AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 90.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 31st, 1929.
,ETO XXXI, —VOL. XXXI.
Upljiven councilman Corrado v Ashta-buli je bil aretiran od zveznih agentov.
Močna roka strica Sama je v pondeljek popoldne posegla v Ashtabulo, Ohio, kjer so zvezni prohibicijski agenti aretirali najbolj upljivnega in oblastnega councilmana v Ashta"buli. Obtožen je, da se je zarotil kršiti narodno pro-hibicijsko postavo. Ime councilmana je Nick Corrado.
Najprvo je bil councilman aretiran od šerifovih pomočnikov in obtožen posesti žganja. Bil je takoj izpuščen Pod varščino. Toda popoldne so ga pa aretirali zvezni pro hibicijski uradniki, nakar je bil zvečer prepeljan v Cleveland. Tu je Corrado zanikal vse obtožbe, ki so bile na Perjene proti njemu.
Na centralni policijski postaji v Clevelandu so zvezni agenti in pomožni zvezni Pravdnik več kot eno uro iz-Praševali councilmana, toda slednji se je le čudil, češ, kaj neki imajo zoper njega. "Bi! sem councilman v Ashtabuli skozi 16 let," se je izjavil Corrado. "Ali je kaka pot. da pridem iz teh zaporov?'' Povedali so mu, da mora ostati v zapornu vso noč in čakati, dokler ne pride drugi dan Pred zveznega komisarja, ki bo preskrbel za bond.
Za aretacijo so se vršile velike priprave. Poseben
oddelek zveznih agentov, pomožni zvezni maršal in dva pomožna zvezna pravdnika so se odpeljali v pondeljek popoldne v Ashtabulo, kamor so dospeli ob 7. uri zvečer Vedeli so, da se vrši seja mestne zbornice, in hoteli so aretirati councilmana sredi zborovanja. Toda v mestni hiši so zvedeli, da Corrado nocoj ni navzoč pri seji. Iskali so ga potem po vsem mestu, da bi ga našli v enem izmed prostorov, kjer se je navdno zadrževal, toda ga niso našli. Konečno so se peljali v East Ashtabulo, kjer ima svoj dom. Tu je bil aretiran na stopnicah svoje hiše.
Corrado je bil baje eden največjih butlegerjev v Ashtabula county. Na njegovem domu so našli veliko množino žganja in pive. V Ashtabuli je 'živel 36 let. Star je 51 let in oče petih otrok. Ena hči je poročena, en sin študira za odvetnika v Buffalo. Skozi 16 let je bil councilman, član policijskega odbora mestne zbornice, ki je nastavljal policijske uradnike. Vladal je z železno roko laško kolonijo v mestu, ki mu je bila slepo pokorno. Zvezni agenti so ga opazovali več tednov, predno so ga aretirali, in imajo baje ne-ovrgljive dokaze proti njemu.
-o—
RICHMAN BROS. POVEČAJO TOVARNO.
Clevelandska tovarna Rich-man Bros. ki je že sedaj največja izdelovalnica oblek in sukenj, in ki zaposljuje 3000 uslužbencev, je začela z gradnjo pet novih nadstropij k j sedanjemu poslopju. Ko bo to novo poslopje dograjeno, dobi 800 novih uslužbencev delo. Kompanija odpira no-jje svoje trgovine v Clevelandu in v raznih drugih mestih, ln ker bo na ta način prodala Ve5 oblek, potrebuje bolj občnih prostorov .za izdelovale istih. The Lundoff-oicknell Co. gradi novo tovarno. Kompanija je letos °dprla nove tovarne v Day-J9n> Ohio, v Scranton, Pa., v Kalamazoo, Mich, in v Chica-81- Kompanija ima danes 38 svojih trgovin v 37 raznih
mestih.
O Mrs. Agnes Korče, vsem dobro poznana in priljublje-na mati Mrs. Agnes Zalokar ln Mr. Gašper Korčeta, se nahaja že dalj časa v slabem zdravju. Sedaj je pri svoji "čeri Mrs. Agnes Zalokar, 17911 Marcella Rd., kjer jo Prijatelji lahko obiščejo. O Mr. John Žnidaršič, poznani slovenski krojač iz 60. ceste se je s svojo soprogo in bratom Mike in soprogo vrnil j2 obiska v Johnstown, Pa., kjer so se mudili nekaj dni Pri bratu Jack Žnidaršiču.
O Iz stare domovine se je vrnil Mr. Marian Mihaljevich, ki je spremljal tja več potnikov. V pondeljek se je oglasil v uradu v spremstvu Miss Kathrin Brajak, slovite koncertne pevke, ki bo oktobra meseca nastopila tudi v S. N. Domu v Clevelandu.
MR. JOHN GORNIK 25 LET V TRGOVINI.
Te dni enkrat je minulo 25 let, odkar je starosta slovenskih trgovcev v Clevelandu, Mr. John Gornik, odprl prvo trgovino v naši naselbini. Torej obhaja te dni srebrno obletnico poštenega dela na trgovskem polju. Tekom 25 let si je John Gornik s svojo poštenosTjo, odkritosrčnosti jo in vljudnostjo pridobil tisoče prijateljev vsepovsod. Saj je neprestano delaven na narodnem, trgovskem in prosvetnem polju. Ob priliki 25 letnice razprodaje je priredil John Gornik razprodajo, o kateri je natančneje omenjeno v oglasu. Rojakom priporočamo to pošteno slovensko podjetje v obilno naklonjenost.
Bosnaki deserterji?
MADŽARI POROČAJO, DA SE JE SPUNTALA STOTNIJA VOJAKOV
O Zadnji pondeljek smo dobili v naši tiskarni novo slovensko moč v osebi Mr. Anton Kolarja, ki je bil doslej zaposljen pri The Cleveland Press. Mr. Kolar je bi) kot stavec v našem podjetju že leta 1904, torej je naš stari znanec. Z Mr. Kolarjem je dobila naša tiskarna zopet eno izborno moč.
O V torek nas je obiskal v uredništvu Mr. Frank Skuly, 869 Rudyard Rd., ki je menda eden najstarejših naših naročnikov. Mr. Skuly je bil naročen že pred 30. leti, ko je izhajala še "Narodna Beseda." Sedaj je zopet ponovil naročnino za celo leto. Lep? hvala, Frank!
O Iz stare domovine poroča naš prijatelj Mr. Frank Piks: '"Pri veseli družbi sedim, na prijatelje mislim in kupico boljšega v roki držim. Mnogo pozdravov vsem!"
Budimpešta, Ogrska, 29. julija. Madžarsko časopisje poroča, da je ena cela stotni-ja jugoslovanske armade, obstoječa iz 80 Bošnjakov, baje pri mestu Kelebi prestopila ogrsko mejo potem ko je de-zertirala s puškami in strojnimi puškami. Ta stotnija se nahaja sedaj na ogrskih tleh. Ker prihaja poročilo iz madžarskih virov, in ker poročilo madžarskih časopisov ne omenja nobenih virov, odkod prihaja, je poročilo najbrž izmišljeno. Madžarsko časopisje je bilo od nekdaj nasprotno Jugoslaviji in je ob vsaki priliki pošiljalo sramotilna poročila o Jugoslaviji v javnost. Tudi poznejša poročila nikakor ne potrjujejo istinosti prvotnih poročil.
-o-
DESETLETNICA SLOV. DOMA NA HOLMES AVE, Praznovanje desetletnice Slov. Doma na Holmes Ave se je prestavilo na dneve 21 in 22. septembra, .1929, kajti na 25. avgusta ima mnogo društev svoje piknike in ne bi bilo umestno delati konku-mence. Program desetletnice Slov. Doma se bo vršil tu di v večjem obsebu kot se je prvotno nameravalo, kajti to je obenem prva desetletnica kakega narodnega hrama v Clevelandu. Ob tej priliki se bo priredila tudi "Trgovska razstava", za kar bo dal Slov. Dom brezplačno prostor, samo vsak bo moral svojo razstavo nadzorovati. Cenjene trgovce se opozarja, da se po-služijo te prilike in da se hitro priglasijo, ker je že precej prostora oddanega. Izvolil se je tudi centralni odbor, da vodi to proslavo. Kdor želi oglas v spominski knjigi ali rezervirati prostor na razstavi, naj pokliče Eddy 8337 in naj vpraša za tajnika.
O Kako izvrstna je v gotovih slučajih clevelandska policija je pokazala v pondeljek, ko je pod vodstvom kapitana MacMastersa vdrla v prostore Frank Čoša na Lakeside Ave. in ga aretirala radi neke malenkosti. Rojak Frank Čoš je bil tekom par mesecev dvakrat izropan za večje svo-te denarja, skoro $3000.00. Policija si nikdar ni prizadevala, da bi prijela te roparje in jih privedla pred stol pravice, toda siromaka Čoša, ki ga ima pred nosom, je pa znala takoj aretirati radi malenkosti. Tu se vidi, kako junaška je ta policija, ki zna pač loviti poštene državljane, a roparje pusti pri miru. Koliko korajže bodo dobili sedaj drugi roparji, ko čitajo v angleških listih čudna poročila, da je bila žrtev aretirana, namesto roparjev. Preskrbelo se je za ostro pritožbo v tem slučaju v City Hall glede tega slučaja, in upamo, da bo pritožba izdala za nekaj časa.
O Policija v Clevelandu je aretirala nekega Meksikan-ca, ki je prodajal cigarete po 25c. V cigaretah so bili narkotični strupi.
S*amo Je TIII DJVI
Še tri dni in dobivali boste "Ameriško Domovino" dnevno v svojo hišo. V petek izide zadnja številka tri-ted-nika, v soboto pa prva številka dnevnika. Tudi angleško časopisje v mestu je obširno poročalo o tem dogodku, do-čim se naši ljudje oglašajo iz vseh krajev z naročnino, dopisi in oglasi.
Prejeli smo večje število dopisov od strani naših marljivih prijateljev. Skušali bomo priobčiti vse, kar bo le mogoče, v prvi številki, toda ker nekateri dopisi prihajajo pozno, in primanjkuje časa, številka pa bo obširna, bo menda skoro nemogoče vsem vstreči, toda skušali bomo.
