentu svete pokore zopet milostljivo sprejel, ter si me z oblačilom svoje posvečujoče milosti zopet prelepo oblekel. Kakor je oče sprejel izgubljenega sina, tako si ti mene zopet sprejel z veseljem in z ljubeznijo. In zdaj me vabiš k večerji, pri kateri nebeški angelji strežejo. Svoje meso in svojo kri mi v hrano ponujaš, in da me ne plaši bliščoba tvojega veličastva, zakriješ se v podobo kruha, ter me zagotoviš svoje resnične pričujočnosti s svojo nezmotljivo'* besedo, katero si izrekel pri zadnji večerji: „To je moje telo.“ Trdno, živo verujem, da si v tem presvetem zakramentu resnično pri- čujoč. Zares! tukaj si prečudno, nerazumljivo pričujoč z dušo in telesom, s krvjo in z mesom, pravi, živi Bog in človek skupaj. To živo verujem, in verujem tudi vse druge lasnice, katere mi po svoji sveti rimski katoliški cerkvi verovati zapoveduješ. Saj si večna resnica, ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. S to živo vero te molim, ti skriti, prečudni Bog, moj Izve-ličar in Odrešenik, kakor te je nekdaj sveti Jožef molil v betlehemskih jaslicah. Poniževanje. Kdaj sem vendar zaslužil, o moj Bog in Gospod, da prideš k meni, da hočeš biti moji duši v hrano? Kaj sem druzega, kakor ubog pozemeljski črv! Tvoj služabnik sem; pa, oj, kako len, nepokoren, kako svojeglavcu in uporen služabnik sem ? V grehih sem bil spočet, v grehih me je moja mati rodila, in kar živim, le greh na greh nakladam. Zares, otrok jeze sem, in ti, o Gospod moj Bog, prideš k meni ? O moj Jezus, jaz nisem vreden, jaz ne zaslužim te neskončne milosti in dobrote Božje! Upanje! Tvoje neizmerno usmiljenje, o moj Izveličar! daje mi upanje in srčnost. Saj me ti sam vabiš k sebi; celo žugaš mi, ako bežim pred teboj. Zato pa pri vsi svoji nevrednosti zaupljivo pridem k tebi. Saj nočeš moje smrti, ampak da živim. Ti si obljubil, da bo vekomaj živel, kdor bo jedel hruli, katerega mu daš. Kako sladko upanje mi daje tvoja obljuba! In ta presveti zakrament mi je zastava večne slave. Neskončno je tvoje usmiljenje vsem, ki v te zaupajo, Tudi jaz upam v te, in ne bom osramočen! Obžalovanje in ljubezen. O kako nas vendar ljubiš, moj Bog in Izveličar! ko se hočeš v tej skrivnosti svoje ljubezni z nami popolnoma skleniti! O da bi mogel to veliko ljubezen z enako ljubeznijo povrniti! O neskončna lepota, o neizmerna dobrota, o ti najpopolnejši Bog, kako dober, kako ljubez-njiv si nam! Ni čuda, da Kerubini in Serafini, da vsi svetniki nebeški v ljubezni do tebe vsi gorijo, da te pa jaz tako malo ljubim, da sem te celo žalil, tega pač ne moreni razumeti. Iz srca mi je žal, o moj Jezus! O da bi mogel preklicati, o da bi mogel uničiti vse tiste nesrečne trenutke svojega življenja, ko sem tebe žalil! Saj zanaprej te hočem čez vse ljubiti, o moja največja, najljubeznjivša dobrota! Oh sto in sto src si želim, da bi te z njimi prisrčno ljubil! Ljubiti te želim s seralinsko ljubeznijo; ljubiti te želim s tisto ljubeznijo, s katero sta te ljubila Marija in Jožef. Naj te ljubim, o moj Jezus, moj Izveličar, kakor zaslužiš ljubljen biti. Hrepenenje. Pridi torej, o moj skriti Bog in napolni s svojo pričuj očnostj o moje po tebi hrepeneče srce! Saj si mi ti moj najboljši prijatelj in dobrotnik. Moje srce koprni po tebi, o moj Bog! Ti si moj namen in konec; presrčno želim, da te skoraj dobim. Ti si moja naj večja dobrota, moja prava in resnična sreča; prisrčno želim, s teboj se skleniti in že sedaj okušati tisto neznano veselje, katero si pripravil svojim zvestim služabnikom v nebesih. Pridi, o moj Jezus, in napolni mojo dušo; nasiti jo s to nebeško hrano! Pridi z vso milostjo svojo! Ravno pred svetim obhajilom. O duša moja! vzdigni se, in hiti Jezusu naproti. Živo veruj, trdno zaupaj, in tvoje srce naj se topi v sveti ljubezni. Glej, nebesa so že odprta; angelji božji spremljajo večno Besedo, ki je za nas meso postala. Tvoj Jezus, tvoj Bog je na altarju. Vzdigni se, bližaj se, poklekni in moli. — Le zaupaj, on, ki se želi s teboj skleniti, danes še ni tvoj sodnik; on je zdaj tvoj Izveličar, tvoj ženin. — O srce moje! kaj čakaš? razširi se! Tvoj kralj pride, in ž njim vse bogastvo njegovih milostij. Vse moje telesne in dušne moči, urno se zberite; pripravite se, da spodobno sprejmete Jezusa, in spremite ga na sedež mojega srca! — Pridi, o Jezus! moja ljubezen, — ne mudi se — pridi — pridi! — O Jezus ! —- o Marija! — o Jožef! Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho; ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja dnša! Molitev po svetem obhajilu. Hvali Gospoda, moja duša, in vse, kar je v meni, slavi njegovo presveto ime! Tedaj je Jezus v meni! Nebeško Dete je v podobi belega kruha v jaslicah mojega srca! Na kolena padem pred te, o moj presladki Jezus, in te moli n z vso le mogočo ponižnostjo. O kako si se mogel toliko ponižati, da si prišel pod mojo streho, da si prišel v moje ubogo srce ? Pripustil si, da sta te tvoja presveta Mati Marija in tvoj prelj ubij eni rednik sv. Jožef nosila na svojih rokah, in to je razimdjivo. Saj sta te bila vredna. S čem pa sem si jaz to milost pridobil? jaz, ki nisem dru-zega storil v vsem svojem življenju, kakor tebe žalil ? In vendar si prišel k meni ! O neskončna milost božjega usmiljenja! Veselim se tvoje pričujočnosti, o moj Jezus ! in kakor te je sveti Jožef z zveličansko radostjo na svoje srce pritisnil, tako prisrčno te jaz objamem v duhu. O srce moje, govori s svojim Izveličarjem, in topi se v ljubezni do njega. — Ljubim te, moj Jezus! bolj te ljubim, kakor vse na svetu; bolj kakor svoje življenje; bolj kakor vse, kar mi je ljubega in drazega na zemlji. Ti si moja največja dobrota; s teboj in v tebi imam vse. O sprejmi me kot svojo lastnino in posestvo. Kar sem in kar imam, vse v hvaležni dar položim k tvojim nogam. Darujem ti svojo dušo in svoje telo, svoje življenje in vse svoje moči. Glej, o moj Jezus ! na svetega Jožefa; oh, ne zavrzi me; zavoljo svojega ljubljenega svetega rednika me sprejmi! Tvoj hočem biti, tvo- j emu varstvu se hočem vsega izročiti. Ne dopusti, da bi za naprej še kaj storil, še kaj privolil, kar bi ne dopadlo tvojim presvetim očem. Stori, da bo moje srce tvojemu presvetemu,Srcu podobno; stori, da bom kakor David, človek po tvojem Srcu. O moj Jezus! ti veš, kako slab, kako nezmožen sem, da bi ti služil, kakor si vreden. Zato sprejmi v zadostilo češčenje in molitev, katero ti izkazuje moj angel j varuh, s katero sta te Jožef in Marija v jaslicah častila. Oh, obudi v mojem srcu sam tisto prisrčno ljubezen, s katero hočeš ljubljen biti, in kakoršna je tebi najljubša. Tako je tedaj Jezus v meni in jaz sem v njem. O moj Izveličar! Ko te je prelj ubij eni rednik, sveti Jožef, zopet našel, ga nisi nikdar več zapustil, dokler ni svoje lepe duše v tvoje presvete roke izročil; ostani na priprošnjo ravno tega tvojega rednika tudi v meni zmiraj, da tudi jaz svojo dušo v tvoje roke izročim. O nikdar me ne zapusti, o Jezus! nikdar ne ! O Marija, moja Mati, prosi za me ! O sveti Jožef, moj patron, prosi za me! Molitev k svetemu Jo efu. Bodi mi pozdravljen, o sveti Jožef, ki te je sam Bog Oče izmed vseh ljudi izvolil namestnika svojega, ki ti je bil Sin Božji pokoren, ki ti je sveti Duli izročil svojo prečisto nevesto. Zavoljo teh tvojih neizmernih prednostij, s katerimi te je Vsemogočni pred vsemi druži mi ozaljšal, prosim tebe, svojega svetega patrona, pomagaj mi v vseh mojih bridkostih in težavah. Zlasti pa te še prosim, da mi s svojo mogočno priprošnjo milostno preložiš to bridkost ... in mi izprosiš to milost ... (tu mu izroči svojo stisko ali nadlogo). O 116 pi‘6- sliši me! Pomagaj mi, ako je to volja božja, kateri se vsega in popolnoma podvrženi ... Oče naš . . . Česena Marija . . . Bodi mi pozdravljen, o sveti Jožef! ki si vse svoje misli in želje le v to obračal, kako bi Jezusa in Marijo preživel in preskrbel, ki si vse svoje moči posvetil v službo tem tebi izročenim ljubljenim; prosim te, zavoljo te tvoje velike zvestobe, obrni svoje očetovsko srce in svoje milostljive oči tudi v me in pomagaj mi v vseli mojih potrebah; posebno pa še v tej . . . O moj sveti patron, naj občutim moč tvoje priprošnje, in pomagaj mi, ako ni zoper voljo božjo, kateri se vsega in popolnoma^ podvrženi. . . . Oče naš . . . Cešena Marija . . . Bodi mi pozdravljen, o sveti Jožef! ki te je Marija, presveta in prečista Mati očeta Jezusovega imenovala in te, kot svojega prečistega ženina iz srca ljubila, o spomni se, moj preljubeznjivi