Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.


Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagenfurt, Gasometergassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovljc. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovcc-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 15. november 1957
Štev. 46 (811)
Zahodne sile se trudijo za ohranitev Atlantske zveze
Pol odstotka
Živimo V dobi tehnike in je splošna navada otziroma razvada, da Vsei mogoče in nemogoče stvari izražamo v številkah in v odstotkih. V odstotkih se ne prikazujejo le uspehi ali porazi posameznih političnih grupacij pri volitvah, v odstotkih govorijo posebni statistični inštituti tudi o vseh drugih dogodkih iz; vsakdanjega življenja: o plačah, ki so bile povišane za gotov odstotek; o cenah, ki so- poskočile za tolika in tolikoi odstotkov; o odstotku prebivalstva, ki že poseduje avtomobil ali drugo motorno Vozilo; o odstotkih, za, katere je narasla produkcija te in one panoge industrije ter o mnogih drugih važnih in nebistvenih zadevah.
Tako' soi postale številke in odstotki ta-korekoč sestavni del 'današnjega! sVeta in vsakdanji pripotmoiček človeka našega stoletja!. Vendlar pa! sbi tudi še danlesi stvari, o katerih ni mogoče govoriti le v številkah, in so' vprašanja, katerih ne gre reševati zgolj z odlstotki. V tol vrsto problemov spadlai brez, dvoma tudi usoda ljudi in narodov in ni mogoče, da bi o tej usodi odločale suhe številke.
To> velja, tudi za, pisune pri »Karntner Nachrichten«, ki bi vprašanje slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji najraje-rešili in, spravili iz sveta s suhoparno ugotovitvijo!: le kakega pol odstotka jih je! Da je njihovo postavljanje skrajno- neresno-, kaže že dejstvo, dai govorijo- o- odstotkih ali delih odstotkov v razmerju s celotnim, prebivalstvom Avstrije-. Tako početje pa je- tudi zlobno, ker se ga poslužujejo! z namieno-m, da bi ustvarili čim bolj popačen in za! prizadete narodnostne skup-ine- neugoden videz številčnega razmerja, med večinskim narodom in manjšinami.
Ne da bi razmotrivali, kakšno je dejansko razmerje v številkah ali odstotkih, bi ljudem pri »Karntner Nachrichten« povedali le- toliko: Člen 7 ni bil sprejet v Državno- pogodbo- za vs-oi Avstrijo in vse njene- prebivalce, marveč velja le za slovensko! manjšino na, Koroškem in Štajerskem ter hrvatskoi manjšino- na Gradiščanskem,. Zato! tudi nihče še ni zahteval dvojezičnih napisov po Vs-e-j državi ter dvojezičnega uradovanja n,, pr. na Tirolskem ali v Salzburgu. Takih ne-reisnih zahtev tudi v bodoče nihče ne bo- postavljal, pač Pa borno- slej ko prej vztrajali na tem, da bodo! določila člena 7 v celoti veljala, za vse ozemlje, kjer živijo- prizadete narodnostne skup-ine.
Postavljanje v »Karntner Nachrichten« torej nikakor ni na mestu in je le zgovoren dokaz, kako- si taki gospodje predstavljajo- reševanje- manjšinskega vpraša,-nja,. Hkrati pa; je njihovo operiranje' s celimi ali polovičnimi odstotki tudi nevarno, kajti kaij bi p-orekli gospodje potem, če bi na isti način odgovarjali tudi Italijani glede- avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. Če pri omenjenem lističu še ne bi vedeli, jim, namreč lahko povemo, da tudi nemško- govorečih južnih Tirol cev ni več kot »pičlega po-l odstotka« od Prebivalstva Italije, Kljub temu p-a se Avstrija — priznamo, da upravičeno!! — z vsemi silami zavzema za svojo manjšino v sosednji deželi in zahteva-, da se vprašanje- te narodnostne skup-ine- rešuje v evropskem duhu, toda ne V obliki suhih številk in odstotkov.
S takim postavljanjem delajo- pri »Karntner Nachrichten« in pri podobnih listih s-krajnoi slabe- usluge- svojim bratom in sestram na Južnem Tirolskem. Za-to- se bodo morali še- mnogo učiti, če še ne vedo, da usode ljudstev in narodov ni mogoče reševati s številkami odnosno odstotki, marveč le z dobro vo-ljo- in ob iskrenem medsebojnem, sodelovanju.
Zadnji uspehi sovjetskih znanstvenikov na, področju razvijanja raket in pošiljanja umetnih satelitov v vsemirje- so povzročili v zapa-dnih političnih krogih precejšnje- zmede- in nestrpnost ter živčno ukrepanje. Tako- so parlamentarci petnajstih dežel članic Atlantske zveze-, ki so se zbrali na posvetovanju v Parizu, v ponedeljek. izrazili veliko- zaskrbljenost spričo pomanjkanja tesnega sodelovanja in protislovij v glediščih vlad včlanjenih dežel. Parlamentarci so- zahtevali, da bi nujno- nekaj ukrenili in vskladili vse- akcije, predvsem n,a političnem, go-sp-odarskem in znanstvenem področju.
O političnem sodelovanju dežel Atlantske zveze je dejal britanski delegat, da doslej ni bilo- zadiovoljivo- in dia je razočaralo zaradi tega, ker vlade včlanjenih dežel doslej niso- našle prave osnove za sodelovanje.
Največjo po-zcmo-st je- vzbudilo- poročilo o vojaških problemih Atlantske zveze. To poročilo je vzbudilo tudi resne skrbi, ker se že pojavljajo- različne nevarnosti, ki kažejo- na razpad vojske Atlantske zveze, in sicer zaradi tega, ker sta Belgija in Holandija preoisnovali svojo- vo-jsko-, dočim je Francija večino- svoje armade mobilizirala za boj v Alžiru.
Rešitev sueškega spora
Egipt si je- kljub nacionalizaciji Sueške družbe s svo-jo- miroljubno- politiko pridobil precejšen ugled v sve-tu. Vendar pa je njegove stike- z za-p-adnimi deželami še vedno oviralo- nerešeno vprašanje poravnave odškodnine delničarjem bivše Sueške družbe. V zadnjem času so- tudi to- vprašanje začeli urejati. V ta namen je egiptovski finančni minister Kajsuni vodil razgovore s predsednikom Mednarodne- banke za obnovo- Eugenom Blackom. Razgovori so bili uspešni. Finančni minister Kaijsuni je v zvezi z razgovori dlejiall, da je bila za posredovanje med Egip-tom in bivše- Sueško družbo ustanovljena posebna komisija.
Eugen Black se boi v Parizu in Londonu sestal s predstavniki bivše Sueške družbe in z njimi razpravljal, kako- bi se uredilo vprašanje poravnave odškodnine, ker je egiptska vlada ponoVHoi izjavila, da je pripravljena poravnati odškodnino na podlagi zakona; o- nacionalizaciji prekopa;. Višin-ai odlškodhine pa bi ustrezala ceni sueških delnic na pariški borzi na dan pred nacionalizacijo-.
Francija se je pretekli teden sicer rešila! vladine krize; s tem, da je; skupščina potrdila radikalnega prvaka Gaillarda za novega ministrskega predsednika, s tem pa se ni rešila perečih notranje- in zunanjepolitičnih vprašanj, ki hromijo Vso politično! in gospodarsko- dejavnost v Franciji ter povzročajo- številne krize.
Glavna ovira; za Francijo- pa je vsekakor Alžirski spor, ki se- vleče že- v četrto le-to in je povzročil o-hromitev mednarodne! dejavnosti Francije, povzročil Velike finančne- težave-, inflacijo, draginjo ter poslabšanje stikov Francije z njenimi bivšimi protektorati.
Vojna v Alžiru ogroža mir v svetu, pred,vsem pa V Afriki, zaito jel v interesu vseh miroljubnih narodov, da se spor med Francijo- in Alžirom po-ravna čimprej in v korist svetovnega miru. V ta- namen se bosta še konec tega meseca sestala po-
Voijaške sile Atlantske- zveze- slabijo-, po mnenju parlamentarcev, tudi trenja med Veliko Britanijo in Združenimi državami Amerike. Parlamentarci soi ob tej priliki kritizirali tudi glavnega poveljnika atlantskih sil ameriškega 'generala Norstada ter mu očitali, da ni znal razvo-ja sil v posameznih deželah Atlantske- zveze vskladiti in spraviti v enotno- smer.
Ameriški parlamentarci p-a so predvsem poudarili potrebo- po- sodelovanju na znanstvenem področju, predvsem za šolanje znanstvenega naraščaja, Delegati
Kakor smo- v našem listu že poročali, bo dne 26. novembra začel parlament razpravo- o zakonskem osnutku za ureditev manjšinskega šolstva n,a Koroškem. Celovška »Volkszeitung« pa je v sredo objavila vest, da je pravosodni odbor parlamenta že- v torek začel obravnavati vladni predlog za izvedbo določil člena 7 Državne pogo-dbe, ki se nanašajo- na uradni jezik pri sodišču. Ob tej priložnosti so — kako-r piše »Volkszeitung« — osnovali desetčlanski pododbor, sestavljen iz
pred dokončno ureditvijo
Mednarodna banka za o-bnovoi bo poslala V Egipt komisijo-, ki naj bi pripravila Vse- potrebno- za podirobnei sporazume o poravnavi spora med Egiptom in bivšo- Sueško- družbo-.
Egipt in Sueška družba sta; tudi pred sodiščem V Baslu sprožila, zahtevo, naj v korist Egipta, deblokira sklade bivše Sueške družbe v neki švicarski banki. TO' sodišče- je p-red! kratkim zavrnilo- zahtevo- bivše Sueške- družbe, naj ji izro-či denar, deponiran v teij banki na račun pristojbin za preVolz skozi prekop-.
Z ureditvijo! spora z bivšo Sueško- družbo si Egipt želi nadaljnjo- utrditev svoje zunanje p-olitikei. Razen tega; pa stremi tudi za čim boljšo ureditvijo notranjepolitičnih razmer. S tem v zvezi egip-tska vlada v zadnjem času posveča mnogo- pozornosti številnim notranjim problemom in bi naj Vrsta ukrepov pripomogla k utrditvi in boljši organizaciji oblasti, odstranitvi ostankov korupcije ter postopni ureditvi ekonomskih in socialnih vprašanj v deželi.
glavarja Tunizije in Maroka, da p-ro-učita možnosti za kompromisne po-ravnaVe alžirskega spora;. Sestanek predsednika Tunizije Burgibe- in maroškega kralja Mu-hameda naj bi se- kasneje razširil v konferenco- Vseh treh severnoafriških dežel ob sodelovanju predstavnikov alžirskega osvobodilnega gibanja in končno v konferenco štirih, ki bi se je1 naj udeležili tud!i zastopniki francoske vlade.
Pol mnenju tuniških predstavnikov bi ureditev alžirskega spora p-ripoimogla k hitrejšemu urejanju vseh spornih vprašanj med Francijo in deželami Severne Afrike. Poravnava spora bi pomenila tudi prvi korak k ustanovitvi francosko afriške federativne skupnosti, naijvečjega pomena pa bi vsekakor bilo-, da pomiritev privede- do- prenehanja prelivanja, krvi borcev za svobodo- in neodvisnost.
evropskih dežel, včlanjenih v Atlantski zvezi, so zahtevali od ZDA, da tudi’njim zaupajo svoje obrambne in znanstvene skrivnosti.
Parlamentarci dežel Atlantske zveze so se sestali mesec dni pred sestankom naj-višjih državnikov Atlantske zveze, ki ima namen, še tesneje skleniti vse člane te zveze V enotno fronto porti tako »nevarnim« vzhodnim silam, predvsem proti So* vietski zvezi, ter še nadalje utrjevati vpliv in moč zapadnih dežel, predvsem seveda na vojaškem področju.
5 OVP-pos-lancev in 5 SPD-poslancev, ki bo najprej razpravljal o predloženem zakonskem osnutku.
*
Ponovno- moramo- ugotoviti, da zvezna vlada odnosno posamezni njeni člani še do danes niso- smatrali za potrebno, da bi o vsebini zakonskih osnutkov obvestili tudi prizadeto- manjšino-. Kako-r srno že zapisali glede osnutka o ureditvi manjšinskega šolstva, tako- moramo danes tudi glede o-snutka o- uradnem jeziku izjaviti, da nam njegova vsebina kljub slovesnim obljubam najvišjih predstavnikov /ve.'T vlade ni bile sr -oč-n* )r zato do osnutka tudi ne moremo zavzeti svojega stališča.
' Go-spode ministre in druge člane vlade, ki svoje slovesno nam dane obljube še vedno niso- izpolnili, vprašujemo-, če je njihova beseda tudi V drugih vprašanjih le toliko vredna, ali pa so tako- očitno pozabljivi samo glede o-bljub, danih predstavnikom slovenske manjšine na Koroškem? Naj bo držalo eno ali drugo, dejstvo je in ostane, da tak poskus zakulisnega reševanja manjšinskih vprašanj za hrbtom prizadete manjšine ne more biti »širokogruden in pravičen«.
Prezident češkoslovaške republike umrl
V sredo zjutraj je- za srčno- hibo umrl Anton Zapoitocky, predsednik Češkoslovaške-. Preminul je mese-c prej, preden je dosegel 72. leto sVoije- starosti,. Zapotocky je bil od leta 1953, pOI smrti Klementa Go-ttwalda, vrhovni šef češkoslovaške države.
Oče Zapotockyja je bil soustanovitelj češke socialdemokratske stranke in odločen funkcionar v delavskem gibanju. Sin Anton se je tudi že v mladih letih vključil v borbo- delavskega razreda! za lepšo bodočnost in rasel V viharnih letih revolucionarnega delavskega gibanja. Pozneje je bil med ustanovnimi člani KPČ ter prvi generalni tajnik partije. ZiVe-1 in delal je za koristi vseh delovnih ljudi, zaradi tega si je- osvojil simpatije in priznanje v vrstah delovnega ljudstva! vseh narodov. Od leta 1925 je bil tudi republiški poslanec. Leta 1939 se je hotel umakniti pred nacističnimi nasilniki v Sovjetsko zvezo, pa so ga gestapovci ujeli in vtaknili v koncentracijsko taborišče v Buchemvald, kjer kljub trpljenju in ponižanju niti za trenutek ni klonil. Po vojni jei Vodilno deloval V komunističnih delavskih sindikatih Češkoslovaške, pod p-rezidentom Gottwaldom pa je bil Zapoto-cky ministrski predsednik.
Zapotocky je dobil že 31. avgusta 1955 močan srčni napad, toda je kmalu spet okreval. Ponovnemu srčnemu napadu, 4 novembra letos, pa je- podlegel. Pogrebne svečanosti bodo- prihodnji ponedeljek.
Tudi zakon o slovenskem uradnem jeziku že v parlamentu?
Afriški narodi si prizadevajo za rešitev boja v Alžiru

Svetovni kongres za štednjo v Parizu je ugotovil:
Zaupanje je najboljša podlaga za štednjo
Nekaj dni pred svetovnim dnevom štednje je bil v Parizu svetovni kongres za štednjoi. Namen kongresa je bil predvsem, da so strokovnjaki na področju štednje izmenjali med seboj mednarodne izkušnje zavodov, ki se na različne načine bavijo z nego štednje. Na kongresu so1 naglasili, da gojitev smisla za štednjo ni samo monopol hranilnic, ki se po svojem mednarodnem hranilnem zavodu v Amsterdamu bavijo s tem vprašanjem, temveč tudi mnogih drugih zavodov, si se ukvarjajo z zbiranjem denarja.
Problematika štednje je danes zelo pereča *ter predvsem posledica silnega teh niškega in znanstvenega razvoja, ki zahteva ogromne investicije. Zadovoljitev s temi dobrinami pa jei v veliki meri odvisna od tega, da so ljudje pripravljeni štediti in od razumevanja, za kakšne namene svoje prihranke potrošijo.
Kongres je med drugim obravnaval dvoje temeljnih vprašanj:
•	če sei je v zadnjih 50 letih stališče člo-
veka do štednje spremenilo, kako se je spremenilo in kakšne so posledice teh sprememb;	•
•	kakšne možnosti se poskušajo, da bi v ljudeh vzbujali zanimanje za štednjo ter razumevanje za koristno’ potrošnjo prihrankov za posameznika in skupnost.