Kar je pa glavno, je to: Mi-nismo prosili dopisov samo za prvo številko dnevnika. Prosili smo cenjene naše prijatelje, ki imajo zmožnost, da nam stalno dopisujejo. Dopisi o društvenem gibanju, o Narodnih domovih, o naših prosvetnih, kulturnih organizacijah, potem pa pridejo dopisi o žalostnih in veselih dogodkih v družini, v javnosti in enako. Dnevnik "Ameriška Domovina" bo potreboval mnogo materiala, in krasen .ojjsgv zaupanja in so delovanja med časopisom in naročniki je, ako je priobče-nih v časopisu več dopisov v vsaki štveilki.
Nadalje prosimo ponovno za kratke novice. V Clevelandu in okolici, kjer je nad 50.000 Slovencev in ostalih Jugoslovanov, se vsak dan zgodi mnogo pomembnega, veselega, žalostnega, poučnega, zabavnega. Novica ni, ako se kdo zahvaljuje za kako stvar, novica je poročilo o rojstvu, smrti, bolnišnici, srebrni in zlati poroki, prihod prijateljev v naselbino iz drugih krajev, ako kdo začne novo trgovino, ako je društvo kaj zelo važnega sklenilo, tudi ni novica, ako je že stara. Novica je le tedaj, kadar se takoj sporoči, da izve o njej vsa javnost, in kot dnevnik bo "Ameriška Domovina" lahko vršila to nalogo.
Konečno prosimo naše trgovce, da nam ostanejo naklonjeni z oglasi. Vsa moderna trgovina počiva skoro na oglasih in na zaupnosti, ki jo ima pri občinstvu. Za zaupnost bomo skrbeli mi, za oglase pa prosimo naše cenjene trgovce, da se nas spomnijo ob vsaki priliki.
-o-
20.000 KITAJCEV UMORJENIH.
Peiping, Kitajska, 30. julija. Mohamedanci so v Dan-gar City, v provinci Chinghai, ubili zadnje čase 20.000 Kitajcev, kot poročajo ameriški misijonarji. Od lanskega oktobra do aprila letos, je bilo v tej provinci ubitih že nad 200. 000 Kitajcev.
Nad 400 ur
ZRAKOPLOVCA V ST. LOUIS STA POBILA VSE REKORDE SVETA
St. Louis, Mo., 30. julija. Zrakoplov "The St. Louis Robin" je dokončal nad 400 ur neprestane vožnje v .zraku. V torek zjutraj, 30. julija, ob 1.17 po clev. času je bi! že 401 uro v zraku. Pilota zrakoplovca Jackson in 0'Brine sta medtem zaslužila že vsak po $20.000 ali po $116 na uro. Medtem se je pa pripetilo dvoje tragedij v zraku. Zrakoplov Minnesota, ki se je tudi dvignil v zrak, da doseže rekord vzdržne vožnje v zraku, se je ponesrečil. Zrakoplovec Chrich-ton je bil pri tem ubit in zrakoplovec Haughland pa nevarno ranjen. Druga nesreča se je pripetila v Black Jack, Mo., kjer je bil tudi en zrakoplovec ubit. Štirje zra-koplovci so bili doslej že ubiti, ki so skušali takozvano vzdržno vožnjo. NAJNOVEJŠE.
Lambert Field, St. Louis, 30. julija. Silna množica naroda je pozdravila oba zrakoplovca Dale Jackson in Forest 0'Brine, ko sta ob 8:38 zvečer konečno prišla na zemljp, potem ko sta bila v zraku neprestano 420 ur, 21 minut in 30 sekund ali skoro 18 dni. Od veselja skoro ponoreli ljudje bi v strašni gnje-či skoro poteptali oba zrakoplovca, da ju ni rešila policija in milicija. Odpeljana sta bila v bolnico, kjer so ju zdravniki takoj preiskali. Oba sta pri dobrem zdravju, in eden se je celo za dva funta zredil. Zaslužila sta nekaj nad $31, 000.
DR. SNOOK JE BAJE ZBOLEL.
Columbus, Ohio, 29. julija. Dr. Snook, ki se nahaja pred sodnijo, da se zagovarja za umor prve vrste, bi danes skoro omedlel na sodniji, ko so se zbirali porotniki. Zadnje čase so zdravniki preskušali njegovo kri, da doženejo če je blazen ali ne, in to je njegovo truplo precej oslabilo. Dosedaj je izvoljenih 11 porotnikov, med njimi ena ženska, s katero so zagovorniki Snooka zadovoljni.
500,000 tekstilnih delavcev v Angliji je pustilo delo v 1500 tovarnah.
Manchester, Anglija, 30. julija. V okraju Lancashire, kjer se nahaja največja angleška tekstilna industrija, je prišlo do silnega štrajka delavcev. Računa se, da je za-štrajkalo nad pol milijona delavcev in delavk. 1500 tekstilnih tovaren počiva. To je največji štrajk v Angliji od leta 1926.
Mesto Manchester je središče angleške tekstilne industrije. Lastniki tovaren so naznanili, da se bodo plače znižale za 12 procentov, in delavci so na to ponudbo odvrnili s tem, da so zapustili svoje prostore v tovarnah. Vsa posredovanja od strani delavske vlade so bila brezuspešna. Pričakovalo se je sicer, da pride do poravnave še zadnji trenutek, toda lastniki so bili neomajni v svojem prizadevanju, da znižajo plače. Preostaja le kakih 20, tovaren, kjer delavci še delajo, ker so sprejeli znižane plače.
Ako se delavci ne vrnejo na delo tekom enega tedna, tedaj se računa, da bo zgubilo še 100.000 drugih delavcev svoje delo v sorodnih industrijah. Omenjenih 500.000 delavcev, ki se sedaj nahajajo na štrajku, je dobivalo približno $5.000.000 plače na te-i den, ker so plače angleških delavcev veliko manjše kot j plače ameriških delavcev.
Vsa Lancashire pokrajina j je do zadnjega trenutka pričakovala, da bo vladi mogoče odvrniti štrajk. Ministerski)
predsednik Ramsay MacDo-nald je nameraval prvotno osebno posredovati. Izjava delavskega tajnika Sir Horace Wilsona pravi, da so delavci ves čas bili voljni predložiti svoje spore in zahteve posebnemu arbitracijskemu odboru, toda v .zadnjem trenutku so se vsa pogajanja razbila. Podjetniki naznanjajo, da se bodo sešli v sredo, da se pogovorijo kakšni koraki naj se ukrenejo glede štrajka.
Štrajk tekstilnih delavcev v Angliji bo silovito upljival na skoro vsako industrijo v Zedinjenih državah. Bombaž iz jugo-zapadnih ameriških držav se je že pričel pošiljati proti vzhodu, da se prepelje v Anglijo. Izmed vseh pridelkov, kar se jih pridobi v Zedinjenih državah, se bombaža največ proda v tujezem-stvo. V zadnjih mesecih je znašal ta eksport skoro 8.000. 000 svežnjev bombaža.
In če bo štrajk tekstilnih delavcev v Angliji trajal kaj dalj časa, tedaj Amerika ne bo mogla prodati svojega bombaža. Na krmilu v Angliji se nahaja delavska vlada, in pričakuje se, da bo ta vlada šla do skrajnosti, da v najkrajšem času poravna diference med lastniki tovaren in med tekstilnimi de lavci. Ako se štrajk ne poravna, tedaj bodo farmarji v južnih ameriških državah zgubili milijone in milijone dolarjev.
O Miss Rose Kovach, uradnica North American banke, se je podala na 14 dnevne po čitnice.
O Pri družini Mr. in Mrs. John Anžlovar se je oglasila teta štorklja, ki je prinesla zale dvojčke! Čestitamo!
G V Cleveland se je vrnil iz obiska v stari domovini dobro poznani naš slovenski trgovec Benno B. Leustig, čil in zdrav, ne pa mrtev, kot se je pred tedni razširila govorica.
G V torek zjutraj je umrl Frank Legan, star 16 let, rojen v Clevelandu. Tu zapušča stariše, 2 brata in sestro. Pogreb se vrši v petek .zjutraj iz hiše žalosti na 5609 Carry Ave. pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Počivaj v miru! Starišem izrekamo naše iskreno sožalje!
G Naš zastopnik Mr. Louis Balant v Lorain, Ohio, se je nevarno poškodoval na roki. Sporoča pa se nam, da se mu zdravje obrača na bolje, kai želijo vsi njegovi prijatelji in znanci!
G 140 oseb je bilo v Clevelandu povoženih od avtomobilov od novega leta.
JETNIKI V UPORU POŽGALI JEČO.
Auburn, 29. julija. V tu-kajšnih državnih zaporih države New York se je včeraj uprlo 1700 jetnikov, ki soj svoj upor aranžirali s skrajno' previdnostjo. Uporniki so se najprvo polastili pušk, strojnih pušk in bomb, ki so spravljene v gotovem oddelku zaporov, nakar so hiteli na dvorišče, kjer so orožje razdelili. Dobili so ključe od glavnih vrat, in trije voditelji upora so pobegnili, do-čim je medtem ravnatelj zaporov zbral svoje stražnike, ki so začeli streljati na jetnike. Slednji so bili brez voditeljev in so se konečno podali, ko je dospela milica in policija, toda medtem so uporniki zažgali pet poslopij.
JAKO VAŽNA SODNISKA RAZSODBA.
V New Yorku je višja pri-zivna zvezna sodnija izdala jako važno razsodbo. Neki Italijan je bil spoznan na sodniji krivim, da je kršil prohi-bicijo, in po prestani kazni ga je vlada hotela deportirati, češ, da je Italijan "moralno pokvarjen." Sodniki Learned Hand, Thomas Swan in A. N. Hand, ki so sedeli na pri-.zivni sodniji, so pa izjavili, da kršenje prohibicije ne pomeni "moralne pokvarjenosti" in so odredili, da se Italijan ne more deportirati.
