F^nCT (No. 566) AUTHORIZED BY THE ACT OP OCTOBER 1.1»1T, 6* TTLt AT THE/OST OFTICE of How York; H.Y. By Order of the TrMeai A^B. Bnrtešoft, Postnttrter Qaneral Najveftji dibnk Velja xa tm leto Za pol krt« $4.00 12.60 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Jhe Largest Slovenian Daily; , In the United States Zmed Every Dej Except Sundays end Legel Holiday* 75,000 Readers TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered a? Second Class Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act ot Congress of March 3, 1879. MO. 257. — STEV. 257. TELEFON: 4687 CORTLANDT, NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 1, 1919 — SOBOTA, 1. NOVEMBRA, 1919 VOLUME XXVH — LETNIK XXVIL PRIGETEK STAVKE ■Iflfl l? PREMOGARJEV FARMERJI so IZADNJI RAZVOJI V PREMOG. STAVKI PROTI STAVKAM Vlada je dobila od zveznega sodnika A. B Andersona v India- --liapolis ustavno povelje proti premogarjem, premojj&rskim vodite- F^rmerji nasprotujejo sedaj vsem l~'em vsaki stavkarski aktivnosti. IZJAVA HOOVERJA HOOVER PRAVI, DA BODO CENE ŽIVIL V TEJ DEŽELI KMALU PADLE, KER NE MORE EVROPA KUPOVATI V TOLIKI OBOROŽENE SILE ZDRUŽENIH DRŽAV SO BILE POSLANE Zahtev^° več dela. | Kljnb uradnemu stavnemu povelju so zaštrajkali premogarji MERI K0T SE JE PRIČAK0VAL0 - ŠPEKULANTI BODO V VSA PREMOOARSKA SREDIŠČA NA PODLAGI TAJNIH PO VELJ VETERANI PRVE DIVIZIJE POSLANI V PREMOOARSKA SREDIŠČA S STROJNIMI PU&KAMI, DA PREPREČIJO PREKINJENJE PREOBRATA. * Dclavci kot ^veinlki profitirjev 21 0rCrajik) kjer nIso ^trajkali že včeraj. Washington, I>. < pOHUH * lialtCH CC kjrf bo približno 31. oktobru. — SA podlagi tajnih povelj so v bili ine premog '»vmkuv mehkega premoli niiijona pretnogarjev zastavkalo danes ob itk H«k«- pro\ i/.or ntr rije rtitij«* in nega dr (Hani si en. W irH's ko> Murna i na rnj, ment, h ki! ii, ir n< k i more izjavili v tedanjem času, — je rekel vojni ' t-'« vprašali glede brzojavk iz Lousville, da je •h oddelek KM) veteranov prve divizije, obstoječ iz »trojnih puška rje v, po»lau v premogovnike zapadne 1 1 sporo«-i 1» iz fhiraga. da so visoki častniki een-rtiueuta pripravljeni na poziv oboroženih sil. «. da bodo vojaki prve divizije stopili iz vlaka v Hunt-V trpini ja in da se bodo razkropili v različne kraje, kjer ati nemirov. Tem retain poveljuje polkovnik Hartell. taki \ojnki in mornarji, k t se mude na kopuem, bodo »olago za *>ia\karsko služb, če jih bo |>ozval justični de-je izjavil mornariški lajnik Daniles. — Če bo treba Kopnem, je objavil, bodo možje poslovali skup-/. armado ter bodo na razpolago kamorkoli jih bo poslalo ar- udno vodstvo. \ lada še nadalje skrbno prikriva svoje na »"rte. Sodnik Anies ►možni generalni pravilnik, je bil poslan v Indianapolis, kjer bo .t«la napel i ilan^s zadnje sil-, da prepreči namen voditeljev pre-ucarjev, da ostavij pridelovanje premoga. CJeneralni pravdnik Palmar je po svojem obisku pri predsed-kn Wilson 11 pozno včeraj popoldne izjavil: IVenu-tril sem eeji položaj s predsednikom in odobril je e. kar je bilo storjeno d oseda j. Stavil je tudi par svojih lastnih •*dlogov, o katerih ne morem razpravljati sedaj. Kdgar Wallace, eden izmed zastopnikov premoga rje v, ki so ii.ti v Washington!!, je rekel, da bodo premogarji v premagovni-h trtlega premoga tudi zastavkali, brez avtoritete, v znamenje iipaUj > sla\ kurji, <-»■ lo se a lada poslnžila drastičnih sredstev •uti sta\ karjem. ;:iijWBl fe « Številni rezervni častniki in prav posebno oni inteligentne sin so dobili povelja, ki jih kličejo nazaj v službo. Razposlana so ' i stroga navodila, naj se odločno izvede postavo, tikajočo se po-» eksplozivnih »novi od strani privatnega državljana. Predsednik Wilson je potom posebne proklamacijc določil ce-Hagerstown, M d., 31. oktobra. ne mehkegu premoga ter zopet oživel zvezno kurilno administracijo. \ resoluciji, katero je sprejel vče-. , raj Narodni kongres farmerjev Zvezni k"rilni administrator Garfiejd je napravil načrt za razna svoji zaključni seji. se glasi, de]itev da so kratki delavni dan ter veil Kongres je sklenil podp rati administracijo in vse druge obla-Iio ve."je zahteve glede plače od ** v sedanji industrijalni krizi. strani indnstrijalnih delavcev' American Federation of Labor je protestirala pri zveznem drže generalnem pravdniki; Palmeru proti ustavnemu povelju v premo- IMELI VELIKE IZGUBE. i urn o. Iv nji da nasprotuje vsem stavkam. Resolucija, ki daje izraza opoziciji proti metodam organiziranega dela, je bila sprejeta vspri-ui protestov malenkostne manjšine farmerjev, ki so se po glasovanju glede resolucije umaknili s kongresa. Govorniki te manjšine so dvignili velikanski furor v zborovalni dvorani tekom razprave glede te resolucije ter izjavili, da je eelo rganizirano deli« zapleteno \ boj za svoje upravičene zahteve in da bi moralo biti deležno polnih simpatij in podpore ameriških farmerjev. — Mi vemo, da ne more 44-urni teden prehranjevati sveta ter tudi izjavljamo da ga ne more obla-eiti pravi nadalje resolucija. — Oni, ki zagovarjajo kratek dan v iiulustri ji, — dostavlja resolucija — bi ne smeli prieakovati od farmerja, da dela šest pred obedom ill šest lir po obedu ter v dtrtffffiipm času pred zajtrkom in po večer j. Resolucija sicer pravi, da obljublja pomoč poštenemu organiziranemu delu, da pa obsoja izdajstvo napačnih voditeljev, ki mehkih premogov-1. ■ i . . •,■ , . 1 r .Iti za denafr razbili sedanji ustroj »astavkalo in vlada bo v ihiIui meri zavarovala te ter vse I , , - , - , , .. I družbe ter dvignili rdečo zastavo i nad razvalinami propadle republike. "zavezniki profitirjev", ki ž;vljenske stroške na sedanjem garski stavki. višku. Kongres je nadalje izjavil,! „ _ , _ . . 1 Samuel Gompers je rekel, da bi b.la posledica ustavnih povelj v premogarskem št raj len velika zmešnjava in nemiri, ki bi se ne o- mcjevali ^amo na premogarje. Zvezne čete so odile v vse premogarske okraje. Washington, D. C., 30. okt. — stroja. Slabi kredit Evrope bo Herbert C. Hoover je pred pod- imel za posledico, da bo skrčen komitejem komiteja za vojne iz- izvoz živil v Evropo na korist na- datke danes izjavil, da je priča- roda te dežele. kovati v kratkem nijili cen za živila. Njegovo mnenje ne temelji na vladni akciji profitirjem, temveč na postavi glede dobave in povpraševanja. Izvoz živil v inozemstvo je padci globoko pod pričakovanja — Splošno se domneva, da smo tekom preteklega leta izvozili preveč hrane. Dejstvo pa je, da to ni resnično. Zaloge živil v Zdr. državah tekom preteklega avgusta so bile največje v naši zgodovini. Prepričan sem, da je špeku- zyodilo ravno nasprotno in pre-o: tala množina od šestnjast do dvajset miljonov ton bo obstajala v tej deželi, ko bo dovršena žetev v vsaKem oziru. Špekulanti in eksporterji, ki so zadrževali ve- 7A 7FI F7NIPF like množine živil, namenjene za eksport, so odgovorni za sedanje, še vedno obstajajoče visoke cene Generalni pravdnik Palmer se iz- Zalo£a premoga iz neunijskih ro- v tej deželi in to kljub obilni že govarja, da ne jemlje ljudem pra- vovbo zadostovala za domače po- lvij je rekel Mr. Hoover ter do ZVEZNO SODIŠČE JE DOSTI PREMOGA PREPOVEDALO ŠTRAJK kijiib splošni domnevi, da se bo.lacija, ne pa kak drugi temeljni vice do štrajka. trebe in za železnice. Washington, 1). C.. 31. oktobra. — Najvažnejša novica v premo- .... .. , , , garski stavki je ta. da je zvezno bmetm ^ t,a se vlada sotjišče št raj k sploli prepov Merodajni kri>gi so preprič da bo imela ta prepoved za posle- V dico celo kopico nadaljnih razvojev ter bo oilprla vrata raznim možnostim. Washington, D. C., 31. oktobra. — Tajnik Lane je objavil na ka- izraza temu položaju. stavil, da bodo oni, ki bodo trpeli tozadevne izgube. Cene na debelo gredo že navzdol ter dajejo ne boj r.> r/.nu ..... , Zivilsk 1 aoijiniisi ri prav nic pomisljala, da omeji po-1 . , . ,-edalo. , ___J^ . . r , K pred kratkim vrnil r:-: ral>t> premoga v industrijah za 50 , . . ... ncaf'' Odstotkovv namenu, da ho ,„n„,.lkjer ^ vodl1 aTner,sk namenu, da bo mogo da približno i!tM>,(M)0 premogarjev \ isiav kalo in vlada ho v (>olni mer pravici do tlela. l*ravn« do stavkauja ne bo nikomur t v pi-emogo Iiih poljih bodo imele pri sebi več kot običaj- ni t»levilo nteiigt in nih častnikov, ki gra«le \elikansko organizacijo. k oje namen jc nastopni proti stavki. Tajnik Baker pravi, da jc vojni department pripravljen v polni meri zavarovati vse premogarje, ki liodo ostali na delu. C'e bo izbruhnila stavka kot določeno m v obsegu kot se preti z delavske strani, bo ustanovljena ojiJŠka straža krog vsake naprav.* in premogarske občine bodo .stavl.|«*iie pod poveljstvo profosov. Motorni vlaki so priprvaljeni na fctevilih tOekali, da se povede z njimi eete na zaželjena mesta. 1 rinle -»o infomaeije, da tiuajo le maloštevilne kompaiiije zalo g» za inanj kot tridevet dni in večina konsumetov ima zaloge za manj kot dvn tedna. V teku enega tedna bo do oni, ki ho odvisni od lrmnjaih pošiljatev, občutili vso težko stavke. SENAT IN PREM06ARSKA STAVKA SENAT PODPXBA PREDSEDNIKA WILSONA V NJEGOVEM NA POBU, DA PREPREČI STAVKO* PREMOGARJEV. — LA POLLETTE PROTI UPORABI 8TROJNIH PUŠK. Waahingtn, D. ('., 31. oktobra. — Z edino enim nasprotnim glasom je senat včeraj zagotovil administraciji svojo polno pomoč "pri uporabi takih ustavnih in postavnih sredstv, ki bi bila potreo b«, da *e odpomore sedanji iiidustrijalui krizi". Istočasna tozadevna resolucija, ki ue potrebuje podpisa predsednika, je bila sprejeta brc/ ugovori. Edini nasprotni glas je oddal najbrž senator Fall, ki je preje namignil, da t*o storil tako. Ko je prišla na vrsto resolucij«, je rekel senator Borah, da noče ugotoviti, da ne bo pomenila ničesar drugega kot podpiranje vlade pri vzdržanju postave in reda. Stavil je predlog, naj »e čr-ta določbe, ki se javno in odkrito glase proti delavcem. Senator Ponterere je rekel: — Postava je zadostna za ves celi položaj. Vlada kontrolira ui obratuje železnice. Položaj je nekoliko razli« cn od onega tekom velike stavke v Chicagu. Vpraša-j.j. sedaj je naslednje: — Ali naj vlada kontrolira Lewisa ali pa na .i Ijewi* kontrolira vlado. Glasovanje proti resoluciji bi bilo glasovanj« za Lewisa. —- Sedaj je primeren čas za kongres, da obnovi svojo obljubo, dr bo podpisal postavo in red, — je rekel senator Lodge. —- Ne verujem, da nameravajo storiti premogarji kako nepo-htavno stvar, — je tekel senator La Follette. — Nočem, da bi izgledalo, kot da kongre* odohruje uporabo strojnih pušk, da se prepreči pretnogarje pri izvršenju tega. do česar so postavno upravičeni. — Vlada se giba zelo počasi in previdno, kadar se giba proti prcniogarskin: baronom in jeklarskemu trustu, a se giba hitro proti premogarjem, kadar skušajo si cd nji izboljšati svoje stanje. — . šlo na delo in koliko jih je osta- madile zalogo premoga, ki zado-| lo doma. Izvdelo se bo šele v pon- stuje za dva meseca, deljek. tajnik Lane. je rekel vzrok povzročila visoke cene. — Opaziti je bilo dve obliki špekulacije. Ena špekultcija z živili, ki je sorazmerno majhnega obsega, obstaja v tem, da kupujejo ljudje živila ter jih drže, dokler ne dobijo zanje višje cene. Druga vrsta špekulacije pa jc obstajala v ten», da so špekulantje dan za dnem ter teden za tednom nakupovali velike množine živil najbolj različne vrste v domnevanju, da bodo po podpisanju premirja Nemčija in druge dežele pričela kupovati ta živila za visoke cene. — Teh prodaj pa ni bilo mogo-aineriško pomožno če izvršiti. Kakorhitro ni bilo mogoče izvažati iz dežele, so pričele cene padati pri prodaji na debelo, čeprav je bilo opaziti .le malo znižanja cen pri podrobni prodaji. Eksporterji pa so še vedno nakupovali, kajti iz Nemčije so neprestano prihajala poročila, da je treba izpolniti veliko vrzel om na zaloge živil. Bilo je povanje v velikih množinah, ki je gnalo cene navgor in izjalovljenje eksporta je imelo za posledico, da so nekoliko padle cene pri prodaji na debelo. To. administrator se je iz Evrope, svoji vojni raciji ter čakal na svoje lastne pridelke, ki so bili zado- POZIV NA RED Unija svari svoje člane, naj vsdr-že po polen red. — Boljše je, če ne prirejajo shodov. Predsednik Gompers je bil pri precejšno zinjsko za, z. pravdniku Palmerju ter je ga y D^^ in na ^^ k[ k_ tro protestiral proti najnovejši že v bližini t mesta> Severozapadne železnice imajoUo,jivi U*r o^ponio-li slabemu po- Padanje cen bo šlo po mojem pre- drž ostro odredbi. Palmer je izjavil, da zvezno so- ložaju. Mr. Hoover je tudi razpravljal o pretečem pomanjkanju sladkorna ja v tej deželi ter izjavil, »la je Neunijski rovi izkopljejo leto od 150.000.000 do dvesto mi-| proliibieija v glavnem odgovor-dišče nikakor ne zanika ljudem lijonov ton premoga, katerega se na za sedanje pomanjkanje lz-pravice do štrajka, pač pa je u-| bo na enakomeren način poraz-Jenaeevalni sladkorni urad Zdru-vedlo le proces, s katerim hoče od ( delilo med železnice, splošno ob- že„ih držay liaprositi pred. praviti pomanjkanje premoga v.cinstvo ter javne utilitete . ...j.. _ - , deželi. TRGOVINA U. S. V BRAZILIJI. Bio de Janeiro, Brazilija. 