HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI POVODJA BELE PRI VRHNIKI IN PROBLEMI IZRABE KRAŠKIH VODA ZA OSKRBO (S 13 SLIKAMI) DIE HYDROGEOLOGISCHEN EIGENHEITEN DES EINZUGSGEBIETS DER BELA BEI VRHNIKA UND DAS PROBLEM DER AUSNUTZUNG VON KARSTWASSERN FtrR DIE WASSERVERSORGUNG . (MIT 13 ABBILDUNGEN) PETER HABIC SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 6. FEBRUARJA 1975 Izvleček - Abstract . . . . . . Uvod VSEBINA 218 219 Hidrogeološke značilnosti doline Bele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220 Hribski potok . . . . . . . 227 Primcov in Bečkajev studenec . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 Barvanje potoka v Koritih . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235 Hidrogeološke značilnosti ožjega zaledja Primcovega studenca . 237 Vod.na zveza med Hribskim potokom in Primcovim studencem. 245 Pregled važnejših hidrogeoloških ugotovitev . . . . . . . . . . . . 249 Nekateri problemi izrabe vodnih virov za oskrbo . . . . . . . . . . 251 Die hydrogeologischen Eigenheiten des Einzugsgebiets der Bela bei Vrhnika und das Problem der Ausnutzung von Karstwassern ftir die Wasserversorgung (Zusammenfassung) 254 Literatura in viri . . . . . . . . 255 Izvleček UDK 551.444:628.112 (497.12-14) Habič, Peter: Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki in problemi izrabe kraških voda za oskrbo. Acta carsologica 7, 215-256, Ljubljana, lit. 30. Preučeni so kraški izviri v dolomitih in apnencih v dolini Bele pri Vrhniki. Izviri v dolomitu imajo dobro vodo, vendar so ob nizkih vodah prešibki. Izdaten kraški izvir sredi naselja je vedno bolj onesnažen in brez čiščenja ni uporaben. Pre- učene so možnosti za zajetje vode v nenaseljenem krasu pred izvirom. Z urbanizacijo kraških predelov se stopnjuje vprašanje, kako varovati zaledje izvirov in kako zago- toviti čiščenje kraške vode za pitje. Abstract UDC 551.444:628.112 (497.12-14) Habič, Peter: Hydrogeological Characteristics of the. Bela River Basin and the Problems of Karst Water Supply. Acta carsologica 7, 215-256, Ljubljana, Lit. 30. The karst sources in dolomites and limestones in the valley of the Bela stream near Vrhnika are studied. The sources in dolomites have good waters, but they are at low waters too feeble. The abundant karst source in the centre of the settlement is more and more polluted and useless without purefying. The possibilities for water catchment uninhabited karst before the source are studied. By the karst region urbanization the question how to protect the hinterland of sources and how to assure the purefying of karst water for drinking increases. Naslov - Address: dr. Peter Habič Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Titov trg 2 66230 Postojna Jugoslavija Uvod Kras je s svojim vodnim bogastvom lahko dragocen vlir za oskrbo naselij & pitno vodo. Kraška voda nadomešča podtalnico v prodnih in peščenih napla- vinah, arteško vodo v posebnih geoloških razmerah in razne umetne zadrževal- nike površinskih voda. Nekatere naravne posebnosti ovirajo izrabo kraške vode za oskrbo, druge pa jo pospešujejo. V naslednjem bomo obravnavali probleme izkoriščanja vode v izvirnem območju krasa, ne pa onih v ponornih predelih ali sredi kraškega površja. Dokler je poraba vode še razmeroma majhna, se mnoga naselja na krasu in na njegovem obrobju lahko oskrbujejo iz raznih studencev in vodnjakov. Najbolj primerni za vodno oskrbo so precej stalni izviri v dolomitu; v ugodnih legah lahko celo gravitacijsko napajajo vodovodno omrežje. Z naraščanjem po- treb pa postajajo vedno bolj zanimivi tudi večji kraški izviTi, kjer pa teh ni, je treba izrabiti vodno bogastvo kraškega podzemlja. U~ešna izraba kraških voda je zelo odrv:isna od poznavanja hidrogeoloških značilnosti krasa, izdatnosti in režima podzemeljskih voda. Z naraščanjem potreb se izbolJšujejo metode za odkrivanje in zajemanje vode v krasu, pa tudi za oplemenitenje režima ter kvalitete vode. Ob zahodnem obrobju Ljubljanskega barja je vn,ta izdatnih in stalnih kraških izvirov Ljubljanice, vkljub temu pa primanjkuje zdrave pitne vode za oskrbo Vrhnike in bližnjih naselij. Vzrokov za takišno neskladje je več in jih bomo na kratko predstavili. Tu &e srečujemo z značilnimi vodnimi problemi krasa in hkrati z omejenimi možnostmi izrabe bogatih kraških voda za oskrbo naselij. Kraški izviri Ljubljanice dobi,vajo vodo iz obsežnega naseljenega in pro- metno zelo izpostavljenega kraškega zaledja, zato so te vode že precej one- snažene in brez posebnega čiščenja niso primerne za pitje (M. Zupan 1974). Sedanja oskrba Vrhnike z vodo je navezana na tri manjše kraške izvire, od katerih sta dva v dolomitu, trertji pa v apnencu. Največ vode črpajo iz slednjega, to je iz Primcovega &tudenca, medtem ko dolomitna izvira Lintvern in Staje gravitacijsko prispevata manj vode. Slednja dva izvira imata sicer dobro pitno vodo, vendar premalo, Primcov studenec je dovolj močan, ima pa bakterio- loško okuženo vodo in se po močnem deževju tudi precej kali. Izvir in zajetje sta že sredi naselja, ki se naglo razvija, zato številnih virov onesnaževanja v neposrednem zaledju ni mogoče odpraviti. V zadnjih letih se je z razraščanjem naselja nad izvirom kvaliteta vode znatno poslabšala in zgodilo se je že, da je gnojnica tekla po vodovodnih ceveh; zaradi vode je bila na Vrhniki leta 1971 tudi epidemija hepatiti&a (S. O pači č & D. Mar ki c 1974). 219 6 Acta carsologica VII, 1976 Glede na celo vrsto nevšečnosti postaja vedno bolj jasno, da sedanje zajetje pri Primcu ni več primerno za oskrbo Vrhnike in sosednjih naselij. Dokler pa ne bo zgrajeno novo zajetje s čistilnimi napravami, je treba obstoječi vodni vtLr v največji možni meri varovati pred onesnaženjem. Inštitut za razisko;vanje krasa SAZU je leta 1968 po naročilu Komunalnega podjetja iz Vrhnike podrobneje preučil izdatnm,t in kvaliteto Primcovega stu- denca in skušal ugotoviti položaj in obseg njegovega zaledja. Pri teh raziskavah se je pokazala tudi potreba po preučitvi širšega kraškega zaledja Hribskega potoka in porečja Bele, ker so vse vode med seboj povezane. Nobeden od obravnavanih izvirov dotlej ni bil zajet v redni opazovalni mreži Hidrometeorološkega zavoda SRS. Hribski potok in Primcov studenec so začeli redno opazovati šele l. 1973, zato sta izdatnost in kvaliteta približno ugotovljena z občasnimi merjenji in opazavanji. Posebej je bil merjen in opazovan pretok Lintverna, ki je tipična zaganjalka in bruha vodo v neenakih presledkih. Rezultati raziskav tega intermitentnega kraškega izvira so že objavljeni (P. H a bi č 1970). V povodju Bele je bilo izvedenih več barvanj. Dokazana je zveza Bele s Hribskim potokom ter potoka v Koritih pod Planino s Primcovim in Bečkajevim stu- dencem. Ugotovljena je tudi podzemeljska zveza Majerjevega in Hribskega po- toka. Podrobneje je bila preučena geološka zgradba (R. Go spod ari č 1968) ter morfološke in speleološke značilnosti kraškega zaledja izvirov. Z ročnimi vrtinami je bila v vrtačah neposredno nad Primoovim studencem dosežena kraška voda in nato opazovano nihanje njene gladine. Geološki zavod iz Ljub- ljane je izvrtal tri strojne vrtine, globoke od 10 do 12 m, in izvedel dvoje po- &kusnih cxpanj. S temi raziskavami in z obdelavo podatkov je dopolnjeno znanje o hhiroloških značilnčlstih preučevanih izvirov. Tretja naloga je obsegala določitev najugodnejšega mesta za novo zajetje v primerni oddaljenosti od naseljenega območja. Zal so metode za odkrivanje vodnih žil v kTasu še zelo nepopolne, zato te naloge ni bilo mogoče v celoti izpolniti. Praktično je še vedno laže zajeti vodo kraškega izvira, kot iskati glavno žilo v njegovem zaledju. Vkljub temu je bilo na podlagi geoloških in mdroloških raziskav, vrtanj in poskusnega črpanja opredeljeno najugodnejše območje za zajetje kraških voda izven naseljenih predelov. Zaradi pomanjkanja sredstev program nadaljnjih raziskav in predv&em poskusnih črpanj ni bil izveden. Hidrog,eološke značilnosti doline Bele Zahodno obrobje Ljubljanskega barja je med Borovniško in Podlipsko dolino reliefno razmeroma malo razčlenjeno. Edino ob izvirih Ljubljanice pri Vrhniki sega barska ravnina globlje v obod s trojnim zatrepom. Južna dva kraka tega zatrepa, Retovje in Moailnik, se končata s strmimi prepadnimi stenami, pod katerimi so izviri Velike in Male Ljubljanice. Tretji, ši11ši krak, imenovan tudi Klis, ob katerem so izviri Hribskega ,potoka ter Primcovega in Bečkajevega studenca, se zahodno od Vrhnike nadaljuje v dolino Bele. Ta je v spodnjem delu še razmeroma prostorna in vanjo se vedno bolj razrašča del Vrhnike, na- vzgor pa se dolina zoži in preide v ozko sotesko, kjer je ob potoku komaj prostora za gozdno pot. Dolina Bele je dolga le dobrih 5 km in precej položna, saj se .povzpne s Klisa do povirnih grap le za 100 m. Precej bolj strme so stranske 220 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 7 grape in sklepni del doline, ki &ega iz višin okrog 400 m do razvodnih slemen v višinah med 600 in 800 m. Oblika glavne doline in stranskih grap opozarja na precejšnjo mladost in intenzivno vrezovanje v starejše planotasto površje v višinah nad 500 m. Zgornji in srednji del doline je brez naplavin, te se pojavijo šele v fpodnjem razširjenem prehodu v neposredno dno Barja pri Vrhniki. Tam je Bela nasula obsežen vršaj dolomitnega grušča ter z njim zajezila kraške izvire Hribskega potoka in Primcovega studenca. Dolina Bele se je oblikovala vzporedno z raz- vojem mlado;plei&tocenske tektonske kotline Ljubljanskega barja in hudourniške vode iz strmih dolomitnih bregov so z drobirjem zasipale nastajajočo depresijo (P. Habič 1973 a). V zgornjem in srednjem delu doline teče Bela pretežno po živoskalni podlagi, v spodnjem delu pa po lastnih naplavinah. Povirje Bele in vse njene stranske grape so zarezane v triasnem dolomitu zaplaninskega pokrova, o&rednji del doline pa je izoblikovan ob stiku tega dolomita s krednimi apnenci, ki pripadajo vrhilliško-cerkniški grudi (S. Buser 1965). Na apnence zadene Bela v srednjem in znova v spodnjem delu doline, kar bistveno vpliva na njeno hidrološko značilnost (sl. 1). Porečje Bele je vrezano ob stiku dveh tektonskih enot z različno litološko sestavo, zato je asimetrično, saj z desne apniške strani nima nobenega dotoka. Bela dobiva vodo le z leve strani, iz &transikih dolomitnih grap, ki so zarezane v južno pobočje Planine (733) in Ulovke (800). V grapah so razmeroma visoko v bregu razvrščeni značilni prelivni izviri, kot so Češnjevci, Jelovec, Lintvern, šumljaki, Gačnik, Staje in drugi. Izviri so povečini majhne izdatnosti, od 0,5 do 51/s, so pa razmeroma stalni in imajo nekoliko več vode le krajši čas po izdatnejših padavinah. Ob deževju je njihov prispevek Beli, razen Lintverna in Staj, manjšega pomena, saj se več vode nateče s ,površja rpo grapah in dolini navzdol. Visoke vode Bele w cenjene na 2 do 3 m 3/s, vendar priteče toliko vode do Vrhnike le ob največjih nalivih, sicer pa je Bela v i,ipodnjem delu večinoma suha. Dobro tretjino visokih voda prispeva Lintvern, ki je nekaj dni po deževju stalen izvir, nato pa bruha vodo v vedno daljših presledkih. Leži v eni od stranskih grap, ki oo zarezane v južno pobočje Planine. Voda izvira iz dolomit- nega kraškega masiva v nadmorski višini 504 m, dobrih sto metrov nad dnom doline. Lintvern je tipičen intermitentni kraški izvir ali zaganjalka in se odlikuje z izredno intenzivno&tjo zaganjanja. Prvi ga je opisal L. S c ho n 1 e b en (1681), nato ga omenja J. V. V a 1 vas o r (1689), pozneje pa so pisali o njem še W. P utic k (1903), J. Wester (1942), D. No v a k (1967), D. Ga vri 1 o vic (1967) in P. Habič (1970). Zaradi dobre vode in ugodne lege je bil leta 1937 zajet za vrhn]ški vooovod. Znatna razlika med nizkimi (3,5 1/s) in visokimi vodami (10001/s) kaže na izredno neuravnovešen režim. Kot zaganjalka deluje pri srednjih in nizkih vodah, ko je poprečni dotok v podzemeljski rezervoar manjši od 4001/s, pri visokih vodah pa nekaj časa ,po dežju stalno teče. Izbruhi si nato slede v različnih pre&ledk.ih od nekaj ur do 20 dni. V ,času med dvema izbruhoma se preliva iz podzemlja le okrog 101/s, maksimalni pretok ob nor- malnem izbruhu znaša okrog 400 1/s, ob visoki vodi pa lahko doseže tudi do 1000 1/s (sl. 2). Najnižji s.talni izvir ob Beli je v Stajah ,pod Planino in podobno kot vsi drugi v tem predelu spada med prelivne dolomitne izvire, ima pa sorazmerno 221 0-- 2 ,.