G Dne 10. avgusta se vrši poroka Mr. Math Križmana ml. 1132 E. 71st St. z Miss Rose Skulj iz 71. ceste. Poroka se vrši v cerkvi sv. Vida, poročna slavnost pa isti večer v Grdinovi dvorani. Ženin je sin znane in priljubljene rodbine Math Križmana, nevesta je pa hčerka obče priljubljene rodbine Mr. in Mrs. Anton Skulj iz 71. ceste. Bilo srečno!
G Mr. Frank Jakšič se je podal s svojo soprogo Ančko na 14 dnevne počitnice v Brady's Point, O.
G John Špeh, 1042 E. 61st St. se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje vsem prijateljem, ki so ga tam obiskali.
G Živimo v pasjih dnevih, in vročina v mestu je neznosna. V nedeljo je toplomer dosegel 96 stopinj, v pondeljek ni bilo nič boljše, in šele v torek je toplomer ostal pri S8 stopinjah. No, vsake nesreče je enkrat konec, in tako bo tudi pasjih dni.
G George Brkich, 1702 Fulton Rd. je umrl v starosti 6 let pretekli pondeljek popoldne. Pogreb se vrši v sredo pod vodstvom A. Grdina & Sons. Starišem naše sožalje!
G Zaročila se je 14. julija Milka Oblak, 6410 Varian Ave. in John Volf, 5303 St. Clair Ave. Zaročenka je hči spoštovane družine Mary Oblak-Jemc, večletne naše naročnice. Iskrene čestitke!
G Mr. Fr. Pavlin, podpredsednik North Amreican banke se je vrnil iz 14 dnevnih počitnic v državi New York.
£ ■
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
_ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY_
NAROČNINA:
Za Ameriko --------:.$4.00 I Za Cleveland po pošti...$5.
Za Evropo.........$5.50 | Posamezna Številka . . .3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC, Publisher
LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 35',000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American In spirit—foreifn in language only.
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187».
No. 90. Wed. July 31st 1929.
OD KMETA DO PREDSEDNIKA VLADE
Pri splošnih volitvah, ki so se vršile v Angliji maja meseca je dobila takozvana angleška "Labour Party" največ glasov, in je bil kralj obvezan, da je imenoval voditelja delavske stranke za ministerskega predsednika in aktivnega voditelja velikega angleškega imperija. Mnogo energije in samozatajevanja je bilo treba v življenju MacDonalda, da se je povspel tako visoko.
MacDonald je bil rojen v vasi Lossiemouth, na Škotskem. Njegov oče je bil navaden farmar. Z veseljem se MacDonald spominja svojih mladinskih let, ko je bosonog in gologlav se klatil po krasnih gozdovih, lazil po skalah in uganjal razne otroške burke, kot to dela vsak normalen kmečki fant. Toda za politiko se je začel zanimati že v zgodnji mladosti. V vasi, kjer je MacDonald živel je vladalo precej radikalno mišljenje, zato je tudi MacDonald vzra-stel v demokratičnem duhu. Priprosti meščani so gledali premožnejše ljudi bolj po strani, in to je veljalo tudi za očeta MacDonaldovega, ki je bil precej premožen kmet:
Ko je MacDonald dovršil ljudsko šolo, je moral prijeti za delo. Pomagal je svojemu očetu na polju. Delo na kmetih mu je precej ugajalo. Z veseljem je oral zemljo in se prav dobro počutil med kmečkimi fanti. Živel je veselo in prepeval je pesmi, katere je večinoma sam zložil. Njegov bivši učitelj je pa kmalu spoznal, da MacDonald ni za kmečko delo, zato ga je zopet poklical v šolo, kjer je MacDonald pomagal učitelju in se sam pripravljal za učiteljski stan. Vendar v šoli ni dolgo ostal. Sprejel je službo tajnika pri nekem uglednem gospodu. 'Ker pa tudi s tem ni bil zadovoljen, je sklenil podati se v London iskat nove sreče.
V	London je dospel brez vsakih denarnih sredstev. Kmalu je pa dobil slujžbo v nekem uradu. Dali so mu nalogo ,da je pisal naslove na koverte. Bil je priden pri svojem delu, napredoval je in zvišali so mu plačo. Prihranil si je toliko denarja, da je lahko študiral na kolegiju. Dočim je še vedno opravljal svoje delo, je pa ob prostem času pohajal univerzo v Londonu. Toda hraniti je moral na vseh kon-1 cih in krajih. Jedel je zelo slabo hrano, in še to so mu največkrat pošiljali z doma. Pozneje je pa postal knjigovodja in so mu tudi plačo zvišali. Konečno je pa zapustil to službo in se preselil k svojemu prijatelju v nekem kemičnem laboratoriju.
Tu je imel več časa, da je pridno študiral in izpopolnjeval svojo izobrazbo. Študiral je pa s tako vnemo, da je konečno omagal in je zbolel. Ko je okreval, si je moral zopet iskati službe, da se je mogel preživljati. Tajnik narodnega liberalnega kluba ga je ob tej priliki opozoril, da potrebuje Thomas Lough tajnika. Ker ni našel nič boljšega je spre- j jel ta urad. Deloval je marljivo na političnem in znanstvenem polju. Pripravljal se je za zadnjo skušnjo, ko je zopet nenadoma zbolel, in tako mu ni kazalo druzega kot pustiti znanost in se posvetiti samo politiki in časnikarstvu. Pri Loughu je ostal štiri leta, potem se je pa posvetil izključno časnikarstvu.
V	delavsko stranko se je vpisal takoj po prihodu v London, toda stranka je bila tedaj brez vsakega upljiva v javnosti. Toda MacDonald je v stranki kmalu zaslovel in bil izvoljen voditeljem. Z najboljšo obzirnostjo, poštenostjo, neumornim delom in prizadevanjem je MacDonald upljiv delavske stranke v Angliji pripravil tako daleč, da je stran-,ka pri zadnjih volitvah dobila največ glasov in poslancev, in MacDonald, kot vodja stranke, je bil od kralja postavljen ministerskim predsednikom. Tu je en lep primer, kako more priprost fantič z marljivostjo in vztrajnostjo se povzpeti na najvišje mesto. •
DOPISI	I tako vam bomo tudi vedno
--hvaležne za vašo naklonje-
Nottingham, Ohio, (Nova i nost. Za pristno zabavo jam-Ljubljana). "Na plan, na'či naš pripravljalni odbor, plan, ker bliža se naš dan!" j Torej na veselo svidenje na Bliža se nam z veliko nagli-, naši redki slavnosti dne 4. av-co dan, ki ga vse željno pri- gusta!
čakujemo. Še dve leti ni, od-! Še nekaj moram poročati, kar obstoji naša podružnica in sicer žalostno vest, da je
! ena izmed najbolj agilnih članic našega društva nenadoma zbolela, to je sestra tajnica Mrs. Frances Novak. Kako zelo se je veselila naše slavnosti! Zdaj pa reva leži nevarno bolana na svojem domu. Ima sicer tri zdravnike toda vkljub temu ne bo še ta
it. 14 Slovenske Ženske Zveze, in že si hočemo nabaviti krasno društveno zastavo .s podobo sv. Ane. In to zastavo nam bo blagoslovil prihodnjo nedeljo 4. avgusta naš čast. g. župnik Rev. Vukonich v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd.
Po cerkvenem opravilu se ko hitro okrevala; tudi ob-vrši nadaljevanje slavnosti v iskov.-šeza enkrat ne sme do-Slovenskem društvenem do- st' sprejemati, mu na Recher Ave. (v Ta* i Prav hudo nam je vsem, borju) in na vrtu tega doma. ! ker se ne boš mogla z nam« Odzvalo se je že dosti veseliti na tej veliki slavnosti,
društev, da nas posetijo na omenjeni dan. Tako tudi upamo in želimo, da tudi drugi povabljenci ne izostanejo, kajti naša podružnica bo skušala vse cenjene udele-
žence kar najboljše postreči; zapisnikarica S. Ž. Z. št. 14
Želimo ti pa iz srca, da b kmalu vsaj toliko okrevala, da bi zopet prišla v našo družbo.
S sosestrskim pozdravom Matilda Ropret,
Collinwood-Cleveland, O.
Prosim cenjeno uredništvo za nekoliko prostora v vašem časopisu. Že dolgo časa se nisem oglasil, in gotovo ste mislili, da sem že umrl. Vendar sem še živ, in ravno tako želim vam, da bi bili še dolgo živi, ko dobite ta moj dopis. Imam vam poročati precei novega. ,
"Severna Zvezda" je prišla na površje. Kakšna pa je ta zvezda? Ker vem, da še ne veste vsega, vam bi rad nekoliko razložil o "Severni Zvezdi." Tako-le je bilo:
Tam na Holmes Ave. se je zbralo precejšno število naših fantov in deklet. In kaj bo s temi fanti in dekleti? Organizirali so se med seboj in sklenili so, da ustanovijo novo društvo. In kam naj se' priklopi to novo društvo? Gotovo k Slovenski Dobrodelni Zvezi. In kdo se je potrudil, da se je to tudi v resnici zgodilo? Štirje aktivni člani društva "Kras" št. 8 S, D. Z. imajo to lepo zaslugo, in ti člani so: Louis Jerkič, Mihael Lah, John Trček in Louis Opara.
In kako to, da so ustanovili mladini svoje društvo? Vzrok je, ker mladina ne zahaja na naše seje, ker teško razume, kaj se mi starejši pogovarjamo. Drugič pa želi mladina imeti veselo sejo. bolj živahno kojjo imajo starejši člani. Nadalje ljubi mladina športne zabave, dočim se nam starejšim včasih to kar neumno zdi. Poskusili smo sicer, da bi naredili samo nekak odsek mladine pri društvu Kras, toda to jim ni bilo po volji. Imeti so hoteli sami svoje društvo in so samo čakali, kdaj se mi zganemo. Društvo naj bo samo za mlade fante in dekleta, ne pa .za starejše člane.
