PROLETAREC Jt DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
Glatilo Jugoslovanske Socialistično Zvezo in Prosvetno Matico
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU
NO. 2085.
Am fš
CHICAGO, ILL., September 24, 1947.
Published Weekly at 2101 8. Lawndale Ave.

LETO—VOL. XUI.
William Green od AFL in Philip Murray od CIO pretita t delavsko politično akcijo, de te reakcionarje pometo ia poalanake »borni ce in senata. Ampak ke ta akcija bržkone tudi v bodoče taka, da bo delavstvo deležno le batin, kakor jih je bilo dotlej.
Živčna' vojna med. Zed. državami in in USSR se povečava
Predsednik Francije apelira za pomirjeni* in v graditev miru. — Argentina sa revidiranj* mirovna pogodbe z Italijo in naša vlada jo podpira
Od kar sta si povedala drug drugemu vsak svoje stališče naš državni tajnik Marshall in sovjetski podminister vnanjih zadev Višinski, se je propagandni, diplomatski in "živčni** boj med vlado Zed. držav in Moskvo že bolj poostril.
Nemški listi v sovjetski coni Nemčije so sedaj polni protia-meriske propagande. In časopisje v Moskvi in v ostali sovjetski uniji ni bilo ie noben-krat tako razljuteno napram a-ineriški politiki kot je sedaj.
Spopad neizogiben
Ta diplomatski spopad, ki se je spremenil v resno "živčno" vojno je moral priti čim je Truman napovedal "boj komunizmu vsepovsod" in vzel v zaščito pred njim Grčijo in Turčijo. Vsled tega je Truman v sovjetskem tisku smešen za "imperialističnega klerka", za kimovca in za hlapca magnatov na Wall Streetu.
Se predno je sovjetski tisk za-<<1 z odprtimi napadi na člane ameriške vlade, na Trumana in njegovo "doktrino", je velik del ameriškega tiska napadal Sovjetsko unijo že od kar je vojna končana in napadal jo je pred vojno. Med vojno je s tam nekoliko odnehal — pač vsled taktičnih ozirov. Ne bi izgledalo dobro, če bi udrihali po naži zaveznici — kot smo Rusijo tskrat označevali, tudi v času ko se Je šlo v borbi s Hitlerjem na življenje in smrt.
I < pobotanje bo dovedlo v mir
V	Evropi gledajo na ta proces
s .trahom, kajti če mu na bo storjen konec, bo potledica nova svetovna vojna, ki bo ob enem v mnogih deželah tudi civilna vojna m«»d delavstvom in privi-1< pranimi sloji.
A Evropa je že sedaj toliko obubožana, da zre v prihajajočo zimo z največjim strahom, že v poletju je njeno ljudstvo shaja-lo * največjim trudom. A kaj l*'/imi, ko ni ne kuriva in ne ži-viH Bivši predsednik Hoover je minulo nedeljo v Madison Square gardnu v New Yorku svaril Zed. države ln Evropo l>red možnostjo katastrofe, ako se lakote vzajemno na prepreči.
V	nevarnosti pred njo ja posebno Francija radi ilabe letine, tr*ba je hraniti angloamerižko
J ®°no Nemčije, Anglija potrebuje naših živil, preživljati <3r«-
jo in pomagamo Italijj, ničesar resnega pe ne storiaae proti vzrokom, ki drže svet v ekonomski in politični negotovosti.
Dne 21. sept. je govoril v Mar-seillu predsednik francoske republike socialist Vincent Auriol. Apeliral je na vlado Zed. držav in Sovjetske unije, naj se sporazumeta in s tem odpravita "oboroženi strah", ki visi nad svetom, posebno nad Evropo. Dejal je, da le ako se mobiliziramo za mir, bodo ljudstva svobodno zadihala in se obnovljenja ohromelega gospodarstva resno in v miru lotila. Dokler pa bo tu vedno le pričkanje, prerokovanje nove vojne in oboroževalna tekma, ne more to stanje privesti drugam kot v novo krvavo katastrofo.
Apeli na ghiha ušesa
Vincent Auriol ni edini, ki apelira za mobiliziranje ljudstevza mir. Tu v Zed. državah kliče ameriško javnost v delovanje za mir bivši podpredsednik Henry Wallace. Toda monopolistični tisk mu ne da skoro nič podpore, kvečjemu da priobči kaj njegovih stavkov, toliko več pa pomaga Trumanovi doktrini in pripravUa ljudstvo na "neizogibno" Vojne z Rusijo ter njenimi "satelitkami".
Na sedanjem zborovanju združenih narodov ni bilo doalej še nikogar, ki bi mogel mogočno vplivati na pomirjanje, toliko bolj pa se plamte mržnje in nič
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Ameriško financiranje starega redči ne kaže kaj posebnih uspehov j
Nedavno je prišel v Chicago obiskati tvoje sorodnike grški minister vnanjih sadov Constantin Tsalda-ris. On je vodja monarhistične stranko, ki pa te uradno imenuje "ljudska" stranica. . Potuje na stroške ameriških posojil. Cim mu je naša vlada pred meseci dala $300,000,000 "posojila" in začelabboroievati ter hraniti armado njegovega veličanstva* kralja Pavla, je Jsaldarisov minister za državno varnost, Napoleon Zarvas dal aretirati vse "državi nevarne elemente". Cei, sedaj smo na konju/ Vol tisoč je bilo poslanih v internacijo na grške otoke. MoJ njimi so bili ljudje liberalnih nazorov in republikanci. ^ Komunisti so ali na varnem v gorah na severu, ali pa so bili že prej internirani.
Ameriški zastopniki v Grčiji so sporočili v Washington, da je Zarvas napravil slabo pofeio. Državni department je zapretil, da na ta nočin ne, bo šlo, ker da je ameriško posojilo namenjeno Grčijo in njeno vlado utrditi, no pa da bi si sama rušila zaupanje med narodom. Zarvas je moral odstopiti in nastala je navidezna ministrska kriza. Nov kabinet je mstavil omenjeni Tsaldaris in dal vse portfelje članom svoje stranke. V zadnjih volitvah, kl so jih levičarske stranke bojkotirale, je dobila 40 odstotkov glasov, ostale glasove pa konservativni republikanci in druge reakcionarne skupine.
Zastopniki našega državnega departmenta so spet stopili vmes in Tsaldarisu rekli, da mora svoj kabinet reorganizirati tako, da bo imel v "parlamentu" večino. In ker posojilo dolu je, je Tsaldaris sedaj spet le minister za vnanje zadeve in ostale portfelje pa razdelil med svojo in neko drugo stranko, ki se smatra za "liberalno", a v resnici jo med njo in rojalistično Tsaldarisovo stranko le malo razlike.
Dasi ameriška pomoč v Grči/i že več mesecev deluje, ni dosedaj pokazala še nikakršmlh uspehov.. Sedanja grška vlada je pozvala gerilce, naj se podajo, ^___
oddajo orožje in vse jim bo odpuščeno. Vpeti iz Aten kjm^m Um Js dispart v pravijo, da se jih je odzvalo le par ducatov. Civilna Uln Močena šefta na poznejša * vojna se torej nadaljuje In ob enem emeriška-grška propaganda preti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Tri sto milijonov dolarjev bo kmalu zapravljenih in zanje nimamo pokazati drugega- kot to, da smo otoii Grčiji njen dvor ln rojalistični režim. In v opogumtje-nje grški kraljevi armadi, ki jo sedaj oskrbuje naša vlada tudi z živili, smo poslali v grške luke tudi nekaj naših bojnih ladij.
Slično politiko kakor v Grčiji vodi naša vlada tudi v Italiji. Prizadeva se obvarovati de Gasperijev režim za vsako ceno. Ko je bil de Gasperi v Washington, je dobil $100,000,000 posojila. In prepustili smo mu zaloge živeža, blaga, raznih strojev, obuval itd., kl jih je imela naša armada v Italiji. Poleg tega je naša vlekla poslala Italiji več ladij raznih drugih potrebščin in hrane.
Italijanski industriji, ki je v privatni posesti, smo dali za začetek 25 milijonov dolarjev posojila. Toda i dne 18. septembra je dobila vlada v Washingtonu iz Rima poročilo, da potrebuje Italija najmanj milijardo dolarjev kredita, ako hoče prebresti krizo. Med tem so se dogodile stavke, protestne manifestacije in v Washingtonu so Italiji rekli, da če hoče več pomoči, naj delavci Ma/®, ne pa stavkajo. Ameriška pomoč Italiji torej tudi še ni toliko uspela; da bi bil stari red v nji že otet.
Prav tako ima naša vlada težave s podpiranjem Francije in Anglijo. Nič se še ne ve, če bodo naše milijarde zalegle tako, kakor sta si to pomoč predsednik Truman in državni tajnik Marshall zamislila.
Privatni dolgovi ameriškega ljudstva narasli 3 milijarde
Med vojno to razne statistike pripovedovale o prihrankih, ki si jih kupičijo delavci, farmarji, delničarji in korporacije.
Po vojni pa prihranki pojemajo in dolgovi se večajo. Namreč dolgovi "navadnih? ljudi. Biro zavarovalnic za statistike (Insti-tude of Life . Insurance) . pravi, da so dolgovi posamesnikov od 1. januarja pa do septembra narasli tri milijarde dolarjev.
Skoti vse lansko leto pa so narasli aa oeem milijard, ali več kot še kdaj v zgodovini te dežele.
Poleg tega so "navadni" ljudje ismenjali že več kot polovico svojih vojnih bondov, ki prehajajo v posest velebank, truatja-nov in monopolov sedaj še bolj kakor pa po prvi svetovni vojai.
Osebni dolgovi, ki jih navaja omenjena statistika, so predvsem nove stanovanjske hišice, ki jih kupci plačujejo na obroke, farme, kupljene na obroke, dolgovi na pohištva ter drugo opremo. posojila na savarovalninske police itd.
To stanje ni sdravo, kajti Čim se v deželo privali brezposelnost, bo kriza iz leta 1S2S ponovljena ali pa bo še celo hujša kot takratna.
Treba je namreč imeti v uvidu, da je sedaj v cirkulaciji še veliko denarja in da medvojni prihranki še niso izčrpani, dati se znižujejo mesec sa mesecem, ker jih krči inflacija.
Poleg te še ne povsem isčrpa-ne rezerve prihrankov to v cirkulaciji bonuti, ki to jih dobili vojaki od zvezne vlade in tudi posamezne države to jim jih dale v vrednosti na stotine milijonov dolarjev.
Vojaki te boade bitso menja
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
V Egiptu je Anglija najbolj zasovražena dežela na svetu in sedaj Zed. države na drugem mestu. Vzrok je stara zahteva egipčanskega ljudstva ter njegove vlade za popolno neodvisnost od Anglije. Sedaj je Anglija nekaka "zaščitnica" Egipta. Zato ima tam svojo mornarico in armado. In v angleški pošasti je tudi Sudan, ki ga hoče Egipt. V Kairu so se minulo nedeljo spet dogodile protiangleške demonstracije, ki so bile ob enem tudi protiameriške. Množica je vzklikala, "živela Rusija, doli z izdajalsko Ameriko!" Druga množica pa je pred dvorno palačo vzklikala "tioli z imperializmom, doli z Anglijo!" Srd nad ameriško vlado je v Egiptu nastal
ske vlade (svoj sedež ima v Parizu), je prišel v Zed. države, da pridobi zastopnike združenih narodov na njihnem sedanjem zborovanju za kako pozitivno akcijo proti fašistični Francovi vladi v Španiji. To je že pred Albornozovim prihodom predlagala sovjetska delegacija. Toda Franco ima v latinski Ameriki veliko prijateljev, ima jih v Zed. državah in v Angliji, zato se mu organizacije združenih narodov za svoj obstoj ni bati.
General Franco bi bil v sedanjih okolšcinah lahko strmo-glavljen le če bi proti njemu nastopile Zed. države in Velika Britaniji z ekonomskimi sankcijami. Ampak kar se naše vlade tiče, se ne navdušuje za tako
vsled "ameriškega umešavanja. . ...... A ... %T
v Sredozemlje" in ker naša via- d<^"Jf'>	A"gl,Ja ,
da pomaga Angliji vzdrževati njene pozicije v Egiptu, v Grčiji in drugje. Pride čas, ko bo an-glo-afneriški imperializem res moral odnehati, kakor je morala Anglija odnehati v Indiji.
leta, ali pa kjer so se vrgle na te vojaške bon use rasne pijav-ke, so jih bivši vojaki "prodali" ali pa jih "dali sa jamstvo" in izgubili na ta način polovico ali celo več vrednosti
V	državi 'Alabami preiskujejo neke privatne posojilnice, ki so jemale od vojakov sa posojila v znesku $25 po1 $300 bonusne izkaznice za jamčenje (poroštvo), ln ko je bivši vojak prišel po dveh letih vprašati za svoj bond, so mu "pojasnili"« da nima ni-, česar tirjati, ker je šlo vse ostalo za obresti in dolg. Torej na $25 posojila je plačal $275 obresti! Državni pravnik Alabama sicer "preiskuje", a te vrste prevare se vrše "legalno", sato ne bo šel nihče v ječo.
V	isti državi so se bivši vojaki sadolžlli — posebno novoporo-čenči, v trgovinah s pohištvom in v drugih. Ce niso imeli gotovine, so bili sprejeti tudi njihni bonusi, bond, sa polovično vrednost.
Ampak tudi "bonusov" bo kmalu smanjkslo, in potem — znova velik polom.
PREBRISANI CERKOVNIK
—	Doktor, vam pa v cerkev ne dovolim iti!
—	Zakaj pa ne?
—	V cerkvi molite za vsakdanji kruh, in če hočete vi imeti vsakdanji kruh, bi morali vsi zboleti!
Mahatma Gandhi je za odpravo angleškega jezika v Indiji. Pod Anglijo je bil v indijskih višjih šolah obligaten. Gandhi pravi, da naj bi v bodoče, kar se Indije tiče, angleščina veljala le v mednarodni trgovini in v diplomaciji. Ampak vpliv angleškega jezika je v Indiji velik in mnogim domačinom (iz višjih) slojev je angleščina obče-valni jezik. Tudi Irci so v svojem nacionalističnem navdušenju mislili odpraviti angleščino in uvedli svojo staro galščino za obligaten jezik v šolah. A Irci— ki sicer Angleže mrze da kaj, se občevanju drže angleščine kot so se jo v prbšlosti.
Ameriški Poljaki (klerikalni namreč) še upajo na vojno med Ameriko in Sovj. unijo in so svojo propagando v ta namen zelo ojačali. Pravijo, da Poljska ne bo svobodna dokler se Rusije ne porazi. Tako je na njihovem nedavnem velikem shodu v Chicagu trdil tudi bivši urednik newyorškega Daily Worker-ja Louis Dudenz. Toda Poljaki doma gredo svojo pot in obnavljajo opustošene kmetije in porušena mesta ter tovarne ne da se bi ozirali na vpitje svojih ameriških rojakov.
Alberto del Albornoz, ki je
predsednik španske republikan-i
angleškem je sicer močna skupina v delavski stranki, ki zahteva od vlade, naj preneha trgovati s Španijo neglede kaj store Zed. države. Toda angleška vlada v mednarodni politiki že dolgo ne stori ničesar na svojo roko in tako tudi v Španiji ne bo.