Na kongresu so ugotavljali, da se je na področju štednje zelo mnogoi spremenilo ter da je možno štednjo uspešno gojiti le tedaj, če so te spremembe in vzroki jasno’ poznani. V ta namen je potrebna živahna mednarodna izmenjava izkušenj in mnenj. Stednja je danes prvenstvenega pomena za narodno’ gospodarstvo' skoraj v vseh državah. Za posebno važno so smatrali na kongresu stvarno in temeljito prosveto človeka o' povezavi med narodnim gospodarstvom in štednjo ter korist dosledne vzgoje mladine za smisel štednje. Za dosego tega cilja je treba mnogo požrtvovalnega podrobnega dela. Največje zasluge pri vzgoji mladine za .štednjo imajo raiffeiznovke (tudi naše Hranilnice in posojilnice so zgrajene na podobnih osnovah — oporni, ured.), ki posvečajo posebno pozornost zbiranju malih vlog pri šolarjih. Pri tem delu imajo denarni zavodi neposredno le malo koristi, vendar se zavedajo svojih vzgojnih dolžnosti, ker iz malih vlagateljev lahko zrasejo ljudje, ki bodo' imeli razumeva,-
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrijska odškodnina Sovjetski zvezi
V smislu določil Državne pogodbe je Avstrija do 15. oktobra letos izvozila v Sovjetsko zvezo' različnega blaga za 55 milijonov dolarjev, to je 1,4 milijarde šilingov. Te dobave so mišljene kot odškodnina za podjetja, ki jih je Avstrija prejela od Sovjetske zveze iz tako imenovane nemške imovine. Svoje obveznosti do Sovjetske zveze je Avstrija s tem izpolnila že do ene tretjine.
Avstrijske cevi za jez v Iraku
Oddelek za jeklene gradnje avstrijskega podjetja VOEST v Linzu dobavlja cevi za. največji iraški jez pri Dofcanu. Doslej so dobavili v ta namen različnih cevi s skupno težo 1800 ton, ki so jih montirali pod nadzorstvom avstrijskih strokovnjakov. Skupna vrednost tozadevnih dobav boi znašala okoli 25 milijonov šilingov.
Francoski izvoz narašča
Meseca oktobra je Francija izvozila. blaga v vrednosti 113 milijard francoskih frankov, kar pomeni zvišanje izvoza za 15 odstotkov v primerjavi z mesečnim povprečjem v prvih sedmih mesecih tega leta, na-pram oktobru 1956 pa celo> zvišanje za 23 odstotkov. Kljub temu je bil uvoz meseca oktobra še vedno' za 10 milijard višji in je znašal 123 milijard frankov.
nje in veselje do štednje. Nasproti starejšim ljudem pa take ustanove niso samo poslovni partner, temveč prijateljice, pomočnice in svetovalke, saj ustvarjajo vzdušje zaupanja med vlagateljem in denarnim zavodom.
Tudi kongres V Parizu je posebno naglasil pomen medsebojnega zaupanja. Ugotovil je, da bi bilo veselje do štednje na splošno mnogo večje, če bi človeštvo z zaupanjem gledalo' tudi na svetovno politiko. Politiki namreč v zadnjih letih niso doprinesli mnogo' k temu, da bi imelo človeštvo občutek gotovosti in ustaljenih razmer ter iz te zavesti porojenega veselja do štednje. Ustvarjanje negotovosti v svetu more biti iz tega gledišča politikom le V škodo', ker štednja pospešuje in krepi narodno’ gospodarstvo, kar bi moglo končno spet le ugodno vplivati na politiko. (Po »Die Genossenschaft«).
*
Ob svetovnem dnevu varčevanja je tudi Zveza slovenskih zadrug znova opozorila naše ljudstvo, da je mogoče povečanim vsestranskim potrebam in zahtevam posameznikov in skupnosti zadostiti samo s pomočjo organizirane' samopomoči
Na Dunaju so bila. v petek preteklega tedna uspešno' zaključena trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo'. Pogajanja so' trajala tri tedne, ob zaključku pa je bil podpisan protokol sporazuma glede blagovne izmenjave v obdobju med
1.	novembrom 1957 in 30. oktobrom 1958. Sporazum ne določa obsega izmenjave, marveč ugotavlja, da se bo znaten del jugoslovanskega izvoza razvijal na podlagi licenc V neomejenih količinah.
Dosežen je bil tudi sporazum v vrsti tehničnih, carinskih in finančnih vprašanj, kakor tudi O' tem, da se delež prenosnih sredstev, nastalih iz jugoslovanskega izvoza v Avstrijo', v okviru plačilnega prometa med članicami Evropske' skupnosti za ekonomsko’ sodelovanje (OEEC) poviša od 10 na, 20 odstotkov.
Avstrija bo izvažala v Jugoslavijo pred-
Iz posebne objave avstrijske tobačne industrije je razvidno1, da je bilo' v prvih devetih mesecih letošnjega, leta prodanih okoli 6,2 milijarde cigaret, kar pomeni, da je bilo letos prodanih z,a 4,9 odstotka cigaret več kot v istem razdobju lani. iRazen cigaret je tobačna industrija prodala v tem času še: 68,2 milijona cigar, 145.000 kg fino> narezanega cigaretnega tobaka, 646.000 kg tobaka za pipo, 47.000 kg žvečilnega tobaka in 11.000 kg tobaka za njuhanje.
Prodaja vseh tobačnih vrst je v prvih devetih mesecih tega leta v primeri z istim obdobjem preteklega leta narasla za 4 odstotke. Najbolj iskane cigarete' so
Pred nedavnim je zvezni izvršni svet FLR Jugoslavije obravnaval osnutek perspektivnega razvoja gospodarstva za dobo od 1957 do 1961. Glavna značilnost tega načrta je hitrejše naraščanje proizvodnje, hkrati pa tudi naraščanje dohodka in s tem v zvezi naraščanje potrošnje.
Iz predmetnega načrta je razvidno', da se bodo na eni strani zmanjšale investicije ter izdatki za državno' upravo' in narodno obrambo, na drugi strani pa je predvideno' povečanje osebne potrošnje in zboljšanje družbenega standarda, kar bodo dosegli s povečano proizvodnjo. Industrijska proizvodnja se bo v smislu načrta dvignila za 11 odstotkov, proizvodnja v kmetijstvu pa za 6 odstotkov. Na področju industrije bodo forsirane zlasti tiste panoge, ki proizvajajo reprodukcijske potrebščine, kmetijske stroje, stroje
združenih posameznikov. Pri tem mislimo na naše vaške zadruge, ob dnevu varčevanja predvsem Hranilnice in posojilnice, ki jim pripade nujnoi tudi naloga, da, gojijo in negujejo štednjo med našim ljudstvom in zbirajo prihranke v domačih kreditnih zavodih v korist in blaginjo vlagatelja in v pomoč v stiski potrebnega soseda. Dan Varčevanja, ko sei posebno pred,-očujejo ljudštvu pomen in korist štednje’, naj ne boi z,a naše zadruge samo vsakoletni 31. oktober, temveč zavestno in požrtvovalno delo iz dneva v dan vse leto. Svetovni kongres za štednjo v Parizu je pokazal, kako se v velikem svetu za vedajo pomena; štednje, kar je za nas v malih razmerah prav tako in še bolj potrebno. Z zadoščenjem lahko ugotavljamo:, da, se naši zadružni funkcionarji te svoje organizacijske naloge v naših vaških denarnih zavodih, povečini sistema Raiffeisen, v polni meri zavedajo. Zatoi upravičena lahko pričakujemo, da bodo-svoje plemenito in koristno delo z nesebično požrtvovalnostjo nadaljevali v blaginjo svoje okolice in vsega našega ljudstva.
vsem valjani material, papir, tekstilije, plemenita jeklo, produkte avtomobilske industrije, elektromateirial, stroje kakor tudi kovinske izdelke vseh vTst in drugo. Iz Jugoslavije pa bo uvozila: predvsem koruzo, prašiče za zakol, surovi azbest, svinec, železne litine in različne kemikalije. Razen tega bo Avstrija, uvozila, še nekaj drugih surovin, kot na primer kro,-movo rudo in drugo'.
Trgovinska izmenjava med obema deželama bo po teh pogajanjih precej razširjena in bolj sproščena ter je pričakor vati, da bodo v teku enega leta, za katero velja trgovinski sporazum, doseženi lepi uspehi v zadovoljstvo obeh strani. Tako bodo uspehi prihodnjega trgovinskega leta tudi trdna podlaga za nadaljnjo poglobitev trgovinskih stikov med obema sosednima državama.
bile v prvih treh kvartalih lanskega leta »Austria 3«, ki so bile udeležene pri skupni prodaji tobačnih izdelkov z 41,33 odstotka, njim sledijo »Austria C«, s 23,02 odstotka, »Austria 2« z 12,81 odstotka, »Donau« s 7,14 odstotka in »Smart« s 6,34 odstotka.
Avstrijska tobačna industrija je doslej v veliki meri navezana na uvoz surovega, tobaka. V zadnjem času pa je začela propagando za večje tobačne nasade v različnih predelih Avstrije, predvsem na Štajerskem in Gradiščanskem ter v Nižji Avstriji. Uspešen pridelek domačega tobaka bi vsekakor znižal stroške za doslej razmeroma zelo drage proizvode tobačne industrije.
za gradbeništvo in promet, kakor tudi panoge, ki delajo za široko' potrošnjo1 in izvoz.
V prihodnjih petih letih bodo' posvečali veliko' pažnje ureditvi plačilne bilance in bo obseg zunanje trgovine v tem obdobju narasel za 45 odstotkov. Predvideno je, da. bo pri tem izvoz mnogo hitreje naraščal kot uvoz in računajo, da se bo d,o, leta 1961 primanjkljaj v plačilni bilanci znatno' zmanjšal.
Kakor že povedano, sta povečanje osebne potrošnje in zboljšanje družbenega standarda glavni nalogi novega načrta. Celotna osebna potrošnja se bo> v smislu načrta povečala letno za 7 odstotkov, kar bo' preračunano' na osebo znašalo' 5 odstotkov zvišanja.
Novi petletni načrt bo- obravnavala še zvezna ljudska skupščina.
Port Said. — Pretekli petek je v Pori Said priplula jugoslovanska ladja »Jugoslavija«, ki je tja pripeljala 334 jugoslovanskih vojakov, ki so* zamenjali del odreda JLA v sestavi varnostnih sil OZN na egiptovsko-izraelski meji. »Jugoslavija« je po izmenjavi odpeljala v domovino del odreda, ki je služil v Egiptu.
New York. — Ameriška vlada je posebej prispevala 12 milijonov dolarjev za Vzdrževanje varnostnih sil OZN na Bližnjem vzhodu. Verjetno bodo ameriškemu zgledu sledile tudi nekatere druge države, med njimi Francija in Velika Britanija,. O tem se je s posameznimi delegacijami razgovarjal namestnik generalnega sekretarja OZN Ralph Bunche,
Z izrednimi prispevki bi bilo> verjetno rešeno vprašanje finančnih težav, spričo katerih je postalo nadaljnje vzdrževanje varnostnih sil problematično’. Varnostne sile OZN štejejo 5600 vojakov.
Kairo. — Ladja »Rezač« splitskega podjetja »Brodospas« je pretekli teden dvignila z morskega dna največji ladijski bager na svetu »Ramzes«, ki so' ga med napadom: na Egipt potopili v Fort Saidu. Ladjo so dvignili pred napovedanim rokom. Kakor pravijo, bo ekipa dvignila še nekatere ovire v luki V Port Saidu. Ta ekipa sodeluje pri očiščevalnih akcijah v okviru ladjevja OZ K že od začetka leta.
Haag. — Sovjetsko’ veleposlaništvo v Haagu je sporočilo, da, je dobilo več pisem, v katerih se nekateri Holandci prijavljajo' za prostovoljne potnike v sovjetskih umetnih satelitih. Zastopnik sovjetskega veleposlaništva je s tem v zvezi dejal, da narodnost ljudi, ki bodo potovali v satelitih, ni Važna, pač pa j® pomembno, da ljudje izjavljajo, da so pripravljeni za take polete.
New Delhi. — Pretekli teden so V New Delhiju podpisali sporazum, po katerem boi Sovjetska zveza dala Indiji kredit v višini pol milijarde rubljev, ki ga bo Indija porabila za razvoj strojne industrije in rudarstva, plačala pa ga bo v 12 letih v obrokih z 2,5 °/o obrestmi. V sporočilu k sporazumu je rečeno, da pomeni le-ta napredek v razvoju prijateljskih odnošajev med obema de-" želama in utrditev gospodarskega sodelovanja.
London. — Kanadski trgovinski minister Gordon Churchill je v Londonu izjavil, da je Kanada zaskrbljena zaradi načrta oi ustanovitvi enotnega zahodnoevropskega tržišča in svobodne trgovinsko cone. Minister je dejal, da bi Kanada raje videla razvijanje mednarodno trgovine kot pa prepovedi v trgovini.
Aman. — Iz Jordanije poročajo, da je Rdeči križ na svojem 19. mednarodnem kongresu v New Delhiju sprejel resolucijoi Egipta, Jordanije, Sudana, Sirije in še nekaterih dežel, po kateri naj nudi podporo alžirskim beguncem’ Pomagali bodoi predvsem ženam in otrokom, ki so pobegnili pred francoskim terorjem v Maroko in v Tunis.
Singapur. — V okviru izrednih ukrepov, s katerimi hočejo’ zatreti socialistično in komunistično’ gibanje , v Sin-gapuru, je policija aretirala predsednika Nacionalne zveze industrijskih delavcev. Obenem je policija, aretirala še tri druge delavske voditelje, kar je izzvalo veliko ogorčenje.
Washington. — Američani nikakor nočejo' zaostajati za Sovjeti. Zato )e ameriško obrambno ministrstvo’ ukazalo armadi, naj uporabi eno izmed ž® preizkušenih raket za izstrelitev prvega ameriškega umetnega satelita.. Predvidoma ga bodo izstrelili tekom letošnjega decembra.
Rim. — Prejšnji teden je v Milanu umrl za srčno kapjo eden najvidnejših svetovnih sindikalnih voditeljev, gene* ralni sekretar konfederacije dela Italije di Vittorio, ki je bil znana osebnost v mednarodnem sindikalnem gibanj®; Njegova smrt je boleče odjeknila meh vsemi progresivnimi silami v svetu.
Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo
Prodaja tobačnih proizvodov v Avstriji narašča
Porast proizvodnje in potrošnje
Osnutek perspektivnega razvoja jugoslovanskega gospodarstva
n
Dvojezičnost, najlepši dar dveh narodov
Ko smo po razpisu sprejemnih izpitov na slovenski gimnaziji v Celovcu v našem listu naslovili tudi poziv vsem staršem v Podjuni, na Gurah, v Rožu in ob Zilji, naj pohitijo1 s prijavami svojih otrok, je celovška. »Volkszeiitung« spet smatrala, da je treba pogreti staro* in obrabljeno' krilatico o vindlišarjih. Iz objave, da velja naš poziv vsem krajem, kjer govorijo doma v družini in v soseščini eno izmed naših domačih koroških slovenskih narečij, so pri omenjenem listu namreč že dognali: Torej so* le vindišarji.
Zagovornike vindišarstva pri »Volks-zeit.ung« bi poučili le v toliko, da ima — kakor vsak drug jezik — tudi slovenščina najrazličnejša narečja ali dialekte. Prof. dr. Fran Ramovš, eden največjih slovenskih jezikoslovcev, je naštel sedem velikih skupin slovenskih narečij, ki pa se spet delijo na posamezna narečja. Tako obsega n. pr. koroška skupina šest narečij: ziljsko', rožansko, obirsko, podjunsko, mežiško in remšniško. Skupno pa Poznamo 46 slovenskih narečij, iz katerih se je v teku časa izoblikoval naš slovenski knjižni jezik, ki druži vse Slovence v enoten narod, pa naj prebivajo kjer koli že, naj govore katero' koli narečje.