varuh, koliko mi-lostij si užival, da si tako dolgo prebival v družbi z Jezusom in Marijo. Zavoljo vsega tvojega veselja in zavoljo tvojih bridkosti], katere si na zemlji doživel, prosim te, priporoči svojemu ljubemu rejenčku, ki ti nobene prošnje ne odreče, to mojo milo prošnjo ... in pomagaj mi, da dosežem, kar želim, ako je v čast božjo. — Posebno pa te še prosim, ne zapusti me v moji smrtni uri in pomagaj mi takrat. Pridi mi tisti prestrašni trenutek na pomoč z Jezusom in Marijo ; in naj bodo moje zadnje besede : Jezus, Marija, Jožef! Amen. Oče naš . . . Ceščena Marija . . . -H— Lavretanske litanije. Gospod, usmili se nas ! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sv. Marija, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, za nas Boga prosi! Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokoščeni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeška, Zgodnja danica, za nas Boga prosi ! Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica apostolov, Kraljica mučencev, Kraljica spoznovavcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Kralj ica presv. rožn. venca, Jagnje Božje, ki grehe sveta od-jemlješ, zanesi nam o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od-jemlješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od-jemlješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas ! Kriste, usliši nas! Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d. za nas Boga prosi ! Molitve. 1. K presvetemu Rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno). V. Kruh z nebes si jim dodelil. (Aleluja). O. Kateri ima vso sladkost v sebi. (Aleluja). Molimo. O Bog ! ki si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi občutimo. (Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen). 2. K sveti Devici, Materi Mariji. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temne reši nas vselej vseh nevarnosti. O častitljiva in blažena Devica, naša Gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica ! S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica. O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim služabnikom, prosimo Gospod Bog ! da vedno zdravje na duši in na telesu uživamo, in da bomo po častitih prošnjah presvete Marije, vselej Device, sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. 3. K sveti Devici, Materi Mariji. (Od 1. adventne nedelje do Božiča.) Usmiljena mati Zveličar jeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica, pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust sprejela češčenje, usmili se grešnikov ! V. Angel Gospodov je oznanil Mariji. O. In je spočela od svetega Duha. Molimo. Milost svojo, prosimo te, o Gospod, v naša srca vlij, da ki smo po angelovem oznanjenju spoznali včlovečenje Kristusa, tvojega Sina, po njegovem trpljenju in križu dosežemo častitljivo vstajenje. (Od Božiča do Svečnice.) Usmiljena Mati Zveličanjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgodnja danica, pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust sprejela češčenje, usmili se grešnikov! V. Po porocln si Devica čista ostala. O. Prosi za nas, Božja porodnica ! Molimo. Bog, ki si po rodovitnem de-vištvu svete Marije dodelil človeškemu rodu dar večnega zveličanja, daj, prosimo, da njo za nas prositi občutimo, po kateri nam je sreča došla prejeti življenja začetnika, Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega. (Od. Svečnice do Velikega četrtka.) Bodi češčena, kraljica nebes, češ-čena angelov gospa; češčena ti, ki si svetu pravo luč rodila ! Bodi pozdravljena, Devica častita, mimo vseli lepa; bodi pozdravljena preljubez-njiva, in prosi za nas Kristusa ! V. Hvalimo te, Devica presveta. O. Daj nam moč zoper sovražnike tvoje. Molimo. Dodeli milostljivi Bog, hrambo naši slabosti, da, ki obhajamo spomin svete Božje porodnice, s pomočjo njenih prošenj vstanemo od svojih grehov. (Od Velike sabote do 1. nedelje po Binkoštili.) Veseli se, kraljica nebeška, aleluja ! Katerega si zaslužila nositi, aleluja! je vstal od smrti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja! O. Ker je Gospod res vstal, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenju svojega Sina Gospoda našega Jezusa Kristusa svet