Strokovni œlanki - Professional Articles Strokovna informatika v lekarniøki farmaciji: izobraæevalni in raziskovalni vidiki Angleøki naslov Borut Øtrukelj s soavtorji: Mitja Kos, Andreja Œufar, Vojko Kmetec, Aleø Mrhar 1 Uvod Razvoj farmacevtske stroke in znanosti je bil stoletja odvisen od soœasnega razvoja dokumentiranja izkustvenih dognanj, ki so od samega zaœetka dalje povezovale farmacevta kot kljuœnega nosilca pri razvoju zdravila, zdravnika kot diagnostika in zdravitelja ter pacienta. Z razvojem sodobnih naœinov zapisa in prenosa informacij je dostopnost do poznavanja strokovne izdelave ter uœinkovite, ekonomiœne in varne uporabe zdravil in medicinskih pripomoœkov omogoœena øirøemu krogu strokovnjakov, pacientov in laikov. Fakulteta za farmacijo je kot osrednja pedagoøko-znanstvena visokoøolska ustanova æe od samega zaœetka v sistem izobraæevanja in znanstvenega delovanja vkljuœevala sistem globalnih podatkovnih baz in v kar najveœji meri izkoriøœala dostop do primarnih in sekundarnih literaturnih virov in informacije prenaøala v prakso, na øirøe podroœje zdravstvenih dejavnosti. Najveœji sinergizem v izmenjavi znanja in informacij se je v preteklosti razvil na podroœju lekarniøke farmacije, kar predstavlja tudi osnovo za ustanovitev sodobnega, øirøi strokovni in laiœni javnosti namenjenega informacijskega centra za zdravila (ICZ). 2 Pregled nastanka informacijskih centrov za zdravila (ICZ) v svetu in doma Prvi informacijski centri za zdravila so se pojavili æe v devetnajstem stoletju. Tako je dr. John Shaw Billings, kirurg v ameriøki dræavljanski vojni, æe leta 1864 ustanovil sploøno kirurøko knjiænico, ki je bila prvenstveno odgovorna za informacije o takratnih zdravilih in naœinih zdravljenja ran, pridobljenih v bitkah. Center se je razvijal dobro desetletje in se 1876 preimenoval v nacionalno medicinsko knjiænico. Leta 1879 so sodelavci knjiænice, ki so bili predvsem zdravniki in far- macevti, izdali prvi Index Medicus, ki je predstavljal katalog zdravilnih uœinkovin, gotovih zdravil, galenskih receptur in medicinskih pripo-moœkov. Vsak mesec so izdali dopolnitev, vsako leto pa novo, prenovljeno izdajo. Æe leta 1890 je Herman Hollerith pod vodstvom dr. Billingsa pripravil prve podatke o zdravilih s pomoœjo perforiranega kartiœnega sistema, ki je predstavljal predhodnike sodobnih raœunal-niøko podprtih baz podatkov. Kasneje je Hollerith ustanovil podjetje z imenom Tabulating Machine Company, ki se je do leta 1902 razvilo v mednarodno podjetje »International Business Machines (IBM)« Øtevilo informacij o zdravilih, znanstvenih in strokovnih œlankih je iz leta v leto skokovito naraøœalo. Leta 1950 so v ZDA priœeli razvijati preproste raœunalniøke programe z Booleanovimi operatorskimi povezovalci, ki so omogoœili prvo selekcioniranje informacij na osnovi izbranega geslovnega profila. Prvi sodobni informacijski center za zdravila so odprli leta 1962 na Fakulteti za farmacijo Univerze v Kentuckyju, ki je postal modelni center za øtevilne sodobne centre v ZDA in øirøe (1, 2). V letu 1973 je tako delovalo æe 54 ICZ v ZDA, ki so jih za medicinske delavce, paciente in laiøno javnost vodili visoko izo-braæeni farmacevti. Vzporedno se je razvijala znanstveno strokovna banka podatkov o zdravilnih uœinkovinah in znanstvenih publikacijah s øirøega podroœja zdravstva Medlars on-line, ki so jo kasneje poimenovali MEDLINE in øe vedno predstavlja temelj osnovne znanstvene podatkovne baze. V letu 1988 se je osnovnim farmacevtsko medicinskim bazam podatkov pridruæila øe biotehnoloøka baza NCBI, ki je skupaj z Medline bazo od leta 1997 z dekretom Ameriøkega kongresa postala brezplaœno dostopna øirøi javnosti (3). Trenutno deluje v razvitem svetu, kakor tudi v deæelah v razvoju nekaj sto izjemno