-t ZGODBE ZTAROCA I IIOVOGA ZAKOHA ZA SOLSZKO DETCZO C - POLEG KNIGE. RODER ALAJOSA, NA SZTA1U SZLOVENSZKI JEZIK PKENESENE. DRUŠTVI SZVETOGA S' IVANA, V, p. G/Szombotelssskoga piisj /V-JAGRI. STAMP ARGHI LYCEO. 1873 . PERVI T'0. sztAri zakon. I. Od sztvarjanya Szveta. Ka razmimo po tom szveti ? Po tom szveti razmimo nebo, zemlo, i vsze, ka na nebi, i na zemli jeszte. Odked je szvet'} Pag jo sztvoro te szvet. Z-csesza je sztvoro Bog szvet f Bog jo sztvoro te szvet z-nicsesza. V-keliki dnevi je sztvoro Bog szmt% ’ Bog je sztvoro te szvet v-seszti dndvi; 'ne zdtc da Bog nebi mogo sztvoriti toga szveta v-ednom megnenyi, nego ar sze je nyegevoj nezkoncsanoj i ^rbszti tak povidelo. 'Z-kaksim vedem je sztvoro Bog szvet ? Pervi dčn jo sztvoro Bog szvetloszt; driigi d6n 1 * 4 razpresztranoszt; tretji ddn je odlozcso vodo od zemle, stera je taki razlozsno tr&vo i sz&d rodila; sterti den je sztvoro szuncze meszecz i zvezde; peti den ribe i vtieze ; sdszti den po stiržj bodecse, i lazecse puzbcse sztvdri. Koga je escse sztvoro Bog seszti den ? Naj szlednjim je sztvbro Bog csloveka. Z-csesza i kak je Bog csloveka sztvoro f Bog je,osznovo z-ilojcze telo, i nadehno je v-nyd nevmertelno diiso , stera je csloveka Brfgi zpodobnoga v-csinila. Kak sze je zvdo pervi cslovek ? Pervi cslovek sze je zvao Adam. Kaje delao Bog szedmi den ? Presztao je ,sztv&rjati nove sztvari, blagoszlovo i po- ezvdto je on den, i ndm je z-tem peldo dao, naj i mi de¬ lamo seszt dni, szedmi den pa, steri je nedela, naj po- esivamo od dela,- i ete ddn poszebnb bbsoj szliisbi naj poszvetimo. Ka sze vcsimo z-toga szveta sztvarjanga zgodbe ? Vcsimo sze, ka je Bbg vszamogocsi, premuder, i ne- *mern6 dober sztvoriteo toga szveta. Zato sze nyemi kldnyajmo liibimo ga, i z-grehom nyega nigdar ne ban- tiijmo. II. Od p a r a d i s o m a. Kam je Bog posztavo pervoga csloveka ? Bog je posztavo pervoga csloveka v-paradišom. Kaje bio paradi' som ? Paradišom je bio eden prelepi ograd. Koga je dao Bog Adami za pomocsniczo ? B6g je dao Adami za pomocsniczo Evo, seno. Kak je Bog Evo sztvoro ? B6g je piiszto na Adama globoki sz,en, vb je vzdo edno nyegojo rebro, i z-toga je sztvoro Evo. Kak je bilo Adam i i Evi v paradi'somi 'f Adami i Evi je bilo v-paradi.šomi j&ko dobro. B6g je nyidva liibo, nyidva szta sivela v-nekrivicsnoszti, po- trgbcsine i bolezni szta ne terpela. 5 '' III. Od Adamovoga presztoplenyk. Kakso zapoved je dao Bog Adami v-paradi’somi ? Bog je dao Adami eto zapoved ka szlobodno je vszd,- goka dreva szdd v-paradisomi szartio naj ne je z-dreva znanya dobroga i hiidoga, ar csi z-toga dreva bode jo, szmertjov vmerje. , Je li szo obdedsali naši pervi roditelje eto zapoved ? Ne szo; dr edna kaosa pod stere kepom je vrdg bio zkriti, je Evo na nye vz61a ; ona je jela z-szada prepove- danoga dreva, ponudila je toga i Adami, ki je telikdjse z-toga jo. I tak szo pregrešili. Kaje zislo z-toga greha'i Po etom grehi szo zgubili naši pervi roditelje szvojo nekrivicsnoszt, i miloztso Boga, ki je nyd na odgovor po- tdgno za vblo presztop!enya ete zapdvedi, i vergo je ka- stigo tak na kacso, kak na Adama i Evo. Kakso kastigo je vergo Bog na kacso ? Ka ona od vszake ztvdri gerdesa naj bode, po szvo- jem terbiihi naj lazi, i z-prahom ; zcmle sze naj hrdni. Kakso kastigo je vergo Bog na Evo ? Ka ona v-boleznoszti naj rodi, i podlosna naj bode szvojemi moši. Kakso kastigo je vergo Bog na Adama ? Ka on v-znoji szvojega licza szyoj krtih naj je, dokecs sze ne poverne v-zemlo, z stere je bio vzeti. Je li szo oztanoli v-paradi’somi naši pervi roditelje ? Ne szo oztanoli, nego je nye B6g pregnao ’s-nyega. Je lije denok obeszelo Bog nase, v-greh szpadngene perve ro ditele ? , Obdszelo je nye, ar je nyim obecsao, ka edna 'sena porodi ob szvojem vremeni szind., ki raztnosi glavd te jdlne kacse, stera je nase perve roditele zapelala. Kaje z-tem obetsao Bog našim pervim roditelom ? Obetsao je nyim, ka pride odkiipiteo, ki razruši krd- lesztvo vrdjše, i meszto nyega gori posztdvi kralesztvo bože; to je: ka odkupi narod cslovecsanszki. 6 IV. Od Kainai Abela. ti ter i szo bili pervi Adamovi szinovje ? Kain i Abel. Kain je bio polo-delavecz, Abel pa pasztir. Kak szo eta brat ja postiivala Boga ? Eta br&tja a^o prikazala ednbk Bogi, zahvalnoszti dldov. Kain je prikdzao od szdda zemle, Abel pa edno ovczb od szvoje csrede. Je li ngihov aldov Bogi povolen bio ? Abelov je bio, ali ne je bio Kainov. Zakaj ? Ar je Abel naj b6gsi plod szvoje csrede Bogi prikd- zao; Kain pa naj pozadnyesi szad szvojega pold. Kaksa huda 'selenga szo sze pobildila v-Kaini, gda je vido, ka je Abel Bogi milesi, kak on ? Szerditoszt, prevoscsenbszt i odurjdvanye. Kaje zislo z-eti hudi poseleng ? Kain je vb zezvao pod kepom pridtel- sztva brata szvojega na polb, i tam ga je vmoro. Ka sze je zgodilo ti zlrasne grehote vo lo z-Kainom ? Diisna vezt je tak mdntrala Kaina, da je nigde ne gorinaj- seo mira, i zkrivao sze. je, kakzkitavecz, pozemli. Ka sze nesimo z-Kainove, i Abelove pelde ? Vcsimo sze: les naj szlušimo Bbgi z-praviesnim szerdezom. 2-cs Kak neszrecsen je cslovek, ki greši, i ki ma lagojo, i nemirovno diisno vezt ! L 7 V. Od pokvarjenyA toga sz ve ta. Steroga szind je dao Bog Adami mezto Abela ? SzinA, po imeni Szetha. Kalc je 'siveo Szeth, i nyegov odvetek ? Kakkoli Szeth: tak i nyegov odvetek je jako bogA- bojazen bio ; zAto sze zov£ szinAvje bosi. Je li szo dugd ’siveli v-onom vremeni liidje ? Vecs Sztotin’ let. MathusAlem je pa 'siveo devet szt6, sAsztdeszet i devAt let. Kak je ’sjveo Kainov odvetek ? Kakkoli Kain szam: tak je bio i nyegov odvetek, nepob6sen; i zato je bio zvAni szinovje cslovecsi. Kak sze je tak prevecs pokvdro szvet ? G-dabi sze Szetov i Kainov odvetek jAko povndšao : zacsno szeje driišiti; i vkup šeniti eden z-driigim; i po¬ tom zdriisenyi szeje pokvaro i Szethov odvetek. Ka sze z-toga vcsime ? Naj sze varjemo hiidoga društva; Ar sze po hiidom driistvi morejo leikd zpAcsiti i pobosni liidje: VJ. Od obosinszkoga potopa. Ka je dokoncsao Bog vcsiniti, gda je opazo grehoto litdi ? Gda je opazo Bog grehoto liidi, dokoncsao je liidi, i nerAzumne sztvari z-obcsinszkim potopom zbriszati z-li- eza zemle. Je lije denok sto najsao miloztso pri B6gi ? Najsao je Noe Ar je on med pokvarjenimi liidmi de¬ nok vern6 Bogi szliišo. Ka je zapovedao B6g Noemi ? Naj bArko, to je : veliko lAdjo poczimpra. Gda je barka gotova bila, ka szeje teda zgodilo ? Zapovedao je Bog Noemi, naj on z-szvojov 'šenov, z-szvojimi tremi szinmi, i snyihovimi senarni notri ide v-bArko, i naj vzeme z-szebov od vszAkoga plemena sztvAri edno moško, i edno 'senszko. Gda je Noe v sze 8 vcsino, kak je nyemi B6g zapovedao, zacsno je desd.š idti, 1 ldvao sze je stirideszdt dni, i stfrideszet nbcsi brezi preztanka. Je lije steri ’siv o-sztao z-oni liidi, ki szo ne bili v-bdrki ? Neje ni eden; voda je tak visziko naraszla, da ober naj visesi bregbv na petnajszet lakti je vise nasztdnola. Gda je, voda zacsnola heni/avati ? Po sztii petdeszeti dndvi, i Noemova. b&rka je sztdnola na ednom bregi v-Armenii. Kak je vo sztopo Noe z-bdrke ? Po stirideszeti dnevi je vo piiszto Noe z-bdrke ednoga kovrana; ali ete, da je mertvo tblo najseo, ne sze je vecs- poverno. Za kovranom je vo piiszto goloba; ali da je go- 16b ne najseo sziihoga mezta, gde bi sztdo, nazdj sze je povemo. Gda je szedem dndvov preteklo, p Ali je vo piiszto ednoga goldba; ete se je telikajse povemo, ali zeldno olikovn vejcsiczo je prineszo v-kliini. Tretji krat, gda je 9 vri piiszto goldba, on sze je vecs n jem, brata Jdkoba vmoriti. Kam je Rebeka poszlala Jdkoba, gda je csiila, ka gd E’sau scse vmoriti ? • Poszlala ga je k-szvojemi brati Ldbani, naj tam osztane, dokecs sze brata Ešaua csemerje vtisajo. . ; Ka sze z-toga vcsimo ? Z-Esduove pelde sze vcsimo, naj zaviizdamo našo lakoto i szerditoszt, dr ete pošelnoszti szo bile dosztakrdt ^ zrok vnogi grehov. XI. Od Jdkoba. » . t * 1 Kak dugtf je bio Jakob pri Ldbani ? Dvajszeti let; dr je morao za Ldbanove hcseri, Lio i Rachel, i za csredo, stero je nyemi Ldban obetsao, tak dugo szliisiti. Po dvajszeti leti, kam je sd Jakob ? i Povemo sze je v-domovino szvojo. Kak sze je pomiro E’sau z-Jakobom ? Jdkob sze je jakd zbojao, gda je estio, ka ga E au ) scsd vmoriti, i ka je zato vkup nabrao szvoje szluge, i > pred nyega sze je napoto. — Zdto sze je naj pervd B6gi ) preporocso, po tom pa, na vtisanye Ešauovi csemdrov, je napreposzlao ndke od szvoje driišind z-prebirnimi darmi; gda je pa se poleg Esaua bio, szedein krit sze je pred nyim do zemle nanizo; to videvsi Ešau, obino je Jakoba, i jokao szc je. Kak je Bog premeno ime Jakobi ? Bog je im6 Jakobi premeno naimd Izrael, i to zato, naj nyemi z-tem pokdše, ka ga vszigdar scsd braniti; z&to sze zove nyegov odvetek Izraelczi, ali liidztvo Izraelszko. i na nyega, i odiirjdvali Kelilco szinov je vieo Jakob ? Jakob je meo dvandjszet szindv. Sterije ngemi naj milesi bio ? Jošef; ar sze je dobro pondsao, i zdfo je nyemi lepšo, aego driigim szinom, sziiknyo dao zasiti. 15 Ka szeje szenyalo Jo’sefi 7 Szenyalo szeje, ka je vdzao sznopje na nyivi, i ka sz o sze nyegovi sznopi gore opravili, i kumez szo sztali, bratje pa sznopi, ka szo sze nanizdvali nyegovim szno- pom._Drligi krdt sze je Joseti szenyalo, ka szuncze, meszecz, i edendjszetere zvezde szo ga molile, Ka szo vcsinila nyegova bratja z-nenavidnoszti ? Stela szo Je-efa vmoriti; ali denok ne szo, nego szo gd odali Izmaelszkim tersczom; otsi pa‘szvojemi szo gldsz poszlali, ka ga je divja sztvar raztergala. Kam szo odpelali Jo’sefa Izmaelszki tersczi ? V-Aegyptus, i bdali szo ga Putifari, prednyemi kra- leszkomi vlddniki. Kak je bilo Jo’sefi pri Putifari ? V-zacsetki dobro; Putifar ga je rad meo, ar je nyemi bio veren. Ali nazkorb ga je Purifarova 'sena, pri szvo- jem moševi krivd obtdšila; — dr je Josef ne steo zpuniti nyeinoga gresnoga nagnenya; — Putifar je vervao szvo- joj 'šeni, i zato ga je dao v-temniczc^ zapreti. Kalc szeje Jo’sef oszlobodo z-temnicze'? Previdenye bose ga je z-ete oszlobodilo; on je ra- zlošo krali szenyo. Kak szeje to zgodilo ? Dva kraleszkiva dvorjenika szta bila v-temniczi z-Josefom. Tema sze je ednok szenyalo, i nyima je Jo- šef, nyidva szenyo razlošo. Gda je to zvedo krao, dao je Jošefa k-szebi prizvati, naj i nyemi razloši szenyo, — od szedem tucsni, i szedem losi krdv, i od szedem puni, i szedem prdzni vlati. Kak je Jo’sef krali razlo’so to senyo ? Jošef je z-b6sov pomocsjdv razlošo t6 szenyo etak szedem tucsni krdv, i szedem puni vlati, znameniije sze¬ dem obilni let; gda sze eta leta zpunijo , nasztdne pdli szedem nerodni let. Zdto je on krald ratao, naj sziije, stero v-ti szedem obilni leti odvisno (^ise potrebcsine) bo¬ de, szprdvi v-šitnicze za gladna, nerodna lijta. Kak je obdariivao krao Jo’sefa ? Krao je vo zeo Jošefa z-temmicze, i podigno ga je 16 na nij visese gozpodstvo v-kralesztvi szvojem zapovedan ga je v-krileszko opravo oblecsti, i pozdraviti ga, kak ravnitela Egiptusa. Je li sze zpunilo Jo'šefovo prorokuvange ? Zpunilo sze je; ar szo reszan obilna leta bila, i Jo¬ žef je dao odvisno szilje szpraviti v-žitnicze. Ali szo prišla i nerodna leta, i glid je tak veliki bio, da je i Jikob bio primoran, szini szvoje poszlati v-Egiptus, naj kupijo szilje. Je li sipozna Jo'sef bratjo