razveselil; dodeli, prosimo, da po njegovi Materi Devici Mariji dosežemo veselje večnega življenja. (Od 1. nedelje po Binkoštih do 1. adventne nedelje.) Češčena bodi kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, obrni tedaj, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas; in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa: o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica. O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Vsemogočni večni Bog! ki si dušo in telo častite Device Matere Marije, da bi vredno bivališče tvojega Sina biti zaslužila, s pomočjo svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega zlega in večne smrti rešeni. 4. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, katerega je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo te, o Gospod, zaslužen j e ženina tvoje presvete Matere Matije pomaga, da, česar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. 5. Za vse potrebe. Gospod ! ponižno te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene matere ljube Device Marije in vseli svojih svetnikov nas svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi vso našo rodovino in naše prijatelje hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje, odvrni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skazi milost našim prijateljem, in obvaruj to duhovnijo z vsemi, ki v njej prebivajo, knge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dedeli milostljivo vsem vernim kristjanom, živini in mrtvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega cesarja I., in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse krščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našemu Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. — O. Amen. Oče naš i.t.d. Češčena Marijai.t.d. (petkrat). ----=*£*»--- Litanije na čast svetemu Jožefu. Gospod, usmili se nas Kriste, usmili se nas ! Gospod, usmili se nas Kriste, sliši nas ! Kriste usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sv. Duli, Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas Sv. Marija, nevesta sv. Jožefa, Sv. Jožef, sin Davidov, Sv. Jožef, deviški ženin Device Marije, Sv. Jožef, gospodar svete družine, Sv. Jožef, rednik Jezusov, Sv. Jožef, vodnik Jezusu in Mariji na tujem, Sv. Jožef, ponižni tesar, Sv. Jožef, dobri in zvesti hlapec, Sv. Jožef, pravični mož, Sv. Jožef, posnemavec Jezusa in Marije, Sv. Jožef, od Boga po-skušeni mož, Sv. Jožef, ogledalo ponižnosti, Sv. Jožef, lilija neoma-deževane čistosti, Sv. Jožef, patron notranjega življenja, prosi za nas! prosi za nas! Sv. Jožef, varuh svete cerkve, Sv. Jožef, delivec milosti, Sv. Jožef, naš pomočnik, Sv. Jožef, ki si v rokah Jezusa in Marije umrl, Sv. Jožef, priprošnik umirajočim, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemi ješ, zanesi nam, o Gopod ! Jagnje Božje, ki grehe sveta od-jemlješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od-jemlješ, usmili se nas ! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! Oče naš .. . Češčena Marija . . . Prosi za nas, sveti Jožef! Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. O Bog, ki si v svoji nam nerazumljivi previdnosti svetega Jožefa ženina svoji presveti Porodnici izvolil; dodeli nam, te prosimo, da njega, katerega tu na zemlji svojega varuha častimo, v nebesih svojega pri-prošnika imamo. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj Amen. (Te litanije so francoski škofje svojim škofijam potrdili in priporočili.) Litanije vseh svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog OČe nebeški, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! Bog sveti Duh, usmili se nas! za nas Boga prosi! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Sv. Mihael, Sv. Gabriel, Sv. Rafael, Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite! Vse svete vrste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sv. Janez Krstnik, za nas Boga prosi! Sv. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sv. Peter, Sv. Pavel, Sv. Andrej, Sv. .Jakob, Sv. Janez, Sv. Tomaž, Sv. Jakob, za nas Boga prosi! 