-----,, ·- --""'· ?, ~ /,o~ , ......__ I I ~- 534! Kuren ----~ 12~;~ - \RJ ~ ~ - .::-- --• R~$kovec --- St.Vrhnika ---. ---. // / // / / 0 ~ 1km 3 ____ _,, 4 :-;:-:-=:- s ____ 6 ~ 7 ~ a l a j 9 \K,Jt T~ j 1cf1~~3J 11 ~i~3;1 Sl. l. Hidrogeološka skica povodja Bele, Hribskega potoka in Primcovega studenca. 1 izvir, 2 ponikalnica, 3 občasna ponikalnica, 4 razvodnica, 5 smer podzemeljskega toka, dokazana zveza, 6 nariv, 7 litostratigrafska meja, 8 kvartarne naplavine, 9 kredni, jurski in triasni apnenci, dobro prepustne kamnine, 10 triasni dolomit, srednje prepustne kamnine, 11 permokarbonski in triasni skrilavci in peščenjaki, neprepustne kamnine Abb. l. Hydrogeologische Skizze des Einzugsgebietes der Bela, des Hribski potok und des Primcov studenec. 1 Quelle, 2 Schwinde, 3 zeitweilige Schwinde, 4 Wasserscheide, 5 unterir dische Flief3richtung, nach gewiesene Wasserverbindung, 6 Dberschiebung, 7 lithostratigraphische Grenze, 8 Quartare Aufsehuttung, 9 Kreide-, Jura- und Triaskalke - gut durch- ~ Triasdolomi.t mitteldurchlassige Gesteine,. 11 permokarbonische Schiefer, Triasschiefer und Sand- P eter Habič , Hidrogeološk e značiln osti p ovodja B ele p ri Vrhniki Sl. 2. Ob izviru Lintverna. Po nalivih deluje ta zaganjalka kot stalen izvir s pretokom do 1 m 3/sek · Abb. 2. An der Quelle des Lintvern. Nach Regengussen betatigt sich diese intermittierende Qelle als standige Quelle mit Durchflussen bis zu 1 m 3 sec. g najbolj umirjen r ežim. Voda v Stajah ~vira m ed 404 in 406 m nadmorske višine in le po najmočnejšem deževju priteka še iz 30 m više ležečega in 80 m od- daljenega izvira. Spodnji izvi•r je obzidan z okrog 4 m ,globokim jaškom, iz ka- terega je n apeljan vodovod. Voda priteka iz m ajhne votline ob izrazitem prelomu v dolomitu. Ob visoki vodi niti vodovodne, niti :preliivne cevi ne zmorejo celot- nega dotoka, zato ~ili voda pod pritiskom izpod pokrova jaška (&l. 3). Izvir v 223 10 Acta carsologica VII, 1976 Stajah je po hidroloških in morfoloških značilnostih ter ;po legi tipičen krnški izvir v dolomitu. Minim alna izdatnost je ocenjena n a 1,51/s. Leta 1968 je imel n ajnižj i pretok dne 29. 10. in sicer 41/s, po izdatnem nalivu 22. 9. t. l. pa je znašal pretok okrog 2501/s . Pretoki v Stajah so zaradi odmaknjene lege doslej le n ekajkrat merj eni, obča.sna opazovanja rpa kaižejo, da je iz:vir po deževju še precej izdaten. Leta 1904 je bil zajet za oskrbo Vrhnike, žal :pa so izrabljene le minimalne vode, vse druge se neizkoriš,čene prelivajo mimo zajetja. Tempe- ratura vode niha m ed 8° in 10° C in je nekaj višja od temperature Llntverna. Obe vodi sta kemično zelo sorodni, a.aj pritekata iz skupnega dolomitnega zaledja. Med Lintvernom in Stajami je na južnem pobočju Planine še več manj.ših stalnih ali občasnih izvirov. Pomembnejši so šumljaki, Gačnik in Češnj evec. Po hidroloških znarčilnostih so ;podobni izviru v Stajah, le da so precej ~ibkejši, saj dajejo ob suši m anj kot 1 1/s, ob visokih vodah p a najve,č 100 1/s. Podobni, vendar še nekoliko šibkejši so izviri v zahodnih povirnih grapah Bele pri Strmci. Vkljub stalnim izvirom v povirju ima Bela po dolini navzdol zelo ne1,talen tok. Ob suši izgubi že vso vodo v Grapi, to je v zoženem srednjem delu doline Sl. 3. Izvir v Stajah ob visoki vodi. Dotok vode v zajetje je precej večji od kapacitete odtočne cevi Abb. 3. Quelle Staje bei Hochwasser. Der ZufluB des Wassers zum Wasserwerk ist merklich starker als die Kapazitat des AbfluBrohres 224 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 11 na krednih apnencih. Le nekoliko večje vode in občasni izbruhi Lintverna po- dalj,šajo površinski tok po dolini navzdol do Osenka, kjer Bela znova zadene na apnence in v njih •ponikne. Kadar je v strugi več vode, kot jo zmorejo ti požiralniki, teče po apnencih mimo Osenka in ponikne nekaj sto metrov niže, ko priteče do lastnih gruščnatih in peščenih naplavin. Samo ob najvišji vodi teče Bela po strugi do sovodnji s Primcovim studencem, kar „e lahko zgodi sicer večkrat na leto, traja pa nekaj ur ali največ teden dni. Na podlagi geološke zgradbe (R. Go s po dar i č 1968; S. Buser 1965) in že znanih vodnih zvez v zaledju izvirov Ljubljanice (A. Šerko 1946; I. Gam s 1965) je bila postavljena domneva, da Bela zateka v izvire Hribskega potoka, del njenih voda pa morda tudi v Primcov in Bečkajev studenec. To dom- nevo smo želeli preveriti z barvanjem Bele v Grapi. Za barvanje so bile ugodne vodne razmere dne 28. 5. 1968, ko je vsa Bela ponikala v Grapi. Opazovani so bili Hrib„ki potok, Primoov studenec in Mali Močilnik, talne vode v naplavini spodnje Bele ni bilo mogoče zajemati. Sicer pa to tudi ni bilo potrebno, ker je vsa Bela ponikala v srednjem delu doline na apnencih. Bela je bila obarvana ob 14. uri s 3 kg fluoresceina, ko je imela v Grapi 101/s vode. Barva se je pojavila po 50 urah v Kožuhovem izviru Hrib- skega potoka, dne 30. 5. ob 16. uri. Najmočneje je bila voda obarvana dne 31. 5. ob 6. uri zjutraj, koncentracija barve pa je nato polagoma upadala in zadnjo sled je bilo mogoče zaznati še l. 6. ob 16. uri. V dneh po barvanju Bele je padlo nekaj dežja, zato so vode v izvirih narasle in tudi Bela je tekla dalje do Osenka, kjer se je končno izgubila v strugi. Dež ni motil „amega poteka barvanja, temveč je le pospešil pretok vode po podzemlju in zaradi višjih voda se je barva nekoliko bolj razredčila. Povprečna hitrost podzemeljskega toka od Grape do izvirov Hribskega potoka pri Kožuhu je v crazdalji 2000 m in ,pri 50 m višinske razlike (25 %0,) znašala 1,0 cm/s. Upoštevati pa moramo veliko nesoraz- merje med količinami Bele v Grapi in izviri Hribskega potoka. V času barvanja so bili pretoki v rnzmerju 1 : 50, ko pa se je ipojavila barva v izvirih, je imel Hribski potok okrog 1000 1/s, razmerje pa se je rpovečalo na 1 : 100. Hitrost pod- zemeljskega toka Bele se ujema s hitrostjo, ki so jo ugotovili pri barvanju Petkovščice in Rovta:rice (A. š e r k o 1946). Z barvanjem je torej dokazano zatekanje Bele v podzemeljski tok, ki napaja izvire Hribskega .potoka ter dobiva pretežni del vode iz območja Rovtarice in Petkovščice. Prispevek Bele k tem vodam je razmeroma majhen, v Grapi po- nikne največ 10-20 1/s. V spodnjem delu doline na apnencih pri Osenku do 1001/s. Voda se izgublja tudi v strugi od Osenka navzdol, vendar :tam ponikne že v dolomitni gruščnati naplavini, njena nadaljnja podzemelj„ka pot pa še ni znana. Bela ima svojevrsten vodni režim, ki je značilen za dolomitne kraške pre- dele, kjer del padavin ponikne in napaja niže ležeče izvire, del pa odteče po površju. Ker pa je pretežni del porečja Bele izoblikovan ob stiku dolomita in izdatno zakraselega apnenca, se v režimu površinskih voda še bolj uveljavlja kraški značaj. V takšnih razmerah ni mogoče podrobneje opredeliti vodnih raz- mer in ugotoviti prave velikosti hidrografskega zaledja. še najlažje se pribli- žamo dejanS1kim razmeram, če upoštevamo morfološko površinsko razvodje in ga skušamo dopolniti s podzemeljskim na podlagi hidrogeoloških značiln%ti. 15 Acta carsologica 225 12 H nm.K m 600 500 400 eo 60 40 Ulovka r,~ / \ ~Planina 733m I \ I \ I \ \ "'Zaplana"/ \ / \ I \ I \ I \ 1 1 tzvirše I ,....-. ..._ \ ,_,,. ....... \ .,..,\ ........ ,., \\ ,... ·, Linlvern 't<~ f\ ~- Češnjevec ŠUm/jak '\( 1 'o P. ·, 1 / 1 G • .k·-lt acn, f, \ Češnjevec',, \ i Kuren 53,m LEGENDA: ' 2 ? 3 ' Acta carsologica VII, 1976 ', ____ --• 5---- 6---·-·- 7-•·-··-·· -, \ ,~staje Požiralnik v Koritih '\ '\ ', '\ .. , \ ' Trojica 352m ··-··-··- \ 20 -··7i•·- .. ...,...., ______ ''-' .\ ....._ -- Ljubljanica 300 "Oc/zemet}Skl tok Hribskega··-··;:-··-··-··-·""""''._"··=·"'·---:--=::::::::~ poto a Primcov sluden~ ~ 260 Hribski potok 6 s 3 2 0km Sl. 4. Sestavljeni vzdolžni prerez Hribskega potoka in Primcovega studenca. 1 stalni kraški izvir, 2 občasni izvir, 3 zaganjalka, 4 požiralnik in smer podzemeljskega toka, 5 prerez površja, 6 nivo kraške vode v dolomitu, 7 nivo kraške vode v apnencu Abb. 4. Zusammengesetztes Langenprofil des Hinterlandes der Quellen Hribski potok und Primcov studenec. 1 standige Karstquelle, 2 zeitweilige Quelle, 3 intermittierende Quelle, 4 Schluckloch und unterirdische FlieBrichtung, 5 Oberflachenprofil, 6 Karst- wasserniveau im Dolomit, 7 Karstwasserniveau im Kalk Površinsko rnzvodje Bele poteka na levi dolomitni :polovici porečja od Stor- ževega griča (440) ~ Planino (733) na Ulovko (800) in nato po slemenu do Straže (708 m) nad Proodom. Ra:zivodna slemena razen na Straži niso ostra, temveč zaobljena in v zakraselem dolomitu ponikne znaten del padavin. Na dolomitu v območju Strmice poniknejo vse padavine v podzemlje. Podobno velja tudi za osrednji najvišji hrbet zaplaninskega dolomitnega pokrova v pre- delu med Planino in Ulovko. Takšne hidro.grafske razmere so tudi onstran povr- šim,kega razvodja v območju Zaplane in Majerjeve grape. Očitno je torej, da se znaten del padavin v okolici. Zaplane preceja globlje v zakraseli dolomit in napaja tudi kraške izvire v Beli, zato je izdatnost teh izvirov, predvsem Lin- tverna in Staj, nesorazmerna z velikostjo njihovega ,površinskega zaledja. Izvir v Stajah ima na primer le 0,45 km2 površinskega zaledja na strmem jugo- 226 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 13 vzhodnem pobočju Planine med Blatnim dolom ( 460) in Storrževim gncem (440). To področje je v celoti obraslo z listnatim drevjem in ni naseljeno, kar je zelo ugodno za režim in kvaliteto vode. Izdatnost izvka pa kaže, da se v Staje stekajo vode iz precej širšega zaledja, kot ga je mogoče opredeliti & površiruskim razvodjem. Pretakanje vode v dolomitu je v veliki meri odvisno od nagnjenosti skladov in sistema razpok. Skladi dolomitnega zaplaninskega pokrova so večinoma nag- njeni iproti SW, večji prelomi pa ipotekajo v smeri sever-jug, pa tudi v dinarski smeri. Očitno je geološka zgradba ugodna za odtok podzemeljskih voda proti jugu v povirje Bele. Takšna usmerjeno&t odtoka je nedvomno omogočila tudi intenzivnejšo erozijo in poglabljanje doline Bele, še posebno, ker so se tudi površinske vode lahko odtekale neposredno k nižjemu Ljubljanskemu barju. Bistveno drugačne morfološke in hidrografske razmere pa zas:ledimo v tistem delu zaplaninskega dolomitnega pokrova, ki se vkljub zakraselosti še vedno v pretežni meri odceja v porečje Petkovščice in z njo šele po&redno v kraške izvire ob robu Barja. Na usmerjenost odtoka podzemeljskih voda iz zaplaninskega dolomitnega pokrova proti jugu kaže tudi zanimiva razporeditev izvirov v povirju Bele. V shematičnem podolžnem prerezu so prikazani glavni prelivni izviri (sl. 4). Naj- višje leži Lintvern, potem pa si v smeri proti Stajam sledijo Šumljaki, Gačnik in Češnjevec. Vsi so pomaknjeni v srednji del zatrepnih stranskih grap, ki &e zarezujejo v pobočje Planine. Pri oceni letne izdatnosti Bele Sli pomagamo s količino padavin in približno omejitvijo zbirnega področja. V zaledju Lintverna in Staj pade povprečno na leto okrog 1800 mm padavin in če računamo, da vsaj polovico te vode odteče v izvire, potem bi za 2 km2 