szvojo, gda szo na kolena polcle- knoli predngim i molili sze nyemi, naj nyim dd szilje ? Poznao je Jožef britjo szvojo, ali ne szo britja po¬ znali nyega. Ka je csinio 's-ngimi ? On je bio oszter proti nyim, kak da bi naglejiivicsje bili, i dao je nye zapreti tri dni v-temniezo. Je li nyim je dao szilje ? Dao je ; pa esose peneze, stere szo za szilje doli precsteli, je dao zkriti v-nyihova vrecsa za tim je zapo¬ vedao, naj pripelajo szvojega brata, Benjamina v-Egiptus. j i za vekso szegurnoszt, ka to vcsinijo, zaderžao je pri szebi Simeona. I Kak sze je obszledngim vd vjavo Jo’sef szvoj'oj brdtji ? Gda je Jožef britjo szvojo drugi krit, z-Benjami- i nom, pred szebov vido, zazkuzo sze je, i nemogivsi sze j duše zaderžati, pravo je nyim : „Jasz szam vas brat, Jo- I sef, i jocsics je obinyavao nye. Kak je zdaj odpravo Jo'sef szvojo bratjo ? Josef je odpravo szvojo britjo, bogato nadeljeno; ali pravo je nyim, naj sze oni z-otsom szvojim navkiipe pili v-Egiptus povernijo, i naj tam prebivajo. Je li sze prek odszelo Jakob v-Egiptus ? Jikob sze je zevszov szvojov driižinov prek odszelo v-Egiptus, i krio je nyemi dio naj rodn&so zemlo za pre- bivalisese, stera sze je zvila Gessen. Ka je zpdmenka vrednoga Jakob pred, svvojov szmertjov > prorokiivao ? Jikob pervo, nego je vmro, blagoszlovo je vszikoga 17 szvojega szind, i szvojemi szini, Judi, med blagoszlovom, z-poszebnoga bosega nazveztsenya je to proroklivao ; ka te csasz osztdne pri nyegovom odvetki krdleszka obldszt, dokecs ne pride Messias. XIir. Od M o s e s a. Kak je bilo Izraelczom v-Egiptusi, gda je Jo’sef i nyihov dober Phdrao vmro ? Jak6 hiidb, dr szo bili prevecs mantrani. Kak je manirao novi Phdrao Izraelcze ? v Tak je nye jak6 mdntrao, da je obszlednyim to za¬ poved dao, naj sze vszdko 'sidovszko, moskoga szpola dete taki vtopi v-Ni!us potoki, kak sze na szvet narodi. Kak sze je oszlobodo Mo’ses od eie szmerti ? Mosesa je Mati nvegova v-edno z-szmolov omdzano kosariczo zvezala, i posztavila ga je med sarje Nilszke vode; Pliaraonova besi ga je najsla tam, odneszla ga do- mo, i odhrdnila ga je v-kraleszkom dvdri. Kak dugo je bio Mo'ses v-kraleszkom dvori ? Stirideszdt let. Potom toga, naj sze ogne zaszeddva- nya szvoji nepriateiov, pobegno je v-Madian, k-velikomi popi, Jethro, i pdszo je nyegove ovozd. Kak je Bog poszlao Mo'sesa, naj oszlobodi Izraelcze z-rob- sztva ? Oda je Mošes pdszo Jethrove oveze na bregi Horeb, gutsao je Bbg ’g-nyim z-ednoga goreesega sesipkovoga germd, i zapovedao je nyemi, naj ide k-Phdraoni, i naj uyemi pove:* Bog zapovedava, naj odpiiszti Izraelcze z- Egiptusa. Kakso mdes je dao B6g Mo’sesi na znaminge, ka ga je on poszlao ? Dao je nyemi Bog šibo, z-sterov je raogo csiida esiniti. > Koga je Bog dao Mo’sesi na pomocs ? Brata nyegovoga, Arona. Kam je zapovedano bilo Mo’sesi, naj pela Izraelcze f V-Kdnadn zemlo, gde szo prebivali nyihovi pred-, j dedovje. 2 18 Jeli je taki odpiiszto Pharao Izraelcze ? Ne je; nego je nyd escse bole mantrao, i v-etoj Szvo- joj terdbkornoszti je tak dugo osztao, dokecs je B6g ne z-devžterimi kastigami nyegovo Zemlo poliodo i naj szle- dnyim i Angela okoli p6 nčesi poszlao, ki je vszo pervo- rodjeno moskoga zpola detczo, i vszo zsivino Egiptanczov zpomoro. Je li szo zpomorjena bila i pervo-rodjena Izraelczov detcza ? Neszo : nyim je B6g odpiiszto, i nihao je nye, naj šivejo. Ka szo morali vcsiniti Izraelczi pervo, kak szo odpotilvali z-Egiptusa ? Na zapoved boso je morao vszdki hišni goszpoddr vmoriti ednoga Agnecza, i toga z-azvojov driisinbv poje- szti, z-kervjov pa toga vmorjenoga Agnecza szo morali dva sztriiga, i gornyi prag szvoji dver poškropiti, naj Angeo videvsi to znamenye nye ne zpomori, kak Egip- tancze. Keliko je bild Izraelczov, gda szo vo sli z-Egiptusa ? Seszt szlo jezero, — ne brojeeai 'šene, ni detczo. Je lije ’sao bilo Pharaoni, kaje odpiiszto Izraelcze ? Jako nyemi je ’sao bilo ; zato je vkup szpravo ndglo szvojo vojszko, i popascso sze je za nviml,. naj je nazdj za¬ vorne, i doiseo je nyd pri erddešem morji Kalcse csttdo sze je zgodilo, gda szo prišli Izraelczi k-erd&- csemi morji ? Moses sze je Bogi molo, i vdaro je z-csiidnovitov si- bov po morszkoj vodi, stera sze je taki na dve sztrdne razdelila, i t&kso pbt napravila, da szo Izraelczi mogli z-sziihimi nogdmi prek morja pridti. Ka sze je zgddilo z-Pliaraonom pri erdecsem morji ? Pharao sze je podsztopo z-szvojov vojszkdv za Izra¬ elczi prek morja idti, ravno po onoj poti, po steroj szo sli Izraelczi ; ali gda je priseo do szredine, vkiip szo vda- rile p Ali roorszke vodo, i Phiirao sze je vtdpo v-mbrji z-szvojov vojszkbv. Keliko let szo potiivali Izraelczi po pusztini ? Stirideszet puni lejt. 19 Kakse dobrote je zkazao B6g Izraelczom v■ toj piisztini ? Ete: opervies, obdnevi je szvetli oblak, v-nocsi pa gorecsi szteber v-toj piisztini nyim pot kazao; driigocs: hrdno je nye Bog z-mannov; tretics: gda szo ne inčli vode szamo je vdaro Mošes z-szvojov sibov po pecsini, i taki nyim je B6g odpro vodeno vretino. Ka szeje zgodilo z-lzraelczi na bregi Sinai 'l Na bregi Sinai je dao nyim Bog po Mošesi, med tre- szkanyem, i bliszkanyem ) na dve kamene tdble z-piszano deszetero zapoved. Je li szo zahvalni bili Izraelczi Bogi za ete dobrote f Neszo. Cseszto szo raermrali proti Bogi, i Možesi; cscse szo szi zlkto tele napravili, i nyetni szo sze kla¬ njali. Je li je kasligao Bog Izraelcze za volo ete nezahvalnoszti ? Da-szo ne za dovolni bili z-mannov, nego szo mer- mrali, poszlao je nyim Bog prepeliczo, stori gda ss50 sze r 20 oblosziind najeli, vndgi szo zp6merli. Kastigao je nye B6g i z-ognyenimi kaesanii, stere szo tak csemerne bile, da je vszdki vmr6, koga szo vjelc. Kak szo sze oszldbodili vnogi ocl szmerti t Mošes je go¬ ri podigno z- bruncza na- pravleno ka- cso, i vsz§m onim , ki szo szezgiednolina t6 kacso, je ni- kaj n§ nasko- dila csemerna kacsa. Je lije koga na- pre poszlao Mo- ’ses, naj Kana- dn zem.16 nagle- dne ? Poszlao je vecs liidi, i eti szo prineszli eden veliki grozd, steroga je r e mogo eden cslovek nosziti, nego dv& szta ga morala neszti ne ednom drbgi. Je lijepriso Mdses v-to obetsano zemld ? Ne je; on je vmro v-piisztini na bregi N6bo. Ka mi mamo escse znati od Mo’sesa ? M&mo znad, ka je Moses navkiipe i prorok bio, i kak prorok, je to prorokiivao, ka pride Odkiipiteo. XIV. Od Josuea. Uto je odpelao Jzraelcze v-Kdnadnszko zemld ? Josue. Kak szo prišli Jzraelczi prek Jordana ? Csudnovitb. Dolnya sztran vode je odtekla gornya je pa sztala, kak breg; popevje szo napreneszli skrinyo mira, i szt&pali szo na szredini Jordana, dokecs je vsze ludsztov po sztihom prek ne odislo. 21 Je H szo szrecsno predobili Izraelczi Kanaan zemltf ? Gda szo Izraelczi szrecsno preobladali treszeti, i ed- noga krala, bila je czela zemla Kdnadn nyihova, i teda szo vszo zemlo razdelili med dvansijszetdim pokolenyem. XV. Od Joba. Sto je bio Job ? Job je bio jako bogat, i pobošen cslovek ? Kakse neszrecse szo pohodile Joba pozpoloma ? Joba szo pozpoloma ete neszrecse pohodile: nyegovo ’sivhio szo tolvaje odegnali; ogeny z-nebe je zpomoro nyegove ovcze ; hiša naj sztaresega szina sze je poderla, i zpokl&la je vsze nyegove szini, i bcseri; k-szlgdnyemi i nyega szamoga szo poszipali csemdrni mozolje. Kaje csinio Job v-eti neszrecsaj ? Vsze je terplivno podn4sao, govorecsi: Bog je dao, Bog je vzeo, kak sze je Goszpodni povidčlo, tak sze jp zgddilo; naj bode blagoszlovleno ime Gozpodna. Je li je pali blagoszlovo Bog Joba ? Da je Job vsze terplivno podndsao, poverno je nyemi Bog vszega dvakrat teliko, kak je meo pervd, i ober toga nadelo ga je z-dobrov detcz6v. Ka sze vcsimo od Joba ? Vcsimo sze od nyega, naj vsze neszrecse i nevdle terplivnd podn&samo, i naj sze zdaj v-Bogi viipamo, ar on nasz pali pomore. OD SZODCZOV. XVI. Od Gedeona, Samsona, Heli, Samuela. Sto je ravnao Izraelcze po JJsuevoj szmerti ? Naj sztaresi z-liidsztva, i zvali szo sze szodczi. Koliko let szo ravnali szodczi Izraelcze ? Szto dvajszeti let. Steri szo bili naj imenitnesi szodczi ? Gedeon, Samson, Heli, i Samuel. 22 Kdksi kvdr szo Izraelczom delali Madidnczi ? Puni szedem let szo vdarili madidnczi vszigddr ob vremeni 'sbtve na Izraelcze, i opiisztsdvali szo nyihove nyive. Koga je za obranbo poszlao Bog Izraelczom ? Gedeona, ki je z-pomocsjov bbsov z-tr&mi sztb lUdmi Madiancze oblddao. Kak je oblddao Gedeon Madiancze ? Gedeon je szvoje liidi razdelo na tri sztrane, i mezto orosjd je dao vszdkomi v-rokb trombonto, i z-zem!b na- prdvleni lonecz, v-sterom je zakrita bila gorecsa sztnole- nicza. Gda je szvoje liidi tak razrbdo, vdaro je ob pb nocsi na nepriatele, dao je pihati trombdnte, i rdzno tieti loneze, i kricsati z-velikim gldszomtf. „Mecs Gozpodna, i Gedeona ober nasz/' Odete kricse, 1 pihanya trombont szo sze tak szmeli, i presztrahsili Madianczi, da szo zaes- noli bbsati, i v-tom pobegi szo eden driigoga klali. Sto je bio Samson ? I Samson je ravnao Izraelcze, kak szodecz, i brano je nyb zmožno z-szvojov zviin.a-rednov tbla mocsj6v"od Filiszteusov. Vsza mbcs Samsonova je bila v-neodrlzanoj kecski, i zdto, gda je nyemi Dalila z-jdlnosztjov vlaszb odrezala, zpadno je v-rbke szvoji nepridtelov. Kak je dokoncsao Samson szvoj 'sitek ? Filiszteusje szo sze vkup szpravili ednok v-ednoj ve- likoj zidini na gosztsenye, da bi szi naberali z-Satnsona spot, der.šecsi ga za bedaka; na eto ospotdvanye sze je razszerdo Samson, i v-etoj szerditoszti zgrabivsi dvd szte- bra, na sterima je vsza zidina lesdla, tak je nyidva ztrbszo, da sze je zidina zrlisila, i nyega zevszemi drugimi za- szipala. Slo je bio Heli ? Heli je bio veliki pop, ali telikdjse i on, kak szodecz, je ravnao Izraelcze. Heli je bio dober cslovek, ali nye- govi szinbvje Ofni i Fineesz szo tak nepobošni bili, da szo z-szilov vnašali na aldov prineseno meszo z-bosega oltdra. Isztina, ka sze je ’s-nyimi Heli dosztakrdt boro, ali ne je nyi denok pokdrao, kak szo zaszlUšili. L 23 Sto sze je escse odhrdntjivao v-Heliovoj hi’si ? P6bosen mladžneez Samuel, koga je mati nyegova ’se v-detinsztvi Bogi prikazala. Samuel je bio verli i po- kdren; ali Heliovi szindvje szo denok ng szledili nyegove dobre pelde. Kak je kastigao Bog Helia, i mjegove lizini ? V-bojni proti Filiszteusom szo zpadnolj. nyegovi szi- novje. Skrinyo mira telikaj.se szo dbbili »epriatelje v* szvoje roke. Na ete glasz tze _je Heli tak presztrahso, da zn&g zpddnovsi z-szvojega sztocza , sinyek szi je vtergno. Sto je po Heliovoj szmerti ravnao Izraelcze ? Samuel je po Heliovoj szmerti ravnao Izraelcze, kak veliki pop, i kak szodeez. Kak je ravnao Samuel Izraelcze ? Samuel je ravnao Izraelcze mbdrd, i praviesnb. Z&to je tudi blagoszlovo B6g nyihovo orosjd. Skrinjo mira te- likajse szo pali od Filiszteusov nazkj dbbili. Koga ja pomazao Samuel za. 