Poro~ilo o delu Zveze dru{tev
pedago{kih delavcev Slovenije 
(ZDPDS) v letu 2005
ZDPDS se kot del civilne dru`be aktivno vklju~uje v aktualna dogajanja na
podro~ju vzgoje in izobra`evanja. Najpomembnej{e oblike njenega delovanja so:
– zagotavljanje stalnega izhajanja revije Sodobna pedagogika,
– organizacija strokovnih in znanstvenih sre~anj,
– organizacija razprav o aktualnih temah,
– dajanje pobud za re{evanje problemov na podro~ju vzgoje in izobra`evanja
in razvoja pedago{kih ved,
– koordinacija dela dru{tev, ki so v~lanjena v zvezo.
O izhajanju revije, njenem konceptu in vsebini letnika 2005 je pripravljeno
samostojno poro~ilo glavnega in odgovornega urednika, zato tega ne obrav-
navamo v tem poro~ilu.
V letu 2005 je bilo te`i{~e dejavnosti ZDPDS povezano z znanstvenim posve-
tom na temo Zgodnje opismenjevanje – opismenjevanje od vrtca do univerze.
Posvet je bil od 1. in 2. aprila v Kranjski Gori, udele`ilo pa se ga je okoli 120
udele`encev. Posvetovanje je bilo namenjeno predvsem vzgojiteljem, u~iteljem,
svetovalnim in drugim strokovnim delavcem ter ravnateljem v vrtcih, osnovnih
in srednjih {olah. Ve~ kot polovica udele`encev je na posvetu sodelovala z
referati, poro~ili in drugimi pisnimi prispevki. Gradivo posveta je bilo objav-
ljeno v posebni {tevilki Sodobne pedagogike in prilo`nostnem zborniku z
naslovom Zgodnje opismenjevanje – opismenjevanje od vrtca do univerze. Cilji
posveta so bili: analiza konceptov in dose`kov na podro~ju pismenosti, izmenja-
va izku{enj, soo~anje razli~nih predlogov, kako izbolj{ati stanje v opismenje-
vanju v celotnem izobra`evalnem sistemu, {e zlasti do konca obveznega {olan-
ja. Osrednji namen posveta pa je bil pripraviti predloge: a) strokovnim svetom
za ustrezne kurikularne re{itve, b) ministrstvu za {olstvo za zagotavljanje us-
treznih pogojev c) ZZ[, CPI in ACS za razvijanje specialnodidakti~nih vidikov
zgodnjega opismenjevanja in izobra`evanja vzgojiteljev/u~iteljev in ~) vrtcem in
{olam za kakovostnej{e delo.
Tematika posveta in problemi za razpravo:
1. Kak{ni so pogledi glede pomena dolgoro~nih u~inkov zgodnjega opismen-
jevanja in posledic, ki jih ima skozi celotno obdobje {olanja? Ali se zgodnje
opismenjevanje izra`a v stopnji funkcionalne pismenosti posameznika
skozi vse `ivljenje?
2. Kako naj se vrtci odzivajo na to, da se ve~ina sodobnih otrok zelo zgodaj
sre~a s pisnimi simboli, pisavo in se `e kot mal~ki in v zgodnjem otro{tvu
znajdejo v simbolnem svetu znakov?
3. Ali lahko gledamo danes na pismenost kot na prvo med splo{nimi kompe-
tencami, kot na temeljno orodje, ki omogo~a vstopanje v svet znanja in
162 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006

gibanje v njem? Ali se to spoznanje izra`a v ciljih opismenjevanja skozi na{
{olski sistem, je opismenjevanju posve~eno dovolj pozornosti, ~asa, skrbi za
kakovost in otrokovih sil v primerjavi z drugimi cilji {olanja? Kako je s
funkcionalno pismenostjo, so v {olskem sistemu tudi vzroki za slabe dose`ke
slovenske populacije v mednarodnih primerjavah? Usmerjenost na
funkcionalno pismenost prina{a nekatere prednosti in izzive v {oli–toda ali
lahko tudi slabosti in nevarnosti?