Opara in Jerkič sta se zme nila, da bosta skupno agitira-la, Trček in Lah pa zopet sku paj. In sklenili smo, da kadar dobimo dosti kandidatov, da pokličemo vrhovnega zdravnika, da jih preišče. In res smo jih dobili precejšno število in spravili vse skupaj v Slovenski Dom na Holmes Ave. Tam je že čakal naš vrhovni zdravnik dr. Kern. Komaj sem čakal, da je dr. Kern izvršil svoje delo, da do-ženemo koliko imamo slabih. No, ko se je dr. Kern prikazal pri vratih, nam je naznanilo, da imamo vse fante in dekleta v redu za sprejem Povedal je, da še nikdar ni imel takega posla, da bi bili vsi kandidati za pristop zdravi in čvrsti. Kaj takega se res lepo sliši!
Izvolil se je nato društven/ odbor, ki bo posloval do Novega leta. In kaj pa po volitvah? Domov? Nikakor ne. Ni bilo mogoče iti do dveh zjutraj. In kaj je bilo? Rudolf Kožel je čakal pri vratih, kdaj bo predsednik za ključil sejo, in tedaj je na tegnil svojo harmoniko, da sc se kar stene tresle. Vse je plesalo, kar je bilo živega Potem je pa sledilo nekaj novega. Lojze Opara in Lojze Jerkič sta služila za natakarja Obložila sta mize z dobrotami in mokrotami. In to ti je bilo veselje! Mladina je kar gledala koliko je vsega tegs in kdo bo vse to plačal, toda natakarji so hiteli odgovarja ti, da je že vse plačano in da ni treba prav nič skrbeti. No in potem smo čakali dva tedna, da se vsa zadeva nekoliko poleže. Toda naši čvrst) fantje in brhka dekleta niso pozabila na svojo društvene dolžnost. Šli so sami na de lo, da podvojijo svoje število Nato smo pa povabili glavne ga predsednika in glavneg? tajnika S. D. Zveze. Res sc prišli in s seboj so zopet pripeljali dr. Kerna, češ, da bc tudi on imel delo. Ko je bile zdravniška preiskava gotova.
se je pa oglasil glavni predsednik brat John Gornik in povedal navzočim kandidatom kako Slovenska Dobrodelna Zveza obstoji. Z največjo pozornostjo je mladina poslušala glavnega predsednika. Razložil jim je vse na tančno kako morajo delati In konečno se je izjavil, da kadarkoli bodo naredili kako zabavo, da bo on vedno rad med nje prišel. In še bi gl predsednik govoril, toda mladina ga je prekinila in začela ploskati in vriskati.
Potem je pa prišel na vrste glavni tajnik Primož Kogoj, ki je obširno povedal novemu društvu kako se zadržati Povedal jim je to-le priliko: Kaj pomaga delati in skrbe ti takim mladim fantom in dekletam kot ste vi tu! Kakor vidim vas je tukaj okoli 25, pa mislim, da ste vsi kol eden. To pomeni, da ste vi mladiči kot veriga, kakor bi bil eden za vse, vsi za enega Nadalje je Primož dal še ve liko pouka glede asesmenta. da se varujejo, da ne bodo suspendirani, ker je potem vse njih delo brezuspešno Zraven je tudi omenil, da je vedno pripravljen priti na pomoč, ako so v kaki zadregi, in tudi kake zabave ne bo od klanjal. Mladina je zopet začela ploskati in skakati od veselja, da se je moral Primož kar vsesti. No, in sedaj je bilo zaključeno, kar se tiče seje. In že so bili natakarji v akciji, kajti sledila je prosta .zabava.
Da, v resnici je veliko truda, predno se kaj enakega doseže. Veliko se mora potro šiti časa in še kaj druzega Ali naši agitatorji se prav nič ne zmenijo za čas. Ravno tako tudi ne gledajo na pohvalo. Edino kar pričakujejo od starišev je, da vpišete vaše otroke, ki so prekoračili 16. leto v to društvo. Tukaj so zbrani čvrsti in mladi, in vsi so kavkaškega plemena Vsi so od dobro poznanih sta rišev, in upamo tudi, da bode tudi stariši deloma skrbeli, da ne bodo zaostali z asesmenti
Ako želite kakega pojasni la smo vedno pripravljeni priti k vam. V imenu novega društva "Eastern Star" št 51 S. D. Z. se zahvalimo glavnim uradnikom za vdeležbo ter dober pouk mladini, zraven pa tudi našemu muzikan-tu, ki je prišel mladino razveselit, in to je naš Rudolf Kožel. Nismo še vsega skon čali, smo še vedno v akciji, še vedno agitiramo za novo društvo. Tudi skrbimo, da se bodo seje redno in pravilno vršile. Prihodnja seja se vrši v petek 9. avgusta v Slovenskem Domu na Holmes Ave. ob 7:30 zvečer. Vsi člani bodite navzoči za korist in napredek naše organizacije S. D. Z.
Pozdrav!
Louis Opara, Louis Jerkič.
Mihael Lah in John Trček, agitatorji.
•--o-
KI)0 STA BANOVEC IN ROPASOVA?
V naslednjem podajamo nekaj biografije obeh pevcev, ki prideta v Združene države koncem avgusta in bosta prvič nastopila v Milwaukee dne 8. septembra, zatem 15. septembra ob priliki konvencije J. P. Z. Sloga v Sheboy-?anu in 22. septembra v S. N. Domu v Waukeganu. Oba sta v domovini dobro .znana in visoko cenjena, ne pa tako nam, ameriškim Slovencem, kL nimamo prilike skrbno zasledovati kulturni razvoj naših bratov v domovini. Zato je potrebno, da seznanimo rojake pred njiju prihodom ? obema.
Svetozar Banovec, prvi tt nor ljubljanske opere, je bij rojen v Ljubljani (Trnovo) kot petindvajseti otrok ene-
ga očeta in ene matere. Tu je obiskoval osnovno šolo (VI. razredov) in je pozneje študiral na II. državni realni gimnaziji. Svoj glas je podedoval po svojemu očetu, ki je bil izvrsten baritonist in dolgo vrsto let član znanega pevskega kvarteta. Na gimnaziji je dobil prve nauke o glasbi in petju sploh. Poučeval ga je pred kratkim umrli konservat. profesor Josip Ve-dral, ki je ustanovil gimnazijski pevski oktet, pri kateremu je Banovec sodeloval kot I. tenorist. Že tedaj je z največjo radostjo in vnemo posečal pevski pouk ter pre peval pri šolskih mašah. Ne dolgo zatem je začel nastopa ti — kot mnogo naših pevcev-prvakov v svojih mlajših letih — po raznih cerkvenih korih: V Trnovem, Križankah, Sv. Jožefu, kjer je imel dovolj prilike udejstvovati se kot solist — začetnik. Še danes se z veseljem spominja svojih tedanjih nastopov. Leta 1913 je postal član "Glasbene Matice v Ljubljani," ki jo je vodil naš mojster g. Matej Hubad. Njegovo moj-stersko poučevanje zbora mu je šele vlilo pravo veselje in vnemo za petje. Žal, ga je iz srede vsega tega iztrgala svetovna vojna! Moral je kol poročnik na italijansko in ga-liško fronto ,kjer je bil tud> ranjen.
Že med vojno so mu mero dajni faktorji prorokovali lepo bodočnost in pevsko kari-jero ter ga neprestano vzpodbujali (zlasti neki profesoi dunajskega konservatorija), da naj se posveti po končani vojni pevskemu in glasbenemu/študiju. Ta misel mu ni dala miru, zato je takoj pe končani vojni zopet pristopi) "Pevskemu Zboru Glasbene Matice v Ljubljani," obenem pa je bil angažiran tudi v operni zbor, katerega član je bil le nekaj mesecev. Ker je imel lep glas je takoj dobil ne^ kaj manjših vlog kot pevec — solist. Toda g. Matej Hubad, ki je odkril že toliko število sedanjih odličnih pevcev, je slišal tudi njega ter mu prav očetovsko svetoval, da naj se posveti pevski ka-rijeri. Banovec je imel razne pomisleke, toda ko se je ustanavljal v osvobojeni Jugoslaviji v Ljubljani "Kon-servatorij Glasbene Matice se je na Hubadovo pobudo vpi sal za solo-petje in glasbo tei je izstopil iz gledališkega zbora. Pod Hubadovim mojstrskim vodstvom je dovršil 6. letnikov solo-petja in glasbe. G. Hubad je bil za Ban-ovca tako vnet, da ga je vse to dobo skoro brezplačno izobraževal za bodočega opernega pevca.
Toda samo študiranje Ba novcu ni zadostvovalo, hotel se je udejstvati javno. Zato je leta 1920 pristopil k tedaj že znanemu pevskemu kvartetu "Primorski kvartet," pozneje "Primorje," ki je pozneje postal sloviti "Slovenski kvartet" (Banovec, Sečenko, Faoršan, Zupan). Ta kvartet se je z vso vnemo posvetil študiranju zborovskih skladb ter razširjanju umetne in narodne slovenske pesmi sploh. S tem kvartetom je Banovec absolviral lepo število samosvojih kvartet je nastopal na raznih dobrodelnih prireditvah itd Absolviral je leta 1925 dve vele-pomembni koncertni turneji po Italiji (Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija), in se je ta turneja razvila tedaj v pravi triumf in zmago slovenske pesmi. Kvartet je navdušil celo Italijane, ki so mu priznavali nedeljen — umetniški uspeh. Tako je ta kvartet ponesel našo slovensko pesem med neodrešene naše brate in ni čuda, da je marsikatero oko plakalo britke solze, ko so se ovenčani z ve-
liko zmago vračali v domovino. Druga — istotako važna in pomembna turneja pa je bila po našem Prekmurju (Ptuj, Ormož, Murska Sobota, Ljutomer, Čakovec, Radgona, Mursko Središče). Tudi ta koncertna turneja je končala z pravim triumfom in zmago slovenske pesmi. Žal — se je moral ta kvartet zaradi velike zaposlenosti v operi raziti. Ker je Banovec naglo napredoval, ga je njegov pokrovitelj in neumorni učitelj — sedanji intendant Narodnega gledališča v Ljubljani g. Matej Hubad v sezoni 1922-23 angažiral za male tenorske vloge v ljubljanski operi. Od tedaj dalje je šla njegova pevska pot rapidno navzgor, tfer je imel pod Hubadovim vodstvom dovolj prilike nastopati v vedno večjih vlogah. Tako je že v prihodnji sezoni nastopal v prvih tenorskih partijah in šlo je z uspehi vedno dalje in da lje. Do danes je absolviral v operi preko 560 predstav v prvih vlogah in pel v 36 glav nih vlogah.
