406
Obrtnija.
Lakiranje kovinskih izdelkov.
Lakiranje ima v obče namen, dati površini dotičnih teles (kovin, lesa itd.) gladkost in sijajnost, ob jednem pa jih varovati pred škodljivim vplivom zraka, moče in svetlobe, torej pri kovinah zabraniti, da se jih ne prime ruja.
Ta namen doseže lak tem popolnejše, čim bolj je jednakomeren, trd in trajen, čim manj poka in čim manj spremeni telesa prvotno barvo, čim bolj se sveti in čim manj zgubi svoj blesk pri rabi in snaženji dotičnih objektov.
Pri obrtniku lakirarju pridejo v poštev nastopne tečke: 1.) priprava laka, 2.) lakiranje, 3.) poliranje.
Kar se tiče priprave laka in lakovih firnežev, treba je najprej poznati dotične tvarine, za njimi pa razne operacije. Tvarine so večinoma razne smole, potem pa tekočine, v katerih se te smole raztapljajo. Bolj postranske primešanine so primerna barvila, katere pridevamo laku in sušilna sredstva.
Za one čitatelje, ki si hočejo sami pripraviti primernih lakov za prevlako kovin, navedemo tu nastopne
recepte:
Priprava lanenega firneža. Laneno olje deni v precej visoko bakreno posodo (kotliček ali lonec) ter ga segrevaj dve uri pri slabotnem ognji, potem ga pa zavri. Vrenje naj traja 13 ur. Pene treba vedno posnemati. Ko-nečno prideni olju malo magnezije (na 3 kg olja 8 gr ma-gnezije), a med pridevanjem vrlo mešaj, ko se je olje z magnezijo kuhalo še jedno uro, je vzemi od ognja, malo pohladi ter vlij v cinasto ali pa svinčeno posodo. V njej naj ostane vsaj 3 mesece, da se dobro ustoji. Magnezija ima to prednost, da absorbira vse kisline iz olja ter se ž njimi vred poleže na dno posode. Nad njo postane pa olje popolnoma čisto. Tako olje daje izboren firnež, dokaj boljega, nego so firneži, ki so skuhani s svinčeno gladkino, svinčenim cinkom,  cinkovim  vitrijolom  ali s sorodnimi
407
sredstvi. Samo tam, kjer lakiramo temne barve in kjer ne gledamo toliko na trpežnost, se poslužujemo navadnih in hitro se susečih firnežev. Dober recept za tak firnež je nastopni:
V nov pocinjen lonec deni 1/2 kg očiščenega lane-nega olja, 4 gr smole (Judenpech), 32 gr svinčene glad* kine (Silberglatte), \6 gr surika (Mennige), 16 grr belega in 16 gr žganega (kalciniranega) vitrijola, vse fino stol-ceno. Lonec mora biti tolik, da drži vsaj še jedenkrat toliko, kakor znašajo opisane tvarine. Ko je olje vroče, se denejo tvarine vanj in ogenj se poveča. Ko začne olje kipeti, se vzame lonec od ognja, firnež se pomeša z železno palico, potem pa zopet k onju postavi, da vnovič vskipi. Na to se vzame od ognja ter toliko časa in tako močno meša, da se naredi mnogo pen, katere posnamemo. Potem se hladi in konečno skozi platneno cunjo precedi ter v steklenice napolni.                            (Dalje sledi.)
422
Obrtnija.
Lakiranje kovinskih izdelkov.
(Dalje.)
Kopaluv firnež. Raztolči 130 gramov finega belega kopala v droben prah, deni ta prah v nov, dobro pocinjen lonec, vlij nanj jedno žlico terpentinovega olja in dobro stresi, da pride ves kopalov prah s terpentinom v dotiko. Lonec postavi potem na žrjavico (žareče oglje), mešaj z leseno palčiko in glej, da se kopal počasi raztopi. Ko se je kopal popolnoma raztopil, vzemi lonec od ognja, pomešaj še parkrat, potem pa začni prilivati segreto terpentinovo olje, ko je kopal zgubil svojo hudo vročino. Olje s početka pridevaj le v kapljicah, potem pa uže smeš bolj močno vlivati, dokler vsa masa ne postane gosta kakor kak sirup. Tedaj postavi lonec zopet na žareče oglje in ko začne tekočina kipeti, ji prilij, vedno mešaje, razgretega lanenega firneža. Pri tem je treba biti previdnim, da se kaj ne vname. Ko je tako nastali kopalni firnež še gorek, ga precedi skozi dvojno platneno cunjo v suhe flaše. Omenjamo še, da lahko kopalov firnež razredčimo s terpentinom in sicer smemo brez škode pri-liti jedno tretinjo terpentinovega olja.