'n-aelszkoga krald ? Samuel je na boso zapoved za Izraelszkoga krald pomazao Saula, gda je ete,za zgiiblene oszelicze szvojega otse pri nyem zveddvao. . OD KRdLOV. XVII. Od Saula. Kdksi kr do je bio Saul ? Saul je bio v-zacsetki pobošen, i jdki krilo, i z&to nyemi je Bog dao szrecso v-boji. Z-pomocsjbv szvojega junaeskoga szina, Jonatbusa je oblddao on vnbge ne- pridtele. Ali potom toga sze je v-kraleszkoj oblaszti zvi- szo na teliko, daje zapovedi bose brezi vszdkoga ztraha presztdpao. Kak je presztdpao Saul bo’se zapovedi ? Saul je preszUlpao bose zapovedi etak, opervics: V- prdvdi je zapovedano bilo, ka veliki pop mora prikašuvati dldove; ali t6 je Saul ne obderiavao, nego je szam pri- kasiivao ; drugbes: gda je oblddao Amaleczitancze ne 24 je pdleg vole, i zapbvedi bose 's-nyimi obhajao, nego je □ihao 'sitek Agap krAli, pa escse porobleno opravo, i lepšo 'sivino je szebi zkrivoma zaderšao. Ka je zislo z-ete nepokornoszti ? Nazvezto je Bog Sauli po Samueli, ka je za vdlo ete nepokbrnoszti zgubo nyegovo miloztso, i ka ne bode dug6 kraliivao, Ar je Bogi prijetnesa pokornoszt, nego Aldov. Koga je odebrao Bog za Izraelszkoga kvald mezto Saula ? Bog je mezto Saula za kralA Izraelszkoga odebrao Davida, koga je Samuel na zapoved boso pomazao. Stoje bio David ? DAvid je bio poboien pasztirszki detsAk, z-Jedavoga pokolenya; obrAza je bio lepoga, zrAszta niszikoga, ali jAk6 mocsen; znao je telikajse i na hArfo jdk6 lepo igrati. Kaksi junak je bio David DAvid je bio veliki junAk tiidi, At' je on i GoliAtha obladao. Kak je obladao David Golidtha ? DAvid je GoliAtha obladao etak: Filiazteusje szo m61i v-szvojem tabori ednoga seszt lakti, i edno pbdlanczo vi- szikoga vojnika, ki sze je zvao Goliath; ete vojnik od glave do pet’ v-selezo oblecseni, z-meda je meo z&szlobo, i sztrahsnd veliki mecs. David viipaj6csi sze v-Bogi, vo je sztano proti nyemi na raajdan, to je: na poszebno boj¬ no, oboro,sen z-szvojov pasztirszkov paliczov, z-frecsov, i z-petimi glatkimi kamni. Gda sze je David se priblišd- vao k-tomi Goliathi, zahmahno je z-1'recsov, v-stero je pervo eden kamen piiszto, i tak ga je mocsnb v-cselo lii- oso z-tem kamnom, da sze je taki na zemld oberno. Gda sze je Goliath vtegno, David je hitrb k-nyemi zkocso, i š-nyegovim Iasztivnim mecsom je odszekao nyemi glavo; t6 videvsi Filiszteusje, vzeli szo sze na pobeg. Je li je Saul rad meo Davida, ka je on Goliatha obladaof Saulje Davida ne szamo ne rad meo, ka je on obladao Goliatha, nego gaje escse tak jako preganyao, da sze je on pred Saulom zkrivati morao po piisztini. Sto je največ« Davida brano od Saula ? Davida je od Saula naj vecs br&no Jonathas, Si ulov szin, ki je bio veliki Davidov priateo. Je li bi sze David mogo fantiti nad Saulom. ? ne je to vcsino. Kak je Saul ’sitek szvoj dokoncsao ? Saul je etak 'sitek szvoj dokoncsao: gda je od Fi- 26 liszteusov obladani bio, tak je zdvojo, da sze je z-szvojim lasztivnim mecsom preszraekno. Ka sze vcsimo z-Saulovoga ’sitka ? Z-Saulovoga 'sitka sze vcsimo, ka je szamo ov cslo- vek szreesen, ki ne greši, i miloztse bose po grehi ne pogubi. XVIII. Od D d vi da. Je li je David po Saidovoj szmerti taki ladao nad vszemi Iz- raelczi ? David je ne po Saulovoj szmerti taki ladao nad vsze¬ mi Izraelczi, nego szarno nad Judovim, i Benjaminovim pokolenyem; deszetera driiga pokolenya szamo po szedmi ISti gzo sze pridriišila k-nyemi. Ka je csinio David v-zacsetki szvojega Iddamja ? David je v-zacsetki szvojega lddanya naj pervd vrddo szliisbo boso, za tem je skrinyo mira i krdleszko sztoliczo dao prineszti v-Jerušalem. Kak sze je pondsao Absolon proti szvojemi otsi Davidi ? Absolon sze je proti szvojemi otsi Davidi hudo po¬ ndsao, ar je narod pr6ti nyemi nadigno, i szebe za krald prekricsao, na stero je David morao pobegnoti z-Jerusa- lema. Kak je kasfigao Bog Absolona ? Bog je Absolona za volo ete nepokornoszti jdko ka- stigao, dr gda je v-boji, steroga je proti otsi szvojemi vodo, obladani bio, morao je bešati, i v-etom begi szo sze zapleli nyegovi dugi vlaszje na hrasztovo veko, i tak vi- szecsega prehodno je z-dardov Jodb, voj Davidov. Ka je escse vcsino David ? Szpravo je vnogo zlata i szrebra za zidanye Czerkvd, za tem davsi lepi i muder ndvuk szvojemi szini, Salamo¬ ni, prek je dao nyemi ladanye v-krdlesztvi. Ka mamo escse znati od Davida ? Od Davida mamo znati, ka je on telikajs' i prorok bio, ki je z-szvojega pokolenya Ednoga poszebno csakao, i toga Ednoga on v-szvoji knigaj za vekivecsnoga krald, 27 . za szvojega gozpdda, i Bogd vmeniije. I te Eden je ne bio> drugi, nego Odkiipiteo. XIX. Od Salamona.' Ka je proszo Salomon od Boga v-zaes&tki szvojega ld~ danga ? V-zacsdtki szvojega lddanya je proszo Salamon od Bogd mudrbszt, naj more ludsztvo szvoje pravicsnd rav¬ nati, i Bbgi povolnd siveti. Je lije Salomonova prosnga Bogi bila povolna ? Salomonova prošnja je bila Bogi povolna, dr je oe n<3 proszo, naj nyemi Bog da dugi šitek i bldgo, nego sza- mo mudroszt naj more pravicsno ravnati szvoje ludsztvo, i zdto ga je B6g naddlo ne szamo z-mudrosztjov, nego telikajse i z-dikov, i z-bldgom, pa escse dugi žitek je uje¬ mi obetsao, csi tak, kak njegov otsa bode obderžavao bose zapovedi. Kak je pokdzao Salomon szvojo mudroszt, kak szodecz ? Salomon je szvojo mudrdszt, kak szodecz, pokdzao etak: dve šend szta sze ednok szvadile za edno dšte. vszdka je prdvila, ka je mati toga deteta; naj sze szvajž konecz vcsini, zapovedao, je Salomon, naj sze ddte na dve pold vszetsd ; Salomon je dobrd znao, ka prdva mati ne prisztdne na to, naj sze dete etak vmori. Je li je Salomon zozidao Czerkev Gozpodni ? Salomon je Gozpodni edno prelepo Czdrkev v-Jeru~ ždlemi zozidao. Je lije Salomon do koncza poko’sno ’siveo ? Salomon je ne do koncza pobožno siveo, dr kr&leszka dika, i neredna telovna poželenja szo ga tak v-sztaroszti zaszlepila, da je za volo szvoji poganszki žen, krivim bo gom Czerkve dao zidati, i njim je dldove prikažlivao. Ka sze vcsimo z-Salomonovoga 'sitka ? Z-Salomonovoga sitka sze vcsimo, ka je szamo on cslovek prav szrecsen, i rniider, ki je bogd-bojazen. 28 XX. Od razdvojenyd 1 ud s z t va Izraelszkoga. Stoje ladao po Salomonovoj szmerti z-Izraelczi ? Po Salomonovoj sžmerti je lddao z-Izraelczi nyegov szin, Roboam; ali na skore szo sze dvanajszetera pokole- pya razdelila, i dvd poszebniva krald szo mela. Stoje iio zrok toga razdeljeni] d7 Roboam je bio jdko neszmileni, ar ne szamo, kaje ddtse ne pomensao, nego liidsztvi sze je escse i z-novov popreto. Stera krdlesztva szo posztanola z-toga razdvojengd ? Z-toga razdvojenya je posztanolo krdlesztvo Juda, i torni sze je podvergio Judovo, i Benjaminovo pokole- nye; za tem krdlesztvo Izrael, pod stero szo driiga de- szdtera pokolenya zpadnola. XXI. Od Izraelszkoga, i Judovoga k r d- 1 e s z t v a. Sterije bio glavni varaš krdlov Izraelszki ? Grldvni vdras kralov Izraelszki je bila Samaria. Kak szo ’siveli kralovje Izraelszki ? Kralovje Izraelszki szo jako razpiisztseno siveli, i krive bogd szo postiivali. Naj hiisi med nyimi je bio Acbab, z-szvojov šenov Jezabelov. Sterije bio sztolni vdras kralesztva Judovoga ? Sztolmi varaš krdlesztva Judovoga je bio Jerušalem. Kak szo ’siveli kralovje Judovi f Ne szo ni Judovi kralovje naj bole šivdli, dr szo z- vekse sztrane nepobosni, i na krivi bogov molbo prignye- ni bili; ali bilo je denok med nyimi nikeliko pobošni tudi, kak Josafdt, Jodtham, Ezechias, i Jozids. Ka moremo pred vszemi kebziivati v-zgodbaj Judovoga, i Izraelszkoga krdlesztva ? Pred vszemi to moremo kebziivati, ka je Izraelczom te csasz dobro bilo, dokecs szo Bdgi verno szliišili; ali kak hitrd szo od nyega odsztdpili, taki szo razlocsne ka- stige, kak : bojna, gldd, kuga, doszdgnole nye. XXII. Od Judithe. -Stoje oszlobodo Betliulio varaš gda gd je Holofernes ob- szeo ? Bethulio vdras od obszedenya Holofernesovoga ja oszlobodila pobožna i jundcska Juditha. Kakda ? Etak: Juditha je privila Bethulidnczom, naj sze s- ny6v navkiipe Bigi pomolijo. Potom toga je odisla v-td- bor Holofernesov, i gda je ete v-pijanoszti zdszpao, od- szekla nyemi je glavo, stero je z-szebov odneszla, i na varaska vrata pribila. Videvsi to nepridtelje pobegnoli sz o od varasa. Ka sze z-toga vcsimo ? Z-toga sze vcsimo, kak liasznovita je tnolitev, i ka je B6g vszigddr pripraven one poiuoesti, ki sze k-nyemi obernejo. OD PROROKČV. XXIII. Predgovor od prorokov. Sto szo bili proroczje ? Proroczje szo bili pobožni liidje, ki szo z-božega na- dehnenya prisesztna dugovdnya naprb nazveztsdvali, i z- boiov pomocsjdv csttda csinili; bili szo oni telikajse i vu- csitelje ludsztva; na dale opotninali szo liidsztvo na po- stiivanye prdvoga Bogi, i naj verje ono v-toga obetsa- noga Odkiipitela, i Bogi provolno ’siv6. Gda szo 'siveli proroczje ? Bog je od vremena do vremena poszlao Izraelczom proroke; taksi szo bili: Mo.ses, David, Samuel; ali naj vecs je bilo prorokov, gda szo lddali kralbvje v-Izraeli, i v-Judi. St eri szo bili naj glaszovitesi proroczje ? Naj glaszovitesi proroczje szo bili: Elids, Elizeusj za tem : Išaias, Jeremias, Ezechiel, Daniel, i esese drugi dvandjszet. 30 XXIV. Od Eliasa. Gdaje ’siveo Elias ? Elids je 'siveo vu vremeni naj hiisega krald Izrael- szkoga, Achaba. Z-csem sze je Bog Achabi popreto, za volo mjegove nepobo- ’snoszti po Eliasi proroki ? Bog sze je Acliabi propreto, ka tri leta ne dd zemli ni desdsja, ni rosze. Je li sze je Achab na eto pretenge pobogsao ? Achab na eto preieaye ne szamo ka sze je nc pobog- sao nego je escse iszkao Eiidsa vmoriti. Kam sze je Elias zkrio od Achaba ? Elias sze je od Achaba szkriopri potoki, Karith zvd- nom, gde szo ga lsovranje csiidnovito z-kriihorn i meszom branili. Z-kaksim csiidom je Elids ludsztvo Izraelszko na zpoznange pravoga Boga nazaj pripelao ? Elids je Izraelszko ludsztvo na zpoznanye pravoga Boga etak nazaj pripelao: on je zezvao liidsztvo, i pope 31 krivoga boga, Ba&la na goro, Karmel zvdno naj tam bzvo- jetni krivomi b6gi dldov prikašejo, i naj popevje za dl- dov potreben ogeny od boga Baala zproszijo. Popevje toga krivoga boga szo zkdkali okdli dldova, derli szo meszb z-szvojega tela, naj z-etim znamenyem potertoga szerdczd, zproszijo za aldov potreben ogeny od szvojega Boga; ali vsze je bilo zaliman, ognya szo ne zproszili. Teda je i Elids szvojemi Bogi aldov prikazao, i na nye- govo molitev je taki zpadno z-nebe ogeny na aldov. Liid- sztvo t6 videvse zpadnolo je na obraz,' i gord zkriesalo: „Jehova je B6g.“ Je li po etom dao Bog de’sds ? B6g je po etom na Elidsovo prosny6 dao roden dešd.