76 Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob A1 e š o v e c. Iz globočine morja. Sreča je človeku v njegovem življenji važna reč. Komur ona ni mila, britko mu je življenje, ker z vsem svojim prizadevanjem, z najboljšo voljo in naj-večo zmožnostjo doseže le malo ali nič. Zato je že starim narodom veljala Fortuna za mogočno boginjo. To tudi sem jaz skusil pri svojih sodnijskih opravilih premnogokrat. Po čemur sem z vso bistroumnostjo in skušenostjo, katero sem si bil pridobil v svojem službovanji, zastonj hrepenel, to mi je večkrat sreča v naročje vrgla, ko sem se tega najmanj nadjal. Vendar jaz ne morem tožiti sreče, da mi poprek ni bila mila, zato sem se skoro povsod in vselej kolikor toliko zanašal na-njo in zaupanje moje do nje bilo je le red-kokrat osramoteno. — To tu omenim, ker pri dogodbi, katero bom popisal, je imela sreča velik del zaslug in je prav ona zaslužila pohvalo, katero sem si pri tej priliki naklonil.-------- Bil sem že par let preiskovalni sodnik v P., in ker sem imel po mestu in okolici pogostoma sodnijske opravke, sem se v tem primeroma kratkem času seznanil precej dobro z ljudmi, mestom in njegovo okolico. Tega mi je bilo pač res tudi treba, ker se je vedno kaj pripetilo, kar spada pod kazensko postavo. Zavoljo tega se pa tudi skladovnica preiskovalnih pisem pred mano vkljub pridnosti moji ni hotela nič kaj ponižati. Ko nekega jutra tako zdelan za akti sedim, vstopi znan menjevaiec, povsod po svetu sloveč za nenavadno premožnega moža, skoz čegar roke gre po več milijonov na leto. Tu naj mu bo ime Ripar. Ljubo mi ravno ni bilo, da me je motil v poročilu, katero sem, prebravši veliko obširnih zapiskov, ravno sestavljati jei; zato mu tudi nisem posebno veselega obraza pokazal. To je moral on zapaziti, kajti ko mu molčč pokažem stol, naj bi sedel, odloži klobuk in palico in pravi resnega, zelo prestrašenega obraza: „Dobro vem in tudi po skladovnici sodnijskih pisem 77 razvidim, da vas motim v silnem in važnem poslu. Toda naj se vam tudi zamerim, — reč, ki me k vam pripelje, je prevelike važnosti in tako nujna, da bom svoje poročilo skrčil, kolikor "se da, kajti tu je škoda za vsako minuto, ki bi se potratila z nepotrebnim besedovanjem." Ta odločnost in preplasenost trgovca tudi mene osupne; tedaj ga povabim, naj pove, kaj ga je k meni pripeljalo. ,,Bom!" — odgovori, ko je sedel. „Le to naj še naprej po^em, da bi se moje naznanilo ne obesilo na veliki zvon. Potrebo tega boste sami sprevideli, ko vam bom vse povedal". Jaz ga v tem obziru pomirim in tako prične: „Zvedite tedaj: Moje kupčije glavni blagajničar je zginil in ž njim nič manj ko 300.000 gold.!'' „Ni mogoče!" se začudim jaz in vprem svoje oči v trgovca. ,,Mogoče, da! prav mogoče je bilo, vsaj se je zgodilo". ,,Kako je mogel uiti s tako velikim zneskom?" ,,Na to se je moral že dolgo pripravljati, sicer bi mu ne bilo mogoče zginiti s takim zneskom, da bi jaz tega ne bil zapazil teden dni." „Teden dni je že, kar je pobegnit?" „Ravno danes!" „Kako je bilo to mogoče? Saj mora vsak dan biti na svojem mestu. In če ga ni, saj ga morate brž pogrešiti !" „Gotovo! Toda naj vam na kratko vse razložim. Doiti mi je imelo od treh trgovinskih hiš pred tednom dni vsega skup 300.000 gold. Mesto denarja dobim po pošti naznanilo, da zarad nepričakovanih zaprek omenjeni