Št. 20. PoStnlna plačana v gotovini. V Liublianl, dne 18. maja 1922. Leto IV. Glasilo ..Samostojne ^ kmetijske stranke za Slovenijo M Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno. . ............... ; ; . . Din 12-60 Poluletno.................... Din 6*25 osamezna številka...............Din 0.60 »t, pomagaj «1 ■< in svoje itallS&e v dpžavl aj al sam! Inserati: 1 nun inseratnega stolpiča stane za: male oglase................... uradne razglase .............. reklame..................... Din 0'25 Din 0-40 Din 0-60 Uredništvo in upravniStvo lista |e v Ljubljani na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca). Naš nenapisani program. Najmerodajnejši in najsilnejši agitator vsake stranke je njen program, zakaj dokaz njene upravičenosti je. Zato so že od nekdaj vse resne stranke posvečale vso slab izdelavi svo-. jega programa, zato je dober program ponos stranke. Toda tudi pri najboljši volji ni mogla nobena stranka izdelati svojega programa tako, da bi obsezal vse njene želje in vse njene zahteve. Preraznolično je življenje in preveč se menjajo v njem ljudske potrebe. Zategadelj bo vedno,-in povsod imel veljavo poleg napisanega programa tudi nenapisani program stranke in v marsičem celo bolj. Naj bo napisan kak program še tako jasno, vendar ne bo nikdar tako prodrl v široke ljudske sloje kakor oni nenapisani program, ki je kras vsake stranke, ki je oče vsem napisanim programom. Delo razuma je napisani, delo čustva pa nenapisani program, in to je velika sila nenapisanega programa, to je njegova največja privlačna moč. Prednosti nenapisanega programa pa so še drugod. Dočim obravnava napisani program samo tisto, kar hoče.izvesti stranka v bližnji bodočnosti, teži nenapisani program le za daljšo bodočnostjo. Zaradi tega je nenapisani program širokogruden, zaradi tega je visok njegov cilj in zaradi tega mu je tuja vsaka malenkost. Iz istega vzroka pa je nenapisani program tudi skoraj večen. Padajo vlade, uničujejo se stranke, umirajo narodi, toda vedno svež in vedno nov je nenapisani program, kajti v tistem hipu, ko pride na papir, že tudi razširi svojo vsebino. Zato je nenapisani program in-diskutabel, vzvišen nad vsako razpravo, nedosegljiv za trdo besedo. Le v najskritejšib kotičkih srca počiva, vsem neviden, toda vedno živ in vedno pripravljen, osvojiti si svet. In vselej se to zgodi, kadar pride človek-velikan, ki z božjo besedo in plemenitim vzgledom vzbudi najsvetejša čustva ljudi ter ustvari mahoma orkan, ki stare v prah vse, kar se ma zoperstavlja. Vse revolucije so plod nenapisanega programa, vse pridobitve človeštva sad njegove sile. Zategadelj je za notranjo moč in pravilnost stranke nenapisani program bolj merodajen kakor njen napisani program, zakaj neusmiljen sodnik njenega dela je in najnatančnejši kazalec njene zaslombe v ljudstvu. Naj bo kaka stvar stokrat v skladu s pisanim programom stranke, |judstvo jo bo vendarle obsodilo, če čuti, da je napačna. Ne pomaga nobeno dokazovanje, kajti čustvo odloči. To izrabljajo z vso pridnostjo razni demagogi in hujskači, ki računajo le na instinkte mase, ki licitirajo navzdol. Toda ravno spričo tega, ker so demagogi in prazni hujskači, ne vedo, da je nenapisani program vedno le pozitiven in nikdar negativen, da vsebuje koncem koncev vedno le to, kar ljudstvo hoče in nikdar tega, česar ljudstvo noče. Zadnja in poslednja želja ljudstva je, da bodi na zemlji en hlev in en pastir, da bodi konec vseh prepirov, da vladajta mir in ljubezen. Zaradi tega so vsa velika gesla vseh revolucij pozitivna, življenje poudarjajoča. Ne tisti, ki seje nezadovoljnost, je nosilec nenapisanega ljudskega programa, temveč tisti, ki nezadovoljnost z delom ubija. To je ideja onega nepremagljivega programa in to odlikuje naš nenapisani program. Tedaj, ko ie prvi človek prijel za plug, tedaj je nastal naš nenapisani program in nikdar več ni ugasnil. In živel je v starem Rimu prav tako, kakor med starimi Slovani ter zmagoval je ravno tako med Nemqi, kakor zmaguje danes med nami. Iz ljubezni do zemlje izhaja in od nujnosti poljedelskega dela je posvečen. Ker vsi umremo lakote, če zaštrajka kmetovalec, zato kmetovalcu njegovo pravico! Ne suženj drugih, temveč dobrohoten oče vseh je kmetovalec, ne brezpravna para, temveč zakonodajalec je. To je naš nenapisani program, to je naš evangelij, ki živi, odkar živi kmetovalec, in ki umira s poslednjim kmetovalcem, s poslednjim človekom. Neizmerno trpljenje in izkoriščanje kmetskega prebivalstva vsega sveta pa mu je dodejalo še eno točko: Nikdar ne pride kmetovalec do svoje pravice, če ne bo sam delal zanjo, kajti Vedno bo ociganjen od drugih, vedno osleparjen od laži-prijateljev. To s krvjo in znojem kupljeno spoznanje je zato osnovna misel vseh kmetskih strank, je jedro tudi SKS. In zato, bratje, smo nepremagljivi! Tako velikanska in neizmerna sila je v našem programu, da nihče v Sloveniji niti ne poizkuša, da bi ta program ovrgel. Nikdar in nikoli še niste doživeli, da bi kdo napadel ali celo obsojal naš nenapisani pro gram, da bi kdo nastopil proti vogelnim kamnom Stare pravde, temveč vedno in vselej so se le zaletavali v naše voditelje, v našo taktiko. Ker vsi nasprotniki predobro vedo, da so brezsilni proti onemu čutenju, ki se vzbuja v narodu, zato hočejo ubiti one, ki vzbujajo v narodu to čutenje, ki mu nosijo ljubezen do kmetske misli. Odtod tista ostudna gonja proti našim voditeljem, odtod vse tiste ogabne klevete. Pastirja bi radi ubili, da bi razkropili čredo, zakaj tedaj bi izginila kmetska misel in oni bi ostali gospodarji. Popolnoma napačen račun in brezupno početje! Kmetska misel je že bila, ko še ni bilo njih in nas ter ostala bo, ko ne bo nas ne njih. Vseeno, kako se imenuje, toda večna je njena vsebina! In čeprav nenapisan, je tudi ta naš program jasen in vsem razumljiv in ob vsaki priliki točen kažipot, kajti vedno imamo pred očmi le enega, tistega, ki ustvarja dobrine, in njegova pravica je naša zvezda vodnica. Naj pride katerokoli vprašanje, vselej je naše stališče trdno, ker stojimo na zemlji. Nobeni viharji ne morejo zrušiti nas, kajti prej bi morali zrušiti zemljo. Zato je samozavest med nami, zato nas ne premoti nobeno kričanje in kakor star krmar vodimo mirno svojo ladjo skozi valovje življenja. Nobena druga stranka v Sloveniji nima tako silnega nenapisanega programa kakor mi. tega je zmagal nauk preprostega Mogla bi ga imeti SLS. Toda v mizarjevega sina iz Nazareta, zaradi 1 tistem hipu, ko je nastala, ga je tudi že zatajila, kajti zavrgla je krščanstvo in božji nauk, da bi mogel zavladati klerikalizem. Z ljubeznijo je osvojil Kristus svet, z nasiljem ga hoče SLS. Z resnico je premagal Kristus vse, z lažjo hoče zmagati SLS. Ne zaradi sebe, temveč zaradi blagra ljudi se je dal križati božji sin, samo zaradi svojega blagra bi SLS. tudi križala druge. «Kvišku srca!» je bil Kristov nauk, licitacija navzdol je nauk SLS. «Moje kraljestvo ni od tega sveta*, je dejal Kristus, toda SLS. je izpremenila to božje geslo v: «Moje kraljestvo je le od tega sveta». V vsem in povsod je zatajila SLS. osnovo svojega programa in zato je njen konec neizogiben, četudi jo danes še držita njena gospodarska moč in duhovni ška organizacija, zakaj spoznanje raste. In slabši od našega programa je nenapisani program vseh socialističnih strank. Kakor je pravilen njegov glavni stavek: delavec in njegova pravica, tako pa je nezadosten in napačen, ker mu ni dodejana ljubezen do dela. Pri nas je ljubezen do zemlje bistvena, pri njih je ljubezen do dela postranska stvar. Mi, ki ohranjamo vse, hočemo biti le dobrohoten oče vseh, oni pa hočejo biti neizprosni diktatorji. Naša misel je večja, ker jo poveličuje ljubezen. Čisto reven in prazen pa je nenapisan; program raznih drugih strank, narodnih socialistov, demokratov, republikancev in avtonomistov, kolikor tak program sploh obstoja. Ali nejasen in meglen, ali ozirajoč se le na trenutno gmotno korist ali pa enodneven in vpoštevajoč samo zunanjost. Kaj