š. Kak je je Elias z-toga szveta odiseo t Elizeus nam szvedocsi, ka je on vido, gda je Elias na ognyeni koldj odneseni bio v-nebo. XXV. Od Elizeus a. Ka sze je zgodilo onoj szprevednoj detczi , stera szo Elizeus i, gda szejev-Betliel varaš napoto, giit-ala: plesiveczplesivecz t T6 sze je zgo¬ dilo nyira : Dv4 medveda sztapri- bgšalir z-ldga, i raztergala szta štirideset, i dve detete/T6 naj za navuk szlii';i der¬ ezi, kak sze nyiin sztdri liidi, ndj- mre pa, diihovni pasztirov trebe po s til vati. Kakse csiido je vesino Elizeus,naj ponore edno sziromaskn doviezo ? Elizeus, naj pom »re edno sziromasko doviezo, vosino ^2 je eto csiido : td, dovicza, stero szo vndgi za volo nyeno- ga dugd jd.k6 pritiszkdvali, je mela escse szarao malo oli- ja; te oli je Elizeus z-csudom tak povnosao, da je š-nyim vsze s z voj e dugd vo pldtsati mogla. Kali je zvrdcso Elizeus Ndmdna, voja' siridnszkoga krald od gobe ? m Zapovedao nyemi je : v-Jordan potoki szedemkrdt sze zkdpati. Je li je Elizeus za eto csiidnovito zvracsercge vzeo kaksi ddr od Ndmana ? Ndman je stdo za eto zvrdqsenye Elizeusa dariivati, ali on je dara ne steo vzeti. Ka sze je zgodilo z-Gieziom Elizeusovim szlugom ? Giezi je zlagao pred Ndmanom, ka nyegov gozpdd, Elizeus, ma goszte, i zato je proszo v-nyegovom imeni, naj nyemi kaksi ddr podeli, z-sterim bi mogo gosztd szvo- je podvoriti. I za volo ete Jaši je on taki v-ono gobo zpadno, z-stere je Ndman pervd zvracseni bio. XXVI. Od J6 n d.s a. - Kam je poszlao B6g Jonasa, proroka ? B6g je zapovedao Jondsi, naj ide v-Ninive varaš opo- minat tam iivocse zpdcseno liidsztvo, naj sze po pokori poverne: Ali Jo¬ nas je to ne steo vcsiniti, nego je szdo na edno ldd- jo, naj pred Bo¬ gom, szvojim go- zpoddrom pobe¬ gne. Ka sze je zgodilo Jonasi na morji ? sze je na ozburka- Idrje szo metali kocžke, naj zvedijo : sto Moije ndglijdk Jo. Bro< 33 je zrok ete pogibeli, i koczka je zpadnola na Jbn&sa. Jonas je šzvojo kriviczo vadliivao, i zdto szo ga v-morje vergli, i taki ga je morszka riba poserla, ali na tretji den ga je pali vo vergla na sziibo ženilo. Jeli je potom toga odiseo Jonas v-Ninive nazvezdsavut po¬ koro i Jonds je taki odiseo v-Niniv^ i kak hitro je Kiuive- tanczoni pokoro nazvei , taki szo sze povernoli. XXVII. O d d r u g i p r o r o k 6 v. Ka je vredno znati od drugi prorokov ? Od driigi prorokov je vredno znati: ka szo oni ne * vnoga esiida ošinili, nego szo za volo szvojega vreloga navuka glaszoviti pbsztali. Ka szo med drugimi naj vecs vcsili proroczje 'i Proroczje szo med drugimi naj vecs vcsili: ka je szarno eden Bog; ka vbnesnva szliiiba bosa brezi notres- snye pobošnoszti, brezi prave Vere, i dobroga zroka, je Bogi ne prijetna; ka blišnyega odiirjavati, ali g& vkaniti, je n§ szlobodno, dr je Bog vsze nasz obcsinszki otsa, i Sztvoriteo. Ka szo prorokiivali proroczje ? Proroczje szo prorokiivali: ka Messias pride; pa es- cse i vremen szo nazveztili nyegovoga prisesztja ; proro- kiivali szo, ka ga edna devicza porodi v-Bethlehemi, ka on k-szlednyemi doszta mora terpeti, i z-szilnov szrnert- jov omreti, ali ka Sze on po szmerti odicsi. Ka szo zviin toga escse prorokiivali ? Zvun toga szo escse prorokiivali. ka sze Izraelszko ludsztvo odpela v-robsztvo, ali ka sze pali z-toga oszlo- bodi, i escse vnoga druga. Kakse mislhvge majo v-nami pobuditi prorokilvanya od Messidsa ? Grda videmo, ka szo sze v-Jezusi Krisztusi vsza ona do kraja zpunila, stera szo proroczje vecs sztotin let od Messiasa naprepovedali : mi moramo vszegavčcs' v-torn *nislenyi porezdjeni biti, ka vera kersztsauszka je delo rbk bosi. 3 34 V 1 XXVIII. Od prepadnenya kralesztva Izra- elszkoga i Judovoga. Jeli jek-szledngemi doszegnola bosa kastiga kralesztvo Izra- elszko i Judovo ? Doszegnola je; dr da szo sze Izraelczi pa vsza opo- minanya, stera szo glaszili proroezjej ‘.i na vsza csiidna dela, stera szo oni csinili, nej steli poverndti, prišlo je k-szlednyemi vremen, i Bog je za kastigo eta kralesztva opiiszto. Sto je opiiszto kralesztvo Izraelszko ? Kralesztvo Izraelszko je opiiszto Salmanassar, krilo Assiridnszki on je obladao gidvni vdras, Samario, i Izra- elcze z-lu-alom navkiipe v-robsztvo assiridnszko je od- pelao. Po nikeliko leti sto je podjarmao kralesztvo Judovo ? Kralesztvo Judovo po nikeliko leti je podjdrmao Na- bukodonosor, krilo Babilonszki, ki je JeruAdlem vdras z-mecsom, i ognyom do teo fundao, krald pa, i liidsztvo je z-szebov v-Babilonszko robsztvo odpelao. Ka sze z-toga vcsimo ? Z-toga sze vcsimo, ka Bog md poterplenye z-gresni- kom, i ka nyemi vremen da, naj sze pobdgsa; ali csi grds- nik terdokorno v-szvojoj hudobi osztdne, teda ga zaiztino bosa kastiga mimo ne odide. ASSIRIANSZKO ROBSZTVO. XXIX. Od Tobiasa. Sto je bio Tobias ? Tobias je bio v-robsztvi pobosen cslovek. Szvoje vozne tivdrise je on trostao, dr je nyd pomagao, gde je szamo mogo, i mertve pokdpao. Kaksa neszrecsa sze je zgodila Tobiasi ? Gda je ednok Tobids mertve pokapao, i jdko truden sze je na zid naszlono, i zadremao, szpadno je nyemi vro- csi lasztvicsni gnoj vu oesi, i od toga je on taki oszlepno. 35 Kum je poszlao Tobias szvojega szind ? TobiAs je poszlao szvojega szina v-Rages, k-szvojhn rodjAkom, naj proszi od nyi peneze stere szo nyemi dušni bili. Koga je dao Bog mlddomi Tobiasi na toj poti za voja f ? Bog je mladomi Tobiasi za voja dao Rafaela, Arkan- gela. Kak je mladi Tobias potiivao ? Pottivao je szrecsnb. Ne je szamo dug nyemi bio nazAj platsani, nego je dobo escse i hcser szvojega rod- jAka za seno ; i gda sze je domo povemo, zvrAcso je ocsi tiidi szvojega otse, z-šutsom one ribe, stero je na rAtanye szvojega voja csiidnovito vlovo, gda sze je kopao na poti. Ka sze vcsimo z-Tobiasove zgodbe ? Vcsimo sze z-Tobiasove zgodbe, da onim, ki BogA liibijo, vsza szltisijo na haszek. BABILONSZKO ROBSZTVO. XXX. Od DAniela. Stoje bio Daniel ? DAniel je bio bogAbojecsi cslovek, i prorok, koga szo escse v-raladoszti z-driigimi tidovmi v-robsztvo od- pelali. Kak je Daniel ’se v-mladoszti pokazao szvojo bogd-bojaz- nozt ? Daniela, i escse nike prednyese mladbncze je ode- brao Nabukodonozor krao za szliisbo v-szvojem dvbri, i zapovedao je vel szvojega sztola jesztvino nyim dAvati. Ali da je mosesova pravda nyim branila z-tAksimi jesztvi- nami siveti: zAto Daniel, i escse trije nyegovi tivArisje szo ne steli eti jesztvin k-szebi jemati, nego szo zadovbl- ni bili z-szocsivov, i z-vodov. Jeli je Daniel bio prestimani pri Nabukodonozori, i potomto- ga pri Darius kruli ? Daniel je bio za volo szvoje mudroszti pri Nabukodo¬ nozori, i pri Dariusi jAko prestimani. 3 * 36 Na kaksi ndmerek je oberno Daniel szvoje prestimanpe ? On je naj vecs bio na tom, naj pogane od krivi bo- g6v molbe odverne, i nye na zpoznanye prdvoga Bogd pripela; zatem, naj vero v-toga obetsanoga Messidsa po> terdi, i razširi med nyimi. tSteriva dvd bolvana Babilonczov je prepravo Daniel ? Dvd bolvana Babilonczov, steriva je Ddniel prepra- vo, szta etiva bila; opervics: Bolvan krivoga boga, Beel zvdnoga. Ddniel je nazvezto krdli, ka ona jdla ; stera sze vszdki den torni krivomi bogi noszijo v-czerkev, ne je on, nego popevje toga krivoga bogd, i nyihove šene, i detcza. Driigdcs: ednoga velikoga pozoja, steromi szo sze Babi- lonczi, kak bogi klanyali, je vmoro Ddniel etak: on je z-dlake, szmole i maszti pripravleno jelo nyemi dao po- šrdti, od steroga je nyegov terbiik, da je toga jela sel6- decz ne mogo zkiihati, na zkore oteko, i on sze je ra- zpocso. Ka szo vcsinili popevje krivi bogov z-Ddnielom ? Popevje krivi bogov szo sze jako razszerdili na Dd- 37 niela, i zdto szo ga vergli v-oroszlanszko jamo; ali Bog ga je tak brano, da, csi szo ravno oroszlanje jdk6 glddni bili, denok szo sze ga ne teknoli. XXXI. Od D d n i e 1 o v i ti v ari so v v-gorecsoj p e c s i. Ka sze je zgodilo z-tremi Danielovimi tivdrismi , ki szo sze zvali : Ananias, Azarias i Mizael % Eti Ddnieiovi tivdrisje szo ne steli nikak zldtomi ke¬ pi Nabukodonozor krald sze klanyati, i zato szo bili ver- šcni v-gorecso pecs; ali od dngela szo bili v-toj pdcsi csudnovitb v-šitki obderšani. Ku je vcsino krao, gda je vido, ka eti mldddnczi ne gorijo , v-pecsi ? Zapovedao je, nye vo vzdti z-te pecsi, i pod szmert- nov kastigov je prepovedao, naj sze vecs nisese ne pod- sztopi blazniti 'idovszkoga Boga. Ka sze z-toga vcsimo ? Z-toga sze vcsimo: ka, esi je še eden pogan bldzne- 38 nye Boga za tak veliko grehoto deršao, da je szmerti kastigo vo povedao na vszdkoga, ki bi szmdo blkzniti Bo- gd : keliko vekse kastige vredno mora biti bldznenve, i preklinyanye pred ocsmi kerstsdnszkoga csloveka ? XXXII. Od Esztere. Sto je bila Eszter ? Eszter je bila sziroticza, ali lepoga deradnya Aidov- szka deklina, stero je Asverus, krao per-ianszki szebi za šeno vzdo. Sto je bio Eszterin odhrdniteo po szmerti mjeini Sztarisovf Eszterin odhraniteo je bio nyeini vujecz, Mardo- cheus. Sto sze je szeido na Mardocheusa ? Na Mardocheusa sze je szerdo te gizdavi Aman, ki je z-fancsoszti, k ral A na nye vzeo, ka je zapoved vo dao, naj sze vszi Aidovje, ki szo v-nyegovoj ženili bili,zpomorijo. Kak szo sze ’si- dovje oszlobodi- li od pogibeli- steroje nyim A- man pripravo ? Pri ednoj vecserji je od¬ krila Eszter krali vszo hu¬ dobo Amano- vo , i proszila ga je, naj sze szmiliije šido- vom. Na stero szeje krdo tak na Amanaraz- szerdo, da ga je dao na ono viszniezo obesziti, stero je on pervo Mardocheusi pripravo. Ka sze z-toga vcsimo ? Z-tn. a sze vesitno: kak B pasztirom, ki szo bluzi Bethlehema esrgde paszli. Jeli szo dicsili i angelje Jezusovo narodjenge ? I angelje sz > dicsili Jezusovo narodjen.ye veszeld po- pevajbcsi: „Dika Bogi na viszini, i mir liidem na zemli,. ki szo dobre vole.“ Jeli szo sli pasztirje v-Bethlehem ? Pasztirje szo hitr6 odisli v- molijo bosdnszko deteeze Jezusa. IV. Jezus sze B6gi pri k k še v-czerkvi. Gda je Maria poleg Mo’sesove pravde szvojega 'pervo vodje- noga szind v-Czirkev prineszla, i prikazala B6gi, sto je Jezusa teda nezdravo ? Jezusa v-cz6rkvi, gda je bio prekizani Bogi, je Bethlehem, naj vidijo, 44 pozdravo Simeon , sztarecz, ki je od Duha szvetoga obet- sano meo, ka ne vmerje pervo, dokecs ne bode vido Od¬ kupitela. Kak je Simeon pozdrano to bo’sdnszko detecze ? Simeon je vzeo Jezusa na szvoja narocsa, i zdignovsi pobošnd szvojo pamet k-B6gi., zahvalo je nyemi za to milostso, ka je z-szvojimi ocsmi mogo Odkupitela videti. Ka je vcsinila pri toj priliki Anna prorokicza v-czerkvi ? 1 ona je Boga hvalila, i pripovedovala je vszem od prisesztja Zvelicsitela , ki szo csakali odkiiplenye Izraeal. V. Od s z unesen og a z h od a m udri. Po c sem je Bog nazvezto szuncsenoga zhoda miidrim, ka sze je rtarodo Odkupiteo V Bog je tim roudrim narodjeny6 odkupitela nazvezto po ednoj nenavadnoj zvezdi. Kam je pelala zvezda te szuncsenoga zhoda mudre ? Zvezda je nye pelala prek Jeru’s&Iema v-Bethlehem. Oda szo pitali ti mudri v-Jem’salemi za ndvo-rodjenoga ’sidovszkoga krald kakse zburkange je ete gldsz pobudo v-Herodesi ? Na pitanye ti mudri, gde sze je narodo ndvi sidovszki krao, sze je presztrahso Herddes, i s-nyim vesz Jeru- šdlem. Zakaj sze tak jako presztrahso Herodes ? Herodes sze je zato presztrahso, Or sze je bojao, ka zgubi szvoje kralesztvo. Kaksi napotek je dao Herodes tim miidrim ? Horddes je nyim velo, naj szamo idejo v-Bethlehem, i csi najdo detecze, nazdjidocs naj nazveztijo i nyemi, gde sze ono nahaja, naj more i on ny6 molit’ idti. Ka szo vesinili ti mudri, gda szo najsli deteze t Klecsecs szo je molili, i dariivali szonyemi : zlato, kadilo, i plemenito inaszt, ali mirrhp. 