zaledja znašal poprečni letni pretok 60 1/s. Pri po- polnem izkoriščanju te vode bi se lahko Vrhnika v celoti oskr;bovala s pitno vodo iz gravitacijskega vodovoda. Žal pa zakrasela dolina Bele vkljub ugodnim reliefnim razmeram zavira izgradnjo primernega akumulacij&kega bazena za letno izravnavo vodnega režima. Hribski potok Pri Kožuhovem mlinu na zahodnem obrobju Vrhnike izvira Hribski potok v dveh le nekaj deset metrov oddaljenih izvirih. V nasprotju z izrazitimi zatrep- nimi dolinami ob drugih izvirih Ljubljanice južno od Vrhnike (Močilnik, Retovje) je pri Kožuhovem izviru zatrep komaj opazen. Voda izvira ob vznožju strmega kraškega brega, ki ga obdajajo naplavine potoka Bele. Gladina v izvirih niha med 296,5 in 297,5 m nadmorske virone. Na nihanje pa vpliva razen pretoka tudi zapornica bližnjega mlina (sl. 5). Izvir Hribskega potoka je po hidroloških lastnostih najbolj soroden Prim- covemu studencu na nasprotni strani doline Bele. Po pretokih je precej moč­ nejši, ob visoki vodi do de&etkrat, ob nizkih pa komaj dvakrat; tudi kemične lastnosti vode so si v obeh izvirih zelo podobne. Bakteriološko so vode okužene že na območju glavnih ponikalnic v zaledju, to je v povodju Rovtarice in Pet- kovščice, ki napajata izvir Hribskega potoka. K zdravi p!itni vodi pa tudi ne prispevajo odplake iz naselja Kurja vas ob cesti Vrhnika - Logatec, ki leži v neposrednem kraškem zaledju Kožuhovega izvira. Hribski potok je potemtakem 15* 227 14 Acta carsologica VII, 1976 Sl. 5. Kožuhova zapornica pri izviru Hribskega potoka ob visoki vodi. Z njo so urav- navali dotok vode v bližnji mlin, hkrati pa spreminjali vodno gladino v kraškem zaledju, kar je vplivalo tudi na izdatnost Primcovega studenca Abb. 5. Sperre Kožuhova zapornica an der Quelle des Hribski potok bei Hochwasser. Sie regulierte den Zuflu/3 des Wassers zur nahe gelegenen Mi.ihle, veranderte aber zugleich auch den Wasserspiegel des Karsthinterlandes, wodurch die Ergiebigkeit des Primcov studenec beeinflul3t wurde že sedaj precej izpostavljen one»naževanju in bi morali vodo stalno čisti.iti, če bi j-o hoteli uporabiti za oskrbo, po1Jrebni pa bi bili tudi za·ščitni ukrepi v širšem prispevnem območju. Od viseh izvirov Ljubljanice je Kožuhov izvir p-omaknjen najbolj proti za- hodu in vodna gladina je v njem vedno višja kot v drugih izvirih na kraškem obrobju Barja pri Vrhniki. Izvir se odlikuje tudi s sorazmerno majhnim niha- njem teffil]Jerature v teku leta in pretoki s.o pole,g Pnimcovega studenca tu najbolj ustaljeni . V starej-ših študijah je ocenjena minimalna i~datnost Kožuhovega izvira na 1201/s, maksimalna pa na 12 m 3/ ,, (F. Jen k o 1954). Leta 1968 so bile najnižje vode ob ko ncu oktobra, ko je imel Hribski potok okrog 4001/s, naj-višje pa v dneh 22. in 23. 9. in sicer 4,5 m 3/s. Dne 7. lL 1971 je imel rpo daljši suši Kožuhov izvir še 130 l is pretoka. Ta vrednost se bistveno ne razlikuje od ,prej znanih minimalnih pretokov. Maksimalni pretok v Kožuhovem izviru ,pa p-osebej še ni merjen, temveč le skupno z vodami Bele in Primcovega ter Bečkajevega 228 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 15 studenca. Po naših meritvah znašajo ti pretoki ob najvjšjih vodah okrog 4 m 3/:,, maksimalna izdatnost Kožuhovega izvira pa verjetno ni ve,čja od 6 m 3/s. Po- drnbnejŠ€ podatke o vodnih razm€rah Hribskega potoka pa bo mogoče dobiti le na podlagi rednih opazovanj in meritev. Do:,edanje meritve temperature in trdote Kožuhovega izvira kažejo na raz- meroma ustaljen režim, kar je verjetno odraz počasnega pretakanja voda skozi kraško podzemlje, tako da se med potjo temperatura ponikalnic izenači s tem- peraturo kraškega podzemlja. Po opazovanjih F. Habeta (1936) je to izrav- navanje pri Kožuhovem izviru in Primcovem studencu precej izdatnejše kot pri drugih izvirih Ljubljanice, kjer so amplitude v teku leta večje (primerjaj I. Gam s 1966, 36). V naslednji tabeli &o prikazani podatki o temperaturi in trdoti vode v različnih letnih obdobjih. Hribski potok Trdote v 0nT Datum t° C K 1 1 ' 1 Cel. Ca 1 Mg Nk 1 1 10. 10. 1964 1 10,8 11,1 11,9 7,0 3,9 0,8 6. 12. 1962 8,6 10,9 12,0 7,0 5,0 1,1 7. 1. 1963 9,0 7,4 8,5 5,4 3,1 1,1 28. 5. 1968 9,6 9,4 10,4 6,4 4,0 1,0 10. 6. 1968 9,8 9,4 10,3 7,4 2,9 0,9 23. 9. 1968 9,8 10,2 11,0 7,2 2,9 0,9 29. 10. 1968 9,8 11,3 12,3 7,4 4,9 1,0 Omejitev prispevnega območja Kožuhovega izvira ni enostavna. Kraški zna- čaj izvira in zlasti njegova izdatnost je v očitnem nesorazmerju z območjem, ki bi ga po morfoloških kriterijih lahko prisodili k temu izviru. Z barvanjem je dokazano, da se v Hribski pOltok odtekata ponikalnici Rovtarica in Petkovščica (A. Šerko 1946). Pri številnih drugih barvanjih v porečju Ljubljanice pa se barva ni nikoli p,ojavila v Hribskem potoku. Tako pri barvanju Logaščice (N. C a dež 1952) kot tudi pri barvanju Hotenke (I. Gam s 1965) je ostal izvir Hribskega potoka neobarvan. Tudi pri bawanju voda na Cerkniškem in Planin- :,kem polju se barva ni pojavila v Hribskem potoku, temveč le v drugih vzhod- neje ležečih izvirih Ljubljanice. Vse to kaže, da ima Hribski potok samosvoje, od drugih izvirov Ljubljanice ločeno kraško zaledje. Ker pa se v,ode Hribskega potoka in Ljubljanice pretakajo v isti geološki zgradbeni enoti, vsaj med Lo- gaškim poljem in obrobjem Barja, je skoraj težko verjeti, da kraški tokovi niso med seboj povezani. Jurski in kredni apnenci cerkniško-vrhniške grude so iz- datno zakraseli, o tem priča tudi mešanje voda v zaledju izvrirov od Bis,tre do 229 16 Acta carsologica VII, 1976 Močilnika (P. Habič, R. Go 1:, podari č 1974). Zakaj pa bi bili samo pod- zemeljski kanali Hribščice ločeni od drugih? Barvanje ponikalnic v Rovtah in Petkovcu je bilo doslej izvedeno le enkrat in z razmeroma majhnimi koHčinami barvila, zato ni izključeno, da zaradi raz- redčenosti barve v sosednjih izvirih niso opaziLi. Predvidevamo namreč, da se vsaj del voda iz zaledja Hribskega potoka lahko odteka tudi v druge kraške izvire, ki leže niže. Verjetno se prav zaradi višinskih razlik vode iz niže leže•čih kanalov med Logaškim, Planinskim in Cerkniškim poljem ter Ljubljanskim barjem ne morejo .prelivati v kanale, ki napajajo izvir Hribskega potoka. Po- dobno enosmerno zvezo 1:,mo ugotovili tudi med Cerkniškim poljem in Rakovim Škocijan()IIll (P. Habič 1973). Vsekakor bi bilo zelo koristno ugotoviti ali so kanali v zaledju Hribskega potoka povsem ločeni od drugih tokov podzemeljske Ljubljanice in Čle je možna le enosmerna zveza s prelivanjem voda v zaledju Kožuhovega izvira v druge izvire Ljubljanice. V primeru, da se v obratni smeri vode ne mešajo, obstaja namreč veliko več možnosti za uspešno zaščito prispev- nega območja Hribi;,kega potoka. V ta namen bi bila potrebna tudi podrobnejša razmejitev pr:i&pevnega območja podzemeljske Logaščice in Hribščice, saj nagel razvoj naselij in industrije na Logaškem polju vedno bolj ogroža še edini per- spektivni vodni vir za oskrbo naselij v zahodnem predelu Ljubljanskega barja. Po dosedanjih rezultatih barvanj ter po geološki zgradbi sodeč ,poteka raz- vodje :med podzemeljsko Logaščico in Hribskim potokom čez Raskovec (652) in preko severne polovice Logaškega polja, kjer 1:,e naveže na povr-šinsko razvodje med Logaščioo ter Rovtarico. Z vidika za:ščiite je k,ritično območje prav na Lo- gaškem polju. Prispevno območje Hribskega potoka lahko omejimo dalje s se- vernim in zahodnim razvodjem Rmrtarice ter severnim in vzhodnim razvodjem Petkovščice. K povodju Hribskega :potoka sipada tudi nekdanji levi pritok Pet- kovščice, ki ponika v Majerjevi grapi pri Zaplani. Z barvanjem je dokazana njegova zveza s Hribskim potokom, ni pa izključeno, da se del voda iz zaplanin- skega dolomitnega pokrova ne odteka tudi v Primoov studenec. Majerjeva grapa je izoblikovana zahodno od Zaplane in se odpira v dolino Petkovščice. V spodnjem delu je poglobljena v karboni;,ke in permske peščenjake in skrilavce, ki so narinjeni na dolomit zaplaniUBlkega pokrova. Povirni dolo- mitni del Majerjeve g,rape je v okolici Zaplane zakrasel v tolikšni meri, da se v njem le redko pojamjo ;površinski potoki. Majhni studenci že po nekaj deset metrih poniknejo. Edino Izvirše pri Zaplani je večji izvir, ki ima po deževju do 500 1/s pretoka, ob .suši pa se voda zadržuje le v izvirni kotanji, ki je iz- oblikovana ob prelomu. V izrednih sušah se zniža gladina za več kot meter pod prelivni rob izvira. Ob višjih vodah teče potok do glavnega požiralnika, ki se je odprl v 1:,trugi ob stiku dolomita in nanj narinjenega skrilavca. V tem nenavadnem požiralniku ponika večina vode in le ob izJrednih nalivih se prelije še naprej po strugi v Petkovščico. Zanimiva lega požiralnika na prehodu s pre- pustnega na neprepustno površje nas je mikala, da smo z barvanjem poskusili ugotoviti., kam odtekajo te vode. Za barvanje so bile ugodne razmere v drugi polovici julija 1970. Dne 16. 7. smo ob 15. uri vlili 7 kg fluoresceina v požiralnik, ki je v nad- morski višini 520 m in je rpožirral okrog 70 1/s vode. Opazovali smo izvire Male Ljubljanice, Hribskega potoka in Primcovega studenca. Barva se je pojavila po 47 urah, dne 18. 7. ob 14. uri, v izviru Hribskega potoka, ki je oddaljen v zračni 230 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 17 c lis konc. barve .--------.------,------,-----,-----r------,------,------,10-• 2000 1000 '\'("Q-Hribski potok " '\ " 1-----+___,__,- --t----t--t--...... ::--.-------.------r------r----.. 10-7 ~ ' ' ,g. --+-----+--+---+----.----+-----r---~i--------i------,_ 10-• "S 0 C " > ;:; .o o "---- (1} (2) 70"!. barvila (,J O+-----c::==;;:=::,4;-,7;-;;ur~~=-----•~1oncs;";u;;r-.---... ---r,-----, w-• 16. 17. 18. 19. 20. (3) 21. 22. 23. julija 1970 Sl. 6. Barvni val v izviru Hribskega potoka ob barvanju požiralnika v Majerjevi grapi pri Zaplani Abb. 6. Farbwelle in der Quelle des Hribski potok nach der Farbung des Schluckloches im Graben Majerjeva grapa bei Zaplana. 1 Zeit der Einspeisung 16. 7. 1970, 15,00, 2 Dauer des Farbdurchgangs bis zur Quelle 47 St., 3 Dauer der Wasserwelle in der Quelle 105 St., 4 Farbstoffmenge in der Quelle 70 O/o črti 5,7 km in leži 220 m niže. Dne 18. 7. ob 23. uri ali po 54 urah je bila kon- centracija barve največja, zadnjo sled barve pa smo mogli ugotoviti še 22. 7. ob 18. uri. Izvir je bil obarvan s.kupno najmanj 100 ur, v tem času je odteklo okrog 70 °/o barve. V Primcovem studencu in Malem Močilniku barve nismo o,pazili. Srednja hitrost podzemeljskega toka je bila 2,2 cm/s pri 38 %o &trmcu. Pretok v izviru Hribskega potoka se je med obarvanjem zmanjšal od 2,4 m 3/s, dne 16. 7., na 5001/s, dne 23. 7. 1970; potok v Maj,erjevi grapi pa je že drugi dan po bar- vanju presahnil (sl. 6). Rezulta,ti barvanja v Majerjevi grapi potrjujejo pripadnost povodja Petkov- ščice Hribskemu potoku, celo tistih njenih voda, ki ponikajo na območju za- planinskega dolomitnega ;pokrova. Nenavaden položaj požiralnika v Majerjevi grapi je pogojen z narivno zgradbo, poleg tega pa so bolj rpropm,tni apnenci verjetno blizu pod dolino, da se je lahko izoblikoval požiralnik ob stiku dolo- mita in skrilavcev. Na podlagi sedanjega poznavanja geološke zgra,dbe (R. Go- spodarič 1968) sklepamo, da odteka Majerjev potok neposredno skozi dolomit zaplaninskega pokrova v kredne apnence v podlagi. Ti pripadajo vrhniško-cerk- niški grudi in v njih je tudi izvir Hribskega .potoka. Na območju Zaplane kot tudi v širšem idrijsko-žirovskem krovnem sistemu (J. M 1 a kar 1969) imamo opraviti z poV1I'šin:=:,ko in podzemeljsko cirkulacijo. 