Pa še to: Ali so se propagatorji vindi-šarske teorije kdaj koli zamislili ob tem, kaj šele bi lahko trdili o različnih narečjih, ki jih pozna nemški jezik? Lojze Ude v svoji razpravi »Teorija O' vindišarjih« navaja v tej zvezi izjave nekega Bruna Polta. iz Vzhodne Prusije, kateri se je mnogo ukvarjal z manjšinskimi vprašajih Ta nemški inteligent namreč ostro obsoja vindišarsko teorijo in opozarja na jezikovne razmere v Nemčiji, kjer se morajo sodišča v mnogih slučajih posluževati pri zasliševanju prič, ki govore svoj dialekt, sodnih tolmačev, In to kljub temu, da govorijo vsi eni in isti nemški jezik! Tod!a primerjave ni treba iskati, v daljni Nemčiji, zgovornih primerov ima-mo tudi pri nas v Avstriji in na Koroškem več ko' dovolj. Tudi vindišarski teoretiki nam bodo morali priznati, da je med nemškimi narečji, ki jih govorijo v Posameznih zveznih deželah, da, celo v Posameznih koiroških predelih, vsaj tolikšna razlika kot med slovenskimi narečji. Vendar še nihče, ni podvomil v to, da govorijo tako eni kot drugi nemški jezik in j>h zato tudi nihče še ni skušal uvrstiti v kakšno* posebno' narodnostno ali jezikovno: skupino. Zato pravi o razlikovanju med koroškimi Slovenci in vindišarji zgoraj omenjeni Bruno Polt, da je to znak neumnosti, podvojen z zlobo' ter hkrati diskriminacija in zasramovanje vsega slovenskega naroda.
Toda za malo se nam zdi, da bi v tem vprašanju polemizirali prav z listom, v katerem razkriva svoje vindišarstvo edini patentirani vindišar dr. Valentin Einspieler, ki na celovški gimnaziji poučuje
— slovenščino. In glej čudo, niti ne v nekem Vindišarskem jeziku, marveč v pravi slovenščini. Kako* to vzporeja s svojimi nazori, prepuščamo njemu samemu, vsekakor bolj pa nas zanima, ali jei človek, ki javno zataji svoj slovenski materni jezik, res sposoben, da mladino poučuje o jeziku in kulturi naroda, kateremu se je on žei izneveril. Priznana resnica je, da ne more biti nobene prave, zdrave narodne zavesti v nasprotju z maternim jezikom, in ne more' biti resnične kulture pri tistih, ki zaničujejo: materni jezik kogarkoli ali celo* svoj materni jezik.
Da je v skrajno: umazane namene umetno gojena vindišarska teorija dejansko zgrajena, na zelo majavi podlagi, so* morali že pogosto priznati celo tudi v krogih, v katerih je sicer najti njene najbolj navdušene propagatorje. Tudi v najnovejšem času imamo' dva primera, ki jasno: pobijata vse teorije o> vindišarstvu in o nekem posebnem vindišarskem jeziku. Kakor smo poročali že v eni izmed zadnjih številk našega lista, je ob otvoritvi nove šole: na Kornlju namestnik deželnega glavarja Ferlitsch spregovoril v obeh deželnih jezikih. Pri tem pa se niti z besedico: ni spomnil vindišarskega jezika, marveč je izrecno poudaril, da; »še zna govoriti v naši domači govorici«. In pod-junčani so ga razumeli, čeprav jim je govoril v ziljskem narečju... Če bi imeli zagovorniki teorije o vindišarstvu in vindišarskem jeziku v sebi vsaj trohico1 vesti in ponosa, bi morali zardeti od, sramu, ko je celo namestnik deželnega glavarja, tako očitno postavil na laž njihove trditve, češ da se n. pr. Ziljani ne morejo sporazumeti s, Podtjunčani ali Rožani z Gorenjci itd. — Pa tudi glasilo: FPO »Neue Front« je: pred nedavnim iasno pobila; vindišarsko teorijo:, ko* je: pod naslovom »Nagradno: vprašanje O' dveh slovnicah« zelo pohvalno pisala o uvodu, ki ga je prof. Rupel napisal za svoj »Slovenski jezik«, v katerem izrecno govori o slovenskih narečjih na Koroškem.
Če se na Koroškem kljub temu še vedno poslužujejo umetno ustvarjene vindi-šarske teorije, je to potem le dokaz, da takim ljudem ne gre za pravično ureditev manjšinskega vprašanja v naši deželi. Iz istih vzrokov se zaletavajo tudi proti slovenščini ter proti dvojezičnemu šolstvu, boječ se, da bi znanje obeh jezikov nujno* privedlo do nadaljnjega zbližanja med obema narodoma. To- pa seveda ni v interesu tistih nestrpnežev, ki jim je najbolj priljubljen in verjetno tudi najbolj donosen posel hujskanje na mržnjo in sovTaštvo' med sodeželani dveh različnih narodnosti in dveh jezikov. Vendar bodo morali tudi taki ljudje prej ali slej vzeti na znanje, da, gre razvoj dalje in bo lepega dne šel preko: njih. To misel zastopa tudi nemški znanstvenik dr. Franz Thierfelder, generalni tajnik inštituta za zveze z inozemstvom v Stuttgartu, ki je leta 1952 v glasilu južnih Tirolcev »Dolomiten« objavil članek o vlogi posamez-
Kakor smo že javili, je bil v dneh od
2.	do 6. novembra v Beogradu II. mednarodni knjižni sejem. Več kot 20.000 najrazličnejših knjig, od otroških in beletri-stičnih do* znanstvenih, različnih slovarjev in enciklopedij in katalogov z umetniškimi reprodukcijami je predstavljalo založniško' dejavnost sedemnajstih držav. Sejma so se poleg Jugoslavije udeležile še Indija, LR Kitajska, Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Avstrija, Holandija, Velika, Britanija in Švica.
Za sejem je vladalo Veliko zanimanje in ga je obiskalo' 35.000 ljudi, kar je številka, ki presega, celo povprečni obisk Frankfurtskega knjižnega sejma — doslej edine večje podobne prireditve!. Zato bodo mednarodni knjižni sejmi postali red-
nih jezikov. V tem članku pravi namreč ob zaključku:
»Narodnostne skupine, v katerih se na mejah rade prepletajo med seboj velike kulture, izpolnjujejo funkcijo, ki je v ozki zvezi z evropsko solidarnostjo. Najlepši dar, s katerim se moreta medsebojno obdarovati dva naroda, je prostovoljna odločitev za dvojezičnost. Kar je v preteklosti vodilo k napetosti, nesporazumu in plamtečemu sovraštvu, prav to more imeti v bodočnosti nasprotni učinek. Naj se nihče ne da uplašiti, ako na poti k temu cilju doživljamo vedno spet protisunke. Čim višji je vrh, tembolj strma je pot. Nekega dne bomo vendarle doživeli čudež, da bo: vsakdo govoril svoj jezik in da se bedo istočasno vsi razumeli. Jezikovni problem našega časa ne bo rešen na, ta način, da bo neki narod oropan svojega jezika, temveč tako, da se bo poleg svojega naučil še drugega.«
Kaj, če bi se do takega spoznanja priborili tudi pri nas V Avstriji in še posebno na Koroškem. Potem, bi izvedba člena 7 Državne pogodbe res ne delala več nobenih težav.
na vsakoletna prireditev v Jugoslaviji. Določeno! je že bilo, da bo1 Tretji mednarodni'knjižni sejem prihodnje leto, dečim čas in kraj še nista določena.
Drugi knjižni sejem je dosegel tudi len komercialni uspeh. Vse knjige, ki so bile razstavljene, so bile tudi prodane. Največ jih je pokupila »Jugoslovenska knjiga«. Vsi udeleženci sejma so bili zelo zadovoljni z doseženimi uspehi in so obliu-bili, da se bodo te prireditve udeležili tudi prihodnje leto.
V okviru II. Mednarodnega knjižnega se ima sta Zveza jugoslovanskih književnikov in Zveza založniških podjetij Jugoslavije podelili slovenskemu pisatelju Jusu Kozaku priznanje za življenjsko delo!.
Knjiga biografij jugoslovanskih pisateljev
2e ohridski kongres Zveze književnikov Jugoslavije je sklenil, da. bo' vse storjenoi za omogočenje izdaje biografskega priročnika, ki bi bile v njem zbrane biografije vseh jugoslovanskih književnikov, ki so: živeli in delali v dobi med leti 1941 do 1957. Knjiga bo: vsebovala popolne življenjepise pisateljev, ne da bi se spuščala v oceno: njihovih del, kronološko urejene bibliografske podatke, pa tudi vse eseje, kritike in važnejše članke o piščevih delih. Razen književnikov bodo' V tej knjigi zastopani tudi vsi esejisti, literarni zgodovinarji, prevajalci umetniških del, uredniki revij, publicisti, kakor tudi vsi, ki zaradi svojega dela v tem obdobju zaslužijo, da njihovo* ime pride v t.O' knjigo. Predvideno je, da bo delo* izšlo v štirih zvezkih.
Igralska skupina v Brezah
Igralska skupina v Brežah, ki prireja vsako leto od 1950. leta naprej igre v graščinskem dvorišču, se že pripravlja za prihodnje leto* in je sklenila, da bodo v igralski sezoni 1958 uprizorili Grabbejevo tragedijo »Hanibal« in Shakespearovo komedijo »Kar hočete«, dve deli iz klasične dramske literature.
Igralska skupnost v Brežah je v preteklih osmih igralskih sezonah premostila precejšnje težave in se preko njih povzpela do velikih uspehov. Predvsem se je v zadnjem času dvignilo' število: obiskovalcev gledaliških .predstav na prostem. Med obiskovalci je tudi zelo mnogo: tujcev, ki poleti pridejo v našo deželo:, in tako gledališče na prostem v Brežah mnogo
se pripravlja za sezono 1958
prispeva tudi pri pospeševanju tujskeg 1 prometa.
V poletnih mesecih, ko- so* sicer gledališča zaprta, deluje gledališče v Brežah, kjer z uspehom nastopajo igralci-laiki, ki so si v zadnjih letih pridobili mnogo izkušenj. Zaradi tega pogosto ne zaostajajo dovolj za poklicnimi igralci ter so sposobni tudi za uprizarjanje težkih del svetovnih klasikov.
Obeta se, da bodo tudi v prihodnji sezoni dosegli lepe uspehe, zlasti še, ko' S0‘ njihove predstave že precej poznane tudi izven meja naše dežele. Povsod so izrazili priznanje požrtvovalnim igralcem, ki so se posvetili temu delu poleg rednega poklicnega dela, iz golega, idealizma.
II. Mednarodni knjižni sejem je bil uspešen
Dr, MIRT ZWITTER	43
•lužna Tirolska— manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Poleg tega pa se je na novo naselila v Južni Tirolski cela vrsta izključno italijanskih redovniških ustanov: V Pozenu samostana dominikancev58) in karmeličanov58, devet različnih ženskih redov Pa je ustanovilo: po raznih krajih Južne Tirolske skupno' 15 novih italijanskih samostanskih ustanov s šolami, zavetišči, otroškimi vrtci itd.59) Ker imajo italijanske redovniške ustanove stalno* dovolj naraščaja ter k temu dalekosežni vpliv V rimskih cerkvenih centralah, je to priseljevanje vsekakor pomembno.Vatikan ga je1 podpiral rmjbolj v dobi naraščanja hitlerjanstva med Južnimi Tirolci kot protiutež. Cerkev gre Pot previdnosti. Priselitev Italijanov v odločilna meščanska središča je dejstvo, ki zahteva potem od nje »pravično' skrb« Za njihovo: dušno pastirstvo. V nasprot-
>N) Pripomba: Pridigarski red dominikancev, ustanovljen leta 1216, je b i glavni aosilec in steber inkvizicije. Red karmeliča-n°J je strog moški red, ustanovljen leta 1209.
J ) Pripomba: Nove italijanske samostanske ustanove so nastale v Bozenu štiri, v berau dve, po ena pa v Meranu, Branzollu, . umarktu, Leifersu, Weissensteinu, Pristanu, Brixenu, Sterzingu ;n Dietenheimu.
nem slučaju bi nastala nevarnost naraščanja revolucionarnih struj med došlim italijanskim delavstvom. S tem prepričljivim argumentom je možno' istočasno prepričati konservativne Nemce ter zadovoljiti zahtevam Italijanov.
Zato* na drugi strani v najnovejši dobi Vatikan po svoji politiki upoštevanja želja manjšine na področju cerkvene uprave*, še posebno: pa po* svojem uradnem glasilu ter po radiu lahko očitno podpre zahteve južnotirolskih Nemcev v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma. Avstrijski državni sekretar profesor dr. Gschnitzer je v svojem referatu o Južni Tirolski koncem februarja 1957 v Innsbrucku to podporo Vatikana ocenjeval z naslednjimi besedami »Italijanski odgovor na našo* spomenico ne kaže zadovoljive poti. Radio-oddaja Vatikana kaže edino pravo pot. Mi se strinjamo! z vsako besedo: te oddaje in si tudi ne bi mogli predstavljati moralno: bolj pomembnega foruma kot glasu Vatikana,«
Ob nacionalnem spopadu dveh za interese cerkve očitno enako važnih narodov je Vatikan doslej uspel igrati vlogo n,a,d-narodnega razsodnika. Ta uspeh omogoča prepletenost zgodovinske tradicije s po-
sebnimi današnjimi narodnostnimi, socialnimi, kulturnimi in političnimi razmerami Južne Tirolske.
Bogata kulturna dediščina
Poleg močne' kmečke zavesti in povezanosti s cerkvijo je za Južno: Tirolsko značilna posebno: še bogata dediščina, ki jo srečavamo na vseh področjih kulturnega' življenja V deželi. Korenine te razvite kulturnosti segajo daleč nazaj v srednji vek. Tedanje škofovske šole V Triden-tu in, posebno* v Brixemu so prvotno poleg duhovščine vzgajale tudi plemiški naraščaj. 2e v 12. in 13. stoletju so v samostanih in mestih nastale tudi šole* za meščansko in kmečko mladino*. Pod vlado neredkih izobraženih škofov sta Brixen ter Južna Tirolska, na splošno: postala zbira!-lišče pomembnih zastopnikov znanosti in umetnosti. Za kulturno zgodovino pomembna je V tedanji dobi visoko razvita umetnost prepisovalcev in knjižnih slikarjev po južnotirolskih samostanih, posebno. onih V Brixenu in bližnjem Neustiftu. 2e leta, 1550 pa prične delati v Brixenu prva tiskarna: s čimer je odslej dana glavna osnova za širjenje vpliva, tega duhovnega središča, po vsej deželi. Kulturno' življenje se tudi res, poslelj hitro razvija tudi V širin,o1. 2e leta, 1568 se objavi »Splošni šolski red« za ljudske šole, kar je dokaz za pomembna število šolskih ustanov. Razgledani škof Krištof Andrej
von Spaur (1600—1613) spremeni dotedanjo stolno šolo v petrazredno: gimnazijo, za vzgojo* duhovniškega naraščaja pa ustanovi leta 1609 lastni škofijski seminar, ki dobi kasneje leta 1767 svolo* lastno, prostorno in, značilno stavbo. Škofijski dvorci pa s,o tudi zbirališče umetnikov.
Na vseh teh šolah učijo* kot učitelji deloma znameniti znanstveniki. Vpliv šol na široko okolico je pomemben, Kot sad v tej dobi vzcveti ljudlska umetnost: bo*-žične, pasijonske in svetopisemske igre, pustne prireditve šem, narodne in brambovske pesmi izrednega bogastva, ki imajo* še danes v življenju tirolskega ljudstva svoj prostor, veljavo' in pomen. Posebno slavna in težka doba borb proti Bavarcem in Francozom, v kateri je sodelovalo* vse* ljudstvo:, je postala bogat vir za ljudsko* ustvarjanje.
Izguba upravne samostojnosti škofij Brixen in Tridemt je pomen sedežev kot duhovnih središč le še utrdila. V Brixenu na novo* vzcveti škofovska gimnazija, ki jo: od te dobe vodijo* menihi iz samostana, Neustift. Leta, 1895 ustanovijo za dijake nov konvikt »Cassianeum«, leta 1876 pa še deški seminar »Vincentinum« za 300 dijakov. V teh zavodih in šolah je vzrastel skoraj brez izjeme ves naraščaj izobražencev, v njih so delovali večinoma, vsi pomembni kulturni in znanstveni delavci Južne Tirolske.
(Nadaljevanje dedi)

Delegacija generalnega konzulata FLRJ položila vence na grobove partizanskih junakov Ob dnevih, ki so posvečeni spominu na mrtve in za nas vse posebej dragocene žrtve, ki so junaške smrti umrle v borbi za vzore in visoke ideale človečanstva, je tudi delegacija generalnega konzulata FLRJ v Celovcu polagala vence na grobovih padlih partizanov.