45 ■Juli szo sze ti mudri nad Jeru’salem. povernoii v-szvojo domovino ? Ti mudri szo sze ne nad Jeru alem v-szvojo domo¬ vino povernoii; ir je v-szne zapovedao nyim Bog, naj sze ne vernejo k-Herodesi. Poleg ete zapovedi szo sze po drugoj poti obernoli v-szvoja der'anya. VI. Od b e s a n y a v-E g i p t u s. Kakso necsamurnoszt je vcsino Herodes, gda szo sze ti mudri ne povernoii k-hjemi ? Vszo novorodjeno, moskoga zpola detczo, stera szo escse ne d\e lete sztara bila, je dao ll u-odes v-Betble- hemi , i v-ezeloj okroglini zpomoriti, miszlecsi, ka med , etimi vszegavecs nbvorodjeni krao, — te mali Jezus, prede. Kak sze je oszlobodo Jezus od, Herodesove necsamurne roli e ? Angeo je v-szne opbmeno Jošefa, ka sze velika po- 46 gibelnoszt ' |preti torni dčteti, i za¬ to je velo nyemi, naj z-Jezusom, i z-Mariov besi v- Egiptus. G da sze je pover- no Jo’sef z-Je¬ zusom, i Mari¬ ov z-Egiptusa ? Jošef sze je povemo z-Jezu som, i Mariov z- Egiptusa po Herbdesovoj szmerti; ali ne v-Bethlehem, nego v-N&zareth. VII. Od Jezusa, kak dvanajszet let’ sztaro- g a deteta. - - 47 Gda je Jezus bio v-dvanajszetom leti, kam je so z-szvojimi roditelmi ? V-szvojem dvanajszetom ldti je so Jezus z-szvojemi roditelmi v-Jerusalem na viizenszke szvetke. Jeli sze je on taki domo povemo z-roditelmi po eti szvetki ? Ne sze je povemo; nego je osztao szam z-Jerušale- uii: Stimajocsi pa njegovi roditelje, ka sze on nalidja med potnimi tivarisi, i naj hitre v-drusztvi szvoje rodbine, ne szo sze vnogo brigali; ali gda szo prišli v-pervo mezto, gde szo steli prenocsiivati, i nyega szo ne najsli, teda szo sze jdk6 presztrahsili, i taki sze povernoli nazaj, da ga poiscsejo. * Gde szo roditelje po tre dnevi Jezusa najsli ? Na szvoje veliko veszeJje najsli szo ga v-Czerkvi Je- ruialemszkoj, gde je na szredi med piszmo-znanczi szedo, poszliihsajbcsi nyd, i zpitavajocsi, tak da szo sze vszi csu- divali nad nyegovov mudrosztjov. Ka escse znamo od Jezusovoga detinsztva ? Od Jezusovoga detinsztva znamo esese, ka sze po- vernovsi domo v-Nazaretb, szvojim roditelom je bio vu vszem pokoren, i ka je gorijemao ne szamo v-dobi, nego i v-mudroszti, i milostsi pri Bogi i pri liide. Ka sze majo vcsiti, ndjrnre detcza z-pelde dvanajszet let sztaroga Jezusa ? Detcza sze z-pdlde Jezusove vcsiti mdjo, opervics: ka i ona morajo rada v-ezerkev . idti, kak je so Jezus ; i ka v-czerkvi pobošna naj bodejo, i na ndvuk duhovnika naj dobro pazijo ; drligocs: vcsiti sze mdjo, naj bodo po¬ korna szvojim roditelom, kak je i Jezus pokbren bio, i naj ne grdtajo szamo sztaresi od dndva do dndva, nego naj sze telikajse i pobogsajo, i v-'dobrom vsze vise i vise napreidejo. OD OCSIVEZTNOGA ZKAZANYA JEZUSA MED sz vEtom. VIII. Od sz v e toga Ivana, kak predgara pokore. Gde je prebivao szveti Ivan kersztiteo pervo, kak je zacsno predgati ? Szvdti Ivan kersztiteo pervo, kak je zacsno predgati, je prebivao v-pusztini v-steroj je osztro pokbro csinio; oprava nyegova je bila z-kaminszkoga koszminya, i hrana nyegova szo bile kobilicze, i med divji. Gde je zacsno szveti Ivan predgati ? Szveti Ivan je zacsno predgati pri Jordan potbki. Ka je predgao szveti Ivan ? Szveti Ivanje predgao: naj ludje pokoro csinijo, kr sze priblisdva kralesztvo bose. Jetije szveti Ivan veliko pazlivoszt pobudo med liidmi z-pred-, gangem pokore ? Szveti Ivan je z-predganyem pokore tak veliko pazlivozt pobudo med liidmi, da szo ga vnbgi deršali za Messiasa, prišli szo k-nyemi poszelniczje, i pitali szo ga : jeli je on Messias? Ali Ivan je zraven vo povedao, ka je on ne Messias, pa esese, ka je niti ne vreden odvezati re- menya obiiteli nyegove. IX. Od J e r u s o-v o g a k e r s z t a , poszta, i zkii- s a v a n y a. Gde, i sto je Jezusa kerszto ? Jezusa je kerszto szveti Ivan v-Jordan potoki. Ka sze je zgodilo taki, gdaje bio Jezus okersztseni ‘i Grda je bio Jezus okersztseni, odperla sze je neba, i Diib szveti v-golobjem kepi je dole sztbpo na Jezusa; zatem csiile szo sze z-n6be ete recsi: „Etoje szin moj liibleni, v-kom sze je meni dobro dopadnolo.“ Kam je so Jezus, gdaje bio okersztseni ? Gda je bio Jezus okersztseni, so je v-piisztino, i tam sze je poszto, i molo je stirideszčt dni. 49 Oda sze je Jezus stirideszSt dni poszto, kak je bio zkiisd - vani ? Gda sze je Jezus stirideszčt dni poszto, stžo ga je vrag na nye vzčti, opervics: naj oberne kam§nye na kriih ; driigocs: naj sze dole piiszti z-czerkvenoga ver- ha, i tak szi po tom csiidi naj szpr&vi stimanye pred lud- sztvom; tretics: naj dole poklekne pred vragom, ki je ayemi zato vsze|bl4go toga szveta obetsao. Jeli sze je Jezus dao zapelati od vraga ? Jezus szo je ne' dao od vraga zapelati, nego od szdbe odegnao, govorecsi nyemi: „Odidi od satan. u Na to prisztopili angeljč" k-Jezusi, i szliisili szo nyemi. X. Od pervi vucsenikov Jez s z v k t b e v-G a 1 i 1 e a n s z k Sto szo bili pervi Jezusovi vucseniczje ? Pervi Jezusovi vucseniczje szo bili: Andrds, i ali na zkore szo sze k-nyima pridrušili Simon Peter, Fi- lip, i NathAniel, ali Bertalan. Kakse csudo je vcsino Jezus na szvatbi v-Galilednszkoi Kani ? Da sze je szvatom zmenkalo vino, dao je Jezus na- puniti seszt rbcsek z-vodov, i velo je, naj ete neszdjo sztarisini; med tem toga sze je voda obernola na vino. XI. Od Jezusa, kak vucsitela. Keliko let je bio sztar Jezus, gdaje zacsno vcsiti ? Gda je Jesus zacsno vcsiti, bio je on sztar tre- szeti let. Keliko let je vcsio Jezus ? Jezus je vcsio tri leta. Kak je Jezus vcsio ? Jezus je vcsio prdsztd, ali z-telikov mudrosztjov, da szo sze nyemi vszi csiidivali, i pravili: „Escse je ni eden cslovek ne tak vcsio, kak ete;“ naj rAj je pa vcsio v- prilikaj, i pripovedkaj. Jeli bi ti stero z-eti prilik , i pripovedk ’ evangeliumszki znao povedati ? ZnAm povedati ete, na peldo: pripovedko od zgiible- noga szinA, od milosztivnoga szamaritAnusa, od bogatoga razszipAvcza, i sziromaskoga Lazara; zatbm priliko od dobroga szemena, od goricz’, od szvabe , i krAlesztva bo ega, vsza eta naj vucsiteo pripovedAva szvojim vucse- nikom i zkerb mA na to, naj oni szami z-szvojimi recsmi znAjo to pAli pripovedAvati. Jeli szo nyegov navuk radi poszliihsali ? Liidsztvo je nyegov nAvuk rad6 poszliihsalo : ajj piszmo znAnczi i Farizeusje szo ga odiirjavali za volo nAvuka nyegovoga. Z-csemje Jezus poterdo szvoj navuk ? Jezus je szvoj nAvuk poterdo z-psiidami, i prorokii- vanyi. 51 OD OCSIVEZTNOGA 'SITKA JEZUSOVOGA. XII. Od Jezusa v-czerkvi, i od nocsnoga prihoda Nikodemusovoga k-Jezusi. G da sze je Jezus pervikrat ocsi¬ veztno zkdzao ? Jezus sze je pervikrat ocsive¬ ztno zkazao v- czerkvi Jerušd- lemszkoj z-stere je odavajdcse, i kopivajdcse vo zgona. govorecsi: „Hiša otse moje¬ ga je ne razboj- nicska jama.“ Jeli jepervo ocsiveztno Jezusovo zkdzange v-czerkvi pobiidilo veliko kebziivoszt ? Pervo Jezusovo ocsiveztno zkazanye v-czdrkvi je tak veliko kebziivoszt pobiidilo, da szo ga šidovje z-csii- divanyem pitali : „Kakse znamenye ndm das tovjega poszlanya od Boga, ka szmej, i pravmas tak ošiniti.“ ! Nikodemus pa, vlddnik sidovszld, je escse v-toj ndcsi odiseo k-nyeini, i proszo ga, naj ga bole povesi. Ka je med drugimi ndveso Jezus Nikodemusa ? Jezus je med drugimi Nikodemusa t6 naveso, kaje potreben kerszt, odkiiplenyd, i vera. XIII. Od Jezusa pri Jakobovom šztiidenczi. G da je Jezus z-Jeru’sdlema potiivao v-Ndzareth , z-kirn je vkiip priseo pri Jakobovom šztiidenczi ? Jezus z-Jerušdlema potiivajocsi v-Nazdreth, vkup je priseo z-ednov szaraaritanszkov šen6v, od stere je proszo, naj nyemi vod6 dd piti; i stero je ob ednim t6 vesio: ka 4 * nyegov bošdn- szkindvukrdv- no tak dušev¬ no žejo cslo- veka vgasiije, kak voda u»- lovno sejo , i da on, ki nje¬ gov navuk go- r6 prime, po tom vremenit- no, i vekivecs- no blasensztvo zadobi. Kaje Jezus es- cse vcsio to szamaritanko ? Jezus je to szamaritanko escsa to vcsio, ka mi Bogi v-diihi, i isztini moramo moliti. Kaje nye Jezus ob szlednyim nazvezto ? Jezus je nyS ob szlednyim nazvezto, ka je on Messids. Ka je nato vcsinila ta ’sena ? Odisla je vu varaš, naj zovd varaske liidi; eti vo pribdšavsi proszili szo Jezusa, naj ide k-nyim vu vdras; Jezus je nyihovo prosny6 poszliihno, dva dni je osztao pri nyi, vcsio je nyd, i oni szo vervali' v-nyem. Ka sze vcsimo od szamaritanke ? Od szamaritanke sze vcsimo : naj one dobrovolnb naszlediijemo, ki ndsz zovejo k-Jezusi. XIV. Od Je zusovoga prebivanya v-N d z d r e- thi, i nyegove bresne predge. Gde je Jezus pervi krat ocsivezlno vcsio ? Jezus je pervi krdt ocsiveztnd vcsio v-Ndzarethi, gde je razlošo v-synagogi nistere recsi Isaidsa proroka, stere szo od nyega, kak pridbcsega Messidsa, povedane bile. Kak sze je dopadnolo t6 razlo’senye Isaidsovoga prorokii- vanya Ndzarenczom ? V-zacsdtki szo sze csudivali; ali na zkore szo nyemi r na ocsi metali, ka je on sziromaskoga roda, drevo-de- iavcza szin; i gda je nye Jezus za v6lo nyihove terdo- kdrnoszti pokdrao, tak szo sze razszerdili nad nyim, da szo ga vo vergli z-vdrasa, i pelavsi ga na breg, gde je zozidani bio nyihov vdres, steli szo ga dold sziinoti, Je¬ zus pa na szredi med nyimi iddcsi, pravo je nyim : »pre¬ roka naj menye zndjo postuvati nyegovi domo-rodczi; i odiseo je od nyi. Sterije med Jezusovimi ndvulti naj glaszovitesi ? Med Jezusovimi navuki naj glaszovitesi je nyegova bre.šna predga, stero je on na ednom bregi dersao, gde je veliko vno.šino ludsztva med drugimi to vcsio : ka je szamo on eslovek prav bldšeni, ki je csiztoga szerdczd- naj liibimo nase nepridtele, i naj dobro csinimo onim ki nasz preganyajo; naj ne csinimo b!išnyemi ono, ka mi ne bi radi, naj ndm drugi vesinijo; i ka mi naj pervo krd- lesztvo bose, i nyegovo praviczo naj iscserao, i teda sze ndm vsze ono, ka mi potrebujemo, gore pridd. XV. Od Jezusa v-Petrovoj ladji. Kaje zapovedao Jezus Petri, gdaje sztopo v-nyegovo Iddjof Jezus je zapovedao Petri, naj razpresztre mrešo na rib’ Iovieny4. Jeli gaje Peter poszliihsao ? Peter, csi je ravno czelo n6cs Iovio ribe, ali nikaj je ne vlovo, denok na recs Jezusovo razpresztroje pdli mreso, i vlovo je teliko rib, da szo dve ladje napunili, i mal6 ka szo sze ne pograjale ladje, od velike vnošine rib. Ka sze je zgodilo po tom rib lovlenge? * Peter je zpadno na szvoja kolena pred Jezusa, i pra¬ vo je nyetni: „Odidi od mene, Gozpodne! dr szem jasz grešni cslovek.‘ : Ali Jezus ga je obdtrivao, govordcsi: „Ne boj sze; od eti raao liidi bodeš lovio,“ to je: privdd- jao bodeš liidi v-kralesztvo bose. XVI. Od Jezusa, i kafarndumszkoga s z 161- n i k a. P 4, Ka je proszo kdfarndumszki sztotnik od Jezusa , k-nyemi poszlavsi ’sidovszke poglavare ? Proszo je, naj pride k-nyemi Jezus, i naj zvrdcsi nye- govoga betešnoga szlugo. Jeli je poszluhno Jezus ngegovo prosngo ? Jezus sze je taki napdto k- sztdtnikovoj hiši; i gda sze je on k-nyegovoj hiši še priblišavao, poszlao je sztot¬ nik szvoje priate- le pred nyega ; zatem je i on szatn pred nyega s6, i proszo ga, naj sze ne trudi k-nyemi , dr je pravo: „Gozpod- 55 ^ ne! ne szem vreden naj prideš pod sztreho mojo, nego pove szamo recs, i ozdrdvi szluga moj.“ Jeli je. ozdravo te bete’sen szluga ? Jezus je pohvalo iztinszko vero toga sztotnika, i pravo je nyemi: „Naj ti bode, kak szi vervao;“ i ozdra¬ vo je szluga v-onoj vori.