naj vendar rečemo o programu, kateremu je začetek in konec le republika, nevažna zunanja oblika vlade. Kakor hitro doseže svoj cilj — in ta vendar ni tako težaven, saj imamo republik vse polno — je tudi že konec republikanskega programa. Kaj naj v republiki še naprej agitira za republiko republikanski program? Slabšega izpričevala pač ni mogel dati samemu sebi dr. Novačan z ničemer, kakor s tem, da je zamenil bogat zemljoradniški program s praznim radičevstvom. Storil je tedaj svoj politični samomor. Ali pa še bolj revni avtonomisti, ki imajo po zakonu o samoupravah kot svoj edini adut le še malenkostne prepirčke zaradi velikosti in obsežnosti avtonomije, dočim je ljudska potreba vse drugje. Vsi ti majhni politični otroci mislijo sicer, da s kričanjem o korupciji, centralizmu itd. prikrijejo svojo revščino, toda pri tem pozabljajo, da so tuji grehi le slabo figovo pero, ki ne prikrije lastne nagote. Ne od napak drugih, temveč od lastnih vrlin živi močni. In prava resnica se spozna tudi tedaj, kadar ni*primerjana z lažjo. Naš nenapisani program nam daje ono silo, ki živi sama od sebe. Naš nenapisani program izpričuje resnico, ki se spozna sama od sebe. In naš nenapisani program daje moč nam vsem, da bomo izpolnjevali svoj napisani program ter ga stalno izpopolnjevali, zakaj nas nenapisani jrogram je naša misel. V trpljenju ireizkušena, v boju utrjena je naša cmetska misel, z delom mora biti poveličana. Bratje, to pa je Vaša naloga! Shodi »Samostojne kmetijske stranke". Dne 21. maja ob 9. uri dopoldne bo shod v Brežicah. Govorili bodo tovariši: minister Pucelj, poslanca Rajar in Urek in zastopnik obrtnikov Filip Ogrič. Dne 21. maja ob treh popoldne bo shod na Raki, kjer bodo govorili tovariši: minister Pucelj in poslanca Rajar in Urek. Dne 21. maja bo shod na Unca. Na shodu bo poročal poslanec tovariš Kušar. Dne 21. maja priredita tovariša poslanca Dobnik in Mrmolja po rani sv. maši shod v Mali Nedelji. Dne 11. junija bo shod v Sevnici pri tovarišu županu Lamperju ob 8. uri zjutraj za sevniški in krški okraj in za druge kraje ob Savi. — Dne 11. junija bo shod v Kozjem ob dveh popoldne za kozjanski okraj in okolico. — Na teh dveh shodih bodo poročali tovariši: minister Pucelj in poslanci Urek, Rajar, Mrmolja in drugi. S tem vabimo tovariše kmetovalce vseh strank, naj pridejo v obilnem številu na te velevažne shode, ki bodo ob vsakem vremenu. V boj za Staro pravdo! Načelništvo SKS. Sli od v Središču. Dan sodbe je bila pretečena nedelja za novopečenega republikanca — gospoda drja. Novačana. Da bi potegnil naš zdravi narod navzdol v radičevstvo, sebe pa povzdignil do onega mesta, kjer se dele poslanske dijete, je priredil g. dr. Novačan shod v Središču. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Narod se ni dal potegniti navzdol, temveč potegnil je navzdol drja. Novačana samega ter obračunal z demagogom. Poraz drja. Novačana pa je še pomembnejši zategadelj, ker je z njim združena zmaga tovariša Mrmolje. Istočasno kakor dr. Novačan je priredil shod tudi naš neustrašeni Mrmolja ter v dveurnem govoru zdelal drja. Novačana kakor šolarskega pa-glavčka. Tako je doživel tovariš Mrmolja lepo zadoščenje in z njim vsi oni, ki so pravi borci naše kmetske misli. Tako silna in močna je naša misel, da so brez učinka proti njej vse hujskarije in naj jih razširja tudi učeni doktor. In to, da je doživel tako silen moralen fiasko dr. Novačan v debati s priprostimi kmetovalci, je dvakratna silna blamaža. Dr. Novačan je sklical shod v šulekovo gostilno v Središču ob treh popoldne. Popolnoma pa mu je zmešal štreno tovariš Mrmolja, ki je sklical v istih prostorih svoj shod, toda dve uri prej. Na shod je prišlo kakih 80 pristašev SKS., klerikalci pa so privedli na shod pod vodstvom upokojenega orožnika, malopridnega Rojsa iz Ormoža, okoli 50 backov. Nad vse številna pa je bila republikanska armada, ki je štela: Novačana, dva njegova pristaša iz Središča in tri njegove spremljevalce, skupaj šest glav. Takoj po otvoritvi našega shoda so se napolnili prostori tako, da je bilo v vsem preko 200 ljudi. Kot glavni govornik je nastopil tovariš VIrmolja. V dveurnem govoru je najprej zdelal klerikalce. Ko ga je pričel motiti z medklici dr. Novačan, je pa začel brati Mrmolja levite Novačanu. Mrmoljevi argumenti so bili tako jasni in tako prepričevalni, da so tako popolnoma štrli drja. Novačana, da mu je zamrl vsak odgovor na ustih. Ves poparjen je obmolknil ter poslušal kakor šolski paglavček molče lekcijo tovariša Mrmolje. Točno ob treh so nato naši pristaši zaključili Mrmoljev shod, katerega je vzgledno vodil tovariš župan Lukačič v Središču, da more zborovati dr. Novačan. Kajti mi nismo le z jezikom za svobodo govora, temveč tudi v dejanju ter puščamo zategadelj vsakomur govoriti svoje. Novačanov shod je otvoril sklicatelj shoda Kelemina. (On in njegov sin sta edina Novačanova pristaša, čeprav je sedaj Kelemina klerikalni občinski odbornik.) Ko je otvoril Kelemina shod, so naši pristaši zahtevali, naj se izvoli predsednik. S svojim predlogom so tudi prodrli in izvoljen je bil za predsednika shoda naš tovariš kmetovalec Franc Šala, ki je že prej na Mr-moljevem shodu nastopil ter se izkazal za sijajnega govornika. Tovariš Šala je pozval nato Novačana, da prevzame besedo. Toda dr. Novačan je bil tako preplašen, da je ves poparjen izjavil, da shod odpoveduje in da ne bo govoril. Vladni zastopnik g. Forcessin je vprašal nato Kelemino, če res odpoveduje shod. Ker je Kelemina' vprašanju pritrdil, je. komisar zaključil shod. Shoda so se udeležili tudi nekateri Hrvati — radičevci, ki bodo tako lahko Radiču potrdili, da je njegova sodba o Novačanu pravilna, da je bil namreč nekoč dober lite-rat, vedno pa slab politik. Gospodu doktorju zato ne bo preostalo drugega, kakor izbrati si novega patrona. Od demokratov in SKS. do zemljoradnikov in potem k Radiču, to je dosedanja brezuspešna pot g. drja. Novačana. Kam sedajo Prvi jugoslovanski agrarni kongres. Jugoslovenski akademični agrarni klub v Pragi pozivlje vso akademič-no agrarno omladino Jugoslavije k udeležbi skupnega kongresa, ki bo dva do tri dni pred sokolskim zle-tom na Grmu pri Novem mestu. Namen kongresu je vzbuditi med omladino zanimanje za kmetijsko gibanje, ki je največje važnosti za našo poljedelsko državo. Kongres naj izdela nadalje skupni agrarni program, obvezen za vse klube. Doseže pa se naj tudi zbližamje z drugimi slovanskimi študenti, pristaši kmetske misli, ki so pozvani na kongres. Zagotovljena je udeležba Čehov in Poljakov. Kongres bo pred sokolskim zle-tom spričo popusta železniških pristojbin. Vsi klubi naj pošljejo svoje morebitne predloge najkesneje do dne 20. maja na naslov: Jugoslovenski akademični agrarni klub, Praha II., Hybernska ulice 20. • . * Pozdravljamo sklep naših akademikov, prirediti svoj prvi kongres v Sloveniji, najprisrčneje. Želimo kongresu kar največji uspeh ter upamo, Vsak pameten kmet gleda na to, da se njegovo gospodarstvo dosledno Izboljšuje. ž Samostojen |e tisti, ki mtsll s svojo glavo. Sramota onemu, ki misli še vedno le tisto, kar mu dovoli gospoda! da bo pridobil kongres kmetski misli čile in iskrene pristaše, ki bodo posvetili vse svoje sile pravemu delu za narod. Pozivljemo vse tovariše, naj sprejmejo naše akademike kar najbolje, kajti od njih dela zavisi zmaga Stare pravde. Pozdravljeni, mladi sobojevniki! Sami zapravljajo denar — a drage dolže. Davkarija pri Sv. Lenartu nas je iznenadila letos neprijetno z neraz-mernim povišanjem davkov napram lanskemu letu. Kmet, ki čita samo ^Slovenskega gospodarja», je pričel seveda takoj psovati te nenasitne «Srbe». Meni pa se je zdela stvar vendarle tako važna, da sem pri plačevanju davka vprašal na davkariji, kako mi morejo letošnje leto predpisati toliko davka. V moje nemalo začudenje pa sem zvedel, da mi je naprtila toliko davkov ravno ona gospoda okoli ^Slovenskega gospo-darja», ki pravi, da živi lahko brez davkov. Okrajni zastop pri Sv. Lenarta, katerega podnačelnik