10 za nas Boga prosi! Sv. Filip, Sv. Jernej, Sv. Matevž, Sv. Simon, Sv. Tadej, Sv. Matija, Sv. Barnaba, Sv. Lukež, Sv. Marka, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! Sv. Štefan, Sv. Lavrencij, za nas Boga prosi! Sv. Vincencij, Sv. Fabijan in Sebastijan, za nas Sv. Janez in Pavel, Boga Sv. Kozma in Damijan, pro- Sv. Gervazij in Protazij, sita! Vsi sv. mučenci, za nas Boga prosite! Sv. Silvester, za nas Boga prosi! za nas Boga prosi! Sv. Gregorij, Sv. Ambrož, Sv. Avguštin, Sv. Jeronim, Sv. Martin, Sv. Nikolaj, Vsi sv. škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Bernard, Sv. Dominik, Sv. Frančišek, Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena, Sv. Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, za nas Boga prosi! za nas Boga prosi! 10* Sv. Anastazija, za nas Boga prosi! Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod! Vsega hudega. Vsega greha, Svoje jeze, Nagle in neprevidene smrti, Skušnjav hudičevih, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Duha nečistosti, Treska in hudega vremena, Šibe potresa, Kuge, lakote in vojske, Večne smrti, S skrivnostjo svojega svetega včlovečenja, S svojini prihodom, S svojim rojstvom, S svojini krstom in svetim postom, S svojim križem in trpljenjem, S svojo smrtjo in svojim pokopom, S svojim svetim vstajenjem, S svojim cudovitnim vnebohodom, S prihodom Tolažnika sv. Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pripelješ, Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš, Da pastirja apostolskega in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohraniš, Da sovražnike svete cerkve ponižaš, Da našega cesarja obvaruješ, Da krščanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo enovolj-nost daruješ, C >22 s <0 nas! reši nas, o Gosp Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir in edinost dodeliš, Da nas vse v svoji sveti službi potrdiš in ohraniš, Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeliš, Da duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov večnega pogubljenja rešiš, Da sad zemlji daš in ohraniš, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš, Da nas uslišiš, Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! prosimo te, sliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš (i. t. d. tiho). V. In nas ne vpelji v skušnjavo. 0. Temuč reši nas hudega. Amen. -------- Molitve po litanijah. pri popoldanji službi Božji ob nedeljah in praznikih, kateri niso Matere Božje. K svetemu Rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil. 0. Kteri ima vso sladkost v sebi. Hotimo. O Bog! kateri si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi občutimo. (Kateri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen.) Za vse potrebe. Vsemogočni, večni Bog! nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kristjanov, za katere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu odvrni, milostljivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase. Vsemogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika, našega papeža I., in vodi ga po potu več- nega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vladar vseh vernih! glej milostljivo na svojega služabnika, našega škofa I., ki si ga pastirja naši škofiji postavil; dodeli mu, da tistim, čez katere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je izročena, večno življenje doseže. Bog, varh vseh kraljestev, dodeli svojemu služabniku, našemu cesarju I., spoznati in častiti tvojo moč, s katero se sovražnik premaga, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in potrdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo na vse to napeljevali, kar more k tvoji Božji časti, k našemu zveli- Čanju in k miru in k sreči vsega krščanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi za vse svoje prijatelje in neprijatelje, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mrtve. Vsemogočni, večni Bog! ki gospoduješ nad živimi in mrtvimi, in se usmiliš vseh, katere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da vsi, za katere smo se namenili moliti, ki so še živi, ali pa so se že s sveta ločili, na prošnje vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščen j e vseh svojih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsega razdrtja in ločitve. Preobrni naša srca k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, da ti bomo, kakor tvoji pokorni otroci, v življenju in v smrti prijetni in dopadljivi. Tebi, o Gospod! bodi vedno priporočeno vse naše dejanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smrt. Daj nam tvojo milost tukaj vživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem veselju in zveličanju hvalili in molili. To nam dodeli, Gospod, nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in Odrešeniku, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d. (petkrat.) Litanije presvetega Srca Jezusovega. (Odpustek 300 dni.