Lep bel kopalov firnež dobimo na nastopni način. Vzemi 64 gramov belega benečanskega terpentina, segrej ga v porcelanasti posodi v pečni cevi toliko, da se kuha, tekočino vlij previdno v nov lonec, v katerem je do jedne tretinje kakega močnega luga, (samo kalijev lug ne sme biti). To zmes kuhaj jedno uro, potem jo shladi in lug previdno odlij. Na to kuhaj terpentin še jedno uro, a s čisto vodo. Dobro je, če se kuhanje s čisto vodo tri do štirikrat ponavlja. Potem je terpentin popolnoma očiščen. Od tega očiščenega terpentina vzemi 16 gramov, deni ga z fino stolčenim belim in prozornim kopalom v močno stekleno posodo (kupico za pivo) ter postavi posodo v slamnatem svitku v lonec, ki je napolnjen z vodo. Krog stekla zabaši tudi še slame, tako da stoji trdno v loncu. Nad vodo naj moli kake 5 cm, da ne more voda vanj. Lonec postavi na kozi nad žareče olje in glej, da začne voda vreti. Kolikor se vode izpari, toliko jo je treba sproti prilivati. Ko se začne kopal topiti, ga mešaj s segreto stekleno palčico in ko se je popolnoma stopil, prilij segretega terpentinovega olja in pozneje lanenega firneža, vsacega približno jedno tretino. Ko je vse še parkrat povrelo, vzemi lonec raz ogenj, precedi gorko skozi platno in firnež je gotov.
(Konec sledi.)
431
Obrtnija.
Lakiranje kovinskih izdelkov.
(Konec.)
Angleški lak. Stolči 32 gramov rumenega jantara (Bernstein), ravno toliko gumijevega laka (Gummilack), 2 grama zmajeve krvi (Drachenblut), 1 gram finega žef-rana in deni te prahove z dvesto gramov alkohola v stekleno posodo, katero zavežeš z mehurjem. Mehur prebodi z iglo, ki pa naj ostane v luknjici. Flašo postavi v lonec, ki je z vodo napolnjen kakor smo to opisali pri kopalu. Segrevati ne smeš premočno. Tam pa tam potegni iglo iz mehurja in flašo dobro stresni. Produkt, katerega hočemo s tem lakom prevleči, se mora jednakomerno in tako močno segreti, da ga komaj še moremo prijeti z roko, potem vlij malo laka v porcelanasto posodo ter s širokim čopičem hitro prevleči, ne da bi močno pritiskal. Če-tri do štirikrat prevlečeš, ima produkt zlato barvo.— Pri lakiranji belega pleha je treba vzeti več žefrana in zmajeve krvi, kakor smo zgoraj navedli. —
Lak za železne in medene (mesingaste) posode, ki nadomešča pocinjenje. Stopi 133 ljz grama kopala v dobro pocinjenem in pokritem loncu nad ogljem, nad katerim imej lonec toliko časa, da teče kopel kakor voda iz palice. Potem vzemi lonec raz ogenj, vlij na shlajeni kopal 266 2/3 grama terpentinovega olja, potem pa kuhaj oboje nad ne prehudim ogljem in v dobro pokritem lonci. V vročo zmes vlij ravno toliko vrelega la-nenega firneža, mešaj še nekaj časa in pricedi konečno še vročo zmes. Kovina se segreje, z lakom prevleče, na toploti posuši in to se ponavlja 3 do 4 krat. Ko smo zadnjikrat prevlekli, se predmet toliko segreje, da se začne lak kaditi in da postane temno rujav. Ko se po-tipa s prstom, ne sme pikati. Tedaj je delo končano. Vrela voda, alkohol, ocet in celo razredčena kislina ne škoduje temu laku.
Črni kopalov firnež za plehnate peči. Dobro razbeljene saje (Kienruss) zdrgni s kopalovim firnežem, razredči dobljeno barvo z istim firnežem in precedi jo skozi platneno cunjo. Peč treba toliko segreti, da se skoraj ne more z roko prijeti. Potem se prevleče z opisanim firnežem  in vzdrži v tej  toploti,  da  firnež več ne pika.
Prebarvati je treba peč ne tak način vsaj štirikrat. Vročina je lahko zmiraj hujša.
Kopalov firnež za kovine. Razstopi male koščeke kopala s tretinjo kapaivnega balzama (Copaivbalsam) pri ne hudi vročini, prideni vroči masi polovico toliko lane-nega firneža, kakor si vzel kopala in dobro premešaj. Pri porabi se firnež lahko meša s terpentinom.