je še vedno poslanec Roškar, je zvišal svoje doklade od 80 kar na 380 odstotkov, tedaj za več kakor štirikrat. Kaj se to pravi? Od vsega plačanega davka ne dobi država niti ene petine, vse drugo, tedaj štiri petine, pa pobere okrajni zastop in nekaj dobi tudi občina. Pri Sv. Lenartu tedaj sede ti oderuhi kmetskih žuljev in ne v Beogradu! K temu pa pride še to, da je sploh neumljivo, kam gredo ti ogromni izdatki. Cesta od Sv. Barbare je prerezana že pol leta, cesta skozi Porčič je uničena, isto je z novo cesto v Senar-sko. Na zvezi cest pri Sv. Rupertu ne dela nihče, čeravno je krvavo potrebno. Del Osečkega brega je že skoraj njiva, o cesti skozi Zamarko-vo pa sploh ne govorim. In vse to gleda naše orožništvo mirno? In še nekaj! Dasi okraj nima načelnika in so odborniki že skoraj vsi pomrli ali stopili v pokoj, ker je preteklo od zadnjih volitev že 12 let, vendar pripušča glavarstvo v Mariboru, da nam predpisujejo tako pretirano visoke davke taki gospodje, kateri sploh nimajo več pravice, da bi zastopali okrajni zastop. Za naše žulje se kupujejo hrasti, se delajo ceste pred Arnuševo krčmo, kjer je bila sicer itak dobra cesta, se nasipa in dela cesta do pokopališča pri Sv. Lenartu, da si g. dekan ne bi preveč pomazal svojih dragih šolnčkov, se plačujejo «cestni nadzorniki*, da pijejo ob torkih in petkih lahko draga vina in se zibljejo potem sladko ginjeni domov. Odpuščajo pa se cestarji, ker je to predrago, in vse drugo gospodarstvo propada. Kje so naši poslanci, da bi napravili že enkrat red? Kje je vlada, da bi izčistila te razmere in razgnala nepotrebni okrajni zastop? Darila za tiskovni sklad SKS. G. Anton Jere, posestnik v Iški loki št. 9, je plačal 2000 kron, ker mu je tovariš Pucelj odpustil žaljivke in odstopil od tožbe. Namesto venca na grob pokojnega Ivana Kolariča v Središču so zložili nekateri tovariši za tiskovni sklad SKS. 580 kron. Pri delitvi galice so darovali tovariši iz Zagorcev pri Juršincih 500 kron. V veseli družbi v gostilni Štefana Lamperja v Sevnici je bilo nabranih 400 kron. Tovariš Miha Kovačič v Dobovi je poslal 150 kron. Skupaj 3630 kron. Iskrena hvala vsem tovarišem, osobito pa gospodu Jeretu, ki naj le še večkrat žali naše ljudi, potem pa 2 denarjem podpre našo stvar. Potajlisle vesti. (Občni zbor okrajnega odbora SKS. v Št Vidu nad Ljubljano) bo v nedeljo rine 21. t. m. ob treh popoldne pri Žibertu na Trati. (60Ietnica kmetijskega svetnika g. Rohraiana.) V krogu svoje družine je praznoval dne 11. maja g. kmetijski svetnik Viljem Rohrman svojo GOletnico. Tiho je bilo to praznovanje, cisto v skladu z življenjem jubilanta, ki je vedno iskal le delo, nikdar pa se ni silil v ospredje. Kot dolgoletni ravnatelj grmske šole 6i je pridobil ogromne zasluge za razvoj našega kmetijstva in bil je tudi sicer vedno vnet propagator kmetijskega šolstva. Spisal je več strokovnih knjig ter mar ljivo deloval pri raznih strokovnih listih, pri katerih je bil povsod spričo svojega izbornega peresa nad vse priljubljen. S svojim neumornim delom je zaslužil g. jubilant v polni med, da se njegovega jubileja spominja tudi širša javnost Bog živi zaslužnega jubilanta! (Desetkilometrski promet ob severni meji) je končno vendarle urejen. Pre-hodnice za obmejno prebivalstvo veljajo šest mesecev. Legitimacije morijo imeti dvodinarski kolek. Ureditev obmejnega prometa je zasluga tovariša poslanca Mrmolje, ki se je za to stvar več mesecev nepretrgoma boril pri vladi. Radovedni smo, kateri izmed klerikalnih poslancev si bo prilastil to zaslugo tovariša Mrmolje. Srake, na dan! (Presvitlemu ljubljanskemu knezu in škofu.) Ker se zavzema naša SKS. že od svojega prvega nastanka odločno za čistost sv. katoliške vere in ker hoče, da se ohrani med narodom čista in nedotaknjena, čemur pa je pni predpogoj, da skrbi za njeno neoma-deževanost pred vsem č. duhovščina, si usojamo vprašati visoki knezoško fijsJki ordinariat, kaj in kakšna korake bo podvzel proti g. župniku Jakobu Z u s t u v Cerkljah, ki je odrekel ubitemu Martinu Jurečiču cerkveni pogreb in zvonenje ter zadal tako težko prizadetim njegovim sorodnikom' ne-krščanski moralni udarec? Ne moremo smatrati za pravega dušnega pastirja duhovnika, ki nastopa celo ob grobu nesrečne žrtve ljudske podivjanosti kot maščevalec in brezobzirnež. Vsaj napram mrtvim mora utihniti vsaka jeza! Ker je postopek g. župnika Zusta globoko razžalil verski čut našega naroda, zato je nujno, da dobi ljudstvo zadoščenje. Zategadelj prosimo, naj se obelodani ves postopek proti g. župniku in tudi kazen, da ljudstvo spozna, da vsaj cerkveno oblastvo skrbi za čistost vere, četudi se včasih poedinec spo-zablja. («Naprej» je bil obsojen) na 200 dinarjev globe in ustavljen, ker ni hotel priobčiti uradnega popravka na njegov infamni napad na tovariša Skalickega in Malaska. Obrekovali in čast kradli bi že ti moderni futuristi, toda Bog obvaruj, da bi krivico tudi popravili. To seveda ne spada v »narodni bor-del», o katerem prostaški »Naprej* tako rad piše. (Neverjetnost.) Mlekarska zadruga v Dolenjem Logatcu je prejela od logaškega sodnika opomin ali grožnjo — sami ne vemo, kako bi imenovali tisti famozni dopis z dne 2. maja da bo zadruga kaznovana, čo bo prodajala mleko dražje kot po 7 kron liter. Dopis logaškega sodnika je tako neverjetna nepremišljenost da smo naravnost strmeli, kako more napisati sodnik kaj takega. Z ozirom na drugače vestno delo sodišča, nočemo o stvari dalje razpravljati, upamo pa, da bo naš opomin zadostoval in da se ne bo porabljala sodna oblast proti kmetu. (G. Prepeluh, bivši socialni demokrat,) sedaj izdajatelj »Avtonomista*. lista, ki se bori za interese onih nemških magnatov, ki so podpisovali vojna posojila, postane kandidat in če ne bo dež, tudi poslanec klerikalne stranke. G. dr. Korošec je že uslišal njegovo prošnjo ter ga potrdil kot klerikalnega kandidata. Abditus pride le do veljave! (Čisto krotka je postala »Sedanjost«.) Nič več ne obrekuje, nič več ne hujska ter celo žalitve preklicuje. Tako je zalegel sklep stola sedmorico, po katerem spadajo vse tiskovne pravde pred redno sodišče. Krotkost je prišla malo prekesno, ker tri tožbe že čakajo na g. Radeščka. (Edin uspeh poslančevanja g. 2e-bota) je, da se mora braniti pred očitkom narodnega izdajalca. Tako daleč sta ga privedla strankarska strast in hujskaštvo. (»Rdeči križ» daroval 100.000 K za «Dom kraljice Marije».) Na svojem občnem zboru, ki je bil dne 11. maja, je društvo »Rdeči križ* soglasno sklenilo, prispevati 100.000 K za, »Dom kraljice Marije* z motivacijo, da je v času miru tudi »Rdečega križa« dolžnost skrbeti za duševno in telesno zdrav pomladok. Dalje je bil soglasno sprejet predlog gospoda nadučitelja Šege, naj se pozovejo vse podružnice »Rdečega križa*, da prispevajo pravtako primerne vsote za »Dečji in materinski dom*. V pripravljalni odbor za zgraditev »Dečjega in materinskega doma* je delegiral »Rdeči križ*, kot svojega zastopnika gosp. drja. Viljema Krejčija, odvetnika v Ljubljani. (2000 K za «Dom kraljice Marije») je prispevala občina Cerklje pri Kranju, čast in slava občini, ki hoče na tako plemenit način proslaviti spomin na poroko našega kralja in njegove visoke družice. Saj je kralj sam izrazil Željo, naj se porablja denar za človekoljubne in kulturne namene, namesto za svatbene svečanosti in darove. (Ihan.) Nedelja — 7. maj — je bila za nas velepomemben dan. Ustanovili smo namreč prepotrebno gasilno dru- štvo. Naše slavnosti so se udeležila v velikem številu tudi sosednja gasilna društva, ki so obhajala obenem svoj običajni praznik — Florijanovo nedeljo. Zelo mučno pa je bilo, da so ravno oni občinski veljaki, ki bi morali v prvi vrsti podpirati ustanovitev gasilnega društva, prireditev popolnoma ignorirali. Tako nista privoščila došlim tovarišem, ki so prihiteli od vseh strani, nobene besede ne župnik in ne njegov pokorni sluga župan. Pri-šlece je pozdravil tajnik pripravljalnega odbora, tovariš Jordan, nad-učitelj v Ihanu. V krasnih in vznešenih