30. oktobra. — Uvozi v Brazilijo iz Združenih držav so bili v prvih šestih mesecih tekočega leta štirikrat večji kot oni iz Anglije, ki stoji na drugem mestu z ozirom lia uvoz. To je razvidno iz poročil Ameriške trgovske zbornice za Brazilijo. Skupni uvozi so predstavljali vrednost $168.746.750. Od te svo-Charlestown, W. Va., 31. okto- te je prišlo iz Združenih držav bra. — Uradniki West Virginia blaga y vrednosti $89,727.250 ter Miners Union so v odsotnosti pred 983 *\j0 iz Anglije sednika Keenya, ki se še ni vrnil iz ** Indianapolisa, izdali danes navo-J Kava je bila glavni izvozni pro- dila, ki se tičejo stavke premo- dukt ter najbolj važen za u-od-garjev, ki bo izbruhnila v soboto f zjutraj. I ____ — Svoje člane prosimo, — se' - DENARNE P08ILJATVE V - ISTBO, NA QOBIfiKO IN NOTRANJSKO. Irvršujemo denarna izplačil* popolnoma sanesljivo in sedanj in razmeram primerno tudi hitro p< celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlja ki j« m sedero po italj&nski armadi. Jamčimo ali garantimamo v nako poiiljatev, toda za kake mo goče zamude ▼ izplačilu ne more mo prevzeti nikake obveznosti 50 lir ---- % 5.40 100 lir ---- $ 10.20 500 lir ____ $ 50.00 1000 lir ____ $100.00 pričanju naprej in pričakovati je \sled tega velikega padca v ce-nah "seh glavni hživljenskili potrebščin. Nadaljni vzrok višjih cen .je navada ameriškega naroda, da ku puje skoro le drage stvari. Povedal je komiteju eno pri-sednika za polnomoč, da sme" mer, ko je skušala kupiti pomož-predpisati izdelovalcem kendija,'na komisija na debelo veliko uiuo-sladkih pijač itd. gotovo množi-lžino cenenih otroških čevljev. 1/.-no sladkorja tako, da ne bodo dclovalec čevljev je informiral oropani po- splošni konsumeuti trebnih zalog. — Surovi sladkor, — je rekel Mr. Hoover, — se je preveč podražil, da bi ga mogle s pridom kupovati družine. — Proliibieija, ki je povečala prodajo sladkih pijač in kendija. I je povečala porabo sladkorja v tej deželi za 350,000 ton na leto, misijo, da je prenehal izdelovati te vrste čevljev, ker ni zanje ni-kiikega trga. Mr. Hoover je prišel pred ko-mitej, da zanika namigavanja nekaterih kongresnikov, da je sedanje tukajšnje pomanjkanje sladkorja posledica izvoza velikih množin sladkorja v Evropo, ka-J*'!tcri sladkor naj bi tam razdelila rekel Mr.Hoover. — Marca mese- ameriška pomožna misija. Rekel ea je bilo videti kot da bodo za- je, da se ni izvedlo iz Združenih loge sladkorja zadostovale, a voj-|držav nobenega sladkorja v Ev- nočasna proliibieija je hitro Denar nam poslati je najbolj« zmanjšala in skrčila obstoječe za-po Domestic Postal Honey Onto j loge. Zaloge, ki so na razpolago •u M M * v-«-«- ® u n—* za november in december, so de- al! pa po New York Beak Draft TVBDKA FRANK siMf^ 9L. Nov Turk. ■ * glasi v okrožnici. — naj ne sklicujejo stavkarskih shodov, razen v slučaju, da bi bili taki shodi ne na nove cene janski največje v zgodovini, a povečano povpraševanje po sladkorju bo povzročilo pomanjkanje, ki se bo razvilo v pravcato stradanje, če ne bodo konsumenti zavarovani. Pred nekaj leti je zna- Poiiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, ▼ Slavonijo, šala poraba sladkorja triinsedem obhodno potrebni. Prekrižajte ro- Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram deset funtov sladkorja na leto za ke ter čakajte! primerno tndi hitro. j osebo. Pred nekako enim letom Bodimo miroljubni ter se poko- Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljatev, toda za kake mo.> znašala 84 funtov, a prohibici- rTzdr^oV™ vsakih demons! ra- ********* v izplačiln ne moremo prevzeti nikake obveznosti eij, ki bi imele za posledico ustvar 8ed*i pošljemo v staro domovino, naprimer: 100 kron----$2.00 500 kron____$ 9.00 200 kron----$3.85 1,000 kron____$ 18.00 300 kron----$5.80 5,000 kron____$ 90.00 400 kron ----$7.70 10,000 kren____$178.00 Označena cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z dni. gimL — GRKI NAPREDUJEJO . . „ _ _ ta. Prebitka od šestnajst do d vaj- , De»ar * P"** P° Order ^ mUjoiu>T ton živiK kateri pre. aH pa po New York Bank Draft. SAK8SB, jenje nepotrebnih nasprotstev notranjosti naših vrst?" Dokažite splošni javnosti, da ste lojalni ameriški državljani. I ja jo je dvignila na 93 funtov na leto za vsako osebo. Z ozirom na svetovni živilski položaj ter na ameriški izvoz živil je rekel Mr. Hoover: — Moje osebno naziranje glede !položaja je to, da je bilo opaziti (prevelik izvoz živil tekom tega le- Anglija, 31'. oktobra. — Grške dete so zavzele še nadaljne kraje v Traciji ter napredujejo. , ropo z sto milijoni dolarji; ki so bili nakazani za pomoč. — Edini sladkor, katerega sem dobil v tej deželi za Evropo, jc obstajal iz 3800 ton za ftlabo pre-rejene otroke in ta sladkor je porabilo nekako štiri miljonov takih otrok. To je privatna milosrčnost in sladkor je bil bistvenega pomena za ivljenje teh otrok. K temu je prišlo nekaj sladkorja iz prebitka zalog ameriških ckspedicijskih čet v Evropi. Skupna množina sladkorja, ki je bila poslana iz te dežele, bi zadostovala tukaj en dan in sicer v obliki kendija. Treba je pomisliti, da konsumirajo Združene države sedaj vsako leto osem tisoč miljonov funtov sladkorja. Edini drugi sladkor, ki je bil razdeljen v Evropi, je obstajal iz 40,000 funtov iz zalog ameriških ekspe-dimijskih sil, namenjenih za ru- ^ _______ L,* jbitek bomo imeli koncem letošnje ske vojne jetnike v Nemčiji. Za letine, ni mogoče spraviti iz deže-'ta sladkor nam bo plačala Fran-" Hew York, K. Y. Je brez ustanovlejnja kreditnega J cija. asi L GLAS NARODA, 1. NOV. 1010 GLAS NA*ODA*j fc pflt Mk »•«.•■'•.....•t>*iin tt^j ta . z« pol lat* m Ntv Task lt.M H«v T, kuko laiiN'fc pridemo do boljše«;:; u«pel::i z »i-> ^•UnoTijcna leta 1898 - ! torpor trasa lete 1900 Glavni urad v EI.Y, MINN J •LAVNI VHAONIKfl KIHAEL lOVASfifK. boi KI, Conam Podpredsednik r IX)LTI8 BALA NT boa 10« Pearl Ave. Camik: JOHtCl'H F1SHLSR, Kly. Minn. Ilaff&jnlk- GEO. L BROZICH. Ely. Mina _ lan 1nl> a«Ul>U£anlli imrtuln: LOO10 COBTELLO. VRHOVNI ZDRAVNIKI «r. joe 11 a * 11 — NI M. Ohio H t_. N8. Pit ta bursa. IU nadzorniku rOHN OOUŽM. MT. MUaa IHTHONT UOTZ, M41 Ave. K. Bo. COleaco. TB. TAN VABO«A. KIS« Natrona Alley Plttaburgk m POROTNIKI: 3RKOOS J. PORENTA. ham IT«. Black Diamond. ViA ^liONARD BLABODNIK. boa «M. El? Mina. fOUN Rl'PNIK. S. k. boa 24. Export. Pa __PRAVNI ODBORI fOSKPH PIjAUT*. Jr. «S*-Ttfe Bt Calumet, Mlak. fOHN MOVERN. 124-Znd Ave. Duluth. MInn. MATT POOORKI«. 7 W Uadlaon St. Room IM COl ZDRUŽEVALNI ODBOR: Jutri, 2 novembra s»* bo za«Vla vrlika kampanja za nabiranje r lanu v kri/a. Vojn« je šifer kotirana, in Rile."-i križ je prenehal s svojim usmiljenim delovanjem v okolici bojišča. KJj«il» 1 "Ulit i>a Jt Še vedno dosti prilike za zmanjšanje gorja, za celjenje ran za zmanjševanje sile in revščine. To je pa tudi vzrok, da mora Kdeei križ nadaljevati s svojim cM o vanje m. Ta človekoljubna organizacija ne sme nikdar preue hali He\nnu in potrebnim ne smemo vzeti zadnjega upanja. |)u pa zagotovimo nadaljni obstoj organizacije je treba denarje treba skladov In čim več • lanov bo. temveč denarja bo \ skladih in toliko • j revščine bo na svetu. Kolikor je ljudi v Ameriki, toliko članov naj ima Rdeči križ. Pristopimo vsi, pa borno v polni meri zadostili svoji dolžnosti. vstajenje jugoslovanske dr- . ytllni!rl| kar so v>i odobravali. "" J* Čislan«. . .i-,, »»11 1 t \ B rRANK S> KABKC 411.4 W ostmiton S'.reel. I^nver, Culo. ( Slovenec 11. okt.) ;„ s, je jc Vli. da se združi- 1RTGOH HRESČAK. 407-tih Ave.. Johnstown. Pa. Dopisi mo z T. M. W zadiuui. M«>i-:im pa tu«li malo opif.nti s«* Jednatlno HuUo: QJLA8 NARODA. Vse Bt vari tikajo* «e ura.lnlh zadev kakor tudi denarna poSUJatv® naj a« po- |i •• . i * : „ - i, "a g!avn*ga tajnika. Vse pr;toib« naj k« pošiljajo na predsednika porotnega Iianjl poiozaj li.ise /..itirnzne odi«.ra i-roinje za F^rejt-m novih t lanov in sploh vsa. Zdravniška aprlCevala. se naj New York, N. Y. no konci. .Mi ne potrebujemo od dajf.lne, kjer jo le boli mali UNjieli Ciljajo na vrhovnesa adtavnika. . . . , Juscwl.-vai.aka, Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom za obilen prt- la zakaj T J\eknteri »ovorij«*, CU' ito^ JediH.ta Posluje j»o "National Fraternal Congress" lestvici. V blasajni ima .... . ... l.il lUMlovmlvt kriv I/vol ien ie ckr,,er »triatotinoi dolarjev). Bolniških i>odpor odškodnin In poamrtnin J« M.-L- , ..... ,.*!-,i, - i. w . .»1 Itjlil lllkaksiie 0.;>0IV. Ker njihova l J . 'pla. ala ie nad poldru&i miljon dolarjev. Jednota slej« okrog K tlaofi rednih ^Unov .Nta\Ka newvoijtkin j/«u io\.u- ..... I .i i dr u vri poslovodja, a!i us]>eh J«* oo m okrog 3 tisoe otrok v Mladinskem oddelku. polUO!- 01 lllld Tiaill H sum K \ in- Tv».ri , .- , ■ . L»ruStva Je 1,1 v. Ijnvo. sedaj lavno tisti razdobni čas med Njihov načrt, spiavni vse mo-jeseuske in apomladno sezono, smo škc delavce i/, industrije je narav-jz razvojem stavke laliko popoli-.o nost smešen. Kaj take«a se ne b> ma zadovoljni. Tu li v prejšnjih nikdar zgodilo pa četudi s*- Vsi letih ob tem ča-n ni«mo ilt» pa že toliko som se je naučil precej dobro an- lu so na- že čitatel.ji o po- ^le&ki. bil lastnik par iiistrumen- lorej tov, katere je izdeloval ter svote I mou(n> o tem. zorili. naj bo enkrat kom-. / imenom, tliugače pa ne. polovica in še ti le malo ur na dan (Toda. ko bi s^ dal ta naure, ^ ^ b_ dobri|n odjemalcem in ob takih razmerah tudi zus'u- merti v tej obrh. kakor tudi v - vale morajo pa /ek ni bil zadostesi. Toda kljub te- obiti /a izdelovanje ženskih oluer. | rivat Jefi|.;t mu. da sedaj ni u.uogo dela v tej b. ženski spoi v N.-w Yorku bil ^ ^ ^ sJovoneev v l azoulav in še brez ti^to ii'ao» o.r!e Zgodovina prvega Astovja >7.1.00. Ena t retina njegovega ka-/ pitala je plačala prevozuino v .vCeu York in nadaljuo Iretino je uporabil za nakup sedmih nemških flavt. industriji, so že začeli Imhssi popu si'jiti v sv.ji trtlovraSnesU ii» kot kc, ki jo nosijo sedaj na sebi, na vfmk način prepret-iti pirmoparsk. štrajk m se,^ n- ^^ ^ ,.o nas i;iat>ikateI^um llloiu aii očet,, bi Vlada hfN ie po«.!ožila '.adrijetra «sreMtni >o kupčija je ugajala mlademu ,,,« med seboj, samo nekaj jih je. Wa|dorf {or ^ preseli, v ^drnže- Astorju veliko bolj kot pa proda- bodo povabili na raz,ovor. da n;, bilo mogoče prihraniti lc„e novce, "" »f "v k ^^ T ^ din,o 'vse naše zadeve ž njimi. V ki se izdajo v to svrho ) Posebno. « * " ^ ^ /u.p Jacob Astor. P>il je star takrat , v New^ mrku službo pr, nekem dok _______________1... ... ve l^.li tinSli ien in deklet, in inu/'0 JJ „ . J _____,.....sedemnajst let. Hoirastvo, ki je krznarju ter se tudi natančno se- caz temu ram služi članek, ka- «o se lomili naših žen in deklet, in — ^v^lji.ost gorela, ne 1,0- sedemnajst let. Hogastvo, ki je krznarju te se trni, natančno se-lerctra je priobčil zadnji pr„de- neka, tako bi rekel Fol Slovenka mo r.