Kako je v Sovj. uniji? Nekateri listi priobcujejo poročila iz vladnih virov v Washingtonu, ki baje predstavljajo "pravo sliko položaja" v nji. Iz teh "zaupnih" podatkov je razvidno, da je sovjetsko kmetijstvo zelo zanemarjeno, da je delavstvo leno, da se togoti nad nizkim življen-skim standardom, da so opustošene kmetije še prav take kot so bile, da je pridelek slab itd. A z druge strani pa trdijo, da je bil letošnji pridelek žita v Sovj. uniji zelo obilen, in da ga bo imela veliko za izvoz. Dalje, da so kolektivne farme v Ukrajini vse obnovljene, mesta očiščena kupov razvalin, večina tovarn obnovljenih, ali pa bodo kmalu spet pripravljene za obratovanje, in da se grade nova industrijska mesta ter da se program nove petletke uspešno izvaja. To, da ni v Rusiji vse tako kakor bi vlada v Moskvi rada, je gotovo. A je vendarle veliko boljše kot pa bi njeni nasprotniki radi.
Deinokrali in republikanci se
pričkajo, dali je general Eisenhower demokrat ali republikanec. Republikanci v Kansasu so ga že nominirali za predsedniškega kandidata na republikan-Nadaljevanje na 5. strani.)
Vladni boj proti monopolom le na papirju
Generalni pravnik zvezna vlade je zapratil s ofenzivo proti monopolom, ako ne odnehajo navijati cene.
Res je začel s .zasliševanjem mesarskih magnatov, kar so po njegovem mnenju ustavili konkurenco s tem, da so so sedlnlli sa podražitve. Mesarski trust in ostale klavniike korporacije to združene v American Maat In-stitue. To je na podlagi svojih pravil nedolžna ustanova, kl sa Ima baviti la s tehničnimi stvarmi mesarskih obratov, živinoreje, distribucije Itd. A v resnici ja kartel, kjer se magnatl pod masko umna živinorejo, It udiranja trgov, Izboljšava«ja sne produkcije itd. bavije s nami, kako jih izenačiti ln ad
praviti konkurenco med posameznimi firmami s tem, da se določi vsaki nji pripadajoči de-Mu
Ta kartel kontrolira tudi cene maslu in mnogim drugim produktom. Vsak monopol pa preprečuje tekme in določa količino produkcije ter cena onim, od katerih kupuje le pa cena odjemalcem.
Generalni pravnik te ve in sato jo preiskava nepotrebna. On hi sicer rad dognal, dali ja s tem kršena Shermanova protistrust-na postava, toda ni. Kajti monopoli sa tudi razumejo na zakone Id vede, kako to jim ogniti. Vrh tega imajo upoalene večinoma taka odvatnike In "svetovalca", kl se bili prej v visokih
vladnilr službah in imajo vpliv v zvezni administraciji ter na sodiščih.
Enako se preti s preiskavo oblačilni Industriji. Dasi so posa-mesne tovarne za isdelovsnje oblačil "samostojne", je vendar očitno, da so sa kontroliranje cen sdružene in da delujejo v razdeljevanju trga sporasumno. Torej je oblačilna industrija v tej deželi monopol, ne pa več "svobodno podjetništvo". Enako monopol it t it na* ako ne ša celo bolj, ja oljna Induttrija, jeklarska, tekatllna, atavbintka, avt-na In sploh vse druge veleindu-strije.
Ke je bil »prejet pifed mnogimi lati SherQiaaov zakon sa preprečen ja trustov, se jo s njim
začelo najprvo sodno postopati proti oljnemu trustu... Monopol nsd oljnimi polji, nad produkcijo in distribucijo gasolins in rasnih drugih produktov Is petroleja ali nafte je imela Standard Oil Co. Sodišče jo je na podlagi omenjene postava kas-novslo ter ji ukazalo, da se mora "razpustiti" v konkurenčne enote. To te je ret zgodilo. Tako je nattala Standard Oil Ce., in-korporirana v državi New Jersey, druga s enskim imenom in-korporirana v Indian! In tretja v Californiji, toda oatala so pod istim gospodarjem kot prej in so fte danes nič drugega kot fcocke-fellerjevo oljno cesarstvo —- danes večje kot la kdaj prej.
Nekaj o naših stvareh
Upravnica Amte Beniger pravi v svoji koloni na tretji strani, da smo spet dobili precej novih naročnin. To je razveseljivo. Vendar pa na naše apele, da naj bi vsak sedanji naročnik dobil do konca tega leta saj enega novega, ko ni bilo splošnega odziva. Uporno, da bo sedaj, ko je vročina za nami, boljle.
Joseph Korsic izvaja v tej številki, da nima za bo* dočnost našega gibanja v Detroitu nič upanja. Omenja kritično Normana Thomasa in njegovo stranko, angleške laborite in večino soc. strank. Vzlic svojemu pesimizmu z oziram na prošlost ameriškega socialističnega gibanja, ki je bilo do konca prve svetovne vojne sijajno, pa je Joe Korsic energičen agitator. Za Proletarca, naš koledar in tudi za nekatere angleške delavske publikacije jo že veliko storil. In uverjeni smo, da bo tudi v bodoče.
"Big" Tony Tomšič iz Oaklanda je velik šaljivec. Se celo kadar kritizira je njegovo karanje prepleteno z dovtipi. V tej številki opisuje svoje posete k rojakom v Fontani. George Gornik iz Washingtona se hudujo nad unijami. Dasi je v njih res veliko takega, kar zasluži kritiziranja in obsojanja, je Gornik nad njimi' vendar preoster. Posebno ker je zanje že mnogo delal. Gornik je le v poznih letih in smatra, da so unije vso preveč zanemarile problem preskrbe svojih članov na starost.
V prihodnji številki bo imel dopis Albin Cebular, v tej pa sta priobčeni dve drugi zanimivi pismi iz starega kraja. In pa poročilo o ustanovitvi prve po-drulnice Progresivnih Slovenk v Chicagu.
Sotrudnike Koledarja znova prosimo, da naj nam svoje spise pošljejo čimprej, ker h» I tem nam bo mogoče urediti to knjigo o pravem	7 *
PJJ/QLETAREC SMfco Iz socialnih zla, Ji+i jim ckviba noie storiti konca
ust Sa urru*SK dravskega ljudstva.
IZHAJA VSAKO SREDO.
CLASH O JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE RAB06NENA w Z«dinj«nih drlavaa ta celo lato fS.Ou; u pol Itto $1.71;
* as Ism lata ll.M sa c«lo lito fLISr as s«l 1st*
Is «fU morajo biti ▼ natom urada najpoantjo popoldn« sa priobčit«* ▼ lUWIW telo*** todfca.
PROLETAREC
ruoti»tw»d mry W«dn««d«y
by th« Jafoala* Workm«o'» Pahlfchinf E«tabli»h«d I tO«.
Editor
Zafca
SUBSCRIPTION RATES: Jn»u»d Stoto«: Orno Tear M.00; Six Month« $1.75; Thrao Month. ft.OO. Portlca Con atria«. On« Y«or IS.50: Ax Month« 9TW.
PROLETAREC
S301 S. Lawndalo Aronoo	CHICAGO 23, ILL.
ToJeohonoi ROCKWELL 2S64
Kgj vse so nam obljubljali - a dobili smo inflacijo in obetan je nove krize
Odpravite kontrolo nad cenami, pa bo konec pomanjkanja potrebščin, konec bo črni borzi, cene bodo šle nekaj časa morda nekoliko navzgor — in potem navzdol. Pa vse bo "normalno", kakor treba.
Namesto tega — kar bi morali naši- "ljudski" zastopniki v kongresu vedeti, se jc razpaslo špekulantstvo kot še nikdar prej v tako velikem obsegu.
2ivila so se jtodražila toliko, da družine slabo plačanih delavčev že boli, kajti kar so imele prihrankov, so pošli.
Nategovanju cen pa še ni konca.
Medtem se monopoli— ki so si po krivem nadeli titel "free enterprise", mučijo s svojimi plačanci v korporacijskih uradih in v zakonodajah, kako bi iz ljudstva čimprej izprešali še tisto malo prihrankov, kar mu jih je ostalo.	%
In vlada seveda "preiskuje". Oziroma justični department preti, kot zmerom, ne da bi kaj storil, in kongresniki v raznih preiskovalnih komisjah "preiskujejo", kot je to v naši kapitalistični demokraciji ža starodavna navada.
Medtem debelušni monopoli postajajo še debelejši in cene so ' še višje in ljudski "šparovčki"t pa so čezdalje bolj prazni.
Jasno je vsakemu kongresniku, da monopoli, katerim so pomagali ustvariti inflacijo, niso držali nobene svoje besede.
Jeklarska industrija (organizirana monopolistično) je ustvarila z zaviranjem produkcije pomanjkanje železa in jekla. A njeni dobički so višji kot še kdaj v njeni zgodovini.
Avtna industrija je deželi obljubila že v letu 1946 izdelati šest milijonov avtov. Izdelala jih je komaj polovico toliko, a radi tega jih je prodala ostale tako drago, da je bolj na profitu kot pa če bi se res potrudila doseči obljubljeno kvoto. Veterani Imajo denar, bonuse in prihranke, farmarji so imeli dobre dohodke, delavci imajo Še za par milijard vojnih bondov — torej mar ni boljše veliko računati, pa se založiti z rezervami? In ko nastane kriza, bodo korporacije imele rezerve, divdende bodo tekle naprej, delovna raja pa se bo čudila, kdo jo je sedaj udaril po glavi!
Stavbinska industrija je obljubila zgraditi milijon domov na leto. Dogradila jih je samo kakih 700,000, in še to na tisoče takih, ki v nobenem ozira niso vredni cen, po kakršnih so bili prodani veteranom in pa drugim, ki so strehe nujno potrebovali To trdijo merodajni uradi zvezne vlade — torej taki krogi, ki ao za "free enterprise", ampak kadar je goljufanja preveč, ga je preveč. Kajti v Washingtonu je končno še ostalo par takih, ki si prizadevajo, da ne pridemo ponovno v dobo, v kakršno smo se pogreznili leta 1929 in smo jo skončali šele na stroške vojne, o katerih pa se danes še nič ne ve, če bodo kdsj do konca plačani ali pa pozabljeni kot se pozablja vojne dolgove v dragih deželah.
Da sa vrnemo k "obljubam". Mesna in ostala živilsks vele-industrija (monopol) je obetala, da čim bo OPA odpravljen, bo produkcija zbrzela navzgor in cene bodo padle da ka J ..,
Morda se spominjate, ako vas sploh zanimajo take stvari.
Kar se nas tiče, vemo že dolgo, da je kapitalistično gospodarstvo zavoženo in da ne more niti v "properitetl" dovesti drugam kot mase v brezposelnost, ekonomska podvzetja v polome in de^fcs; pa v nove vojna.
sljevanju pa je sprejela samo državk Connecticut — to je zdaj četrta clrtava, ki ima prilično stroge postave, ki jamčijo sposobnim osebam uposlitev brez diskriminacije radi njihove rase, vere ali narodnosti.
Mnogo Američanov je bilo razočaranih, ker kongres ni sprejel Strattonovega predloga za pripustitev v to deželo števila razseljencev, ki so sedaj v evropskih taboriščih in se nočejo ali ne morejo vrniti v svoje domovine. Ni pa mnogo ljudi, ki iim je znano dejstvo, da je državna zakonodaja v državi Maine zadnjp pomlad odobrila resolucijo za pripustitev baltskih 'razseljencev v to Arih-vo. Država Maine namre€ potrebuje več prebivalstva in de-lovnih moči. Mnogi Američani bodo z zanimanjem sledili temu
ekonomko v Laško <na Štajerskem). Alenko so postavtii za vodiča, in kar sem prej pozabila omeniti, Udi pet vodičev mla
dincev in bolničarko-medicinko.
Vodiči dobijo po dvajset pu>-nirčkov, ki pazijo nanje, jih vodijo na sprehode, na igrišče, rmajo kulturne prireditve, telovadbo itd. Kamen kolonij ni, da bi se otroci s*mo telesno popravili, ampak da tudi organizacijsko napredu;ejo. Titov pionir mora biti yroliticno zgrajen, discipliniraj tpvarilki, iskren in escbičei>. Hajtlni mehkužci prihajajo nekateri od doma.
Pa ni misiti, da so ta otroške izletniške kolonij* kaj vojaškega; ne, tu Je vse tovariško in se telesne kazni pod nobenim pobojem ne uporablja.
Letos letuje v naših krajih
poizkusu države Maine, Hi se Je iO^OG takih pionirjev
VOJNE POSLEDICE DELUJEJO zelo pogubno tudi med mladino. Veliko fantov, v starosti do 2© leta, in fudi mnogo onih, ki so sluŠill v armadi, so se lotili zločinskih poklicev in raketir-stev. Mad neizkušenimi dekleti pa so mnoie samomori, ker so bile zapeljane od take družbe in namesto'V udobno veseljačeaje so bile po onečaščsnju vržene na smetišče. Zato se samomori med njimi jako m nože.
Boj proti verskim in rasnim predsodkom potrebuje več kot pa le pobožne želje
Med vojno je pokojni Roosevelt razglasil načelo plemenske in verske enakopravnosti—naj-prvo v naši deželi in potem za ves svet. /
Sprejet je bil zakon — izjemno za v vojnem času, ki je prepovedoval "diskriminacijo" bodisi v najemanju v službe ali kjerkoli. Namreč, delodajalcu ni bilo več dovoljeno najemati samo belce, ali samo protestante.
Ta izjemna postava je res držala posebno kar se črncev tiče. Najeti so jih morale mnoge družbe, ki so se jih prej absolutno branile.
2idje so bili v mnogih pod-vzetjih tudi nezaželjeni, a imajo toliko obratov v svojih rokah, da jim ni bilo težkp priti v boljše službe. Tako tudi ne katoličanom, ki so bili nekoč odrivani, sedaj pa imajo toliko politične in ekonomske moči v svojih ro-
kah, da se proti njim protestanti pritožujejo.
Glavna žrtev predsodkov so še vedno črnci, deloma i po svoji krivdi, najveš pa seveda ker so bili zmerom odrivani v najslabše službe in »v javnih prostorih pa najemam le za pometace in slična "inferiorna'
tonu in govoril članom Narodne zveze za napredek črncev (National Association for the Ad-vancemc nt of Colored People).
"Državne in krajevne uprave lahko veliko doprinesejo k pozitivni zaščiti • civilnih pravic. Toda mi ne moremo več čakati, je deial predsednik, da se v tem
odločila nuditi brezdomovjneoyrn iz taborišč priliko, da s! ustvarijo v novem sv^tu novjo življenje. i
Kot je vsakomur znano, vk}ju-čivsi one, ki naglašapo potrebo zakonodajne akcije v syfrio zaščite človeških pržrvic ii* svoboščin, ie nemogoče pričakovati, ia bi zagoni odpravili predsed-ke in zapostavljanje/ Končna ^^^ zmaga nad tem zlom mor* biti izvojevana v srcih in mištjehju ljudi samih. Ko je dobljena ta zmaga, in vidi posameznik v svojih sosedih in sodelavcih na delu človeška bitja, kot je On sam neglede na barvo polti ali izvor, šele tedaj je uveljavljen zakon zaščite Človeških pravic. Dokler pa gleda posameznik na svoje sodelavce, sosede ali soljudi tako, da jih porazdeljuje v svojih mislih na Žide, črnce, katolike, tujerodce itd., dotlej bo gledal tudi na tozadevne zaščitne zakone kot na vsak drug zakon, ki je potreben, da se potom njega kaznuje razmeroma majhno število kršiteljev. Nihče ne bo sebe smatral za kršitelja proti zakonu zaščite človeških pravic ako ne nosi v sebi zavesti, da je vsak človek rojen enakopraven brez ozira na polt ah narodnostni izvor.