4. Kako razumeti pismenost v naj{ir{em pomenu? To {e zdale~ ni ve~ le »poz-
navanje in raba ~rk«, sem sodijo govorno, pisno razumevanje in izra`anje,
znanje tujih jezikov, uporaba sodobnih informacijskih sistemov in {tevil-
skih odnosov, govori se tudi o moralni, dr`avljanski pismenosti in podobno.
Katerim ciljem opismenjevanja namenjamo od vrtca do univerze dovolj ~asa
in truda, kateri so pre{ibko zastopani?
5. S tega vidika `elimo pretresti slovenske kurikularne dokumente in prak-
so na vseh stopnjah {olanja, od vrtca do univerze. Posebna pozornost bo na-
menjena kurikulu za vrtce. Ali postavlja dovolj jasne standarde ali preve~
prepu{~a vzgojiteljem? Kak{na so mnenja med vzgojitelji o opismenjevan-
ju v vrtcu, kak{ne prakse so se razvile glede na razli~ne `elje in pri~ako-
vanja star{ev?
6. Kako je s cilji opismenjevanja v vseh treh ciklih devetletke in razli~nih
vrstah srednjih {ol, kak{ne so konceptualne re{itve, je opismenjevanju dano
potrebo te`i{~e glede na druge kompetence in cilje, so zastopani klju~ni cilji,
ki izhajajo iz sodobnih pogledov na opismenjevanje?
Klju~ne ugotovitve in pobude posveta:
– Pismenost je eno od klju~nih orodij pridobivanja in uporabe znanja, zato je
ta cilj aktualen na vseh stopnjah izobra`evanja.
– Pismenost je treba razumeti v naj{ir{em smislu, poleg jezikovne vklju~uje
tudi matemati~no, medijsko, tehni~no, ra~unalni{ko, informacijsko, social-
no in eti~no pismenost.
– Pismenost je cilj, ki mu morajo posvetiti posebno pozornost in vlogo vsi
kurikularni dokumenti na vseh stopnjah izobra`evanja.
– Mednarodne primerjave {olskih u~inkov ka`ejo, da se skrb za na~rtno razvi-
janje pismenosti v naj{ir{em pa tudi v o`jem pomenu besede, torej v pomenu
pisne rabe simbolov, uporabe ~rk in pisave, pomika v obdobje zgodnjega
otro{tva in se za~enja organizirano `e v vrtcih; ka`e se tudi kot pomikan-
je vstopa v {olo v zgodnej{e obdobje ob spoznanju, da ima opismenjevanje
dolgoro~ne pozitivne u~inke na otrokov razvoj in njegovo uspe{nost v pri-
dobivanju in uporabi znanja.
– Ministrstvo za {olstvo in {port ter ministrstvo za visoko {olstvo, znanost in
tehnologijo naj bi z razpisom raziskovalnih, evalvacijskih in razvojnih pro-
jektov prioritetno spodbujala na~rtno spremljanje opismenjevanja in ana-
liziranje dose`kov, ki jih na tem podro~ju omogo~ajo program devetletke in
novi izobra`evalni programi v srednjem izobra`evanju, zlasti v poklicnem
in strokovnem {olstvu.
– Strokovni svet za splo{no izobra`evanje in Zavod RS za {olstvo naj bi za
Poro~ila, ocene 163

nadaljnje razvijanje koncepta in spodbujanje nastajajo~e pismenosti s
kurikulumom za vrtce in tudi z izvedbenim gradivom (priro~niki) prou~ila
mo`nost za jasnej{o in konkretno opredeljene cilje zgodnjega opismenje-
vanja in omogo~ila ob bogatitvi jezikovnega okolja z igro in dejavnostmi tu-
di uporabo pred{olskemu otroku primernih oblik formalnega u~enja opis-
menjevanja.
– Strokovni svet za splo{no izobra`evanje naj bi posebej pozorno prou~il in
analiziral rezultate prou~evanj o opismenjevanju v prehodu med vrtcem in
osnovno {olo in prvi triadi devetletke. Pregled prakse in kurikularnih doku-
mentov ka`e, da v tem prehodu ni kontinuitete, saj zlasti prvi razred de-
vetletke ne gradi na dose`kih vrtca, temve~ na ni`jih standardih. To lahko
pomeni, da cilji in standardi opismenjevanja v prvi triadi niso smiselno po-
razdeljeni v vsa tri leta in se zato te`avnost neenakomerno stopnjuje v
drugem in tretjem razredu; ocene so, da standardi in cilji opismenjevanja
v prvem razredu podcenjujejo zmogljivosti otrok na tej razvojni stopnji.