(biU kuriva SlM.t liapretiek. prinesel s seboj z doma. je obsta- «»«.1 z vsem. posameznostmi, ti-Ijek neki žklo^ki žuma! in v ka- trudi in tmdi: da bi jim dopo- Poročevalec. ^ dvvh dolarjev ter svežnja kajocimi se te obrti. Ena glavnih tereni navajajo bossi le dva vzr»- vedala, da je njih unija boljša, obleke. točk, radi katerih je h.I mladi ka. sti (( Aim.rjki so j-' bilo mogoče izvedeti. Na ta na- .inje v veri. da se bodo pogajanja njej ter vsem tistim, ki ob tem ča-|kov sha- riko temve-f v An«dijo, ko je od -''' najmanjših posameznosti, jo vsako jiogajanje z unijo. Ker ipovratek k naši uniji —1 iu»sti, da jim bo je](> stavkokazov je kakih 300 sa- ^^ i ji zab ranjen za " -i In]n<]j|, ljlHli in par starcev. „ ' .... ........ j.-.p,^,....^^ - ----. .. . - 'J1111 ' .. . / .. sel z doma. Astor je rekel v svo- l'o tloigi nem lioiii je prišel ld bi potrebovali* pomoči iZ ninhe. Isbdnjih dnevih podvojiti naše de- ud 0 Conemangh, Pa Dne ?2. oktobra ob 8. uri zve -*tivi"o Posvetiti pa moramo tudi neko ^ je vršila seja zadružne pro-1 ^P^1" v ^ lili.• pozornosti nesramnim agita- dajalne, katere se je tudi udeležil °Jnj<\\ \ torjem United Hatter' Union Lo- Mr Fostel, vmlitelj United Mine; 2f' okto]]TA J" 1' eal No. -T Žal mi je, da ne morem Workers. Razlagal nam je o sta-M a kletna mati Jones, znana pr- Skozi dve bti je delal v Londo-j Kozaki strahovit, gospodarno »m pri nekem izdelovalen muzi-j po tej okolici. Veliko štra.ikarjev kalnih ništiumentov. Med tem ča-: kar na cesti p< grabijo brez vs;» ..................... nosili Indijanci. Pogosto je potoval peš v gozdove gorenjega «le- (Nadaljevanje na 4. strani.) V domovini ____eal .No. :i. AM mi je, aa ne morem Wrrkers. Kozlagal nam je o sia-|-- " ~~ ' , , , " , c, •• rabiti primernih be^cd, di bi mo- nju zadružmh t.rodajaln, katerih voborilka za ddavsKe pt.rM vemo naših poslancev v Slovenijo. . 1 . . ... ' , . , 1 . r ' ... . Poročevalec. , , , , , . A . , gel 'označiti njihovo podlo delo. -/A, posluje dvanajst iu pet jih jf, _ •1 . /vil« 1 . .. no 4 ... ... I , I t lllt IMIVO J <1 t r 1 ' " lOO KRON $2.05 (Poštnina samo 25 centov za vsako svoto) Posebne cene za večje nakupe. bozic v domaČem kraju; Dr. Korošec se je vrnil z Zapustil je kraj huskarije iu lahkomiselue osebne intrige, da gre v tej težki uri naše države v ljudstvo. Igra. ki se vrii v He I gradu in ki ni vredna, da se imenuje z res tlim imenom " ministrske krize'* — je v svoji grdi in ostudni pri Glavni Urad AMERICAN EXPRESS CO. 65 Broidway, New York Vatanovljeno 1841 Glavnica $18.000.000.00 K «, so bili United liatterji pred v teku za odprti trgovine pod vod-j bti predno smo se organizirali v stvoui U. M. W. Omenjene triro-Mil!inery & l.adies Straw Hal vine prav dobro napredujejo, kjer Wcrkers* Union f P.ili so tu a po-(kupujejo in prodajajo za gotov ka/ni Uki da iiua \ec ne nore zanimati. Jugoslovanski klub je v o- trebe niso uvideli, da bi nas ;nlijdenar. Svetoval nam je, ako se Ijan .n pripravljen, voditi *t\anio politiko, ni pa voljan, se udeleže- organizirali, ko smo zaslužili malo hočemo združiti ž njim da nam vati neplodnih otwbmh bojev, ki pometijiijo težak prezir javnih in- terim»v. Ta poM-l prepuača v svoji celoti drugim, ki imajo v teh manj kot nič na teden z over time:bo zagotovljen uspeh, ampak le, vrel. Toda danes, ko smo organi- ako bomo kupovali in prodajali i zirani hi smo tudi prir.li dj pri- za gotov denar. Poudarjal je, ako zah-sindi .luevih Jug.Zavije veselje in lahkomiselnost, boriti se t*-mt?rlie hočejo imeti svojeise kupuje za gotov denar, dobi se osel.i.i iu privatni ''uspeli". umazane prste vines. Oratu l«»tlino,:dobro blago in nekaj odstotkov To in ono Iz koroškega dež. zbora. V Št. Vidu na Koroškem je v deželnem zboru referiral nemško avstrijski poslanik dr. Bartd o povratku ujetnikov in koroških intemirancev iz Jugoslavije. Rekel je. da so se njihovi ujetniki vrnili 'v najžalostnejšem stanju na pol nagi in bosi in silno sestradani. Kazal je razne fotografije moštva. Baje so bile te slike napravljene na licu mesta, ko se j mi Company. To Jo vaia zavarovalnina proti izgubi. - ko deluje napredna prohib i v cija na Švedskem 0V8EM NEPRISTRANSKA ANALIZA POSLEDIC SISTEMA T1ČNE OMEJITVE ZAVŽIVANJA MOČNIH PIJAČ. — REAXCI J A, KI 8E POJAVI IN ŠKODLJIVOST POPOLNE PROHIBICIJE ŠVEDSKA JE SLA V ZADNJIH PETIH LETIH SKOZI TRI STA DIJE Z OZIROM NA UPORABO ALKOHOLA. Piše Prosper Buranelli. Tako v s^eijologiji kot v amaterski kemiji so znani slueaji poskusov ali .*ksperinu ntov, kojili poslediea j«- bila,'da se je imela hiša, da j- odnesla eksplozija strebo ali pa požgala lase neizkušenega človeka. Ka pa 7. našim velkim eksperimentom. — splošno narodno pro- hibicijof Ali bo zažgala hišo, odnesla streho ali pa vsaj osmodila lase o-2iih, ki so vprizorili ta eksperiment T I)elni odgovor na to vprašanje nam nudijo zadnja poročila iz Švedske, dežele znanih pivcev, kjer je popolna proliibieija v veljavi že nekaj n.eseeev in kjer so številni ljudje skrbno študirali učinkovanje te prohibieije. Preti osemdesetimi leti je bila Švedska naravnost prepojena z Iga njeni. Običaj zavživanja močnih pijač se je ukoreninil na Švedskem izza časa ko so prinesli Križarji s seboj nazaj iz Orijetita skriv-i.oj.1 distiliraiija žganja. Pri velikih epidemijah so rabili žganje naj-prvo kot medicino in kakorhitro je bilo žganje znano navadnemu ljudstvu, ga ni bilo mogoče spravti nazaj v lekarno. Splošno in močil t popivanje je postalo narodni greli ter drugače procvitajoče se dežele. Davek, ki je bil naložen privatnim žganjekuhom, predno so bi ?e tekom preteklega stoletja uveljavljene različne reforme, je spra Vil na dan dejstvo, da je obstajalo sto tisoč privatnih žganjekuhov. Leta 1892 se je cenilo množino žganja, zavžitega v deželi na približ j » a 46 kvartov na osebo vsako leto. Proti temu položaju so nastopili merodajni krogi s tem, da soj . od;ravili piivatne žganjekuhe ter uvedli sistem kontroliranja mno- Razdeljevanje mleka v Londonu. Slike nam kažejo vozove, skladišče mleka na prostem ter razdelje- je bila prodana. Takoj je bilo opaziti značil-j vanje mleka med potrebno prebivalstvo. žine žganjih pijač, ki no izboljšanje. • t------ Spomladi leta 1914 je bil uveden nov sistem. Ta sistem je znan mesto 400.000 prebivalcev in s svojimi predinestjo vred predstavlja pod imenom Štokholmski sistem ter se je lotil problema od strani; prebivalstvo '»OO.lMXl ljudi. Število knjižic, ki so bile izdane v tem knpovalea. Potom uvedbe sistema izkaznic je določil množino žganih okraju, je znašalo 100.000. l*o uvedbi sistema takih knjižic tekom pijač, katero si je smel nabaviti vsak posamezni človek. februarja leta 11)14 je bilo opaziti tako izboljšanje splošne morale, Prišla je svetovna vojna. Vedno večje pomanjkanje vseli potreb- da so ga prignali celo nasprotniki te postave, ščin in živil j« imelo z i posledico, da so bila živila kot krompir in ži- To izboljšanje jc Šlo stalno naprej do leta 1H16. To je bil čas ta odtegnjena proizvajanju žganih pijač. Množina žganih pijač, do pametne omejitve. Nato so nenormalne razmere, povzročene od voj-voljena Vsaki osebi, je bila vedno bolj skrčena, dokler ni dospela ' |K» prisilile š- nadaljno skrčenja opojnih pijač, dokler ni dospelo t«» d » Iličle. S tem je hilau veljavlejna proliibieija, ki pa se ni tikala; .-»krčenje do točke, katere bi v normalnih razmerah nikdar ne do- Rdeči Križ v Srbiji AROUND THE WOULD WITH THE AMEBI* CR0SS.J In Serbia. piva. — ^ Zapoeetnik in ravnatelj Štokholmskega sistema, dr. Ivan Bratt iz Stokholma. je pred kratkim objavil članek, v katerem je opisal, >eglo. • * * .* Leta liii:i so izrekla sodišča v Štokholmu 17,C9G obsodb radi pi- različne Stadije z ozirom na uporabo alkohola, skozi katere je šla janosti. Leta 1H1-1 s-« je število obsodb skrčilo lia 11,97i>. Leta lUlf> Svulska v zadnjih letih. Iz njegovega članka hočemo navesti na ;a 11,3'J:S, 1Mb na ^.-77. Leta 1917, ko je bila množina pijače skrče- slednje: Švedska je šla v zadnjih petih letih skozi tri štadije z ozirom ua nad va kvartu na tri nicscee, se je skreilo število oltsodb radi pijanosti na li>, kar predstavlja najmanjše dosedaj znano število na uporabo alkohola. Ti .stadiji so sledili drug drugemu ter so na- Leta 1918 pa se je dvignilo število teh obsodb kljub še veljavnim o slednji: prosta iti neomejena prodaja, promerna regulacija ter po-j polna proliibieija S tem nam je bila dana prilika, da presodimo so- h i < zmerne (»rednosti in slabe strani vsakega sistema. Na kratko lah-j k«» izjavimo, da se je črta omejitve ter zavži van ja žganih pijač gi-1 mejit vam ua naravnost presenetljiv način. Generalne bolnica v Štokholmu, kamor pošljejo vse slučaje deli-rija vsled preobilnega zavživanja opojnih pijač, jc imela leta 1913, predno j«' bila uveljavljena sedaj veljavna postava, Gl!3 slučajev, ki bela navzdol skupaj, dokler ni dospela omejitev do točke, ki leži pod *o se tikali ~j>A oseb. Število takih slučajev se jc krčilo od leta do normalnim človeškim požel jen jem. V tem trenutku se je človeška leta, dokler n; bilo opaziti leta 191^ le l:J0 slučajev, predstavljajoči!! j narava uprla n takoj je bilo opaziti nenadno povečanje števila ob- oseb. Do« i m so bile številke za preteklo leto kaj zadovoljive, je sodb radi pijanost i,'povzročene od zavživanja denaturiranih žganih 1»:,«» opazit i v prvih štirih mesecih tekočega leta velik preobrat na pijač. slabše in povečalo se je tudi število sodnijskih obsodb radi pi.ja- V prvem štadiju takozvane^proste prodaje je veljal znani Gote- j »osti. — borški sistem. Osnovni princip tega sistema je bil odprava privatnega dobička iz prodaje opojnih pijač. Skušalo se je iztrebiti glavne zlokobne učinke prodajanja žganih pijač s tem, da se je zaprlo žga Težkoče, ki so nastale vsled vojnih omejitev, so imele za posle-_'d:co dejstvo, da so predstavljale izdane knjižice za dobavo opojnih njarne ter pospeševalo otvorjenje dobrih, cenenih gostilen za delav- l,:iaC' trgovsko vrednost. Ob istem času pa jc privatna distilacija. ce, kjer so dobivali slednji s hrano vred tudi pijačo. Ta sistem je ve- ki bila neznana na Švedskem skozi zadnjih sedemdeset let, zopet j L'anmrskeirM t\h nreišnih vsebovala in na tisoče in tisoče tozadevnih priprav so izdelali ter javno oglašali v listih. Alkohol, namenjen tehničnim svrliam, so iz-'čistili ter ga zavživali kljub vsem varnostnim odredbam vlade. Po- liko pripomogel k iztrebljenju strašnega žganjarskega zla prejšnih dni. — Doki cr je veljal Goteborški sistem, se je zmanjšala prodaja pi juč v gostiln.'h ali restavracijah splošne prejšnje prodaje. Devet ^<-diea tega jc bila, da se je pričela širiti pijanost in s tem tudi bo- Taktika ljudskega glasovanja Tri mesece po ratifikaciji mirovne pogodbe z republiko Avstrijo bi se imelo začeti ljudsko glasovanje na Koroškem. Komisija, ki bo vodila glasovanje, bo po poročilih, sestavljena iz zastopnikov Anglije. Francije. Italije in Jugoslavije. Odločilnega pomena za objektivnost te komisije je vprašanje, kako se bo glasovanje tehnično izvedlo. To vprašanje nikakor ni lahko in'določila mirovne pogodbe, ki so zelo kratka, ga niso niti približno izčrpala. Kje naj bo volišče in sedež komisije! Že vnaprej je jasno, da volišče ne more biti zgolj v središčih sodnega ali političnega okraja, zakaj v tem slučaju bi bito nemogoče izvesti ljudsko glasovanje v pravem pomenu besede. Pomniti je. da gredo k temu glasovanju vsi možki in ženske, ki so dosegli 20. leto in prebivajo stalno v kakem kraju na Koroškem. Ljudje, ki bi šli glasovat v sedež sodnega ali političnega okraja, so pa včasih tako oddaljeni oil tega, da bi morali zgubiti vsaj dva dni. če hočejo izvršiti svojo glasovalno dolžnost, in da bi morali svoj dom in gospodarstvo prepustiti zgolj mladini. To je nemogoče. Ce se volišča ne pomnožijo, bi velikanski odstotek koroškega prebivalstva sploh ne glasoval in odločali bi zgolj majhni trgi. ki so vsled poneračevalnega sistema avstrijske vlade od nekdaj zamišljeni kot nemške trdnjave, postavljene zato, da strahujejo svojo slovensko okolico. Potrebno bi torej