231 18 Acta carsologica VII, 1976 Prispevno območje Hribskega potoka je tedaj sestavljeno iz več morfoloških in hidrogeoloških enot. Bližnje zaledje obsega jurske im kredne apnence v pre- delu med Raskovcem in Strmico. Površje je kraško in vrtačasto ter obraslo z listnatim in iglastim gozdom. V tem predelu je več manjših brezen in jam korozijskega nastanika, zanimiva pa je tudi udornica Snežna dolina ob cesti Vrhnika - Logatec, nikjer pa ni mogoče priti globlje v podzemlje do vodnih tokov. Širše zaledje je geološko pestro zgrajeno in že na kratke razdalje, pa tudi v globino, se menjajo prepustne in neprepustne kamnine. Od geološke podlage je odvisno tudi oblikovanje reliefa ter razvoj površinske in podzemeljske vodne mreže. Na površju prevladuje sicer fluvialni relief, vendar je precej tudi kraških pojavov. Značilne so vrtače, rupe, požiralniki ter manj.še slepe doline ob ponorih. V srušnem obdobju presahne znaten del površinskih voda in ker se tudi z južne polovice prrispevnega območja padavine neposredno odtekajo v podzemeljske tokove, ni čudno, da ima Hribski ,potok znatno več vode kot obe ponikalnici PetkoV1ščica in Rovtarica skupaj. Zaledje Hrib&kega potoka s povodjem Rov,tarice in Petkovš,čice ter s pred- postavljeno podzemeljsko razmejitvijo od ostalega porečja Ljubljanice med Ra- skovcem in Logaškim poljem obsega približno 30 km2• V primerjavi s porečjem Bele in Primcovega studenca je trikrat večje in temu primerno veliki so tudi pretoki v Kožuhovem izvi-ru. Upoštevati pa moramo hidrološko porvezanost za- ledja Hribskega potoka s porečjem Bele, kot je pokazalo barvanje, prav tako pa je treba računati s hidrološko zvezo med Hribskim potokom in Primoovim studencem, kar bomo še obravnavali. Pe&tra geološka zgrndba je skupaj z značilnim reliefom omogočila večjo naselitev v okolici Zaplane, Petkovca in Rovt. V tem predelu prevladujejo sa- motne kmetije, le v Logu ter v Rovtah je več hiš skupaj. Doslej se v tem kmetij- skem območju še ni uveljavila industrijska in druga obrtniška dejavnost, ki bi povečevala onesnaženje in okuženost vode. Razen lokalnih cest v širšem za- ledju prečka neposredno kraško zaledje Hribskega potoka cesta Ljubljana - Po- stojna. Prav ta je najvažnejši potencialni vir onesnaženja podzemeljskih voda Hribskega potoka. Z ,razlitjem večjih količin nafte s ceste, bi bil izvir dalj časa neuporaben za vodno oskrbo. K sreči je nova avtocesta precej odmaknjena od neposredm.ega zaledja izrvira in bo lahko prevzela ves promet naftnih deri- vatov in drugih škodljivih tekočin. Bolj kot cesta pa že sedaj ogrožajo kvaliteto Hribske vode številne domačije v neposrednem zaledju izvira. Ob stari cesti proti Logatcu se je nad izvirom razrastla Kurja vas. Sprva je štela le nekaj hiš, pretežno kmeakega in polkmeč­ kega značaja. V zadnjem desetletju pa je zrastlo tam več delavskih hiš in vse kaže, da se jim bodo kmalu pridružile še nove. Ceprav je v ožjem zaledju Ko- žuhovega izvira kras nekaj višji kot v naseljenem zaledju Primcovega studenca, :,o lahko posledice nepremišljene gradnje v tem predelu povsem enake kot pri Primcu. Odprta gnojišča, g,reznice in nekanaliziran odtok raznih odplak so že doslej močno onesnažili kras ob izviru Hribskega potoka, tako da brez zaneslji- vega čiščenja ni voda tam nič bolj uporabna kot voda Primoovega studenca. Ker pa se v Hribski potok steka .še več površinskih ~oda in je zaledje tudi gosteje naseljeno, so vode še bolj izpo&tavljene nadaljnjemu onesnaževanju. Iz tega sledi, da razen na videz večje izdatnosti nima Hribski potok nobene pred- nosti pred Primcovim. 232 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 19 Primcov in Bečkajev studenec Ob južnem vznožju Ti,čnice, ki jo dolina Bele loči od sklenjenega kraškega oboda Barja pri Vrhniki, sta dva manj.ša, vendar stalna kraška izvira. Drug od drugega sta oddaljena .dobrih 50 m, vendar se po kvaliteti voda nekoliko razlikujeta. Po 100 m ločenega rpoV!l'šinskega toka se izliva.ta v strugo Bele (sl. 7). še najbolj pa sta podobna izviru Hribskega potoka, od drugih izvirov Ljublja- nice pa se razen po legi razlikujeta tudi po temperaturi, izdatnosti in režimu. Za približno predstavo o značaju kraškega izvira so potrebni vsaj podatki o malih, srednjih in visokih vodah. Primcov in Bečkajev studenec nista bila vključena v redno opazovanje in merjenje, zato smo skušali spoznati jakost iz- virov in njihov režim iz razpoložljivih podatkov in z občasnimi meri,tvami ter opazovanji. Ocene minimalne izdatnosti Primcovega in Bečkajevega studenca so doslej zelo razHčne. Ing. F. Hočevar je ob suši. v septembru 1946 nameril v Primcovem studencu 151/s, v Bečkajevem pa 201/s. Ing. F. Jen k o (1954) je s poskusnim črpanjem ob suši leta 1949 prisodil obema izviroma za 51/s več vode. Po njegovih podatkih naj bi imel Primcov studenec okrog 20 1/s, Bečkajev pa Sl. 7. Ob sovodnji Bele, Primcovega in Bečkajevega studenca po nalivu dne 22. 9. 1968 Abb. 7. Zusammenflu13 der Bela, des Primcov studenec und des Bečkajev studenec nach dem Struzregen am 22. 9. 1968 233 20 Acta carsologica VII, 1976 25 1/s ob skrajni suši, visokovodne pretoke v obeh izvirih rpa je cenil na 160 in 2001/s. Vkljub izdatni suši v poletju in zgodnji jeseni 1967 ni primanjkovalo vode v zajetju pri Primcu. Čeprav so stalno črpali 351/s, se je okrog 301/& še prelivalo iz zajetja v strugo. V letu 1968 ni bilo tako nizkih voda, zato se je vkljub suši v začeitku poletja prelivalo iz obeh izvirov še okrog 401/s. V jesenski suši, ko ves oktober ni bilo dežja, pa je mimo zajetja odtekalo še 50 1/s vode. Tedaj smo opazili tudi zanimiv pojav, da &e je izdatnost obeh izvirov občutno zmanjšala, ko so pri Kožuhovem izviru odprli zapornico in znižali gladino v izviru. Pretok pri Pl"imcu je upadel skoraj za polovico, s tem je bila nakazana tudi posredna zveza med Hribskim potokom in Primoovim in Bečkajevim studencem. Pretočne količine v Primcovem in Bečkajevem studencu so izredno ustaljene in razmeroma malo nihajo, kar je posebnost v primerjavi z drugimi kraškimi izviri pri Vrhniki. Čeprav nimamo na voljo dovolj podatkov o ekstremnih pretokih v posameznih izvirih Ljubljanice, s,o že iz ra71položljivih .podatkov vidne precejšnje razlike (K. Zib r i k, A. Pečini n 1974). Medtem ko viwke vode v izvirih Ljubljanice okrog 75-krat presegajo nizke, so v Primcovem in Bečka­ jevem studencu visoke vode močno pridušene in so v najboljšem primeru le 15-krat večje od nizkih. Ob izredno močnem nalivu, dne 22. 9. 1968, sta imela Primcov studenec 600 1/s, Bečkajev pa 400 1/s, oba izvira &kupaj sta imela pri- bližno 1 m 3 vode. Za primerjavo so v naslednji tabeli prikazani nekateri pretoki Primcovega in Bečkajevega &tudenca ter Hribskega potoka v letu 1968: Primcov Bečkajev Hribski Datum studenec studenec potok 1/s 1/s 1/s 10. 5 70 25 22. 5. 90 30 10. 6. 160 100 2500 18. 6. 120 80 1200 2. 7. 80 25 22. 9. 600 400 4500 23. 9. 200 130 4000 2. 10. 70 25 15. 10. 60 20 600 25. 10. 50 20 400 2. 11. 90 60 1700 16. 12. 60 20 600 234 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 21 Primcov in Bečkajev studenec se torej odlikujeta z razmeroma izravnanim režimom, imata sorazmerno veliko izdatnost ob suši in pridušene pretoke ob visokih vodah. Le po najhujših nalivih so pretoki nekoliko večji, ker pa naglo upadejo, jih pripisujemo le ožjemu zaledju. Tudi kalnost vode in neposreden odziv na močne padavine dokazujeta izdatnejši dotok iz bližnjega kraškega za- ledja. Po maksimalnem specifičnem odtoku, ki znaša za celotno kraško porečje Ljubljanice pri Vrhniki okrog 140 l/s/km2, bi pripadalo tema izviroma le 7 km2 zaledja. Ob nizkih vodah bi se & tolikšnega .poViršja nateklo le okrog 20 1/s vode, dejansko pa so nizke vode vsaj trikrat večje. Očitno je torej, ,da dobivata Prim- cov in Bečkajev studenec vodo iz obsežnejšega zaledja. Ce ga ocenimo po mini- malnem specifičnem odtoku, ki znaša za porečje Ljubljanice 31Js/km2 , pripada ob nizkih vodah Frimcovemu in Bečkajevemu studencu skupaj najmanj 20 km2 kraškega zaledja. Visoke vode se iz ,tega zaledja nedvomno odtekajo še v druge kraške imire, lahko pa delno odtečejo tudi po površju, saj pripada verjetno znaten del porečja Bele kraškemu zaledju Primoovega studenca. Položaja in ob&ega kraškega zaledja Primoovega in Bečkajevega studenca ni mogoče natančno opredeliti. Po morfoloških značilnostih lahko omejimo le povodje hudourniškega potoka v Koritih pod Planino. Razen tega spada k ne- posrednemu zaledju še območje Betajnove vzhodno od Storževega gri,ča, kjer je v dolomitu izoblikovana viseča suha dolina in preide proti jugu v kraško površje Zadnjih dolin. V smeri proti Stari Vrhniki je zaledje mogoče opredeliti po geolo- ški zgradbi, predvsem z mejo med jurskim apnencem in triasnim dolomitom. Manj propustni dolomit zajezuje odtok podzemeljskih voda proti vzhodu, zato je v obrobju Barja med Vrhniko in Staro Vrhniko le nekaj manj-ših dolomitnih studencev (sl. 1). Po geološki 2Jg-radbi in reliefnih značilnostih lahko torej precej natančno opredelimo &everno stran zaledja Primcovega in Bečkajevega studenca. Nepo- sredno zaledje severno od doline Bele obsega okrog 3 km2 dolomitnega in apni- škega krasa. Nejasna in skoraj neopredeljiva pa je meja na južni in zahodni strani. Po morfoloških .potezah bi mejo lahko potegnili ob severnem delu vršaja Bele, vendar je s podrobnejšimi hidrogeološkimi raziskavami ugotovljena zveza med zaledjem Primcovega in Bečkajevega studenca ter Hribskega potoka. Ti izviri imajo skupno zaledje, ki ga ni mogoče ["azinejiti. Barvanje potoka v Koritih V ožjem zaledju Primoovega studenca je zahodno od Stare Vrhnike vrezana ob narivu tria&nega dolomita na jurske apnence strma dolina, imenovana Ko- rita. Vanjo se občasno stekajo vode predvsem z dolomitnih zahodnih bregov, medtem ko je dotok z vzhodne apniške strani neznaten. Struga je v pretežnem delu doline vrezana prav na meji med dolomitom in apnencem, le v spodnjem delu Korit se dolomitna pobočja nekoliko odmaknejo rproti zahodu, zato je struga v celoti na apnencu. V tem delu doline so večje vrtače in rupe s požiralniki občasnega potoka. Struga v Koritih je ob suši brez vode in le nekaj dni po de- ževju teče potok do ponikev, ki so na prehodu Korit v bolj odprt srvet Grintavcev in Zadnjih dolin nad Staro Vrhniko. 235 22 Acta carsologica VII, 1976 Po geološki zgradbi wdeč teče potok iz Korit v kraške izvire pri Primcu. Tudi hidrološka opazovanja so dopuščala takšno zvew, ki smo jo želeli potrditi tudi z barvanjem. Izbrali smo bolj namočeno obdobje s primernimi vodnimi razrrnerami, ko je imel potok v Koritih 10 1/s vode in je ponikal v večjih spod- njih ponikvah. Dne 10. 6. 1968 smo okrog 11. ure dopoldne obarvali vodo s 3 kg fluoresceina. Opazovali sm::> Primoov in Bečkajev studenec ter Hribski potok. Barva se je pojavila naslednjega dne okrog 21. ure v Primcovem &tudencu, nekaj ur pozneje pa tudi v sosednjem Bečkajevem studencu. Najmočneje sta bila obarvana studenca na,slednji dan 12. 6. ob 9. uri. Zadnje znake barve pa smo zasledili v i:wiru pri Primcu še 14. 6. ob 20. uri, medtem ko v Bečkajevem studencu barve že okrog 14. ure nismo več opazili. Za 1700 m zračne razdalje in 125 m višinske razlike ali pri 73 %o strmcu je potrebovala barva 34 ur, vrh barvnega vala pa 46 ur. Celotni barvni val &e je raztegnil na 96 ur, kar več kot kot dvakrat presega čas, ki ga je potrebovala ba·rva od ponikev do izvira. Povprečna hitrost podzemeljskega toka ob srednje visoki vodi iz Korit do Primcovega studenca znaša okrog 1 cm/s, kar se presenetljivo ujema s hi- trostjo vode v zaledju Hribskega potoka ob barvanju Bele. Upoštevati pa je treba različno hidrografsko &ituacijo, saj je bil obacrvan potok v Koritih ob precej višjem vodnem stanju. Iz tega sledi, da so hitrosti podzemeljskega toka v zaledju Primcovega studenca nekoliko manjše kot v zaledju Hribskega potoka. Označba Pesek Prod prašnati (MO) drobni srednji debeli drobni Petrografska sestava 2 2 90 2-,;r //--1 80 ,1/ 70 .. rf •N C -2 60 .. J -<:: :, 50 "' / ~ i:o :,. I ~ 30 :,. J .. "' .. 