Deloval pa je obenem tudi kot koncertni pevec — solist na koncertih "Pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani," "Ljubljane," "Slavca," "Ljubljanskega Zvona,' "Pevskega društva Krakovo-Tfnovo," na koncertih zagrebškega Kola," s katerim se je udeležil mednarodnega glasbenega festivala v Frank-furtu ter na neštetih drugih koncertnih prireditvah. So deluje tudi stalno kot pevec — solist pri ljubljanski — Radio postaji.
Gdč. Zora Ropasova pa izhaja iz znane muzikalne rodbine Ropasov iz Novega mesta. Njen oče (Celjan) po poklicu bančni uradnik, je bil znan po vsej Dolenjski kot izredno muzikalen in iz vrsten pevec — basist. Tako se ni čuditi, da je tudi njegova hčerka Zora podedovala po svojem očetu vse muzikalne in pevske vrline. Že v zgod nji mladosti je kazala mnogo zanimanja za glasbo in petje ter izbujala .zlasti pozornost s svojim bogatim altom.
V 18. letu se je posvetila izrecno glasbenemu in pevske mu pouku ter se začela učiti solo petja pri mojstru Hubadu v Ljubljani. Ob preobratu je vstopila na zagrebški in pozneje na ljubljanski konser vatorij, katerega je leta 1921 bosolvirala z velikim uspehom. Že kot konservatorist ka je nastopala v Ljubljanski operi z lepimi uspehi.. Po končanih študijah, je odšla v Prago, kjer se je še nadalje izobraževala v pevski umetnosti. — Tam je tudi nastopala na raznih koncertih ter je žela celo od tamkajšnje zelo razvajene publike in strokovnih kritikov mnogo priznanja.
Leta 1923 se je zopet vrni la v domovino ter bila na to angažirana kot solistka-al-tistka na operi v Ljubljani. Tu je končala v raznih ulo-gah, predvsem odlično se je pa udejstvovala v ruskih operah, kot n. pr. Pikova dama, Onjegin i. dr. Tudi na koncertnih deskah je našla vedno in povsod odlična priznanja.
Iz tega sledi, da sta Banovec in Ropasova iskana in priznana pevca, in so se zlasti Banovčevega prihoda veselila in ga navdušeno pozdravljala razna, v glasbeni kulturi, močno razvita in razvajena mesta.
-o-
"Kdaj se je napad izvršil?'' je vprašal sodnik. "Jaz mi-j slim . . ." je pridela priča. Sodnik: "Kaj vi mislite, nas ne zanima." Priča: "Potem bom pa pač moral odstopiti od pričevanja, kajti jaz ne morem govoriti, ne da bi mislil, kev | nisem advokat."
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj usodna pot M potovanje na oirromnih parnikihi
Paris ............avg. 2. avg. 27.
ob 3. P. M. ob polnoči
France ........avg. 15. Sept. 2.
ob polnoči 6. zvtčer.
Ile de France 20. avg. 6. sept.
ob 7. ZV.
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo J« v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli
pooblaščenega agenta aH
FRENCH LINE
1012 Chester Ave., Cleveland, O.
A.J.Budnick & Co.
ZANESLJIVI |	PLUMBERJI
S	Se priporočamo starim in no-
j|	vim odjemalcem za vsakovrstna
t.	plumberska dela, za napeljavo
H	kurjave, kopanje kanalov in
»	enako.
IX
Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave.
| Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: H	KEnmore 0238-M
Telefon po dnevu ali ponoči Pcnn 1460.
GORDON ELECTRIC WORKS
Mi popravljamo pihalnike, pralne »t*-0' je, čistilce, stroje za sekanje mesa a*' čevljarske stroje in vse motorje, male ali velike. — NIZKE CENE.
1187 E. 61st St.
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
Randolph 5188
JOS. MOHAR
Painesville Farm
Turner, Mont.
.j. .j. .j. .j. .j. .j. *;. .j. .j.	-I« »l« *!• *i* £

JOHN M. HOČEVAR
%	SLOVENSKI
t ZEMLJOMEREC IN t	CIVILNI INŽENIR
Slov. Narodni Dom 641!) ST. CLAIR AVE. Randolph 3896
1
i *
i
Na domu:
1137 E. 1681 h STREET Kenmore 0616 V
t
H
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 ST. CI.AIR AVE. V Knausovom poslopju Nad Norih American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo »lovensko. 10 lat u St. Clair Ave.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in drnžice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki.
TrloTlaa »prta v.ako «r*Jo pop. • kosi cola Into.
6111 ST. CLAIR AVE.
Telefone: Randolph 3030.
m
$
Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co.
LEO KAU5EK in FRANK KOVACH, lastnika.
Fino čUčcnjc, likanje in popravljanj« oblek.
15210 S ARAN AC RD. Glenvillo 4746-
Važno naznanilo
delničarjem Slovenske Delavske Dvorane v Newburgu. Tem potom se vam naznanja, da ako se godi kateremu delničarju ali delničarki krivica v delnicah, oziroma, da je mogoče kdo plačal gotovo svoto na račun delnic, je vsak prošen, da to naznani tajniku S. D. Dvorane do 13. avgusta. Na noznej do-šla poročila se ne bo oziralo. Ravno tako tudi društva, ki lastujejo delnice S. D. Dvorane.
(Aug. 5) Direktorij S. D. Dvorane.
|VV
lsce se
ženska srednje starosti za hišna opravila. Oglasi naj se na 6111 St. Clair Ave.
Glasilo S. D. Z
nosile zastave. Po letu 1414 so dobile tudi v rimskih procesijah odlično mesto. Današnja papeška zastava je s svojima poljema preprosta in enostavna. Drogu najbližje se nahaja zlato, nato pa srebrno polje s papeškim grbom. Zlata in srebrna barva pa se medtem navadno zamenjujeta z rumeno in belo. Prvotno sta bili papeški in istočasno narodni in senatski barvj rdeča in rumena. Ti barvi se sicer še danes uporabljata pri svilenih senčnikih ali balda-hinih pri svetotajstvenih procesijah v Rimu. Šele pod papežem Pijem VII. (1800 do 1823) so prišle obvladujoče v ospredje rurtienobele zastave, ki so često nosile tudi slike apostolskih knezov. 20. marca 1848 je dal napraviti papež Pij IX. zeleno-belo-rdeče trakove, ki so se pripeli k papeški zastavi, toda po svoji vrnitvi iz Gaete je obdržala papeška zastava samo še grb sv. očeta. Rimska cerkev pa poseduje še svojo lastno zastavo. Na zlatem drogu je pritrjeno karminsko svileno blago, katerega konca se končujeta z rdeče-rumenimi resa mi. Na blagu so simetrično raztresene šestero - oglate zvezde in na sredi se nahaja papeški grb. Ta cerkvena zastava je nekoč spremljala papeža pri slovesnih vožnjah in se je uporabljala tudi pri velikih svečanostih v Vatikanu samem. Kadar je papeški stol prazen, pa se nasprotno uporablja bela zastava s Petrovimi ključi. Barve švicarske garde so rdeča, modra in rumena; zastava garde ima na eni strani grb sv. očeta, na drugi pa njihovega poveljnika. Pred letom 1870 je posedovala cerkvena država tudi pomorske zastave. Glavna zastava je bila bela in je nosila slike apostolskih knezov v sredi. Obstojala je tudi ru-meno-bela bojna zastava s papeškim grbom in ozkim praporom. Trgovinska zastava je bila enaka bojni, toda brez prapora.
Slovenska Dobrodelna Zveza
The Slovenian Mutual Benefit Ass'n,
Sedaj smo v sezoni avgustove razprodaje. Vsepovsod vidite da se prirejajo razprodaje, toda vse razprodaje niso prave.
Ako želite pravilno kupiti, si morate najprvo izbrati tvrdko ki je že dolgo ustanovljena, in ki je imela vedno
DOBRO IN POŠTENO IME.
Taka tvrdka je A. Grdina & Sons.
Tekom GRDINOVE razprodaje v avgustu boste dobili blago najboljše kvalitete, in to po najbolj zmernih cenah.
"Ljudje, ki želijo blago fine kakovosti, pridejo v Grdi-novo prodajalno, ker Grdina prodaja le blago najboljše kvalitete."
INK. 1». MARCA
1914. V DRŽAVI OHIO.
UST. 1». NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO.
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe in kopališče. Za odrasle ljudi ali za novoporočence. 1086 E. 71st St.	92
Naprodaj
je nova hiša za dve družini, na 18906 Jronwood Ave., blizu St. Clair. $1000 takoj, ali se zamenja za lot ali manjšo hišo. Kotowski, Tel. Evergreen 4400.
Sedež v C1eveland-u, O. 6233 St. Clair Avenue. Telephone: Pennsylvania 886.
Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave.
I.	Podpred. FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Ave.
II.	Podpred JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave.
NADZORNI ODBOR:
1)	JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave.
2)	LOUIS J. PIRC. 6117 St. Clair Ave.
3)	IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ave.
POROTNI ODBOR
1)	LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O.
2)	LOUIS JERKIC, 071 E. 76th St.
3)	ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Ave.
FINANČNI ODBOR:
1)	FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave.
2)	LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd.
3)	JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St.
GLAVNI ZDRAVNIK:
DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave.
GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave.