Oni, ki proučujejo človeško naturo ter odnose med ameriškimi ljudmi, pravijo, da imajo
pegledu zdrami k akciji volja ljudstva v kaki najpoeasnejši j Američani najboljšo priliko de-
Ker je stari zakon kot že omenjeno vsled svoje začasnosti prišel ob veljavo, je predsednik Truman že lani kongresu priporočiš, naj ga odobri za stalno postavo. Njegova takratna poslanica je bila optimistična, a ni pa se potrudil, da bi na zakonodajo napravil tudi potreben pritisk. Zadovoljil se je le z lepimi besedami, kot so pač v običaju med politiki, katerim je več za ugajanje volilcem kot pa za dejanja.
Agencija FHS opisuje Trumana, ko je stal pred Lincolno-vim spomenikom v Washing-
Kgozares izziva v novo vojno: ali ammiški f aH sov jetski bhk?
Bivši pennsylvanski governor Karle je po skončanem govoru sovjetskega zastopnika v skupščini Združenih narodov v New Yorku, Andreja Višinskega dejal, da se ne čuti krivim, kajti on je res za Čimprejšnjo vojno z Rusijo. Da, namečhno nanjo naše atomske bombe sedaj, ko jih ona še nhna ...
V Teksasu mu je pritrdil senator zloglasnega slovesa, tnaška-radni ODaniel.
čemu odlašati, je vprašal, ko pa vemo, da s Rusijo moramo "obračunati". Zakaj ne rajše takoj namesto šele ko bo to za nas težavnejše kot pa sedaj?
Vdfnski je namreč izvajal, da so Zed. države sedaj vodilna dežela, ki vodi propagando ščuvanja proti sovjetski uniji, proti Jugoslaviji in drugim sovjetskim zaveznicam.
Navedel je imena posameznikov, imena ameriških diplomatov in industrial v, imena monopolakega tiska, imena bankirjev in udaril po Trumanovi doktrini ter Marshallovem planu — češ, vse to delate po preudarjenem načrtu za oborožen napad na So« vjetsko unijo ter njene zaveznice.
Dan ali dva prej Je govoril naš državni tajnik Marshall—in sicer tako, kot da Ja Sovj. unija kriva vsega, kar se godi zlega po svatu.
Zahteval ja, da se Rusiji v varnostnem svetu Združenih narodov omeji pravico vegrati sklepe večine. Sovjetska dalegacija je'to od postanka Z. N. storila okrog dvajsetkrat, a poslužlle ao se te pravice tudi ostale upravičenke—namreč Zed. države, Francija, Anglija in Kitajska.
Toda ker je Rusija v tej kombinaciji vedao v manjšini, Ji veto prav prida in državni tajnik Marshall je (rnefalni skupščini Z. N. sedaj prfdlagal, da se USSR to priloinoat odvzame, "kajti mi hočemo graditi mir"
Višimki je v dramatičnem govora dokazoval, da je nf dežele na svetu, ki bi bila svetovnemu miru toliko nevarna kot so sedaj baš Zed. države.'MbbltfeArrft^ se v ta namen podae vso Istinsko Anwrtfcp, Kanado: -progtavOr Trumanovo bojtro doktrtno, nato
Marthallov plan — vse po nsčrtu, da je treba Sovjetsko unijo in njene zaveznice zajeziti in ostali svet pa oteti za kapitalizem. Boj na sedanjem zasedanju Združenih narodov je Ijut, a bo ob enem človeštvu nauk, da so tu v boju ne samo imperialistični interesi pač pa da je borba med kapitalizmom in pa med USSR ter njenimi zaveznicami, ki ga odpravljajo, ali pa so ga že iztrebile.
Medtem razni biroji naše zvezne vlade objavljajo poročila, ki dokazujejo, kako brezmočna je Rusija. Tudi ako se ji njena petletka glede zvišanja produkcije jekla posreči, bo še vedno nižja kot pa je bila v Zed. državah leta 1913. . Iz istih birojev trdijo, da je ljudstvo Sovjetske zveze leno, neuko, da je brez iniciativa, napol gladno in da je vsled tega tudi topo in brezbrižno.
Siattstičarji v našem trgovskem departmentu pravijo, da bo vzelo Rusijo še najmanj 15 let, predno škodo, ki so ji jo storili Nemci, saj za silo popravi.
In njeno kmetijstvo, tudi to je zaostalo in si ne more pomagati iz blata.*
Ako je temu tako, čemu se bati tako zaostale dežele? Čemu so naši histerični "državniki" v kongresu, v vladi in izven njih zmetali tja (zaenkrat le v mislih) že toliko atomskih bomb?
* Višinski js delegaciji Združenih narodov zagotovil, da je Rusiji edino za mir. Je razdejana, je dejal, potrebuje ves svoj čas za obnovo, za graditev mira in udobnejšega življenja.
fia, pravijo naši vojni hujskači, a potem bo nas ona napadla, tar bo močna in če bi imela ona atomske bombe, bi jih zmetala na nala mesta že sedaj brez vsakega pomišljanja.
Torej čemu odlašamo?
V Washingtonu o temu premišljujejo in se ne morejo odločiti. Ksjti ako bi ruska mesta res zbili v tla z našimi bombami in pobili na milijone ljudi — kaj potem?
Ta —i Hkaj potem" — to Je vprašanje.
Ako bi bilo med kapitalisti ksj bolj pametnih kot pa so tisti, ki sedaj prvs£ljo v naši vnanji in notranji politiki, bi rajše bili za mir in se sprijaznili z dejatvom, da je ni sile, ki bi mogla vreči zavora razvoju trajno pod kolesa.
Ne v Grčiji, ne na Turškem in ne nikjer drugje ne bo mogoče za vso večnost vzdrževati pralpotopni fevdalni, ali birokra-ffčni, ali kspitsllstitno-demokratični red—ps če bi imeli še toliko dolarjev na razpolago, pa ladij, letal in atomakih bomb.
Državni tajnik Marshall bi to lahko vedel pa se bi vsled tega rajše z Višinskim pobotal za spravo kot pa da streže po življenju njegovi državi v nadl, da bo s tem obvaroval "naš ftačin Življenja" iif pa "krščansko civilizacijo"; * *
državi ali v najbolj zaostalem kraju. Naša narodna vlada mora v tem pokazati pot."
Kot prvi korak v "težavnem in zapletenem podvzetju", je predsednik lansko leto v decembra imenoval svetovalni odbor za civilne pravice v upanju, "da bo petnajst članov odbora napravilo čvrst in pameten program za nas vse." Kasneje je predsednik predlagal ^ongresu naj uvede zakonodajo razširitve temeljnih civilnih pravic in svoboščin na Gu&mu in ameriško Samoa, da bi moglo tudi ljudstvo teh otočij deliti z nami koristi svobode in samovladanja.
Končno je naš kongres zaključil svoje letošnje zasedanje, ne da bi sprejel ali sploh vzel v pretres predsednikovo zahtevo za podelitev svoboščin in civile nih pravic prebivalstvu naših oddaljenih posesti na Pacifiku. Sprejet pa je bil predlog, ki dovoljuje prebivalatvu naše pre-komorske posesti v Puerto Rico, da si izvoli lastnega governerja. Dosedaj je bil governer imenovan po predsedniku Zed. držav, Portoričani bodo torej odslej imeli malo več prilike, da si polagoma utirajo pot k samovlada n ju. V tem ozira dosedaj ne prednjači nobeno predel je, ki je v naši posesti v krajih preko morja. Za Hawaii naš predsednik še vedno imenuje governerja, toda ta posest Zed. držav bo dobila večjo mero samovladanja v kratkem, ako bo kongres tekom svojega prihodnjega zasedanja odločil, da Hawaii postane naša 49-ta država.
Vse te akcije, ki so že v teku ali v načrtu, stremijo za po-spešenjem človeških pravic potom narodne zakonodaje. V zvezi s tem lahko omenimo še predlog podnešen poslanski in senatni zbornici in namerjen proti zapostavljanju pri uposljiva-nju, toda na žalost narešen tekom prošlega zasedanja kongresa.
Predlogi za pospešenje človeških pravic so bili predloženi letos pred raznimi državnimi legists tur am i. Povečini je bil njih namen zaščita delavčevih pravic pri uposljevanju. Zares efektiven predlog z ozirom na prepreden je zapostavljanja pri upo-
lovati za udejstvovanje ameriške ideje enakopravnosti prav v njihovem najbližjem okolju: na domači ulici ali bloku, v svojem naselju, okraju ali mestu, organizaciji, cerkvi itd. Tako delovanje proti predsodkom in zapostavljanju pri delu in drugače bi najuspešnejše uveljavilo zakon enakopravnosti, ki bi se izražal v tem, da bi bilo našim so-Američanom različnih ver ter rasnih in narodnostnih izvorov mogoče živeti v naši sredini kot Američani. Ko se bodo Američani oprijeli in poslužili te prilike — dostopna je vsakomur — potem, kot je dejal predsednik Truman: "Bomo ustvarili iz naše dežele srečnejše domov je za vse naše ljudstvo, simbol upanja za vse ljudi, ter skalo varnosti v vznemirjenem svetu."
Mladinci ao povečini vsi v de-avikih brigadah, ki gradijo čete, gozdne poti in progo Samac-iura jevy, o kateri ste gptovo že slišali tudi v Ameriki. Reakcio-narje seveda vse lo jezi in kle-vetajo. Sploh so zelo aktivni in v Ljubljani je pred sodiščem zo-get velik proces, kjer so v aferi poleg domačih izdajalcev zapletene tudi tuje na*ri sovražno ? i ii(j i* .yifcjta
V Jugoslaviji se delafcntftono'* in odkrito in to marsikomu '-iit" všeč. Pa nič zato, ker vsi p^atc-1* ni ljudje so Za preporod držaSte, peščici pa se ne bomo uklanjfeli
Se nekaj o počitnicah.
Tu v Laških toplicah je zelo lepo. Res krasna je tudi okolica in zdravilišče je lepo urejeno. To je bik) še pred vojaa^vetov-no radio - termalno kopališče, ampak la za bogataše in druge burŽuje, k»so tu zapravljali denar za zdravljenje svojih namišljenih in resničnih bolezni. Danes pa se tu jadra vi delovno ljudstvo fn delovna inteligenca, ki je včasih smela le skozi ograjo gledati spitane trebuhače.
Povedati rhoram. da so bile te počitnice zelo zelo lepe. Jesti smo imeli obilno in zelo dobro, dela skoraj nič, Ie prehrano računati, ostalo pa so bili sprehodi in kopanje. Zredila sem se 8 kg, Alenka 5 kg in Danica 4Vi kg. Vsega je bilo dosti in tako hrano so imeli vsi pionirji. Seveda, doma tega ne bo, a letos bo že boljše."
Nekaj
Ni slab nasvet
Robert Kenny, bivši generalni pravnik Kalifornije je v kampanji za "reformiranje demokratske strsnke" — in če to ne bi šlo — "za ustanovitev tretje stranke". Pri tem je dejal med dragim:
"Ako ste vi (reakcionarji) s tem stoletjem nezadovoljni, čemu se ne vrnete v prejšnjega, s katerega ste (po svoji mentals teti) prišli?"
letoviščih v Sloveniji
Kako je z otroškimi izleU sedaj v Sloveniji? O tem je dobila zanimivo pismo Mrs. Mtmie Orna hen v Downers Grovu, 111., od svoje sestre Danice. Ona in njen mož sta bila med vojno delovna v osvobodilni borbi in pisala je, da je bilo njuno "življenje kot kaplja na veji, kakor življenja tiaočev drugih."
Pismo, datirano 7. avgusta, se glasi:
"En mesec in par dni (od 4. VID sem tu s hčerkama Alenko in Danico v počitniški koloniji.
Sedaj naj prvo, kaj je koloni* ja. že lani so jih osnovali — počitniške in zdravstvene. Financira jih ministrstvo za socialno skrbstvo. Prve imajo namen o-krepiti slabotne pionirje s spremembo zraka in dobro hrano — in druge zdraviti, zlasti one, ki so prizadeti na pljučih.
VsAko tako kolonijo tvori u-prava, ki ima upravnika, ekonoma - administratorja in kuhinjsko osobje s kuharico na čelu.
Letos so iz ministrstvi pro-svete zelo propagirali, da bi se učiteljstvo prostovoljno javilo in sem tudi jaz dolgo razmišljala, da-li naj se javim ali ne. Ovirala me je bolezen. A z drugega presojanja pa sem vedela, da si z lastnimi sredstvi ne bi mogla privoščiti nobene spremembe, če ne grem v kolonijo. In sem se javils nakar so me določili za
Tole mi ne gre v glavo?
: j^ou t,? m
Ko je nedavno prišla v veljavo mirovni pogodba z ttalijo in so imele Jugoslovanske Čete glasom zavezniškega sporazuma zasesti Jugoslaviji določeni del ta-kozvane Beneške krajine (slovenske Primorske) in poslati tja 5,000 moš v Slovensko tržaško ozemlje« čemu je nastalo v ameriškem 4isku toliko krika proti Jugoalavijl in obnašanju njenih vojaških oddelkov, dočim ni hotel isti ,ob javiti nobenega pojasnila z jugoslovanske strani? čemu taka pristranost, ko se vendar ponašamo z demokracijo In lirezpfiinerao svobodo tiska. to mi nikakor ne gre v
itJavaU •••««•••#•••*•
GABER:
Marjan i na hiša
(Nadaljevanje)
Tedaj sem se ujezila in odpovedala službo. Nekaj denarja sem imela prihranjenega, s tem sem kupila opčko in plačala tesarje in mizarje. Vse drugo sem naredila sama. Nakopala sem pesek, nažgala apna, les pa sem naprosila pri kmetih. Svet mi je ostal še od prej. Vse drugo so prodali, le ta krpa je ostala, ker je ni nihče maral kupiti. Kdo bi se pulil za skale in trnje. sama misel, da bi se dala v takem kraju postaviti hiša, se je zdela ljudem smešna. Ko sem trebila svet in razbijala skale, so me gledali, kakor da se mi meša. Hišo misliš postaviti, so me spraševali in na obrazu se jim je bralo, kako se mi smejejo v srcu. Nekateri pa so se mi po-smehovali v obraz. 'Marjana, ti si kakor Brlinčkov Miha (ti ga nisi poznal, živel je v Močilniku pod Svetim Antonom), on je šel v skale, ti pa misliš na skale', so me zbadali. Se bolj so se mi smejali, ko sem začela zidati. Marjana je postala zidar, sama si zida hišo, je šlo po okolici. Mnogokrat me je kdo zbodel: 'Marjana, pa misliš, da bo držalo?' Kakor da bi moja roka slabše zagnala malto kakor moška. Poglej ta zid, ali na raven, kakor je treba, ali bi kdo mogel uganiti, da ga ni zidal zidar? Takrat pa toliko, da niso s prstom kazali za mano, ko sem šla po cesti, kakor za Kurentom: glejte, to je tista, ki si sama zida hišo."
Ko mi je to pripovedovala, mi je šlo skoraj na smeh, zakaj njeno prvo zidanje mi je bilo še v živem spominu. Od takrat je minilo komaj deset let. Tudi name je tedaj delovalo: Marjana sama zida hišo, in sem neštetokrat zavil na klanec, da vidim, kako ji gre delo od rok. Tako sem v otroških letih hodil gledat
cesarsko mašino", ki so jo vsako leto pripeljali v kamnolom ob voglu ceste tret kamenje. Marjano smo tedaj vsi gledali kakor neko posebno čudo. Ko je zidala, je bila oblečena v moške hlače in je imela usnjen strojarski predpasnik. Bila je prav takšna kakor sedaj, samo gube na obrazu so se ji z leti poglobile.
"Tedaj sem samo zidala, ostrešje pa mi je napravil Lojz. Zdaj bom pa tudi tesala sama. Lojz mi bo pomagal le, ko bo treba postaviti stol."