veči trgovci skoro o tem obroku ne morejo plačati in prosijo za nov obrok le enega meseca. Jaz poznam njihovo poštenost, zato jim nisem hotel delati zadreg in jim podaljšal obrok za plačanje, kar sem vsakemu posebej dal pismeno naznaniti". „Za vae to je vaš blagajnik vedel, se ve da!" opomnim jaz vmes. „ Vedel, ker je lahko pregledoval bukvovodjeve knjige, kjer se vse zapisuje, kar imamo dobiti in plačati. Tisti dan, to je, dane3 teden, mi pokaže blagajnik telegram, ki ga kliče k smrtni postelji matere bivajoče v T., dva dni daleč od tod, ter prosi za tri a!i štiri dni odpusta. Jaz mu dovolim teden dni, naj opravi svoje otroške dolžnosti. Na to odide izročivši mi ključe od blagajnice, v kateri je bilo — tega sem se prepričal — vse v najlepšem redu." ,}Kako pa ste prišli na sled hudodelstva?" , Po naključji, sicer bi še danes pričakoval svojega blagajnika nazaj. Sinoči sedim v gledišči v svoji loži. Med igro me pride obiskat blagajnik narodne banke, moj sošolec in prijatelj. V pogovoru omeni, naj bi s prijaznosti do njega, kedar dobim nakaznice na veče zneske do banke, to njemu prej nazoanil, da ne bo z gotovim denarjem prišel v tako zadrego, kakor pretekli teden, ko je bil prisiljen od druge banke si izposoditi 100 000 gold., katerih mu je do zneska 300.000 gold. v gotovini manjkalo. Jaz sprva mislim, da se norčuje z mano, in mu to tudi smehljaje se povem. Na to mi pa razloži reč bolj na tanko in tako izvem, da je moj blagajnik prinesel danes teden zjutraj tri nakaznice ban-kinih podružnic do glavne podružnice v skupnem znesku 300.000 gold. s prošnjo , da se brž iaplačajo, ker ima gospod — namreč jaz — še isti dan izdatne svote izplačati. Ker je bil moj blagajnik , ki je icnel skoro vsak dan v banki kaj denarja oddati ali sprejeti, že več let tam dobro poznana oseba, mu je bankini bla- gajnik izplačal onih 300.000 gold., na katere so mu tri hiše po podružnicah nakaznice poslale". „Skoro neverjetno!" poprimem jaz besedo, ko si trgovec brise potni obraz in si nekoliko oddahne. ,,Kako je mogel vas blagajnik dobiti v roke one nakaznice, ne da bi bili vi za to vedeli? Kdo odpira pisma, v katerih so nakaznice?" „ Vedno jaz sam, ker prihajajo rekomandirana." „Ali ne pridejo prej nikomur v roke?" „Nikomur, ker jih pismonoša vedno le meni do-naša. Jaz jih odpiram in če so menjice ali nakaznice v njih, potem grem zamenjat jih ali sam, ali pa pošljem svojega blagajnika." ,,Tedaj pisem z omenjenimi nakaznicami niste vi dobili?" „Se ve, da ne! Kakor sem rekel, dobil sem namesto pričakovanih nakaznic od vseh treh trgovcev pismene prošnje za podaljšanje obroka." „Ali so vaši pismeni odgovori došli dotičoim trgovcem?" „Tu imam tri telegrafičoe odgovore, da jim niso došli." „Ali se je vaš blagajnik res podal k materi za smrt bolni?" „Ne! tu je četrti telegram, iz katerega je razvi-deti, da je mati njegova že tri leta mrtva." „Koliko časa je že vaš blagajnik pri vas in kako se piše?" „Bernard Spitler je že pri meni šesto leto?" ,,Je li bil do sedaj zveat?" ,,Zvest in natančen do krajcarja. Jaz bi mu bil zaupal vse svoje premoženje, Če bi bilo treba". „Kam je po vaših mislih pobegnil z denarjem?" „Gotovo bo skušal uiti v Ameriko. Ker je že teden dni na poti, bi utegnil biti že na morji, in potem je premoženje moje zgubljeno, jaz popolnoma pokopan". „Pokopan? Saj