besedah je slikal namen in pomen gasilstva. Osivelemu možu so šle besede res od srca. V imenu gostov se mu je zahvalil načelnik »Okrajne gasilske zveze*, tovariš A. C e r a r iz Kamnika, ki je dal med drugim tudi duška ogorčenju nad nelepim obnašanjem gotovih ljudi, kar so navzočni živahno odobravali. Omeniti pa moramo tudi globoko začrtane govore tovariša Jezerni-k a iz Stoba, tovariša F a j d i g e, tajnika »Okrajno gasilske zveze* iz Kamnika, in načelnika novoustanovljenega društva, tovariša Kepica iz Ihana, ki so poživljali domače občinstvo, naj z vso močjo pomaga mlademu društvu, da se bo moglo krepko razvijati. Koliko odmeva so našle njih besede, bo pokazala prihodnjost Dru štvenemu vodstvu pa kličemo: Neustrašeno naprej po začrtani poti, da zmaga čim prej Vaša vzvišena ideji! (Iz Radovljice.) Klerikalni mestni župan, slavni »radovljiški bog*, je stal dne 10. maja pred sodiščem. Tovariši jo pa mu je delal vodja družbe Hu-dovernik in 5rjg. Oba sta bila obsojena: radovljiški župan na 10.000 kron ali na pet dni zapora, Hudovemik pa na 12 000 kron ali na šest dni zapora. Slavna bo postala Radovljica, ker ima župina, obsojenega pred kazenskim sodiščem. Tudi donesek k žalostnemu stanju, v katerem se nahaja pri nas avna morala. — Pri tej priliki pa nujno opozarjamo narodne kroge, če smatrajo ros za dopustno, da bi izsekavali državne gozde ljudje, ki škodujejo državi. Vse ljudstvo pran ogorčeno: Ne in stokrat ne! Vsi oni pa, ki so zidali na radovljiškega župana, naj si zapomnijo, da so zidali na pesek in da se je njih hiša podrla. Ali se še upate nositi čast radovljiškega mestnega župana? (Sv. Križ pri Kostanjevici) bo dne 2. julija t. 1. praznično odet. Ta dan bo namreč okrožni zlet novomeške sokolske ž upe, na katerega bodo prihiteli bratje in sestre kakor tudi prijatelji sokolstva od blizu in daleč. Sokol pri Sv. Križu ima za^ radi tega polne roke dela. Došlim gostom bi rad vsestransko postregel. Naj si vsakdo že naprej zabeleži spredaj navedeni datum. Na lastne oči se morate prepričati, pod kako težkimi okoliščinami vrši domače društvo svoje delo, koliko ovir ima, a kljub temu vztraja neumorno na svojem mestu ter dela, kljubuje in napreduje. Pokazati hočejo kmetski fantje, kaj zmoreta dobra volja in sokolska disciplina. V interesu ideje in zlasti Sokola pri Sv. Križu je, da prihiti ta dan vse na okrožni zlet ter s tem sokolsko misel podkrepi. Na svidenje tedaj dne 2. julija pri Sv. Križu! Podrobnosti glade slavnosti se še objavijo. —y. (Leskovec pri Krškem.) Na veliki ponedeljek dne 17. aprila je priredil v Leskovcu rudniški delavec Fran Ho čevar iz Rajhenburga (vsaj tako se je predstavil) shod slovenske zemljorad-niške republikanske stranke. Kakor pa čitamo v 24. številki »Naše vasi* se ta sitranka ne imenuje več zemljorad-nička, temveč republikanska. Prihodnji mesec jo bodo še prekrstili, kako — Bog zna. Na shodu, ki je bil v gostilni Franca Arha v Leskovcu, so bili zgnij pristaši SKS. in ne samo dva pristaša, kakor piše »Naša vas*. Res pa je, da je bil na shodu le en sam republikanec, in sicer gostilničar Franc Arh, ki je tako silno častihlepen mož, da bi pristopil k vsaki stranki, magari tudi ciganski, samo da bi se zadovoljilo njegovi častihlepnosti. Shodu je predsedoval z našim privoljenjem Vinko But-kovič, ker smo hoteli slišati, kaj nam bo povedal shodov sklicatelj. Na shodu je bilo v vsem 19 oseb, iz katerih je napravil Hočevar 40 oseb, kar je poročala potem tudi »Naša vas*. Na našo zahtevo, da pojasni program svoje stranke, je prebral Hočevar previdno in umerjeno površno nekaj stavkov iz »Naše vasi*, in sicer iz programa, ki so ga skovali v Celju dne 19. marca. Njegovo pojasnilo je bilo tako imenitno, da nazadnje nihče ni znal, ali je Hočevarjeva stranka za srbske zemljo-radnike, ali za čisto pristen Novačanov patent, ali za koga drugega. Na vprašanje, ali je Avramovič kmet, Hočevar ni vedel odgovoriti, temveč je le dejal, da je »fejst* mož in poštenjak. (Avramovič ni kmet toda poštenjak. Op. ured.) Da se jo spravil Hočevar na moža-poštenjaka, ki ga pozna vsa okolica kot vzglednega gospodarja in skrbnega očata svoje družine, češ da dobiva po več tisoč kron mesečne najemnine, pa je ogorčilo vse zborovalce, kajti dotičnik dobiva le 614 kron letne najemnine, in sicer ne v denarju, temveč ljudje jo prostovoljno odslužijo z de- lom, kar je najbolje za obe stranki. Res pa je tudi, da obdeluje dotičnik vse posestvo sam, da vstaja s svojo družino zjutraj ob štirih in da dela do poznega večera. Zato pa tudi pridela dovolj živeža, po katerem se menda sline cede kakemu republikanskemu lenuhu. Zaradi miroljubnosti naj samo to zadostuje. (Koprivnica.) Svoje poročilo poprav Ijamo r toliko, da ni bila Leopoldina Haler v nobenem oziru udeležena pri Ferlanovem umoru, vsled česar tudi ni bila zaprta, temveč nastopa le kot priča. (Radi pomanjkanja prostora) smo morali odložiti več dopisov za prihodnjič. Politične vesti. (Konec genovske konference.) Po dolgem cincanju so končno dali Rusi odgovor na zahteve zaveznikov. Odgovorili so popolnoma odklonilno ter s tem razbili konferenco. Či-čerin je hotel sicer nekaj slepomišiti, toda iz Moskve je prišel ukaz, da je treba odgovarjati trdo. čičerin je ubogal in konference je konec. Veljala je sicer silno mnogo denarja, prinesla pa nobene koristi. Edino Lojd Džorž more biti zadovoljen, dasi je doživel politično polom, toda zato oddal hčer. Ko se je namreč peljala njegova hči z avtomobilom, je zadel avtomobil v drug avtomobil, v katerem se je vozil sin romunskega ministrskega predsednika Bra-tiana. Džorževa hči se je sicer malo prestrašila, toda mladi Bratianu jo je skoraj potolažil in kmalu nato je bila sklenjena tudi zaroka. To je edin uspeh genovske konference. (Pogajanja z Italijo.) Vse izgleda, kakor da bodo končala pogajanja z Italijo tako kot genovska konferenca, namreč brezuspešno. Hoteli bi zopet enkrat nas ociganiti, toda prepozo-ren je njih namen in tudi mi nismo več taki slabiči, da bi se morali pustiti vse dopasti. Ker posredovanje Lojd Džorža ni pomagalo Italijanom, zato so prišli z novimi kompromisnimi predlogi, ki jih je pa naša vlada zavrnila kot nesprejemljive. Ker so hoteli rapalisko pogodbo, zato jo naj izvedejo, dokler je še čas, kajti tudi tisti čas ni več daleč, ko jo Italijani ne bodo mogli izvesti, čeprav bi jo radi izvedli. (Radičcve nesramnosti.) Hrvaški blok je šel za korak dalje. Popoln neuspeh na genovski konferenci, kjer o gospodu Radiču sploh govoriti niso hoteli, je razkačil blokaše tako, da so prešli odkrito v tabor naših narodnih nasprotnikov. Sedaj izjavljajo, da imajo Turki, Madžari, Nemci in Arnavti pravico na naši zemlji. Zemlja, ki so jo nam oni z orožjem in nasiljem ugrabili, naj postane po mnenju seljaka Radiča zopet njihova. In takemu človeku hoče pridobiti veljavo tudi pri nas dr. Novačan. Končno so blokaši silno ogorčeni, ker se Beograd ne zmeni zanje. Čemu pa so odšli iz Beograda in čemu pa delujejo v parlamentu? Vsa njih jeza je otročja in smešna. Značilno je, da se vrste bloka-šov že krhajo, kajti na zadnji bloko-vi seji je manjkalo že 22 zastopnikov, torej tretjina. Zora puca, bit če dana! (Sestanek šusteršičijancev v Ljubljani.) «Slovenec» poroča, da so imeli v ponedeljek dne 15. maja šusterši-čevi pristaši v Ljubljani sestanek, ki ga je vodil dr. Pegan in se ga je udeležilo posebno veliko število duhovnikov. «Slovenec» bi seveda za-radi tega rad duhovnike nekoliko cklevetal, pokazal pa je s tem le svoj strah, kajti dan obračuna ni več daleč. Posvetovanje živinorejskih zadrug za pinegavsko in za simeniaisko živinorejsko ozemlje. (Konec.) Drugi poročevalec je bil referent za živinorejo, inž. Jos. Zidanšek, ki je govoril o pospeševanju živinoreje s strani države. Namen pospeševanju je, povzdigniti živinorejo glede kakovosti; za to delo je potrebna do podrobnosti izvedena organizacija. Vsak okraj mora imeti svoj trdni cilj pred očmi in tudi svoj določni načrt, po katerem je treba neustrašeno in neomahljivo delati. Referent je razložil državni proračun glede onih postavk, ki se tičejo živinoreje. Kakšne ugodnosti lahko pričakujejo živinorejske zadruge od državne uprave? 