Delegacija z g. konzulom Mladenom Devidejem je v spominskih dnevih obiskala vseh 38 grobišč po koroški zemlji, kjer je V skupnih in posameznih gro bovih našloi zadnje počivališče tolik* žrtev, povečini mladih ljudi. Delegacija je videla, da so domačini skrbno in lepo okrasili partizanske grobove ter da jih z ljubeznijo negujejo. Na grobove padlih za svobodo je delegacija položila lepe vence z modro-belo-rdečimi trakovi in se oddolžila njihovemu spominu.
Na koroški zemlji zadnja počivališča dragocenih žrtev niso1 pozabljena.
Vandalizem na partizanskem grobu v Borovljah
Domačini V Borovljah so tudi letos partizanski grob na boroveljskem pokopališču lepo in z ljubeznijo okrasili ter tako na dan spomina mrtvih pokazali še posebno veliko spoštovanje do padlih žrtev. Ne bi pričakovali, da se bo letos na zadnjem počivališču dragocenih žrtev spet ponovilo' barbarstvo, kakršno so storili v Borovljah že lani. Borovljanom, ki soi na splošno znani, da gojijo v veliki meri narodno' strpnost v svojem industrijskem kraju, ne more biti vseeno, če se skrivajo med njimi elementi, ki so sposobni za takšna nekulturna dejanja, kakršno so si spet dovolili v noči poi Vseh svetih. Upamo in prepričani smo, da so takšni tipi osamljeni in se tudi ne moremo ubraniti vtisa,, da se skrivajo za storilci posebni šovinistični naredbodajalci.
Zakaj dvojna mera?
Bilčovs — Z zanimanjem beremo tudi pri nas, kakoi se naši državniki prizadevajo. za, usodo* južnotirolske nemške narodne manjšine. Zaradi ohranitve nemškega značaja pokrajine protestirajo proti naselitvi Italijanov v kraje Južne Tirolske. Zunanji minister, kakor tudi izvedenec za Južno Tirolsko dr. Gschnitzer, se pogosto oglašata v prid južnotirolske nemško govoreče manjšine V Italiji. Pravimo, da je prav takoi, ker vendar ne gre, da bi se
V	kulturnem dvajsetem stoletju ravnalo s kakšno, narodno manjšino tako, da bi ji onemogočali in zabranili njen narodni, gospodarski in kulturni razvoj ter ogrožali njen obstanek. Če gre za eksistenčne interese nemško govoreče manjšine v Italiji, so. naše simpatije na strani ogroženih in odobravamo! prizadevanje avstrijskih politikov, da se potegujejo za njihove pravice.
Ob taki zaskrbljenosti avstrijskih politikov za manjšino v drugi državi pa bi upravičeno pričakovali, da bi najprej pometali pred svojim pragom in najprej zgledno poskrbeli, da. bodoi pred raznarodovanjem zaščitene narodne manjšine
V	Avstriji, h katerim pripadamo tudi koroški Slovenci.
Samo nekaj primerov iz našega kraja pokaže, da delajo, pri nas ravno v nasprotju s tem načelom. V naši občini govori prebivalstvo, v medsebojnem občevanju do dobrih 90 odstotkov slovenski. Naša, osnovna šola ima pet razredov, na katerih poučuje pet učnih moči. Po letošnjih počitnicah so izvedli nekatere pre-
Zgodilo se je tole: Na partizanskem. gTobu so neznani storilci sežgali cvetlice, ki so predstavljale dve zvezdi.
Upravičeno je ogorčenje prebivalstva, da so v to svetišče, spet posegle umazane roke in skrunile spomin borcev, ki so žrtvovali svoje življenje tudi za zopetno, obnova neodvisne in samostojne Avstrije. Znak kulture in pietete takšna dejanja zares niso in spet se nam vsiljuje sum, da se taki zločini ponavljajo samo. zaradi tega, ker varnostni organi takih in podobnih zlikovcev nikdar ne izsledijo, kakor smo doživeli že. ob številnih drugih primerih dejanskega narodnostnega sovraštva na koroških tleh.
mestitve učiteljev. Namestili so1 dva nova učitelja, ki poi lastnih izjavah ne obvladata slovenskega jezika. Na nadaljevalni šoli za dekleta poučujei učiteljica, ki žal tudi ne zna slovenski, pa ne. more nič zato, da so. jo poslali v slovenski kraj. Zdi se nam, da še vedno, drži, da učitelj ni samo zato tukaj, da poučuje1, temveč V prvi vrsti tudi vzgaja njemu izročeno šolsko mladino!. Kako pa more vzgojno vplivati na otroka, če ne razume njegovega jezika in ne ve, kaj se otroci med seboj pogovarjajo. Ni čuda, da vzgojni uspehi ne. morejo, biti zadovoljivi.
Tudi na našem poštnem uradu so. izvedli premestitev in v naš kraj namestili trdo Nemko, kot poštarico. Sama se zaveda, da. bi spadala v nemško, govoreči kraj, ker ne obvlada tudi drugega deželnega jezika.
Na občinskem uradu smo imeli do zgraditve nove pisarne napis v obeh deželnih jezikih. Na novem občinskem uradu pa je slovenski napis izginil. Župan je izjavil, da je dobil za ta ukrep, namig od nadrejene oblasti prve. instance. Ne vemo, če to ustreza resnici, obžalujemo, pa, če se kdo V takem primeru skriva pod zaščito1 nadrejene oblasti.
Ob takšnih razmerah na Južnem Tirolskem bi avstrijska javnost zakričala, pri nas pa se vedno zatrjuje, da imamo, kot narodna manjšina vse pravičfe. Čim pa se pogleda dejstvom v obraz, še izkaže, da se pri nas še vedno, izvaja načrtna ponemčevanje naših krajev, sicer ne več v obliki krutega nasilja, Vendar pa prav tako s točno določenim ciljem.
Bistrica v Rožu
Z zadovoljstvom lahko poročamo, da je naš občinski odbor z županom na čelu izpolnil obljuba, ki smo jo. slišali pred volitvami. Popravil in izboljšal je namreč prej skrajno slabi poti na Spodnjo. Bistrico in Polano.. Poti so zelo razširili in tako uredili, da je odslej omogočen promet s vsakovrstnimi vozili.
Pri uresničevanju tega načrta so seve domalega Vsi interesenti zgrabili za krampe in lopate ter pri izgradnji krepko1 pomagali. Z veseljem so doprinesli k temu, da. imamo sedaj dobre poti, za kakršne nas lahko1 v sosednjih krajih zavidajo. Tisti pa, ki ni§o mogli ali hoteli pomagati z delom, bodo morali seve plačati.
Občinskemu odboru in zlasti županu, ki se je posebno požrtvovalno, prizadeval, da je spravil delo v pravi tir, smo! hvaležni, saj smo spet videli, kaj je mogoče doseči z Vo.ljoi do skupnega dela.
Št. Jakob v Rožu
Prejšnji teden v sredo smo. položili k zadnjemu počitku na domačem šentjakobskem pokopališču Jožeta Mušeta,, Dober-nika iz Gorinčič.
V svojem sedem desetletij dolgem življenju pokojni Dobemik ni bil le vesten in požrtvovalen gospodar, marveč je našel mnogo časa tudi za narodno delo. Posebno kot prosVetaš, ki se ni ustrašil ne truda ne izgube časa, je bil že. od mladih dni med tistimi, ki so, ne da bi spraševali za priznanjem' in plačilom, nesebično, delali za ohranitev in razvoj naše. narodne kulture. Kot miren in skromen značaj se res ni rinil v srednje, vrste., zlasti ne tam, kjer so ocenjevali zasluge enega in drugega, vendar smo ga našli povsod tam, kjer je delo zahtevalo celega moža. Kdo
Obisk pri dobrem tovarišu v Svinski planini
Tisto nedeljo je bilo lepo jesensko, vreme, ko smo. se odločili, da obiščemo starega Rudnikar j a v Spodnjih Krčanjah. Z nami je bil tudi Tonči, bivši partizan, ki je na lastni koži občutil, kaj je pomenila Svinška planina v snegu in mrazu ter srditem krvavem plesu s sovražnikom. Stari Rudnikar je partizanom veliko, pomagal in je dejal Tonči, da je bil eden izmed najboljših ter dodal: Jaz bi ga pač sam obiskal, če bi Vas ne bilo! Kazalo je, aa ga je zelo vleklo, da obišče svoje znance v Svinški planini.
Po neskončno, dolgi grapi Spodnjih Krčanj smo se proti Rudnikarju bližali nekoliko zaskrbljeni, kajti Luc je vedel po vedati, da je naš 74-letni David nekaj bolan.
Ob vstopu v staro Rudnikar j evo kuhinjo, ki je nam starim partizanom tako draga, kakor naša lastna, pa smo. se razveselili, ke.r David je bil »čil in zdrav«, to se pravi v razmeroma dobrem zdravstvenem stanju za moža po toliko« preslanih težavah in napornih sedmih desetletij. Iz srca nas je Veselilo, da smo. dobrega tovariša Davida Rogača našli pri dobrem razpoloženju.
Pri objemu v iskren pozdrav se mi je zdelo, da držim okoli vratu jeklen kip. Mišice in kosti so bili sama trda gmota človeka trpina in garača, ki je vse življenje trdo delal in nikdar ni spal na žimnicah. Od rane mladosti je David kot drvar prespal noči na preprosti postelji, podloženi s hojevimi vejami. Ob skromnem in trdem življenju si je končno prihranil toliko, da si je kupil majhno gorsko, kme-
tijo ter se oddahnil, ko je potem mogel ležati Vsaj na slami.
Kdo je ta David, vas bo zanimalo. Na kratko«; Bil je velik prijatelj partizanskih borcev v Svinški planini. Poznajo ga vsi partizani, ki so se dalje časa mudili v ta,-mošnjih krajih. David je pomagal, kolikor je mogel in je .tudi rešil življenje mnogim borcem za svobodo..
Iz njegove dejavnosti le eden, dva pri mera:	Na njegovo pobudo, je. njegova
hčerka pohitela v Velikovec po zdravnika, da je prišel k težko, ranjenemu partizanu Doretu. Zdravnik je takoj vedel, koga je bilo treba zdraviti ter je ranjenega partizana, odpeljal v bolnišnico v Celovec, kjer so ga ozdtavili. Danes je Dore sam zdravnik v Ljubljani in se rad spominja našega Davida ter mu je. hvaležen. Tudi mene je leta 1944 rešil hude zadrege. Moral sem nazaj čez Dravo, kar pa je bilo za tiste čase največje tveganje. Davic! mi je napravil čoln in dejal po nemško. »Stavim glavo, da čoln ne bo niti kapljice vode prepustil!« In tako je tudi bilo.
Pri hiši, ki ]o je David medtem že oddal svojemu sinu, se pravi pri Rudnikarju. po partizansko pa smo jo imenovali »Pri šnopsu«. To pa zaradi tega, ker smo se nekoč v jeseni oglasili pri njemu prav tedaj, ko je kuhal žganje. Postregel nam je z njim in reči moram, da smo« ga bili takrat tudi zares potrebni.
Med obujanjem spominov na partizanske čase nam je David Rogač pripovedoval tudi marsikaj Iz svojega življenja, v katerem je prestal že težke preizkušnje. Komaj 15-leten fant je zgubil očeta, ki se
je« kot drvar smrtno, ponesrečil v gozdu. Kot najstarejši je moral skrbeti za preživljanje. vse družine. Pravil je, da se je njegov stari oče priselil iz Gorenjske in da ni znal nemški. Njegov oče Heinrich je govoril oba deželna jezika, on sam pa zna samo« še nemški. V sebi pa nosi še vedno, veliko ljubezen in spoštovanje do. slovenskega jezika in ljudstva. Kot tesar se je takoi izuril, da je, čeprav bolj majhne in šibke postave, prekosil mnoge druge, ki so bili močnejši: na dan je obtesal po 43 pragov, dočim so jih drugi največ po 20.
Poleg vsega svojega dela in marljivega prizadevanja pa David ni pozabil na svojo samoizobrazbo. Zanimal se je za druž-beno-napredno1 literaturo in vedno bolj spoznaval, da je na svetu dve vrsti ljudi: na eni strani množica tistih, ki delajo, ustvarjajo in trpijo ter se kljub temu komaj prebijajo skozi življenje, na drugi strani pa peščica ljudi, ki živijo na račun prvih. To spoznanje je globoko zajel v svoji zavesti ter ni čudno, da je bil z dušo in srcem na strani borcev proti fašizmu in za pravičnejši red na svetu.
Ves dan smo se zadržali pri tem dobrem zvestem tovarišu in še prekratka se nam je zdela nedelja. Ko smo se poslavljali, sem ga še vprašal, če ima kakšno željo. David si je zaželel pipico, takole pravo kranjsko čedrco... Majhna je bila njegova želja, majhna za velikega človeka po duhu in dejavnosti, a skromnega v zahtevah. S tovariši, ki smo ga obiskali, smo ga razumeli in se najprisrčneje poslovili.
Karl Prušnik
se ga ne spominja kot Mačka V priljubljeni »Miklovi Zali«, saj je to vlogo odigral najmanj 50-krat in je sodeloval tudi še pri zadnjih uprizoritvah ter Vseh gostovanjih šentjakobskih igralcev. Pa tudi petje je ljubil; od leta 1912 je sodeloval v mešanem zboru, 45 let pa v moškem zboru, kateri mu je zapel v slovo na domu in na pokopališču.
Koi se je ob odprtem grobu poslavljal od rajnega Dobernika,, je Šimej Martinjak poudaril, da mu pojejo zdaj v slovo isti pevci, s katerimi je« Jože Mušet prepeval dolga desetletja. Ker je bil Mušet tudi navdušen lovec, mu je poslovni!-ne besede spregovoril tudi predsednik lovske družine župan Koren.
Poslovili smo! se od njega in ga položi Li k zadnjemu počitku, vendar ga bo>-mo. ohranili v trajnem spominu, saj nam bo manjkal zlasti na področjih, kjer nam je bil Vedno zvest tovariš in požrtvovalen sodelavec. Vsem žalujočim svojcem pa velja naše iskreno« sožalje.
Šmarjcta pri Pliberka
Zadnjič smo« poročali o smrti spoštovanega kmeta Janeza Kosa v Šmarjeti. Ne-kaj dni potem pa je družino! prizadela druga bridka bolest in izguba!. Za gripo in pljučnico1 je umrla mlada Kosinja Helena in minulo! soboto, smo. tudi njo spremili k zadnjemu počitku. Pogreb mlade, komaj 24-letne žene in matere je bil zelo ganljiv. Številnim žalnim gostom so se orosile oči in nedeljeno1 so1 Vsi sočustvovali z žalujočimi svojci.
Razne -vesti iz Koroške
Porotno« sodišče v Celovcu je minuli torek obsodilo 24-letno Nežo Strauss, ki je poletnega večera 18. julija t. 1. v gozdu pri Maiemiggu ob* Vrbskem jezeru umorila dunajskega trgovskega zastopnika Adolfa Bohma in ga oropala, na dosmrtno ječo s trdim ležiščem vsako leto na dan zločina.
Družabni večer prostovoljnih požarnih hramb celovškega okraja je bil minulo soboto v neki celovški gostilni. Udeležil se ga je tudi župan Graf in okrajni komandant požarnih bramb Pirmann. Vrsta članov je prejela odlikovanja, med njima dva za 50-letno zaslužno delovanje v požarni brambi.
Prejšnji teden se je na Koroškem primerilo 120 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 83 oseb poškodovanih, 2 pa mrtvi-V vsej državi je bilo. skupno 1212 prometnih nezgod z 949 poškodovanimi 1° 43 mrtvimi osebami. V 54 primerih prometnih nesreč so1 spet ugotovili, da s o brezvestni vozniki pobegnili, V 88 primerih pa! so. bili šoferji v alkoholiziranem stanju.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote dne« 16. novembra do. četrtka 21. novembra 1957 film:
»Sherif Fuzzi«
(Fuzzi der Sheriff)
V	soboto, dne« 16. novembra ob 20.00 uri v Škofičah pri Schiitzu
V	nedeljo., dne 17. novembra ob 14.00 ur' na Beli pri Sorgerju
v nedelja, dne 17. novembra ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju
V	torek, dne 19. novembra ob 20.00 uri ^ Goričah pri Planteu
V	sredoi, dne. 20. novembra ob 20.00 uri v Št. Primožu pri Voglu
V	četrtek, dne 21. novembra ob 20.00 ur* v Ledincah pri Rauschu
Film mladini ni dostopen!
nnmriramnn«
Petek, 15. november: Albert Sobota, 16. november: Otmar Nedelja, 17. november: Gregorij Ponedeljek, 18. november: Odon Torek, 19. november: Elizabeta Sreda, 20. november: Feliks V.