20 a: I b 10 .,_ g a ~ o.s- 0,8 0,5-0,8 0,1-0,,: 0,3-o,i: Sl. 8. Granulacijski diagram in petrografska sestava naplavin Hribskega potoka (1) in Bečkajevega studenca (2), a) kremen, b) peščenjak, c) karbonati, d) organski ostanki Abb. 8. Granulationsdiagramm und petrographische Zusammensetzung der Anschwem- mungen des Hribski potok und der Quelle Bečkajev studenec. I Hribski potok, 2 Bečkajev studenec, a) Kiesel, b) Sandstein, c) Karbonate, d) organische Reste 236 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 23 Posebej velja opozoriti tudi na razlike v obarvanju Primcovega in Bečka­ jevega studenca. Zakasnitev barvnega vala in predčasno razbarvanje v Beč­ kajevem studencu kaže na stransko vodno zvezo & Koriti. Razltčna obarvanost pa je obenem tudi dokaz o samostojnem toku v ločeni vodni žili. To značilnost potrjuje tudi izdatnejše kaljenje Bečkajevega studenca. Visoka voda naplavlja v Bečkajevem studencu poleg blata tudi droban pesek. Ta pesek se po petro- grafski sestavi nekoliko razlikuje od naplavine Hrib&kega potoka, in sicer po deležu karbonatov in po zaobljenosti posameznih zrn. Zaobljenost je večja pri Hribskem potoku; verjetno je posledica daljšega transporta. Granuloški krivulji sta si zelo podobni, le da ima pesek Hribskega potoka nekaj debelejših zrn, kar pripisujemo večji transportni moči vodnega toka (&l. 8). Hidrogeološke značilnosti ožjega zaledja Primcovega studenca Kraški izviTi sredi naseljenega območja niso najbolj primerni za vodno oskrbo. Voda je sicer lahko dosegljiva, je rpa preoej slabše kvalitete, če je tik pred zajetjem izpostavljena onesnaževanju. Primcov studenec z zajetjem za oskrbo Vrhnike je lep primer takšnega vodnega vira. Negativne la&tnosti že tako občutljivega kraškega izvira se stopnjujejo za-raidi nekontroliranega šir- jenja naselja v ožjem območju zajetja. Ta predel bi moral biti v normalnih razmerah deležen še posebne zaščite. Onesnaženost vode v izviru je sicer razumljiva, ni pa opravičljiva. Nad zajetjem je namreč šele v zadnjem deset- letju zrastlo stanovanjsko naselje, ki je bilo sprva celo brez kanalizacije. Podobne razmere se ponavljajo tudi v zaledju Hribskega potoka, ki je sicer predviden za novo zajetje, njegovega kraškega zaledja pa še nihče ne varuje. Nepotrebnemu čiščenju odpadnih voda iz ožjega zaledja bi se izognili, če bi zajeli kraško vodo v primerni oddaljenosti od naselja. Pri iskanju perspek- tivnega zajetja pa je treba upoštevati, da Vrhnika razmeroma hitro raste in da je zelo težko zavirati razvoj nekega kraja, pa ,čeprav za ceno pitne vode. Po sedanjih razmerah bi bilo treba odkriti in zajeti vodo v krasu vsaj dober kilometer v zaledju izvirov. Odkrivanje vodnih kanalov v krasu pa je še vedno precej zahtevna in draga zadeva. Ne poznamo še zanesljive metode za nepo- sredno ugotavljanje in določanje položaja vodnega toka v kraškem podzemlju. Pomagati si je treba s podrobnimi hidrogeološkimi razi&kavami ter s poskusnim vrtanjem in črpanjem. Po legi in hidroloških značilnostih so za osknbo Vrhnike bolj primerne vode Primcovega studenca, zato smo skušali najprej v zaledju tega izvira ugotoviti, kje bi bilo mogoče zajeti kraško vodo izven sedanjega naselja. Na voljo so bila le omejena sredstva, zato so bile hidrogeološke raziskave izvedene v manjšem ob&egu. Za opazovanje nihanja kraške vode je bilo napravljenih le 12 ročnih in 3 strojne vrtine. Z ročnimi vrtinami v ilovnatih naplavinah je bila dosežena vodna gladina v večini izbranih vrtač. S strojno vrtino sta bili ugotovljeni debe- lina in sestava naplavin v dolini Bele, v skalnem kraškem obodu JJJa sta bili napravljeni 10 in 12 m globoki vrtini predvsem zarndi poskusnega črpanja in merjenja izdatnosti vodnih žil. V vseh vrtinah so bile merjene spremembe vodne gladine v poletju in je&eni 1968. Poleg poskusnega črpanja v zaledju 237 24 305 H 300 295 Acta carsologica VII, 1976 A Primcov studenec B Vrtino 52- Oblakov bruhalnik C Vrtina~- Koševo dolino A .,,,.'A-c o ___ ,,___ --------.,:,-----------0-------0- 12.JX. 16.IX. 22.a.lX. Z.X. 15.X. 24.X. Sl. 9. Primerjava vodostajev v Primcovem studencu, Oblakovem bruhalniku in v Koševi dolini od 12. 9. do 24.10.1968 Abb. 9. Vergleichung der Wasserstande in der Quelle Primcov studenec, im Wasserspeier Oblakov bruhalnik und in der Koševa dolina vom 12. 9. bis zum 24. 10. 1968 Primcovega studenca pa je bil preučen tudi v:pliv umetnega zajezevanja Hrib- skega potoka na podzemeljske vode in izdatnost Primcovega izvira. Raziskave so bile usmerjene na razmeroma nizko vrtačasto površje Zadnjih dolin ob vznožju Planine in Storževega griča (440) severno od doline Bele. V tem predelu sega nariv triasnega dolomita zaplaninskega pokrova naj,oolj proti vzhodu. Pod dolomitom leže zakraseli jurski apnenci, ki grade tudi območje Zadnjih dolin in bližnje zaledje izvirov pri Primcu. Kraško površje je v višini med 300 in 330 m, na njem prevladujejo ograjene travnate krčevine, ki jih vedno bolj zarašča grmovje in redko drevje. Njive so povečini le v vrtačah, kjer je debelejša pla&t zemlje. Na južni strani so Zadnje doline omejene z napla- vinami Bele in prav ob robu teh naplavin je niz plitvih, zasutih vrtač. Po močnejšem deževju jih zalije voda, ki sili iz rpodzemlja v majhnih bruhalnikih na skalnem obodu. Iz najbolj zasutih, odprtih vrtač lahko voda površinsko odteče. V globljih, zaprtih vrtačah pa ponikne nazaj v kraško podzemlje in odteče v izvire pri Primcu. Tam je ob suši vodna gladina v višini okrog 295 m, in pod Zadnjimi dolinami ne more biti niže. Kraška talna voda je potemtakem največ 5 do 30 m pod površjem, kar je razmeroma ugodno za zajetje. Nihanje kraške talne vode v območju Zadnjih dolin je prikazano v preč­ nem ter vwolžnem prerezu (sl. 9, 11). Vrisane s.o najnižje in najvišje gladine v 238 1' nad.m. 11. H 1\ 310 -j S Hribski potok Bela 305 300 !!i.~: :--=- ni,U 295 290 100 s, ,... A A A --- ' ' ,. -· " ~!!!~- t, LI Dolge njive " " 200 kro5ka ilovica 2 '4i7 dolomitni grušč ~ vršoj Bele J a jurski opntnec :x;o Oblakov bruhalnik s, tll,1 ~00 Sl. 10. Prečni prerez doline Bele na Dolgih njivah N Zadnje doline V1 500m Abb. 10. Querprofil des Belatales im Bereich Dolge njive. 1 Karstlehm, 2 Dolomitschotter, Schuttkegel der Bela, 3 Jurakalk, 4 Bohrloch (S, V) 26 Acta carsologica VII, 1976 letu 1968. Zanimiva je razlika v gladinah pri Primcu in v posameznih vrtačah v zaledju. V 700 m oddaljeni Koševi dolini znaša razlika med najnižjo in naj- višjo vodo do 10 m, v izviru pri Primcu pa največ pol metra (sl. 9). Ceprav seže voda v Koševih in Tonikovih dolinah više kot v strugi Bele, se vode iz teh vrtač ne odtekajo vanjo. Apnenec je v smeri proti Beli očitno manj prepusten, pa tudi naplavine zajezujejo kraško vodo na obeh straneh doline. Vodna gladina se lahko v zaledju Primoovega studenca tol~ko dvigne le v primeru, da je dotok kraške vode iz oddaljenega zaJ.edja dovolj močan in pritisk večji kot pa je prepustnost ožje izvirne cone. V območju Zadnjih dolin se tedaj uveljavljajo posebne hidrogeološke razmere, značilne za zajezeni kras. Delno jih je mogoče pojasniti z geološko zgradbo in razvojem tektonske kotline Ljub- ljanskega barja. Kvartarne naplavine, ki so zapolnile to kotlino, so zajezile nek- danje izvirne kanale in pri&ilile vodo, da si poišče novih poti na površje. Ker so naplarvine v vrtačah nepropustne, predstavljajo nekakšne jezove v podze- meljskih kanalih, zaradi katerih se morajo vode pri večjih dotokih prelivati na površje. Tudi s.kalni hrbti med vrtačami so razmeroma slabo prepustni, zato se vodna gladina v vrtačah ne izenači in vode se ne prelivajo iz višjih vrtač v nižje, temveč odtečejo po istih špranjah in razpokah kot so privrele na površje. Vrtače v območju Zadnjih dolin delujejo tedaj kot majhne estavele. Maksimi- rano&t podzemeljskega pretoka (I. Gam s 1970) je omejena na bližnje zaledje Primcovega studenca. Razmeroma skromna prepustnost ilovnatih naplavin v v,rtačah in peščenih v dolini Bele je razumljiva, preseneča pa majhna prepustnost apnenca v ob- močju Zadnjih dolin. številne vrtače so lahko nastale le z intenzivnim zakra- sevanjem in spiranjem drobirja v podzemlje, vendar v hidrološko bistveno drugačnih razmerah kot vladajo danes v tem predelu. Krraške vode so se morale pretakati precej pod &edanjim ,potopljenim in zasutim dnom vrtač. Prvotna cona vodnega pretakanja naj bi bila vsaj 20 m niže, prav toliko pa tudi nekdanji izviri v dolini Bele. Prvotni kanali so sedaj poto;pljeni, zasuti in zaje- zeni. Opraviti imamo s posebnim tipom zajezenega krasa, v katerem si morajo vode oblikovati nove kanale nad starejšimi in ne pod njimi, kot je to v nor- malnih razmerah na krasu. V coni sedanjega nihanja kraške vode v zaledju Primcovega studenca je prevotljenost in prepUS1tnost apnenca razmeroma majhna, kar pa ne izključuje bolj prepm,tnih vertikalnih kanalov, po katerih silijo vode iz globljih in med seboj bolje ipovezanih votlin na površje. Na skromno povezanost in prepletenost podzemeljskih kanalov v površinski coni krasa, ki ima sedaj funkcijo glavne hidrografske pretočne cone, kažejo razlike v temperaturah in trdotah vode ter znatna nihanja vodne gladine v zaledju Primcovega studenca. Vodne žile so navezane predvsem na razpoke in prelome, ki še niso dovolj preoblikovani v špranje in vodne rove, zato večjih ,votlin v tej coni ne moremo pričakovati. S tem je treba računati pri iskanju podzemeljskih vodnih žil za novo zajetje. Naše vrtine in pm,kusno čr:panje je zajelo le površinsko cono, preučiti bi bilo treba še hidrološke lastnosti krasa v večjih globinah, kjer pričakujemo večjo prevotljenost in starejšo cono vodnih kanalov. Program teh raziskav pa še ni izveden. Geološki zavod iz Ljubljane je izvrtal prvo 12 m globoko vrtino (S 1) v odprti Oblakovi dolini, ki leži 400 m zahodno od Primcovega studenca in ima 240 .,.. "" > ; 2 ;;i C ~ 2 ,,. Koi,v, dolin• ----mcu pi• nivo (I) --P••z n,vo 22/Xf96a(1) p,n ni.o 26.X 1968 (JJ ~ v;-:v rolnt vrlin• 1 pi•~m.lri (I,} = S/.l SlrOJf>f Vrtin•, ptwto,,.,./r,(5} 700m ""' Tonlkova dolinct Oblalcova dolina v, v, (a) C~ liraŠko ilovlta -\'\ (1) ~~ Jtrolllo ilovica z grušl•m~"v (fJ) ~ spodnj• Junki oolltfli apn;~~-" .,. Oblakov b"thalnlk j S1 V1 .., ŠupcHa dolina ŠY(IICM' bruhalfttlc II JOD 200 Sl. 11. Hidrogeološki prerez ožjega zaledja Primcovega studenca /00 E Prlmcov studenec ZOJtlft t. "'·ccc!! __ ~r~ .\;;.>·\.\.~ \ >,/,,,. \ \ <;:, ',.,\~ ~ "\,"_.,, M,ri/i:A. l- ljivejša metoda za določanje podzemeljskih vodnih zvez, dobimo pogosto le enosfa'ansko predstavo o povezanosti kraških voda. Takšna spoznanja je mogoče dopolniti s podrobnejšim preučevanjem hidrogeoloških značilnosti krasa, s pri- merjanjem kvalitete in izdatnosti izvirov ter nihanja vodne gladine v naravnih in umetnih razmerah. S temi metodami smo skušali ugotoviti tudi medsebojno povezanost zaledja Primoovega situdenca in Hribskega potoka. Enotna geološka zgradba s prevlado jurskega apnenca na obeh straneh doline Bele ter razmeroma plitva, pretežno gruščnata naplavina omogočata skoraj sklenjeno vodno gladino v zaledju olbeh izvirov in celo v naplavini Bele. O tem nas potrjuje precej skladno nihanje vodne gladine v ~ožuhovem izviru, v vrtini (S 3) ob Beli ter v Oblakovem bruhalniku (S 2). V Kožuhovem izvrru niha vodna gladina pri zaprti zapornici le okrog 40 cm. Ob visoki vodi ponavadi zapornioo odprejo in tako pospešijo odtok, zato se gladina izvira ob najvišjih vodah bistveno ne dvigne nad normalno zajezeno gladino. Najnižja je gladina ob suši pri odprti zapornici in tedaj je le dober meter pod najvišjo. Najnižje vodne gla.dine v letu 1968 so bile izmerjene dne 29. 