je to le en del vašega premoženja! To vas, dasiravno )e zguba občutljiva, vendar še ne bo spravilo na kant." ,,Utegne me spraviti! Ravno zdaj imam veča plačila in če se zve, da sem za tolik znesek okraden, bodo vsi, vsi, s katerimi imam trgovsko zvezo, od vseh strani pritisnili in tirjali denar. Saj veste, kako je! Če človek premore tisuč goldinarjev, pa je dolžan le sto goldi-dinarjev, in nima isti hip toliko gotovine, da bi ta znesek plačal — brž, ko se zvč, da ni mogel plačati, se razširja glas, da je ob vse, in če gre potem k najboljšemu prijatelju na posodo iskat sto goldinarjev, da bi plačal nadležnega upnika, ne dobi jih. Ta pa zdaj še le prav sili in če pride tisuč goldinarjev vredno premoženje do prodaje, šlo bo komaj za tri sto goldinarjev ali še niže in posestnik, ki ima tisoč goldinarjev premoženja, pride zavoljo sto goldinarjev ob vse. Jaz mislim, da vam je to jasno." Jaz popolnoma sprevidita, da ima prav, a to spoznanje me spravi v še veče zadrege. Tedaj prašam: „To je že res! A kako bi se mogla vršiti preiskava, kako bi se dalo pozvedovati za hudodelni-kom, pa prikrivati hudodelstvo?" (Dalje prihodnjič.) 85 Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob A 1 e š o v e c. Iz globočine morja. (Dalje.) Trgovec si vnovič obriše potni obraz, potem nadaljuje: ,,Jaz sem si vso to reč že, kolikor sem tega zmožen, premislil. Blagajnik tega ni mogel sam storiti, to bi mu bilo nemogoče. Gotovo ima sokrivce, in sicer pri omenjenih treh trgovcih in morda tudi na pošti. Vendar one hiše, ker sem ž njimi v velikih denarnih zvezah, ne smejo nič zvedeti o tem, kar se je zgodilo, zato sem jim že danes telegrafično naznanil, da sem prejel njihove nakaznice in jih le založil, tako, da so mi še le danes v roke prišle." ,,Prav tako ! To utegne biti tudi za preiskavo ugodno, ker bodo sokrivci, katere Spitler gotovo imd, manj previdni postali. Naj prvo pa grč tu za to, da doidemo glavnega hudodelnika. Mi morete narekati popis njegove osebe?" Na to mi narekuje trgovec kolikor mogoče natančen popis Spitlerjeve osebe. Iz tega omenim le, da je imel gosto in dolgo brado, rujavkaste lase in nad levim očesom kosmato bradovico in daje bil srednje, a čo-kaste postave." „Jaz vem", nadaljuje trgovec, ,,da bo težko doiti ga, ker se je na vse to gotovo že mesec dni pripravljal, si toraj pot do morja že ogladil. Vrh tega je že teden dni na poti. Tu je treba več ljudi in zanesljivih, ki se vsi ob enem podajo na različne kraje sledit za njim. Se ve, da se tu zanesem najbolj na vašo bistroumnost in izkušenost v takih rečeh. Da bi se pa ničesar ne zamudilo, kar utegne pospešiti; da se zasači hudodelnik in denar — denar je meni glavna reč — vam izročim tu za zdaj 10.000 gold. v ta namen, da razpošljete po svoji previdnosti bistrih in izurjenih agentov na vse kraje za njim, pa tudi v tista mesta, kjer so ti trije trgovci?v,opazovat njihove služabnike. Ta znesek je za zdaj. Ce bo treba, še dodam. Tistemu pa, ki mi zasači Spiti ar j a z denarjem vred, obljubim nagrade 50 000 gold., in to zato, ker sem prepričan, da Spit-lerja ni več v našem cesarstvu. Kd )r ga zasledi in gre za njim, tistemu plačam pot, naj bo tudi v Ameriko ali Avstralijo." Jaz sprejmem to njegovo ponudbo, ker mi je bilo s skušioj znano, da policijski agenti so mnogo prid-nejši pri zasledovanji , če se imajo še kake denarne nagrade nadjati. Vrh tega bo, to sem že sprevidel, preiskava stala mnogo denarja, protipostavno pa ni, ako se od kake druge strani pravici gmotno pod pazduho seže, da se )s) pomaga prej do cilja. Trgovec odide obijubivši mi, da bo tudi sam marljivo opazoval in mi vsako količkaj važno reč brž naznanil. Ko sem sam, skusim si sestaviti vse, kar mi je trgovec povedal, da si potem naredim načrt, po katerem bi mi najbolj kazalo lotiti se preiskave. Da mora biti, kolikor gre, tajna, to sprevidim prvi hip, in sicer tajna ne le zarad trgovca, ampak tudi zato, ker se je le na ta način nadjati kakega vspeha. Glavna in najprva reč je zdaj zvedeti, kam se je hudodelnik z denarjem obrnil. Da ga bo težko dohiteti, ker je imel za beg že sedem dni časa, to mi je brž jasno. Zvedeti pa, kam je bežal, bilo bi najlože po njegovih sokrivcih. Na vsak način je treba naglosti. Po kratkem premišljevanji imam načrt ravnanja pred sabo. Sklenil sem lotiti se te zamotane reči tako-le: Nemudoma pošljem tri najbolj spretne in zvite policijske agente v one tri mesta, kjer so bile trgovske hiše, katere mi je trgovec Ripar naznanil; ti agenti dobe oblast rabiti tudi ondašnje policijske organe pri svojem poslu. Ob enem dam jaz opazovati strogo tu osobstvo Kiparjevo, sam pa se poslužim telegrafa, pošte in železnice , da bi našel sled za/ hudodelnikom in mu zaprl pot, če še ni na morje všel. Ako pa je že na morji, potem je staviti deset proti enemu, da nam je za zmiraj všel. Naj tu kar naprej povem, da sem imel strašno malo upanja, da bi z najumnejšim postapanjem kaj druzega dosegel, kakor k večemu, da dobim sokrivce Spitlerjeve v pest. Kajti kdor ve na tako zvit način prisvojiti si toliko denarja, bo že tudi za to vedel skrbeti, da spravi sebe z denarjem vred na varen kraj, kjer bi pravica težko za nj zvedela. Vkljub temu sem sklenil vse storiti, kar je bilo v moji moči, in spraviti ves policijski aparat na noge. Trije agenti, prevideni s pooblastili in vsem, česar treba, brž odpotujejo; šest zanesljivih in najspretnejših odločim za opazovanje Riparjevega osobstva. Na to se podam v hišo, kjer je Spitler staooval. Tu je vse zaprto in gospodar mi pove, da je „gospod blagajnik", ki je kot samec imel najeti dve sobi, pred tednom na-gloma odpotoval, rekši, da hiti k materi na smrt bolni in da ga pred tednom dni ni treba pričakovati. ,,Ključe — pravi gospodar — je sabo vzel. Do zdaj ga še ni bilo nazaj, a danes ima priti." Zavedajoč se, da je treba tudi tu prikrivati, kar se je zgodilo, malo premišljujem, s kakim vzrokom bi dal odpreti stanovanje hudodelnika. Brž mi šine misel v glavo. „Jaz sem njegov prijatelj" — pravim — „in imam tu telegram od njega, po katerem me prosi, naj odpovem stanovanje in plačam najemščino do konca meseca, njegovo robo pa naj pošljem za njim, ker ga ni volja vrniti se, ampak bo prevzel gospodarstvo po umrli mu materi." ,,Škoda za tako vrlega najemnika! Vselej je točno plačal naprej in tudi za ta mesec je že vse plačano. Toda kar je, je. Ali vam je poslal tudi ključe?" „Po telegrafu to ni mogoče, dragi. Saj boste vi imeli kake druge, ki odpro sobo, sicer bo treba iti po ključarja". „Ne bo treba ! Jaz imam od vseh stanovanj po dvojne ključe, da si najemniki lahko pomagajo, če kateri po naključji svoje zgubi." ,,Tedaj