Pogledala me je z nekim posebnim pogledom in moral sem se nasmehniti. Morda je ta nasmeh nepravilno tolmačila. Razvnela se je, kakor da ne verjamem njenih besedam.
'Tudi tesala bom sama," je še enkrat ponovila. "Nič me ne glej neverjetno, prav tak stol bom napravila, kakor bi ga napravil Lojz. Misliš, da je to kakšna posebna umetnija. Trame sem že tesala. Oh, kaj vse sem delala v svojem življenju. Siro-
---...	Ml *
masnemu človeku življenje ni bilo postlano z rožami. Vsega si se moral včasi lotiti, če si se hotel preživeti. Garala sem, garala. Največ pa sem garala pri Ma-jaronu. kjer sem nazadnje služila. Tam sem bila za hlapca in za deklo. Poleti sem orala, kosila, mlatila in opravljala druga težka dela. pozimi po sem bila vsak dan v gozdu. Če bi danes imela vse tiste klade, ki sem jih zvozila iz gozda, bi lahko napravila žago, večjo kot jo ima Tomšič. Kaj pa se pravi voziti klade iz gozda, ve le tisti, ki je kdaj sam opravljal to delo. Pri tem je treba moči in spretnosti Klada se ti zagozdi med skale, pa jo moraš prevzdigniti. Ko po-ženeš konje, moraš hudičevo paziti, da jih poženeš prav in da ti ne gre klada čez noge. Vidiš, takrat sem se tudi kleti navadila. Ali misliš da ne vem, kako pravijo ljudje? Marjana se s preklinjanjem lahko kosa z vsakim hlapcem. E, pa sem se včasih lahko kosala tudi z delom. Cepin mi je bil pokoren kakor vsakemu moškemu. Nekoč pa me je pri delu le doletela nesreča. Koga pa še ni, ki dela v gozdu? Tedaj je bila čudna zima. Zamedlo je že oktobra in je držalo do svečnice. Po svečnici pa je prišla odjuga in je v nižini sneg popolnoma pobrala.Zato pa smo vlačili klade samo do Široke skale, od tam pa smo jih vozili. Pri nakladanju pa me je klada prijela in mi zlomila nogo na dveh mestih. Zameglilo se mi je pred očmi, onesvestila sem se. Ko sem spet prišla k sebi, sem ležala na snegu, bolečin pa nisem čutila. Toda ko sem premaknila nogo, bi zarjula, tako me je zabolelo. Nikamor nisem mogla. Če bi bil voz prazen, bi «e bila splazila nanj in pognala konje. Z zlomljeno nogo pa nisem mogla valiti klad z voza. Sedla sem na klado, ki mi zlomila nogo, in Čakala. Bo prišel kak voznik in mi pomagal, sem si dajala upanje. In res se je kmalu pripeljal mimo Sla-betov Polde, tisti, ki ga je pred nekaj meseci zasulo v kamnolomu. On je vozil klade iz Ton-čevega gozda, ki je bil tik ob cesti, zato je napravil dnevno po dve vožnji. Tedaj je šel že drugič v gozd. Tebe pa ne bi maral za hlapca, ko pri polnem vozu počivaš/ se mi je režal. Povedala sem mu, kaj se mi je pripetilo, da imam zlomljeno nogo. Videla sem, da ga je obšla zadrega, ker ni vedel, kako bi mi pomagal. \Eh, ženske niso za tako delo', je mrmral. 'Ženske so za h kravam, moški za h konjem'. To mi je pognalo v glavo kri. 'Ne besediči', sem ga nahrulila. 'Poveži rajši klade in priprezi konje, potem bomo pa videli, kdo več zdrži'* sem rekla. Ni vedel, kaj nameravam, pa je le naredil, kar sem mu dejala. Po
eni nogi sem se splazila na voz in še prosila Poldeta, naj mi da vajeti v roko. Sele tedaj je razumel, kaj nameravam. 'Sama ne boš vozila, ko >imaš zlomljeno nogo1, mi je branil. Jaz pa si nisem dala dopovedati. 'Daj mi rajši kaj požreti,' sem rekla, ker sem vedela, da ima pri sebi žganje. Pomoli mi čutaro, napravila sem par globokih požir-kov, da bi se upijanila in tako laže prenašala bolečine. Žganje je bilo močno, napravljeno iz pelina, špirita in vode, pa se me ni prav nič prijelo. Tako me je bolelo, da sem vso pot škripala z zobmi in so se mi na čelu nabirale potne srage. Ko sem prišla na glavno cesto, pa «em morala dolgo čakati, da je prišel mimo Kobalov Jurij in mi od vrl voz. Toda kljub vsemu sem le pripeljala klade domov."
Dalje prihodnjič.)
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
Naročnina ss Ztfrašsne držav* (Isvsemši Chlesfs) la M.SS na leto; S4.SS sa pol leta; SS.SS sa četrt leta; sa Chicago In < »ok Co., SS.5S sa stle leto; 94.7S sa pal lets; sa laosemstve Sli.
Kanado • o
Naslov sa list in tajništvo jo:
2657 SOUTrt LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
•t
P rog res. Slovenko dobile v Chicagu prvo podružnico
Chicago, 111. — V sredo 17. septembra se je vršil v SDC prvi večji sestanek za ustanovitev podružnice organizacije "Progresivne Slovenke", ki ima svoj glavni urad v Clevelandu.
Nekaj poskusov je bilo storjenih v ta namen tu že prej, in vršil se je pred omenjeno sejo tudi že en večji pripravljalni sestanek, a je bila ideja nato odložena na čas, ko mine poletje.
Tega zborovanja v SDC se je udeležilo 64 žensk, prijavilo za pristop pa se jih je 72. Tu so vštete tudi one, ki niso utegnile na sejo. Ta podružnica Progresivnih Slovenk je dobila v seznamu št. 9. Podružnica št. 8 pa je bila ustanovljena en dan prej v West Allisu, Wis.
Seje tukajšnje podružnice se bodo vršile vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem delavskem centru, 2301 So. Lawndale Ave. Prihodnja redna seja bo v sredo 1. oktobra. Prične se ob 8. zvečer.
Odbomice nove podružnice so: Frances Vider, predsednica; Tončka Urbanz, podpredsednica; Frances L. Rak, tajnica; Gloria Bohinc, blagajničarka; Agnes Bohinc, zapisnikarica.
V	nadzornem odboru so Minka Alesh, Ann Sannemann in Angela Zaitz.
V	prosvetnem odseku, Anne Beniger, Ann Sanneman in Dorothy Sodnik.
Članarina je 35c na mesec. Od tega gre 20c v blagajno centralne organizacije in 15c v blagajno podružnice.
Navzoča na tej seji je bila gl. tajnica Progresivnih Slovenk Josephine Zakrajšek iz Cleve-landa, ki je dajala navzočim razna pojasnila o tej organizaciji in imela vzpodbuden govor.
*»««»te«**ss*esssstee*»eeeeeessssseessssssssessss»ss
PRIDITE NA PRIHODNJO SEJO KLUBA ST. I JSZ
Chicago, 1U. — Skozi par vročih poletnih mesecev smo imeli tako slabo udeležbo, da smo dve seji sploh opustili.
Sedaj se na vročino ne moremo več izgovarjati. Torej pridite vsi, katerim je za nadaljevanje naših aktivnosti in za stvarne razprave, ki jih imamo na klubovih sejah.
Na seji U petek bo med drugim razprava o današnji politiki v Italiji z ozirom na Trst in slovensko Primorje. čemu je ameriška vlada za revizijo mirovne pogodbe z Italijo—IUliji v korist, dasi je (pogodba) prišla šele v sredi septembra v veljavo?
Kaj pomeni dvoboj, ki se ja začel med Marshallom in Višin-skijem na sedanjem zasedanju združenih narodov v New Yorku?
Kaj storiti za naše publikacije, da jih ohranimo?
Torej pridite na to sejo v petek 26, septembra vsi, ako le mogoče. — Tajnik.
Posluiajt«
vsako nedeljo prvo In noj-stare/io jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, podaja WGES, 1360 kilocycles.. V**' jo George Marchan.
DRUŽINA, DETE IN GLAD
NAŠE AKTIVNOSTI
Zbira ANNE BENIGER
Zapisnik illMske in wisconsbiske krajevne organizacije Prosvetne matice in JSZ
Kathy Junko, Detroit, M>ch., nam piše: "Priloženo je poštna nakaznica—prispevek v tiskovni sklad Proletarca. Pet dolarjev je daroval 2enski klub Slov. narodnega doma, dva pa pošiljalka tega pisma. Proletarcu Žčlim čim večjih uspehov.
Nas posebno vzradošča, kadar se skupina žensk zavzame za take akcije, kajti to daje tudi drugim poguma. Zberejo se skupaj, pomenijo se o življenskih skrbeh in se pri tem zavedajo, kaj nam povzroča vse te probleme, bodisi tu ali po svetu. S tem dokazujejo, da vedo, kaj in kje je kaj narobe, kar ogroža njihno domače družinsko življenje. Ve* do, da so vsa ta današnja socialna zla zapopadena v današnjih socialnih in ekonomskih razmerah.
To je vzrok, čemu nas tako veseli ustanovitev nove podružnice organizacije Progresivnih Slovenk, ki je bila organizirana v sredo 17. sept. v Chicagu. Več o tem je na drugem mestu v tej številki. Razvideli boste, da je bila ta akcija uspeh v vsakem oziru.
Pregovor pravi, da kadar so kje težave, se oglasi kdo in reče, "le prepustimo ženskam!" V angleščini se ta rek glasi, "Leave it to tne women!"
V tem slučaju smo uverjeni, da bomo od te nova organizirane ženske skupine še veliko čuli — namreč o njenih aktivnostih, ki si jih bodo zasnovale za prihodnje mesece.
Pauline Fabec, Olean, N. Y., je naročila od nas precej knjig, kar nas spominja, da smo na pragu jeseni in da je ponekod v tej deželi že takorekoč zima. Torej smo v dobi, ko imajo ljudje časa za branje—bodisi v razvedrilo ali pa za učenje. Mi imamo v zalogi slovenske in angleške knjige. In tudi učne knjige. Pišite nam za pojasnila in za cenik knjig. Postregli vam bomo radevolje.
Mimogrede, Gloria Bobinc iz Chicaga je kupila že tri Angle-ško-slovenske besednjake, ki jih je poslala prijateljem in sorodnikom (ki se uče angleščine) v Jugoslavijo.
Louis Barborichu Milwaukee, Wis., nam je nedavno pisal* da mu je začelo nagajati zdravstveno stanje, namreč, da se za delo preslabo počuti. Zdravnik mu je ukazal počitek in tako se je odločil odložiti svoje agitacijsko delo saj za nekaj časa, da si opomore. Sporoča nam, da s tem svoje naloge ni pustil v nemar. Dobil je dva prijatelja, ki bosta med tem vršila njegovo običajno delo pri nabiranju oglasov v Koledar.
L. Barborich je bil v teh poslih vedno na mestu. Skrbel je, da so bile potekle naročnine
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON S7S4 WIST Iltk 8TRKBT
Tsl. Crawford SS1S OFFICE HOURS: 1:SS ta 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.).
S:SS te S:SS P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
SS1S Sa. SMctwif Ave. Tsl. Crawford 144% tf aa answer — Call Aestta SIH
sproti obnovljene, da se je nabralo oglasov v koledar ob času in potem je skrbel tudi v raz-prodajanju koledarja. Upan^o, da bo kmalu ozdravel.
* Nove naročnine so nam minuli teden poslali Jos. Korsic iz Detroita, Anton Zornik iz zapad-ne Penne, in Vincent Calaikar, Chicago.
Luka Podbregar, Witt, 111., je obnovil naročnino, prispeval $2 v tiskovni sklad in dostavlja v pismu: "2elim Proletarcu in vsem sot rudnikom, ki mu pomagajo, veliko uspeha."
Naročnino so obnovili tudi John Vidmar, Windsor Heights, W. Va., in prispeval $2 v tiskov-nisklad. istotako Louis Zidar v Chicagu. Steve Malnarich v So. Chicagu in Frank Kovačevič, De Pue, 111. ObnovjJ/je^haročnino in prispeval $yv tiskovni sklad.
Drugi, ki so jo obnovili so, Justin Saitz, Clarendon Hills; Jos. Vidmar, Joseph Kosich, D. J. Lotrich, Frank Kosic, Sam Bojanovich, vsi v Chicagu, oziroma eni v So. Chicagu.
Dalje Anton Gorenz, Springfield, 111., ki je poslal naročnino tudi za Gertrude Močivnik. Ona je že blizu 90 let stara in je či-tateljica našega lista mnogo let. Živi v Forth Smith, Ark.
Zastopniki Ant. Zornik, John Krebel, Jos. Korsic, Andy Krvi-na (Girardi, Jacob Kunstelj (Ely), Lawrence Selak (W. Va.), in Martin Judnich iz Waukega-na so nam poslali minuli teden nabrane obnovitvene naročnine in pa nekaj prispevkov v tiskovni sklad, ki bodo objavljeni v prihodnjem izkazu.
KITAJSKI IZREKI
Kdor je dolgo bolan, postane sam zdravnik.
Z zdravili je težko mrtve obuditi.
Najboljši zdravnik ne more rešiti izgubljenega življenja. %
Slovene Records
It-feck records Ttc COD. phm C-4SS MoJa Ms ^
C-Mt
Id polks ▼slisk
C-411 Tsklstoss tofts, valkk Vsosti tvrsrifti, poll
Kussr's o C-4M Dot rot loka polka Dftsay daj polks C-4|4 Trek* la, treks si, polka
Horkslork, v sits C-41S Mo|o fteske >lss
Ns levo» ss	polks
C-41S Mojo dskls
Mis, kdo to tots trsitsl Frank Ysnkoric sod kfa B-SSS Po si si I ps roMss as
VeooU torse, potto B-4S4 OdpirsJ dokto kassHi^ „ ,
J.'pKrtk snd bis srsb.
Writs fros calsto gos sf si av
SLOVENE RECORDINGS
PALANDECH'S
536 S. Clark Strast, Chicago 4 IB.
ossssssssssoosooooosssssso
j BARETINCIC ft SON :
POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-SC1
414 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
tdsoooooooosssssssssssssss
" Žborovanje Prosvetne matice in JSZ za okrožje Milwaukee-Sht|>oygan - Chicago-Waukegan se je vršilo v nedeljo 8. junija v Slov. delavskem centru v Chicagu.
Otvoril ga je tajnik Louis Zorko s kratkim uvodom in oznanil nominiranje kandidatov za predsednika. Predlagani so bili V. Cainkar, M. Medvešek in F. Zaitz. Medvešek sprejme in je bil soglasno izvoljen.
Izmed predlagancev za zapisnikarja ja sprejela Angela Zaitz in bila soglasno izvoljena.
Zapisnik prejšnje konference je bil sprejet z enim popravkom.
Navzočih je bilo ob pričetku zborovanja 35 zastopnikov, nekaj pa jih je prišlo pozneje.
Tajnik Louis Zorko je poročal, da bomo najprvo rešili naš običajni dnevni red, potem pa se prične razprava, med drugim o Truma novi doktrini in pa o delavnostih za SANSsa itd.
Nato prečita seznam zastopnikov. Navzoči so, od društev SNPJ: št. 1, Milan Medvešek, Vincent Cainkar, Fred A. Vider, Anton Trojar; od št. 8, So. Chicago, John Bajuk, Mchael Chan-dick; št. 39, Vinko Ločniškar; št. IS, Milwauke, Louis Barborich, Charles Kramer; št. It)2, Chicago, Mary Udovich,' Angela Zaitz, Antonia Urbanz, Louise Har-mond, Frances Vidmar, Mary Andres, Frances Vider; št. i4, Waukegan, Lawrence Ogrin; št. 119, Waukegan« Josephine Kozina; št. 192, Milwaukee, Mary Schuler, Mary Vasil; št. 559, Chicago, Anne Cartier, Donald J. Lotrich; št. 764, Milwaukee, Fany Medle. 1
Federacija SNPJ, čikaško o-krožje: Frank Alesh, John Turk, John Potokar, John Morsi, Lud-vig Katz.