dobro organiziranih informacijskih centrov za zdravila (4). V Sloveniji je najbolj poznan in uporabljan vir baza podatkov o zdravilih pri Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomoœke. prof. dr. Borut Øtrukelj, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana asist. dr. Mitja Kos, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana mag. Andreja Œufar, mag. farm., Lekarniøka zbornica Slovenije, Ulica stare pravde 11, 1000 Ljubljana prof. dr. Vojko Kmetec, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana prof. dr. Aleø Mrhar, mag. farm., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aøkerœeva 7, 1000 Ljubljana farm vestn 2005; 56 51 Strokovni œlanki - Professional Articles 3 Vloga sodobne informatike v strokovni, izobraæevalni in raziskovalni farmacevtski dejavnosti Sodoben informacijski center mora biti zasnovan tako, da podpira varno, uœinkovito in ekonomsko racionalno uporabo zdravil ter medicinskih pripomoœkov s tem, da aktivno ali pasivno podaja na znanstvenih izsledkih temeljeœe, objektivne ter nepristranske informacije. ICZ mora biti samostojna, nepristranska in od kapitala neodvisna strokovna institucija, ki je sposobna iskanja, analize in interpretacije znanstveno-raziskovalnih ter strokovnih informacij s podroœja biomed-icine ter øe posebno tista, ki se veæejo na zdravila ter njihovo uporabo. Kljub centralni vlogi farmacevta pa ICZ ne sme biti omejen le z aktivnim in pasivnim krogom farmacevtov, temveœ mora biti odprt za øirøi krog zdravstvenih in drugih delavcev. Termin »farmacevtski informacijski center« nakazuje, da je center namenjen izkljuœno ali preteæno farmacevtom, oziroma da informacije pripravljajo in podajajo le farmacevti, kar je preozko in zato neobetajoœe. Standardni termin, ki je æe uveljavljen v anglosaøkih delih sveta, je »Drug Information Center-DIC«, kar lahko enaœimo s slovenskim izrazom »informacijski center o zdravilih in medicinskih pripomoœkih«. Aktivnosti ICZ se v øirøi meri osredotoœajo na strokovno javnost, prvenstveno na zdravnike in farmacevte, ne izkljuœujoœ ostale zdravstvene delavce. V delovanje in izkoriøœanje informacij so vkljuœene zdravstvene institucije kot so lekarne, bolniønice, zdravstveni domovi, domovi upokojencev, farmacevtska podjetja in njihova predstavniøtva ter sistemske organizacije, ki so del zdravstvenega sistema oziroma gradijo zdravstveno politiko (Agencija RS za zdravila in medicinske pripomoœke, ZZZS, Zdravstveni svet, Razøirjeni strokovni kolegiji), v sistem pa se redno vkljuœuje tudi laiœna javnost, ki ji ICZ predstavlja svetovalno in izo-braæevalno osnovo (slika 1). Lekarne IC1- Informacijski center za zdravila Veledrogerije Slika 1: Osrednja vloga in namembnost ICZ v sistemu varne, uœinkovite in ekonomsko racionalne uporabe zdravil ter medicinskih pripomoœkov. 52 farm vestn 2005; 56 4 Vizija organiziranja in delovanja ICZ Dejavnosti ICZ so usmerjene v: a) pripravo strokovno znanstvenih informacij glede na potrebo naroœnika - pripravljanje poroœil o zdravilih glede na dejanske potrebe in povpraøevanje naroœnika. Pri tem se uporablja pisne in telefonske naœine komuniciranja, kot tudi sodobne medije, npr. e-poøta, svetovni informacijski splet, tele- in videokonference, IP-mobilna povezava, itd. Pri pripravi informacij naj bi bil odloœujoœ standardiziran odgovor v najkrajøem moænem œasu (od 0-12 ur), kar je mogoœe le z vrhunsko opremljenostjo in dostopom do svetovnih podatkovnih baz, dobro koordinacijo in vkljuœevanjem øirøe mreæe strokovnjakov. b) strokovno-analitiœno dejavnost - farmakoepidemioloøke in farmakoekonomske analize v prid javnega zdravja oziroma kot storitev naroœniku - - c) - strokovna podpora in koordinacija farmakoterapevtskih skupin gradnik nacionalnega