Gospodarske stvari. Vnete kite na konjskej nogi. Vaetki kit ia 7e?.ko7 na aogab ae 8koraj izključljivo le j.ri koajib pokazujejo ia sicer od kolena ia skoka aa yzdol. OJ mesta, aa kterem se taki vnetki aabajajo, dobivajo tudi različaa iiaeaa. Raz^itek teb 7aetko7 je precej nagel. Žival ohromi ia kmalo boleao roesto oteče, in je pri potipu z roko oso:bo ali celo topo čutiti. Na^adna je olekliaa le bolj iualega obscžka. To je piavi kitini ali tetivai vaetek. Včasih je mesto meliko ali pa aapeto ia dobi yčas;b večo razširjate^. To je potem 7aetek kitioe aožnice in nabor gaojae 7ode. Maogokrat ae prigodi, da se ae tndi bližaji mcbki delki, koža ia celičaa tkaaiaa vnaaiejo ia 7 tem slučaji jo cel ud otekcl. Otekliaa le počasu pojema ia le prav redkokiat popolaoma pieaiiae. Navadao se iz otekliae cedi tckočiBa, aaredi se guaipa, ki a časom trda postaae ia kitc se z nožnico zarastejo med seboj. Vaetki premioejo ia mrzla, osoraa otekliaa ostaae, ki pa ne boli. Veasib taka otckliaa niina aobeaega poraeaa 7f,aaih pa je tudi treba žival dolgo časa yarovati ia 7eadar se otekliaa zopet pokaž.e ia kite celo krajše poataaejo ild. Kako pa taki 7aetki Bastaaejo? Nara^ai 7zrok je ta, da se kite ali 7ezki pretegBejo, bodi 8i, da koaj krivd stopi, izdrkae itd. Mnogokrat so tadi zvunanji, mehanieni vzroki krivi a. pr. da se koaj tako ali tako aa aogo vdaii, ob vozne yerige drgae itd. Da 8e bolezea ozdra^i, rabi se spr^a S7i'ačeaa yoda, ilovični okladki, pozneje tudi hladivaa, razdeljajoča zdravila. Po noči se aamaže aoga z mažo iz žiyega srebra, Pozaeje, ko yaetek že ackoliko poaeba, rabijo se razielivoe maže, tulačni okladki iz senen.skili diobiaje? iltlv ali tudi drugi draživni ia lazdolivni pdiiidčki. Ce je Biogoče, pray dobro jo tudi aogo aa boleuem aiestu oviti 7 po^oje, kar posebuo takrat dobro de, če se je gaojaa yoda y kitiae aožnicc razlila. Če 8C je pa dcbela guaipa popolaoma razvila iu pra7 trda postala, tedaj ae treba draživuib in razdeiivuib niaž, ostrib niaž, Haštrov ali celo razbeljeaega železa. Sprya mora žival iuicti popolaoma mir, pozaeje pa lc polagoiaa ia vanio se vpregati. Kalno žganje očistiti je aayadno zadosti ga 8kozi ogljeyje precediti. Veadar pa je tudi mogoče druge či»tiyue poaiočke rabiti, kterih si ali labko aami aapra^imo ali 7 lekaraici aapraviti damo. Vzarae se 560 grarao7 kiistalizovaae žveplcaok sle ilove prsti, iaieauje se tudi koBceatriraai ali razpustljivi galua ia se v vodi raztopi, tako da je 7se tekočifle ravao za liter. Od te tekočiae ae da k 7sakema hektolitru žgauja 01 litra ali 100 kubičaih ceat:metrov. Na to ae 350 graraov ogljeaokislega kalija ali potoycga pepela 7 čiati 7odi raztopi ia tako dolgo z yodo zalija, da je tudi ravno jedea liter. Od te raztopliae 8e da tudi 01 litra k ysakeaiu bektolitra žgatija, ki ga bočerao ačistiti, ga pra7 dobro preraešamo, potem ko je bilo prvo čistilo žgaaju pridjaao jb medaj pray dobro poiaešaao. Vsled aiedsobaega deloyanja obeh raztoplia se ilova prst aa duo 7sede ia 7se kalne tvariae y žgaaju za seboj aa dno 7zaaie, tako da žgaaje y Bekterib daeh postaae čisto ia svitlo ko ribje oko. Da se od žgauja pa nič ae pozgubi, se raore yae to, kar je aa dao kalaega še tudi precediti skozi klobnče^iao. Tudi likeri se dajo na povedaai aačia čistiti, samo je trcba (lelj časa, da se ilova prat 7 ajib Ba dao 7sedc. Žgaaje ali liker ae dobi7a nobenega tujega aepiijetuega okusa, če se opisaao iu odcaerjeao moožiuo diluje. Lo pcpelaa ysebiaa izčiščeae tekočiae 8e za troho za 0 4V/o poyiša. Pepel obstoji iz ž^epleao kislcga kalija. Za čisteaje kislih tekočin, kakor za jesib, yiflo itd. se pa ta poaioček ae da rabiti.