Federacija SNPJ, Milwaukee, Charles Kramer.
Druš. št. 3 JPZS, Milwaukee, Andrew Miklavčič; št. 19 JPZS, M. Schular.
Klub št. 1 JSZ, Chicago, Fr. Bizjak, F. A. Vider, Louis Beniger, John Rak, Anne Beniger, Frank Sodnik, Joško Oven, Helen Jereb.
Gospodinjski odsek SND, Waukegan, Helen Jereb.
- Slovenski narodni dom, Waukegan, Math Kirn, Andrew Možek, J. Ilovšek.
Čitalnica SND, Waukegan, Martin Judnich.
Eksekutiva • JSZ, Anne Beniger inJFr. Zaitz.
(Precej zastopnikov in zastopnic se je prijavilo šele na seji in je možno, da se je pri naglem uknjiževanju pripetila kaka pomota. Op. zap.) ' _
Tajnik Louis Zorko je poročal, da je znašala blagajna od prejšnje do te konference $138,-65, stroški v isti dobi $19.41, o-stane v blagajni $119.24. Vrh tega posedujemo dve delnici Slov. del. centra v znesku $50—skupna imovina torej $169.24.
Poročila zastopnikov.
Poročali so vsi navzoči o društvih, domovih, klubih, o kulturnem delu oziroma o stagnaciji na našem pnSsvetnem polju, o gospodarskih ustanovah, o sedanjem stanju akcije za zgraditev Slovenskega doma v Mil-waukeeju, o čitalnicah, o uspelih priredbah in o težavah dobiti delavce zanje, o SDC, Prosvetni matici, Proletarcu, o delu za ustanovitev mladinskega pevskega zbora v Waukeganu, o obletnicah društev, o udejstvova-nju naše mladine, o aktivnostih
SANSa in njegove relifne akcije za otroško bolnico itd.
Vsa poročila so bila iskrena, enako kritike in ta del dnevnega reda je bil zato zelo informativen in koristen, ker so se navzoči seznanili z delom drug drugega.
J. Turk je želel, da se pove tudi stanje ZOJSA, kar je bilo storjeno.
M. Medvešek je govoril na vprašanje M. Judnicha o tožbi duhovnika Gabrovška proti Enakopravnosti in poudarjal, da je potrebno toženemu listu stati ob strani ter odvračati napade reakcije z vsemi našimi močmi in sredstvi.
Anne Beniger in Fr. Zaitz sta poročala o stanju Prosvetne matice, o njenih knjigah, o položaju pri Proletarcu in v JSZ.
Sedež prihodnje konference. Predlagani sta dve mesti Waukegan in Milwaukee. Predsednik SND Kern vabi, naj se izrečemo za Waukegan.
Sklenjeno, da bo prihodnja konferenca v Waukeganu. Tajnik naj odloči datum v sporazumu z ondotnimi organizacijami, kot običajno.	, f
F. Alesh predlaga, da se /ia tajniku Zorkotu $10 za njegov trud in stroške. Zorko pravi, da '' ničesar ne pričakuje, a če že hočemo kaj dati, bo $5 zadostovalo. Predlog Fr. Alesha sprejet.
O SANSu so poročali F. A. Vider, V. Cainkar in več drugih.
D. J. Lotrich je govoril o splošnem položaju z ozirom na aktivnosti naših društev in poudarjal, da kjer je volja in smoter, je tudi uspeh.
Anton Trojar izjavlja, da je dobro sodelovati v vseslovan-skih organizacijah v tej deželi, ker le skupno kaj pomenimo, posamezno nič.
Na vprašanje, kaj je z agitacijo za otroško bolnico, so pojasnili tisti, katerim je poslovanje znano. Delo je v teku, posvetovanja s starim krajem o tem se vrše in imeli smo med sabo že par zdravnikov in starega kraja, ki so nameščeni oziroma uposle-ni v otroških zdravstvenih zavodih v starem kraju.
Odobrena je bila ideja zi u-stanovitev podružnic organizacije Progresivnih Slovenk v naselbinah tega okrožja.
Za tajnika konference znova izvoljen Louis Zorko. ' « . Ko je bil po vseh teh razpravah in pojasnilih dnevni red izčrpan, je predsednik Medvešek sejo zaključil s pozivom, da se naj snidemo v prav tako velikem ali pa še večjem številu na bodoči konferenci in oznani, da bomo imeli takoj po zaključku seje obed v dvorani.
Milan Medvešek, predsednik.
Angela Zaitz, zapisnikarica.
Radio in radio-industrija v Jugoslaviji
V načrtu petletke je določena zgraditev tovarn za izdelovanje radio-aparatov, kakršnih prejšnja Jugoslavija ni imela, tako da se bo i v tem oziru kolikor največ mogoče osamosvojila--od inozemstva. In v načrtu zgradbe novih, velikih in maliK moderniziranih radio posUj. Velika bo postavljena v Beogradu. Izboljšane ali pa na novo zgrajene bodo tudi radio postaje V Ljubljani, v Skoplju, v Sarajevu in v Zagrebu.
Najcenejše blago na svetu sta danes: človeško meso in Človeška kri.—Eugene V. Debs.
»»Mse»eo»Mse»»#»»eeeaeset»M»e»»»»»M»s»»»sM»»»eea
PRVA SLOVENSKA PRALNIC^
Parkview Laundry Co J
[ 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL j j ; Fino postrežba — Cono zmerno — Delo jamčeno i I
TELEFONI i CANAL TITS—71TS ' i '•k-* i aasesMssssesMssesaeessesesessssaoesesssssoMsssss*
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CBNAH SE VEDNO OBRNIT« NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Toi MOHAWK 476?
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
" PROLETAREC SB TISKA MU NAS .,
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVI
Katoliške šole v USA v boju za podpore
iz vladnih skladov
Katoliška cerkev v Zedinjenih državah si že leta in leta prizadeva, da ji bi za vzdrževanje njenih verskih šol pomagale vse tiste davčne oblasti, ki pobirajo davek za javno šolstvo.
Njen argument je, da so katoliški starši dvojno obremenjeni, ker plačujejo davek za javne šole, a ob enem vzdržujejo verske šole, ker hočejo, da se njihove otroke uči ne samo raznih ved temveč tudi za nadaljevanje njihnega pripadništva h katoliški cerkvi.
Katoliška duhovščina ima v striktno katoliških predelih po raznih mestih Zed. držav, pa tudi v tistih krajih v podeželju, kjer so farmarji po pripadnosti yere v večini katoličani, n. pr. na vzhodu kanadski Francozi, v državi Louisiana itd., že zdaj finanč/io podporo krajevnih oblasti.
V Mmnesoti n. pr. je stara naselbina slovenskih farmarjev, kjer je duhovnik katoliške vere imel prav tako odrejene ure za veronauk v ljudski šoli kot so jih imeli kaplani in župniki v stari Avstro-Ogrski ali kot jih imajo sedaj spet v novi italijanski republiki. V Italiji je namreč tudi po novi ustanovi katoliška cerkev edino priznana — torej je državna cerkev, dočim je v Zed. državah jamčena vsem cerkvam enakopravnost ta država je pri tem nevtralna, ali kot pravimo po naše — cerkev je tu že vso dobo ločena od države, kakor je sedaj ločena tudi v Jugoslaviji. Zato se morajo same vzdrževati ne pa z davki prebivalstva.
Tu pa je posebno med vojno dobila katoliška cerkev veliko politično moč in jo je zanesls tudi v ameriško javno šolstvo.
Samo v Chicagu n. pr. ima rimsko katoliška cerkev veliko osnovnih šol. mnogo višjih šol, precej kolegijev in par univerz, j
In tako tudi po ostali deželi.
"Mar naj verniki to vse sami vzdržujejo?" je vpraševala hierarhija leto za letom m se ob enem v politiki trudila, da bi dobila javne urade čimveč svojih ljudi. V povračilo so ji favorizirani politiki nudili gmotno pomoč posebno v šolstvu, čeprav je to protiustavno, kajti določba, da je cerkev ločena od države, ni še odpravljena.
Ena spornih točk med cerkvijo in "državo", ki je prišla pred vrhovno sodišče, je bila, da-li smejo krajevne šolske oblasti voziti na stroške vseh davkoplačevalcev katoliške otroke v katoliške privatne šoW?
Vrhovno sodišče je odločilo, da jih "smejo", ne pa, da jih "morajo". Ta slučaj se je dogodil V neki občini v Pennsylva-niji, ki je po večini prebivalstva katoliška, a protestanti so kajpada protestirali, ker oni verjamejo za veronau1*; le v takozvane nedeljske šole, ne pa da si bi ustanavljali svoje posebno ljudsko šolstvo, kot tO dela katoliška cerkev.
Kar dela sedaj izrek vrhov-
nega sodišča občinam velik vprašaj je — ali morajo voziti katoliške otroke v katoliške šole na stroške okrajne blagajne, ali pa le, če to same "hočejo". Razlika med besedama "may" in "must" je namreč velika.
Protestanti vrhovnemu sodišču zelo zamerijo, k%r se ni kratkomalo ravnalo po zvezni ustavi, ki vendar jasno določa, da je tu cerkev ločena od države in pa da so vse vere enakopravne, nobena ni privilegirana, kakor je n. pr. katoliška cerkev v Italiji, v Španiji, v latinski Ameriki in kot je bila na Hrvaškem in v Sloveniji do konca druge svetovne vojne. Enako na Bavarskem (kjer je po zaslugi ameriških okupacijskih oblasti še vedno priznana za državno cerkev). In tudi v Avstriji.
Ako bi verske šole vzgajale v morali in poštenosti boljše otroke kot pa jih morejo javne šole, bi katoliška cerkev imela saj kaj trdne podlage za svoje zahteve.
A dokazano je, — čeprav tega dnevno časopisje noče poudarjati, ker se boji zamere hierarhiji — da prihaja iz katoliškoh šol več zloČestih otrok kot pa iz javnih.
~ Seveda ne zato, da bi jih nune učile, naj postanejo hudobni, pač pa, ker jih drže v verskem bigotstvu in pa ker so taki otroci večinoma iz plasti najbolj norantnih priseljencev iz Italije, Poljske, Litvinske itd. In tudi Irci se niso v tem oziru kaj prida postavili.
Pravilno je, da naj imajo cerkve pravico vzdrževati svoje Šole, saj kar se naše dežele tiče, v kateri imamo verskih sekt nič koliko. Ni pa prav, da jim bi bi-gotsko šolanje vzdrževali' tisti, ki verujejo v našo ustavo. In pri tem ne smemo pozabiti, da so ustavo pisali ljudje dalekovid-nih pojmov in ki so vedeli, da je bila že takrat, in da bo še v bodoče, naša dežela mešanica ver.
Zato katoliška cerkev, ki je v primeri z drugimi v veliki manjšini, nima pravice zahtevati, da jo bi veČina podpirala z davki.
Pred osemnajstimi leti in danes
Detroit, M»ch. — Minulo je že 18 let odkar sem se preselil v detroitsko naselbino. Danes se čudim sam sebi, ko mi spomin uhaja nasaj, kako je bilo takrat in kako je danes. Napredno gibanje je bilo phrih par let skoraj na vrhuncu. Slovenci so se udejstvovali v Jugoslovanski socialistični zvezi. Obstojala sta dva kluba, 114 in U5, ter mladinska (Iga Mladina se je pridno udejstvovala v naprednem duhu svojih staršev pri klubu 114. K temu klubu sem tudi jaz pristopil, kajti zavedal sem se, da je moja dolžnost sodelovati, ako se smatram za naprednega delavca. Kako je bilo razveseljivo, ko smo tako skupno delali stari in mladi. Mislil sem, da
slovenske in
angleške knjige
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
"Ksj misliš, ali se bo dogodilo, da bomo morali spet postopati pred takimle uradi, kakor smo v zadnji krizi!"
"Seveda, tu piše, da se bo nova *recesijs' (kriza) dogodila že čez kako leto ali dve, toda zame je ie tukaj!"
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALi AVtNUČ CHICAGO, 23, ILLINOIS
tfiCtsn/jt v
bomo kmalu na vrhuncu. Toda Hooverjeva prosperiteta je zahtevala drugače.
Klub št. 115 na zapadni strani mesta je začel hirati. Potrebno mu je bilo dati injekcije, da se ga obdrži pri Življenju. Jaz in še par drugih sodrugov smo prestopili od kluba 114 h klubu 115, da bi se ga rešilo, toda pomagalo je le toliko, da smo mu hiranje življenja nekoliko podaljšali. I. 1934 je bil razpuščen oziroma je enostavno preminul. Klub §1. 114 pa se še zvija v stagnaciji. Kdo je temu največ kriv, ber pojasnjeno v naslednjih stsvfih
Kot že omenjeno, sta bila oba kluba zelo aktivnar. Skupno z mladino in pevskim zborom Svoboda je bilo prirejenih veliko zabav, izletov, shodov in koncertov. Sodelovali smo v volilnih kampanjah in imenovali smo tudi slovenske kandidate v nekatere urade. Javnosti dobro znani sodrug Peter Benedict in pa Mary Knez sta bila kandidata v državni senat. Skupno s socialistično stranko v Michiganu smo večkrat postavili polno listo kandidatov v tej državi. Okraj Wayne, v katerega spada Detroit, je redno obdriaval svoje seje, pri katerih so pridno sodelovale tujejezične (foreign language) socialistične federacije. Mnogo dobrega je bilo sklenjenega na teh sejah, kajti imeli smo sposobne voditelje iz vsake vrste strok. Sodelovalo je tudi precej advokatov (lawyers), izmed katerih so mnogi sčasoma postali "liars". Nekaj teh si sedaj služi kruh pri razbijanju unij CIO in AFL.
Zelo aktivna sta bila mlada in« energična brata Walter in Victor Reuther. Prvi je sedaj predsednik avtne unije, drugi pa izobraževalni direktor iste. Oba sta se izneverila socialističnim principom. Walter je postal dvojček Homer Martina, tistega Martina, ki je leta 1938 skoraj uničil avtno unijo. Oba sta menda tudi v službi FBI. Kajti prvi kot dfugi vidi vse rdeče, in bojim ae, da jih bo rdeča barva oslepila. Reuther ju bo treba jiomagati Ven lz predsedniška avtne unije, kot Martinu leta 1938, kajti slepcev imamo dovolj. Taki voditelji so krivi, da je danes socialistična stranka na ničli in bo »tam ostala, ako se med nami ne pojavi kakšen nov E.V/Debs.
Lete 1932 se je v Detroitu vršil peti zbor JSZ. Delegati so prihiteli v Detroit iz vseh slovenskih naselbin, kjer je imels JSZ postojsnke. Vtis, ki so gs takrat odnesli je bil dober. Kaj si danes mislijo so po ovinkih le mnogi povedali. Namreč to, da je nekaj narobe, toda ne s Stranko, ampak z voditelji.