Četrtek, 21. november: Dar. D. M.
Uvod v medplanetarne polete
.
ji;:'
V
Zadnje tedne vse, staro in mladci, mnogo govori o prvih sovjetskih umetnih planetih, ki z veliko brzinoi krožijo okoli Zemlje. Več kot kdajkoli ljudje gledajo-ob mraku V nebo, saj si vsak želi enkrat videti drvečo zvezdo in se tako na lastne oči prepričati o resničnosti poročil, ki jih dnevno lahko; zasledi v časopisih in v radiu. >
Prav gotovo bosta, ostala; 4. oktober in
3.	november letošnjega leta častno zapisana v zgodovini medplanetarnih poletov in prodora V vsemirje. Posebno; po startu drugega sovjetskega satelita se je možnost za medplanetarne polete močno povečala. Z e dosedanje ugotovitve s prvimi meritvami ter prvim živim potnikom, psico La j ko, so dognale, da bo tudi človek lahko; plul z vsemirskimi ladjami po vesolju in na druge planete.
Uspešno izstrelitev obeh umetnih satelitov je moč smatrati za prvi korak k uresničenju medplanetarnih poletov. To zlasti zaradi pomembnih podatkov, ki so jih doslej že dobili in ki jih bodo v teku geofizikalnega leta še dognali, saj imajo tudi Američani v načrtu starte umetnih satelitov, ki bodo; prav tako; opremljeni s preciznimi merilnimi pripravami, ki bodo dajale podatke o; gornjih plasteh atmosfere. Do uresničitve medplanetarnih poletov bo; po mnenju angleškega znanstvenika Spencerja prišlo, ko boi znanstvenikom uspelo povečati hitrost umetnih satelitov od 8 km v sekundi na 11 km v sekundi, oziroma oid' 28.971 km na uro na 40.231 km na uro ali več.
Prva postaja potovanja v vsemirje bo izstrelitev majhne Vsemirske ladje na Luno;. Seveda nei bodlo doseženi nikakršni praktični nameni, če bodo- poslali majhno letalo — robota, brez ljudi —. Če bi takšno letala nosilo s seboj eksplozivni naboj, bi nedvomno- učinek eksplozije lahko opazovali s teleskopom z Zemlje. Z znanstvenega stališča pa bi bila izstrelitev takšnega letala velikega pomena. Ko bi letaloi krožilol okrog Lune, bi z njim lahko fotografirali Limo- tudi s strani, ki je na Zemlji nikdar ne vidimo;, potem pa bi se to; Vsemirskoi letaloi Vrniloi v bližino Zemlje in odvrglo podatke nanjo1.
Prostovoljci za- polete v vsemirje
Za medplanetarne polete se ljudje močno zanimajo in doslej se je v ta namen že prijaviloi nad1 60.000 prosto Vol j cev. Med prostovoljci sta tudi dva mlada1 francoska znanstvenika, Claude Chapeau in Andre Thibault, stara 30 oziroma 35 let. Dolgo; sta proučevala meje človeških du-
ševnih zmogljivosti in telesnih moči, zdaj pa sta poslala, uradne prošnje- ameriškemu predsedniku Eisenhowerju in Nikiti Hruščevu, naj jima dovolita, da bosta prva potnika Vsemirske ladje, ki bo- krenila na Luno. Mlada znanstvenika ne zahtevata nobenih jamste-v in sta pripravljena prevzeti vso odgovornost za, tisto-, kar se jima utegne pripetiti.
Vse, kaže-, da mlada znanstvenika nista neresna fantasta ali reklame željna šuš-marja. Za to- podjetje se pripravljata že leta in leta in menita, da je malokdo- na svetu tako; usposobljen za tak polet, kakor onadva. Oba Francoza sta bila leta 1956 člana odprave, ki je 15 dni prebila pod zemljo in se hranila samo- s polži, žabami in vodo. Marca letos sta zdržala malone mesec dni, uživajoč izključno majhne količine kaloričnih sintetičnih snovi. In nap-o-sled sta prebila tri tedne na Pirenejih 3000 metrov visoko brez šotora in strehe nad glavo, in to ob temperaturi 15 do 20 stopinj Celzija pod ničlo-.
Koliko stane umetni satelit?
O dejanski ceni umetnega satelita lahko; samo ugibamo, posebno- zaradi velikostnih razlik. Da si pa lahko; vsaj neko;-liko p-redstavljamoi, navajamo nekaj primerov: Navadno sodobno; letalo s klasičnim motorjem stane- 1000 dolarjev za kilogram svoje teže — torej, čim težje je letaloi, tem Več stane. Najdražji je seveda motor. En kilogram taikegai motorja stane 10.000 dolarjev. Reaktivna letala so neprimerno dražja in stanejo kar sto-
Pred kratkim so v Sovjetski zvezi splovili prvi atomski ledolomilec »Lenin«. Ledolomilec je 134 metrov dolg in 27 m širok, jakost pogonskih strojev je 44.000 IČS, vozi pa s hitrostjo; 18 vozlov, se pravi 33 kilometrov na uro-.
Ledolomilec »Lenin« je poleg atomske podmornice, ki so joi zgradili Američani, prva ladja na atomski pogon. Ledolomilec so zgradili V leningrajskih ladjedelniških zavodih »Kirov«.
Medtem ko- je doslej ledolomilec lahko bil z enkratno zalogo- goriva, ki je znašala 3000 do 4000 ton, na, poti povprečno-dva, največ tri mesece, bo atomski ledolomilec »Lenin« z enkratno- zalogo; lahko-plul 400 dni!
Anatolij Sas-onov, 44-letni vodja kolektiva konstruktorjev v zavodu. »KiroV« in
je že storjen
krat Več kakor navadna klasična, letala, saj se vrti cena že okrog 100.000 dolarjev za kilogram. Izračunali so1, da stane- najmodernejši reaktivni lovec milijardo- dolarjev, reaktivni bombnik 5 milijard, obrambna raketa za sestreljanje- bombnikov p-a dve milijardi dolarjev.
Te številke sio za nas navadne, zemljane dokaj nerazumljive in si tolike vsote denarja sploh ne moremo predstavljati. Z njimi se pač bolj ukvarjajo državniki. Če so že zapletala tolikšni izdatki, potem so za izstrelitev umetnega satelita gotovo še neprimerno večji. Ce- bi dodelil ameriški Kongres, 10 °/o svojega, mirnodobnega proračuna za letalstvo v tel namene, bi šele čez osem let zbrali toliko sredstev, da bi lahko izdelali in odpravili umetni satelit. Ce bi pa. enak o-dsto-tek svojega proračuna za’ letalstvo zbirala- v skup-en sklad vsa Evropa brez Sovjetske zveze, bi šele V 130 letih imeli dovolj sredstev, da bi poslali umetni satelit v vesolje. Seveda so to skupni stroški, ki so potrebni, da odleti takale pol metra široka, krogla V vesolje. Gre namreč za stroške raznih inštitutov in njihove dolgoletne- raziskave, za gradnjo velikanske rakete, pripravo poleta itd.
Raketa, ki naj bi ponesla, ameriški umetni satelit v višave, bo tehtala 915 ton in bo- visoka kot dvonadstropna hiša. Pogonsko- gorivo; samo; te-htai 745 ton. Tolika v primerjavo-. Seveda je taka raketa, ki je v bistvu arzenal najpopolnejših tehničnih inštrumentov, kar jih je- iznašel
glavni konstruktor ledolomilca »Lenin«, je v zvezi s tem dejal: »Pomisliti je treba, da se pri razpadu enega funta urana 235 sprosti 20 milijonov kWh energije. En funt najboljšega premoga, antracita, pa da v idealnih razmerah največ štiri kWh energije...«
Na vprašanje, kaj misli o bodočnosti ladij na atomski pogon, je inženir Saso-nov dejal: »Trdno sem prepričan, da bodo v bodočnosti poznali samo atomske ladje.«
Sovjetski konstruktorji sedaj snujejo načrte za nove atotmske- ladje-: tankerje, trgovske in, potniške ladje itd. Velika prednost atomskih ladij je prav v tem, da so z enkratno zalogo goriva preskrbljene za več ko-t leto dni, kar je predvsem za plovbe na dolge proge bistvenega pomena.
Prvi ledolomilec na atomski pogon
človek, tudi temu primerno draga:. Koliko je na primer stalo SZ, da so- izstrelili prvi 83,7 kg težki umetni satelit in potem drugi satelit, ki tehta kar 508,3 kg, doslej še ni znano. Znano pa je, da so za izstrelitev polto-nskega satelita uporabili novo, svojevrstno- raketo-, ki jo- poganja gorivo, ki so ga iznašli sovjetski znanstveniki in je na Zahodu še nepoznano-. Zaradi tega goriva je- po dosedanjih napovedih tudi raketa, ki je spravila »Sp-utnik II« v vesolje, tehtala manj, kot. so; domnevali na, Zapa-du. Te domneve- so potrdili tudi sovjetski znanstveniki.
Krvavi dež
Zgodi se, da ponekod pade- »krvav dež«. Praznoverni ljudje takoj mislijo-, da pada kri in da je toi hudo znamenje-. Rdeči dež neredko p-ada! V deželah Južne- Amerike in Zahodne Afrike;, kadar vetrovi dvigajo rdeč pesek ali rdeč prah nekaterih rastlin. Ob reki Amazonki živi vrsta muh enodnevnic, ki izleze-joi skoraj istega dne iz ličink. Takrat izteče iz hitinastega oklepa rdeč sok, tako; da so velika področja obrežij kakor polita z rdečo barvo.
Leta 1608 so se nekega jutra prestrašili prebivalci francoskega mesta Aix en Prove-nce, ko so ugotovili, da so- ceste in hiše poškropljene z rdečo; tekočino;. Preplah je bil velik, ker so se bali konca, sveta. Neki znanstvenik, ki jei bil slučajno v mestu, si je stvar ogledal in po-bral neke ličinke, ki so bile polne- rdečega soka. V tem je bila tudi vsa skrivnost.
_______PISANI SVET _______________
Pijanca pomočiti v gnojnico
V	starih časih so priporočali kaj čudna zdravila in sredstva za vsakovrstne bolezni in težave.
Tako so priporočali za tistega, ki bi se rad čimprej streznil, da se pogrezne do vratu — v gnojnico. Nič kaj okusno- ni to sredstvo, toda zanesljivo pomaga. Seveda je amoniak tisti, ki ga je v gnojnici na pretek, ki vzame alkoholu njegovo moč.
Enak učinek bi seveda dosegli, če. bi takle pijanček vdihaval čisti amoniak. Je to sredstvo seveda tudi bolj higienično.
Čudni zakoni
Ameriške zvezne države imajo pravico do lastne- zakonodaje za nekatere notranje zadeve.
V	Južni Karolini na primer določa zakon, da, noben moški ne sme brez revolverja V cerkev. V nekem mestu V državi Ohio; je prepovedano jahati nal oslu z večjo brzinoi koit 6 km na uro. V Rockwillu določa zakon, da se zapre- vsakega trgovca, ki je prijavil, da bo; opustil svoj poklic, pa tega ni storil. V državi Connecticut plača moški kazen, če se sp-rehaja ali sedi v javnem kraju z žensko, pa ni od nje oddaljen Vsaj 15 cm.
* *. mižati
c^OBODNIM
SONCEM
DRUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV
46
Sp-iridion se je prihulil in skril za oleander.
Ko palatinec zagleda Epafrodita, se hipoma obrne in odkoraka, kakor bi nikogar ne videl.
Spiridion ostrmi. Plašno gre za njim, sklone glavo k trgovcu in mu reče z glasom, ki je razodeval strah in grozo;:
»Gospod, ti si čarovnik!«
»Sem, toda samo nocoj! Straže so; ovra-žene. Ne- vidijo- nas!«
Sp-iridion se je tega razveselil in verjel 2 vso- dušo-, da je Epafrodit čarovnik. Po-gnmneje je stopil predenj v svesti, da jih he zalotijo;. Hkrati pa se je neizmerno bal Epafrodita. Koi bi mu ta rekel sedaj: Ne ^<>biš ne enega zlatega bizahtinca v plačilo-, ne upal bi si upreti se čarovniku in bi mu tiho pokoren izpolnil vsako željo-.
Prišli sol do druge1 straže ob vratih, ki drže z vrta v palačo.
Motnoi je odsevalo od šlema v brezme-
sečni noči. Kakor siva senca se je svetil meč v roki vojaka.
Spiridion je odpahnil duri, nalahko, dia niso zaškripale v tečajih. Vojak se ni ganil, ni dvignil meča in jim ni zastavil poti. Kakor iz kamna je stal, brez življenja.
Spiridion je bil sedaj prepričan o čarovniški moči Epafroditovi.
V strahu pred njim, pa drzen v zaščiti tolike čarovniške moči trgovčeve, je pri-ve-1 hitro oba po; temnih hodnikih, po stopnicah in zvitih pomolih, kakor v labirintu, do zadnjih vrat, dp stanu ječar j e Vega.
Tu se ie Spiridion ustavil.
»Gospod, ali očaraš ječarja?«
»Njega; ne morem.«
»Izgubljeni!« je zacvilil evnuh.
»Odpri!« je veleval Epafrodit.
»Izgubljeni!« je ječal evnuh in se križal, ko jiel odklepal.	•
»Prižgi plamenico!«
Numida je potegnil izpod plašča drobno lučko- in užgal plamenica.
Spiridion je pokazal s prstom na ječar-jeVa Vrata in trepetaje počenil za vlažen slop ob zidu.
»Počakam! Počakam! Pojdita sama!«
Numida udari na ječarjeva vrata,
»Odpri!«
»Nikomur!«
»Veliki despot zemlje- in morja ti veleva!«
Sivi ječarjev o-braz se je zasvetil v Vratih ob žaru plamenice. Epafrodit je razgr-
nil plašč, da je ječar ostrmel ob sijaju jasnega gospoda.
»Velik gospod si,« se je priklanjal ječar, »nisi pa despot! Ne morem!«
»Beri!«
Epafrodit je potegnil iz srebrne cevke Justini j anov podpis-, nad katerim je ponaredil carsko dovoljenje, da sme do- Oriona.
Ječar je slabo- čital, a je vendar spoznal Justinijanov podpis. Poklonil se je do tal pergamentu in snel ključe.
»Da nisi v dvomih, še en dokaz! Poznaš prstan?«
»Od de-spoijne?« se je začudil ječar in se vnovič priklonil prstanu.
Zarožljali so- skrivljeni ključi, zaškripali zapahi, zakrulila vrata, prva:, zaječala druga in tretja.
»Toda samo; ti, gospod, o tem — pokazal je Nurnido- — ni pisano na pergamentu!«
»Samo jaz,« je odgovoril Epafrodit in vzel plamenicoi Numidi, katerega je pomenljivo pogledal.
V Grku se- je vse razplamenelo od razburjenja: Njegov razvajeni Voh ni občutil groznega zraka!, ki je; pritisnil vanj iz ječe. Samo en korak še do- zmage, ena minuta, kratka in odločilna. Začutil je v stari in šibki roki moč, da bi prijel nož in s silno močjo sunil Vsakogar v prsi, ki bi mu sedaj branil do; smotra.
Ko- je zagledal Iztoka, je prebledel.
Ustnice so se mu tresle, v očeh ga je zaskelelo kakor od solza. Zarožljala je veriga-, ko je Izto-k obrnil vanj pogled. Mrak je ležal na njegovih očeh kakor žalostna blaznost.
Epafrodit je stal sredi ječe, plamenica je trepetala v njegovi desnici, besede ni mogel iztisniti iz grla.
Tedaj je zunaj nekaj votlo zabobnelo, kakor bi padlo- truplo na tlak. Epafrodit se je osvestil v grozi, v ječo je planil Numida s krvavo; tuniko.