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Srce Jezusa, Sinit večnega Očeta, Srce Jezusovo, v Materi Devici od svetega Duha upodobljeno, zn C o zn Srce Jezusovo, z Besedo Božjo v osebi združeno, Srce Jezusovo, neskončno veli-čanstveno, Srce Jezusovo, sv. tempelj božji, Srce Jezusovo, šotor Najvišjega, Srce Jezusovo, hiša božja in vrata nebeška, Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni, Srce Jezusovo, posoda pravice in ljubezni, Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno, Srce Jezusovo, brezno vseh čednosti, Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno, Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src, Srce Jezusovo, v katerem so vsi zakladi modrosti in znanosti, Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva, usmili se nas! Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče svoje posebno dopadenje, Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli, Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav, Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno usmiljeno. Srce Jezusovo, bogato za vse, ~ ki te na pomoč kličejo, Srce, Jezusovo, vir življenja in svetosti, Srce Jezusovo, sprava za naše grehe, Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno, Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto, Srce Jezusovo, do smrti pokorno, Srce Jezusovo, s sulico prebodeno, Srce Jezusovo, vir vse tolažbe. Srce Jezusovo, življenje in vstajenje naše, Srce Jezusovo, mir in sprava naša, Srce Jezusovo, krvava žrtev za grešnike, Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih, Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih, Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov, cš C w 9 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas! Molitve. (Kleče.) 1. V čast presv. Srca Jezusovega. V. Jezus krotak in iz srca ponižen. O. Upodobi naše srce po svojem srcu. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina, in na češčenje in zadoščenje, katero ti daje v imenu grešnikov, ter tako potolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega svojega Sina, Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog, na vekov veke. Amen. 2. Posvetitev presv. srcu Jezusovemu. Presladki Jezus, Zveličar človeškega rodu! poglej nas ponižno klečeče pred tvojim altarjem! Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa bili še ožje sklenjeni s teboj, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu Srcu. Tebe mnogi niso nikdar poznali. Tebe so mnogi zavrgli, ne meneč se za tvoje zapovedi. Usmili se obojih, usmiljeni Jezus, in potegni k svo- j emu Srcu vse. Kralj bodi, Gospod, ne samo vernikov, ki niso nikdar odpadli od tebe. ampak tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustili. Stori, da se že skorej vrnejo v očetovo hišo, da ne poginejo od uboštva in gladu. Bodi kralj tistih, ki jih slepi zmota ali loči nesloga. Privabi jih v zavetje resnice in k edinosti vere, da bo kmalu en hlev in en pastir. Bodi nazadnje kralj vseh tistih, ki žive še v starem pa-ganstvu in otmi jih iz teme v božjo svetlobo in kraljestvo. Daj, Gospod, svoji Cerkvi varno in zanesljivo svobodo. Daj vsem narodom mirno življenje. Daj, da se glasi od kraja do kraja zemlje en glas: Bodi hvala božjemu Srcu. ki nas je rešilo; njemu čast in slava vekomaj! Amen. Oče naš itd. Češčena Marija itd. (trikrat.) Molitev za sveto cerkev. Večni Oče, spomni se svoje dražbe, ki je tvoja od začetka. Spoznaj sveto cerkev za nevesto edino-rojenega svojega Sina, za katero se se ni branil preliti svoje krvi. Prosim te, poveličaj jo s svetostjo, z obilnimi milostmi in z veliko dedščino, da bode spoznana vredno takega