1.) Pri oddaji subvencijskib bikov z enotretjinskim popustom nakupne cene se bo v prvi vrsti oziralo na rejske zadruge. 2.) Za najboljše starejše bike, ki se rede čez dvoletno zavezno dobo, se bodo izplačevale redne letne vzdrževalnine, ki so letos po starosti in pokolenju znašale od 1000 do 2000 kron. 3.) Po možnosti se bo, kolikor bodo dopuščala sredstva, plačevala skočnina za vse krave, vpisane v rodovnik, če se bodo pripuščale k najboljšim odbranim zadružnim bikom. 4.) Zadrugam je na razpolago državni živinorejski inštruktor do-tičnega pasemskega okrožja, ki podpira zadrugo z nasveti in praktičnimi navodili, pomaga in sodeluje osobito pri odbiranju živali za matično knjigo in zaznamenovanju živali ter posreduje pri nabavi bikov. Teh podpor bodo deležne le one zadruge, ki bodo izpolnile nastopne pogoje: 1.) Jasno označen je namena in rejskega cilja v pravilih. 2.) Vsakoletna redna izbira in revizija plemenskih živali. 3.) Zadruga m zadružniki morajo voditi urejeno plemensko knjigovodstvo (mlečne zapisnike, matično knjigo itd.). 4.) V matično knjigo (rodovnik) vpisane živali se morajo zazname-novati. 5.) Od zadružnikov se mora zahtevati natančno izpolnjevanje pravil. Zadruge si morajo same ustvarin trdno gmotno podstavo s tem, da pobirajo letne prispevke za vsako kravo, vpisano v rodovnik. Na ta način dobe zadruge sredstva za tekoče izdatke, za nakup bika i. dr. Notranja obnova živinorejskih zadrug bo mogoča le tam, kjer so vsi živinorejci zavzeti za izboljševalno delo, kjer zadružniki sami hočejo in žele napredek in se podrobnega dela in nekoliko požrtvovalnosti ne strašijo. Trkamo na kmetsko samozavest, ki si hoče z lastnim delom ustvariti boljši položaj. Tretji referat, tikajoč se bodočega dela živinorejskih zadrug, je podal inštruktor tiladnik. Zadruge so na mestu predvsem tam, kjer so dane razmere za kupčijo s plemensko živino. Le z intenzivnim, podrobnim in premišljenim delom se bodo dosegli lepi uspehi. Odbor, ki bodi majhen (pet mož), naj se sestaja vsak mesec redno k odborovim sejam ter naj skrbi za nabavo bikov in za zanesljive rejce bikov, s katerimi naj sklene pogodbo. Redovna komisija (inštruktor in dva živinorejca) naj deluje strogo takoj izpočetka ter naj pregleduje redno vsako leto zadružno živino, vpis živine v rodovno knjigo in njeno zaznamenovanje. Vsako leto naj se sklicujejo vsaj dvakrat okrožni sestanki, katerih sklepi morajo biti do prihodnjega sestanka izvršeni. Zadruge, ki žele notranjo^ ureditev, naj se prijavijo pri državnem živinorejskem inštruktorju svojega okraja, ki bo delo organiziral in uvedel, pri čemer ga bosta podpirala okrajni ekonom, oziroma njegov pomočnik, in živinozdravnik. Po referatih se je vnela živahna debata. V nastopnem hočemo omeniti najvažnejše misli in nasvete, ki so se pri tej priliki izrekli. Ker je podstava reje dober bik, zato naj dovoljuje država višja sredstva za vzrejo, nabavo in vzdrževanje dobrih bikov plemenjakov. Gospodje narodni poslanci se naprošajo, da varujejo tozadevno predlagane postavke v državnem proračunu. Zakotni, nelicencirani biki naj se z vsemi sredstvi zatirajo. Živinorejci naj se večkrat po listih opozarjajo na škodo, ki jo provzročajo taki slabotni, za pleme nesposobni plemenjaki. Delo v zadrugah naj temelji na samopomoči, organizacija naj se izpopolnjuje stopnjema, prvi korak naj velja nabavi dobrih bikov. Izrekla se je želja, naj bi se iz-vežbalo nekaj kmetskih fantov v ži-vinozdravništvu toliko, da bi mogli dajati oboleli živini prvo pomoč in da ne bi bili ljudje primorani, klicati zanikrnih mazačev, ki včasih vse pokvarijo. Določiti bi bilo treba gotovo mejo, čez katero bi takšen po- Vsak zaveden Jugoslovan mora biti ud ..Jugoslo venske Matice"' Kmetje, zbirajte pridno In ob vsaki priliki prispevke za naš tiskovni sklad! močnik ne smel opravljati zdravljenja, ampak bil dolžan poklicati živinozdravnika. To željo je treba na vsak način izvesti! Kjer krajevne razmere za živinorejske zadruge niso ugodne, naj se v okviru občinskih odborov ustanavljajo «občinski živinorejski od-seki», ki naj prevzemajo v občini vse pospeševalno delo glede živinoreje, ki naj skrbe za zadostno število potrebnih bikov in ki naj pridobe od občinskega zastopa za to potrebna sredstva. Nadaljnje ustanavljanje živinorejskih zadrug se za enkrat opusti. Kjer občina ne bi ustanovila svojega živinorejskega odseka, tam bi se živinorejski odsek ustanovil v okviru podružnice ^Kmetijske družbe», ki naj prične s podrobnim delom. Taka organizacija podrobnega dela bo veliko pripomogla k hitrejšemu napredku živinoreje. Tovariši! Zagrabimo sami za delo, da dosežemo blagostanje! rsiig (Zborovanje dolenjskih in brežiških vinogradnikov v Brežicah.) Dne 6ega maja so se sestali v Brežicah vinogradniki in vinarski strokovnjaki k posvetovanju glede ustanovitve vinarskega društva v Brežicah kakor tudi glede udeležbe na letošnjem vinskem velesemnju v Ljubljani. Po izčrpnem poročilu višjega kletarskega nadzornika g; G o m b a č a iz Ljubljane se je na njegov predlog, ki ga je toplo podpiral tovariš K ene z Globokega, fcklenilo, ustanoviti v Brežicah vinarsko društvo za brežiški in krški okraj. V ta namen je bil izvoljen takoj pripravljalni odbor, sesfoječ iz bizeljskih in krških vinogradnikov. Za načelnika je bil izvoljen g. Kamer, graščinski ekonom v Brežicah. — Ker je predsednik mariborskega vinarskega' odseka zborovalcem pismeno izporoči!, da se mariborski vinarski odsek kot tak letošnjega vinskega sejma ne udeleži, se je sklenilo, da se udeleže ljubljanskega vinskega velesemnja, ki bo v dneh od 2. do 11. septembra, bizelj-ski, dolenjski in belokranjski vinogradniki t kupno. Na semnju se postavi lasten, vsestransko praktičen paviljon po Že izdelanem načrtu. Obenem so sc določili tudi sodelavci iz posameznih vinskih okrajev v pripravljalni odbor, katerih naloga je, v svojem okraju vzbuditi med vinogradniki, ki imajo večjo množino brezhibnih vin na prodaj, zanimanje in veselje za udeležbo na vinskem semnju. Upamo, da pokažejo dolenjski in bizeljski vinski okraji. ki imajo enake vinskotrgovske in tereee in katerih vina predstavljajo fvoj posebni tip, v lepi in izbrani skupini svoja prijetna zadnjelotna bela in rdeča vina, ter ožive z njimi zopet nekdanjo živahno kupčijo po nevino-rodnih krajih naše Slovenije, oziroma tudi preko njenih mej. (Državno vinarsko nadzorništvo za bivšo Kranjsko v Novem mestu) se je opustilo. Posle vinarskega nadzornika so prevzeli okrajni ekonomi, ki uradu-jejo pri okrajnih glavarstvih. Nanje se je obračati v zadevah, Id se tičejo državnih trtnic in vinogradništva v posameznih okrajih. Bivši vinarski nadzornik g. B. S k a 1 i c k y je prevzel vodstvc državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu in je strankam v strokovnih zadevah tudi še nadalje na razpolago. (Enodneven tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja) bo na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dne 17. junija t 1. Prijave za tečaj, ki je brezplačen in se začne ob 9. uri, je poslati šolskemu ravnateljstvu najpozneje do dne 15. junija. (Podružnica «Kmetijske družbe« v Novem mestu) naznanja svojim in udom okoliških podružnic, da je premestila svoje skladišče v »Šlan&ov pod» za hotelom pri pošti. Njen poslovodja je g. J, Vid o vič (ne več g. Banič,_ uslužbenec »Gospodarske zveze*), ki stanuje pri vinskem trgovcu g. Možini, nasproti Košakove gostilne?. Podružnica ima v zalogi vse potrebščine za kmetovalce in vinogradnika, ki jih oddaja po ceni, razvidni iz ce-novnika v skladišču. (Mednarodno razstavo psov vseli pasem) priredi o Binkoštih v prostoriii ljubljanskega vzorčnega sejmišča »Klub ljubiteljev ptiearjev*. Razstava Se prične dne 4. junija ob 9. uri dopoldne, a konča se naslednjega dne ob 5. uri popoldne. Kdor želi razstaviti