Leta 1934 se je v Detroitu vrnila strankina konvencija, na kateri so zabili zag&zdo. Nastale sta dve struji — stara garda, katera danes pleše okrog New
Leadra in prekaša v fašističnih tendencah celo Hitlerja in Mus-solinijb. Tej struji se je pridružilo tudi nekaj vplivnih slovenskih socialistov. Leva struja pa se je nagibala bolj k Trockistom. Delovanje obeh teh struj je koristilo zgolj sovražnikom delavstva. Na sodruge v Detroitu je imelo to zelo kvaren vpliv. Videč vse to, so stari sodrugi postali mlačni do vsega, zraven so se tudi starali ter prenehali z vso aktivnostjo. Mladina je šla svojo pot, kajfi ni dobila zadostnega nauka o socialnem in ekonomskem sistemu ter Se docela utopila v ameriškem načinu življenja. Tako da je danes pripravljena se boriti proti socialnim principom in naukom svojih staršev.
Torej o socializmu v Detroitu danes ni govora; vsaj med Slovenci se lahko napiše finis. Slovenci so se veliko žrtvovali v zadnjih 40 letih, toda le malo dobili v zameno. Sedaj so prestari, da bi se spet udejstvovali v soc. pokretu. Tudi so spoznali, da na socialistične voditelje se ne morejo zanesti, kajti se preveč bratijo s tistim, ki nasprotujejo skupnemu lastništvu in kontroli nad produkcijo.
Največ razočaranja smo doživeli v zadnjih dveh letih po vojni. Napredno delavstvo si je veliko obetalo od zmage delavske stranke v Angliji. Danes smo za eno skušnjo bogatejši. Laboriti ala Attlee-Bevin-Mori-son in drugi, kateri se opičijo v frakih in visokih cilindrih ter se hodijo klanjati in roke lizati kralju in vsemu kar je znjim v zvezi, pozabljajo pa na obljube, katere so dali pred volitvami, so postali, za delavce po sv^u za nezanesljive. Vse, kar se danes gc H pod angleško delavsko vlado se lahko primerja ns j večjim sovražnikom delavstva.
Churchill, Taft, Hartley in Banki n ter mnogo drugih, ki se zavijajo v zastave demokracije, ne morejo biti večji sovražniki, kot je vlada Attleeja in Bevina.
Kdo je pričakoval, da se bodo godila taka grozodejstva pod delavsko vlado kot se danes vrše nad 2idi v Palestini, nad ljudstvi Indonezije, Burme in Sploh v vseh kolonijalnih deželah. Podpiranje monarhofašistične vlade Grčije, Turčije in sploh vseh dežel, kjer fašizem dviga svojo razbito glavo, in mu Attlee in Truman Co. daje zdravila ln potuho, da bi čim prej postal močan, kot je bil pod Hitlerjem In 1 Mussolinijem iti rumenim Togojem.
Zakaj niso krvoločni nacifa-šisti pobijali socislističnih voditeljev, če prav so jih Imeli dosti v svojih pesteh? Zato, ker so vedeli, da jih bodo potrebovali pri pobijanju k-0-o-munlzma. In kot izgleda, to delajo v polni meri s podporo $$M DEMOKRACIJE In Trumanove doktrine. Zavedni delavci odklanjajo take po-
bratimije voditeljev, ki hočejo socializem samo zase, na delavske mase pa pozabljajo. Ko hitro zlezejo na konja, pa po delavskih hrbtih!
Ko sem se pred par meseci raz-govarjal s sodrugom Benedic-tom, je on izrazil željo, da bi spet oživeli klub 114 JSZ in da je on pri volji nam finančno pomagati. Toda kam naj gremo po inspiracije ali spodbudo, da spet obudimo ohromele kosti starih slovenskih sodrugov? K Attlee-Bsvinu & Co., ali k nemškemu Schumacherju, francoskemu Ra-madierju ali morda k poljskim socialistim, ki udobno živijo v Londonu, ali k našemu duhovnemu ministru Normanu Tho-masu, da ne omenjam stare garde pri New Leadru, ali naših slovenskih ljudeh njegove sorte. Naj mi nekdo priporoči, kam naj se obrnem, pa bom pri volji delati če sem prav star.
Take so moje misli in taka je moja kritika.
Jos. Konic.
---- - — ■ -' ' i
George Gornik ie zvraia vso krivdo na unije
Bellingham, Wash. — Prvo kar hočem omeniti je, da se na Proletarca ne bom več naročil, tudi na noben drugi delavski list ne. Tudi list "New World" sem odpovedal.
Vzrok — nimam nikakih dohodkov. 2ivim od prihrankov, ki pa imajo sedaj le še polovico oziroma celo manj dolarske vrednosti kot takrat, ko sem si te cente prihranil. In to je tista moja "nezadovoljnost".
Moje misli se sučejo okoli tega vprašanja: Draginja!
Zakaj delavske organizacije ne preprečijo draginje?
Na to vprašanje nam odgovarjajo na vse sorte načine. Eni zvračajo vso krivdo na kapitaliste in administracijo, ker je skupno s kongresom ukinila kontrolo nad cenami.
A malo kdo pa dolži unije... V "delavskih" publikacijah se previdno izogibajo dolžiti unije saj deloma krivim za inflacijo, čeprav vsi vedo, da so one veliko pripomogle k višanju draginje.
Seve, voditelji unij zvračajo vso odgovornost na "nenasitne" kapitaliste, na drugi strani pa iste unije podpirajo kapitalizem p<^ebno s čiščenjem iz svojih vrst onih, ki se jejo med članstvom "tuje ideologije".
Koliko je s tako taktiko delavstvo na boljšem — vzeto rta splošno? Vem, na to vprašanje se izmikajo. Bom pa nanj jaz odgovoril: Prav nič! Tudi če bi bile vse unije razpuščene, škodo bi imeli od tega le oni delavci, ki služijo v specialnih strokah.
Največjo škodo pa bi kajpada imeli voditelji unij. Delavstvo v splošnem pa ne bi bilo prav nič na slabšem.	'
Ne samo to. Unije, take kot so, pod vodstvom mož, ki sodelujejo in barahtajo z monopolisti, je boljše, ds se jih razpusti in se jih obnovi v taki obliki, da bodo res delavske organizacije. Moje prepričanje je, da so današnje unije največja ovira pravi delavski organizaciji.
Laž je, da so unije delavske. Ene so za status quo in kot take braniteljice "svobodnega podjetništva" (so za "free enterprise"), torej za kapitalizem, ki je sedaj v posesti izbranih monopolov.
In današnje unije delujejo na isti podlagi kakor monopoli, tudi njim je le za čimveč densrja.
Tudi stavke se dogajajo zgolj zaradi več denarja. In posledice — koliko pa delavei pridobe s takimi zmagami?
IndustrialcOm dajejo priložnost zviševati cene produktov in ljudstvo na splošno je v slabšem položaju kot prej.
Da, stavke so potrebne, a samo kadar se gre za splošno blaginjo, ne pa za sebičnost kake skupine posameznikov. In zato take stavke napravijo ravno nasprotne učinke — namreč več škodfe kakor koristi.
Delavstvo unij pa je bodisi brezbrižno, ali pa brez moči pomesti s takimi voditelji ln jih nadomeatiti s ljudmi, ki verujejo v še kaj več kot pa le v višje plače Unije potrebujejo voditelje, ki se bi združili za politično akcijo proti kapitalizmu,
ne pa da bi, kot se to vrši sedaj, agitirali na političnem polju za kandidate korporacij, po volitvah pa jih proglašajo za 'sovražnike" unij.
To, kar je delavstvo dosedaj doseglo, je malenkost v primeri s tem, kar bi lahko imelo, če bi bilo v zakonodajah zastopano s svojimi poslanci.
Kje pa imajo današnje unije, v katerih je okrog petnajst milijonov članov, kak program za rešitev stanovanjskega problema, ali glede socialnega zdravstva, za izboljšanje pokojninskega zakona itd.?
Cemu ne zahtevajo socializacijo premogovnikov? Zakaj se ne potrudijo dvigniti kooperativne (zadružne) ustanove?
In je še veliko takih stvari, ki jih je potrebno socializirati, če hočemo ljudstvu dobro, namesto kapitalistom.
Vse to bi se lahko že izvršilo, ako bi bili delavci res organizirani sebi, ne kapitalistom v prid ...
Toda mar kaj takega berete v takozvanih ameriških delavskih listih? Ne. Vse kar sedaj vpijejo je za odpravo Taftovega-Hartleyjevega zakona ... Drugače pa naj ostane kot je bilo —status quo—Mila nam majka!
George Gornik, 3208 Peabody Street.
(Op. ur.—Prijatelj Gornik je — tako je soditi iz vseh njegovih dopisov, nasprotnik unij, da-si ima pri tem tudi z delavčevega stališča precej dobre argumente. Toda pobijati jih kot take—to služi le sovražnikom delavstva. Ker G. Gornik sedaj izjavlja, da bo vse delavske liste pustil, vključivši Proletarca, upamo, da je to njegov zadnji dopis.)
i/
Iz urada "Big Tonyja
Oakland, Calit. — Naš prijatelj John Pečnik iz Fontane, Calif., nas je povabil na veselico, ki sta jo priredila društvi štev. 569-723 SNPJ. Prvo posluje na svojih sejah slovensko, drugo v angleščini.
Ta zabava se je vršila dva dni, namreč v nedeljo 31. avgusta in je bila nadaljevana na Delavski praznik v pondeljek prvega septembra. V pismu ml Je John Pečnik zažugal, da če se je ne udeležim, me bo zadela stroga kazen. Takoj sem mu odpisal, da bo njegovi želji ustreženo, to pa zato, ker se bojim ne le denarne kazni temveč še bolj ako bi me utaknili za nekaj dni v "špehkamro". V nji bi jaz prav gotovo od žeje poginil.
Tako smo se odločili za pot. Povabili smo s sabo našo prijateljico Josie Remtz, da naj pri-sede v avto. Vabilo je z veseljem sprejela ln zraven povabila Še eno svojo prijateljico, Anno Gllko. Nji je mož umrl pred letom — torej sem imel spet kar tri dekleta s sabo. Dve udovici in našo mamo. Prvi dve sta še tako mladi, da bi bilo škoda, če bi ostsli brez možička.
Vožnjo proti Los Angelesu smo imeli ugodno. V Fontano smo dospeli ravno ko je sonce jemalo slovo od tistega dneva. Ko smo se nekoliko naspali, je bila sobota in začeli smo se pripravljati za veseljačenje naslednji dan. Nastala je huda vročina. Jaz sem se hladil z mrzlim
tivom, dekleta pa t oranžnim so-
om. Kjerkoli smo obiskali naše prijatelje, povsod so nam postregli z vsemi dobrbtami.
Drugi dan pa vsi v dvorano. te ob eni pop. so začeli prihajati na veselico. Prišli so od blizu in daleč in bilo je vroče. Zato so nam hladno pivo servirali tudi zunaj na vrtu: Pivske listke se je včasih prodajalo na jar-de, tokrat pa kar na klaftre. Martin Bovha jih je kupil kar
Bet klafter naenkrat, ravno tako
eter Benedict in Blaž Mezori iz Los Angelesa, ki je njima sledil. Ker je bils nedelja in naslednji dan pa praznik, se ni nikomur mudilo domov. Veselih obrszov ni manjkalo. S komur koli sem se srečal, mi je pomolil kozarec piva — češ, uhladi se, prijatelj iz Oaklanda! Pred zaključkom se je oglaaila Še gospodična koncertina in zapeli Imo tisto znano, "pojdi zme-noj., .,r
V pondeljek na delavski praznik smo s petjem nadaljevali; nekaj čass zunaj, nato v točilnici. Veselični odbor je imel polne
roke dels. Anton Zaitz je meril pivske tikete na klaftre, John Pečnik Je pa skrbel, da je bilo vedno dovolj hladnega piva v zalogi.
Ker smo že obhajali Delavski dan (Labor Day), smo se spomnili tudi našega "Proletarca": Pečnik je začel nabirati pA>sto-voljne prispevke v naš tiskovni sklad in pomagal je podpisani. Vsakdo je rekel, kar zapiši en copak. Samo eden je odrekel. Je fin dečko in napreden, toda da bi dal kaj Proletarcu v podporo —to ne! Rekel je, "tritam te pa kolikor hočeš!" In res je tudi kupil pivskih tiketov na klaftre.
Zbrano vsoto sem izročil Johnu Pečniku, ki jo bo (ali jo je že) poslal upravi in imena bodo priobčena v enem bodočih seznamov.
Naši sopotnici Ančka in Josie sta se zbali potovati domov z avtom, pa sta se odločile za vlak. Bila je res huda vročina in v kom od nem vlaku je več kom-forta, posebno ako je zračen z mrzlimi toki. Odšle sta proti Sa-eramentu, Calif., midva pa sva ostala isti dan še v Fontani ter se radovala med našimi prijaznimi rojaki.
Dan pozneje, v sredo, pa sva se poslovila in se odpeljala proti Los Angelesu. Oglasila sva se še pri vljudni družini Johna Rebo-la, h kateri sva bila tudi povabljena, da naj ostanemo pri njih čez noč. Naslednje jutro sva začela pot proti domu in tudi domov sva prišla, kakor v Fontano, ravno ko je sonce jemalo slovo od dneva in je prihajala noč.
Ta obisk v Fontano nama bo ostal neizbrisno v spominu. Vzlic neznosni vročini sva se vrnila domov brez kakršnekoli nezgode.
Iskrena hvala vsem za gostoljubnost in prijateljstvo, ker ta svojstva so največja radost za človeka.
Naj še dodam, da Izobraževalni in dramatični klub Slovenia priredi vinsko trgatev v Slovenskem progresivnem domu na "Kranjskem hribčku" v San Franciscu v nedeljo 26. oktobra. Prične se ob 2. pop. Godba in plesna zabava bo v obeh dvoranah.
Pozdrav od 4 ta velikega" Toneta vsem, ki so dobre volje in prijatelji Proletarca.
Anton Tomšič.
Podružnice SANSa prirede vinsko trgatev
Detroit, Mich. — Slovencem in drugim Jugoslovanom v tem mestu sporočam, da SANSovi podružnici št 1 in št. 108 skupno priredita veselico—namreč vinsko trgatev, ki jo bomo imeli v nedeljo 12. oktobra ob 3. pop. v Slovenskem delavskem domu, 437 So. Livernois. V gornji dvorani bomo imeli dobro godbo, ki bo razvnela stare in mlade plesalce.
V	nedeljo 26. oktobrs ob 4. pop. pa bodo v Slovenskem narodnem domu na John R. predvajane najnovejše filmske slike iz Jugoslavije.
V	soboto 29. novembra boste tudi imeli priliko videti slike, ki vam bodo predočile okrutnosti belogardistov, ki so klali tudi svoje brate in sestre, očete in niatere, ako so bili za osvobodilno ^orbo. Vse to so te "domobranske" beštije počele v imenu Boga, vere in Kristusa kralja.
V	nedeljo 14. decembra bomo imeli priliko videti slovanski festival. Predvajan bo slovanski ples, in čuli bomo pevce in godbenike—vse v slikovitih narodnih nošah. Ta priredba bo v Masonic Temple. Prjčne se ob 2. pop. Zapomnite si datume vseh teh priredb in vabljeni ste, da se vseh udeležite. Na svidenje!
Jesef Korsic.
Ilektrifikacija železnic v Jugoslaviji
V jugoslovanski petletki (v načrtu za pospešeje narodnega gospodarstva)-je predvidevana tudi elektrifikacija železnic, za aedaj do 300 km. Elekjrificirana bo proga Postojna - Ljubljana-Zalog* Roka Srbske Moravice; Knin-Split; Beograd-Ml adeno-vac.
Predvideva s« tudi elektrifikacijo proge Ljubljana-Jesenice in Mladenovac-Lapovo.
izvirno poročilo o presnovljanju življenja Slovenije v kmečkih vasoh in v mestih
""Oudolph Potochnik iz Detroitu nam ie poslal obširno pismo svojega brata Vinkota, ki je eno najbolj informativnih kar smo
jih še prejeli o razmerah in o razvoju v Sloveniji ter ostali Jugoslaviji.