farmakovigilanœnega sistema publicistiko spletni informacijski sistem, namenjen informiranju strokovne javnosti o novostih v farmakoterapiji, novih zdravilih, beleæenju izkuøenj, izmenjava mnenj podatkovna baza, namenjena spremljanju kliniœnih øtudij v Sloveniji, njihovih izidov ter povezava s podatki iz kliniœnih øtudij izven meja Slovenije spletni informacijski portal o zdravilih za laiœno javnost priprava knjiænih in drugih elektronskih gradiv glede na aktualne potrebe d) izobraæevalno dejavnost vkljuœevanje strokovnjakov podiplomske in vseæivljenske izobraæevalne procese izobraæevanje øtudentov farmacije (v novem programu je predvidena obvezna strokovna 6-meseœna praksa v lekarniøki dejavnosti) ter øtudentov drugih, z zdravstvom ljudi in æivali povezanih øtudijskih smeri Pri tem mora biti ICZ omogoœen dostop in uporaba najøirøih podatkovnih baz, spletnih strani, preglednih strokovnih publikacij, ki jih uvrøœamo v terciarno literaturo, kakor tudi dostop do sekundarne iterature (Medline, IPA, EMBASE, Curent Contents, PharmInfoNet, CDER, itd) in primarnih virov literature, kot so osnovni znanstveni strokovni in kliniœni œlanki, povzetki iz simpozijev, informacije proizvajalcev, patenti in zaøœitne blagovne znanke in vladne strokovne pub-ikacije (5) CZ mora delovati v sodelovanju z znanstveno-izobraæevanimi institucijami. Tako bi slovenski ICZ lahko vkljuœeval obstojeœo in razøirjeno infrastrukturo Fakultete za farmacijo, ob neposredni povezavi s Slovenskim farmacevtskim druøtvom in drugimi morebitnimi partnerji Strokovna informatika v lekarniøki farmaciji: izobraæevalni in raziskovalni vidiki Glede na veliko vpetost Katedre za socialno farmacijo FFA v podroœ-ja farmakoepidemiologije s farmakovigilanco, farmakoekonomike, raziskovanja storitev ter s tem povezanih terapevtskih izidov, je smiselno ICZ vkljuœiti v del aplikativnih dejavnosti Katedre za socialno farmacijo FFA (slika 2). 4. Maywald U., Schindler C., Krappweis J., Kirch W. First patient-centered drug information service in Germany-a descriptive study. Ann Pharmacother 2004, 38, 2154-2159. 5. Zakon o zbirkah podatkov s podroœja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), Uradni list RS 65/2000 z dne 21.7.2000 FFA Ostali SFD Slika 2: Institucionalna umestitev ICZ med partnerje: FFA- Fakulteta za farmacijo; SFD- Slovensko farmacevstko druøtvo; Ostali: npr.: Agencija RS za zdravila in medicinske pripomoœke, Lekarniøka zbornica Slovenije 5 Sklepi Informacijski centri za zdravila predstavljajo v razvitem svetu ogrodno osnovo pri svetovanju in upravljanju z zdravili in medicinskimi pripo-moœki. Sodoben informacijski center za zdravila, ki temelji na najøirøem dostopu do strokovne in znanstvene literature in podatkovnih baz in je namenjen øirøi strokovni javnosti (farmacevtom, zdravnikom, veterinarjem, medicinskim sestram, ekonomistom, regu-latornim organom, itd), kakor tudi laiœni javnosti, lahko dobro in nemoteno deluje le ob povezavi in v mreænem sistemu snovalcev in uporabnikov informacijskih storitev. Izdelava in posredovanje informacije morata biti izvedeni hitro, kvalitetno in standardizirano, z vrhunsko usposobljenimi farmacevti in ostalimi strokovnimi zdravstvenimi, naravoslovnimi in druæboslovnimi izvedenci, ob pomoœi kar najøirøega kroga zunanjih strokovnjakov. 6 Literatura 1. Chin DN, Chuaqui CE, Singh J. Integration of virtual screening into the drug discovery process. Mini Rev Med Chem 2004, 4, 1053-1065. 2. Smith KM. Insight into drug information center. University of Kentucky, College of Pharmacy, 2001. 3. Rosenberg JM, Koumis T., Nathan JP, Cicero LA, McGuire H. Current status of pharmacist-operated drug information centers in the United States. Am J Helath Syst Pharm 2004, 61, 2023-2032. farm vestn 2005; 56 53