Iztoku se je zdanilo, spoznal je Numi-do, spoznal Epafrodita.
Vkovani roki je; sklenil in dvignil pa izp-regovoril zamolklo, kakor iz groba: »Bogovi! O, otmite me! Na Krista, vajinega Boga, pomagajta!«
Ko je Numida v svitu luči ugledal svojega ljubljenega gospoda, kako je prikovan na jasli, kako je shujšano- in vdrto njegovo- lice, je na glas zajokal, se zgrudil k njegovim nogam in poljubil okrvavljene členke koder ga ja rezala železna spona.
»Hitro, Numida!« je velel Epafrodit.
Daši vajen svile in baržuna, mehkih preprog in dehtečih sob, je Grk pokleknil v nesnago poleg Iztoka. Numida je segel v nedrje in odmotal zavitek z jeklenim orodjem.
Zašumele in zaškrtale so pile. Razvajenemu trgovcu se je pocedil pot curkoma po maziljenem čelu. Toda ni odnehal. Šumelo in škripalo je z neučakljivo naglico

I ZA GOSPODINJO IN DOM
O varčevanju z elektriko
S tokom tudi varčujemo, če ga izklopimo, preden so jedi do konca kuhane, ker je grelna plošča še dovolj topla, da se jed dokuha.
Dokazano je, da so za kuhanje zelenjave potrebne razmeroma zelo nizke temperature in da je zelenjavo veliko bolje dušiti kot kuhati V vodi; pri dušenju pa je potreben še posebno majhen dotok električne energije.
Pri likanju z električnim likalnikom lahko mnogo toka prihranimo, če si perilo za likanje že pravilno pripravimo. Vse ve like ravne kose-, kot so rjuhe, prti ipd. zganemo V dve ali štiri gube, jih pogrnemo po mizi, čeznje pa položimo' rjuho,
Okno shrambe naj bo zatemnjeno
Na okno shrambe vedno obesimo temno-zagrinjalo in jo pogosto zračimo! Shramba mora biti suha, zračna in temna. Če puščamo vrata odprta, se nam živila kvarijo, ker uhajata v shrambo' iz kuhinje vlažen in topel zrak in vsa sopara.. Se tako- skrbno; Vkuhano' sadje in sočivje se nam v vlažni in plesnivi shrambi skvari. Če pa enkrat plesen zaide v našo- shrambo, storimo' najboljše, če shrambo- takoj pravočasno razkužimo1, da ne nastanejo na živilih večje okvare.
Ko smo Vse to oskrbeli, se potrudimo, da bo shramba, ki je prav gotovo važen
|	ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Kaj je kolcanje?
na kateri likamo;. Med likanjem naslednjih kosov bo polikano tudi podloženo perilo. Prtiče in brisače likamo preganje-ne na pol. Zamudnejše kose, kot sd n. pr. bluze in srajce, obrnemo- še pred pričetkom likanja, na pravo- stran, da, se med likanjem s- tem ne- zamudimo. Perilo- obešamo čez stole in ko nehamo likati, likalnik izklop-imo- in z njim zalikamo gube posameznim kosom poravnanega perila, pobranega s stolov.
. Seveda se da varčevati tudi pri vseh ostalih električnih aparatih in orodjih. Vsak mora pač varčevati po s-voiji preudarnosti z zavestjo, da je treba začeti varčevati pri najmanjših stvareh.
del vsakega gospodinjstva, tudi ustrezno urejena-, in sicer tako, da bo- v njej čim več prostora in da bodo živila čimbolje shranjena,. V veliko pomoč so-večje police-, na katerih lahko namestimo živila, ne da bi pri tem bilo- nakopičeno in v neredu. Vzorno- urejena shramba ne bo- samo v ponos gospodinji, ampak bo tudi nudila le-p pregled nad zalogo-. Na ta način se tudi niko-li ne bo pripetilo, da bi nenadoma zmanjkalo- kakega živila, in to mogoče še v trenutku, ko bi ga najbolj potrebovale za pripravo kakega obroka. Nikoli ne bomo v zadregi tudi ob priliki kakega obiska ipd.
Posebno tam, kjer električni tok mnogo uporabljajo, vidijo-, da. tudi tok mnogo stane-. V kratkem p-a se bo, kakor naznanjajo, s-pet podražil za nekaj odstotkov. Da pa izdatki le ne bod.0 preveliki, sc moramo tudi pri uporabi električnega toka naučiti varčevati.
Začnimo kar pri razsvetljavi. V vseh tistih stanovanjskih prostorih, v katerih ne beremo ali opravljamo- kakega drugega dela, ki zahteva pozorno gledanje, namestimo žarnice z manjšo jakostjo'. V prostorih, kjer se največ mudimo-, se odločimo za po-ldirektno- razsvetljavo-, pri kateri se- lahko- zadovoljimo- tudi z nekoliko manj močnimi žarnicami.
Žarnice morajo biti vedno povsem čiste, kajti sicer zadržujejo- precej svetlobe. Večkrat jih moramo- pazljivo obrisati z vlažno- krpo-. Čisti pa morajo biti tudi senčniki, da se svetloba lahko dobTO odbija.
Pri razsvetljavi bomo največ prihranili, če luč sproti prižigamo oziroma ugašamo in je ne pustimo poi nepotrebnem goreti v prostorih, kjer se nihče ne mudi ali kamor smo šli samo nekaj iskat. Seštejmo samo-, kolika minut ali ur trošimo' tako po nepotrebnem električno energijo- in koliko kilovatov oziroma šilingov je to«.
Še Več lahko prihranimo- pri kuhanju. Električni kuhalnik ali štedilnik vključimo šele takrat, ko smo- že postavili nanj posodo z živilom, ki ga nameravamo skuhati. Ko jed prevre, top-lo-to' reguliramo in tako znižamo- dotok toka na najmanjšo mero. Mnogo- prištedimo tudi, če kuhamo tako-, da postavimo eno posodo- vrh druge; vendar mora vsebina vsake- posode posebej zavreti. Gornja posoda mora biti dobro- pokrita.
Za kuhanje na elektriko moramo- imeti tudi ustrezno posodo-. Najboljša je iz aluminija, ker se hitro segreje-. Po velikosti se mora prilegati grelni ploskvi, vendar je boljša večja- kot manjša, ker pri manjši uhaja toplota z nepokritega dela in ostane neizkoriščena. Dno- posode mora biti ravno in ne vzbočeno- ipd., ker se grelni ploskvi ne prilega in je zaradi tega potrebna večja toplota, da se živilo- skuha.
Limone in pomaranče v pesek
Limone in pomaranče se dalj časa drže-, če jih vložimo- v droben in suh pesek. V čisto posodo nasujemo najprej plast peska, nanj razvrstimo- limone s peclji navzdol. Plodovi se ne smejo dotikati drug drugega. Pokrijemo' jih s ped debelo- plastjo- peska. Slede spet limone in tako- dalje. Zadnja plast mora biti peska, tako- da so plodovi povsem pokriti. Posodo- nato- shranimo- v hladnem prostoru.
Kolcanje je živčen pojav. Fizični vzroki kolcanja morejo biti: hlastanje jedi, strah in fizični napori. Diafragma (trebušna prepona) se hitro- stisne, kar privede- do tega, da se stisnejo- želodčne- mišice in pride zrak v želodec.
Najpogostejši vzroki kolcanja so hlastanje hrane, tople ali hladne- pijače in strah te-r močno razburjenje-. Včasih more nastopiti kolcanje tudi potem, ko- držimo v roki kos ledu ali sedimo- na toplem radiatorju.
Kolcanje- je glasno, ker se glasilke hitro- sklenejo, vanje pa udarja zrak, ki ga močno- vdihavamo.
Posebno veliko- kolcajo deklice, ker je njihov živčni sistem zelo' labilen in izredno hitro' reagira na vse motnje. Nekateri pravijo, da otrok, ki kolca raste-. Včasih je to točno, ker je živčni sistem otroka, ki raste, izredno občutljiv. Zaradi tega otrok v dobi, ko- močno raste, pogosteje kolca kot sicer.
Le redko se dogodi, da kolcanje traja
po več dni ali tednov. V vsem svetu sc zabeležili le nekaj takih primerov. Vztrajno kolcanje ni posledica nekega prehodnega vzroka, ampak gre za neko bolezen, Kolcanje more nastopiti tudi ko-t posledica nekega organskega obolenja, motenj v prebavi, motenj živčnega sistema ali hujše gripe. Kolcanje more biti včasih tudi znak vnetja pljučne mrene afli histerije. Mrzlica ali motnje spolnih organov morejo- prav tako povzročiti kolcanje.
V Vseh teh primerih je treba seveda bolezen zdraviti.
Tudi nenaden strah more povzročiti kolcanje. Po drugi strani pa zopet nenaden strah more p-re-kiniti kolcanje, in to v primerih, ko kolcanje- nastane kot posledica razburjenja, Strah povzroči živčni šok in neposredno po tem se diafragma spusti in tako- gre- zrak povsem normalno- skozi sapnik.
Proti kolcanju obstojajo tudi zdravila. V primerih, da gre za kolcanje fiziološkega1 značaja, so- najboljša zdravila pomir-
Jajčnih lupin ne zavrzimo
Ne pozabimo, da tudi jajčne- lupine lahko zelo koristno uporabimo, zato- jih ne zavrzimo- in metajmo v ogenj.
Ko-košim, posebno- zaprtim in tudi nezaprtim v zimskih mesecih, ko ne morejo na p-ašoi, dodajamo h krmi zdrobljene jajčne lupine-, da na ta način dobe dovolj kalcija, ki ga potrebujejo za stvarjanje jajčne lupine. Paziti p-a moramo, da so lupine res zdrobljene in jih kokoši v hrani ne zapazijo-, sicer bi jih sami navajali na to, da bi pojedale lastna znešena jajca.
S posušenimi in zdrobljenimi jajčnimi lupinami lahko lepo očistimo- stekleno posodo-. V zelo umazane steklenice na primer stresemo pest lupin, nalijemo vanjo-še vo-de- in jo- pustimo- čez noč, da se umazanija odmoči.
Pomešane s kisom in soljo so lupine izvrstno čistilno sredstvo- za. bakrene in medeninaste predmete-.
Z jajčnimi lupinami tudi lahko pognojimo- sobnim cvetlicam, kar je nujno zlasti tedaj, če- vsebuje prst v lončkih premalo- apna.
Znane so- jajčne- lupine tudi kot odlično belilno- sredstvo- pri pranju belega perila. Zavežemo- jih v vrečico-, ki jo- potopimo- v kotelj, v katerem kuhamo perilo.
PRAKTIČNI NASVETI
Če postanejo- usnjeni čevlji trdi, jih večkrat namažimo- z ricinusovim oljem, porabno- p-a je tudi toplo- ribje olje.
*
Lakaste čevlje večkrat obrišimo s platneno krpo, ki smo jo- prej namočili V mleko.
jeValna sredstva,, ki vplivajo na živčni sistem; kadar je kolcanje kot posledica bolezenskih motenj, ga, ni mo-č preprečiti, ampak je treba zdraviti bolezen, ki kolcanje povzroča. Ustrezno- zdravljenje V vsakem primeru more predpisati le zdravnik, ki bolnika pregleda.
Čeprav se zdi nekoliko smešno-, je res, da more biti kolcanje tudi nalezljivo, podobno- kakor zdehanje. Ne gre za nalez-ljivo-st zaradi kakršnih koli bolezenskih viruso-v, ampak za psihično' nalezijivost, ki učinkuje na nervozne ljudi. Dogaja se, da se- kolcanje razpase po bo-lniških sobah v bolnišnicah in klinikah.
Hlastanje- hrane povzroči kolcanje zaradi tega, ker se želodec nenadoma preveč obremeni in vpliva na želodčni živec. Kolcanje- pri pitju vročih pijač ali alkohola nastane iz dvo-jnega razloga: toplota draži želodčni živec, alkohol pa draži živčni sistem. Iz tega razloga pogosto ko-lcajo' ljudje, ki mnogo- uživajo- alkoholne pijače.
Kolcanje ne pomeni, da smo slabo- prebavili, vendar pa, nam kolcanje pogosto pove, da s prebavo- nekaj ni v redu.
po železnih obročkih krog členkov ob rokah, ob nogah. Počasi so' se zarezavale škrbine, obročki so odnehavali, Numida jih je z orjaško silo razkrehnil, osvobojena je bila noga, desna, leva, za njo roki. Iztok jih je dvignil in iztegnil. Zapokalo je v zastalih in okorelih členkih. Pričela sta na vratu. Obroč je bil debel. Čas je bliskovito- bežal.
»Pustita obroč!« izpregovori Iztok.
Vsa sila, ki se pojavi v boju na življenje in smrt, se je zbudila v Iztoku. Zgrabil je za precej šibko- verigo-, s katero je bil prikovan na jasli, otrple mišice na nogah so se zdramile in vzvalovile, hrbet se mu je sključil, žile na vratu nabreknile.
»Nikar! Prepiliva verigo-!« vzklikne Epa-frodit.
Tedaj je počilo-, slab udek v verigi je odnehal in Iztok je odskočil na sredo ječe, držeč v tresoči se roki kos verige, ki se je držala obroča na vratu. Ko-lena so se mu po-šibila in sesedel se je na mokro prst.
Zopet ie segel Numida v nedrje ter mu ponudil iz steklenice arabske žganjice. Iztok je drhteč nastavil k ustnicam in izpil. Dvignila se je v njem vsa moč in naglo je vstal brez opore.
»Bežimo!« veli Epafrodit in zgrabi plamenico, ki je bila vtaknjena v vlažno zemljo.
Odhitel ie po trhlih stopnicah, Iztok za njim, držeč v roki verigo, da ni zvenčka-
la. Pred ječarjevimi vrati so- vsi oprezno preskočili mlako krvi. Epafrodit se je o-zrl samo mimogrede na ječarjevo truplo-, ki je ležala vznak z izbuljenimi očmi. V srcu mu je še tičal Numidov nož. Grka-je stresla groza in bežal je-, da je gasnila plamenica.
Ko so- pribežali do kraja, kjer je čepel Spiridion, je velel le-temu Epafrodit:
»Zapri!«
»Ne bom, ne utegnem! Bežimo!«
Skoraj po vseh štirih kakor plaha žival je tekel Spiridion in jih vodil po- ovinkih in stopnicah. Epafroditu se je zdelo, da je pot daljša kakor p-rej, da so' hodniki ožji, stopnice vse opolzle. Ozrl se je na evnuha in se za trenutek ustrašil.
»Zmotil si se! Pot je čudna, Spiridion!«
»Ne boj se, bolj skrita je, bolj varna!«
Tedaj je trgovec videl, da tlači Spiri-dionov hrbet težka vreča. Povprašal bi, pa ni utegnil.
Nenadoma so stali izven ozidja v gostem mirtovem grmičju.
Spiridion je- zgrabil plamenico, ji udu-šil luč z roko in vrgel v grm.
»Kje smo?« izpregovori Epafrodit.
Spiridion je položil prst na usta, pokazal s kazalcem kvišku in zašepetal:
»Teodora!«
Privedel jih je bil po- skrivnem potu prav pod caričinim oknom na vrt.
V kratkih neslišnih korakih so bili na znani stezi, pri vratih, kjer so- prej vsto-
pili. Ko jih je zagledala senca vojaka, se je zganila in šla tiho- za njimi. Prišli so do druge straže, tudi ta se- je o-krenila in jim sledila. Preden so prišli do morja, so se odkrhnile od temnih grmov še tri sence in Vse so kakor brez volje, gnane s čarovniško silo-, krenile na stezo za begunci.
Ko sO se zasvetili v temi beli stebriči ob stopnicah k morju, je Epafrodit polglasno- izpregovoril:
»Hvala tebi, Kriste Spasitelj!«
Ali V tistem trenutku so se oglasili trdi koraki, iz teme je udaril svetel meč in po-Vrtu se je- razleglo- z glasom, zapovedhjo-čega' častnika:
»Kdo-? — Stoj!«
Zalotil jih je nadzirajoči častnik, ki je prišel ob nenavadni uri na, vrt do- straž.
Epafrodit je odskočil pred ostrino meča, zrak je zasiča-1, udarec ni zadel. Bliskovito se je dvignil sivi pramen svetlega jekla, da bi udaril po- Iztoku, ki je v goli tuniki šel za Epafroditom. Ali takisto- bliskovito sd se vzpele iz grmovja temne sence trgovčevih sužnjev, ki so bili pripluli z velikim čolnom in čakali v zasedi, ako-bi bilo treba pomoči. Navalili so- od zadaj na častnika in ga podrli.