Naslovljeno je, kakor že omenjeno. Rudolphu Potoehniku, z nasvetom, da naj ga tudi objavi, kar je Rudolf storil že v ved prejšnjih slučajih.
Pismo sc glasi:
Minulo je že nekaj Časa od kar sva si zadnjič pisala in vem, da te še zanima, kakšne razmere vladajo pri nas, kako napreduje naša obnova in kako si celi I'omovna svoje vojne rane.
Vem. da čitaš marsikaj v vaših časopisih o naših razmerah, pa mislim, da vendar nemorete ({obiti prave slike o dejanskem tanju, ker ie Amerika novi Ju-laviji prav malo naklonjena in ne vem če lahko amerikansko časopisje objektivno poroča o tukajšnjih razmerah.
Zasiguram te lahko v sploš-i cm. c!a ti svoje domovine danes >rr bi spoznal—tudi mi starejši se čudimo/ kaj vse ustvarja naša mladina. Takole nekako bi ka-rukteriziral to: Včasih, bodisi ix d Avstrijo ali pod staro Jugoslavijo je bil slovenski človek nekako pasiven. Sam ni imel ni-či sar odločati ter je vedno ie čakal na navodila ali komando od zgoraj—bodisi iz Dunaja ali iz 3ccgrada—in potem je pohlevno vršil izdana povelja, pokorno plačeval davke in druge tirjatve ter delal v svojem delokrogu toliko, da je mogel nekako znosno živeti sam in njegova družina. Javna dela, pa če so bila še tako potrebna za splošnost in za ljudstvo, so morala čakati na milost kakega političnega mogotca, če mu je šlo ravno v njegov politični ali privatni račun, da je vrgel kako drobtinico iz mize bogatih ubogi slovenski pari, da bo mogel pri prihodnjih volitvah računati z njegovim glasom.
Res je težko danes kar naenkrat dohiteti vso to zat«i<*lost slovenske zemlje in slovenskega človeka v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu. Toliko je potreb, toliko nalog, toliko dela čaka. da se je vodilnim narodnim osebam za zmešati. če hočejo vsa ta ogromna dela nekako načrtno organizirati in urediti: kje treba najprej začeti, kje treba ustvariti podlago za nadaljni nemoteni potek dela. obnove in novega ustvarjanja. Veliki večini naroda je potrebno šele novega šolanja v splošni in strokovni izobrazbi, da bodo mogli vršiti vse bodoče naloge. Pri tem pa mora vsak neumorno vihteti kramp ali orodje in pomagati z vsemi močmi pri obnovi in pri novem ustvarjanju. Vse hiti in izkorišča res do skrajnosti vse svoje telesne in duševne moči, tako da res že mnogi dvomijo, če bo mogoče ta tempo dalj časa vzdržati.
Kakor ti je gotovo znano je zvezna vlada, kot tudi vsaka posamezna federalna republika izdelala petletni načrt obnove. Veliko, zares veliko so v tem planu zaupali sebi in narodu. Zdaj se izvaja ta plan šele nekaj n* sect v, to pa s takim zagonom, da ne dvomimo, da bo načrt v petih btih tudi uspel. Pri tem pa je treba pomisliti, da smo navezani samo sami na sebe v materialnem kot v finač-nem pogledu, kajti amerikanski dolarji za Jugoslavijo niso dostopni, kot za druge evropske države. UNRRA je ukinjena, to se pravi, da tudi nobenih drugih materialnih dobrin bogatega a-merikanskega strica ne bomo deležni. Držati se moramo slo-venskega pregovora: "Pomagaj s» »m in Bog ti bo pomagal!"
Ustvariti si moramo najprej težko industrijo—katere do zdaj Pn nas sploh ni bilo—in ta bo P°tem šele mogla Izdelovati la-h*< in manjše industrijske stroje in orodje, ki bodo potem v *>*ah osposobljenega ljudstva obnovili in na novo utediii VSo zemljo Zato pa rabimo ogromno množino električne energije in vsakovrstnih prometnih 2vez.
K «ko pa izgleda to v praksi v naši najbližji okolici zdaj v Mčetku: Takoj izven Ljubljane Pr' Šiški pa vse do Save fastejo lz M ogromni skeleti rpnogošte-v«lnih tovarniških stati* iff sta« n°vanjskih kolonij. Vse to ljub-J*nsko polje je v pokretu, VSe ^/goli in se giblje, tako sem si Vc«*ih predstavljal ^amerikan-
ski tempo*'. Vse ceste, ki peljejo iz Ljubljane so razdrte. Vsako popoldne dela, koplje in se znoji 7 tej poletni vročini na tisoče
iradnikov — moških in žensk— vseh ljubljanskih ustanov, trgovskega sloja in privatnikov, ia napravi lepe, široke, moderne ceste; hiše in poslopja, ki to jvirajo, pa podirajo brez usmiljenja.
'Ko se pripelješ do druge po-taje v Medvodah vidiš isto sli-:o v Savi. Tam se gradi velika lektrična centrala. Druga, še večja elektrarna se gradi v Žirovnici že drugo leto. Savo so tam zagradili, da bo skoro do /escnic eno samo jezero. Tretja •tajvečja pa se gradi na maribor-ikem otoku; tako da bo prepre-® cena vsa Slovenija z elektriko. Srič manjša, pa tudi mnoga večja dela se izvršujejo tudi v drugih fed. republikah. Zmanjkalo jo ljudi za delo; že zdaj se čuti veliko pomanjkanje delovnih moči.
Ker si sam kmečkega rodu, Lo bo seveda zdaj zanimalo, kake vpliva ta nasilna industrializacija na kmeta ip na kmečko
Iz Kansasp
J»ifte ANTON SIIULAR
(Nadaljevanje.)
Pravili so mi, da je nedavno neki turist iz vzhoda priobčil
dolg članek o lepoti in čistoči mesta Salt Lake City, in pa da se je hudo zgražal nad veliko potrato vode. Ceš, vodo nujno rabijo za umetno namakanje, cb enem pa kar puste, da teč? po ulicah.
V resnici ima lega meSta to prednost da, ker po okoliških hribih pade vsako zimo izredno veliko snega in se topi pomladi, ima mesto tam večje število vodnih nabiralnikov, ki potem skozi leto dajejo mestu dovolj vode tudi za umivanje ulic. V novejšem predelu mesta je videti okrog hiš lepo zeleno travo, krasne vrtnice in drugo cvetjf, kar je nekaj posebnega, če pomisliš, da leži mesto v peščeni puščavi. "Koliko plačate za vodo, ker vidim, da škropite in namakate vrtove po cele dneve?" ' sem vprašal. Hči mi je pojasnila, da stane voda za poletne tri mesece, junij, julij in avgust, vse skupaj za domačo uporabo in namakanje, le štiri dolarje; za ostali čas v letu pa le po dva do-
hvljenje. Kje bo črpala vsa ta larja na tri mesece. Izredno po-i.dustrijo svoje rezerve na de- i ceni.
lovnih močeh? Seveda na lune- Lansko leto sem se seznanil tih, saj iih drugje ni. Sinovi, pa ^ konvenciji SNPJ v Minnesoti tudi dekleta kmečkih domačij 2 delegatom iz Murray ja, Utah, dsnes niti ne mslijo ne, da bi 2 Antonom Kuznerjem. ki je taj-obdclovali cclo življenje skopo ^ dnrftva št 12: pe me je po-hribovsko zemljo kot večni hlap- vabH, & gotovo ustavim pri ci; za dom ostane le eden, pa še n^mu & me kdaj zanese pot ta jo rad popiha od doma ter si tam skozi. Torej gremo na ob-poisče boljšega zaslužka, tako ^ sicer pa "tamladi" vedno da je pri mnogoštevilnih rodbi- hodijo kupovati tja sveža jajca, nah v mnogih primerih zadrega pii£ance in drugo zelenjavo, za naslednika. Vprašanje je se- Murray, kakih osam milj južno daj. kaj bo z našimi domačijami, od Salt Lake Cityja, je zdaj le z našimi domovi? Treba bo za- predmestje tega mesta. Murray četi obdelovati naše grunte nav^ ^ dolgo let znana slovenska
drug način. Industrija in elektrifikacija bo dala kmetu nove stroje in popolnejše orodje. S t trm bo prihranjenih mnogo delovnih moči in s strokovno izobrazbo kmečkega naraščaja, z modernim semogojstvom, umetnimi gnojili in bolj racionalno obdelavo zemlje bo delo olajšano in pridelek boljši. Seveda bo delovnih rok še vedno treba. Pri vsaki hiši jih je še danes samo nekaj parov. Pomisli samo na veliki nas Turkov grunt in malo število ljudi napram takrat, ko si bil še ti doma. Danes ne dobiš ne dekle, ne hlapca, še kakšnega taborharja le z največjo težavo. Začeti se bo moralo posebno pri večjih delih — ob košnji, žetvi, mlačvi—s kolektivnim delom. Se spominjaš, kako je bilo včasih pri raznih kupih: turščnih, prosenih, presanju sadja itd., ko je prišla zvečer pomagati vsa vas in delo je bilo en sam večer opravljeno? Tako delajo danes tudi že v zgornjem gorenjskem kotu, okoli Mojstrane, Dovjega, Vranjske gore tudi pri vseh večjih poljskih delih, v nekaterih krajih tudi že pri nas. Vidiš, in tako bodo nastale same od sebe "kmečke zadruge", ki so že v petletnem planu tudi predvidene in so v večjih poljedelskih krajih na jugu države tudi že v polnem razmahu. V žito-rednih ravninah Sreiha, Bana ta in Vojvodine je traktor že skoro popolnoma spodrinil plug, srp in koso.
Vidiš, dragi brat, tistega patri-arhaličnega, toda lepega kmečkega življenja, tiste vaške romantike izza naših mladih let ni več in jo bo zmiraj manj. V naših Rovtlh in okoliških vaseh ni več mladine in njene vesele razgibanosti; vsa je v službah v mestih, v tovarnah, v šolah itd. Le ob nedeljah pridejo nekateri domov na oddih, če niso zaposljeni pri kakšnih udarniških delih svojih podjetij ali ustanov.
Dalje prihodnjič.)
Ako verujete v poslanstvo "Proletarca", priporočajte ga znancem in prijateljem v naročite v ob vsaki priložnosti.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vom poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem po izvršite, svojo obveznost napram listu.
naselbina, kjer so rojaki delali v topilnicah že pred 30 in 40
leti. Topilnice še vedno obratujejo.
Rojak Kuzner se peča s ko-košjerejo, zelenjavo, sadnim drevjem, ima par konj in druge goveje živine, "in vsakovrstnega domačega dela mu nikoli ne zmanjka", je rekel. Laatuje 14 a krov sveta. Na razpolago ima vodo za umetno namakanje, zatorej ni čudno, da vse tako lepo uspeva kljub peščeni puščavski zemlji. V celi sezoni plača 10 dolarjev za vodo, kar je zelo malo. Naselil se je tukaj šele pred 10 leti iz Rock Springsa, Wyo., kjer je prej delal veliko let. Plačal je za posestvo okrog pet tisoč dolarjev, toda danes je vredno saj štirkrat toliko. Otroci so odrasli in se poženili. Imajo vsak svoj posel in nihče ne mara delati na domu. Pa misli to prodat) in si bosta z ženo poiskala mirnejši kotiček na stara leta. "Kje je živel Mike žugelj?" (nekdanji gl. odbornik SNPJ). Pokazal mi je hišo v bližini kjer zdaj živi mrs. Žugal j. Mike je umrl pred nekaj leti.
Otroka sta med tem seveda preiskala že ves vrt, pokušala jabolka in hruške ln zdaj vlečeta domačega varuha za rep in uiesa, ker je prelen, da bi se bil pred njima skril pod štslo, kot je nsredila domača mačka, ki je pobegnila s celo svojo družino pod kokošnjak in zdaj gledajo iz vsakega vogla kdaj se ti mestni pritepenci poberejo z dvorišča, da se bo spet varno igrati. Gary je sicer prej skušal zlesti na hrbet poleg plota stoječemu konju, pa se je ta hitreje odmaknil od ograje. 2enske pa seveda med tem časom pregledujejo vrt in perutnino.
"Poglej razliko," mi pravi žena, "tukaj stane krma za kokoši približno toliko kot pri nas v Kansasu, toda tukaj prodajajo jajca po 65c ducat, jaz dobim pa 32 csntov." Poslovili smo se; obljubil sem, da se še oglasim predno odpotujem iz te "mormonske" dežele, pa — ni bilo časa.
Bil sem -vedno pod vtisom, da leži znano Slano jezero tik mesta, toda je do tja 28 milj. Jezero se razteza severno-zapadno nad 70 milj' do mesta Ogden, Uteh. Voda vsebuje 27 odstotkov soli in je torej skoro nemogoče utoniti pri kopanju. Jezero počasi usaheva in zabavišča, ki so bila pred leti zgrajena tik ob Jezeru, stoje na suhem že tri milje daleč od vode. Sicer pa izgleda vse nekako zanemarjeno. Človek bi mislil, da bi domsčini lahko bolje izrsbili to redkost ln — pa turiste, ki prihajajo k jezeru.
Kot sem Že omenil, večina mestnega prefclvalitva so po-
tomci Skandinavcev, največ Svedj in med njimi še zdaj igra precejšnjo vlogo naaeljevanje iz starega kraja. Mormonska vera I tn obrčaJi zahtevajo, da se vsak mladenič posveti par let miaijo-rarstvu in tako bogatejši sloji pošiljajo svoje sinove "misijo-nariti" v start kraj, največ v Anglijo in Skandinavijo. Tako je dol novih priseljencev že seznanjen z mormonsko vero hi z običaji v Utah, ko pridejo v Ameriko. Tukaj jih takoj vpiše-' jo v "pravo vero'r, preskrbe jim j delo, naseljenci se pa morajo ob-I vezati prispevati 10 odstotkov svoje plače za cerkev; takoj drugi dan po prihodu jim eerltev preskrbi državljansko deklaracijo in v določenem čaau državljanstvo.
Mormonska vera prepoveduje uživanje opojnih pijač, rabo tobaka in take "pregrešnoati". fca ie ravno tako kot povsod s prepovedanimi stvax7ni, ' ki ravno zaradi prepovedi .najbolj vlečejo Zfct mi je p*avlf da sta ha banketu v hotelu Utah od 30 njegovih po^Jpgentov — večinoma mormonci — le dva pila paradižnikov sok, vsi ostali so se pa bolj zanimali za "močnejšo" pijačo.
(Dalje prihodnjič.)
Predvajanje slik in nekaj o drugem
Milwaukee, Wis.—Tovariši so mi rekli, da naj kaj napišem v
Proletarca glede priredbe, ki jo tx> imela SANSova podružnica št. 56 v nedeljo 28 sept. v 9. S. Turn Hall, 725 W. National ave. Prične se ob 4. popoldne. Člen gl. odbora SNPJ M. Verhovnlk bo predvajal najnovejše filmske slike, ki so bile poslane iz starega kraja in vstopnina je samo 50c. Poleg bomo imeli plesno in prosto zabavo. Torej ne pozabite tega datuma.*Pridite vsi! o
Kaj naj se pišem? O tukajšnjih razmerah ne bom, ker so enake kakor drugod V milwau-škem dnevniku Journal sem či-tal pred par tedni kolono dolgo poročilo o izgredih v Istri povodom birmanskega dnevs. Vsa krivda za poboje je J>ila vržena na Jugoslovane, pa tudi na Jugoslavijo samo. čel, da ljudi čez vero šunta.