“ XVII. Od h c seri Jairusove, i od e d n e* be¬ te š n e šene. Kaje proszo od Jezusa Jairus, poglavnik sgnagoge '? Jairus je proszo Jezusa, naj zvracsi nyegovo vmira- jocso hcser. Kaksi glasz szo med-tem-toga prineszli Jairusi mjegovi szlugi ? Prineszli szo nyemi glasz, ka je besi nyegova še vtnerla, i zato, naj sze Jezus ne triidi k-nye id ti, dr po- mocsti nemore. Jeli denok Jezus s6 k-Jairiusovoj hi’si ? > Jezus je denok so k-Jdiriusovoj hiši, i vzemsi mer- tvo dekliesko za roko, pravo je nye: „Deklicska! jasz ti velim, sztani gore,“ i gore sze je oprdviia taki ta de- klicska, i prebudila sze je pdli na šitek. Kak je zvrdeso Jezus na toj poti, gda je k-Jairusi ’so, edno 'seno, steraje dvanajszet let’ terpela kervari otok ? Ta šena je mocsno vervaia ka ozdrdvi, esi sze szamo krajine gvanta Jezusovoga more, doteknoti. To viipanye imajdesa v-szebi, pbdla sze je tak dugd med vnošinov, da sze je mogla oprave nyegove doteknoti. Jezus sze na to obernovsi, pokvdlo je nyeino iztinszko vero, i pravo je nye: „Viipdj sze hesi, vera tvoj s je tebe zdravo vesi- nila;“ i od toga hipa je zdrava posztanola šena. XVIII. Jezus odeberd Apostole, i posztdvi Petra za Gr 1 d, v o c z e r k v d. Kakse zebirangeje vesino Jezus med szvojimi vucseniki ? Jezus je naj pervo oželo nocs molo, i teda je z-vu- csenikov szvoji zdbrao dvanajszet , stere je imenuvao Apostole; ete je potom toga poszlao, naj idejo po czSlom szveti, i naj vcsijo ndrode prdvo vero. Koga je escse zebrao Jezus zviln Apostolov ? Zebrao szi je escse szedem deszet i dvd vucsenika, ki szo pred nyim po dvd, i dvima morali idti, v-sterikoli vdras je on bio idbcsi. Koga je posztavo Jezus za Glavo czerkve ? Jezus je za Glavo czbrkvb posztavo Petra Apostola. Kak je posztavo Jezus Petra za Glavo czerkve? Gda je ed- n6k Peter pred vszemi dpostolmi vadluvao, ka je Jezus prdvi B6g, teda je nyemi ve¬ lo Jezus : „1jasz velim tebi, ka szi ti Peter , tb je: pecsina, i na to j pecsini zozidam czerkev mojo, i escse vrata pek- lenszka ne pre¬ morejo nye. I te¬ bi prekdam klticse krdlesztva nebeszkoga. — I kakoli zvbses na zemli, zvbzano bode i v-nebi; i kakoli odvdses na zemli, odvdzano bode i v-nebi.“ XIX. Od Jezusa i mlddencza v-N dim v d r a s L Koga je ednok szreo Jezus pri Nairn varasa vrata j ? Szreo je one, ki szo ravn6 ednoga mertvoga mld- ddncza vo neszli, naj ga pokopajo. Stoje bio te mertev mlddenecz ? Bio je jedini szin edne vdovicze. Kak je obeszelo Jezus to dreszelno mater ? Gda je Jezus opazo veliko saloszt te dreszelne ma- t tere, pravo je nye: „Ne jbcsi sze.“ teda je zapovedao,. naj szt&nejo, ki szo ga neszli, i velo je mertveczi: „M14- denecz, jaszti velim, sztani gor6.“ I taki je gorž sztano te mertev ml&denecz, i všivčo je. XX. Jezus nas z vesi moliti. ! Jeli je Jezus cseszto Boga molo ? Jezus je doszta krat czelo n6cs Boga molo. Jeli je Jezus opominao szvoje naszlednike, naj molijo Bogat- Opominao je ny6, i zagviisao, ka vsze dobro morejo zadobiti esi v-nyegovom imeni, z-viipanyem, i sztalno pro- szili bodejo od otsd. i Kakso molitev je Jezus vesio moliti szvoje vucsenike ? Jezus je szvoje vucsenike vesio moliti „Otsa nas 11 i. t. d. stera molitev sze zove telikajse molitev goszpodnova. XXI. O d Jezusovi vuesenikov na zburkanom, m or j i. x 58 Koksa pogibeo sze je pretila ednok Jezusovim vucsenikom na galileanszkom morji ? Jezus je ednok v-lidji z-vucsenikmi prek galileinsz- koga m6rja plavao, i da je czbli den predgao, jikd sze je zatriido, i od truda je zaszpao na ladji. Na nigli sze je zdaj tak veliki szlip na mdrji podigno, da szo vucse- niczje v-pogibeli bili, z-lidjov vret sze potopiti. Ka szo vcsinili vucseniczje v-etoj pogibeli ? Oni szo sze jakd vbojali, i od sztriha prebiidivsi me- stra, kricsali szo nyemi: „Goszpodne, zderši nisz, armi predemo.“ Kak je vtisao Jezus te morszki szldp ? Jezus, gda sze je od szna prebiido, naj pervo je po- karao vucsenike. govorecsi nyim : „Ka sze bojite, mile vereliidje"? teda je zapovedao vetrom, naj vtihnejo, i taki sze je mdrje vtisalo. XXII. Herodes da odszekati glavd Ivani kersztiteli. Zakaj je vergo Ilerddes Ivana kersztitela v-temniczo ? Ivan kersztiteo je pravo Herddes krili, ka je nyemi ne szlobodno siveti z-šendv brata szvojega, i žito ga je vergo v-temniczo. Kak je vmro szveti Ivan kersztiteo ? Vmro je, kak manternik. Herddes je ednok dio na den szvojega narodjenya veliko gosztsenye szlušiti, geto je Salomone, hcsi nyegove nezakonszke šene tak lepd pldszala, da szo sze vszi gosztje z-Herddesom vret jako veszelih; i teda Herddes, ki je malo bio napiti, z-prisze- gov je obetsao nye vsze dati, kakoli od nyega bode pro- Szila. Herodiisojcza, nyd mati je šeldla še davno fintiti sze nad Ivanom, i žito je naritala szvojo heser, naj pro- szi od krali glivo Ivana kersztitela. Herddes je tak dio odszekati Ivani glavd, i to v-ednoj szkledi prekdati de¬ klini. Ka sze z-toga vesimo f Z-toga pripetdnya sze vesimo, kak je nepravicsen, i 59 zpacslivi Herodes dio odszekati glav6 pravicsnomi Ivani; ali z-toga sze telikajse vcsimo, ka mora i eden drugi ši- tek biti, v-sterom ti praviesni za v61o terplivno podneseni krivicz’ obilen n&jem zadobijo; ti krivicsni pa nikakd zaszliišenim kaatigam ne vujdejo. ‘ -t, ■ XXIII. Od Jezusa, i glddnoga liidsztva v- p ii s z t i n i. Kak csudnovito je edndk nabrano Jezus pet jezero liidi v- piisztini ? Jezusa je ednok naszlediivalo pdt jezero liidi v-piisz- tino, naj poszliihsajo nyegov navuk. Teda sze je szmilii- vao Jezus nad glddnov vnošinov, blagoszlovo je pet jeca- meni kruhov, i dve ribicze, i dao je vucsenikom, naj razdelijo glddnomi liidsztvi; i v-csiidnovito dob szo sze vszi naszitili; pa escse, gda szo še vszi sziti bili, vucse- i niczje szo napunili dvanajszet kosarov z-osztanyenoga dertinya. Gda je liidsztoo to csiido videlo, ka je stelo vcsiniti z-Jezu¬ som ? Liidsztvo viddvse to csiido, stelo je Jezusa posztaviti za szvojega krald; ali Jezus znajdcsi nyihovo nakanenye, pobegno je na breg on szdm. XXIV. OdJezusovoga preobrdzenyd. Kak sze je zgodilo Jezusovo preobrazenge ? Jezus je vzdo z-szebov na eden visziki breg Petra, Jdkoba i Jdnosa, i gda sze je Bogi pomolo, zacsnolo sze je nyegovo licze szvetiti, kak szuncze, gvdnt pa nyegov je grdtao beli, kak szneg; na to szta sze zkazala Mošes, ■i Elids, i gutsala szta z-Jezusom. Kaje vcsino Peter , gda je to zkdzange vido ? Gda je Peter to csudnovito zkdzanye vido, gore je zkricsao od velike radoszti: „Goszpodne! dobro je ndm eti biti; csi scses, naprdvimo eti tri satore; tebi ednoga, Mošesi ednoga, i Elidsi ednoga. 11 60 Ka szeje zgodilo taki potom ? Eden szvetli oblik je ok6li vzčo nyd vsze, i gldsz sze je z-u6be csuo: „Eto je szin moj liibldni, v-kom sze je meni dobro dopadnolo, nyega poszlahsajte.' 1 Kakso mdcs je meo ete glasz na vucsenike ? Na ete gi&sz szo sze vucseniczje tak zbojali da sz© od sztrdha na szvoj obraz, na kla zpadnoli. G da szo z-brega doU sli, ka je zapovedao Jezus vucsenikom na szvoje preobrazenge gledocs ? Jezus je vucsenikom zapovedao, naj nikomi ne prd- vijo od toga, ka szo na bršgi videli, dokecs gor6 ne szt&ne Jezus od mertvi. XXV. Od Jezusa, i mdle de tez e. Z-kaksega zvoka szo nike ’šene prineszle detczo szvojo k " Jezusi ? Nike šene szo zdto szvojo detczo k-Je zusi prineszle, naj nyd Jezus blagoszlovi; ali vucseniczje szo ne steli piisztiti td detzd, naj k-Jezusi prisztopijo. ; Kaje •pravo za toga volo Jezus vucsenikom ? Jezus je nyim pravo: „Piisztite te male k-meni'pri¬ hajati, i ne brante nyim, dr je taksi kralesztvo nebeszko." Ka je vcsino Jezus z-timi mdlimi ? Jezus je ny6 na szvoja ndrocsa vzeo, pološo je na nye szvoje roke, i blagoszlovo je nye. Kaje pravo Jezus driigi krdt od te mdle detze ? Gda szo sze edn6k vucseniezje Jezusovi med szebov pregovarjali: steri bi med nyimi veksi bio v-krdlesztvi nebeszkom? teda je posztavo Jezus pred nyd edno dete, i pravo je nyim : „Zaiztino velim ..vdm: csi ne bodete, kak eto dSte, ne pridete v-krdlesztvo nebeszko.“ Ka mi mamo eti zapametivati ? Mdmo zapametivati, opervics: kak dobra szo mo¬ rala ona detcza biti, stero je Jezus na szvoja narocsa vzeo, i blagoszlovo; zdto sze i mi mdmo pascsiti, tak dobri biti, kak ona detsicza, naj i n&m szvoj blagoszlov podeli mili Jezus. 62 Drligocs: csi šelemo v-nebo pridti neszmemo biti gizddvi, nego moramo biti krotki i ponižni, kak ono dete, stero je Jezus pred vucsenike posztava. XXVI. Od Jezusa, Mdrthe i Marie. V-koga lii’si, i pri kom je naj raj Jezus v-Bethanii pre- bivao ? Jezus je v-Bethanii naj rdj prebivao v-L&zarovoj hiši. Kak szo szesztre Ldzarove, Martha i Maria Jezusa ednok gore prijele ? Maria je nepresztano szedela pri Jezusovi nogdj, i poszliihsala je njegov ndvuk; M&rtha pa sze je zkerbela kak bi Jezusa, kak goszta, podvorila. Ka je pravila Martha Jezusi, zato ka je szesztra nyena vszigddr szedela pri mjegovi nogctj ? Martha je pravila: „Gozpodne! kak moreš gledati, ka szesztra moja szedi, i men6 szamo nihd, tebi szpravlati jeszti? pove ny§, naj mi pomaga. Ka je Jezus odgovoro na to Mdrthi ? Odgovoro je nje: Mdrtba, Mdrtha zkerbliva szi, i trudiš sze okoli vn6ge dvorbe; — ali szamo edno je potrebno. — Maria ma to edno, — stero je potrebno, — t6 je : — ona szi je odebrdla naj bogsi tdo, steri sze ne vzeme odnje. Ka sze z-toga vcsimo ? Z-toga sze vcsimo : ka sze nemarno odvis za vreroe- nitno szkerbeti; ar ki sze odvis za vremenitno zkerbi, on zgubi to vekivecsno. Zato nigddr to ne pozdbimo, ka je Jezus Marthi pravo: „Szamo edno je potrebno,“ — t6 je recs boso poszliihsati, i p61eg nje siveti. XXVII. Od Je zusa, kak esiidnoga vrdcsa ti b e t e š n i. Jeli je Jezus zviin sztotnikovoga hldpczav-Kdfarnaumi, i ker- vdvi otok terpecse ’šene escse druge hete’snike zvracso ? Jezus je zviin sztdtnikovoga hlapcza i vnoge druge 63 zvr&cso ; ar kamkoli je Jezus so, neszli szo betešnike pred nyega; protin imajocse, i pldntave, szlgpe, neme, i od vrdga obszčdjene; vsze ete je on szamo z-szvojov reesjov ozdravo. Bi znao ti meni nistere povedati, ki szo lili zvracseni, i ozdrdvleni od Jezusa '? Zn&m povedati; opervics : zvrdcso je Jezus v-Ka- farn&umi ednoga, ki je bio v-protini; i da szo ga od ve¬ like vnošine liidsztva ne mogli nacsi k-Jezusi prineszti, v-poszteli szo ga z-hišne sztrehe dole ptisztili pred Jezusa, i Jezus ga je zvrdcso, govorecsi nyemi szamo ete reesi: „Gorč sztani, vzemi tvojo posztelo, i idi domo.“ Drugocs: zvrdcso je Jezus pri Siloe vretini ed¬ noga csloveka, ki je oszemtreszeti let’ bio betešen.- Tretics: v-Jeriki je zvr&cso nikoga sziepoga ko- disa, pitavsi ga: „Ka bi steo?“ „Gozpodne! naj videm, “ od govoro je te szlčpi, i na to je on precze vido. Stertics: Deszet gobavi mdsov, gda je nyim pra¬ vo: „Idte, pokašte sze popom. Peti cs: Zvr&cso je Jezus ednoga szlepcza, ki sze je szlepi narbdo; i t6 je on vcsino etak: vzeo je z-czeszte nikeliko praha, i toga namocsivsi z-szlinami, napravo je blato, i z-tem je namazao ocsi toga szlepcza, i pr&vo je nyemi: „Idi i operi sze v-Siloe vodi“ ; te szlepecz je vcsino, kak je nyemi bilo zapovedano, i taki je pregledno. Ke mamo eti na pamet vzeti ? Ete na pamet vzememo, kak je Jezusov šitek bio na zemli blagoszlovlen; kamkoli je so, poszed je šitek i zdravje delio. XXVIII. Od Jezusa pri L&zarovora grobi. Koga je esc se Jezus prehudo od mertvi ? Jezus je escse od mertvi prebiido Ldzara. Kak dugd je bil6 Lazarovo Ulo v-grobi, gda je Jezus td priseo ? Lazarovo telo je se štiri dni bilo v-grobi, gda je Je¬ zus ta priseo, tak daje še zacsnolo gniliti. ' Makse post,enye je zkdzalo liidsztvo Jezusi, gda on szedicsi na oszeliczi je notriso v-Jeru’salem % Ec!ni szo pred nyim presztirali szvoj gvdnt, drugi szo Kak je Jezus prehudo Ldzara od mertv i? | J Odpelali szo Jezusa k-Ldzarovomi grobi; on je tdn J zdigno ocsi szvoje prdti nebi, ruolo je, i kricsao z-velikim | 1 gldszom : „Ldzar, hodi vri; i taki sze je Ldzar prebUdo I ' na sitek. XXIX. Od szvetesnoga Jezusovoga notri id§nya v-Jerušdlem. Kam je so Jezus, gda je Ldzara prehudo odmertvi ? Gda je Jezus Ldzara od mertvi prehudo, s6 je v-Je- rušdlem. Ka je naprepovedao Jezus szvojim vucsenikom na poti ? Napre je nyim povedao: ka bode oddni, na szmert -oszodjeni; ka ga zbitsiijejo, i vmorijo na kriki ; ali ka on pdli na tretji den gore sztdne. a a ) palmove veke metali pred nyim na pot, i vszi