pse, naj se prijavi pri g. R. Hribarju ('Ljubljana, Zaloška cesta št. 14), kjer dobi tudi vse potrebne informacije. (Sestanek kozjerejcev iz Ljubijane In okolice) bo na praznik dne 25. maja ob treh popoldne pri «Kameniti mizi* v Zgornji Šiški. Namen sestanku je. posredovati boljše medsebojno spoznavanje rejcev bele sanske koze in raz-govoriti se o podrobnem načrtu za plodonosno rejsko delo. Na sestanku se bo razpravljalo o ustanovitvi kozje-rejskega društva in o pregledu kozjega materiala. Na zborovanju bo poročal Živinorejski nadzbrnik g. inž. Zidanšek. K obilni udeležbi s strani kozjerejcev vabi oddelek za kmetijstvo. (Menične golice stare izdaje) se smejo uporabljati samo še do dne 1. junija, iz prometa pa se morajo vzeti do dne 1. avgusta. Opozarjamo na tozadeven razglas v Uradnem listu št. 50. (Zastoj poštnih paketov.) Spričo neumestnih carinskiji odredb je nastal povsod silen zastoj poštnih paketov, ki dospevajo iz tujine. V Ljubljani leži par tisoč paketov, v Zagrebu pa se jih je nagromadilo že skoraj 8000. Vse intervencije trgovcev so ostale do sedaj še brezuspešne. (Naš uvoz iri izvoz.) Naša trgovska bilanca se stalno boljša, uvoz se manjša, izvoz pa dviga. Leta 1920. smo uvozili za 3 milijardo 465 dinarjev blaga, v prvih devetih mesecih leta 1921. pa le za 8 milijarde in 75 milijonov dinarjev. Ker so '■e med letom 1921 cene vsemu blagu silno zvišale, je ko ličina uvoženega blaga, znatno padla. Izboljšanje naše zunanje trgovine še najlepše kaže v razmerju uvoza in izvoza. Leta 1919. je bil naš izvoz proti uvoziv kakor 1 4-34, lota 1920. kakor 1 :3-98 in leta 1921. že kakor 1:1-84. Z letošnjo dobro letino bi mogli spraviti naš izvoz v ravnovesje z uvozom, s čimer bi bila dana trdna, podlaga dvigu naše valute. Najbolj je nazadoval uvoz iz Italije, kar je razveseljivo, ker je laško blago slabo ir drago. V prihodnje bo uvoz laškega blaga vsled trgovinske pogodbe z Nemčijo še bolj padel, ker je nemško blago cenejše in boljše. Gospodarsko ozdravljenje države napreduje, čeprav bi razni hujskači to radi tajili in preprečili. (Otežkočenje izvoza iz Romunije.) Romunska izvozna in uvozna komisija namerava predlagati vladi izdajo novega pravilnika za izvoz, po katerem bi bil dovoljen izvoz raznih živilskih potrebščin le tedaj, če bi se prepustila polovica vse količine domačemu kon-zumu, izvoz jajc, sira, slanine, in rib pa bi se sploh prepovedal. O predlogu komisije bo odločil končnoveljavno gospodarski svet, ki bo najbrže pted-log odobril. (Živinski trg.) Obilica krme, poljska dela in med zimo forsiraiii živinski iz-'07 so provzročili, da manjka na sejmih živine za prodajo. Običajno prodajajo živinorejci le slab?o živino, in sicer v prvi vrsti meri seboj za poljska dela. Cena živini se je zato zopet dvignila in je poskočila v Zagrebu na zadnjem sejmu kar za 10 kron pri kilogramu. Vsled narastka naše valute so laški trgovci izostali, kupčija z živino pa počiva. Na to, da bi so cene živini s ko vaj znižale, ni pričakovati. Do sedaj je bilo razmerje med cenami moke in živine na škodo živinorejcem. Kakor vse kaže, se bo to razmerje izboljšalo v korist živinorejcev. (Zadnji mariborski živinski semenj) je bil dobro obiskan. Na semenj je bilo prignanih 7 bikov, 153 volov, 445 krav, 10 telet, 4 konji in 1 koza., skupaj 620 glav. Kupčija je bila slaba, ker so iz ostali zunanji kupci. Cene so bile: debelim volom od 40 do 50, poldebelim od 28 do 34. plemenskim orl 28 do 38, bikom od 26 do 33, klavnim kravam od 28 do 32, plemenskim kravam od 20 do 26, kravam mlekaricam od 15 do 18, molznim in brejim kravam od 22 do 37 in mladi živini od 24 do 33 kron za kilogram žive teže. (Zagrebški živinski sejem dne 1 Sega maja.) Sremske debele svinje po 83 do 85, voli II. vrste 36 do 42. III. vrste od 28 do 32, krave od 36 do 42, sla-bejše krave od 28 do 32 in teleta od 40 do 46 kron za kilogram žive teže. (Dunajski živinski trg dne 11. maja.) Cene: teletom od 1400 do 2800, vol im od 1070 do 1700, kravam od 1060 do 1750 in slabi živini od 700 do 1050 avstrijskih kron za kilogram žive teže. (Avstrijska krona znaša nekaj več kot 3 vinar,je.) Povpraševanje pO naši in romunski živini je veliko, ker je Madžarska ustavila izvoz svoje živine. Enako je prepovedala izvoz živine tudi Češka. (Žitni trg.) Dobri izgledi na letino, ki jih seveda g. Prepeluh ne vidi, provzročajo še nadalje padec žitnih cen. Narast naše valute pospešuje enako padanje žitnih cen. Končno pa upliva na padec žitnih cen tudi Amerika, ki ponuja žito za nižje cene, kakor pa so pri nas. Pšenica je nazadovala v Zagrebu dne 13. maja na 15.60. V Srbiji se je nakupovala rž pO 1280 do 1300 od Beograda. Koruza je noti-rala od 1120 do 1140 z vtovorne postaje. Oves se je plačeval s skladišča od 1320 do 1330. Padanje žitnih cen je prvi predpogoj zmanjšanju draginj?. Upati je na nadaljne padanje žitnih cen. (Dunajski žitni trg dne 10. maja.) Madžarska moka št. 0 se plačuje že po 780 avstrijskih kron. Avstrijska krušna moka je nekaj cenejša. Jugoslovanska se ponuja s Špilja po 24-20 naših ("okoli 750 avstrijskih) kron. Promet z žitom je zelo slab. Madžarska koruza po 380, jugoslovanska pa. po 375 avstrijskih kron. (Vrednost denarja.) Ameriški dolar od 260 do 266 kron, francoski frank 24 kron, 20frankovski cekin 800 kron, nemška marka približno eno našo kro- no, laška lira 14-40 krone, madžarska krona 35 vinarjev in avstrijska krona malo manj kot 3 vinarje. (Napenjanje živine) provzroča predvsem hiter prehod od suhe na zeleno krmo. Posebno rado napenja govejo živino, če žre na prazen želodec rdečo deteljo, zelje, repno perje, sploh sočno zeleno krmo Prvi znak napenjanja je, če se napne lakotnica kakor boben. Žival ne prežvekuje in noče žreti, stoji z razkoračenimi nogami ter tolče pod trebuh. Dihanje je pospešeno, žival drhti po vsem telesu. Zelo enostavno sredstvo proti napenjanju je, če se pritrdi živali čez gobec za roge s kolo-mazom namazano vrv iz slame. Žival ne prenese kolomaza ter prične blju-vati, kar provzroča izhajanje plinov. Najgotovejše sredstvo pa je trokar, ki sestoji iz ročaja, na katerem sta pritrjena dvorezni bodež in cev, nataknje na na bodež. Trokar se uporablja takole: Z levo roko ee nastavi bodež, z nataknjeno cevjo na levo med bok in krožne vretence, z desno pa se močno udari po ročaju trokarja, tako da se hipoma zarine v meso. Nato se pritisne cev s prsti leve rokie, dočim se bodež izvleče. Takoj prično izhajati plini. Ko so plini izšli, se polagoma potegne cev iz živali. Ker nastopa napenjanje zelo naglo, bi bilo jako dobro, ko bi imela vsaka večja vas svoj trokar. (Martinijeva zmes za škropljenje vinogradov.) Ker je modra galica vedno dražja, so pričeli v Italiji silno štediti njo ter uporabljati sedaj takozvano Marti ni jevo zmes. Ta zmes sestoji iz 40 dkg galice, 40 dkg galuna in 50 dkg apna. Ker pa jo pri nas podnebje vlažnejše, se naj vzame galice malo več, od pol <5o tri četrt kilograma. Za prvo škropljenje se naj di na vsakih 100 litrov vode pol kilograma galice, pol kilograma galuna in kilogram apna. Kdor hoče uporabljati silnejšo zmes, naj d& za nadaljnje brizganje na 100 litrov vode kilogram modre galice, kilogram galuna in dva kilograma apna. Z Martinijevo zmesjo se Škropi vinograd kakor z galico. Prvič, ko je mladika ped dolga, drugič dva tedna kesneje. Na vsak način pa še prod cvetjem. V Italiji se uporablja Martinijeva zmes izza leta 1919. z izvrstnim uspehom. V Avstriji v letih 1913. in 1914. izvršeni poizkusi so bili enako zelo ugodni. Pri nas so bili leta 1916. izvršeni poiz.kusi z enako dobrim uspehom. (Zakaj se vrši sedanja evropska konferenca ravno v Genovi?) Francosko ime za Genovo je G — Janez: »Po zdravnika!! Moja žena mi nič kaj ne ugaja.