Napetosti med "rasami" oziroma jeziki (narodnostmi) in krajevnimi dialekti so bile tu •velike že od nekdaj.
L. 1909-10 sem bil v Trstu vojak pri 97. pešpolku. Bili smo zbrani z vseh vetrov. Precej jfh je bilo tudi iz Istre. Te fante so imeli mnogi drugi (vojaki) za nekaj "čisto za nič" in jih zmerjali s "čič, čič, čičl" In oficirji so jih psovali tudi z drugimi imeni.
Dogodilo se je, da so prebivalci v RicmaniH v Istri zahtevali cerkvene obrede v njihovem jeziku, ne v italijanskem in v latinskem. Zmagali so, v koliko, tega nimam več v spominu. A dobili so koncesije. To je bilo veliko, če se gpmisli, da je bila takratna Avstrija s svojim Fran-com-Jožefom z vsemi Štirimi na "Petrovi skali". Moj prijatelj Frank čandek ima — mislim, znanje o tistih dogodkih še v rokavu in bi ga lahko stresel ven v objavo Proletarcu ali pa v ke-kem drugem listu.
Prebivalci Istre so bili v naprednosti daleč pred Slovenci na Kranjskem in Štajerskem in še bolj se to lahko reče o tržaških in goriških Slovencih. '
Nedavni slučaj ob priliki insi-stiranja tržaškega italijanskega Šovinističnega Škofa Santina, da se birma v slovenskih župnijah v Istri mora vršiti na način, ki ga on ukazuje, je bil provokaci-ja i njegove strani in žal, žrteV tega sta bila tudi dva vatikansks duhovnika—eden ubit, drug ranjen.
Nemiri tam se še nadaljujejo in se bodo dokler se tuje sile ne umaknejo ter prepuste kontrolo nad gospodarskim in političnim ter verskim življenjem domačim oblastim.
Frank Primešič.
STANJE DUAiTVA V ZSSft
Moskva.— Tass javlja, da je
letos izšlo iz sovjetskih šol preko 100,000 specialistov vseh strok.
Prihodnje leto se bo v te šole vpisalo okrof 197,500 dijakov. Med njimi bo 18,700 dijakov obiskovalo univerzitetne tečaje.
Na univerze v ukrajinski republiki se bo prihodnje leto vpl-s-ilo 14,000 študentov is balkeff-skih držav.
'Živina' vqjna mid Zfd. drŽQvan>i i* USSR se povečavo
(Nadaljevanje s prve strani.) še ni gotovega, če bodo "idru-ženi" narodi ostali kaj dolgo Združeni Lahko se dogodi incident, ki bi primoral sovjetsko cQelegacijo oditi domov in izstopati iz te organizacije. i1*' fi^ti •
Večina ped vodstveni Zpd. držav
2c prvi dan zborovanja se je pokazalo, da Ima delegacija Zed. držav za sabo veliko večino, ki jI je pokorna v vsakem slučaju. Vsa latinske Amerika — dvajset Njenih drŽav — je na rpši strani. To pfttaeni dvajset glasov, skupno z našim to kanadskim 22 glasov.
In potem imamo angleški blok, Kitajsko ftd. " ' , ' Razen Argentine, Brazilije in Mehike je ostalih 17 držav latinske Amerike brez važnosti toda imajo prav teko vsaka en glas. Po prebivalstvu so majhne, večinoma so avfrikratične in demokracija je V marsikateri izmed njib nepoznana. Naravno, da so take dežele proti vsemu in vsakemu. ki deluje Sa socializiranje bogastev in za odpravo izkoriščanja bednih mas.
Sovjetski blok se bo pojačal šele ako bodo sprejete v to organizacijo Bolgarija, Albanija. Vnanje Mongolija, Romunija in Madžarska. Par izmed njih jih je že pre] vprašalo za pristop, a bile odklonjene.
Mnogo problemov pred

Namesto s prepiri med sabo ae bi zastopniki 96-tih držav na tej konferenci lahko pečali, ka ko urediti sVetoVno gospodarstvo, pospešiti poljedelstvo in ustvarjati vzajemnost v duhu medsebojne pomoči. A za enkrat vsega tege Še ni, peč pe le spletke in igra ze nadvlado.
Res je bilo predloženih konferenci več važnih vprašanj. Ameriška vlada je pritirala nanjo problem neodvisnosti Koreje. Polovico jo je sedaj pod ameriško in druga polovice pa je pod sovjetslpo okupacijo. Vprašanje je, kako ta dva dela združiti v prejšnje celoto in prepustiti Korejcem, de si izberejo vlado po svoji volji. Toda med sovjetsko in ameriško oblaetjo ne more priti do sporazuma.
Vzrok kajpada je isti kakor n. pr. v Nemčiji« Ameriška oblast je za varovanje svetosti privatne lastnine. V sovjetski coni
Koreje se jo odpravlja.
Koreja pa mora — ako postane enotna, imeti za ves svoj teritorij enak vladni sistem, ne pa enega, ki bi bil "sovjetski", in drugega, ki bi bil za pakitali-zem.
Kaj naj v tem položaju stori zbornica združenih narodov, ako sploh kaj?
Argentina se postavila za Italijo
K napetosti na tej konferenci je sedaj pripomogla posebno Argentina s svojim predlogom za modificiranje mirovne pogodbe z Italijo. To je mogoče storiti predvsem na stroške Jugoslavije in Sovj. unije. Predlog so ji podprle Zed. države, Mehiko, Čile in Kuba.
Namen Argentine je ob enem politično strategičen. Italijansko ljudstvo mora namreč dobiti v tej debati vtis, da mu je "komunistična" Rusija in "komunistična" Jugoslavija sovražna, torej naj se loči tudi od svojih domačih komunistov ter se obrne k zapadnim silam.
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ski listi, demokratski senator Pepper*iz Floride pa trdi, da je Eisenhower demokrat in.svoji stranki priporoča, naj ga nomi-nira za podpredsedniškega kandidata. ako bi bilo to "Trumanu po volji". Kar vse znova dokazuje, da ni med demokratsko in republikansko stranko nobene razlike. "Totalitarna Rusija" torej ni edina dežela, ki ima poleg Španije samo eno stranko, kajti tudi mi imamo enostranskarski ristem, s to razliko, da posluje pod dvemi imeni.
Firrello Lr.Guardia je bil politik, ki bi za ljudstvo še veliko storil, ako ga ne bi rak položil v prerani grob. New York ni še nikoli imel boljšega župana ka-ker je bil on in v kongresu jih je bilo malo, ki bi toliko delali v korist r.avadnega človeka kot se je zani boril pokojni LaGuar-dia. Rojen je bil v New Yorku leta 1882—sin italijanskega priseljenca in svojega italijanskega imena se je držal do konca, dasi so ga posebno radi njegovega krstnega imena Fiorello (mala cvetka ali cvetličica) zelo smešili. Pa ni porajtal na to. La Guardi& je za silo govoril tudi srbohrvaščino, razumel slovensko in znal je tudi več drugih jezikov. Leta 1924 je kandidiral v kongres na listi socialistične
stranke in bil izvoljen, dasi ni bil nobenkrat član stranke. Bil je včasi kandidat republikanske stranke a v politiki se je smatral za nestrankarja.
PROŠNJA
Chicago, HI. — V starem trgu
pri Ložu so dobili 4-razredno giri>nazijo, kar je zelo velika in potrebna pridobitev na samo za Ložko dolino, pač pa tudi za vso okolico. Ta učni zavod bo za študente iz Ložke doline, Grahov-ski, Cerkniški in Bloški okraj, kakor tudi za Ložki potok in Babno polje. Ta gimnazija se za enkrat nahaja v občinski hiši v Starem trgu in imajo zanjo ta-korekoč samo golo zidov je. Za enkrat najbolj potrebujejo knjige za učenje in za knjižnico, kakor tudi vse druge stvari, ki so neobhodno potrebne za obstoj gimnazije. Za vse to rabijo denar.
Podpisana sva se namenila, da apelirava na vse rojake iz zgoraj omenjenih krajev, da po svoji moči prispevajo za omenjeni učni zavod. V to gimnazijo bodo lahko hodili vsi študentje brez razlike na versko ali politično prepričanje, zato tudi midva prosiva, da vsi rojaki pomagate tej ustanovi, kateri se vsaj malo zanimate za napredek in dobrobit vaših rojakov v starem kraju. Ves denar pošljite na naslov: Anton Krapene, 2021 W. 23rd St., Chicago 8, 111. Kadar pošljete denar omenite tudi vaš hišni priimek, tako da vsak tam vedel kdo daruje. Vsa imena in vsote bodo priobčena v časopisih tukaj in v starem kraju. Torej vsi rojaki, brez razlike verskega ali političnega prepričanja, Stopite na delo ln položite mal dar domu in prosveti na oltar.
Z narodnim pozdravom,
Anton Krapene, 2021 W. 23rd St., Chicago 8, III. — Vene. Pal-eich, 1240 So. Main, Greens-buTgh, Pa.
Ako je številka v oklepaju na vašem naslove nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), po-meni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite. <
Kadar se spomnite svojcev e starem kraja, pošljite jhn krnski in pm letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji fl.eS, lanski $l.Se. PošljiU nem naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
PLAY SAFE.
00
THROW AWAY THAT FRAYED C0RD1
AKO so tiee svetilk in električnih naprav solo obrabljene in nepoprav-ljtve. jih nadomestite predno povzročijo nei&tlik*? resna škoda
lahko nastane vsled golih žic. Te povzročijo kratek stik, troti) o elektriko, zgori jo stikala
Za Časa vojne smo vsi morali shajati z zasilnim žičevjem slabe kakovosti. Danes ni vzroka, zakaj ne bi vsak dom imel žičevje. ki je varno m zadostno.
Vata dolžnost napram vaši družini je. da pregledate po svoji hUM sa zgorelimi električnimi žicami takoj. Nadomestite zgorjeno žico s novo dobre
' kakovosti takoj. Nato pa podaljiajtc trpelnoat teh tie s tem. da vzamete stikalo iz stenskega stikala — nikdar v»e iztrgajte električne hce.
PUSMC WSVICI COMPANY OF NOBTNCSN UUNOIS
PROLETAREC
A Yugoslav Weekly Devoted to the interest el the Workers
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Kdwcotionol Bureau
VOL. XLII
CHICAGO, ILL., September 24, 1947
P»UUM WhU? •• 1301 Sm. Lawadala A".
There Is Trouble Ahead For A. F. L
The Last Word
The survival of Franco and his Fascist regime two years after the war's end is an arrogant challenge to the United Nations Assembly which convenes this month. The reasons that determined the U. N. last December to ask member nations to recall iheir ambassadors from Madrid are still valid; indeed, they are reinforced by new crimes and manifestations of insolence. The number of Spanish Republicans put to death by Franco since ♦he beginning of this year is higher than in any year since 1939, when the war in Spain came to an end. A number of important Nazi agents whom the French police have been trying unsuccessfully to trace in France and the French occupation zone in Germany are now revealed to be living safely in Madrid. Though the Spanish dictator, like his mentor Mussolini, has always proclaimed himself the defender of order, more attacks, assassinations, and other acts of violence have been recorded since last December than in any corresponding period in the past 5 years. The plebiscite which Franco staged this summer to impress the United Nations proved a flat failure. American correspondents who covered the event were unanimous in describing it as a farce; and Assistant Secretary of State Norman Armour admitted that it had in no way altered the Spanish situation. Hunger is endemic in Spain, while the straperlo—black market— continues to flourish and Spanish industrialists negotiate desperately for financial support from American private firms. In the light of the record, it is the duty of the United Nations to implement last December's resolution with effective t measures against Franco. Lord Templewood, Britain's Conservative ex-ambassador to Madrid, speaking in the House of Lords, recently demanded economic sanctions to end this international plague.— The Nation.	~
PASSED A*
ANTI-TRUST LAW
IN463A.&.
* Every once in a while, Duffy feels inclined to make some predictions. Fortunately, perhaps, paper doesnlt last too long so not too many readers are expected to keep these forecasts for future to see how they turn out, But here goes anyway!
0MI-TINT* Of OUR PCPVLXDDH MAS 140 SAVIKjGS, WHlltr 7W€ lt>PT¥WTH MASeO*
Tor one thing, I predict that the day of the diesel engine is nearing a close and that the diesel engine will be outmoded within another fifteen years at the most. Railroads spending millions to dieselixe their lines are wasting money.
AT THt PSMOP ^HMft
empiovmu/t we«
3,000,000 VtfOAtCEftS HOLO-IMG JOBS WH0O*D**ftii.V WOULDNOT HAVE 8Ktf »>*€ IA0OC* FORCE. SaCt THIK ABOUT 5,000,000HA* GOUC
BACK HOMff.
If not the diesel. then what: Simple enough—the turbo engine, which uses powdered coal, takes up half as much room as a diesel, pulls more than a diesel and will pull a ton of freight or passenger cars for approximately half of what the diesel costs.
Another prediction, and I made this one ten years ago, and make it again now: Automobiles will be drastically redesigned within teq years. Engines will have 32 cylinders. with the cylinders about the 'sire of a quarter, will use 100 octane gasoline and give from 40 to 50 miles on the gallon of gasoline.
Why Labor Worries
Organized labor shows increased concern over the changes in recent years in the ratio of their wages to profits of industry.
The Department of Commerce recently reported a drop of almost eleven per cent in the amount of national income which goes into wages, while the percentage of national income which went into corporate profits increased fifty per cent.
Not a pretty picture and one to worry about.—The Progressive Miner.	'
io%m ouaitamtte cm thc b«tr hat at -rue p*tc« t* -rue uniow lab«l. uook. ft* IT OslOGft TH6 ^WCATftAWD J
Evidently Texas is souring on its Junior Senator "Pappy" O'Daniel. The following is from an editorial in the San Antonio "Standard-Times."
"If the summer silly season in Texas hasn't been considered officially closed heretofore, it can now, for Texas' not-so-secret sorrow, Wilbert Le O. Daniel, the common citizen's candidate and the rich man's Senator, rolled back into the Lone Star state Sunday.
'Nothing else can match the proposterous popping off of the flannel-mouthed flour merchant from Fort Wayne."
After dealing at length with "Pappy's" record, the editor concluded:
"It didn't take long for this statesman in the flour sack to let the good folk of Texas know about the state of the nation—in a few words.
"But the thing that hurt most of all was that "Pappy" neglected to tell how prices were going down, since he practically defeated that abominable Communist O. P. A. single-handed by main strength and jawbone. We expected him to say something about it, particularly since prices are decreasing every day now, but nary a word did "Pappy" sayf"—Labor.
It's Not the Way to Peace
Back in the 1930's, Senator Nye's investigating committee revealed how munitions manufacturers armed the world's nations and encouraged them to go to war. Practically everyone agreed that the "merchants of death** business was an evil thing.
Now comes a newspaper report that England is selling "jet planes," the latest.word in military aircraft, to Argentina, and that Brazil, fearful of falling behind the other big South American country, is asking Uncle Sam for some of his new "jets."
Brazil and other countries "South of the Border" have already obtained some American fighting and bombing planes of not-quite-so-moderen types, and a plan is on foot for the United States to equip and train the armies and navies of practically all South American nations.
Whether the arming is cjpne by private munitions makers or by Pri^in and Uncle Sam makes little difference. It is not the way to solve the world's problems and establish peace. Anyone who ha$ read history knows that. We can protect the Western Hemisphere without turning it into an armed camp.—Labor.
Sing, Suckers, Sing!
HBP POOR FARMERS
"This year fanners (chiefly big landed farmers) are getting about $1,100 million in subsidies; next year (election year) they will be asking about $*,22ft million, though farmers were never so prosperous.** —Peoples Lobby"