»V čoln!« krikne Epafrodit in potegne Iztoka za seboj po stopnicah. Skočila sta vanj tudi Numida in Spiridion.
»Odrini!«
Sajka se je zagugala na valovih.
Padli stražnik je zakričal na pomoč. Begunci v čolnu so slišali tek straž od raznih postojank prostranega vrta. ZazVen-čalo je jeklo, zapokali šlemi, krik, hrušč, padanje in pljuskanje vode. Pet stražarjev Slovenov, ki niso- zabranili Epafroditu vhoda, ki so mu na begu sledili in bili takisto namenjeni p-o-begniti z Iztokom, vsi so priskočili na pomoč vrlim sužnjem-
Iztok se je stresal v čolnu od kop-rne-nja, da bi udaril tudi sam. Prsti na desnici so se mu krčili, kakor bi iskali ročnika, pa so otipali le- konec verige, ki mu )e visela od vratu.
Vsi so molčali v vročici. Epafrodit je nastavljal uho, da bi po hrupu razbral izid bo-ju. Udarci so ponehavali, krič \e utihnil, bolesten stok se ie priplazil zdaj zdaj po morju do njegovih ušes.
»Zmaga!« izpregovori prvi Numida.
»Veslaj!« zapove ostro Epafrodit.
Numida je zgrabil veslo in pomaga' močnemu sužnju.
Sajka je letela kakor postrv.
Ko ni bilo ničesar več slišati, se je sklonil Iztok do Epafroditove roke in jo dvignil k ustnicam. Grk je začutil dve gorki kaplji, ki sta mu kanili iz oči junaka n» drobno desnico.
»Gospod, brezmejen je moj dolg!«
»Plačal sem ti svojega!«
(Nadaljevan)? sledi)
Ea oddih IN	R A Z V	E j	D	R	il	L 0
B. TRAVEN:
BOLNIŠNICA
,.:S
»StlSlI J0
proti bolnišnici. Izdrl je ženski popolnoma zdrav, krasen kočnik in si pri tem prizadeval, da bi opravil operacijo »popolnoma brez bolečin«. Toda ženska ni niti trenila ali zajavkala.
Ko je izpila, kozarec vode, katerega ji je ponudila sestra, je ponosno vrgla, glavo nazaj, zmagoslavno pogledala; zdravnika in šla. Njen pogled' je zaradi izraznih možnosti njene rase povedal ostreje, kot pa .bi to lahko* besede: »Če jaz pridem, doktor, morate poskočiti! Ste razumeli! Moj mož vas plačuje.« Čez tri dni je ženska spet prišla. Spet je zahtevala, naj ji zdravnik izpuli enega njenih prekrasnih zob. In spet zdravniku ni iz političnih razlogov preostalo nič drugega, kot da je ženski izpulil še en zdrav zob.
Kakor prvič je tudi tokrat ženska Vzela izpuljeni zob s seboj domov, da bi ga pokazala možu.
Minilo je še; nekaj časa in ženska ni imela V zgornji čeljusti nobenega zoba več. Zdravniku je šlo; na jok, ko je še enkrat preiskal prazno čeljust, če ni nastala kakšna infekcija. Ženska pa je bila popolnoma zadovoljna z rezultatom.
Čez teden dni, potem ko je bil izpuljen še zadnji zob in zgornje čeljusti, je ženska prišla spet v bolnišnico*. Zdravnik ie brez vprašanja in prerekanja vzel klešče ter hotel izpuliti prvi zob v spodnji čeljusti. Toda ženska ga je krepko* zgrabila za roko* in zavpila: »Kaj pa hočete ffrav-zapirav? Zdi se mi, da mi hočete skaziti še drugo* polovico ust.«
Zdravnik jo* je presenečeno* pogledal-»Ali niste prišli, da bi vam spet izpulil zob?«
»To* mi niti na. misel ne pride. Ali sem vam morda naročila, da mi izpulite zob? Prišla sem, da bi mi vstavili nazaj zob, ki ste mi ga prvega izpulili. Saj vendar ne morem vse življenje hoditi okrog brez zob!«
Pomolila je zdravniku zob. Zdravnik ji je pojasnil, da ji sicer lahko populi zobe, ne more pa jih vsaditi nazaj. Tako* daleč medicinska znanost še ni prišla.
»Kaj?« je zakričala ženska V sveti jezi. »Ne morete mi Vsaditi zob nazaj? Torej niti tega ne morete? Zakaj pa, se potlej imenujete doktor? In Ves dan sedite brez dela na Verandi. Moj mož pa mora plačevati vso bolnišnico*? Toda taki so* ti prekleti gringoi (porogljiv vzdevek za Amerikance V Latinski Ameriki!) Fuj, ali vas ni prav nič sram, vi vlačugin sin, da ste mi populili moje prekrasne* zobe in mi potem rekli, da mi jih ne morete vsaditi nazaj? Cabron! Grrrringooo!« Potem, ko je končala svoj govor s sočnim — in še kako! — zaključkom, je zapustila bolnišnico nič manj ponosno kot kakšna novopečena plemkinja, ki je oklofutala cesarja.
Čeprav je imela ta bolnišnica vse, kar pričakujemo od moderne bolnišnice, je indijanski delavci niso imeli nikdar posebno v čislih. S to* zobno zadevo pa je* izgubila še tisti ostanek dostojanstva, ki ji je preostal.
V okoliških vaseh je postala ženska živ primer zdravniške nesposobnosti in škodljivosti bolnišnice. Kamorkoli je prišla, je morala pripovedovati svojo žalostno zgodbo*. Amerikance so preklinjali po* vseh predpisih, ki so v veljavi, odkar je ljubi bog preklel Adama, Evo in kačo*. In ljudje so imeli prav. Ali ni to ropanje brez primere, če morajo delavci od svoje uborne plače vzdrževati tako bolnišnico*, ki je ni sram, da kazi uboge Indijanke in jih tako osramoti, da jih še lastni možje nočejo več pogledati! Doktor je norec. Če* se nesrečna žena. ne bi postavila pogumno* po* robu, bi ji ta nestvor populil tudi v spodnji čeljusti vse zobe.
Vsega tega: ni bilo* mogoče zanikati, kajti ženska, je nosila svoje zobe s seboj, zavite v kos stare srajce in vsak otrok je lahko videl, da so bili popolnoma zdravi.
Nekaj časa. se je to kuhalo*, potem pa je izbruhnilo; na dan.
Delavci so* prišli v gručah pred upravno* poslopje in vpili ter se sploh strahovito* razburjali. Nihče pa ni mogel razu-
DESETNIK
Neka: ameriška rudniška družba v' severozahodni Mehiki je* uredila za; svoje delavce*, za njihove žene* in otroke majhno bolnišnico*. Tu so* imeli delavci ob boleznih in nesrečah zdraVniškoi pomoč. Da bi pri njih vzbudili zanimanje* za to bolnišnico* in jih Vzgajali V spoštovanja do higienskih predpisov, so odtegovali delavcem o*d plače majhno* vsoto, ki ni bila omembe vredna. Skupni znesek teh odtegljajev ni zadostoval niti za plačo* obeh bolniških sester, ki sta delali v bolnišnici.
Toda delavci, vsi brez razlike* Indijanci, so bili prepričani, da je njihov prispevek za bolnišnico; izredno* važen in so* celo* trdili, da zdravnik in obe sestri v bolnišnici lenairijol na* njihov račun, družba pa iz tega vleče velik postranski dobiček.
Zatoi so* delavci z velikim Veseljem izkoristili vsako priložnost, da so uslužbencem bolnišnice zagrenili življenje*. Njihova iznajdljivost je bila Veidho* usmerjena v to, da bi bolnišnica ne bila brez. dela. Če p*a sol bili res bolni, nihče ni šel v boilnišnicoi. Kot poprej so* hodili k svojim »modrim« možem in ženam, ki so* znali zdraviti bolje* kot zdravniki, katerih roke soi stalno* smrdele po* strupu. Da pa bolnišnica ničesar ne bi dobivala zastonj, so tja pošiljali svoje žene in otroke, naj »odslužijo*« njihov prispevek. Ker ti niso* bili v resnici bolni, soi hodili V bolnišnico* z izmišljenimi boleznimi, katere so* delavci stuhtali pri svojih večernih pomenkih.
Nekega jutra je prišla v bolnišnico* mlada, lepa Indijanka in zahtevala od zdravnika, naj ji izpuli zob. Zdravnik ji je* preiskal zobe in videl, da s-o* zdravi, močni in lepi, kot zobje mladega konja.
»Kateri zob pa vas boli?«
»Nobeden. Še nikdar me ni bodel zob.«
»Kaj pa potem želite?«
»Izpulite mi zob.«
»Toda zakaj vendar?«
»Ker nimam nobene druge bolezni,« je ■odvrnila mlada žena.
»Nobenega zoba vam ne bom. izpulil,« je dejal zdravnik, »saj nisem neumen. Zahvalite boga, da imate* takšne zobe. Leto dni življenja bi dal, če bi met take* zobe,.«
»Ali mi boste izpulili zob ali ne? S svojimi zobmi lahko* počnem, kar hočem. To vam n,i prav nič mar. Ali pa morda mislite, da plačuje moj mož svoje dobre svetle pesose (v resnici soi bili to le bakreni centavosi) zastonj za bolnišnico? Tudi vi morate delati. Ali mislite, da boste ves božji dan gledali skozi okno* ali Pa sedeli na verandi in črtali knjigo*? In vaše ženske* lahko* počnejo tudi kaj bolj pametnega, kot p*a da si za naš denar kupujejo stalno nove obleke.«
Zdravniku se je posvetilo*. Saj vendar pozna svoje ljudi in njihove črne naklepe
Žg dobvc voljo |
Pogovor v hlevu
Konj: »No, osel, štej si v posebno čast, da lahko* stanuješ skupaj z. menoj v hlevu.«
Osel: »Ne bodi tako* domišljav! Vas ko-hje bodo kmalu spodrinili avtomobili, a oslov bo* vedno* dosti na svetu.«
Dva Američana
»Jaz imam toliko* knjig, da sem si moral kupiti hišo*, da jih bom imel kam spraviti.«
»To še nič ni. Jaz imam toliko* hiš, da sem si moral kupiti knjigo, da jih imam kam zapisati.«
Uslužnost
Možak pride besen v gostilno in sede 2a mizo*.
»Želite kaj popiti?« ga vpraša natakar.
Možakar nič.
»Morda hladno pivo*, brizganec, žganje, limonado*?«
Možakar še vedno ne zine in besno gleda predse.
»Morda želite jesti? Imamo topla in hladna jedila.«
Molk.
»Ali morda samo kakšno kavo?«
Brez odziva,.
»No*, potem bom vprašal kuharico, če laia kaj volne pri sebi. Morda si želite haplesti kakšne nogavice...«
Nekoč je živel — pravljični uvod naj vas ne moti — desetnik (korporal). Bil je zvest in pogumen in poslali so ga na fronto*. Po naravi je bil pohleven in prav gotovo ga ni žejalo po* krvi. . . Doma je imel ženo* in otroke in najbrž bi raje sedel pred domačo hišo* in vlekel iz pipe, kakor da se je moral poditi po fronti. Postavili so* ga za šoferja.
Lepega dne je peljal s svojim tovornjakom proti frontni črti. Cesta je bila slaba in Vrhu tega hudo* blatna,. Odjuga jo je zmehčala in spremenila v blatno* morje*. Kolesa so se pogrezala. Avtomobil je že dvakrat obtičal, tretjič pa, se je pripetilo* to, česar se je desetnik bal. Tovornjak je zdrsnil v jarek in kolesa so se zarila globoko* v močvirno* zemljo*. Prav do* osi. To niso* mačje solze!
Tedaj se pripelje mimo vrsta osebnih avtomobilov. Nesrečno vozilo* je nekoga pritegnilo*, kajti kolona se je ustavila. Iz pivega avtomobila je stopil general z rdečimi šivi. Pomahal je desetniku in ga poklical k sebi.
»Imeli ste nesrečo, kaj?«
»Dal, gospod general!«
»Zabredli ste v blato*?«
»V blato, gospod general!«
General si je ogledal nesrečo*.
»Takoj bomo vse uredili,« je dejal, ne da bi skrival dobrohotnost. »Dokazali bomo*, da je med častniki in moštvom tesno prijateljstvo!«
Zaploskal je in zaklical proti svojini avtomobilom:
»Vsi Ven! Gospodje, k meni! Tovarišu desetniku je treba pomagati! Na delo, gospodje!«
Iz vseh osmih avtomobilov so zlezli častniki, ves štab — polkovniki, majorji, kapetani in poročniki v blestečih, čistih uniformah. Stopili so* k tovornjaku, pritiskali in porivali, vlekli in pihali in za-
res — čez dvajset minut so potegnili avtomobil iz močvirnega jarka. Spet je stal na cesti, pripravljen za vožnjo. Vendar nikar ne sprašujte*, kakšni so* bili gospodje in kako so preklinjali majorji in, kapetani, ko so lezli v svoje avtomobile vsi blatni in zasopihani.
General je bil zadnji.
Stopil je k desetniku.
»Nikar se ne zahvaljujte,« je dejal, »upam, da boste* o tej zadevi pripovedovali tudi doma?!«
»Da,, gospod general!«
»No*, in zdaj mi pokažite, kaj ste naložili!« ■
Desetnik je* stopil za tovornjak.
Odgrnil je* platno*.
In glejte:
V tovornjaku je sedelo osemnajst desetnikov.
meti, kaj hočejo, ker se v posamezne razgovore niso* spuščali.
Iz gruče* je bilo slišati samo vzklike: »Nobene bolnišnice! Nobenega zdravnika! Vse zobe! Sramotiti uboge žene! Plačati! Plačati doktorja! Sestram lepe* oblekel Vse plačati!
Če nekdo hoče razumeti španščino, ni dovolj, da se je nauči. Če pa hoče razumeti španščino*, ki jo govorijo* indijanski delavci v gorskih distriktih, potem mora že imeti Indijanko* za. mater.
Poslovodje družbe, ki niso smeli priznati, da delavcev ne razumejo*, so si vsaj dopovedovali, da jih razumejo*. Ker so bili oni delodajalci ali pa njihovi legitimni zastopniki, soi si razlagali to kričanje v skladu s svojim lastnim socialnim in gospodarskim stališčem. Kako* so* si to razlagali, s,e je pokazalo* V poročilu na glavno upravo* družbe. Po* tem poročilu so* delavci Vpili: »Niti toliko ne* zaslužimo*, da bi lahko šli V bolnišnico*! Še toliko* ne, da bi lahko šli k zdravniku! Tako malo* zaslužimo, da naši zobje* nimajo kaj gristi! Tako majhno* plačo imamo*, da je naše žene sram hoditi naokrog, ker nimajo* obleke! in naše sestre tudi hočejo obleke!«
Ker vpitja pred upravnim poslopjem ni hotelo biti konec, temveč je postajalo vedno* bolj glasno* in ker med vpitjem ni bilo* opaziti nobene smiselne spremembe, je stopil končno* eden izmed glavnih poslovodij na verando in z drobci svoje španščine skoval govor, čigar vrhunec je bil Vtem: »Da,, da, strinjamo* se. Od tega ponedeljka dalje bo; dobil vsak mož na dan po petindvajset, centavosov več. Pojdite na delo*. Vse je dobro. Muy bueno, amigos!«
O ženski in njenih zobeh pa odtlej ni nihče več govoril.
D* O* M* I. S* L* I. C* E
—	Ženska, ki ne ljubi, ni zdrava, ženska,, ki se zaljubi, je bolna.
—	Moški reče*, ženska vpraša.
—	Zakona dobra plat je, da človek ni sam, slaba,, da nikoli ni sam.
—	Če stopiš komu na nogo*, se oprostiš. Če mu stopiš na vrat, se to imenuje poslovno* načelo.
— Zavidanja vredna je starost, ki ima mlado srce*.
— Če žena nima otroka, ravna z možem. kot z otrokom; če ima otroka,, ravna z možem kot s* pestunjo.
— Dosti žensk ne prodre v globino* mo-žeVe duše, ker so preveč zaverovane v njegovo kravato*.