* ••-: Tone: «Počakaj! Grem s Teboj. Tudi! moja žena mi že dolgo ne ugaja.» (V šoli.) »No, Janezek, kaj je. Bor' ustvaril prvi dan?» — »Prosim, prvi dan me še ni bilo v šoli.» Italiji mnogo koristiti. Tedaj so se izvršili prvi uspešni poizkusi z brezžičnim brzojavom, ki je ostal v svojem bistvu še do dandanes neizpremsnjen. Kako vlogo je igral med vojno brezžični brz-ojav, ie znano, saj že ni bilo skoraj niti večjega aeroplana, ki bi bil brez njega. Posebno važen je brezžični brzojav za ladje, kajti marsikatero ladjo in njene potnike je že rešila le brezžično oddana brzojavka. Frezžični brzojav je tudi omogočil prihod Rusov na genovsko konferenco, kajti Moskva je zvezana z Genovo samo z brezžičnim brzojavom. Če ne bi bilo te zveze, bi se Rusi gotovo ne udeležili konference. Kakor vsak izumitelj, tako je naletel tudi Marconi v pričetku 1? na. gluha ušesa. Italija mu ni verovala in šele v tujini, na Angleškem je našel podpornike. (Poslanske plače) so hoteli zmanjšati na Francoskem. Ker ima Francija ogromen primanjkljaj, je dejal poročevalec o proračunu, poslanec Bokanov-ski, da j'e treba pričeti s štedenjem pri glavi ter je predlagal zato takoj zmanjšanje plač ministrom, senatorjem in poslancem. Toda stvar ni šla tako lahko, ker še vedno je vsaka neumna stvar lažje prodrla kakor pa pametna. Nastala je dolgotrajna debata, ki pa je končala brez uspeha. Prišlo jo do glasovanja. Tudi to ni dalo nobenega rezultata. Kajti kakor bi se domenili, je glasovalo prav toliko poslancev za predlog kot proti predlogu. Večina pa se je odtegnila glasovanju. Tudi Francoska, Čeprav jo republika, ima Še daleč do paradiža. (Skrbi bokserjev.) Poklicni bokserji. ki se do onemoglosti pretepajo zaradi visokih nagrad, so prišli na misel, kako bi se obvarovali pred najhujšim udarcem, to je pred udarcem na čelju- je tožila zategadelj brivca za odškodnino. Brivec je vsako krivdo odločno odklonil ter navedel za doka?, celo vrsto dam, katerim je z največjim uspehom pobarval lase. Dasi so dame, zaslišane kot priče, med velikanskim smehom občinstva potrdile brivčeve navedbe, vendar brivcu to ni pomagalo, ampak jo bil obsojen na veliko odškodnino, ki jo mora plačati dami. Dama pa se je mprala dati svoje lase črno pobarvati. Imela je tako »svetlejšo lase. — Je pa že drugače ravnala neka brihtna Ljubljančanka, ki je hotela imeti tudi svetlejšo lase. Kupila je «Blondon» ter ga pridno za-uživala. vsak dan po dve žlici, namesto da bi si z rim sicer zmivala lase. Toda vseeno je opazila, da so njeni lasje vsak dan svetlejši. Toliko so namreč vredna vsa taka sredstva. Za kratek čas. (V gostilni.) »Natakar! Prinesli ste mi same kosti.» — ^Oprostite! Toda ali ste že videli vola brez koSti?» — »Ne! Ampak tudi brez mesa ne!» (Štndentovska.) Nek dijak je zabaval jako dobro v gostilni goste, ki so zaradi tega spili precejšnje množine. Ko je odhajal dijak, mu je dejal gostilničar: »Da se Vam izkažem za Vašo zabavo, Vam izbrišem, polovico računa.« «In jaz,» pravi nato dijak, »hočem biti enak Vam in izbrišem še ostalo polovico! Klanjam se!» (Pretirano.) »Ko sem Stankotu prvič priznala svojo ljubezen, mi je bilo srce tako močno, da se je obrnil Stanko preplašeno k vratom ter zaklicai: Naprej!* (Ugodna prilika.) Policaj slovitemu žepnemu tatu, ko ga je peljal v. zapor: Pozor obrtniki! «Obrtna organizacija za Slovenijo* pozivlje vse obrtnike, naj ne pre-zro nobene za obrtnike važne stvari, katerih je ravno sedanja doba polna. Tako so pred durmi volitve v priredbene davčne komisije, ki se naj izvrše dne 28. maja po vsej Sloveniji, in sicer od osmih dopoldne do ene popoldne. Ta dan izvoljeni člani komisije bodo zastopali obrtniški stan polnih osem let. Zaradi tega je največje važnosti, da storimo pravočasno vse, da nas bodo zastopali le vestni, preudarni in samostojno misleči obrtniki, ki tudi resnično poznajo razmere posameznega obrtnika. Ne bi smela tu odločevati strankarska strast, temveč le trezna razsodnost! Načelništva obrtniških društev, koder pa takih ni, načelništva obrtnih zadrug, storite svojo dolžnost ter opozorite vse člane na važnost teh volitev! Pripravite vse obrtnike do tega, da se bodo vsi brez izjeme zanimali za volitve ter skrbeli, da bodo izvoljeni res najboljši zastopniki obrtnikov! Nimate več pravice, da bi tarnali še naprej zaradi previsokega pridob-nioskega davka, ki ga še danes imenujejo nekateri obrtniki davek na patente, če niste storili svoje dolžnosti, kajti naši zastopniki, naši narodni poslanci, so storili svojo dolžnost ter dosegli vpostavitev pri-dobninskih davčnih komisij. Na nas. je sedaj vrsta, da tudi mi storimo svojo dolžnost. Skrbite, da ne bo Vaša zaspanost v zasmeh delavnim poslancem, temveč s svojim zanimanjem jim morate vzbuditi veselje za novo delo! Ne zanašajte se na druge, ne da bi sami storili vse, kar je v Vaši moči! Kakor Vi, tako more biti tudi vsak drug brezbrižen, čigar posledica bo neuspeh obrtništva in staro godrnjanje in brezuspešne pritožbe, ki požro mnogo kolkov, prinašajo pa le jezo. Zategadelj na delo, zaradi tega se pripravljajte za volitve, da daste tudi obrtniškim društvom nov podnet k delavnosti. Spričo pičlo odmerjenega prostora nam je nemogoče objaviti vsa določila za volitve v davčne pridob-ninslce komisije. Preskrbite pa si 4!. številko Uradnega lista z dne 25. aprila 1922., v kateri je priob-čen razglas o razpisu volitev v pri-debninske komisije v Sloveniji. Uspeh pri volitvah je dosegljiv le po sporazumu vseh obrtnikov, kaiii število kandidatov ni povsod enako. Novomeški politični okraj ima v 3. razredu 95 volilnih upravičencev, to je takih, ki plačujejo več kot 300 kron direktnega pridobninskega davka. Vsi, ki plačujejo manj kot 3G0 kron, so v 4. razredu, in teh je 1095. Izvoliti pa je treba v 3. razredu štiri zastopnike in štiri namestnike in enako število se jih voli tudi v 4. razredu. Črnomaljski okraj voli v 3. razredu štiri zastopnike in štiri namestnike, v 4. razredu pa šest zastopnikov, oziroma namestnikov, ker se določa število izvoljenih po številu davčnih zavezancev. Pri sestavi kandidatnih list bo vpoštevalo «Obrtno društvo za Novo mesto in okolico** vsak nasvet, ker le posamezniki poznajo natančno razmere v svojem okraju. Enako se naj tudi drugod sestavijo kandidatna liste! Egoizem in častihlepje naj ne najdeta mesta med nami! Da koristi stvari obrtnikov, bo dajala «Obrtna Organizacija* tudi vsa potrebna pojasnila, če bi jih kdo potreboval, kajti trdno za interese obrtniškega stanu je «Obrtno druši-vo» in čeprav je za svoje nesebično delo obrekovano v «Sedanjosti>>, za kar bo imel njen častiti g. urednik priliko odgovarjati pred sodiščem. Trezni razsodnosti, ki se vedno bolj širi med obrtniki, prepuščamo mirne vesti sodbo o našem delu. In Kamor kmet in obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužiti, tam morajo biti naročeni na »Kmetijski list"! Obrtnik!, pristopajte k »Obrtni organizaciji za Slovenijo", ker le »družen! postanemo močni! prepričani smo, da zavednim obrtnikom ne bo težko spoznati, kje so pravi prijatelji obrtniškega stanu in kje le špekulanti na obrtniške glasove. Razmišljajte in sodite! Naša vest je čista. Obrtniki na delo, da izberemo prave zastopnike obrtnikov v davčne pridobninske komisije! Škandalozno postopanje zdravnikov pri bolniški blagajni. Kako člane bolniških blagajn blagajniški zdravniki šikanirajo, kaže posebno drastično nastopni primer. Nek član okrajne bolniške blagajne (natančni podatki na razpolago v našem uredništvu) je nenadoma težko obolel. Ko je bilo to javljeno njegovemu delodajalcu, je le-ta nemudoma oddal izkaznico bolniške blagajne ter obenem naročil, naj pošljejo takoj po zdravnika. Zdravnik pa je prišleca nahrulil, češ da izkaznica ne zadostuje, ter zahteval še potrdilo dotičnega mojstra, pri katerem je bil zavarovanec uslužben. Mojster je potrdilo rade volje izdal, čeprav se je čudil, kako da naenkrat več ne zadostuje uradni dokument. Opremljen z obema listinama, je šel drugi dan zavarovančev oče zopet k zdravniku, ki ga je brez nadaljnjega zapodil, češ da njega to nič ne briga, in naj gre v Ljubljano. Predstoječe kaže jasno dovolj, kako gnile razmere vladajo v tem oziru na deželi, kjer so člani bolniških blagajn izročeni na milost in nemilost samovolji