10., v Kožuhovem izviru je bila gladina v višini 296,66 m, v vršaju Bele 295,83, v Oblakovem bruhalniku pa 296,75 m. Ob suši je torej najnižja gladina v naplavini Bele. Nekoliko drugačne so razmere ob visokih vodah, ko je struga Bele polna, toda talna voda je še vedno precej niže, vendar ne bistveno p,o,d gladino vode v obrobnem krasu (sl. 10). Dne 2. 10. 1968 je bila Bela v višini 300,45, v bližnji vrtini (S 3) pa je bila gladina talne vode v višini 297,81 m, medtem ko je bila pri Primcu v višini 295,92 in pri Kožuhu 296,90 m. Kraške vode na obeh straneh doline Bele očitno vplivajo na višino talne vode v vršaju. Večinoma pa je tam precej niže kot v obrobnem krasu. To pa na prvi pogled izključuje medsebojno zve2:o Prim- 245 32 Acta carsologica VII, 1976 covega studenca in Hribskega potoka. Nadaljnja opazovanja nihanja vode v vrtinah in poskus z zapornico ,pri Kožuhovem izviru pa so potrdila hidrološko povezavo kraškega zaledja obeh izvirov. V petek, 25. 10. 1968, smo merili vodne gladine v vrtinah in izvirih pri Primcu. Presenetili so nas visoki vodostaji v vrtinah, bili &o namreč za okrog 40 cm višji kot pred desetimi dnevi, če,prav v tem času ni padlo niti kapljice dežja. Večji je bil tudi pretok vode pri Primcu. Ta neskladnost je bila kmalu pojasnjena. Pri Kožuhovem mlinu so namreč popravili zapornico in dvignili vodno gladino za okrog 60 cm. Ta dvig vode v Kožuhovemu izviru pa se je od- razil tudi prii Prtmou in v kraškem zaledju. Vpliv umetnega zvišanja vodne gladine v kraškem zaledju Hribskega po- toka na izdatnost in višino Primcovega izvira smo skušali spoznati z nadaljnjim odpiranjem in zapiranjem zapornice pri Kožuhovem mlinu. Dne 25. 10. 1968 ob 11,10 smo zapornico odprli in voda je že v pol ure upadla za 0,5 m, v tem času se je znižala gladina v vrtinah S 1 in S 2 za 20 cm, medtem ko je ostala gladina v vršaju Bele v vrtini S 3 nespremenjena. Po štirih urah se je znižala gladina v izviru pri Kožuhu že za 80 cm, v vrtinah S 1 in S 2 za 40 cm, v vrtini S 3 pa le za 5 cm. Naslednji dan so bile gladine približno v enakih višinah, le v vršaju Bele se je Zllližala še za 3 cm. Očitno se je vzpostavilo novo ravnotežje v kraškem zaledju in v vršaju Bele. Medsebojno zvezo in odvisno&t v nihanju vodne gladine smo skušali preveriti tudi z zvišanjem nivoja pri Kožuhu. Zapornico ISIIDO zaprli 26. 10. ob 13,10. Po štirih urah je vodna gladina v Hribskem potoku narastla za 70 cm, v Prim- covem studencu pa le za 2 cm. V vrtini S 2 se je zvišala gladina vode za 35 cm, v vrtini V 5 pa celo za 50 cm, v vrtini S 3 se je dvi,gnila voda le za 6 cm. Meritve naslednjega dne so pokazale, da so se vodne gladine v izviru Hribskega potoka, v naplavini Bele, v vrtinah in v Primoovem studencu vrnile v enake višine, kot so bile pred po&kusnim odpiranjem zapornice. Nihanje vodne gladine med .poskuoom z zapornico pri Kožuhovem izviru: AbsoLutne višine vodne gLadine Spu"ičena : Dvignjena zapornica Spuščena zapor- Mesto : zapor- 1 nica opazovanja 1 nica 1 25. 10. 9 h po 1/, h / po 4 h 1 po 20 h i po 4h 1 po 20 h Hribski potok 1 297,00 296,70 296,66 297,36 297,62 1 297,62 1 1 V5 ' 297,63 296,83 297,33 297,63 SI 297,54 297,34 297,16 296,95 297,16 297,54 S2 297,42 297,24 296,96 296,75 297,10 297,42 S3 295,95 295,95 295,90 295,83 295,07 295,92 Primcov stud. 295,92 295,90 295,07 295,87 295,89 295,95 Opomba: Zapornico smo odprli 25. 10. 1968 ob 11,IOh in zaprli dne 26. 10 ob 13,30h. 246 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 33 S tem poskusom je posredno dokazana vodna zveza med Primcovim in Bečkajevim studencem ter Hribskim potokom, ki je doslej še nobeno barvanje ni ugotovilo. Dotok kraške vode iz zaledja Hribskega potoka je večji ob nizkih vodah, ko je večja tudi razlika v gladinah vode med obema izviroma. Ob visoki vodi je vpliv Hribskega potoka na Primcov studenec vsaj relativno manjši, ker se okrepi pr:ifo,k vode iz neposrednega severnega zaledja tega izvira. To do- kazuje tudi povečana kalnost, saj rdeča kraška ilovica v vodi izvira predvsem s površja v bližini Stare Vrhnike. Takšne vodne razmere pa se odražajo tudi v temperaturi in trdoti voda, razlike med Hribskim potokom in Primcovim stu- dencem niso vedno enake. Nihanje vodne gladine v kraških izvirih na obeh straneh doline je torej med seboj povezano in ga naplavine Bele ne ovirajo. V teh naplavinah se gladina talne vode ne izravnava povsem z gladino kraške vode. Po razmerah v Koševi in Tonikovi dolini (vrtini V 5 in V 6) sklepamo, da se globlje v zaledju gladine kraških voda bolj izenačijo kot bliže izvirom, kjer :;,e kaže večji vpliv lokalnih razlik v zajezenosti in prepustnosti. Temperaturne značilnosti kraških izvirov so v veliko pomoč pri preučevanju izvora in podzemeljske ,povezanosti voda. Z rednimi meritvami temperatur pa tudi s spremljavo drugih lastnosti, lahko dobimo zaniimive podatke o razmerah v zaledju kraških izvirov. V naslednji tabeli so prikazane temperature Hribskega pDtoka ter Primco- vega in Bečkajevega studenca od maja do decembra 1968: Datum 1 Hribski Primcov I Bečkajev potok studenec studenec 28. 5 9,6 9,8 9,8 10. 6. 9,8 10,0 10,2 18. 6. 10,0 10,0 10,0 23. 9. 9,8 10,4 10,4 15. 10. 9,8 10,0 10,0 25. 10. 9,8 9,9 9,9 28. 11. 9,2 9,8 10,2 26. 11. 8,6 9,6 9,6 16. 12. 8,8 9,5 9,5 V v:;,eh teh izvirih niha temperatura vode v teku leta med 8° in 106 C, torej le za dve stopinji. Hribski potok ima lahko enako toplo ali pa le za eno stopinjo hladnejšo vodo kot Primcov in Bečkajev studenec. Ta dva sta po večini enako topla, le včasih je Bečkajev studenec za 0,2° toplejši. Takšne razmere so pred- 247 34 Acta carsologica VII, 1976 vsem :posledica mešanja različnih voda, ki napaJaJO obrarvnavane izvire. V deževnih obdobjih, ko vode napolnijo podzemeljske kanale, je mešanje in izena- čevanje manjše, kot v stabilnih in sušnih obdobjih. Po deževju v začetku junija (10. 6. 1968) so se temperature v %eh treh izvirih razlikovale za 0,2°, podobno tudi po nalivu v septembru, le da so bi1e tedaj temperature v Primcovem in Bečkajevem studencu enake (10,4), v Hribskem :potoku pa za 0,6° C nižje. Na mešanje podzemeljske Hribščice s Primcovim studencem kaže tudi tem- peratura vode v vmesnem Oblakovem bruhalniku (vrtina S 2), ki je bila po nalivu v septembru 1968 enaka kot v Hribskem potoku. Očitno so glavni tokovi, ki napajajo izvire, nekaj časa po deževju bolj ločeni, iz vsakega predela teče voda po &vojem oonovnem kanalu. Pozneje ob upadanju pa se temperature in druge značilnosti izenačijo, kot da se vsi izviri napajajo iz istega zaledja in vode se tudi v ločenih tokovih prilagodijo splošnim ra:zJIDeram v podzemlju. Na bolj ali manj izolirane tokove ob visokih vodah kaže poleg temperatur tudi kalnost vode. N ajmočnej.še se kali Bečkajev studenec, le malo manj pa Primcov, medtem ko voda iz Oblakovega bruhalnika ni dosti bolj motna kot površinska Bela. Ob sovodnji s Primcovim in Bečkajevim studencem je Bela le rahlo &kaljena in ne naplavlja ilovice. Takšne razmere smo opazovali po moč­ nem nalivu, dne 22. 9. 1968; že naslednji dan pa je bila Bela povsem čista, medtem ko je bil Bečkajev študenec še sorazmerno kalen. Ob njegovi strugi je ostalo po travi precej rdečkastorjavega blata. Ta izvira iz kraške ilovice, ki jo je največ severozahodno od izvira v okolici Stare Vrhnike. Podobne značilnosti, kot jih nakazujejo temperature, se odražajo tudi v trdoti vode. Celokupna trdota se v obravnavanih treh izvirih razlikuje za največ 4° nT, razlike pa so lahko tudi manjše ali pa občasno povsem izginejo. Največje so v deževni dobi, ko ima v&ak izvir drugačno trdoto, ob suši pa so trdote v vseh izvirih enake. Primerjava celokupne trdote Hribskega potoka, Primcovega in Bečkajevega studenca Celokupna trdota v •nT 28. 5. 1 10. 6. 1 23. 9. / 29. 10. 19611 Hribski potok 10,4 10,3 11,0 12,3 Primcov studenec 10,5 13,2 13,3 12,6 Bečkajev studenec 10,7 13,5 14,1 12,6 Oblakov bruhalnik - - 12,2 - Razlike in podobnosti v trdotah so prav gotovo povezane s sistemom na- pajanja izvirov, ki smo ga skušali spoznati že pri primerjanju temperatur. Trdota Oblakovega bruhalnika se približuje trdoti v sosednjih izvirih. V tem se kaže mešanje voda iz zaledja Hribščice in Primoovega studenca. Zanimivo pa je, 248 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 35 da je po temperaturnih in kemi1čnih lastnostih Oblakov bruhalnik bolj soroden Hribskemu potoku kot Primoovemu studencu. To značilnost velja posebej upo- števati pri izbiri mesta za novo zajetje kraške vode. Pregled važnejših hidrogeoloških ugotovitev Kraško povodje Bele, Hribskega potoka in Primoovega studenca pri Vrhniki predstavlja hidrogeološko enoto, ki smo jo podrobneje spoznali v zvezi s potre- bami vodne oskrbe Vrhnike in njene okolice. Bela ima ,povirje v triasnem dolomitu zaplaninskega pokrova, ki je narinjen na kredne in jurske apnence vrhniško cerkniške grude (S. Buser 1965; R. G o spod a r i č 1968). V teh apnencih so južno od Vrhnike razporejeni kraški izviri Male in Velike Ljub- ljanice ter Lubije, zahodno od Vrhnike pa izvirajo še Hribski potok na desni in Primoov ter Bečkajev studenec na levi strani doline Bele. Voda iz dolomitnega povirja ter iz kraških izvirov ob Beli &o že deloma zajete za oskrbo VThnike in okolice, predstavljajo pa tudi potencialni vodni vi'r za oskrbo v bodoče. Kraške vode iz apnencev imajo precej okuženo vodo in leže v ožjem zazidalnem okolišu Vrhnike, zato jih Slk:oraj ni mogoče varovati pred nadaljnjim onesnaževanjem. Zajeti dolomitni izviri Lintverna in Staj pa so ob nizkih vodah prešibki za kritje potreb po pitni vodi. Iz dolomitnega zaplaninskega pokrova odteče voda deloma po dolini Bele v Ljubljanico, deloma pa ponikne v zakraselem dolomi,tu ali pa v sosednjih apnencih ter se preliva po kraškem podzemlju v izvire pri Vrhniki. Z barvanjem smo ugotovili, da odteka Bela, ki ponika v srednjem apnenčastem delu doline, v izvire Hribskega potoka. V soteski Grapa se izgubi 10 do 20 1/s, niže ob Beli pri Osenku pa ponikne do 1001/s. Bela izgubi del vode tudi v spodnjem delu do- line, kjer teče po lastnih naplavinah. Vodni režim doslej ni bil podrobneje opazovan. Po občasnih meritvah sklepamo, da doseže pretok Bele ob visokih vodah do 3 m 3/s, ob suši pa je ves srednji in &pod.nji idel doline suh, v zgornjem delu :pa se pretaka do ponikev v Grapi le nekaj litrov na sekundo. Minimalna izdatnost dveh najpomembnejših izvirov v dolomitu, svojevrstne za,ganjalke Lintvern (P. H a b i č 1970) in stalnega izvira v Stajah, je ocenjena na 4 do 51/s. Vodnatost teh izvirov ni v skladu z zaledjem, ki jim pripada po morfo- loških značilnostih. Na podlagi geološke zgradbe pa tudi ni mogoče podrobneje razmejiti zaledja teh izvirov s &osednjimi, ki so razvrščeni okrog najvišjega vrha Ulovke (800 m) nad Zaplano. Za vodno oskTbo bi bile dolomitne vode v povirju Bele zelo dragocene, ker bi lahko gravitacijsko napajale omrežje, pa tudi zaščita povirja ne bi predstav- ljala posebnih težav. Za kritje vseh potreb pa bi bilo treba zgraditi zadrže- valnik za letno i:m-avnavo vodnega režima, kar pa v zakraseli dolini Bele ni lahka naloga. Izvir Hribskega potoka pri Kožuhu je po minimalni izdatnosti 130 1/s zelo primeren vodni vir za kritje sedanjih in bodočih potreb po vodi v okolici Vrh- nike. Njegovo kraško zaledje pa se razteza do severnega dela Logaškega polja in na površinsko povodje Rovtarice in Petkovščice (A. še r k o 1946; 1951). Z barvanjem Majerjeve grape pri Zaplani smo &poznali, da se v Hribski potok stekajo tudi vode iz zahodnega dela dolomitnega zaplaninskega pokrova. Vodni 249 36 Acta carsologica VII, 1976 režim Hribskega potoka je v primerjavi z drugimi kraškimi izviri LjubljanicE še sorazmerno umirjen. Ob najvišjih vodah doseže pretok okrog 4,5 m 3/s, voda pa je dalj časa po deževju kalna in