szo z-ed gldszom kricsali : „Hosanna Szini Davidovomi! blago, lovleni, ki pride vu imeni Gozpodnovom ! Hosanna n viszini 11 ! Ka je prorokilvao Jezus, gda je ’se z-daleka vido te zmo’sen varaš ? Prorokiivao je opiisztsenye czerkve, i czeioga varasa, Jeru'alema, stero opiisztsenye tak sztrahsno ma biti, da ne osztdne ni kamen na kamni, XXX. Od szlednve vecserje. Ka je vcsino Jezus na veliki csetertek vecser v-Jeru sdlemi ? Na veliki csetertek vecserje v-Jerušalemi Jezus jo z-vucseniki szvojimi viizenszkega dgnecza, i z-naj veksov j poniznosztjov je oprao noge vucsenikom. | Kaje vcsino Jezus, gda szo ’se pojeli vitzenszkoga dgnecza? Gda szo še viizenszkoga agnecza pojeli, vzeo je Je- | zuz kriih v-szvoje szvete roke, i zdignovsi nesi proti nebi, blagoszlovo gaje, razlomo, i d a o vucsenikom, govordcsi: ^Vzemite i j e te; eto je moje telo, stero sze za vdsz da. u je Jezus escse na dale vcsino ? Za tem je 'Jezus vzeo kelih z-vinom v-szvoje rok^ r gda je hvalo ddo, blagoszlovo, i poniido je i nyega vu- csenikorn, govorecsi; „Pite vszi ,š-nyega, ar eto je kelih kervi mo)e novoga i vekivecsnoga zakona, stera sze za vrioge preleje na odptisztsanye grehov . u Kaje zapovedao Jezus za tem szvojim vucsenikom f Zapovedao je nyim : naj t6 ravno csinijo na nyegovo zpominanye. Kakse szvesztvo je Jezus pri toj priliki nasztavo') Jezus je pri toj priliki nasztavo preszveto oltdrszkp szvesztvo. Tak je naj mre ndsz Jezus lubo, da je szebd I szamoga nam osztavo na zphmenek i hrano pod kepom j kriiha, i vina v-preszvetom oltarszkom szvesztvi. XXXI. Od britke moke i szmerti Jezusove. Po szlednyoj vecserji, kam je s6 Jezus z-vucseniki szvojimit Po 8zlednyoj vecsdiji je so Jezus z-szvujhni vucse- niki na breg olivetski, v-eden ogradecz, steri sze je zvao Gethseruam. J 67 Ra je vcsino med-tem-toga Judas ? Judas je med-tem-toga odao Jezusa za treszeti szre- berni penez. Gda je Jezus bio na bregi. olivetskom, ka szeje zgodilo ’s- nyim ? Jezus pridocsi na breg olivetski, zpadno je na szvoj obrAz, i molo je, i v-tom vremeni je tak šaloszten gratao, i szmertni sztrah ga je tak obiseo, da je kervavi znoj kr nyegovoga csela na ženilo kapao; med elim je priseo An- geo, i pokrepo ga je. Ka szo vcsinili vucseniczje, dokecs je Jezus molo ? Dokecs je Jezus molo, szpAli szo vucseniczje. Dva¬ krat je JAzus gore sztano od molitve, i opominao je nyA, govorecsi: „Tak nemorete edno voro verusztiivati z-me- nov? verusztiijte, i molte, da ne pridete v-zkiisavanye. u Ka szeje zgodilo , gda je Jezus dokoncsao szvojo molitev ? Priseo je Judas odajnik z-orošnatov vojszkbv v-Geth- semAnszki ogrddecz, naj vlovijo Jezusa. Judas prisztd- pivsi zdaj k-Jezusi, pravo je nyemi: „Z Jrav bojdi, Me- ster!“ zatem kusno je Jezusa, i ete k ti s j g bio • redo- gutsano znam£nye. z-sterim je ddao szvojega Mestra. Jeli sze je v-roke ddo Jezus 'l Mirovno i pouiznd je sztopo Jezus pred vojDike, i velojenyim: „Gesz s/.em. Koga iscsete.“ Na ete recsi szo sze tak sztrahsno zbojali vojniczje, da od sztraha nazhrt idbcsi, na zemlo szo zpokapali. Ali Jezus sze je denok szam rad nyim v-r6ke dao, i doptiszto szeje zve¬ zati z-vajatmi. Sto je st.eo Jezusa braniti ? . Jezusa je steo Peter braniti, ki je za toga volo z- mecsom odszekao deszno viibb szlugi velikoga popa. Ali Jezus ga je pokdrao, govorecsi nyemi: n Piiszti mecs tvoj v-nosnicze, kr vszi, ki mecs vzemejo, z-mecsom prejdejo i taki je odszecseno viiho csiidnovitb zvracso. Kam szo vojniczje odpelali vlovlenoga Jezusa ? Vojniczje szo odpeiali Jezusa naj pervo k-Annasi; zatem k-veiikomi popi, KajfAsi, gde szo še piszmo-znan- czi, i sztaresi z-iudsztva vkiipszpravleni bili, naj vo po¬ vejo szmertno szddba na Jezusa. Jeli szo mogli ndjdti kakso kriuiczo, za v6lo stere hi hio Je¬ zus szmerti vreden ? Ne szo mogli najdti nikakse krivicze; ar, c:si szo rAvno napre sztopili vnbgi krivi szvedoczje, denok szo ne mogli najdti krivicze, za volo stere bi bio Jezus szmer¬ ti vreden. Ka je najszledngim veliki pop Jezusa pitao ? Naj szlednyim je pitao veliki pop Jezusa: jeli je on Krisztus, szin šivoga Boga? Ka je odgovoro Jezus na. eto pitani/e ? Jezus je na to pitanye z-bosanszkim doztojAnsztvom odgovoro: ,/fakje! jasz szem szin bo.ii. u Kaje na ete odgovor vcsino veliki pop ? Veliki pop je na ete odgovor razprascso na dvoje szvoj gvant, 1 pravo je, ka je Jezus vreden szmerti, zAto, ar sze csini, ka je on boši szin. -' . Kak szo szlugi velikoga tandcsa obhajali z-Jezusom ? Nemilo szo ga, ospotavali, z-peszniczami v-zatanik bili, za vtiha pluszkali, i v-licze szo nyemi pliivali; ali vsza eta je Jezus terplivno podnAsao. Ka sze je zgodilo v-Kajfasovom. dvori z-Petrom ? V-Kajfasovom dvori je pravila edna szlusbena de¬ klina Petri, ka je i on bio z-Jezusom; na stere recsi sze je tak presztrahso Peter, da je zatajo szvojega Mestra. Med-tem-toga taki je od etecz odiseo, i vone je britko objokao szvojo nevernoszt. Kam szo vlekli Jezusa od Kajf asa ? Od KajfAsa szo vlekli Jezusa, kak hiido-delnika, k- PilAtusi, ki je bio rimszki poglavar v-šidovszkoj zemli. Jeli je Pilatus zpoznao, ka je Jezus hiido-delnika Ne je; nego je ocsiveztno povedao, ka je Jezus ne- kriviesen. Kam je Pilatus poszlao Jezusa, gda je csilo, ka je on ga- lileanecz ? Poszlao gaje Pilatus k-IIerodesi, k rali galileanszko- mi, ki je uprav v-tom vremeni priseo v-Jerušalem, naj ^ obszliišdva tam viizenszke szvelke. Ka je vcsino Her6d.es z-Jezusom? Da je Jezus na pitanya Her6desova nikaj ne st6o odgovoriti, zavergo ga je, i na spot v-beli gvdnt oblecse- noga, ddo ga je odpelati nazaj k-Pilatusi. Kaje vcsino Judas, gda je vido, ka je Jezus oszodjeni na szmert ? Judas je povemo treszeti szreberni penez vlddnikom poposzkim, i ocsiveztno je vadliivao, ka je odao nekri- vicsno kerv; ali da je t6 nyegovo vadliivanye Jezusi vecs nikaj ne pomoglo, zato je zpadno v-dvojnoszt, i obeszo sze je z-vajdtjov. Ka je za tem vcsino Pildtus z-Jezusom ? Ddo g k je neszmileno zbitsiivati. miszldesi, ka z-tem zadozta vcsini onim, ki szo ga obtosili, naj ga po tom more odpiisztiti, Z-kaksim ndcsinom szo ’sidovje na nye vzeli Pildtusa, ka je Jezusa nyim prekddo naj gd razpinyajo ? Pretili szo sze nyemi, govorecsi: „Csi toga odpiisz- tis, ne szi vecs pridteo czaszarov; ar vszaki, ki szebd krald csini, je nepriateo czaszari. 11 Kaje vcsino Pildtus , naj szebe zpravicsa ? Naj szebe zpravicsa, oprao je Pildtus roke', govore¬ csi : „Csizti szem jasz od kei vi etoga pravicsnoga. 1 ' Kak szo obhajali ’sidovje z-Jezusom, oszodjenim, na szmert % Vergli szo nyemi na rahyena plecsa teski kris, za tžm vo szo ga pelali na breg, steri sze zove „temena mdzto* (kalvdria); šidovszki pa Golgotha, i tdm szo ga razpeli med dvema razbojnikma. Ka szo vcsinili 'sidovje z-Jezusom na kri’si viszecsimf V-edno szo ga preklinyali, i spotdrili szo sze s- nyega. Kak sze je pondsao Jezus na kri’si ? Jezus je mirovnd terpo vsze boleznoszti, i molo sze je za szvoje nepridtele, govoricsi: „Otsa moj! odpiiszti nyim, ar nevejo, ka csinijo." Kak je Jezus vmro ’< Gda je Jezus še vsze moke preterpo, kricsao je z- Velikim glkszom : „Otsa! v-tvoje rokč preporacsam diihso mojo;“ i nagnovsi glavo zpiiszto je szvojo diihso. Ka sze je zgodilo, gda je Jezus na kri’si premino ? Gda je Jezus na kriši premino, potemnelo je szuncze, zemla sze je genola, zakrivalo czerkve sze je razprascsiio na dvoje, prešine szo sze pokale, grobi szo sze odpirali, -nyi sztanoli, i zkazali szo sze vno- i mertvi szo gim. Jeli sze ztersznolo liidsztvo, gda je eta snamenga videlo ? Liidsztvo, gda j^Veta znamenya videlo, sze je tak ztersznolo, da sze je bilo v-perszi szvoje, gda sze je po- vernolo v-Jerušalem. Ka sze z-toga vcsimo ? Vcsimo sze: naj sze i mi bijemo v-nase perszi, i obet- samo, Jezusa liibiti ujemi pokorni biti, i prkvo sze pover- e on za nasz vsze na kriši vmr6. XXXII. Od Jezusovoga pokopa. Sto je pokopao Jezusa 1 ? Jezusa je pokopao Josef Arimathiiinszki, i Nikpde- mus, — dva tanacsnika šidovszkiva ; ali steriva szta zkrivno postuvala Jezusa. Kam szo Jezusa pokopali ? S Jezusa szo pokopali v-novi grob, steri je bio vo zo- szekani z-pecsine, i v-slerom je escse niscse nigdar ne lešao. Kakse priprave szo vcsinili vlddniczje poposzki ? Vlddniczje poposzki szo zapecsatili kamen, steroga je privalao Arimathiiinszki Jošef k-dveram Jezusovoga groba, i vojnike szo posztavili, naj grob ztrdšijo. XXXIII. Od Jezusovoga goresztanenya. Kakse cslido szeje zgodilo pri grobih Pri grobi sze je to csudo zgodilo, ka je Jezus na tretji dbn pred zorjami odicseno od mertvi goresztano. E Ka sze je zgodilo, gda je Jezus goresztano ? Gda je Jezus goresztano, zemla sze je jdko ztrdszila, i Angeo pridocsi z-nebe, odvdlao je kamen od groba, i na njega je sz6o. Ka sze je zgodilo z-vojnikmi, ki szo grob ztrd’sili ? Vojniczje, ki szo ztrašili grob, szo sže jdko presz- trahsili, i pobegnoli szo v-Jerušdlem, gde szo pripovedd- vali vsze, ka sze je pri grobi zgodilo. Komi je naj pervo bilo nazveztseno gore sztdnenge Jezusovo ? Jezusovo goresztanenye je bilo naj pervo nazvezt- seno pobožnim Venim, stere szo v-nedelo pred zorjami azveti grob pohodile, naj mertvo Jezusovo t61o namdsejo z-plemenitov masztjov. A v Sto je t mjim povedao , ka sze je zgodilo ? Angeo je Dyim povedao, ki je escse szedo pri grobi. Jeli szo vucseniczje vervali ’senam, gda szo nyim pravile, j ka je Jezus goresztano ? Ne szo nyim po vszem vszega vervali; nego Peter, i Janos szta taki bežala k-grobi, i poszvedocsila szta sze, i ka je Jezus zaiztino gore sztano. XXXIV. Od Jezusovega zasztoplenya v-nebo. Jeli sze Jezus po szvojem gore sztanengi vnogim zkazao f Zviin pobožni šen sze je Jezus vecskrat zkazao szvo- jim vucsenikom , ednok pa k-csaszi vecs pet sztd vkup szprdvlenim szvojim vernim. Kak je dugo Jezus po szvojem goresztanengi prebivao na zemli ? Jezus je po szvojem goresztanenyi prebivao na zemli stirideszet dni. Ka je Jezus v-tom vremeni csinio ? Jezus je v-tom vremeni vcsio szvoje vucsenike v-niki dugovanyaj, stera szo sze doztajala krdiesztva božega. Gde, i kak je zasztopo Jezus v-nebo ? Jezus je vd peiao szvoje vucsenike na breg Olivets- ki, i gda je nye blagoszlovo, razlbcso sze je od nyi, i gori je neseni proti nebi. Za cstidjeni, i jako šalosatni szo gle¬ dali vucseniczje za nyim. 71 ^ Kak je Jezus obeszelo szvoje vucsenike ? i , Dv& angela szta prišla z-n6be, i z-tžm szta obdszelila i Apostole: „Ka Jezus p&li tak ednbk pride, kak szo ga. videli zdaj v-nebo odidti.“ - I ZGODBE APOSTOLOV. t XXXV. Od prisesztja Duha szvdtoga. i > Ka szo vcsinili Apostol je po Jezusovom v-nebo idengi ? Po Jezusovom v-nebo idenyi szo sze povernoli Apos* tolje v-Jerušalern, i z-Blasenov deviczov Mariov navkiipe,, brezi presztanka, szo sze Bogi molili, i esakali szo pri- • sesztje Diihd szv6toga. Koga szo odebrali mezto Judasa za Apastola ? Mezto Judasa za Apostola szo od6brali Matyasa; r molecsi sze Bogi, položili szo driigi Apostolje rokd szvoje na nyega. Na steri den po Krisztusovom v-nebo idengi zpadnejo Ri- szdli ? ,Ti ;or r ei er Risz&li po Krisztusovom v-n6bo idenyi zpddnejo na deszčti ddn, gda je Diih szveti dole priseo na Apostole. f Kak je priseo Duh szveti na Apostole ? Na n&gli je vcsinyeno suinlenye, stero je, kak mo- csen veter, prišlo z-nebesz i czelo hišo, gde szo oni bili vkup szpr&vleni, je napunilo, i ognyeni jeziczje szo szek f dolb piisztili na glavb vszdkoga Apostola. — I tak szo vszi napunyeni biii z-Diihom szvetim. Ka sze je po tom zgodilo ? Po tbm szo zk csali Apostolje na ednbk gutsati z-raz- locsnimi jezikmi; i Peter je taki vkup szpr&vlenoj vnosini Jezusa, toga razpetoga z-i&ksim haszkom predgao, da sze ih je k-mezti okbli tri jezero povernolo, i okersztilo. 