Opremljena soba
se da v najem za enega ali več fantov. 16002 Holmes Ave.	92
IPiknik! Piknik!
na Pintarjevih farmah, dne 4. avgusta priredi dr. St. Clair Grove, št. 98 W. C. Godba: Johnny Grebenca. Pripravljeno bo vse najboljše za zabavo in užitek.	(90)
Hiša naprodaj
8 sob in tri zidane garaže. Hiša ima vse moderne naprave. Cena je $7500. 1050 E. 78th St.	(90)
$3700
hiša 4 sobe, klet pod vso hišo, fur-nez, avtomatični grelec za vodo, garaža, kopališče, plin, lot 37j4xl00. Prva vknjižba $2500. Takoj je potreba $1200, drugo po $25 mesečno. Hiša se nahaja blizu E. 185th St. v bližini La Salle gledišča. Vprašajte 830 E. 185th St. ali pokličite po telefonu: Kenmore 3425. Nobene zamenjave. Išče se agente za to prodajo.
(90)
from mil mm
CPADL E dggl iff/IDI /d
jqflsd to grave w
6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WATERLOO RD
ODPRTO ZVEČER
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O.
Seja gl. odbora 23. julija, 1929.
Predsednik John Gornik odpre sejo ob 8 P. M.
Odsotna: Louis J. Pire (se je opravičil), Louis Balant je bolan.
Bere se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme kot čitan.
Gl. predsednik se iskreno zahvali vsem gl. odbornikom in odbornicam, ki so pomagali pri zadnji Zvezini prireditvi.
Gl. predsednik naznanja, da se je v Collinwoodu ustanovilo novo mladinsko društvo, ki se je priklopilo k S. D. Z. Dobilo je številko 51 in se imenuje Eastern Star. Se vzame z Veseljem na znanje.
Gl. predsednik naznanja, da je br. Widervol, tajnik dr. št. 18, naredil tri kladiva, ki se bodo dala predsednikom novih društev. Ta kladiva je br. Widervol napravil brezplačno, za kar .mu br. predsednik izreka najlepšo zahvalo.
Dr. Jugoslovan št. 21 S. D. Z. sporoča, da je društvo raz-motrivalo na svoji redni seji o pridobivanju novih članov te kampanje. Društvo je sklenilo, da se apelira na gl. odbor da se do konca sedanje kampanje opusti pristopnina za vse člane od 16. do 50. leta. Glavni odbor vzame stvar v pretres, ter sklene da se ne opusti pristopnine, ter ostane tako v veljavi kot to predpisujejo pravila.
Družba Slovenski Dom na Holmes Ave. pismeno naznanja gl. odboru Zveze da omenjena družba letos obhaja 10-letnico svojega obstanka. V ta namen bodo izdali posebno Spominjsko knjigo ter ponudijo Zvezi prostor v tej knjigi za oglas. Sklenjeno da se vzame eno stran za svoto $15.00.
Družba S. N. Dom na St. Clair Ave. naznanja da z 31. avgustom poteče najemnina za oglas na zastoru. Naznanjajo, da zastora ne bodo prebarvali ter ponudijo isti oglas Zvezi za svoto $16.50, kar je poprej stalo $55. Sklene se da se oglas Ponovi.
Gl. tajnik svetuje da se zadeva gotovega posestva takoj iz-t'oci v roke sobr. Kushlana v svrho iztirjatve. Gl. odbor v tem °ziru osvoji sklep, ki je bil soglasno sprejet.
Gl. tajnik prosi za nov pisalni stroj. Sklene se, da se ga kupi.
Umrl je Anton Slovene, c. št. 519, čl. dr. št. 14, dne 14. Jl|lija, 1929. Vzrok smrti pljučnica. Zavarovan za $1000. Dedič Agnes Sloyenc, soproga. Pristopil k Zvezi 20. julija, 1914.
Predloži se bolniška listina in listina za operacijsko odškodnino za članico Uršula Levstik, čl. dr. št. 4. Javila se je bolno 12. junija, 10. junija je bila operirana, umrla je pa 1'8. junija. Izplača se operacijsko odškodnino, bolniške podpore Pa ne, ker je bila bolana samo šest dni, kot kaže bolniška iistina.
Sklene se da se naroči nove Zvezne znake, in sicer 300 za bloške, 200 za ženske. Znake preskrbi gl. odbornik Frank černe.
Sklene se da se vse listine za porodne nagrade predlože 81. odboru najkasneje v 90 dneh po porodu.
Dovoli se $11,000 posojil na prvo vknjižbo.
Seja se zaključi ob 10 P. M.
JOHN GORNIK, gl. predsednik.
JAMES DEBEVEC, zapisnikar.
»v v
lsce se
priletno žensko za hišna	opravila za na farmi, da bi bila za gospodinjo.
Vprašajte pri Mr. Strojin,	R. F. D. 3,
Box 116, Geneva, Ohio.	(90)
Proda se
hiša v Collinwoodu za dve družini, 10 sob. V bližini slovenske cerkve in šole. Zamenja se tudi za malo hišo. Poizve se v Slov. Zadrugi, 667 E. 152d St. 94
Išče se
dekle . za hišna opravila. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	90
Hiša naprodaj
za dve družini, 10 sob, dva kopališča. Vprašajte lastnika na 14929 Sylvia Ave. Tel .Eddy 7440-J.	(90)
Slovenska mesnic«
največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točn^ postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam
Martin Frank
St. Clair Market stojnic« 18—20.
_(w)
SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave.
(W-x)
VABILO
BRAZIS BROS
MESTNE NOVICE
FINE OBLEKE IN VRHNJE
SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave.
(X)
O Harry L. Davis, eden prvih zagovornikov spremembe mestne vlade, je pretekli pondeljek prišel na zborovanje zamorskih pastorjev, toda slednji so ga vrgli pri vratih ven.
O Pismo ima pri nas Frank Lavrič.
O 17 policijskih poročnikov je prestalo skušnjo za policijske kapitane.
*	V Sibiriji se nahaja še vedno 10.000 madžarskih vojnih ujetnikov.
*	371 najboljših ameriških pisateljev se* je združilo, da bodo pisali zoper prohibicijo.
NA DOBRO POZNANIH PROSTORIH F. MOČILNIKARJA
Naznanilo.
Podpisana naznanjam, da sem sod-nijsko ločena od Josip Škerjanca ter nisem odgovorna in plačnica, če napravi kake dolgove. Moje sedanje ime je Rosie Opič, 988 E. 67th St. (90)
Kot vedno, tako bodo tudi letos Ribničani postregli z vsem kar spada k pikniku. Mogoče vain bodo preskrbeli tudi suho robo in piščalke, ker Ribničani imajo vedno kaj izvanrednega na programu.
članstvo in vse ostalo občinstvo se vabi, da nas poseti v polnem številu.
Truki bodo vozili izpred S. N. Doma of 1. uri popoldne.
priredi
MALI OGLASI
m
NA STRUMBLJEVIH PROSTORIH
Samo še par tednov imamo, ko je sezona odprta za piknike, in sedaj je vsakdo prijazno vabljen, da se vdeleži, ker društjvo namerava letos prav posebno izvrstno postreči vsem vdeležencem. Na razpolago bo najboljša jed in pijača, poleg tega pa izvrstna godba, ki bo zabavala mlade in stare.
Vse občinstvo je prijazno vabljeno k obilni vdeležbi.
se odda v najem. 6025 Bonna Ave. 93
V najem
se da 7 snažnih sob. Vse potrebne naprave Rent poceni. 973 Addison Rd., zgorej.	91
Konfekcijska
trgovina se proda. Na dobrem prostoru 547 E. 140th St.	92
wangle
Visit Niagara Falls, Canada and the East via C & B Line Palatial Steamers
WHETHER traveling by train or auto, enjoy an all night's ride on beautiful Lake Erie. C&B Line Steamers are magnificent floating hotels with large comfortable staterooms, excellent dining room service and courteous attendants. Music and Dancing on the great ship "SEEANDBEE".
Auroists, save a day C&B Line way. Avoid miles and —"""] miles of congested roadway. New C&B	Cleveland and Buffalo Division
Triangle Tour £JC[, way,every night, leaving at 9:00 p. m., arriving LeaveCleveland,either 7:30 a. m., (E. S. T.) May 1st to November 15th.
route tetutningonop-	Cleveland and Pt. Stanley, Can., Division
posite route. See the	. ., . ,
most picturesque sec-	Daily service, leaving Cleveland, 12:00 midnight, ar-
tions oi'Canada.includ-	riving Pt. Stanley, 6:00 a. m., June 29th to Sept. 7th.
ing Niagara Falls, with	Connections at Buffalo and Port Stanley
the entire time for	for Canadian and Eastern points,
travel over there.	NEW LOW FARES
All Expense Tours to	54.50 one way CLEVELAND Autos Carried
Montreal, Quebec and	$8,50 id. trip to BUFFALO 86.50 and up
ind fwfon reauef $3.00 one way CLEVELAND Autos Carried «nd Dates on request. |5 00 rd. trip to PT. STANLEY $4.50 and up
THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY
East 9th Street Pier	Cleveland, Ohio
od najmanjše do največje za
* društva
_ in posameznike izdeluje lično moderna slovenska . unijska. tiskarna.
zastave tudi Judje radi razlikovanja posameznih plemen njihovega naroda. Po razširjenju krščanstva so dobile le-te večji pomen, in Cerkev je vpeljala poseben obred za njihovo blagoslovitev. Po zgodovinski tradiciji je po slal papež Gregor 111. prvo, od njega blagoslovljeno za stavo francoskemu kralju Ko so papeži v zgodnjem srednjem veku po izvolitvi vzeli v posest lateransko baziliko, so se pred sprevodom
PAPEŠKA ZASTAVA
Sprava med sv. stolico in italijansko vlado, ko so se zopet pojavile belorumene papeževe zastave na javnih poslopjih, je dala povod razpravljanja o zgodovini zastav in posebno (papeževe zastave. Po nekem rimskem listu so poznali uporabo zastav, na katerih naj bi bil naslikan golob v spomin na rešitev patriarha Noeta, že v Asiri-ji- Po izročilu so posedovali
BRAZIS BROS
Obleke narejene po meri---------$2.