motna. Za podrobnejšo analizo vodnih razmer še ni na voljo ustreznih podatkov, zato tudi ni mogoče spoznati vseh zakonitosti pretakanja vode v obsežnem, vendar le približno določenem kraškem zaledju. Po dosedanjih raziskavah in barvanjih (A. Šerko 1946; N. Cadež 1952; I. G a m „ 1965) se v Hribskem potoku ne mešajo vode, ki napajajo druge izvire Ljubljanice. Ni pa izključeno, da se del voda iz zaledja Hribskega potoka ne odteka vanje. Vodna gladina je v zaledju Hribskega potoka (296-297 m) vedno nekaj metrov više od gladine v zaledju drugih izvi,rov Ljubljanice (290-293 m). Po minimalnem specifičnem odtoku, ki znaša za porečje Ljubljanice 3 l/s/km2, pripada Hribskemu potoku okrog 30 km2 zaledja. To kraško površje je raZlllle- roma težko varovati pred onesnaženjem in je celo v ožjem zaledju izvira na- seljeno, zato bi bilo treba vodo temeljito čistiti. Dobrih 500 m severno od izvirov Hribskega potoka sta na levi strani doline Bele dva kraška studenca, ki se po legi in drugih hiidroloških značilno&tih še bolj razlikujeta od glavnih izvirov Ljubljanice. Zaradi ugodne lege in primerne izdatnosti je bil Primcov studenec pred 20 leti zajet kot dodatni vodni vir za oskrbo Vrhnike. Z razširitvijo naselja v njegovo ožje kraško zaledje se je kva- liteta vode zelo poslabšala in ker ni ob zajetju čistilnih naprav, vrhniška voda že nekaj let ni primerna za pitje. Ožje kraško zaledje Primcovega in Bečkajevega studenca, ta je od prvega oddaljen le dobrih 50 m, je razmeroma ni:?Jko in se razteza med dolino Bele ter Sta:ro Vrhniko v višinah med 300 in 330 m. Kraška talna voda v tem zaledju niha zelo razli,čno, pri izviru le za pol metra, v Toniikovih in Koševih dolinah, 700 m od izvira, pa do 10 m. Zelo izravnan vodni režim obeh izvirov je odraz maksimiranosti podzemeljskih kanalov, zaradi česar je oviran predv,,em iztok kraške vode na poviršje. Razmeroma velika izdatnost ob nizkih vodah kaže na večji obseg zaledja, do 20 km2• Po geoloških in morfoloških značilnostih je možno opredeliti zaledje le v severnem delu. Z barvanjem občasne ponikalnice v Koritih nad Staro Vrhniko je dokazan odtok tamk:aj.šnjih voda v Primcov in Bečkajev studenec. V južnem delu se zaledje obeh studencev veže s kraškim zaledjem Hribskega potoka onkraj doline Bele. Zveza z barvanjem ni dokazana, posredno pa je potrjena z vplivom umetnega zajezevanja Hrib&kega potoka na izdatnost izviira pri Prio:ncu in na spremembo gladine v ožjem zaledju obeh izvirov kot tudi v vmesnem delu doline Bele. Primerjava temperature in trdote kraške vode na obeh straneh doline Bele kaže na rnzlično mešanje voda iz skup- nega zaledja. Vrtina in čr,palni poskus v Oblakovem bruhalniku sta potrdila predvidevanja, da je možno zajeti kraško vodo v zaledju Primcovega studenca. Ker pa leži Oblakov bruhalnik še v ožjem zazidalnem območju, bi bilo treba z nadaljnjimi raziskavami ugotoviti najprimernejše mesto za novo zajetje še v večji oddaljenosti od izvira. Možnosti za ureditev vodne oskrbe na Vrhniki in drugi problemi izrabe kraškth voda opozarjajo na potrebo po podrobnejši preučitvi in opredelitvi ~raških vodnih rezervatov, namenjenih za o~krbo s pitno vodo, da bi jih lahko pravočasno in učinkovito zavarovali pred onesnaževanjem. Samo tam, kjer zaščita ni mogoča, bi bilo upravičeno drago in zahtevno čiščenje okužene kraške vode za oskrbo naselij. 250 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 37 Nekateri problemi izrabe kraških vodnih virov za oskrbo Na Vrhniki se kvaliteta vode stalno slabša, zato je treba zagotoviti učin­ kovito izboljšanje vodne oskrbe. Glede na raZJl)Oložljive vodne vire se ponuja več možnosti. Pri izbiri najprimernejšega vira je treba upoštevati poleg današnjih tudi bodoče potrebe po vodi Urbanistični program občine predvideva skupinski vodovod za oskrbo v::.eh naselij v severnem in zahodnem obrobju Ljubljanskega barja (Urbanistični inštitut SRS, 1967). Glede na predvideno rast pre- bivalstva in industrije bo potrebno v prihodnjih 30 letih oskrbeti z vodo najmanj 20 000 prebivalcev, za kar bi morali imeti na voljo vir z okrog 100 1/s vode. Na podlagi dosedanjih raziskav vodnih virov v neposredni okolici Vrhnike so dane naslednje možnosti: 1. Gravitacijski vodovod s popolno izirabo Liintverna in Staj ter drugih voda v povirju Bele. 2. Povečanje sedanjega gravitacijskega vodovoda z večjim izkoristkom dolo- mitnih izvirov in z dodatnim črpanjem ter čiščenjem kraških voda v nenase- ljenem zaledju Primcovega studenca. 3. črpalno zajetje kraških voda v izvirih sredi naselja ali v nenaseljenem zaledju Primcovega studenca ali Hribskega potoka. Dolomitne vode v povirju Bele imajo več predno:siti, ki bi jih kazalo izrabiti. Predvsem je pomembno, da so razmeroma čiste, se ne kalijo in izvirajo iz malo na::.eljenega območja. Zajeti jih je mogoče v taki legi, da bi gravitacijsko napajale skoraj celotno območje. Neugoden je sedanji režim z velikim nihanjem pretokov in rrazrneroma majhno izdatnostjo ob suši. Za poipolno oskr,bo z gra- vitacijsko vodo bi bilo treba zajeti vse vode Lintvenna, Staj in drugih izvirov v povirju Bele in s primerno akumulacijo izravnati letne pretoke. Dolina Bele ter grape v Stajah in pri Starem malnu pod Lintvernom s,o dovolj prostorne in v primerni legi, vprašanje pa je, če bi bila na zakraselem dolomitu in v bližini še bolj zakraselega apnenca i~edljiva takšna akumulacija. Poprej bi bilo treba še temeljito geološko preiskati teren, hkrati pa ugotoviti tudi dejanske vodne količine in preveri,ti posamezne elemente vodne bilance. Površin::.ka akumulacija za vodno oskrbo bi imela nekatere prednosti pa tudi slabosti. Zaščititi bi 1bilo treba sorazmerno majhen predel, ki še ni preveč izpostavljen onesnaževanju. Visoko kvaliteto bi lahko dosegli sorazmerno poceni, skrbeti pa bi bilo treba le za varnost in čistost povvšin::.ke akumulacije. Ker je že sedanje povodje Bele zanimivo rekreacijsko območje, v njeg,ovem obrobju pri Strmici in Zaplani pa :,o zrastle že številne počitniške hišice, bi bilo treba posebej paziti, da ne bi umetno jezerce privabilo še druge turistično gostinske in rekreacijske dejavnosti. Tak primer je znan na Nevesinjskem polju v Her- cegovini, kjer so ob umetnem jezeru za vodno oskrbo zgradili še športno rekrea- cijsko središče, obenem pa tja napeljali tudi kanalizacijo iz naselja. Dolomitne izvire v povirju Bele bi še na drug način lahko bolje izkoristili. Sedanje majhne cevi bi morali zamenjati z večjimi, da bi zajeli čimveč dobre pitne vode, ki se ::.edaj ob višjih vodah preliva mimo zajetij. Z manjšo umetno podzemeljsko akumulacijo bi lahko zajeli tudi vsakokratni izbruh Lintverna, ne da bi uničili to naravno znamenitost. Zlasti ob deževju, ko se najbolj skalijo kraške vode in se zelo poveča njihova okuženost, bi dolomitni izviri v celoti krili potrebe po vodi. Ob nizkih vodah bi s črpanjem dodajali vodo iz kraškega 251 38 Acta carsologica VII, l!J76 vira, ki bi jo tudi lažje očistili. Zaščita povirja Bele ne bi bila težavna, veliko težje pa bi uspešno zaščitili hidrografsko zaledje kraškega vira, iz katerega bi po potrebi črpali vodo. Glede na rezultate dosedanjih raziskav, bi kazalo zajeti kraško vodo v zaledju Pri:mcovega &tudenca nekje v območju Zadnji:h dolin, čim bliže dolomit- nemu narivu, ali pa morda celo v apnencih pod dolomitom ob vznožju Storže- vega griča. Tam bi lažje zaščitili ožje območje zajetja, črpali pa bi predvsem vodo iz globljih zakraselih con pod zaplaninskim doloa:n1tnim pokrovom. Tehnično najenostavnejše je zajetje izdatnega kraškega izvira, kot je na primer izvir Hribskega potoka. Ob takem zajetju pa je potrebna zanesljiva čistilna naprava. Hidrografsko zaledje takšnega vodnega vira je zelo izpostav- ljeno onesnaževanju, ki ga skoraj ni mogoče kontrolirati, ruti v ožjem zaledju, še manj pa v območju bolj oddaljenih ponikalnic s površinskimi tokovi. Namesto neučinkovitega varovanja obsežnega kraškega zaledja bi lbillo treba zagotoviti temeljito čiščenje in umetno V2Jdrževanje kvalitetne pi,tne vode. Glede na različne vn,te onesnaževanja bi bila tudi to zahtevna naloga in že ob začasnih zastojih čiščenja bi celotno območje ostalo brez vode. Tudi izpadi elek- tričnega toka bi imeli enak učinek. Z zajetjem kraške vode izven naseljenega zaledja Hribskega potoka bi le delno razbremenili čiščenje, kvalitetno nekoliko ugodnejšo vodo pa bi dobili v zaledju Primcovega studenca ob :vznožju Stor- ževega griča. Za takšno izboljšanje bi bilo treba še nekaj dragih raziskav, pred- vsem vrtanj in črpanj, da bi našli v krasu dovolj izdatno vodno cono. Crpalni poskus v Oblakovem bruhalniku je potrdil takšno možnost, toda ta bruhalnik leži preblizu naselja, ki se vedno bolj širi po dolini Bele nav:zJgor. Problemi izrabe kraških vodnih virov za oskrbo Vrhnike in njene okolice &O zelo tipični, zafo smo jih skušali nekoliko obširneje predstaviti. Izraba kraških vodnih virov za oskrbo je odvisna od naravnih in družbenih danosti, ki so med seboj tesno povezane. Težave, s katerimi smo se seznanili, izhajajo na eni strani iz kraške narave & svojevrstnim sistemom površinskega in podzemeljskega pre- takanja vode. Kraškim neznankam se pridružujejo različni vplivi človekovega udejstvovanja v prostoru, ki jih je pogosto zelo težko prilagoditi in vskladiti z naravnimi možnostmi. Naj,boljše rešitve ne moremo izbrati, če niso dovolj pro- učeni in pretehtani vsi dejavniki, ki lahko bistveno vplivajo nanje. Problematika izrabe kraških vodnih virov, kot smo jo spoznali na primeru Vrhnike, zahteva še temeljito preučevanje naravnih danosti kot tudi ~benih potreb in možnosti za zagotovitev dobre pitne vode. Kraške vodne vire bi glede na možnosti za vodno oskrbo lahko razvn,tili po različnih značilnostih. Pomembna je nedvomno lega vodnega vira in njegova horizontalna ter vertikalna oddaljenost od središča potrošnje. Kraški izviri leže povečini niže od oskr~bovalnega območja, zato je potrebno kraško vodo črpati ponekod zelo visoko, za Postojno na primer okrog 180 m. Le redko se lahko širše območje gravitacijsko napaja iz kraškega izvira, kot na primer Ajdovščina in del Vipavske doline iz Hublja. Prevelika oddaljenost izvira od potrošnje je lahko huda ovira, prav tako pa tudi lega izvira sredi oskrbovanega naselja, kot &e to kaže na Vrhniki. Precejšnje težave povzročajo kraški izviri z zelo spremenljivo izdatnostjo. Zlasti ob suši prihaja do resnih problemov vodne oskrbe, če izvir povsem presahne, ali pa so njegove vode bistveno manjše od potreb. Za vodno oskrbo 252 l Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 39 so primernejši kraški izviri z bolj m,taljenim režimom, ki dobivajo vodo iz obsežnejšega zaledja. Vendar ne moremo samo po enakomernih pretokih in iz- ravnanosti režima soditi o vrednosti kraškega izvira. Razen količine je rpomembna tudi kvaliteta kraške vode. Ta pa je odvisna predvsem od značaja kraškega zaledja in od razporeditve in jalmsti različnih virov onesnaženja. Za vodno oskrbo so najprimernejše kraške vode, ki se stekajo iz nenaseljenega zaledja. Ugodnejše w tudi vode iz globokega krasa, ponavadi imajo taki izviri razme- roma ni21ke in v teku leta zelo izenačene temperature. Manj primerni so izviri, ki jih napajajo ponikalnice, ker zbirajo vodo z nepropustnega, gosteje naselje- nega in onesnaževanju bolj izpostavljenega površja, podobno velja tudi za ponikalnioe na kraških poljih. Več negativnih lastnosti za vodno oskrbo imajo izviri v plitvem, z ilovico bolj pokrii.tem krasu. Te vode se namreč skoraj po vsakem deževju kalijo in tudi spiranje drugih škodljivih snovi & površja je izdatnejše, zato so vode bolj okužene. že iz tega kratkega pregleda je razvidno, kako različni so lahko kraški izviri in zato jih je treba temelj:ito poznati, če jih hočemo