igitalni model reliefa - l. del: oretične osnove in uporaba MR-ja (Mateja Rihtaršič, Zmago Fras, FAGG, Ljubljana 1991) Sodobne strokovne literature, ki bi posegala na področja fotogrametrije in/ali prostorske informatike v slovenskem jeziku praktično nimamo. 'Zato smo se na FAGG, Katedri za fotogrametrijo in kartografijo, odločili, da bomo z nizom strokovnih publikacij poizkusili vsaj deloma zapolniti nastalo praznino. V septembru 1991 smo izdali prvo izmed načrtovanih knjig, in sicer učbenik „DIGITALNI MODEL RELIEFA- l. del: Teoretične osnove in uporaba DMR", avtorjev Mateje Rihtaršič in Zmaga Frasa. Z n}im želimo predstaviti DMR, kakršnega poznajo danes v razvitih zahodnih državah ter njegov naraščajoč pomen pri reševanju številnih, na prostor vezanih nalog in problemov. Učbenik je naprodaj v knjižnjici FAGG, Jamova 2, Ljubljana. Obsega 150 strani in je bogato opremljen s črno-belimi in barvnimi grafičnimi prikazi. Poleg študentom geodezije, ki si lahko z njim pomagajo pri študiju iz predmetov fotogrametrije, daljinskega zaznavanja in kartografije, je namenjen vsem, ki bi si pri svojem delu z digitalnim modelom reliefa (DMR-jem) lahko pomagali in ga želijo zato podrobneje spoznati. Ker je tematika izredno obsežna, smo se odločili, da bomo v njem predstavili teoretične osnove, razumljive širokemu krogu ljudi in tudi vsem negeodetsko izobraženim strokovnjakom. Zaradi tega smo vključili tudi nekaj osnovnih pojmov o fotogrametriji, ki so geodetom dobro poznani in so tu namenjeni predvsem ostalim bralcem. Poleg tega smo se izognili matematičnim formulacijam posameznih problemov, ki so v splošnem med strokovnjaki dobro poznane, kvalitetno rešene in jih lahko zasledimo v številnih strokovnih revijah. V 13-ih poglavjih so podrobneje obrazloženi: l. Zgodovinsko ozadje: o razvoj DMR-ja (definicija, osnovne oblike in klasifikacija DMR-ja) o komponente sistema od zajemanja podatkov do uporabe DMR, 2. Zajemanje podatkov: o iz obstoječih načrtov ali kart (ročno '.?ajemanje, digitaliziranje, skaniranjem, določitev geomorfoloških oblik) • terenska merjenja (tahimetrična izmera, inženirske meritve) • z daljinskim zaznavanjem (zajemanje podatkov s klasičnih in digitalnih aeroposnetkov ter satelitskih slik), 3. Modeliranje DMR-ja: o značilnosti in konstrukcija pravilnega kvadratnega grida DMR-ja Geodetski vestnik 35 (1991) 4 • značilnosti nepravilnih gridov DMR-ja in konstrukcija nepravilnega omrežja trikotnikov (TIN) • značilnosti „progressive, selective in composite sampling" metod zajemanja in vzpostavitve DMR-ja • modificiranje in predelava baze DMR-ja, 4. Računalniško podprta predstavitev zemeljskega reliefa: • osnovno o algoritmih za prikaz zemeljske površine (splošni pogoji pozidanih površin, splošno o interpolacijah, aproksimaciji ter algoritmih za razpoznavanje in določanje strukturnih linij) • produkti DMR-ja (konstrukcija in prikaz izohips, senčenje, izdelava 3D prikazov, določitev in prikaz naklonov terena, enakih višinskih pasov, itd.), 5. Analiza natančnosti in z~nesljivosti DMR-ja: • zajemanje podatkov in njegov vpliv na natančnost DMR-ja • natančnost posameznih točk DMR-ja • natančnost DMR-ja kot celote • natančnost posameznih produktov DMR-ja, 6. DMR računalniška tehnologija: • oris razvoja računalniške in informacijske tehnologije • računalniška tehnologija in fotogrametrični instrumenti (osnovno o analognih, hibridnih, analitičnih in digitalnih fotogrametričnih sistemih) • pomen in uporabnost mikroračunalnikov o načini hranjenja podatkov • DMR programska oprema (osnovni pojmi in predstavitev sistemov PROSA, HIFl88 in SCOP), 7. Nadaljnji razvoj DMR-ja: • uporaba letalskih laserskih profiliranih sistemov • interaktivna on-line vzpostavitev DMR-ja • avtomatsko off- in on-line zajemanje podatkov na osnovi obdelave digitalnih slik in iskanja konjugentnih parov žarkov, 8. Uporaba DMR-ja v okviru: • geografskih in zemljiških informacijskih sistemov o kartografije (avtomatizacija posameznih korakov in celotnega procesa izdelave · kart, digitalna karta) • prostorskega planiranja o geodezije (absolutna orientacija aeroposnetkov in digitalnih slik na osnovi DMR-ja, digitalni ortofoto posnetek in DMR), 9. Pregled aktivnosti na področju DMR-ja v praksi: • stanje DMR-ja v svetu • stanje DMR-ja v Sloveniji (DMR 100/500 in njun pomen, uporabnost ter pomanjkljivosti, razpoložljiva stroJna in programska oprema, razvojni trendi). Mateja Rihtaršič Geodetski vestnik 35 (1991) 4