bilo, porazdeliti glasovaližča vsaj po občinah, kakor tudi namerjajo storiti, če smo prav poučeni. Vendar bo tudi v tem slučaju še velike težave. Xa Koroškem imamo zelo gorate in razsežne občine, kakor na primer Bela. Dekse in mnoge druge, katerih skrajnim občinam je pristop do občinskega središča zelo nepri-kladen; mnogi glasovalci in glasovalke bi morali izgubiti 48 ur in več, da bi se mogli glasovanja vdeležiti. Ali je mogoče pričakovati od njili, da bodo prepustili svoje domove in gospodarstva za dva dni otrokom? In če se ga ne vdeleži-jo — kakšno ljudsko glasovanje T>i to bilo T Odločilnega pomena je tudi, ob kakšnem letnem času se glasova nje izvrši. Ako se začne plebiscit tri mesece po ratifikaciji mirovne pogodbe, se bo vršil ravno v najhujši zimi, ob času, ko hribe zapade globok sneg in je vsako občevanje z goratimi kraji nemogoče. Ta doba traja v mnogih del h Koroške od oktobra do majnika; med tem časom so slovenske kmetije odrezane od trgov in občin, njih prebi-valei ne morejo v dolino in nobena komisija ne bo mogla do njih. C'e bi se glasovanje vršilo v tem času, bi zopet mogli oddati svoje glasove le prebivalei ravnine, ki v nobenem oziru ne morejo predstavljati volje celotnega Korotana. Preden se torej sploh začne ljudsko glasovanje na Koroškem, bo treba rešiti ta tehnična vprašanja. Oil tega, kako se rešijo, je odvisno, ali bo koroško glasovanje ljudsko in pravično. Citati in aforizmi desetin prodaje opojnih pijač pa se je izvršilo na način, da so dotič ni odnesli pijačo iz prodajalne na svoj dom. • ^ • Sedanja postava. l:i urejuje prodajo opojnih pijač, z izjemo piva, ki ne vsebuje več kot tri in šest desetink odstotkov alkohola, je lezni. ki vedno spremljajo nezmerno zavživanje opojnih piač in prav posebno zavživanje nečistih pijač. V zadnji četrtini leta 191S je hibi mogoče pripisati 11G6 slučajev pijanosti denatudiranemu alkoholu v primeri z ."iti slučaji v zadnji četrtini leta 1917. Najbolj .ie hudo človeku, če nc more grešiti. Kolika slast je v gre !iu in koliko večja je v* hrepene-1 nju po njem. Človek otopi, če gre Policija je bila brez vsake moči proti tej epidemiji zločinov in kar tjavendan, brez pravega lihi uveljavljena v pričetku tekočega leta. Zdi se nam, da je tojtra- *>o!ezni. Izjavila je, da ni pripisovati to neznosno stanje v toliki me- premisleka in brefc zmernosti. Ta tek čas za opazovanje, a postava, tikajoča se žganih pijač, je bila v ko nepremišljeno in nezmerno no ri konsumentom samim kot pa hijenam, ki so bogate s pomočjo ne \ eljavi izza 191ti ter je bila raztegnjena tudi na viiia šele v pričet- Pravnega distiliranja žganja ter prodajanja očiščenega alkohola, "rešenje je popolnoma i-cestetiČn k i tekočega leta. j*' namenjen v tehnične svrhe. \ \ objektivnem cciru m v su'»jet Nočemo potegniti konečnih sklepov iz tega švedskega eksperi- Naj le hrbet obrača svet ti zlobni, ni vse propslo zate. Pomagaj si in ne žaluj hrt z konca; po burnem tem vremenu Hog milobni ti zopet pošlje solnca. 1. Trinko-Zumejski. * * » Naj mladina veruje mladosti in upanju, saj upanje edino oživila, cisrečuje ndadort. Kadar človeku prerano vcepimo n« zaupanje, napravimo ga neobčutnega za vse ;ar je lepo in <1 »liro; jemljemo mu > vero, katera ga navdušuje, skratka: zastrupimo mu življenje. P. Pajkova. * * * Naj zinisli, kdor slepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori. Znabiti da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu n.*»m pred koncem dneva molče trobental bo: "Memento mori!" Fran Prešeren. Za smeh in kratek čas Vsak človek, ki hoče kupiti žgane pijače ali vino, dobi majhno cija vse prej kot pa vsemogočno zdravilno sredstvo za vse zle alkoholizma. Celo vprašanje moramo prerešetati ne le z ene, temveč z vseli strani, posebno z dušeslovne strani. Ta dušeslovna stran obstaja v reakciji javnega mnenja, v težkočah, kako postaviti se po robu zločinom, če se pojavljajo v masi in v lahkoti, kako je mogoče izrabi:* prohihieijo v umazane privatne svrhe. knjižico s kuponi, katere se lahko odtrga in na to knjižico napiše meuta, vendar pa smo prepričani, da je splošna in korenita prohibi-imejitelj svoje ime. Enega teh kuponov pusti prodajalcu vsaki pot, kadar kupi pijačo. Kupi lahko le v eni prodajalni v svojem lastnem okraju, kjer imajo izkaznico, noseče njegovo ime. Pri vsakem nakupu je treba primerjati njegov podpis na kuponu z onim na izkaznici. Vsak posameznik, ki hoče kupiti vino ali žgane pijače, mora napraviti prošnjo za tako knjižico pri družbi okraja, v katerem živi. Iz-polniti mora natančno izdelan identifikacijski formular, v katerem mora navesti svoje iine, svoj rojstni kraj itd. Ko je vložena prošnja,j * * * se kompaniji* natančno informira glede prejšnjega življenja, da se1 ime!,u n' ničesar; vprpsanje prepriča, če {h* bil dotični že kedaj kaznovan ladi pijanosti ali če hak^cn je človek, ki ga ima. je bil že kedaj navezan na javno radodarnost. Nato odloči družba, če naj dobi dotični knjižieo in če jo dobi, ali naj se njegove tozadevne praviee omeji na ta ali oni način. Postava določa maksimum. 1 .Merega ni mogoče prekoračiti razven v gotovih slučajih, približno ifiri kvarte o|>ojnih pijač na mesec, seveda neupoštevaje pivo. Posledice te postave so bile v resnici zadovoljive. Štokholm je Josip .Jurčič. • * * Nad zibko ja- na so nebesa, v nedolžnem sreu je pokoj! Simon Gregorčič. Evropski ekspresni vlaki. jtivnem oziru Čisto brezslastno, bolj navada nego nezavestno poželenje jh> prepovedanem, to se pr avi po h-pem: ne zavedajo se tako grešniki, di greše in se ne I vesele ter se t :di ne kosajo, t »m i več greše v enomer dalje, kakor da bi mlatili ali opravljali kak-jšno drugo navadno delo. Ivan Cankar. * * » Naj litij še je. da nesreča Profesorjeva modrost. Profesor je imel predavanje ter rekel svojim učencem: — Torej, gospoda moja, govor je, ki dviga človeka nad živali. Ce bi mogel prasec reči: — Jaz >em prasec, — bi ne bil več pra- sce, ampak človek. * * * Ukor. — Čedne stvari slišim o tebi, dragi nečak. Ti pohajaš gostilne v družbi gledaliških plesalk^ — Da, draga teta. — 1n zakaj? — Vi mi daste le tisoč kron vsak mesec in moja sredstva mi ne dopuščajo, da bi se pajdašil s poštenimi ženskami. * * * V sodniji. Neki človek je bil obdolžen bi-gatnije ter stal pred sodnikom. — Ali morete navesti kake oini-ljevalne okoliščine T — ga je vprašal sodnik. — Da, jaz imam dve tašči. Oslabelost pretežke** dela. izdelanost, okoreli sklepi in mišice, sifcuott-n hrbet, pretofajmijm ix izpahaenje, trma j« lehko hiiro odporno« i s t*koj£iijo uporabo " Prijatelj* t potrebi" L»ruiin«, ki to enkrat »poznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več brez njega. Samo ea Paia-Expeller je, in ▼ rnJe varstvo je opremljen z nafto tvorni&ko znamko 8IDEOM & tvojtok te tvomiike znamke, ni pristen in ga zavrnite. Iskiniih ali pa pri 35 in H* P. AO. RICH TER * CO., I2MJ0 Broadway, New York enega Journal des Debats" piše o i/.modri drugih. Vsak se hoče znanem načrtu za mednarodno s:|c» speči; drr.gače ne verjame, ] pogodbo gleile prometa novih ev-l in Jwttim^f evropskih doseljencev na pot v staro domovino. Ondotrte oblasti so cenile to število na dobra dva milijoni ljudi ki iel«4i odpotovati dotuov. To je l*lo pred toliko in toliko tedni in dane« so — tukaj. Prihajajo v manjši n, in večjem številu v živinskih in ekspresuih {'lakih dan /a dnevom in njihovo število vidno narašča. Po ve" ni prihajajo preko Trsta, nekaj tudi preko Dubrovnik« in Bosne. Ljubljana je bila že pred vojno važno središče za izseljence, domov se vračajoče kakor »korj potujoč* Atiierikance in deloma druge. V sedanjih razmerah pa je njena važnost naravno še v večji meri na-ru*tla. tak« narastla, da je treba tetn dejstvom posvetiti vso pozor nost. — Vse države, tudi take, ki po izseljevanju niso bile tako močno prizadete kakor Avstrija, so v izpeenavanja neizmerne važnosti tega vpraišanja izseljencev v najširšem obsegu storile vse potrebno, da ga iirede, napeljejo v edino primerne smeri, državi in narodu v prid in izseljencem v korist. Ije v Avstriji niso mogli s tozadevno Zakonodajo nikamor; leta in leta so si ravno naši poslanci »Krek na vso moč prizadevali, da hi dobili izseljeni.ško postavo, a mo«" in vpliv kapitalističnih einiteljev. zlasti odkritih in prikritih prijateljev velikih parohrodnih družb, je znala vsak zakonski predlog o izseljevanju- rf ne onemogočiti, pa vsaj zavlaeevati in predrugači-ti v svojo korist. Srbija ni imela powehnih postav za to. ker je bilo njeno izseljevanje zbog iitrodmli f»«»spo«!arskrh domačih razme»* jako neznatno in je malone radosturali prepoved, da ne sme nikdo zapustiti dežele. kdor ni zadostil vsem vojaškim dolžnostim prvega bana (od 21. do 31. leta. Za cflo državo SHS taka odredba samoposebi umevno ne more niti najmanj zadostovati. Dočim je bilo izseljevanje iz Srbije, ka kor že omenjeno, brezpomembno, je bilo toliko večje in celo usode-polno po slovenskih in hrvatskih deželah. Da se bo treba radi tega lotiti vprašanja izselitve resno in kaj, kmalu, je na dlani, ako nočemo, da zavlada v tem vprašanju anarhija, ki bi bila mladi državi takoj ob njenem rojstvu v toliko Škodo kakor je bila stari Avstriji. K<*t vse kaže. so na to tolikanj važno zadevo res da kar pozabili. Vračanje naših Amerikaneev, ki narašea od dne do dne. naj po-, kliče to pereče vprašanje odgovornim činiteljetn zopet v spomin. Zakaj tako, kakor se cela reč zdaj godi, ne more in ne sme več dalje iti. Naj navedemo na kratko le nekaj vzgledov. Naši Amerikanci se vračajo, toda še več tujih izseljencev, hrva- Zgodovina prvega Astorja (Nadaljevanje z 2. strani.) la države, kjer je obiskoval Indi-'brodelnim zavodom, jance ter zamenjaval svoje d rob-' Trije >klepi. katere jc napravil] na rije za dragocena krzna. kot n:l:id človek, so mu prinesli Krzna je pripravil nato sam ter ol ilno sadu. Postal je l»ogat mož jih poslal v London naprodaj. Se! t, ,i,.|j| večji del svojega premo-je v London sam - povo pošilja- ženja z javnostjo, tvijo ter sklenil tam trgovske sti- ----- kami v Londonu. Prinesel je na- KOLIKO PREMOGARJEV zaj s seboj precej muzikalnih in- _ n štromentov. za katere je našel tu J£ J jpj J* kaj vedno odprt tiv- , Živel je nad svojo majhno pro- 401.488 premogarjev v devetnaj- dajalno na Water Street in nje- stih državah je prizadetih vsled gova mlada ženka mu je poma- zadnjega, poziva na stavko. jgala pri delu. --- ir i . . Indiimapolis, Ind.. 31. oktobra. Korak za korakom ie trgovina , ... , , ... .. . , . ' N -1 okrajih mehkega premoga v narašča a. \ sak korak, katerega (It.votliajstill tirž;lv:ih 401 je storil, je proračuna! vnaprej z unijskih pPelI1,lffaPjeVf' Ui ho,lo veliko skrbjo, ne da b. pustil na prizadeti vsled napovedi stavke strani niti najmanjšo posamez- na ,];,„ ] novembra, potem ko je nost. Kmalu se je preselil iz svo- devehitidskn konvencija v sep-je majhne pro se sprli delodajalci in stara Astor House. Krzna, za ka-, delavci. tera je plačeval Astor tuka.i po Naslednje številke so bile izd:i-en dolar, so prodajali v Londonu 510 danes v glavnem stanu premo-]>o šest dolarjev in sličen dobi unij. ček je imel tudi od muzikalnih Sk"Pwo število rednih članov inštrumentov, katere je kupoval v avgusta v premogar- Angliji ter jih prodajal tukaj. \ ;k}h okrajih mehkega premoga je bilo naslednje: Trgovina Astorja se jc polago- Okrajna št. Ozemlje Centralna Pa. raa razširila ter segala konečno; 2 prav «!o Kitajske. Vsako pot ova nje Astorjevili ladij na Kitajsko je imelo za posledico čisti dobiček od $30.000 do $70.000. Vse svoje dobičke, katere je mogel odtegni-' ti trgovini, pa jc utaknil Astor v zemljišča. P»ila je takrat v New _j . .- | Vorku le ena smer, v kateri se je . r Angleški odpuščeni vojaki brez dela. Skupina se je napotila peš iz Manchestra v London iskat de- mo*io mesto širiti in v kateri je ]'K la. — Počitek na poti. - , s A R-EST BY THE ROADSIDE IN OaDCfLTO R£AD THE MESSAGE FROM THE S ___KING "Š ti. S. i<>. 12. 13. 