Narejene obleke	---------2'
OBLEKA, KI VAM BO DALA POPOLNO ZADOVOLJSTVO
6905-07 Superior Ave.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND,OHIO
iiiitiiiu'MniHMMirrniiMniinifwitiiuitHiniMUffiiillliWIiiHttWwtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriitis
xot^gA^^^^p^«^ j? i-Mi-ti-jllir-' i r if itjil rii r" * *i t-^i-'-'wMioiil*'

t-"» tyn^r-i* "v*;* ;»*•*?

20 LET POZNEJE
Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.)
—	Najprej gremo do naj bližje morske luke, zložimo vsa svoja skromna sredstva najmemo kako ladjo ter se prepeljemo v Francijo. Jaz dam rad svoj zadnji vinar. Prvi zaklad je življenje, in naše življenje visi samo na nitki, to moramo priznati.
—	Kaj pravite vi, Vallon? vpraša Athos.
—	Jaz se popolnoma strinjam z d'Artagnanom; ta Anglija je grda dežela.
—	Torej ste trdno odloče ni, da jo ostavite? vpraša Athos dArtagnana.
—	Sang-Diou! odvrne ta, res ne vem, kaj bi me moglo zadrževati tu!
Athos in Aramis se spogle-data.
—	Pojdita torej, pravi Athos ter vzdihne.
—	Kako! pojdita? pravi d'Artagnan. Pojdimo, to je prava beseda.
—	Ne, prijatelj, pravi Athos; zapustiti naju morata.
—	Vaju zapustiti! vsklikne d'Artagnan, ves potrt vsled te nepričakovane novice.
—	Ba! pravi Porthos, čemu bi se ločili, sedaj ko smo vsi skupaj.
—	Zato ker je vajina nalo ga končana, in ker se smeta, ker se celo morata vrniti v Francijo; toda najina naloga ni še končana.
—	Vajina naloga ni še kon čana? pravi d'Artagnan ter se začuden ozre v Athosa
—	Ne, prijatelj, odvrne Athos s svojim mehkim, a ob-jednem odločnim glasom Prišla sva sem, da braniva kralja Karla, branila sva ga slabo, zato ga morava sedaj rešiti.
^— Rešiti kralja! vsklikne d'Artagnan ter pogleda Ara misa, kakor je bil prej pogle dal Athosa.
Aramis se zadovolji s tem da pritrdi z glavo.
ID'Artag).iainov obraz dobi izraz globokega sočutja; začel je misliti, da ima opraviti z dvema blaznima človeko ma.
—	Saj ni mogoče, da govorite resno, Athos, pravi nato d'Artagnan; kralja obdaja cela armada ter ga pelje v London. Tej armadi poveljuje neki mesar ali sin nekega mesarja, kar je vseeno, ko-lonel Harrison. Ko dospe Nj. Veličanstvo v London, se začne proces, jamčim vam za to; čul sem dovolj o tem iz ust Oliviera Cromwella, da tako stoje stvari.
Athos in Aramis se zopet spogledata.
—	In ko bo proces končan, nadaljuje d'Artagnan, se sodba gotovo naglo izvrši. O, ti gospodje puritanci gredo hitro na delo in nimajo navade odlašati!
—	In kaj mislite, na kako kazen bo obsojen kralj? vpraša Athos.
—	Bojim se zelo, da na smrt; preveč so grešili proti njemu, da bi jim mogel to od pustiti; in tako jim preostaja samo eno sredstvo: da ga usmrtijo. Ali vam ni znano, kaj je rekel Olivier Cromwell, ko je prišel v Pariz in so pokazali vincenneski stolp kjer je bil zaprt Vendome?
—	Kaj je rekel? vpraša Porthos.
—	"Prince se sme potipati samo za glavo."
—	Vedel sem to, pravi Athos.
. -»- In mislite, da ne uporabi tega načela sedaj, ko ima
v rokah kralja?
— Da, prepričan sem celo o tem, in ravno vsled tega imava tem več vzroka, da ne zapustiva te vzvišene glave sedaj, ko je v nevarnosti.
-	Athos, vi ste blazni.
-	Ne,, prijatelj, odvrne Athos mehko; toda Winter naju je prišel iskat v Francijo, povedel naju je h gospej Henrijeti; Nj. Veličanstvo kraljica naju je počastila, mene in gospoda Herblaya, s prošnjo, naj pomagava njenemu soprogu; dala sva jej besedo, in z najino besedo sva jej dala vse, svojo moč, svoj razum svoje življenje, skratka vse; držati morava to besedo. Je li to tudi vaše mnenje, Herblay?
-	Da, odvrne Aramis, obljubila sva.
-	Imava pa še neki drugi vzrok, nadaljuje Athos; čuj-ta- V tem trenutku je v Franciji vse revno in nizko. Imamo desetletnega kralja, ki ne ve še, kaj hoče; imamo kraljico, ki je slepa v svoji za kasneli strasti; imamo mini stra, ki vlada Francijo, kakor bi vladal tudi veliko kmetijo, to se pravi, misli samo na to, kako bi jej iztisnil zlata, in pri tem dela z vsem italijanskim spletkarstvom in z ita-ijansko zvijačnostjo; imamo prince, ki se upirajo iz osebnih, sebičnih nagibov, ki do sežejo k večjemu to, da iztr žejo iz Mazarinovih rok nekaj koščekov zlata, nekaj trohic mogočnosti. Jaz sem jim služil, ne iz navdušenja, zakaj Bog mi je priča, da jih ce-, nim, kakor zaslužijo, temveč služil sem jim iz principov Da nes je drugače; danes sem srečal na svoji poti visoko nesrečo, kraljevsko nesrečo, nesrečo evropsko, in oklenil sem se je. Če se nama posreči, rešiti kralja, bo to lepo: $e umrjeva zanj, bo to nekaj velikega.
Torej le dalje, pravi d'Artagnan, zdaj vesta, da pri tem pogineta.
Bojiva se tega, da, in samo to naju boli, da umreva daleč od vaju.
Kaj hočeta storiti v tu ji, sovražni deželi?
'Ko sem bil mlad, sem potoval po Angleškem, angleško govorim kakor rojen An glež, in tudi Aramis pozna nekoliko ta jezik. Ah, ko bi imela še vaju, prijatelja! Z vami, d'Artagnan, z vami, Porthos, vsi štirje združeni prvič po dvajsetih letih, mi bi kljubovali ne le Angleški temveč trem kraljevinam!
— In ste li obljubili tej kra ljici, nadaljuje d'Artagnan zlovoljno, da zavzamete londonski stolp, da pobijete sto-tisoč vojakov, da se boste borili uspešno proti volji ce lega naroda in proti načrtom moža, ki se imenuje Cromwell? Vidva nista videla tega moža, Athos in Aramis No, rečem vama, da je genialen človek, ki me zelo spominja našega kardinala, one ga, velikega kardinala, saj razumeta! Ne pretiravajta torej svojih dolžnosti. Za božjo voljo, Athos, ne mislite na brezuspešno udanost! Kadar-vas gledam, se mi zdi, da vidim pametnega človeka, zares; toda kadar mi odgovarjate, se mi zdi, da imam opra viti z blaznim človekom Dajte, Porthos, pomagajte mi še vi! Povejte odkrito, kaj mislite o tej stvari ? — Nič dobrega, odvrne
Porthos.
—	Glejte, nadaljuje d'Artagnan, vznemirjen; ker se mu je zdelo, da posluša Athos neki notranji glas, mesto da bi poslušal njega, glejte, še nikdar vam niso moji svet' slabo služili, verujte mi torej, Athos: vajina naloga je končana, končana plemenito; vr-nita se z nama v Francijo.
—	Prijatelj, odvrne Athos najin sklep je neomahljiv.
—	Toda gotovo vaju vodi še kak drug nagib, ki ga midva ne poznava?
Athos se nasmehne. D'Artagnan se udari jezno po stegnu ter začne naštevati najbolj prepričevalne razloge, ki jih je mogel najti; toda na vse te razloge je odgovarjal Athos samo z mirnim ljubeznivim smehljajem, Aramis pa mu je pritrjeval z glavo.
—	Prav! vsklikne slednjič d'Artagnan razkačen, naj bo-d'Artagnan razkačen, naj bo! Če hočeta tako, pa pustimo svoje kosti v tej pasji deželi, kjer je vedno mraz, kjer je namesto lepega vremena megla, namesto megle dež, namesto dežja povodenj, kjer je soln.ee podobno luni in luna okroglemu siru; saj res, če že moramo umreti, nas malo skrbi, naj umremo tu ali dru god!
—	Toda pomislite le to, dragi prijatelj, da umrjemo tu nekoliko prej, pravi Athos.
—	Ba! nekoliko prej ali nekoliko pozneje, o tem ni vredno govoriti.
—	Če se čudim kaki stvari, se čudim le temu, da se to ni že zgodilo, pripomni Porthos.
—	O, to že pride, ne bojte se, Porthos, pravi d'Artagnan; torej sedaj smo edini, nadaljuje Gaskonec, in če se Porthos ne upira. . .
—	Ja.z storim vse, kar hočete, pravi Porthos. Sicer se mi pa zdi prav l^po, kar je ravnokar govoril grof La Fere.
—	Toda vaša prihodnjost, d'Artagnan; vaše nade, Porthos?
-	Najina bodočnost, najine nade! vsklikne d'Artagnan z mrzličavo naglico; kaj nam je treba misliti na to, če rešimo kralja! Ko bo kralj rešen, zberemo njegove prijatelje, potolčemo puritance, si osvojimo zopet Angleško, se vrnemo s kraljem v London, ga posadimo trdno na njegov prestol. . .
-	In on nas naredi za vojvode in parije, pristavi Porthos, čegar oči so žarele veselja že pri misli na to bodočnost, ki se je njemu samemu zdela kakor bajka.
—	Ali pa nas pozabi, pravi d'Artagnan.
—	O! vsklikne Porthos.
—	E, saj smo že videli take stvari, prijatelj Porthos; zdi se mi, da smo storili nekoč kraljici Ani Avstrijski uslugo, ki ni bila mnogo manjša od one, ki jo hočemo sedaj storiti Karlu I., a to ni oviralo kraljice Ane, da nas je pozabljala celih dvajset let.