ženina in tolike odkupnine. Ozri se milostno na otroke te svete matere in pridruži ji vse narode, da vsi spoznajo z živo vero tebe, Boga Očeta, in od tebe poslanega Jezusa Kristusa, kakor tudi svetega Duha, da te kličejo na pomoč s trdnim upanjem in te popolnoma ljubijo. Amen. Sv. križev pot, kakor se navadno moli v Rimu. Priprava. Preusmiljeni Jezus! zdaj hočem pobožno premišljevati, po kako težavni, bolečin polni poti si šel na goro Kalvarijo. Z Marijo, tvojo presveto materjo, in z Janezom, tvojim ljubeznjivim učencem, hočem postati pod svetim križem, da svoje grehe objokujem in se resnično poboljšam. Dodeli mi milost, da to pobožnost v srčni žalosti začnem in končam. n* Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus! po tej krivični sodbi, katero sem s svojimi grehi že toli-krat podpisal, reši me sodbe večne smrti, katero sem že tolikrat zaslužil. Oče naš . . . Češeena Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu svetega Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus! ki si voljno nase vzel težki križ, katerega sem ti jaz s svojimi grehi pripravil; daj, da spoznam njih velikost, ter jih objokujem ves čas svojega življenja. Oče naš . . . Češčena Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu svetega Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! Jezus pade prvič pod križem. 3. postaja. Jezus pade prvič pod križem. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus! te je pod križem potrla na tla. Studijo se mi grehi ter jih sovražim; odpusti mi, prosim te, in s pomočjo tvoje milosti sklenem nič več grešiti. Oče naš . . . Češčcna Marija . . . Hvaljeno in češčeno hodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu svetega Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! Molimo te, o Gospod Jezus Kristus ! in te hvalimo. Ker si s svojiih sv. križem svet odrešil. O prežalostni Jezus! o pre-žalostna Mati! ako sem vama do-zdaj toliko žalost delal s svojimi grehi, se to v prihodnje nič več ne sme goditi. Z vaj no pomočjo vaju hočem ljubiti, in vama biti zvest do smrti. Oče naš . .. Češena Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah ! Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. Simon iz drene pomaga Jezusa križ nesti. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus ! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus ! kako srečen je Simon, da ti zamore pomagati križ nesti! Kako srečen bi bil tudi jaz, ko bi ti odslej pomagal križ nositi s potrpežljivostjo v vsem, karkoli me zadene. Oče naš . . . češčena Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah ! Veronika poda Jezusu potni prt. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus ki si se toliko ponižal, da si vtisnil svoj presveti obraz Veni ki v potno ruto, vtisni globoko tudi v mojo dušo spomin svojega bridkega trpljenja in svoje grenke smrti. Oče naš . . . češčcna Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! Jezus pade drugič pod križem. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus ! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Moji večkrat storjeni grehi so krivi, da ti, o prcljubeznivi Jezus ! že spet padeš pod križem. Daj mi pomoč, da se zopet ne povrnem v greh! Oče naš. . . Češčena Marija . .. Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjcga Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah ! 12 Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Ti o Jezus! tolažiš Jeruzalemske žene, ki žalujejo nad tvojim trpljenjem. Tolaži tudi mojo dušo s svojim usmiljenjem, v katero zaupam in si kocem obračati v prid. Oče naš . . . Češčena Marija .. . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu svetega Rešuj ega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicab! 12* Jezus pade tretjič pod križem. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Ocl prevclicega trpljenja, ki si ga že prestal, o Jezus! tretjič padeš pod težkim križem. Stori, da se nič več v greh ne povrnem. Moj Jezus! raji umijem, kakor da bi spet grešil. Oče naš . . . Češčena Marija . .. Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu svetega Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah! 10. postaja. Jezusa slečejo ter mu 1risa in žolča piti dajo. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus! ki so te slekli ter kisa in žolča piti dali, reši me vendar vsega nagnjenja do časnih reči, in stori, da vse zaničujem, kar je posvetnega, ali kar me v greh napeljuje. Oče naš . . . Češčena Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu svetega Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! Jezusa pribijejo na križ. 11. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Po tistih grozovitih bolečinah, katere si občutil, ko so tvoje svete roke in noge z žeblji prebodli, stori, o Jezus! da svoje meso neprenehoma križam s krščanskim zatajevanjem. Oče naš . . . Češčena Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi naj-svetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu svetega Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 12. Postaja. Molimo te, o Gospod Jesus Kristus ! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus ! ki si na križu umrl, potem ko si tri ure v naj brid-kejših smrtnih težavah na njem visel, daj mi, da prej umrjem, kakor da bi še kedaj grešil. In ako moram še živeti, naj živim, da tebe ljubim in tebi služim. Oče naš . . . češčena Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah ! Jezusa njegovi deviški materi na naročje poiože. 13. Postaja. Jezusa snamejo s križa in ga polože Mariji v naročje. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus ! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem 'svet odrešil. O prežalostna Mati! kako je bilo pač z bridkostmi napolnjeno tvoje Srce, ko si imela svojega ljubega Jezusa mrtvega v naročju. O izprosi mi milost, da sovražim greh, ki je bil kriv njegove smrti in tvojih bridkostij, da spokorno živim in v tvojem naročju sveto umrjem. Oče naš . . . Češčena Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi naj-svetejše Srce JezusoAro v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 14. Postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus ! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus! vsemu hočem od-urnreti in živeti le tebi. Dokler mi je še tu živeti, hočem le tebi in s teboj živeti, da enkrat v nebesih v tebi večno živim, ter tamkaj sad tvojega bridkega trpljenja in tvoje smrti večno vživam. Oče naš . . . Češčena Marija . . . Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Srce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešuj ega Telesa. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! Cerkveni slavospev o sv. Jožefu. Jožef, nebeščanom ponos in slava, Našega up življenja, zemlje steber: Pesmi, ki ti prepevamo veseli, Sprejmi prijazno. Stvarnik te je izvolil čisti devi Ženina, hotel je ime da nosiš: Oče Besede, storil te je sredstvo Sreče človeške. Ti si sveta Odrešenika v hlevu, Katerega prihod so preroki peli, Gledal vesel; Božanstvo si ponižen Molil v prahu. Bog, o vladarjev Kralj, Gospod vsi zemlji, Kateremu trese se na migi jej pekel, Kateremu služi vse nebo, je tebi, Jožef, pokoren. Večna naj slava Trojstvu se razlega; Ono, ki tebi rajsko čast je podelilo, Naj nam daruje po zaslugah Tvojih Večno življenje. — Amen. Kazalo. Stran Pas svetega Jožefa.......................... 3 Odpustki, katerih se zamorejo opasani vde-ležiti......................................20 Molitve v čast sedmeremu veselju in sedmeri žalosti svetega Jožefa .... 23 Sedem nedelj svetemu Jožefu posvečenih : I. Nedelja..............................30 II. Nedelja.................. . . 42 ITI. Nedelja.............................51 IV. Nedelja.............................59 V. Nedelja............................70 VI. Nedelja............................ 79 VII. Nedelja............................85 Sveta maša na čast svetemu Jožefu . . 93 Spovedne molitve, zlasti o devetdnevniei na čast svetemu Jožefu.....................110 Obhajilne molitve: Molitve pred svetim obhajilom . . . 116 Molitve po svetem obhajilu .... 124 Lavretanske litanije........................130 Litanije na čast svetemu Jožefu .... 141 Litanije vseh svetnikov.....................144 Litanije presv. Srca Jezusovega .... 156 Molitev m sv. cerkev........................162 Sveti križev pot............................163 Cerkveni slavospev o sv. Jožefu .... 192