14. moglo mesto širiti in v ka bolj kakor v najslabših takih !etih|do golega pokazal, da izseljeva- Nek častnik je spremljal svojega 'kakemu drugemu človeku in vsled pred vojsko. • j nja nimalo ne pozna. Saj je bilo prijatelja po svojem posestvu ter ie nakupoval za nizko cene Resnica je. da so korajžni in v stari Avstriji tudi prepoved a-na vsc.pretege hvalil svoje lepe zemljišča, ki so morala postati Akih, zlasti romunskih potuje skozi naše mesto. Na kolodvoru jim neustrašni posamezniki že zdaj no, in kako so jih povsod lovili! ,,jive in ,jrilfr,. naprave. Proti ve-nevrjetno visoke vrednosti, ka-vidirajo potne liste; oko naše postave jih približno preinotri, ali ni- iz?ini,i « dežele z željo, da pri-so kakorsibodi sumljivi — s tem je stvar pri kraju. Nihče' se ne dej° V Ameriko• Kako se ji,n je - ... .. , ta želja posrečila, sam Bog ve. — zmeni vec zanje, prepuščeni so vsprico vseh uradnih organov neza- prav tako je pribito doj~vo (]a slišanemu izkoriščanju in sleparjenju, tako po nekaterih železniških jih ninogo, premnogo komaj ča- organih, kakor o draznih drugih ljudi gostilniške obrti in do tem- ka. da se razmere toliko urede. 16. :ater, .te 1T š« predno je postalo t«) očividuo'-m 20. 21. oo 23. 24. 25. 27. 29. čeru se je pordečilo nebo, in gost:korhitro bi se rastoče glavno mesto razširilo do teh posestev. nas red kakor malokje v deželah tika. da jih je včasih potovalo — brez potnega lista več kakor pa z njim. Zato jc vse polno prepostrežlji-vih elementov v obliki agentov nih elementov, ki preže nanje, da jih pri izmenjavanju več vredne- da so živ]jen rikanci prinašajo s seboj poleg dolarjev tudi laški in ponarejeni ske razmere primeroma ugodnej- avstrijski denar. Ne poznavajo valute, menjavajo svoj dobri, težko še kakor marsikje, prislužeui denar daleč pod dnevnim kurzom. Znan je naprimer slu- ^ kaže prezreti ali tajiti, da čaj — eden iz neštetih — da je neka natakarica samo pri enem vIatla tupatam med ljudstvom ne-j vsake vrste, ki že komaj čakajo, Amerikaneu v malo hipih "zaslužila" poldrugi tisoč kron. ^ »^dovOljnost — a»i opravi-j da se stari "kšeft" zlatih pred- , , , ... . cena ali ne. ne pride tukai vpo- voinih izsclienskih časov zonet Ko pridejo do spoznanja, kako so brez varstva izročeni na mi- 5tev ki , - ' „ -J- ' i i. V i i* i P i . .... siex — K1 VZDUJa A "J"1 zcljo, re- prične. Da bodo ti littdjc delova- lost in nemilost tem pijavkam, je povsem naravno, da se oni, — ki se kli bi celo, hrepenenje po svobod- li v tem pogledu v škodo države' vračajo povečini s tolikim navdušenjem za Jugoslavijo v domovino ni deželi, kamor jih je vleklo de-i in naroda z vso povečano vnemo,i — ko občutijo prevaro — takoj ob vrnitvi olilade in zavzemajo ne setletja. j jc pr} njihovi brezvestni naravi samo zoper tak nered, ampak tudi naravnost zoper indirektno po- Na ^S1 strani pa je resnica,j in spričo tolikega in tako dopust- vzroliteljico teh razmer, zoper državo, ki bi bila vendar dolina, po- ^a je postal naš narod, le po ne- nega kupčijskega razmaha veei , . 4. . . . . . 4 . . . .. . ... J i katerih krajih seveda, precej ze-! kot naravno, skrbeti zanje ob vrnitvi, kakor so tega vajeni zlasti v Ameriki, /r- ljen pQ potovanju in bi vednoj t ve enakih sleparij postanejo naši Primorci, ki se vračajo na svoje. ( rajši šel v svobodno Ameriko, ne- po l^ahih zasedene domove, in ki jih moramo v obstoječih okolišči- go da bi ostal doma. Mestna naša policija je dnnna-dan zmagoslavno pošiljala pomočila v časnike, koliko je prijela Je vPrašal: fantov, ki jih je gnala želja po — Kaj pomeni ta rdečica? V SVoji °P°,oki ni A^tor Poza" Ameriki od doma, ne da bi zado-. _ x _ jfl odvnii, ^ J"' "a ^esto. ki ga je napravilo stili vojaškim prejšnjim dolžno-! . T j bogatim. S svoto $400.000 je tistim. Uspeli te gonje je bil, da je " J° SeV rtleclh Ja"°(1 v ra°-'stanovil Astor knjižnico. Več ti- imela Avstrija ne bataljone. ma-;-;era vrtu- soč dolarjev pa je zapustil do-jiak cele divizije onstran At lan Za padna Pa. Ohio Indiana Washington Indiana Illinois Iowa Kansas ('olorado Maryland VT. Virginia Tenn. in Kv. Alabama Okla. in Ark. W'voming W. Ky. Michigan Missouri Montana Kana wall a. W. Va < lanstvo 39, f 14 7 36.822 42.086 1.119 4,299 24,817 79176 12,836 10,67 S 4.0t>7 2.561 27,:{fM» 7.307 3.7S5 5,4 IT 1.667 6.372 4.44(1 G.486 1. j ' Wsf 'wsg WŠŠ: WŠŠ! WSg 'WSS] y^M ^ Ewgj IWss] ^ h'^»y Vestno zdravilo dela čudeže. nah prištevati našim najnovejšim izseljencem. Prigodilo se je naprimer, da je neka ženska plačala voznino do V tem se tudi kaže, kako ne-prav — da ne rečemo površno in T * 1-1- T.T , ,>rez pravega razumevanja res- Logatca, ki velja za III. razred nekako 23 kron, z desetlirskim ban- nj^jh mmer kovcem. Železničar, ki je napisal vozni listek (torej ne pri blagaj-j So venomer zatrjevali, da so sa-J Xekaj potloi,ne„a se l)0 bržčas ni) ji je dal z list kini 10 kron nazaj. Tako je bila ženska, ki je bila tno neugodne gospodarske razine- tu(jj ZKO<]ilo. Dasiravno so v Ame pri luenjauju kron v lire na izgubi, opeharjena še za približno 15 ^ krive tolikemu izseljevanju iz Našega izseljevanja pa na drugi strani tudi ne bo ustavilo dejstvo, da se pojavljajo v Združenih državah tehtni glasovi, ki zahtevajo, da se priseljevanje tja za nekaj časa — govore o dveh m> sodili oni. ki letih _ Jocela prepoVe. I I k kron! In vse to se godi pred očmi postave! Na kolodvoru imamo namreč: 1. državno policijo, 2. vojaško naših krajev. riki uredili priseljevanje in kar je z njim v zveziv kakor nikjer /lo ..na globlje korenine, le da os(>b», pa Ix^o za 1Z" strogostjo v res veliki meri zavze-' polic.jo, 3. Vojaško kolodvorsko poveljstvo in 4. oroznistvo. j selitev podnetili naši domov sc priseljevanje, je pa zopet res-! V koliko se moremo zanesti na poslednje, ne vemo; znano je n. yra^a?(M? Amerikanci. Kolikor je niea Ja je denar sveta vladar. ' pr., da so je pred kratkjm prigodilo, da je neki orožnik, ki je v ne-i Ze od t.e P^'1^ kar se i,h Ce bodo vrata zaprta, bodo pa kem večernem vlaku pregledoval potne listine, iznašel v nekem sa- klkor^^vT' izSeljenci P»^ajali z nako ameri- motnem knneiu samo notnWn ml « k.- , M /f3"1 /,ede ra,zmer',kj.kor Jlh kansko podjetnostjo, iznajdljivo-' Ktipiju samo j>otujoco uekle in se je kaj sumljivo, za službo dijo ob povratku tukaj Nerao^o-1 • , * 1- i ■ - j,,,^,,- -____, . r , , , * J 1 J' C B i stjo pa riskantnostjo skozi sjira- iz\ rsujocega organa docela nedopustno sukal okrog nje. Vojaško po če je, da bi bilo drugače z ostali- njp »h ^ tmli liekaj. Prav ta-' veljstvo nadalje skrbi samo za vojake in vojaške transporte. Voja-! mi tisoči, ki se vračajo. In od te-( k.>. kakor je bilo s Kitajci. Nase-1 ška policija pregleduje listine vojakom kakor tudi civilnih osebami Ka ra/'0<'aranja P° ^ j IjeVanje teh je bilo tako strogo' mestne policije odolikovale s popolnim nerazumevanjem svoje nalo ko, da je vsakega domov se vr-ge in kojih delovanje je naš list že ožigosal, dasiravno ne v toliki nivšega Amerikama kmalu prije-meri. kakor so zaslužilL Da so naši vračajoči se Amerikanci in Primorci vzlic tolikovrst-nim in tolikim varnostnim organom na milost in nemilost izročeni vnebovpijočemu izkoriščanju, to dejstvo zahteva radikalne odpomo-či od poklicanih organov. Jasno je, da izseljevanje ne bo' .... ^ , zavrglo niti eno niti drugoo. U- la neutesljlva zelja, podati se zo- rediti ^ da safBO smotrenim po-' pet nazaj v obljubljeno deželo.Po, velikega števila dru-1 In kakor so oni ze prejšnje ase ?ih iavnjh zadev r.aka tll(li vpra' nehote pripomogli k razširjenju -njo izfieljevanja. da ga odgovor-' ®ITTER-WlKE »^imcuova H0RKE VINO i t^JOSEPH TBIHI* , J*2 aAskUnd Ave, # S tem smo se le mimogrede do-' tega vprašanja zdaj ni in ne more taknili tega dela vprašanja, to je priseljeniškega in tranzitnega. — Kaj hvalelao bi bilo, da bi razkrili še marsikatere druge nepravilnosti ti. -» biti, bi bilo naravnost otročje. navdušenja za Ameriko, tako in še v vse večji meri bodo vsi ti tisoči, povsem naravno in opravičljivo, nehote neprezirljivi propa-gatorji nezadovoljnosti ter navdušenja za Ameriko med našim', ljudstvom. Marsikdo bo dejal, da se bo da- ni • činitelji vzamejo v roke. ("Slovenec".) Razmere je treba vzeti, kakorš- [ ne so, ter ne tako, kakor bi radi _ _______ ki se gode s tem v zve- ali neradi videli, da so ali niso.' lo izseljevanje čisto enostavno o- In kdor količkaj pozna razpolože- nemogoeiti s tem, da se kratko-nje naših ljudi ve, da navduše- malo prepove, kakor naprimer v nje za Ameriko med naaim ljud-j Srbiji za prvi ban.' Kdor bi hotel Na vrata trka pa ie drugo, namreč pravo vprašanje izselitve, stvom ni zaspalo, ampak tli tako, po takem starem cofastem načinu Zakriti ai oil s prati feci, da da bo pri prvi priliki vzplamtelo reševati to pre važno zadevo, l»i Reporter. Reporter Smekeles, o katerem je bilo znano, da zaklada svoj list najrajše s poročili drugih listov, je prišel nedavno k nekemu rožarju. — Kaj želite, gospod? — Dajte mi škarje. — Škarje, zakaj? — Za pisati- Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. ___ In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. —• Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od< jemalca. TRINER-JEV imeniki Elixir greokega visa ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redn odelovanje Črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, nepr^iavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vaakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi aedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno zunanjo uporabo. Uporablja se za grg Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, ulje« itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstava u : Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturinz Ch« 1333-1343 SO. ASHUND MF. »mist, CHICAGO, ILL MRTVI KAPITALI vatski spisal JOSIP KOZARAC (Nadaljevanje.) 'Kakor da bi se moglo mlade I ci& gumnu, in ni mogel vzeti na liiu človeku *a braniti m za:n*-riti. svojo dni«, da bi pustil ti isto mer da kak trenutek preživi lepše iu nikov pšenice komarjev i skrbi — po svoji volji", je bila kor.čno in tu je bilo vzrok, zakaj nista njena sodba o tem ter je s svojim, ie vedno bitttim, črt.oruuietiitn o->>u(ii posedala okrojr »♦!>»., I.a- priila prvo noč domov. Drugo noč >ta prenočevala tam zaW. jc zvedel, da namerava priti rav.ia. bi iskala mola, da tudi on sli- te!j pregledovat delo, in je hotel biti zato na škednju cd zoro do prrJ.» »nje dva mraka. Malo prej razbrzdani mladce je govoril >edaj tai:o resno, da se j«-videlo, da rsien «>ue t»«:le iskrene iu njeno mnenje. V tem stopita mlud« človeka. %**ak h p.i*ku in j ulovljenim sajeeta. Star« iii, g»-j tpuiianki priMav Vladba l^ii je |K»ljuhl.'ut j»o«*|»e \latk»tvi-"-evi i r.»ko. a«. Mat kov ir .111 je ill lit;t v, giuma/ijee iuiujh; tJCu'uitvo. •iale biva v ujeta tudi neko drtijro »us*vo dolinoK*i, ki no Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. V—km pilida (MIO Varajte ee ponaredb Ha mfcj v tmIi kkamkl Ljubljanska porota. Vakufske uprave (uprave tnohamedauskega verske ga premoženja) v Bosni in Her* cegovini so postavljene pod neposredno nadzorstvo ministrstva za vere. NASI ZASTOPNIKI. r ....... . kateri ao pocMaS&r^l pobirati narod« Jesensko zasedanje ljubljanske ^ u dnernik «Glaa Naroda« porot., se pričela 22. >ptbi a Vsak zastopnik lzaa potrdilo Porota ;.e obsodila bivšega na.luči- sroto, katero je prejel ln jih rojsi Vinkt tudi najmanjšo nalogo ume Nesreča na newyorški nadcestni železnici. 3 osebe so bile mrtve, več ranjenih. slntiuil puški in «•!» Vd Zi'.j'*e Mla njeni rcviobi iu važnosti. talni, vo tudi pohvalil .t.rr dciiira t;i bila »bhvVna na na-ui.j 'Co-pud ravnatelj vas j«; gt>to-ki m> :uu navadno prav: (»ened IM d J.- : > veliuta in veselima mo*ema j prtvlojala nuji »I j odignjena obb mladima ku lepae I n' '"i najti lie jei ft:»k " Na« S jam* se. da uai ker m* vem, kaj I> 1 se |»ri te»a na sem gospodarstvu moglo poliva »vei*e4cuni starcu liti. vse bi treba i o pobesiti, za i ."-ensi od ravnatelja pa do koč u i!'»