10 /8 le K . sz XXXVI. Od csudni del, stera szo Apostolje pi c s i n i 1 i. R Kakse ga bete’snika je zordcso Peter tiszti den, gda je gore s: so z-Janosom v-czerkev ? g Peter je zvracso ednoga pl&ntavo rodjenoga ; ete je Alrnostvo proszo cd nyidva; ali Peter je odgovoro nyemi: |5 „Zl&ta i szrebra nemam, nego ka mam, to ti ddm ; — vu im6ni Jezusa, toga nazdrenszkoga gor6 sztani, i hodi; u — i te plantavi je taki gore sztano, i hodo je. i Jeli szo Apostolje i druge bete’snike zvrdcsili ? j Tak sze je liidsztvo v-Apostole viipalo, da szo be- t tesnike escse i na poti vd devali, gde je Peter mimo bio j iddcsi, naj sze ih szamo nyegova szencza dotekne, i taki j szo zvrdcseni bili. °} e felije Peter koga tudi gori obit do od mertvi? Peter je gore obudo od mertvi edno seno, zvdno iTabitha" steroj je szamo pravo: ~ ;orA“ Ri „Tabitha , sztani na: 30 - )ili ize -zo ,z- XXXVII. Od pregdnyanya Apostolov. r eli szo vladhiczje poposzki pregamjali Apostole ? Vlddniczje popdszki szo Apostole dili zpoloviti, i v- emniczo vercsti. Šah szo Apostolje oszlobodjeni z-temnicze ? Bog je poszlao Angela v-nocsi, ki je Apostole csiid- lovitd z-temnicze vo odpelao, i zapovedao nyim, naj brezi ■'sz&koga sztr&ha idejo v-ezerkev, i naj gldszijo liidsztvi Jezusov Evangelium. ni j Ra szo vcsinili vlddniczje poposzki, gda szo vidili, ka z- ze temnicsivangem nemorejo odvernoti Apostolov od predga- \ nya ? P4li szo nye ddli pred tanacs prizvati, i zbitsiivali szo je, i prepovedali szo nyim, naj sze nikak oe podsztd- e pijo vecs predgati od Jezusa. Kak szo Apostolje terpeli ete kastige ? Apostolje szo ete kastige dobrovolno terpeli, i escse ■e szo sze raduvali, ka szo vredni bili za ime Jezusovo pre- ganyanye terpeti. e • XXXVIII. Od nov o-p overnyeni Jeruk&leraszki kersztsenikov. Kak szo 'siveli pervi kersztsanje v-Jeru sdlemif Nyihovo naj vdkse delo je bila molitev, i latnanye kruha, to je: prijimanye preszvetoga olt&rszkoga szvesz- • tva. Vnogi szo escse odali ka szo ladali, i czeno odanoga f bldga szo prekdAli Apostolom, proszecsi nye : naj sze eti 1 penezi na obcsinszke potrebosine pravo-verni oberndjo. Ka sze je zgodilo z-Ananiasom, i mjegovov 'šenov Sajirov ? Lagala szta oba dvk prdti Duhi szvčtomi, i 1 6 sze je zgbdilo etak : nyidva szta odala szvoje nyive, i raki t&o doblene czene szta szebi zaderšala z-jdlnosztjov, i szaffi 0 eden tdo szta dald Petri, laseesa: ka je to ožela ezenai i p6leg ete jdlnoszti szta denok na obcsinszkom ztrosk' kersztsenikov stela siveti. Teda je pravo nyima Peteri tal „Vidva szta ne liiddm, nego Bogi szta lagala/ 1 I na ete recsi szta zpadnola oba dva mertviva na zemlo. XXXIX. Od Didkonusov. or en & Sto szo bili Diakonusje ? Didkonusje szo bili pobošni mošjd, stere szo Apos >e tolje na te ndmerek odebrali, naj sze oni zkerbijo za ob csinszko dobro, z-steroga szo pravo-verni siveli, i potrebjga na dobivali; za tem, naj oni pri bo.šoj szliisbi pomdgajc^ Apostole. Keliko je bilo taksi Didkonusov ? Didkonusov je bil6 szedem ; i med etimi je bio szvetif^ Stevan, ki je za vero Jezusovo pbsztao pervi manternik ks cs Ka cstevio v-szve- tom piszmi od szoetoga Steva- na ? V-szvetoin piszmi csterno od szvetoga Stevana ka szo gd sidovje kamentivali, ar je nyim na ocsi me¬ tan nyihovo tie- vernoszt. Ali po¬ leg Jezusove pel- de, gda je ; evmi- rao szveti Stevan, molo je za szvoje nepriatele, ki szo ga vmdrjali. T XL. Od szvetoga Pavla. e ter'tak sze pondsao Saulus proti kersztsenikom ? et«f Saulus sze je neszmileno pondsao prdti 'kersztseni- om ; on je so z-ednoga varasa v-driigi vdras, naj kerszt- enike preganja. i la sze je zgodilo z-Sdulusom, gda je so v-Damaskus vdras, naj polovi kersztsenike i pripela v-Jenisdlem ? Gda je Saulus so v-Damaskus, k-csaszi ga je ne- P <> 3 >eszka szvetloszt okoli vzela, i na zemlo vergla; i teda ob|e z-nebe ete glasz csuo : „Saulus, Saulus! zakaj me pre- §b|ganyas? Jasz szem Jezus, koga ti preganyas.“ sze je zatem zgodilo ? Trepetajocs je pitao Saulus, govorecsi: „Gozpodne! ka scsds, naj csinim ?“ I Jezus je nyemi odgbvoro : „Go- re't|f^ sztani, i idi vu vdras; tdm sze ti pove, ka moraš csini ti. “ uk j Kak je priseg Saulus v-Damaskus ? Od one nebeszke szvetloszti, stera je Saulusa obszi- | nola, je oszlepno, tak da szo ga, potni tivdrisje nyegovi i za roko morali pelati vu varaš. I Kaje Saulus csinio v-Damaskus var asi? Tri dni je Saulus v-Damaskusi nikaj mejo, niti pio, I negoli v-edno sze je Bogi molo po tre dnevi je priseo [ k-nyemi na boso zapoved, niki Jezusov vucsenik, po jr imeni Ananids, i polosivsi roke na nyega, blagoszlovo ga je; po etom blagoszlovi je pdli Saulus pregledno, i okersztseni je bio po Ananidsi. j Kakse ime je dAbo Saulus na kerszti ? Saulus je dobo na kerszti ime Pavla. r Kak je Paveo po szvojem poveVnengi obndsao szvojo Apos- iolszko cseszt ? Po szvojem pevernenyi je bio Paveo naj verlesi raz- siriteo vere kersztsdnszke. On je obhodo Asio, Mačze- /8 as donio, Gercsko zemlo, i vnoga driiga deršdnya toga szv&l* 8 ^ ta, i povszed je z-naj veksim haszkom predgao JezusoP k Evdngelium. Jeli je Bog po szvetom Pavli csinio csilda ? B6g je po szvdtom Pavli csinio vnoga csuda; tak je ( na peldo : v-Lisztri zvrdcso ednoga pldntavoga, govojg £ rdcsi nyemi szamo: „Gore sztani, i edndko sztoj na tvojij z i nogdj.“ — V-Trodsi je ednoga mladdncza, ki je z-tretjegs reda edne hiše dole szpadno, i raertev osztao , prebude na šitek. Jeli je szveti Paveo morao kaj tildi terpeti ? Szveti Payeo je vnogo terpo. Preganyali szo ga si dovje, preganyali szo ga poganje; ednbk sze je jdkoj tesko mekno k:.menuvan\d; tri krdt je bio bitsiivani, dugd vršmena je bio v-temniczi; ali denok je nyegovogd velikoga diihd ne moglo nikaj vugnoti. Vsze nyemi je biol vu vszeni Jezus. Ka szo k-szlednpemi vcsinili ’sidovje z-szvetim Pavlom ? Gda je ednok v-ezerkvi Jerušdlemszkoj predgao, zgrabili szo ga sidovje, i steli szo ga bujfi; ali oszldbodo sze je š-nyihovi rok ; tnediem-toga szo gS. denok odpelali naj pervo v-Czezdreo, i od etecz na ladji v-Rim, Ka sze je z-szvetim Pavlom zgodilo v-Rimi ? V-Rimi je bio szve i Paveo dv6 lbte notri zapreti;] ali denok je nyemi szlobodno bil<5 predgati od Jezusa,! odkiipitela szveta. Z-etim sze zklenejo zgodbe szvdtoga p i s z m a. Kak szta dokoncsala szvdti Peter, i Paveo Apostola szvoj '§it«k ? Na zapoved rimszkoga czaszara, Neroa, je szveti Pe¬ ter pdleg szvoje lasztivne šele, nd kak Jezus, nego na i e ' lZV rg pak, z-nog&mi proti ndbi, z-glav6v na k-zemli obernyeni, n 80 O kriš bio razpeti. — Szv6tomi Pavli je ddo rdvno te iaszar z-mecsom glavb odszekati. 'a mi od drugi Apostolov zndmo t Od drugi Apostolov zn&mo, ka szo po driigi krajinaj >vO’ig a SZ veta verno predgali Ev&ngelium, i ka szo zkoro ^ojszi zpbmerli, kak manterniczje. ega 11 . ^ iido iko mi, >ga )io 1 k MODUS M1NISTRANDI P e P« B, ct et a l In nomine Patris, et Spiritus Sancti. Amen. Sac. Introibo ad altare Dei. Min. Ad Deum, qui laetificat juventutem meam. Sac. Judica me Deus, et discerne causam meam; jgente non sancta, ab homine iniquo et doloso erue me. Min. Quia tu es Deus, fortitudo mea. Quare me r« 01 pulisti et quare tristis incedo, dum afligit me inimicus. ' Sac. Emitte lucern tuam, et veritatem tuam, ipsa m 1 deduxerunt et adduxerunt in montem sanctum tuum, et 'i labernacula tua. Min. Et introibo ad altare Dei, ad Deum, qui laeti licat juventutem meam. Sac. Confitebor tihi in cithara Deus, Deus meu! Quare tristis es amma mea, et quare conturbas me? Min. Špera in Deo, quoniam adhuc confitebor ill) salutare vultus mei, et Deus meus. Sac. Gloria Patri, et Filio, et Spiritui Sancto. Min. Sicut erat in principio et nune et semper, et it »aecula saeculoruin. Amen. I 1 Sac. Introibo ad altare Dei. Min. Ad Deum, qui laetilicat iuventutorn mcam. Sac. Adiutorium nostrum in nomine Domini. Min. Qm fecit coelum et terram. Sac, Confiteor Deo onmipotenti . . . orare pro mo ad fDominum Deum nostrum. Min. Misereatur tui omnipotens Deus, et dimissi,« peccatis tuis, perducat te ad vitam aeternam. Sac. Amen. d rfi l m! il Min. Confiteor Deo onmipotenti, Beatae Mariae sem- per Virgini, beato Michaeli Archangelo, beato Joanni Baptistae, sanctis apostolis Petro et Paulo, omnibus San- etis, et tibi Pater ! quia peccavi nimis, cogitatione, verbo et opere : mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa. Ideo precor Beatam Mariam semper virginem, beatum Micha- elem archangelum, beatum Joannem Baptistam, sanctos apostolos Petnim et Paulum, omnes Sanctos, et te Pater, orare pro me ad Dominum Deum nostrum. Sac. Misereatur vestri omnipotens Deus, el dimissis peccatis vestris perducat vos ad vitam aeternam. ' Min. Amen. Sac. Indulgentiam, absolutionem, etremissionempecca- torum nostrorum tribuat nobis omnipotens et misericors Dominus. Min. Amen. Sac. Deus tu conversus viviiicabis nos. Min. Et plebs tua lactabitur in Te. Sac. Ostende nobis, Domine ! misericordiam fuam. J lin. Et salutare tuum da nobis. Sac. Domine exaudi orationem mcam. Min. Et olamor meus ad te veniat. 6 Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. %£>ac, Kyrie eleison! Min. Kyrie eleison. , Sac. Kyrie t eleison. Min. Christe eleison. Sac. Christe eleison. Min. Christe eleison. Sac. Kyrie eleison. Min. Kyrie eleison. Sac. Kyrie eleison ! Sac. Dontihus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Per omnia saecula saeculorum. Min. Amen. Min. (Finita epistola:) Deo gratias. Sac, Dominus vobiscum. m'Iin. Et cum špiritu tuo. Sac. Sequentia sancti Evangelii seeundum . . . Min. Gloria tibi Domine. Min. (Finito evangelio :) Laus tibi Christe. Sac. Dominus vobiscum. it : . Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Ora*e fratres! Min. Suscipiat Dominus boe sacrificium de manibus tuis ad laudern et gloriam nominis sui, ad utilitatem quo- j que nostram, totiusque Ecclesiae suae sanctae. tu Sac. Per omnia saecula saeculorum. Min. Amen. i Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Sursum corda. Min. Habemus ad Doniinum. Sac. Gratias agamus Domino Deu noatro. Min. Dignum et iustum est. Sac. Per omnia saecula saeculoruni. Min. Amen. Sac. Et ne nos inducas in tentationere. Min. Sed libera nos a malo. Sac. Per omnia saecula saeculoruni. Min. Amen. Sac. Pax Domini sit sernper vobiscum. Min. Et eum špiritu tuo. Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. Sac. Per omnia saecula saeeulorum. Min. Amen. t Sac. Dominus vobiscum. j Min. Et cum špiritu tuo. i Sac. Ite missa est. ( Vel :') Benedicamus Domino. Min. Deo gratias. Sac. Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Eilius t Spiritus Sanctus. Min. Amen. Sac. Dominus vobiscum. Min. Et cum špiritu tuo. j Sac. Initiura, v. Scquentia sancti Evangelii se- Pundum .... Min. Gloria tibi Domine. Min. Deo gratias. Jr-' - i ? • I r '• s ;;-r' ! /r'' ri L s \ v / . ) /- \ &t? ■ ^ ; : p -rrh' i, ■/ 'Jf-C'1'j : s-, Hi JH •;> v.» > . .vf - S7s *> , ' 7 ■ V,, 7 “,' " 7 '