– [ola mora zapolniti primanjkljaje, ki nastajajo v pismenosti otrok zaradi
razli~ne stimulativnosti njihovega govornega in kulturnega okolja.
Strokovni svet za splo{no izobra`evanje in strokovni svet za poklicno in
strokovno izobra`evanje naj bi koncept jezikovnega opismenjevanja, pred-
vsem njegove operativne cilje v vrtcu, osnovnih, poklicnih in strokovnih
{olah, dosledneje kot do zdaj izpeljala iz na~ela funkcionalnega jezikoslov-
ja. Koncept naj bi zagotavljal in spodbujal razvoj komunikacijskih zmo`nos-
ti in omogo~al z ustreznimi oblikami prakti~nega u~enja aktivno jezikovno
rabo, s ~imer bi nadomestili slovni~ni koncept jezikovnega pouka.
– Strokovni svet za splo{no izobra`evanje, strokovni svet za poklicno in
strokovno izobra`evanje in strokovni svet za izobra`evanje odraslih naj v
medsebojnem usklajevanju v celotnem {olskem sistemu uveljavljajo pis-
menost v naj{ir{em pomenu besede. Zagotovijo naj vgrajevanje pismenos-
ti kot generi~ne kompetence v kurikulum za vrtce in v u~ne na~rte vseh
predmetov v osnovni in srednji {oli. Poleg jezikovne pismenosti naj kuriku-
larni dokumenti spodbujajo stalno in na~rtno uvajanje u~encev in dijakov
v socialno, matemati~no, medijsko, informacijsko, tehnolo{ko in razisko-
valno pismenost. Spodbujanje pismenosti mora biti cilj in naloga vseh
u~iteljev in drugih sodelavcev v pedago{kem procesu in vseh s {olo sodelu-
jo~ih ustanov, predvsem knji`nic.
– Za celostno uresni~evanje ciljev na podro~ju pismenosti je treba priskrbeti
gradivo in priro~nike za delo vzgojiteljev in u~iteljev.
– Usposabljanje vzgojiteljev in u~iteljev za opismenjevanje je v dosedanjih
{tudijskih programih pedago{kega izobra`evanja podcenjeno glede na
sodoben pomen ciljev opismenjevanja. Svet RS za visoko {olstvo, univerze
in posebno pedago{ke fakultete, filozofska in druge fakultete, ki izobra`uje-
jo u~itelje, naj bi v prenovi pedago{kih {tudijskih programov v bolonjskem
procesu s koordinirano dejavnostjo zagotovili vi{jo raven usposobljenosti
vzgojiteljev in u~iteljev tudi za opismenjevanje. Razvoj pismenosti v
naj{ir{em pomenu besede je prednostna naloga izobra`evalnega podro~ja
164 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006

in skupna naloga vzgojiteljev in u~iteljev vseh strokovnih predmetov.
V letu 2005 je ZDPDS na~rtovala ve~ji znanstveni posvet na temo
UPO[TEVANJE DRUGA^NOSTI – KORAK K [OLI ENAKIH MO@NOSTI.
Cilji posveta so zlasti analizirati razumevanje na~ela »druga~nosti« u~encev v
teoriji in praksi. Posvet je bil zasnovan tudi z mednarodno udele`bo. Tematsko
naj bi poglobil poglede na {tiri »kroge« druga~nosti, ki so pomembni za {olo, in
sicer socialni in kulturni krog, posebnosti udele`encev s posebnimi potrebami
in kako se v sodobni {oli ka`e razli~en polo`aj otrok, u~encev in dijakov glede
na spol.
V letu 2005 naj bi tudi okrepili sodelovanje med dru{tvi, ki so v~lanjena v
zvezo, zlasti z odzivanjem na aktualna vpra{anja s podro~ja razvoja {olstva in
organizacijo skupnih strokovnih in znanstvenih sre~anj.
Dr. Zdenko Medve{
predsednik ZDPDS
Poro~ila, ocene 165