«ii ia rav:iatel |a sev^ najpozneje božjem, šele tedaj prav uvidi, k;i-uo delo. ki sc vsako leto z1.a »a v najde drugega go-podarja. Oni dru^i razred — — J 44Sedaj /.«• vem — oni drugi raz-I ro< 1 v kateretra se štejete tudi vi. i lmčete hvaliti, ali meni vendar ne molji. To t a koz van a gospoda a v resnici niso drugo.. nego z»d nji hlapci — /tikaj vsak drugi lila pee. ako odide od eneira gospodar- t>oste dokazali, da oni prvi razr'.d va ne zameri, k«-r sva taka Naj-jI« ia )4i bi bil ako bi se mog-d obleci! st v tak plaM* kakor ca j< ' a j nas d'-pod ru\n zameni se je namreč ,«i* j i i V bito oprav «liviu#! Mi irij«1 ijiino pred kuponi slame a v ime! v«V | slami, b:*s ravnatelju pre i nosom , int« 'j na e« la i^^t zdravega, neizmljčenega i ja Stal najde še isti dan drugega, .lo- 1U bolj piiznan in liolj cenjen od lij« od nlhve do pet. Njegovi obleki j zakaj da nie ni odpustil. |-0 Sv oddaljil od svoje lastne i pisaniiske akte. da ira tam gi :z<*.j< i-!oveške narave. Zakaj otidnejie-tra eu-.tva ni. kakor t*e lež:i na dehtesi travi in zaspano zreš v divno lio'noj'.ebo ter shieij!io ui' rliš na svojo tenuio sjiduieo in ja, posteljo, ^tisvjeno nie m kap« ni-eni i pt. *-a. ali je slama dobro pvto.lr- z zdravim, vedrim življenjem. enkrat odpuščen, redko zojiet! mat« (Dalje prihodnjie) • tge na njem videt nu-estr drttfirega.. A tukaj na a»eni suknji"- / ii!J-:t i lini ov in'uikotu, telovnik s komaj j se mi jc tremi gumbi hI al* na levi no-gi raztrgane — "war v .utalm nisem jaz kriv, nego oni zajec tam — in naposled še nekoliko nakriv-Ijefli »V vi ji, ki, ako j<- še praviea na svetu petindvajsetletnemu go-Kp^iptlarskemu prijava vedno dobro pristojajo '' Temu krojai»kt mu analiziranju so se vsi smejali, a najslnje I.eši." t ena da bi ne »»tajalo zrnje v sla — t.» je vsa kontrola. In zdelo sam i nje m hrvne i reva 1 duhovitim utrij.a-usttn. Pri vsem tem Sedaj pa « laj mu ob in ko se dvigneš, si tako lahek, ua ne moreš verovati, da je v re-.iue*. minila no C- V tem trenu*Ju p jim:- Novice iz Jugoslavije Staroslovenska služba božja. \' mariborskih eerkvah se uve- spominja na dr. Žerjavovo črno nie:sI:o al-*io. V St Lenartu v S! stan«* oko nad tem neizinlaeennn Jja ve] i ko mesca ne in na nji-jde staroslovenska služba božja. Goricah j" zvesto in pošteno .slu kla«jeni. Ve* nestrpen se domislim hoye eclVeronadstropne zgradbe ,iiedc staroslovenščiue je oiHoeil žil poštar Alojzij Šfcurm. Ker pai naposled in rečeni: "Dovolit^, l>0itie stenie, in neliote se mi zazdi knezoškof Xapotnik. da nima nič je hilo treba nastaviti liberalnega tel ju Miloša Slemen&ka na 3 let tež';e ječe ker je zapeljal m o- skiunil svojo še ne 14letno varovanko.. Slemenšek je bil že v Ma-rikvru zaradi sličnih zločinov obsojen na 1:} nu scc.-v težk< ječo, a kljub temu .ie kot čtnovojuik' -pt -!-tnl v biv-i Avstriji nad por >cnik — Porota je pa nato 7. proti -1 jilas«.vem opre .s* '.hi bančnega n^bi-zbenea Rudolfu l'erarja. ki je bil obtožen goljufije: fantova mati je že vso škodo poravnala. Pr. i državni pravdnik Hežek j< v svo.em uovoru opozarjal na okr:le«v%i. -..a je eden mladih vlomilcev, ici pa je porota zadnjič oprostila. zop«-t v preiskavi, ker je osumljen velikega vloma IVtarjev zagov- »-n!k dr. lVsan je v svojepi za^v v<;i u naglašal ^la je bil fant v^ "».rb-gu verižnikov v kavarni pri * -Slonu zapeljali k i^ri. Igral jo "21" iu mavšelj ;er zaigral 1! 000 kr- 11. Preds ava v Žirih. Dramatuni odsek slov. i/.obra- kom priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda" Je: Za celo leto *4 00; u pol leta $2.80' za četrt leta S1.25. San Francisco, Cat: Jakob Loviln Denver, Colo.: Louii AndolSek la Frank ftkrabec. Pueblo, Colo.: Peter Cnllg, Jotu . < Vrni. Frank Janesb ln A. Kocbevar Sakda. Cole. t. ekoUea: Loou Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernel/. IndianapoUis, Lud.: Atola Rodman. Clinton. ImL: Lambert Bolskar. Chicago, III.: JoA BosUč, Jo«. BLUh Jos. Bev.,>* Jolirt, III: Franc Bamblcb, Fraal 1 jiur1«-b nn J«>l»n Zaletel. MmtM-oiiL&h, 111.-. Fr. Ang^utla. la Salle. 111.: Matija Kom p. Livingston, III.: Mieb. Olrar. North Chieaso, .HL In okollem: Ami Kobal In Math. Ogrin. So. (hicafo, 111.: Frank Oerna Springfield, IU.: Matija BarDorl*. Waukegan. UL: Frank Petkoviek. Franklin, Kana. In okolica: Fran! Lieakovlc." Frontenae, Rana.: Rok Firm. Rlngo, Kans.: Mike Pencil. Kitrmlllcr, Md. in ekoUeas Fran« Vodoi»lvec, Chinbolm. Minn.: Frank Govle, JaU ževalnega društva Žiri-Dobraeeva! Petiieh. je prir<-d«l v lastnem Domu !j»•»1 predstavo. Na vsporedu je bila Fiiižgarjeva 4: Veriga" ter vecf k rasnih pesmi raznih skladateljev. Calumet. Mich. In ofcollea: M. Jt Kobe ln Pavel Sbalta. Detroit, Mlcb.: Pa al BaitaL Aurora, Min ti.: L. PernOea. Kveleth. Minn.: Loala Uovie Gilbert, Minn, ln okolica: U Veool Hibi)ing, Minn.: Ivan Pouše. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlehu Ely, Minn. In okolica: Frank Goni* mugnifiee, da vatn odženem smid Ijivcara Martina z vratu!" Oi; se nato ves strese in, pripognivai se, sej,j • 1111 obrne hrbet — a jaz zgralim v tem hipu ono klasje ter ž njim udarim nuvrnifikusa po hrbtu, da ni niti eno zrno osst ilo v klasr. V zalivalo m«- potrka po rami, e'-š. da dobro mlatim in da dobro de hu je m.spa Motkovi- lani! Smrdljivega Martina seveda ga da jc iloveštvo storilo neodpust-j protj temu. če se vrši oilsl«*j staro- kandidata, je šel minister dr ljiv atentat nasproti samemu [slovenska služba božja. Kramer k ministru za pošto in za- _ , . _ , Ir tval šenllenarts-ko mesto zi sv Celovec in Beljak , • ... ... ______, .... . jetra elovcka. 1'ostni minister jc . , _ usta nana zgodovinsko in po svoji , v . ... . . . predstavite ?i nrostorno 111 visoko I . v . tej zei.u ustregel m deniut'.vno 11a- 1" . .. . . . ; lc«*i ze o«l n-kdan! I.e zavist 111 tr- 11 snalmco, s biroko, masivno posie- . J, A .. stavljeni poštar jc moral brez vsa- * ! lilAirl»l\*A^T 111 /lAV/irl 1*1 liloctlllh , , _ , ke krivde zapu-titi svojo druzmo v št I enartu. To so naravnost turške razmere, ki negotovost med To se vam samo tako zdi! Ali Za slov. koroške invalide je daroval 100 kron predstojnik; okr. sodnije v Dobrli va«i dr. ^i-j Joa. J. Pesbel ln Anton Poljanec. do\ i«*. Za i^ti namen je nabral krajevni odbor narodnega sv'ta D >-1 hrla vas pa vaseh dobi lske občine j znesek 1300 K, ki ga je dal na raz-1 pol a go nar. svetu za Koroško. Koncesijo Bt. Louii, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Moot.: Math. Uri* Klein, Mont.; Gregor Zobec. Gov an da, N. I.: Karl Sternlfla. Utile Falls. N. Y.z Frank MaslA Barberton. O. In okollea: Frank Pot Je In Alb. Poljanec. Collinwood, O.: Math. BUpnlk. 1.11 jo .. i endar p«>uiislila. di bi njen » a tak«*fa nikdar ne govoru 111 nehote ji je stopila pred v-'i njegova najnovejša temno-ze lena elegantna obleka, v kateri je l.il o Veliki noči doma. "A na klobuk si pozabil", reee Vinko in dvigtu mehki lovski klobuk «laja je mu vsakovrstne oblike Mtezajoe in raztezajo« ga. *4Skoda da ga ni videl Ovidlj, gotovo bi napi-al kakih deset onih bndalastdi metamorfez več''' se nasmeje Vinko, ki se je lahko se* daj po mili volji maš^val nad šolskimi klasiki. Bilo mu j** veliko laije, \x grmovja. rajoj)rostiraj<»če ua ^e če/, sto oral, prepoditi zajca, j mu„-nego v poletnem Ovidijevem di-jnataii Mihu n«Jti samostalniku pripada-[j • „iu„,.1 jo«*i iiiagt'1 . . Po žilah obeh mladcev ie briz gala ona objestna mladeniška kri,J moiflavost ni dovedla mestnih auieti. liolj in . .. __! bolj pa uvidevajo in čutijo, ila no- ni > ilo . Tudi p««zoeie sc j" hotel napram meni pokarati dobrohotnega' ter me je kolegialuo vpraša! koliko k«>nj zahteva da nasilja znanost, da se ravionalno i/mlati križ žita. littglašaje posebno besedico: racionalno. na družba — pa primerjajte to z vašim slamnatim ležiščem na skednju % j" dejala zanosilo gospa Mistkovičeva. "O tem je vsekakor težko odločevati, kakor o vsaki stvari, ki Nato Je odvisna od "susta" po-dinil >jiil 100 svoje utrjujemo stališču t« r stojimo od njih neodvisni na lnst-nili nogah. Celovški lKt "Freie Stimmeii" izliva zadnji smrad in .jstrup s tem. da poroča s '•.Stim-men aus der A-Zone" gorostasne dc goilijaje o jiomanjkanju živil, po- lOlfi Min da bi me ne požrla zemlja «!>«<*'■ To!,k« 1,1 USOJa! T. ^jdraginji itd. v Jugoslaviji. Ta ] , ,„',„ li kaj j'oljati o parnih ^ ves današnji luksus m nie RO taka, da po nelogičn strojih in kaj vem V drugega. -1 ».'itmita, težnja za pri-; ht,staxw in lu,ni v,ebhli imjprim No vein vem" reče on, "ali Wi2anjem k prvotni P"^' " a nejše same ena druco pnbij« ' 0 do 400 odstotkov, je moralo o-»eh conah ob 12.jštjan Schfnibacli. Svojo čnostio naše idc jotvori v Uorovljah. pisarno " In vnovič me potrka p« . j rami. kakor da sva se povsem ze- interesirati. •Inula v nazorih." Jlh vl 1,5 , globlji in bi vas, milo*Lva, ne mo- ^ v, ( .5iovelll.e".) " * ' ' že radi tega lic,1 ' - r.. Doeim se je Vinko temu pripo- likor sem se do sedaj vsaj o vašem na d its v na 'oga, ki jima jej vp j lin, je povečava'a to I :ie J^ečiiču le oei duhovito Lskrile a lo in i*adost Vinko .j 111 oKrot Ako vas ni privedla do tega g Uiten mu je igral nasme- ljubezen za prirodo in selo potem je odšel v kuhinjo in si prinesell^.'K kakov je viden samo pri lju- v resnici ne vem, kateri razlogi bi kavo mleko in kruh sam, žvečoč[deh, ki so si v sv« sti svoje dušev- naj to bili. uc premoči. Gosra Matkovičcva udi ene skorji«*e kruha, ki so c "Rekel sem že. da vas moji raz- ..stale materi, mlaskaje pri tem zUe smejala z onim interesent-1logi morda ne bi zanimali, ali ker " jezikom, kar je pričalo o poseb |nini, nekoliko ško»-street \taj Lcšiču. iew|>odična, ne trudi da me je do te«ga pri •edla ona ogromna množina mr-starejšega ali predj>ostav^jeoega, t.vega kaipitala, ki se nahaja v naši a m»rpodiČno Anko je, kak«»r se zemlji a mi ta mitvi kapital še je vkielo, bolj zanimal način pi i- množimo, ker smo z ene strani kar poved o vanja rtego-Ji st.var «ania ;piajuU vsi, da glolamo golo kost. Njen fini komaj vidni nasmeh je a z druge strani smo preveč kobil zelo stičen L« š»«'-ev »miiu On«, modni, da bi zasul;ali rokave, se nekaj, kar sc je ob beaačevem pri- npHi ter izvlekli zaklade iz našt pcvedovaaja kretalo med njino»: zemlje. Mi smo s e*lo našo druž ^Jr. Franz so kupili tiskarno od ie bilo slično trenotnemu bliske- ^eno zgradbo začeli delati oil zgo- Kralikovin ded; če v z ".Marburger lan ju sr.^di noči, ki sicer razsvetli rajt meslo od zdolaj. in vam je *e-:.Zeitungo" vned za poldrug nn-| j;,ji ima mnogokje posamezen raz-'za hip vso okolico z veličanstv«* daj naravno nepojmljivo in ne Jljon kron. nim sijajem, ali v resnici se ne častno, zakaj nekateri — a m«>dj more pri tem svita nič točno ra'. te:ni tudi jaz — beže z one višine g©j za kulturna društva v Bosni. dol. ker so uvideli, da jih je tam jj>ne septembra se je vrš.1 v Imenovanje. 