blagajniških zdravnikov. Apeliramo na osrednji urad okrajne bolniške blagajne, da v tem oziru napravi red, ker tako početje pre-seza že vse meje. Če morajo plačevati člani ogromne prispevke, je tudi prokleta dolžnost bolniške blagajne, da dobe ob bolezni pravočasno in brez šikan potrebno pomoč. Opozarjamo pa tudi oddelek za socialno politiko na te vnebo- vpijoče krivice ter ga prosimo, naj posveti malo več pozornosti poslovanju okrajne bolniške blagajne, v kateri se skrbi bolj za socialno-demokratično agitacijo kakor pa za interese delavcev. O tej stvari pa prihodnjič, ker še do sedaj nismo dobili na svoja vprašanja odgovora. Obrtniške vesti. (Občni zbor «Zveze obrtnih zadrug*) je bil v nedeljo dne 7. maja v Ljubljani. Zbor je vodil g. Fran-chetti, ki je podal tudi poročilo o zveznem delovanju. Oživele so obrtnooadaljevalne šole in uvedejo se obrtni tečaji. Ustanovitev novih zadrug se je pospeševala, stare pa se bodo reformirale. Sprejet je bil zvezni proračun, ki izkazuje 107.600 kron potrebščin, v katerih kritje naj bi plačal vsak zadružni član 40 kron, kar je gotovo preveč! (Mnenja smo, da se morejo stroški znižati in da ni stanje «Zveze* tako, da bi si mogla dovoliti tako drag aparat. Op. ured.) Po referatu g. drja. Plesa je bilo sklenjeno pozvati vlado, naj ostro nastopi proti vsaki zlorabi obrtniških pravic s strani nelegitimnih obrtnikov. Izvoljeni so bili nato novi odborniki, med njimi tudi tovariš Ogrič. Vlada se pozove, da zviša prispevke za obrtno-nadaljevalne šole. Ko je g. Fr. Ig-lič opozoril na važnost obrtnih razstav, se je občni zbor zaključil. Dostavljamo končno, da se nam dozdeva, da se neljubljanska obrtniška društva premalo vpoštevajo. (Popravek.) V zadnji številki ^Kmetijskega lista> smo poročali o radovljiškem shodu. Vrinila pa se nam je neljuba pomota, ker smo imenovali predvsem g. Kuralta iz Kranja, dočim bi moral zavzeti njegovo mesto g. Lovro Rebolj, ki zasluži pač posebno pohvalo obrtnikov za njegovo «stvarno» in proti-obrtniško politiko, zaradi katere se ga izogibajo že lastni člani. Posebno v Kranju je bil zanj trd oreh ustanovitev klerikalne obrtniške zveze. Je pač tako med obrtniki. Doži- veli so že toliko razočaranj, da ne gredo danes na vsake lepenke. Dandanes potrebujejo obrtniki delavne, resne in neomahljive može, ki ne menjajo vedno svojih nazorov. Taki pa se zbirajo v krogu «Obrtne organizacije za Slovenijo». Zapomnite si to, gospod Rebolj, kadar bi zopet hoteli vsled razžaljenega samoljubia razdvajati obrtnike ter jih vdinjava.i političnim strankam! DOBRA ŽENA IN MATI ima pri hiši vedno nekoliko steklenic Feller-jevegajprijetno dišečega «Elsafluida», ki sluzi dobro za drgnjenje hrbta, rok, nog in celotnega telesa ter se uporablja kot lepotilo (kosmetikum) za negovanje ust, kože in glave. «Elsafluid» je mnogo močnejši, izdatnejši in učinkovitejši kakor francosko žganje. 3 dvojne steklenice aH 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 72 kron. Razpošilja ga: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 344 (Hrvaško). Vabilo na občni zbor ki bo v nedeljo dne 21. maja ob eni popoldne v občinski hiši na Spodnji Pol-skavi s tem-le dnevnim redom: 1.) Porodilo naoelništva in nadzor- aistva. 2.) Volitev načelništva in nadzornižtva. 3.) Prosti nasveti. Če bi oboni zbor ob določeni nri ne bil sklepčen, bo eno uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne gletle na število navzočnih članov. ( uaeor. Razglas. Na podstavi sklepa okrožnega kot trgovinskega sodišča v Novem mestu z dne 25. aprila 1922. se je dovolila razdružitev ,.Živinorejske zadruge za novomeško okolico, r. z. z o. z. v Kandiji". Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi. Likvidator je Fran Malasek, tajnik zadruge na Grmu pri Novem mestu. smrekov in jelov " pU- brusni les, Fran Kupnik, »nje® les, Podplat pri Rogatcu, Več malih in velikih posestev je na prodaj. Pojasnila daje uprava »Kmetijskega lista" ANDREJ 0SET, Maribor, Aleksandrova casta št. 57; telefon št. OB, trgovina s senom, slamo, krompirjem, fižolom, drvmi, žitom in drugimi deželnimi pridelki — Naslov za brzojavke: Andrej Oset, Maribor. Dražba nepremičnin. Dne 3. junija 1922. bo vZavrtačah dražba nepremičnin vi. št. 19 in 21 davčne občine Knike vasi, sestoječih ix hiše z gospodarskim poslopjem, i gozdov, 3 njiv, 2 travnikov in 2 pašnikov. izklicna cena 21.650 K. Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 8. maja 1922. Koranit zajamčeno pravi azbestni škrilj za pokrivanje streh. pri krovcu flUmu, Ljubljana - Ilovica št. 48. !f za 211 v vsaki množini se dobi najceneje pri tvrdki Sever Sc Komp. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12. Na prodaj je krasno večje poslopje z električno =E razsvetljavo == in večjo že vpeljano E vodno močjo E v bližini treh večjih mest, popolnoma pripravno za vsak večji obrat. Kraj je popolnoma brez konkurence. Reflektant vstopi lahko tudi kot kom-tfanjon. Naslov pove uprava ,,Kmetijskega lista" v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. 9 Ekonom, osrednja gospodarska zadruga y Ljubljani, Holotivorsha ulica št. 7 ima vedno v zalogi: drobno jedilno sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko št. O, pšenično mokozakuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno moko in zdrob. Prodam hišo z malim posestvom, obsezajočim tri njive, dva vrta-sadouos-nika, vinograd in nekaj gozda. Cena po dogovoru. — Frano Klemenčlč, Tre-belno St. 23 (Dolenjsko). St. 77/VT. Nabava slame. Stanovanski odsek I. jugoslovanskega vse-sokolskega zleta v Ljubljani potrebuje za nastanitev udeležencev letošnjega zleta v dneh 12., 13., 14. in 15. avgusta 1922. približno 100.000 kg slame. Slamo bo treba dobaviti najkesneje do dne A. avgusta 1922. na prostore v Ljubljani, ki se kesneje določijo. Ponudbe za dobavo te slame je nasloviti v zapečatenih iti priporočenih kuvertah do dne 1. junija Ji ©2525. na stanovanski odsek I. jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani (načelnik Dragotin Šebenik, magistratni pisarniški ravnatelj v Ljubljani, Mestni trg št. 2 7/III). V ponudbah je navesti, ali dotični ponudnik slamo le proda iu za katero ceno, ali pa je tudi pripravljen proti odškodnini, ki jo mora navesti, po uporabi slamo prevzeti zopet nazaj. V ponudbah je tudi navesti, da je ponudnik pripravljen položiti kavcijo 10°/„ dogovorjene kupnine, oziroma odškodnine, katera kavcija zapade v primeru, da slame v določenem času ne dobavi na določene prostore. Na kuverti naj bo tudi pripomba: Ponudba za Slamo. Stanovanski odsek I. jugosisuonskesa vsesokolskega zleta v liolfei, dne 11. maja 1922. ffe ^TAMPlLip JANT.ČERNEVTi LJUBLJANA je nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo. j Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani j Miklošičeva cesta št. f6 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. < > ® enjalnica Slovenske eskomptne banke Telefon Int« št« 3 Ljubljana Telefon lnt.it. 3 prvovrstno, kg po 38 K, sppe, kose, osle in dpugo železnino kupite najceneje pri A. SUŠNIKU, trgovou z železnino v Ljubljani. nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po naj-| ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge | na hranilne knjižice in na tekoči račun ter i ® jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. SV ska banka Delniška glavnica: Din 30,000.000'—. Rezerva: Din 15,000.000. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb. Naslov za brzojavke: JADRANSKA. Afflllran zavod: FRANK SAKSER STATE BANK 32 Cortland Street. New York City. fr # fr fr fr fr fr fr fr Kapital: K 20,000.000 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA Rezerv« okrog K 6,000.000 interesna skupnost s hrvatsko eskompt- t „tm t.«7» nmimomra m TT*li 6 qi 1 IZVRŠUJE VSE bančne transakcije banko v zagrebu LJUBLJAM, SELENBURGOvA ULICA ST. 1.......najkulantneje ....... NO banko in srbsko denarne vloge nakup in prodaja efektov, deviz, valut - eskompt menic, terjatev, faktur - akreditivi - borza