— Ženska popušča v ljubezni, moški zaradi ljubezni.
— Bodi vesel, da ostaneš človek med ljudožerci, če na streljanje ne moreš odgovarjati.
—* Ljubezen je kakor vodomet: poganja se kvišku le za enega samega človeka, rosi pa navzdol na vse ljudi.
— Nič ni bolj zaničevanja vrednega kakor človek, ki se preda neobvladanemu besu.
— Niti en moški ne more* žene*, ki jo ljubi, nepristransko* osmešiti.
— Lahko* si obupan iz strahu in te je strah iz obupa.
— Če bi matere ne pripovedovale svojim sinovom, da so* bili njih očetje junaki, bi nemara ne bilo nobene vojske več.
MANKO GOLAR:
Saj pravzaprav me niti ni! Nikjer me ni!
In vame mikroskop* zaman oči upira,, zaman očem me* svojim modrijan odstira, a vendar sem, ves svet kot ponorel kriči.
Zdaj komaj malo* sem pokazal svojo moč —* in malo*, malo sem odgrnil svoje tajne, razkril, pokazal svetu svoje tajne, — a jaz za dan sem se rodil, a, ne za noč!
Naj z mano ne igra se več ne vzhod, zapad, nikomur nočem biti strah in ne igrača, — in zver, ne človek, mojo silo v zlo* obrača — kdor z mano se igraš, le čuj, ti bom v propad.
Jaz rad pomagal bi zgraditi novi svet, jaz nisem smrt, jaz hočem biti le življenje, naj zrase z mano* novo*, mlado pokolenje — sicer bom jaz, atom, pognal ves svet v komet!
Stran 8
Celovec, petek, 15. november 1957	Štev. 46 (811)
' Socialist Ausservvinkler — novi celovški župan
V torek se je novoizvoljeni celovški mestni občinski odbor prvič sestal na seji, d!a izvodi župana, dva namestnika in mestne svetnike. Za župana je bil izvoljen dosedanji mestni svetnik Ausser-winkler. Pri volitvi je bilo oddanih 31 glasov, ker so se FPO-mandaiaTji vzdržali glasovanja* Med oddanimi glasovi jih je bilo za Ausservvinklerja 25, ostalih šest glasovnic pa je bilo praznih. Volitve prvega in drugega namestnika župana so> končale z enakim uspehom. Namestnika župana. sta postala dosedanji mestni svetnik Seddling (SPO) in Scheucher (DVP). Novi mestni svetniki pa so: Asenbauer (SPO), Mayerhofer (SPO), Novak (OVP) in Paar (OVP).
Slavnostni seji so prisostvovali tudi deželni glavar Wedenig, prezident deželnega zbora Sereinigg, ravnatelj deželnega urada Newole, direktor policije dr. Payer in dosedanji župan Graf.
Deželni glavar je izrazil novo konstitu-
iranemu mestnemu občinskemu odboru pozdrave dežele ter tudi svoje osebne čestitke. Ko je želel novemu celovškemu županu mnogo uspešnega dela za» korist mesta, sei je bivšemu županu Grafu zahvalil za vso njegovo prizadevnost in zasluge, ki si jih je pridobil za Celovec. Spregovoril je tudi novi župan Ausser-winkler ter v svojem nastopnem govoru med drugim predvsem poudaril, da bo v bodoče še Vedno bistvena naloga mestne občine odstranjevanje stanovanjske stiske ter prilagoljevanje prometnih žil vedno večjemu razvoju motoriziranega prometa. Poudaril je tudi, da bo treba posvečati pojačeno skrb preskrbstvenim in kulturnim zadevam. Ob koncu je dejal, da je za uspešno prizadevanje v občini potrebno upoštevati načelo, da mestna uprava ni sama sebi namen ter naj pri vsakem važnem ukrepu odloča stvarnost. Končno so zastopniki vseh štirih frakcij izjavili voljo za skupno sodelovanje v novem občinskem odboru.
Zasedanje koroških gozdarskih izvedencev
Pred nedavnim je bila v Celovcu konferenca gozdarskih tehnikov gozdno-poli-tične službe za Koroško. Izporočil okrajnih gozdnih inšpekcij je razvidno, da dosega sečnja lesa v letošnjem letu enako višino, kakor lani. Edino' v dveh okrajih zaznamujejo, da je letos količina posekanega lesa; v primeri s prejšnjim letom nekoliko manjša. Poudarili pa so, da je' bilo-pogozdovanje ze-loi živahno. Skupno so letos nasadili 17,700.000 gozdnih sadik, ki so jih do 60 odstotkov nabavili iz državnih gozdnih vrtov. S temi sadikami so pogozdili površino- okoli 4168 hektarjev. Zaradi tega so izrazili tudi priznanje gozdnim posestnikom, ki se zavedajo drago--cene dobrine gozda in ga p-o- možnosti ohranjujejo.
Na konferenci so med drugim obravnavali važno vprašanje o ločitvi gozda in pašnika. Ta; načrt naj bi izvedle gozdne oblasti s sodelovanjem planinskega nadzorstva. Pristojni referent je povedal, da so načrti za uresničenje tega namena že zgotovljeni ter jih bodo- pričeli izvajati prihodnje leto. Na ta način bodo- nastale
velike nove površine za pogozdovanje. Ker pa je ponekod veliko pomanjkanje delovnih moči v gozdnem gospodarstvu, nameravajo, k pogozdovanju pritegniti tudi vojake.
Nadalje so- ugotavljali in se pritoževali, da delajo- ugrizi in glodanje divjačine na gozdnih kulturah ogromno- škodo. Število za odstrel jelenjadi in srnjadi so- zadnja, leta sicer zelo zvišali, toda lovci predpisanih odstrelov nikdar ne dosežejo. V bližnji bodočnosti bodo podvzeli nove ukrepe, da se- bo- stanje divjadi v interesu gozdnega obstanka znižalo na ustrezajočo- stopnjo.
Washingtom. — Nemški znanstvenik Werner Braun, ki je- med, drugo- svetovno vojno- vodil proizvodnjo- V-1 in V-2 bomb, je prejel najvišje ameriško- odlikovanje za uspešno- delo- na področju razvijanja raket in vodenih izstrelkov. Wemer Braun je po- voljni odšel v ZDA, kjer je takoj do-bil vse pogoje za raziskovalna dela, tokrat seveda v ameriško korist.
Najstarejša mesta v Evropi
Be-lgijsko mesto Gent je povabilo najstarejša evropska mesta, med katere- spadajo: med drugim Lune-burg, Bremen, Hamburg, London, Pariz, Amsterdam, Baz,el, Rim in Benetke, da bi sodelovala na raz-
Prebivalstvo SZ močno naraslo
V	Sovjetski zvezi je statistična služba pred kratkim objavila novico-, da je po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo- izvedeno po- Vsej Sovjetski zvezi, število prebivalcev naraslo na 200,000.000. Po številu prebivalstva je Sovjetska zveza sedaj na tretjem mestu na svetu. Pred njo sta Kitajska in Indija; Kitajska ima 463 milijonov, Indija pa 367 milijonov prebivalcev. Na četrtem mestu šele sledijo Združene države Amerike, ki sedaj štejejo okoli 171,500.000 prebivalcev. Prebivalstvo predvsem v azijskih deželah in tudi v Sovjetski zvezi močno narašča.
„Pentagon“ ima svojevrsten rekord
Največja stavba na svetu z izključno službenimi prostori je vsekakor »Pentagon«, v katerem so uradi Vojnega ministrstva Združenih držav Amerike-. Zgradili so- jo na račun ameriške- vlade. Gradnja se je pričela leta 1938, končana pa je bila, leta 1943. Pentagon je zidan v obliki osmero-kota in pokriva šest in pol milijona kvadratnih čevljev. Polovica prostorov je- v podzemskih delih zgradbe! V varnih bunkerjih s klimatskimi napravami in dnevno svetlobo-. V Pentagonu je dnevno zaposlenih 28.500 ljudi.
Matere z največ otroki
Izf doslej poznanih primerov je znano, da je rodila največ otrok Rusinja Fedo-ra VasiljeVa, ki je pri 27 porodih podarila življenje kar 69 otrokom.
Takoj Rusinji pa sledi Angležinja, ki je v srečnem zakonu rodila 39 otrok, in sicer 32 hčera in 7 sinov.
Gospodje kaznjenci
V	angleških zaporih v No-rvvichu so prekrili s cvetlicami vsa dvorišča in vhodna vrata. Razen tega so prepleskali vrata s svetlo modro barvo, uredili modeme kopalnice in dovolili zapornikom, da lahko igrajo ob večerih, kadar so prosti, kriket in namizni tenis. Jetniškemu frizerju pa so naročili, da se mora, ravnati točno po- okusu svojih strank.
Eksperimenti v Nomvichu, kjer so zaprti jetniki, ki so obsojeni od 4 let navzdol, so že takoj v začetku uspeli. Namen teh ukrepov je ta, da bi okrepili zapornikom vo-ljo- poštenega življenja potem, ko bi .prestali svojo kazen.
stavi »Zlato obdobje velikih mest«, ki bo od 23. junija do- 31. avgusta 1958.
Medtem ko se naj starejša evropska mesta pripravljajo ha razstavo, je ameiiškim znanstvenikom uspelo odkriti pri Taibe-kah v Jordaniji ostanke nekega starinskega mesta. Starost tega mesta navajajo s 4000 leti. Domnevajo-, da je bilo to mesto- naseljeno svojih 2000 let, kar sklepajo po najdenih glinastih in bakrenih posodah, ki so jih ob tej priložnosti izkopali. Razen tega: sol našli tudi primerno oblikovano orodje, kar priča o visoki razvojni stopnji prebivalcev tega mesta.
Hranilnica in posojilnica Kotmara ves r. z. z n. j.
vabi na
redni letni občni zbor,
ki bo v nedeljo-, dne 24. novembra 1957, ob pol 11. uri v gostilni piri Ledlererju.
D n evi red:
1.	Otvoritveni nagovor ter čitanje- in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora
2.	Odobritev računskih zaključkov za leto 1956
3.	Poročilo poslovodje blagovnega oddelka
4.	Razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru
5.	Vo-litev upravnega in nadzornega odbora
6.	Govor zastopnika Zveze slovenskih zadrug
7.	Slučajnosti
Opomba: Ce bi občni zbor ob določenem času ne- bil sklepčen, bo- pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število zastopanih deležev.
K obilni udeležbi vabi
predsednik Egidij Bašnik 1. r.
Velika izbira sadnih drevesc, posebno sort, kakršnim slana ne škoduje ob času cvetenja.
Ing. Marko POLZER
St. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
I IR ADI O PROGRAM |
RADIO CELOVEC
s
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete —
6.10	Pestri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa.
II. program. — 5.35 Dobro jutro! — 6.05 Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar —
8.10	Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobilisti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza.
Sobota, 16. november:
L program- 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pe^mi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 13.00 Operetne melodije — 14.30 Pozdrav nate — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Za prijatelje petja — 20.16 To je vzbudilo pozornost.
II. program: 9.00 Zaupne melodije —
11.00	Ljudski zvoki — 14.10 Oddaja za mladino —	16.00 Raziskovalci na obisku .—
20.15	Leonardo da Vinci — 21.45 Vesela sedmorica.
Nedelja, 17. november:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.20	S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 11.00 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Šlagerji — 19.00 Šport —
20.16	Kriminalna uganka: Kdo je storilec? — 21.15 Življenje polno glasbe.
II.	program: 10.00 Muzikalična nedeljska promenada — 16.00 Plesni ritmi — 19.10 Robert Stolz dirigira veliki Dunajski orke-ster — 20.00 Vi želite, mi igramo.
Ponedeljek, 18. november:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Avsenikov trio (slov.) — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Za našo vas (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje pri knjižni družbi Do-nauland.
II.	program: 9.00 Naša radijska družina — 18.15 Venček vedrih melodij — 18.50 Mladina v filmu — 20.30 Orkestralni koncert.
Torek, 19. november:
I.	program: 8.45 Današnje zdravljenje tuberkuloze — 14.00 Poročila, objave. Koroška poje in muzicira (slov.) — 15.30 O boju proti otroški paralizi — 18.25 Radijska pri-jatelj:ca — 19.00 Veseli leksikon — 19.05 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Simfonični koncert.
II.	program: 9.00 Teden pri OZN —
18.00	Kar vas bi zanimalo — 18.10 Pester venček melodij — 20.30 Pozor, snemanje!
Sreda, 20. november:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave/ Voščila (slov.) —
16.00	Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 18.15 Pesmi in melodije iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Pestri zvoki.
II.	program: 9.00 Pestre melodije — 19.30 Lepi glasovi — lepi običaji — 20.15 Večerna ura v pozni jeseni — 21.15 Zabavni koncert.
Četrtek, 21. november:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Poje dekliški zbor iz Sel (slov.) — 18.45 Oddaja za kmete — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.16 Če jih opazujem, tesarje — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 9.00 Kaj, vi imate tudi avto? — 13.20 Izven programa — 13.30 Znameniti orkestri — 18.40 Mladina v po-
klicu — 19.45 „Elektra“, tragedija v enem aktu — 21.45 Vesela sedmorica.
Petek, 22. november:
I.	program: 8.45 Koroška vas — 14.00 Poročila, objave. Slovenske narodne (slov.)
—	16.00 Romantična pesem — 16.45 Znanje
za vse —	18.15 Mladina in gledališče —
18.45	Okno v svet — 19.45 Zgrabi srečo —
20.20	„Ali poznate mlečno cesto“, komedija.
II.	program: 9.00 Iz popoldanskih in večernih programov — 15.30 Srečanje popoldne — 19.30 Za prijatelje gora — 20.30 Tisoč taktov plesne godbe.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno:	5.05,	6.00, 7.00,	10.00,
13.00. 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 16. november:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Lepe melodije — znani napevi — 9.30 Internacionalne koračnice —
10.10	Simfonični plesi — 11.15 Domači napevi — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Alpski zvoki — 13.15 Prijetno zabavo —
14.20	Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer —
21.00	Šega ve in vesele viže.
Nedelja, 17. november:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Ameriški valčki — 9.25 Kar radi poslušate
—	10.30 Pokaži kaj znaš — 12.10 Zabavna revija — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nogometna tekma: Romunija — Jugoslavija —
15.45	Voščila — 17.30 Prugel: Branik iz ledu in viharja (Antarktika) — 20.00 Zabavna glasbena oddaja s konferanso — 21.00 Kla--siki sodobne glasbe o sebi.
Ponedeljek, 18. november:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Jutranji divertimento — 10.10 Dopoldanski komorni koncert — 11.35 Luštno je biti planšar — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Jugoslovanska kola — 13.15 Popevke in melo-
d'je — 14.35 Voščila— 15.40 Bratko Ivan: Pomlad v februarju — 16.00 Portreti slavnih pevcev — 17.35 Lepe melodije — 20.00 Simfonični koncert.
Torek, 19. november:
5.00	Dobro jutro — 8.05 V domačem tonu — 9.00 Zabavni mozaik — 10.10 Z melodijami na pot — 11.30 Za dom in žene —
12.00	Narodne v priredbi Kramolca in Preglja — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Pe-ster spored opernih melodij — 14.35 Voščda
—	15.40 Potopisi in spomini — 17.10 Album popevk — 18.00 Športni tednik — 20.00 Narodne pesmi — 21.18 Filmske melodije.
Sreda, 20. november:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš je* dilnik — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Za ljubitelje domačih pesmi in viž — 11.00 Zabavne melodije
—	12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Ferrari: »Štirje gro-bijani“.
Četrtek, 21. november:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Folklorni za" piski — 9100 V glasbi po svetu — 10.10 Odlomki iz opere »Mala Floramy“ — 11.45 Pesmi za naše male — 12.00 Španski glasbeni akvareli — 12.30 Kmečka univerza — 13.15 Zvoki s Havajev — 14.20 Zanimivosti >z znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 17.10 Popevke — 20.05 Javni četrtkov večer na-rodmh pesmi in napevov — 21.00 Sto let Baudelairove zbirke: »Cvetja zla“.
Petek, 22. november:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Jutranji divertimento — 9.20 Narodne pesmi 9.40 Melodije — 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti — 18.30 Umetne i1) narodne pesmi — 18.50 Družinski pogovori
—	20.00 Mali koncert zabavnega ansambla
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.