1) Josip Jc raš, kaplan v Žalcu, je bil imenovan za profesorja bogoslovja v Mariboiai. V C?rilovi t.skarni v Mariboru se sedaj tkkaj«>: koroški "Mir", prekmurske "Novi-i»e*'7 Draupost" (glasilo zmernih Nemcev i/ Podravja), <:Slov. Gospodar', "Straža", "tibusvik Najsv. Srca "MJle Novice' in "Zgodovinski list". "Marburger Zeitung" prodana. Civilni komisar v Mariboru dr Viljko Pfeiffer in slovenski odvetnik dr. Franc Lipoid ter nemška miljonarja dr. Kritz Seherbaum in Nove izdaje. V Ljubljani je izšla knjiga '"S poti ", katero jc spisal Izidor Cankar. Je t«< zanimivi, v obliki po-a:-nega romana spisani potopis po mi Italiji, ki nudi vse polno zanimivosti za umetnika in za vse one, ki se zanimajo za staro kulturo te cl«'ž"le Knjiga je pisana silno živo in zanimivo, polna je lepote in novega razodetja. LSroširana stane 8 kron Naroča se pri Novi založbi v Ljubljani. "Cirilica" Navodilo za čitanje in pisanje srbščine v cirilici. Cena 2 K 70 v. Ta knjižica je ravnokar izš*la iti se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Nujno je potrebna vsakemu, ki sc hoče priučiti srbskemu jeziku in čita-nju eirili :e. Pomanjkanje šolskih knjig v Srbiji je tako občutno, da abecednika skoraj ni več najti, a po ginmazi- Cleveland, O.: Frank Sakser. C ha* za zgradbo mostov 111 »rodov na j Karllnger, Frank Meh ln Jakob Bo« fsavi in Drini želi dobiti okrožna uprava v Šabcu. Za stalne mosto- ve naj bi veljala koncesija za let. za b rod ovc pa 30 let. Ta čas bi uprava pobirala toliko mostarinc oziroma brodarine. da bi sc pokrivali upravnii srtoški in amortiza- j cija. Po določeni dobi bi vse te zgradbe in naprave prešle v dr-1 žavno režijo in bi pristojbine za promet odpadle. Preskrba akademikov. Jugoslovanska akademska men-zn v Zagrebu bo preskrbovala te-; koče leto 800 akademikov s hrano j 111 stanovanjem. j olk. Lorain, O. In okolica: Loola Balaafl J. KnmSe tn M. Ostanek. Niles, O.: Frank Kogoviek. Yonngstown, O.: Anton KlkelJ. ^ Oregon City, Ore.: M. Justin. ' i Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakio, Booemer, Pa.: Lionts Hribar. Broughton, Pa. In oboUea; Antoi Ipavec. Burdine, Pa. la okolica: 7ok4 DemSar Conemaogb, Pa.: Ivaa PaJS, Vid RovanSeL. Claridge, Pa.: Anton Jorlna la iii Kozoglov. Dunlo, Pa.: Joe Oahaben. Export, Pa.: Ixiula SupanOJ. ' Forest City, Pa.: Mat. Kamin Farell, Pa.: Ant. ValentlnčlC. In okolica: Fraal Kredit za dalmatinska učiteljišča. Novat Ministrstvo za prosveto je po- Hostettcr, Pa. Ia okolloal Vrul slalo finančnemu min. vlogo, kjer Jordan. o>a naproša za kredit 100 tisoč K Imperial, Pa.: Val. Peternol, za dalmatinska učiteljišča, ker Johnstown, Pa.: Frank GabrenJa IA Dalmacija nima posebnega prora- Jolm Po1 euna za šolstvo. bratu "Kako je to spanje mnaj na »kednjuf T«-cra si ne morem prav jati pretesno 1 irori prevee, da je "elo lam pon^a-jgarajrvu tJbčni zlx»r moiiamea bi se pomanjkanju eim prej mlpomogl"> j*- izdalo učno ministrstvo dovo- Lazerne, Pa. la okolica! Aatatf Osolnlk. Manor, Pa. Ia okaUca: Fr. Demlari Moon Ron, Pa.: Frank Maček ln Fei Podmilfiek. Pittsburgh, Pa. la okolica; U. B< Jakobich, Z. Jaksbe, Klarlcb Mat W L Magister. Ralph ton. Pa. la okoHcal MartU Koroscheta. Reading, Pa. ia okolica: 7. Pecdlr* South Bethlehe«, Pa.: Jernej K01 prlvfiek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okolica: Fraa| Užaljeni Bunjevci. Domoljubne Bunjevce je uprava, s katero jih je osrečila osrednja vlada, skrajno razočarala. Ta uprava dela z narodom slabše, nego nekdaj madjarska. Bunjevci so sklenili poslati v Belgrad deputacijo 300 mož, da tam pojasnijo položaj. Ob tej priliki piše subotiški "Neven" med drugim:! _ Namesto, da bi videli našo Scblfrer. vlado delati na to. da bi „.predo-j ^c.^ vali, kakor je «edaj potrebno, pa| previe. Willock, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah ln okolica: J. Kastolf Black Diamond, Wuk: G. 7. Po renta. Coketon. W. Va.: Fr. Koelan' Davis, W. Va. la okolica; 7obtf Brorfch. Thomas, W. Va. la ttnB«] ^ Korenchafi. Milwaukee, Wis.: Andrerw foa, lm dp Tratnik ln Ang. Collander. Sheboygan, Wis.: John Stampfsl H H. Svetlin. W. Allia, Wis.: Frank Bid. Rock Springs, Wya.1 Look «sZ oh*r ca A Jnettm te se tako je bolje*', odvrne l>' i»risliti Večkrat si mislim po dne MČ t neinoatjo, ki je ni Into v njegovih dosedafijih b<"»cdah "Ko bi W '-udi kava mogla ^ti s prAi* , reee roj»et Vinko. Ko *aa »e okref»čala. jima je očitala gwpa MaAevMwre, zakaj rfa «^lo 4< tisoč kron premoženja. Obriu zbor je do volitev odbora mimo Tovarna stekla. Vr Bdi«eu v Slavoniji je usta- vi. da bom prenočila na vrtu. Ali že preveč dobro opaža, vendar jih ko se mrači, jame slr.beti tudi moj hiti na stotine dan na dan tja gor, sklej), dokler j>ovsem ne iagine * ker smatrajo ono tesno življenje, Tako je govorila Anka. stavljaje cmo glodanje Losti za 'edino «i«>-«ieer to vprašanje Lešiču. a gb» stoj 110 ek?«tento samo zato. ker dajoč Vinka. je na visokem vidiku-, dočiiji je potekal, nato je pa nastal med|novlje|ia tovarna stekla s kapila- "Tega vam ne more opisati ni- oni dolnji položsj, kjer še imajer-mladimi" in "starimi" tak vi-|]om zdiuženih slov. trgovcev, kdo. a ie manj pojmiti oni. ki ni vsi dovolj prostora, da se a-lcb."»lkar, da jc vladni zastopnik zbrrj Združitev srbskih denarnih zavodov v Slavoniji, Barnnji, zapadnem Sremn in zapadni Bački se v krat- nikdai prenočil zunaj. Zakaj, razmestijo, še vedno preziran m razpustil. Odbor sc izvoli ra no kor ie v »»bi v*aka noč enaka, ta- omalovaževan. Med oniuii gori j vem občnem zboru, ko je zunaj ne samo vsaka noč, razumevam oni razred naše druž-j nego vsaka nočna ure drugačna, be, ki živi od siromasnih suhih 1 Hov upravni škandal. je b desetili j>o noči či«ils žito, $aiiK> to vam lahko rečem, da člo- krajcarjev, ki se mu mesečno od j "Slovenec" piše: Zopet se jezera izvrši z ustanovitvijo Srbske tako da je moral biti neprestano vek, ki presni tri noči na zraku kažejo za ono težko, nenroduktiv- zgodil upravni ekandal, ki živo .centralne banke v Osoeku. nas nekatere osebnosti v vladi na najneprijatnejši način napadajo,, samo za to, ker se politično nismo izjavili. Nismo in se tudi nočemo Mi hočemo tudi v bodoče delati' za korist države, a ne za posa-j mezne osebnosti in stranke, ker bi nas to upropastilo. V Belgradu bomo vladi obširno raztolmačili naš položaj in dokazali, da smo vedno delali za našo državo, a ne kakor gotove osebnosti za — svojo korist. HK NOVI SLOV, COLOMBIA REKORDI £4220 Po gorah je ivje) ) Petje E4219 Dekliški vzdihi) Moj mili kraj ) Petje 24306 Slovo od ljubega) A1568 Fina harmonika) Pijana Urša ) *a,,iva Zopet harmonika)Vaie** E4309 Kmetcki ples.l.) Godba A2776 Director marš ) u ^ s Kmetcki ples.2.) National marš ) Band 85c. jedna ■mam v zalogi test novih rekordov, prve stlrl slovenske In zadnje dve ameriške nekaj novega ker mite ie elieali. NaroČite se takoj dok zaloga ne poide. Priložite money order, pa vam Jih odpoilemo prvi dan. Če hočete poiljatev po poitl priložite 25 centv za poštnino, te *eh»e po ex«pre*so, bo. te plaCali tam. VeHks zalega najflnejilh Columbia glasnih gramofonov od $25.00 naprej. Pllilte nam takoj po cenik. IVAN PAJK Mum 24 Mahi SI., ConeniiU|l), Pa. SM ------—-——- ■'—- --- Hl.AS NARODA 1. NOV 1?>15> GOZDNI ROMAR reiMoosu spisal oabrhl ruii Mm "Oba Naroda" prevod«) O T Konvencija J. R. Z. (Nadaljevanje.) korporacij, ustanovljenih v ta namen na podlagi kooperacije, b) Davki in carine. Phelps Črta (Dalje prihodnjič). C9 (Nadaljevanje.) Okraji. — Projc moramo uveljaviti par varnostnih odredb, rekel Bois Kose. •■— Odpbčijte si nekaj trenutkov, — dokler ne bo n..« razbili tega otoka ler ga prepustili reki. Treba je, da ne najdejo lud jau' i nobenega našega sle»lu. Vhi trije so ;»e i<»uli dela. Plavajoči otok je bil že vsled sunka o'- bre^r pr»-»-ej omajan ter se ni dolgo časa ustavljal združenim na-porom lovee . Kmalu ni ostalo ničesar od otoka, za koje«ra zgraje »ij" je rabila narava toliko let.. K > je i/minila zadnja veja izpred oči lovcev, je Bois Rose s pomočjb Pepeta zopet postavil pokonci travo, da izbrise tem potom zadnjo sled ter dal znamenje na odhod. Največji irt najmočnejši med štirimi begunci je šel prvi v vodo in sicer dosti daleč oil brega, da bi ostala nobena sled in da bi morali Indijanci domnevati, da so se vozili še naprej z otokom. Pohod je l.il y.elo napore«, a kljub temu so prišli eno uro pozneje na mesto, kjer sta obe i-eki tvorili delto in kjer je morala ležati Zlata dolina. Napočil je »lan. Jutranja zora je vstala na iztočnem nebu. Si v a polu tema .»e sledila popolni temi. Na srečo pa ni bil rokav reke, hkoii kat^rgi so metali bresti, preveč globok. Glavna masa vode Pokrajine se^razdele v okraje uspešnejše opravljanje adrni-n"sl rativnih poslov. V določenem »kvirju so avtonomni. Vse posle 'odi od ljudstva izvoljeni okrajni svet, ki voli svojega načelnika. Za delitev v okraje naj se je-f! !je gospodarski značaj krajev v j>oštev. Če se ta značaj tekom ča--;■» spremeni, se okraji lahko na h ivo razdele, v prizadetih glasovanjem. kar odloči ljudstvo okrajih s splošnim Občine. Občine uživajo popolno avtonomijo v vseh zadevah, ki niso pridržane državi, pokrajinam ali okrajem, policijska služba je občinska zadeva. Upravo vodi obeliski svet, ki izvoli iz svoje sre fobrazbe, ustanovijenje novih šol, itd. Cerkev. 1. Cerkev je ločena od države. Vsako versko prepričanje je svobodno. Kršitve zakonov v imenu vere podlegajo enako pravnim določbam kakor enake kršitve brez poziva na vero. Duhovniki, naj pripadajo katerikoli cerkvi, ne morejo biti učitelji na javnih šolah. Verski pouk je izključen iz javnih šol. Opravlja se lahko v cerkvah, toda nihče ne sme biti prisiljen nanj. 2. Vsaka cerkev se mora sama vzdržavati in ne more dobivati podpore od države, pokrajin, o-krajev ali občin. Civilne svobode. - je vlival., v drugi rokav. To je bil srečen slučaj, kajti ranjeni ,, . ,npana G1>;inski svet voli ^^ ^^ ^ besede gainbusino bi povzrocd dolgo zamudo, predno bi mogel priti s pla | H(istvo občine s splošnimi voli' m0ra biti zajamčena um. Volitve. 1. Volilno pravico v Jugosla- \anjem na drugi brejf. . Hois Ho-e ga j" vzel na svoja ramena. Vsi trije so šli v vodo, hi jim je segala komaj do kolen, iiorska veriga meglenih gora je b'ia oddaljena le še »no miljo od one točke, v delti, kjer so se rav-u<> nahajali in po kratkem odmoru so vsi štirje pričeli korakati na P" J \: ji ima vsak državljan brez ob- Knialu pi so dobila tla drugačno obliko. Po finem pesku (kajti z ra na s.loi fHj dovršenega dvaj-1 lin ali delt; )e bila lekotn gotove dobe v letu preplavljena) so sle- St tega leta za vse javne zastope. »lih- globoke kotline In struge hudournikov, ki so hrumeli v deže- o Pasivno volilno pravico ima icMH dobi z t»ora Mesto dulgega in ozkega roba vrb, ki senčijo v*ak državljan_možki in ženske breg izkušenih rek, so se dvignale skupine zelenih hrastov in cela ()j dovršenega petindvajsetega t.i pokrajina je mejila na gorsko verigo, ki je uosila ime "Megle- ja ne irore' Tai Vse volitve so tajne. Ustavo-d ijna skupščina je poklicana, da ti. j se potmki za trenutek ustavili. Pogled na to pokrajino diiine j»« bil čuden in obenem slikovit. Redkedaj so noge bele-človeka stopile na la nedotaknjena, deviška tla čudovite divjo-Kdmole Marko A rel janos in K učil jo sta prodrla do semkaj. Kot v \elikanskih cerkvah, ki so polne božjega veličanstva, tako je tudi v tej divji poktajini glas človeka zvenel manj polno. Te z večno meglo zastrte gore jv> bile tudi sedaj, ko je solnee < etljevalo ravnine naokrog, p»jkrite z gosto meglo kot da skrivajo ua siojih vrhovih nepredirne skrivnosti. Soglasno z izjavami potnikov švigajo včasih pod jasnim nebe-k.r. obokom skozi meglo t.a teh gorah bliski. Takrat je čuti dalj- [',>krajine in za ok™je »» občine, no grmenje, H se odbija od gore do gore. Ti odmevi prevpijejo s t-vojo strih vzbtijajtx'im glasom šumenje vodopadov, ki pošijajo xo.to v prepade. < lovek bi mislil, da se bore v globini zemlje med k,i evilo zastopnikov.' Vse volitve so proporčne, tako »la dobi tudi i» anjšina zastopnike po razmerju v oje številne moči. Izobrazba. .... , , 1. \ sak državljan ima pravice dteiii pa sla izmucenost in bolečina popolnoma premagala , ... ... , . . , , , , , . .. d > vse izobrabe, ki je primerna gamousina. K»-r je Inlo neobhodno potrebno, da ne izve ničesar o M< položaju /date doline ali sploh o nje obstoju, sta sklenila Bois- v-eh javnih šolah, vate vsi vseuči- visoke šole bodi lt»>». m Pepe /.ipust it i ga sedaj za par ur, ker je bil na varnem ter . , ....... .... lisca in druge porabiti ta < as za ta, »la obtKceta kraje, kojih opis je dobil rabijan jt o | »voje krušne mater*-. . . . .-.»-. •• j. nje vseh potrebnih učnih sred- s1 ev. Za pregreške društev in njih »"dano v so merodajni navadni zakoni. Osebna svoboda. 1. Vsak državljan in prebivalec v Jugoslaviji uživa popolno osebno svobodo, dokler se ne pregreši proti veljavnim zakonom. Njegovo stanovanje je nedotakljivo Aretacija ali hišna preiskava zaradi pregreška ali zločina ali o-pravičenega suma je dovoljena le na podlagi sodnijskega odloka. V vsakem slučaju aretacije ali hiš-jne preiskave se mora prizadetemu povedati vzrok; prilika, da si o-skrbi pravnega zastopnika, se mu . . „ . , m ne sme na noben način ovirati, hrezplacei; to velja tudi za doda-i „ T1- , , . „ - . , , 2. Pisemska tajnost je nedotak- Cnj, bčko moj. — je rekel Bois-Rose Gavferosu. — Brez ^ , t ............ ........ * iljiva. dvoma smo um tbdi »b.-.ti dokazov našega prijateljstva in naše na- » 3. Država je dolžna za popolno 1 n -; »la vas lahko pustimo tukaj za pol dneva ali za celi "* Solska obveznost traja do Varstyo svojih državljanov v tu- i m • . - i i i • . i . i •» "mnajstega leta za oba spola. ::„: »'.i i .Mi m»>raiiio i/vi-siti se nekaj posebnega, za kar je treba treh ji- jin, *»d lo< nih in o. ( bomo danes zvečer ali zjutraj še živi, se bomo vr- Vsaka občina, pokrajina in nh semkaj, «"e pa i . ... Gotovo razumete, »la to ne 1m» naša kriv- država ima svoj šolski svet, izvo-1 Davki. di. Tukaj j. vod.i in posušeno meso in v spričo te zaloge vam bo U«n od ljudstva, čigar naloga je. 1. Za pokritje stroškov služijo ,stu undvaj^et ur hitio poteklo. podlagi zakonov pospeševati državi: Lahko je razumeti, »la je ubogi ranjenec brez obotavljanja ljudsko izobrazbo in podajati za- a) Dohodki iz podjetij, ki se u-pn\oiil \ to i»»čitev, kajti \>dik»Hlušu! lovec mu je dal ponovno in konodajam primerne predloge za pravljajo nacionalna, bodisi od alovettno obljul>o Predno va* zapustimo, moram še nekaj zahtevati od vas, — jc rekel Kunadce. —- Ce bi kak slučaj privedel vaše tovariše, od ka lenh ste s«- ločili na tako žalosten način, tod mimo, zahtevam od va* v takem slučaju pri izveličanju vaše tluše, da ne izdaste nikomur njih uii^egu bi\anja v tej okolici. Kar se tiče vašega bivanja tukaj, ga upravičite kot veste in znate. tiavfen.s je obljubil, tla se l>o ravnal po navodilih svojih reši-teljev m trij»- prijatelji so se nato odstranili hitrih korakov. • Bois Rose je bil na tem, da izpolni eno svojih najbolj vročih /»•lja in naj bi bile posledice tega koraka še take, — da namreč o-bogati »vojega otroka in da z«lruži z iKnlot'-im premoženjem Falii-j.ina še neizmerne zaklade. V svojem navdušenju pa je pozabil, da li ra v o jeva nje Zlate doline postavilo še nadaljno seč med njega in Kj bi jjina. Tudi Pepe je bil srečen na tem pohodu. Bil je pripravljen po svojih močeh zopet popraviti zlo, katero je prizadel družini Medulla. Njetrova vest je bila olajšana in njegov korak elastičen. Le 1 .ihijari ni ču*il nobenega tipliva sreče in četrt ure pozneje je pro-: * d sv«»ja -premijevub-a, da se l>o odpočil. Vsi trije so sedli na maj-h-n grič, s kojega višine so lahko opazovali pokrajino naokrog. — No, Don Kttbijan, — je rekel Pepe, ki je pokazal z prstom j i . maso Me-jrlenih g<»ra, — ali niso dobile vaše noge novih močil pričo bližiiie poki a jin, ki so polne zlata t — Ne, je odvrnil Fabijan. — Preti vzhodom solnea ne bom napravil uiti enega koraka naprej v dotično smer. — Ah, -- ga je prekinil Kanadec, — to je nekaj čisto novega 7.Jkkaj pač to, če suiem vprašati T — ZakttjT Ker je tukaj prokleto mesto, mesto, kjer je bil umorjen oni, katerega sem preti vami, Bois Rose, ljubil kot svojega očeta; ker vaju obdaja tukaj tisoč nevarnosti, katerim se izpostavljata le radi mene. — Kake pa so nevarnosti, katerim bi se mi trije ne tipali ustav Ijatif Ali morejo biti mogoče večje kot so bile oue, katerim smo rav M* kar uiti f (Dalje prihodnjič.) z boljšanje potica, razširjenje iz-'države same, ali pa od socialnih NAZNANILO Žalostno vest naznanjam vsem sorodnikom, živečim v| Združenih državah, da sem dobil pismo iz Bjubljane od svakinje Ivanke Leskovic, da je njen dragi soprog oziroma moj brat| ZDRAVKO LESKOVIC ' 11 marca leta 1917 v najlepši dobi svojega življenja, star oko-'i 35 let, zavedno zatisnil svoje oči. Kakor se poroča, se Je žel dalj ča.sa počutil bolehnim. Hodil je po raznih krajih na počit-l niee, da bi si pridobil zdravje; ko pa je nastopila ta strašna vojna, je bil kot lastnik dveh trgovin in veletrgovec, zelo zaposlen. Poleg tega se je pa še prehladil, in to je povzročilo| njegovo prerano smrt. Pokojnik je bil doma iz vasi Veharše fara Rovte, okrajno I glavarstvo Logatec. Še kot mlad fant je zapustil dom. Bil je poslan v višjo šolo v Idrijo, potem pa v Ljubljano, kjer se je po svojih dokončanih študijah posvetil t. govini, v kateri je tudi zelo dobro uspeval, le žal, da mu kruta usoda nI dala u2i-| vati sad njegovega truda. Tukaj v Ameriki zapušča nas tri brate in sicer Jožefa v I Broughton, Pa., Gašperja v Franklin, Kans. in mene spodaj | ^odpisanega, ter več sorodnikov. Da je imel pokojni brat veliko ljubezen do svojih že tukaj I iad 22 let živečih bratov, se vidi, ker nam je v svoji oporoki"! -.a p ust i I za tisti čas primerno lepo avoto denarja. Toraj dragi in nepozabljeni brat, naj ti bo lahka domača] gruda. Nam ostan.°š v spominu do konca našega življenja. Tvoj žalujoči brat Frank Leskork. Franklin. Kanaaa, i;»J bi i/.v.del za naslov svojih dveh prijateljev JOŽF.FA ŽITNIK, jKHicmačt: Malimvjev iz Brezja, fara Lipoglav, in JOŽEFA M OST AR, podumače I.av Še v iz Podgor.ee pri Šmarju. Prvi mi je pisal še leta P>1!) iz Uutlc, Mont., in dnigi je bil pa nekje v Ktah. Srari.ši od obeh žele- k;.j slišati kje sta, zato ju pros-lm, »la se mi javita, ali pa v i(-rada, da se mi oglasi. Imam mil poročati žalostno vest o smrti najinega ljubega očeta Jožefa Skuf?a, g»«stilniČarja pri kolodvoru na Višnji gori. Prejela sem pismo od mačehe radi ded-ščine po očetu. Prosim cenjene rojake š:rom Amerike, ako kdo ve za njegov «eda»iji naslov, da ga mi naznani, ali pa če sam bere t.i ngl.-is, naj se mi javi na naslov: Marv Sedtishak. IMl Barnar«! Ave. Cudahv, Wis. (1 -4—11} K te je ANA llOfT.VAa, sti»ry 2S let in je že več let v Ameriki morda zdnj ž»* omožena. Išče jo nje oče Anton Hočevar. "Poflgor je i pošta Sevnica »>b Savi, štajersko, Jugoslavia. (1-4—11) Rad hi znal za svoja dva pri jate lja JOK Ml 11 Al K", doma izpod Novega grada .ia Primorskem, podoma če Sadatov, ter PA1,TL LAH, doma nekje z Blok na Notranjskem. Prosim, d i mi naznanili svoj naslov. — John Bo štjančlč. Box ."». Markleton. Pa (1 4—11 > Had bi izvedel /a naslov svojega brala ALEKSANDRA SAMSA, podomače Rj'>nov iz Male Buko-v!ee pri Ilirski Bistrici. Prosim »•čnjene rojake, ako kateri zna za njega da mi blagovoli na znaniti ali ako nam č'ta ta oglas , Markleton, Pa. (1-4—11} SLUŽBO ŽELI -Slovenka, najraje v bližini mesta Atlanta, Ga. Ne oziram se na de In, ampak želim stalno služb« ker v-akd » ve, da železnica stane e» nte PLšite na: F. K Z., Box 3H, D Miti len, Middlesex Co., N. J. (1 -i—11) FARMA NA PRODAJ WIILARD, WIS. I 1 160 akrov najbolj Se zemlje, j eno miljo od železnice in ve- l like slovenske naselbine, po- ! šte, prodajaln, sirarne, cei- ! kve in šole idt. Okrog po- } lovico izčiščene 30 akrov is- j orane, ostalo gozd. Poceni, i L W. KUHLMANN, WILLARD, WIS. I --------------------------------------------—5 Dr. Koler P— A v,, Piltafcfgfc, Pii Or. Kotar H aaj- ▼ grlo. Ispodaajc laa botoeuM v fa.uk. pridi t« tM wum ferL N« tekaču, k« k to- V* Boik* hol—1|_____ taal attodL -Kakor hitro optato, 4m prmahoj« adrtTja, mm Itktlu. * uutl ta |u na m kM v M mk la A ____ KnlMiil BMhurJ«. ki po~»m«U» fa« MIm v krila in hrbta te ■krofi« te auni kota* t>nl>mi. ki MHiiid« ni ni na-■to km, oadrtTla v kfll— ImM il fotrata Urodno aro: wm a mm «n| «• a mrmOm ▼ pmtkth mM a trmi — i. popol bo. * «■ UotraJ u a S mmštm mm Direktno potovanje na Or- | sko ali na Trst. | Cotullch črta oarnik Aro«ntlna — I | zgodaj v novembru. | Nek ameriški oarnik — v prvi \ z potovicl novembra. | Nek ameriški oarnik — v drugI j | polovici novembra. | Parniki odpluje jo s pomola I f 7 ob vznožju 41. nlice, South I Brooklyn. t j Za cene in druge informacija I vprašajte pri: PHELPS BROS. & C0. | 17 Battery PI. New York. PROŠNJA. Trosim rojake v ruskem jetni-štvu in sploh vse, kateri kaj vedo] o FRANCI" SKIil^l ki je l>il če-t<. vodja ju i :$. -t..t ni ji JT. |»^p>l-ka, bojna j.oAia ;t. 4s. Nahajal se je na m«d.i fn-nti in pogrešan je od 27 marca D«»ina i/ Dol»ca. pi>ta lViMinje pri Ciiknici nu Kranjskem. Kd->r mi d-'« res-nič.ne vest. o njeni, m« d;nu "» »{■>- inrjcv lmirrnde. Naznanite n:. .lo- seph !']»*, Wil'an!, Wis C. S America, ali pa njegovi ženi- Ivana Skilj. vas DoSce, j»»«;ia l'.c^u-n je p: i < 'irUniei. Kianjsko lug >- sla\ ia (30-1O- 4.1 1) PISMO BREZ PODPISA spk^ prejtdi od nekega rojaka i/ Canonsburga, Pa., ki je doma i/ Gorenje vasi nad škotjo Lok Oglasi naj sc, da mu zamorenio odirovoriti. F RAS K SAKSKR. Si' Cortlandt St., New York, M. Y. (1-4-11) OGLASI NAJ SE K!NA< 1J KITŽNIK, ki jc imel na ■dov Box 1()">. Robbing. Ohio Pri nas je zanj pismo fnl Franca Za letel z Vrha št 'J. jM>šta Žužetn berk, Jugoslavia. 1'pravništvo Gla* Naroda. (1-4—11) DELO NA FARMI lobi samec ali pa z £eno. Plača je po zimi .fl!5 do p»> leti na d»> 1^40 (li?lasi naj se !c priden in stalen delavec. Rabini lu»li onega al' dva za koruzo pobirat. — Frank V:č:č, R. 02, Seneca. 111. (l-.i—11) licem JOHNA JCDP.Ž. Pred 4 leti sva bila skupaj 11a Witt in Johnston City, 111. Poročati mu imam nekaj važnega, zalo prosim cenjene rojake, če^kdo ve za njegov naslov, da mi liazna-1ii. ali naj se pa sam oglasi. — Carl Shinkovetz, R. R. No. 2. Box tU, O'Fallon, 111. (1-4—11) Rada bi izvedela, kje se nahaja sedaj moj mož JOHN KRISTAN. Pred S. meseci je bil v Pitt.sburghn, Pa., 111 sedaj ^el•■ slišala, da jo misli pop hat v stari kraj. Prosim cenjene rojake, če j« komu znan njenov nasi« v, naj ga pošlje na: Marv 420 N. Bluff St., Joliet, 111. (1-1—11) IŠČE SE UPRAVNIK za unijsko zadružno prodajalno Vešč mora biti jmpolnoma mesarske stroke ler imeti znanje o gro-e».iiji V tej zadružni prodajalni s-e prodaja samo onijsku blago in od upravnika, se zahteva, da pristopi takoj v organizacijo. Delavne ure so, kakor jih pred; isnje lokalna podružnica uslužbencev trgovske organizacije. Le osebe, l:i so zmožne voditi trgovino ler imajo že \ečlctno izkušnjo, na i se blagovolijo javiti osebno ali meno na >podaj označeni naslov. Plača po dogovoru. — Jos Am-brožič, Box M51, Canonsbnrg. Pa. (24-10-4-11) Kje se nahaja moj svak JTRIJ POJE. ]u)ilomače Franckov Jn-1 ■ j 1 Doma je iz Novega Kota, stanujoč v Borovcu št. L' na Kočevskem Pred tlemi leti se j»> nahajal v Emporium, Pa Rad bi '.udi izvedel, kje se nahaja FRANK GRAH iz Novetrn Ko ta, spadajoč pod občino Prezid Lansko spomlad se je nahajal v I'.arb<-it» nu. Ohio Prosim ee-njene rojake, ako kateri ve, tla mi naznani njun naslov, ako pa sama bereta te vrstice, naj s»' mi oglasita.---loe Poje, R. F. D. 4 Box lil. Monoiigali, W. Ya. (:'»0-l0—lil) Oglasi r.aj se pismeno JOSEPH ZALAR, doma iz Gor. Otave Št. 10, pošta Begunje ])ii Cc:kni -i svoji voirični, I i ima zanj pismo iz starega kraja. — Fjiiu e Centa, G40l Spilker Avenue. Cleveland, Ohio. (2!)-3l —10) Službo dobi dober možki, ki govori hrvaško, poljsko, rumunsko in bolgarsko. Dobra plača za sposobno osebo. Pišite ali pridite osebno. F. M. Ferrari Co. Steamship Agency, 2112 Second Avenue, New York, N. Y. od 9 do 12 dopoldne. IŠČEMO GOSPODIČNO od 18 do 25 let, ki zna hrvatsko pisati na pisalnem stroju za veliko bankovno podjetje. Mora razumeti hrvatski jezik in biti de-bia tipkariea. Sposobni osebi je napredek zagotovljen. Pišite in pojasnite svoje sposobnosti. — Pc-' sonncl Bureau, d5 Broadway. New York. N. Y. (28-10—1-11) Rad bi izvedel za naslov IVANA STANIČ, podomače Rokotov U-pod Novega grada na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali pa naj se sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega sporočiti. — Joseph Udovič Dolenc. Box 110, Kane, Pa. Rojakom v Cleveland, in splok r državi Ohio naznanjamo, da jik bo v kratkem obiskal nai potnik VAŽNO NAZNANIL O. Pisarna Jugoslovanskega gene ralncga konzulata v Now YcrV i se je preselila iz hiše št 436 »V j.'i. St. v razširjene prostore Srb mlir. Oa natfaljaa pa 4m % tisa papoMna. 0 DrLORENZ, 64Tpain m., pmsburghiTpa. • .t „ i su i ■ j ^čs^fi i«