s pridom izrabiti. Marsikatero pomanjkljivost se da popraviti. Izboljšamo lahko režim in iz;datnost izvira. To skušajo marsikje doseči z umetnim zajezevanjem izvirov in s pod- zemeljsko akumulacijo vode. Ponekod &e dajo izkoristiti naravne vodne rezerve globlje v krasu pod nivojem izvilrov. Obogatitev nizkih voda je mogoče doseči tudi s površiDS1kimi zadrževalniki v nekraškem zaledju. Takšne možnosti se kažejo zlasti ob južnem vz,nožju Brkinov, kjer bi lahko v slepih dolinah zadr- ževali vodo in jo po potrebi dodajali Rižani (I. Gam s 1962, 268). Takšne možnosti w v zaledju Hribskega potoka, v porečju Rovtarice, Petkovščice in Bele. Vsako umetno izboljšanje režima ali kvalitete vode pa zahteva posebne napore in je v določeni meri tudi nezanesljivo in včasih zelo drago. Zaradi znatne podzemeljske povezanosti kraških voda iz različnih in tudi zelo oddaljenih predelov nastajajo resni problemi realne zašči,te kraških vodnih virov. Ti pro- blemi se razlikujejo po hidrografskih in hidrogeoloških območjih, pa tudi po različno naseljenih in urbaniziranih predelih. Vrhniški primer jasno kaže na zapletene razmere in težavno reševanje vodne oskrbe, če pravočasno in stalno ne ščitimo kraških vodnih virov. Posebno vprašanje so same zaščitne mere in ukrepi ter njihovo izvajanje. Doslej še niso jasno določene norme za zaščito hidrografskih zaledij kraških vodnih virov. To je na eni strani pogojeno s preskromnim poznavanjem podze- meljskih vodnih zvez in načina pretakanja voda v krasu, na drugi strani pa z razsežn0&tjo zaledij ter skromnimi izkušnjami o neposredni .povezanosti vzrokov in posledic onesnaženja kraških voda. Za temeljito zaščito bo potrebno še precej podrobnega študija pa tudi izkušenj, saj ,bo treba za vsako območje posebej ugotoviti najugodnejše razmerje med zavarovanjem in čiščenjem voda. 253 40 Acta carsologica VII, 1976 Zusammenfassung DIE HYDROGEOLOGISCHEN EINGENHEITEN DES EINZUGSGEBIETS DER BELA BEi VRHNIKA UND DAS PROBLEM DER AUSNUTZUNG VON KARSTWXSSERN FUR DIE WASSERVERSORGUNG Die kleinen Quellen des Ursprungsgebietes der Bela im Triasdolomit westlich von Vrhnika, welche die Wasserleitung des Stiidtchens unter Gravitationsdruck speisen, sind nicht mehr imstande, den stetig wachsenden Bedarf an Trinkwasser zu decken. Zu zusatzlicher Versorgung wurde zwar die ergiebige, inmitten der Stadtsiedlung gelegene Karstquelle Primcov studenec gefaBt, doch unterliegt diese immer starkerer Verschmutzung und ist ungeniefibar, weil das Wasserwerk i.iber keine Klarvorrichtung verfilgt. Hydrogeologische Untersuchungen haben nun auf die Mčiglichkeit einer vollkommeneren , Erschliefiung guten Dolomitwassers hingewiesen, welches unter Gravitationsdruck Vrhnika versorgen kčinnte. Zusatzlich wurden auch die Mčiglich­ keiten einer Nutzbarmachung von Karstwassern au13erha1b der Sied1ung untersucht. Wegen des ungleichmaBigen Wasserhaushalts und der Verkarstung des Dolomits und des benachbarten Kalkgebietes ist es nicht moglich, die Wasser des Belatales westlich von Vrhnika zur Ganze auszunutzen. Ein Teil der Wasser versinkt in die verkarsteten, unter den Triasdolomit ge1egenen Jurakalke. Die verkarstete Talsohle der Bela erschwert den Bau eines Staubeckens, welches den Wasserhaushalt, welchen auch die intermittierende Quelle Lintvern (Lindwurmquelle) stark beeinflu13t, aus- gleichen kčinnte. Das Einzugsgebiet der Bela eignet sich zwar vorziiglich zur Inschutz- nahme des Wassers vor Verschmutzung, viel schlechter sind aber diesbeziiglich die Verhaltnisse des Hinterlandes der um bedeutendes ergiebigeren Karstquellen Primcev studenec und Hribski potok beiderseits des Belatales. Die Qualitat des \Vassers dieser Quellen wird sowohl durch das anliegende als auch das weitere Hinterland beeinfluBt. Hiebei ist das weitere Hinterland des Primcev studenec weniger gefahrdet a1s jenes des Hribski potok, welches sich i.iber ein ausgedehnteres, besiedeltes, Karstschwinden durchsetztes Gebiet erstreckt. Eingehende hydrogeologische Untersuchungen im anliegenden Hinterland beider Quellen haben gezeigt, dafi die Karstwasser im Untergrund des Belatales untereinan- der zusammenhangen. Dieser Zusammenhang macht sich besonders bei Niedrigwassern bemerkbar, weil wir zu ihrer Zeit die Ergiebigkeit des Primcev studenec durch Stauung des Hribski potok beeinflussen kčinnen. Bei Hochwassern sind jedoch die Unterschiede in der Speisung beider Quellen starker, so daB sich die Eigenheiten der beiden voneinander getrennten Gebiete starker geltend machen und sich das in der Menge und Qualitat des Wassers widerspiegelt. Die hydrologischen Eigenheiten des Karstes beiderseits des Belatales sind durch den geologischen Bau und die jungpleistozane Entwicklung des tektonischen Beckens des Moores von Ljubljana bedingt. Die einstigen Hauptkanale des Untergrundes sind bei den Quellen durch quartare und holozane Aufschi.ittungen verrammelt, so daB die Wasser durch engere Risse und Kli.ifte zur Oberflache vordringen. Im Hinterland des Primcov studenec ist ein betrachtlicher Druck der Karstwasser zu verspi.iren, schwankt doch der Wasserspiegel der Quelle selbst um kaum 0,5 m, gut 500 m vor der Quelle jedoch um 10 m. Weil sich die Karstoberflache im engeren Hinterland des Primco'· studenec nur wenige Meter i.iber dem normalen Karstwasserniveau befindet, beein- flussen die Niederschlage das Niveau und die Qualitat des Wassers verhaltnismaBig 254 Peter Habič, Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki 41 schnell. Die zahlreichen Dolinen des Gebietes sind bei Hochwassern ilberflutet und das Wasser halt sich in ihnen gewissermaflen in kleinen Estavellen auf: durch senk- rechte Klilfte aufsteigend ilberflutet es die Dolinen und flieflt zuril.ckweichend durch dieselben Klilfte ab. Zu den angefilhrten negativen hydrologischen Eigenheiten des Hinterlandes der Quelle Primcov studenec gesellt sich noch das rasche Wachstum der Siedlung, die immer weiter in das niedrige Karsthinterland der Quelle vordringt. Die Notwendigkeit der Erschlieflung von Karstwassern in entsprechender Entfernung von der Quelle, auflerhalb des Wohngebietes und in Gelanderverhaltnissen mit womoglich geringem Einflufl der Versickerung von der Oberflache her ist offenkundig. Aufgrund dieser Kriterien ist das behandelte Gebiet filr weitere hydrogeologische Untersuchungen, Bohrungen und Pumpversuche ausersehen worden. Durch diese Arbeiten soll die beste Stelle fil,r eine neue Erschlieflung des Karstwassers bestimmt werden. Wahrend der Untersuchungen der filr die Wasserversorgung der Stadt Vrhnika in Betracht kommenden Quellen hat sich wiederholt gezeigt, dafl der Karst als kostbarer Trinkwasserlieferant zu werten ist, dafl sich aber nicht alle Karstquellen gleichermaflen filr die Wasserversorgung eignen. Var allem ist die Lage der Quelle, ihre horizontale und vertikale Entfernung vam Mittelpunkt des Verbrauchergebietes von Bedeutung. Stellenweise mufl das Karstwasser in grofler Hohe gepumpt oder aus einer weit entfernten Quelle herbeigeleitet werden; auch die Lage inmitten eines Wohngebietes ist nicht gilnstig. Bedeutende Schwierigkeiten bereiten Quellen mit stark schwankender Ergiebigkeit, besonders natilrlich solche, welche wahrend der Dilrrezeit versiegen. Filr die Wasserversorgung sind Quellen mit standigem Wasser- haushalt geeigneter. Aufler der Wassermenge ist auch die Qualitat des Wassers von Bedeutung; sie hangt var allem vam Charakter des Karsthinterlandes ab. Gilnstiger sind Wasser aus unbesiedeltem Tiefkarst, am wenigsten geeignet solche aus bewohntem Flachkarst mit Karstschwinden im Hinterland. Mache Mangel einer Karstquelle konnen korrigiert werden, doch ist jede kilnstliche Verbesserung des Wasserhaushalts und der Wasserqualitat mit betrachtlichen Anstrengungen verbunden, oft nicht zuver- lassig, meistens aber sehr kostspielig. Filr jede derartige Maflnahme ist unbedingt eine genaue Kenntnis des Karsthinterlandes und der unterirdischen Speisung der gewahlten Quelle notig. Literatura in viri Buser, S. 1965: Geološka zgradba južnega dela Ljubljanskega barja in njegovega obrobja. Geologija 8, 34-57. Ljubljana. C a dež, N. 1952: Barvanje ponikalnice Logaščice v letu 1951. Geografski vestnik 24, 177-189. Ljubljana. Gam s, I. 1962: Slepe doline v Sloveniji. Geografski zbornik 7, 263-306. Ljubljana. G a m s , I. 1965: Aperc;u sur l'hydrologie du Karst Slo vene et sur ses communications souterraines. Naše jame 7, 51-60. Ljubljana. Gam s, I. 1966: K hidrologiji ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem. Acta carsologica 4, 5-54. Ljubljana. Gam s, l. 1970: Maksimiranost kraških podzemeljskih tokov na primeru ozemlja med Cerkniškim in Planinskim poljem. Acta carsologica 5, 171-187. Ljubljana. Ga vri 1 o vi c, D. 1967: Intermitentni izvori u Jugoslaviji. Glasnik SGD 47, 1, 13-36. Beograd. Geze, B. 1965: Les conditions hydrogeologiques des roches calcaires. Chronique 7, 9-39. Montpellier. 255 42 Acta carsologica VII, 1976 Go spod ari č, R. 1968: Geologija okolice Zaplane. Vodni viri za oskrbo Vrhnike. Rokopis, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Habe, F. 1937: Toplinski odnošaji na izvirih Ljubljanice. Geografski vestnik 12/13, 53-61. Ljubljana. Habič, P. 1970: Intermitentni izvir Lintvern pri Vrhniki. Acta carsologica 5, 189-203. Ljubljana. Habič, P. 1973: K hidrologiji Cerkniškega jezera, spremljava poskusa 1969-1972. Rokopis, Arvih Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Habič, P. 1973 a: O razvoju krasa in podzemeljske cirkulacije v porečju Ljublja- nice. Poročila - Reports, 3. mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda, 1, 18-32. Ljubljana. Habič, P. & R. Go spod ari č 1974: Nekaj osnovnih podatkov o zaledju kraških izvirov Ljubljanice. Poročila - Reports, 3. mednarodni simpozij o sledenju pod- zemeljskih voda, 2, 3-22. Ljubljana. Hočevar, A. -: Hidrografske razmere na Notranjskem krasu. Rokopis, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Hočevar, A. 1946: Podatki o možnosti vodne preskrbe na Krasu za sektor zahodno od Ljubljane. Rokopis, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Jen k o, F. 1954: Ekspertiza o vodnogospodarski preučitvi področja Vrhnike s po- sebnim ozirom na vodno oskrbo. Rokopis, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Jen k o, F. 1959: Hidrogeologija in vodnogospodarstvo krasa. DZS, 1-237. Ljubljana. Mlakar, I. 1969: Krovna zgradba Idrijsko žirovskega ozemlja. Geologija 12, 5-72. Ljubljana. No v a k, D. 1966: Zaganjalke. Varstvo narave 5, 15-28. Ljubljana. O pači c, S. & D. Mar kič 1974: Epidemija virusnega hepatitisa na Vrhniki 1971 do 1972 (I. Epidemiološka analiza). Zdravstveni vestnik 43, 1, 15-17. Ljubljana. P utic k, W. 1903/1904: Die Lindwurmquelle bei Oberlaibach. Sabdr.: Die Erdbeben- warte 3, 1-2, 1-6. Ljubljana. S c h č:i n 1 e b en, J. L. 1681: Carniolia antiqua et nova, 1, 181. Laibach. Ser k o, A. 1946: Barvanje ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik 18, 125-139. Ljubljana. Ser k o, A. 1951: Ljubljanica (Geološki in kraški opis). Geografski vestnik 23, 3-16. Ljubljana. Urbanistični inštitut SRS, 1967. Urbanistični program občine Vrhnika. Rokopis, Arhiv SO Vrhnika. Valvasor, J. V. 1689: Die Ehre des Herzogthums Krain. Ntirnberg (Novo mesto, 1877), 594-600. Wester, J., 1942. Vrhniški Lintvern nekdaj in sedaj. Planinski vestnik 20, 3/5, 33-41. Ljubljana. Zupan, M. 1974: Poročilo o fizikalno kemijskih analizah voda, 3. del. Poročila - Reports, 3. mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda, 3, 14-17. Ljubljana. 2 i b r i k, K. & A. Pečini n 1973: K hidrologiji kraškega porečja Ljubljanice. Poročila - Reports, 3. mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda, 1, 3-7. Ljubljana. 256