—	Toda povejte vendar, d'Artagnan, vam je li žal, da ste ji storili to uslugo? vpra ša Athos.
—	Pri moji veri, ne! pravi d'Artagnan, in priznati moram celo, da sem našel v trenutkih najslabše volje v tem spominu neko tolažbo.
Torej vidite, d'Artagnan, da so princi sicer dostikrat nehvaležni, ali Bog ni nikdar nehvaležen.
Čujte, Athos, pravi d'Artagnan, jaz mislim, da ko bi vi srečali hudiča na zemlji, bi ne mirovali prej, da ?a ne bi odvedli s seboj v nebesa.
Torej, pravi Athos ter ponudi d'Artagnanu roko . . .
—	Torej smo si edini, pravi d'Artagnan; Angleška se mi zdi prav prijazna dežela, in ostati hočem tu, toda pod

enim pogojem.
—	Pod katerim?
—	Da me ne boste silili, naf se učim angleško!
—	No torej, pravi Atho? zmagoslavno, sedaj vam prisegam, prijatelj, pri Bogu, ki nas čuje, pri svojem imenu ki je, kakor mislim, neomade ževano: jaz verujem, da čuje nad nami neka moč in imam nado, da bomo vsi štirje še vi deli Francijo.
—	Bodisi, pravi d'Artagnan, toda jaz priznam odkrito, da sem čisto nasprotnega mnenja.
—	Ta d'Artagnan! pravi Aramis. V naši sredi zastopa vedno opozicijo parlamentov, ki pravijo vedno "ne" in ki delajo vedno "da!"
—	Da ,in kateri med tem rešujejo domovino, prav/ Athos.
—	No, prav, pravi Porthos ter si mane roke; kaj ko bi se daj, ko je vse dogovorjeno, mislili malo na kosilo? Zdi se mi, da smo tudi v najkritič-nejših položajih svojega življenja vselej obedovali, ali ne?
—	Ah, da, le govorite o obedu v deželi, kjer jedo za vsak praznik na vodi kuhano ovčje meso ter pijejo pri vsaki pojedini pivo! Kako vraga ste prišli v tako deželo, Athos? Ah, pardon! pozabi) sem že, da niste več Athos, pristavi d'Artagnan smeje; toda nič ne de, povejte nam, vendar svoj mačrt za obed. Porthos.
—	Moj načrt?
—	Da, saj imate kak načrt, ali ne?
—	Ne, samo lačen sem.
—	Vraga! če ni drugega, lačen sem tudi jaz! Toda to še ni vse, če je človek lačen, dobiti je treba kaj za želodec, in če se že nočemo pasti, kakor naši konji. . .
—	Ah! pravi Aramis, ki se
ni bil še tako popolnoma odtujil posvetnim stvarem kakor Athos, ali se spominjate krasnih ostrig, ki smo jih jedli, ko smo bili v Parpaillotu?
—	In one gnjati jagnjet iz slanih močvirij! pravi Porthos ter si oblizne ustnice.
—	Toda nimamo li-tu prijatelja Mousquetona, ki vas je tako dobro redil v Chan-tilly-ju, Porthos? pravi d'Artagnan.
—	Saj res, odvrne Porthos, Mousqueton je tu, toda odkar je intendant, se je zelo zredil; nič ne de, pokličemo ga.
In da si zagotovi prijazen odgovor, zakliče Porthos:
—	Hej, Mouston! Mouston se prikaže; njegov
obraz je bil zelo kisel.
—	Kaj pa vam je, dragi gospod Mouston? vpraša d'Artagnan,- ali ste morda bolni?
—	Gospod, lačen sem, odvrne Mousqueton.
—	No, prav, ravno vsled smo vas poklicali, dragi gospod Mouston. Ali bi nam ne mogli preskrbeti na past nekoliko tistih ljubkih zajčkov in nekoliko tistih prijaznih jerebic, iz katerih ste prirejali tako okusne jedi v hotelu... pri moji veri, ne spominjam se več imena onega hotela.
—	V hotelu . . . pravi Porthos. Vraga, tudi jaz se ne spominjam več imena.
—	Nič ne de; in k temu nekaj steklenic starega bur-gundskega vina, ki je tako hitro ozdravilo vašega gospoda bolečin?
—	Ah! gospod, odvrne Mousqueton, bojim se zelo, da je vse to, česar me prosite, silno redko v tej grozni deželi, in zdi se mi, da storimo bolje, če gremo prosit gostoljubnosti h gospodarju one male hišice, ki jo je vide* ti z gozdovega roba.
—	Kaj? tu v bližini je kako poslopje? vpraša d'Artagnan.
—	Da, gospod, odvrne Mousqueton.
—	Prav pravite, pojdimo iskat kosila h gospodarju te hiše. Gospodje, kaj pravite? Ali se vam ne zdi Mousqueto-nov svet izboren ?
—	E j, ej! pravi Aramis, če je ta gospod puritanec? . . .
—	Tem bolje, mordioux1 vsklikne d'Artagnan: če je puritanec, mu povemo, da je kralj ujet, in v zahvalo za to novico nam da svoje bele kokoši.
—	Toda če je vitez? vpra ša Porthos.
V tem slučaju naredimo žalostne obraze, in oskubemo njegove črne kokoši.
—	Vi ste res srečni, pravi Athos ter se nehote nasmehne dovtipu neugnanega Gas konca! vi vidite vse stvari s smehom.
—	Kaj hočete? pravi d'Artagnan, doma sem iz dežele, kjer ni niti enega oblaka na nebu.
—	Ne pa kakor tu, pravi Porthos ter iztegne roko, da bi se prepričal, če je povzročila res kaplja dežja občutek mraza, ki ga je imel ravnokar na licu.
—	Pojdimo, pojdimo, pravi d'Artagnan; če je dež, se moramo tem bolj požuriti. . . Hola, Grimand!
Grimand se prikaže.
—	No, prijatelj Grimand. ste li kaj videli? vpraša d'Ar tagnan.
—	Nič, odvrne Grimand.
—	Ti bedaki! pravi Porthos, niti zasledovali nas niso. O, ko bi bili mi na njiho vem, mestu!
—	Ej, niso storili prav, pravi d'Artagnan; v tej mali Thebaidi bi jaz rad povedal dve besedici Mordauntu.'
Glejte, kako lep prostorček je tu, da bi se poleglo nanj človeka!
— Zdi se mi zares, pravi Aramis, da sin ni tako močan kakor je bila mati, gospodje.
(Dalje prihodnjič.)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
POSEBNE CENE ZA ICE CREAM!
..$5.00
5 galonov posoda
Brick ice cream, special cut, 10 kosov v kvartu, 40 kosov v galoni ..........................................$1.50
Po zelo nizki ceni damo tudi mehke pijače, kot jih ne morete dobiti drugje, 24 steklenic 55c, vsakovrstne barve. Cene za ice cream cones, in sicer, single ice cream cone 3c, double Sc, 1 kvart brick ice cream 35c.
Te posebnosti veljajo za vsak dan.
FRANK GORENC
1435 E. 55th St.	Rand. 6935
UXXXXXXXTTTTTTTT-reT™^
Benno B.
LEUSTIG
6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slov. Nar. Doma
PRVA IN EDINA SLOVENSKA TRGOVINA GOTOVE OPRAVE ZA ŽENE, DEKLETA IN DEKLICE
Pri nas dobite najfinejše suknje, svilene in pralne obleke, klobuke in slamnike, vsakovrstne nogavice, spodnjo obleko, pleteno blago itd., po vedno najnižjih cenah.
Se vam priporočam.
XXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTT*:
Avgustova čistilna razprodaja
"Razprodaja se začne soboto 3. avgusta
Radi pomanjkanja prostora, ker prihaja novo jesensko in zimsko blago, smo prisiljeni žrtvovati letensko blago po skrajno znižanih cenah. Samo nekaj izmed mnogo predmetov na razprodaji je spodaj omenjenih, in en obisk v naši trgovini vas bo prepričal da še nikdar v zgodovini našega obstanka nismo imeli tako nizkih cen.
Moške fancy, svilene nogavice
25c in 35c vredne sedaj
21c par, ali 5 parov za $1.00 OVRATNICE
Velika izbera vsakovrstnih moških ovratnic v krasnih barvah. Prejšnja vrednost
$1.00, sedaj 79c
Athletic Union Suits Prejšnja cena 85c, sedaj samo
45c ali 3 za $1.25
20 PROCENTOV POPUSTA
na vseh deških overalls in igralnih oblekah
ŠPORTNE SRAJCE
deške in moške
55c ali 2 za $1.
- i
25c POPUSTA
na vseh moških in deških OBLEKAH
50c vredne moške in deške "bow" ovratnice
"Krelis" Athletic Union Suits Prejšnja cena $1.00 in $1.50, sedaj
65c
! 75 deških oblek z enimi hlačami
! $4.95
Vse mere. Zaloga moških srajc
po $1.15, ali 3 za $3.00
Vae mere.
P0 19c
Cena slamnikom znižana za polovico. Nekatere dobite
PO 50c
Zaloga moških srajc
po 55c
ali dve za $1.00. Vse mere.
200 parov moških in deških hlač. Svetli in temni vzorci. Vredne od $4.00 do $7.00
po $1.95 in $2.95
j Vse $1.50 ovratnice sedaj $1.10 ali 3 za $3.00 Vse $2.50 ovratnice sedaj $1.85 ali 2 za $3.50
20 PROCENTOV POPUSTA
na vseh kopalnih oblekah.
50 moških poletenskih lahkih oblek
PO $3.95
ODPRTO ZVEČER
'/6217 S? CLAIRAYE
STREŽEMO OČETU IN NJEGOVEMU SINU ŽE 25 LET
Z vsakim nakupom $1.00 vrednosti blaga dobite tikete za trgovsko razstavo.
235353535348485323485323000153534848234800024848484800010000020100000153020102020200000202480200010000010000000002010000000153534801020102010001010153000001530102