odprite, prosim, in bodite priča, da bomo vae tako sabo vzeli, kakor bomo našli." Gospodar gre po ključe in odpre in jaz vstopim z dvema civilno oblečenima policijskima agentoma. Po sobah je vse lepo pospravljeno, omare in miznice zaklenjene. „Je hišno orodje njegovo?" prašam nazočega gospodarja. „Ne! Le uni dve skrinjici, ki stojite tam v kotu. Vae drugo je moje." ,,Tedaj bo treba vse odpreti, da vzamemo ven, kar je njegovega, in spravimo v skrinjici." Gospodar se malo obotavlja, a ko mu zagotovim, da bom plačal škodo , če se je pri odpiranji po ključarji kaj zgodi, privoli in pošlje po ključarja. Po omarah in mizah ne najdemo druzega, nego nekoliko obnošene obleke, nepopisanega papirja ter časnikov. Vse to zložimo in zvežemo skup in odpravimo z zaklenjenima skrinjama skup v mojo pisarno. Tu dam odpreti tudi skrinji, a v njih je le nekaj knjig in novejše obleke, druzega nič. Temu se nisem posebno čudil, ker sem vedel že naprej, da je hudodelnik voičil vse, kar bi utegnilo le količkaj kazati sled za njim. Vendar ukažem vse to shraniti. (Dal. prih. 86 91 Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob A lds o v ec. Iz globočine morja. (Dalje.) Drugo važno delo mi je zvedeti, kako 30 pisma z nakaznicama do bank prišla Spitlarju v roke. Podam se na pošto in si dam izročiti prijemnice od rekoman-diranih pisem. Ob enem pokličem k sebi pismonošo, da bi mi povedal, komu je pisma izročil. Mož se mi zdi nekako preplašen in ker se v svojih govorih nekako lovi, ga dam natihem opazovati. Toda naj tu že naprej povem, da po njem po dolgi preiskavi ni prišlo nič druzega na dan, ko da je po svoji navadi pustil ta pisma z drugimi vred na trgovčevi mizi in prišel čez kake pol ure nazaj po prijemnico. Ko se je prepričal, da so vse podpisane s trgovčevim imenom, jih je vzel ter na pošti zopet oddal. S temi prijemnicami se podam k trgovcu Kiparju ter mu jih pokažem. Dolgo jih gleda, a slednjič pravi: „Podpis ni moj, a tako dobro je ponarejen, da se komaj dd od mojega pravega razločiti. Brez natančnega preiskovanja bi ga tudi jaz za pravega imel/' Tedaj je bil podpis Kiparjev na prejemnicah ponarejen. To zvedivši se podam v svojo pisarno, vkrenit še, kar se mi je potrebno zdelo. P*o telegrafu sem bil razposlal naročila že na vse strani, tedaj mi je bilo le še po mestu pozvedati po osebah, s katerimi je bil znan, in če mogoče, izprašati, kdaj in na kateri kraj se je odpeljal. Preobširno pa bi bilo popisovati vse, kar sem vkrenil in kaj dosegel z vsem svojim trudom , z vso trumo ljudi, kar sem jih bil na noge spravil. Naj toraj le ob kratkem povem, da sem bil po preteku štirnajstih dni skoro tam, kjer tisti dan, ko je trgovec Kipar prišel mi naznanit hudodelstvo. Le toliko je bilo jasno, da je Spitler skrivaj vzel pisma z nakaznicami, pisma trgovcev, proseča za podaljšanje obroka za plačo, sam pisal in podpisal, posnemajoč podpis dotičnib trgovcev, pisma svojega gospoda, ki so dovolila naprošene obroke, pa sam pridržal. Po vsem tem je bilo skoro gotovo, da je Spitlar delal brez sokrivcev; vsaj so se moji pozve-duhi vsi vrnili, a ne da bi bili zvedeli najmanjšo reč. Tudi poročila iz tistih krajev, kamor sem bil poslal te-legrafična naznanila, niso ničesa odkrila. Še toliko nisem mogel zvedeti za gotovo, na katero stran je Spitler bežal z denarjem. Vse to me je zel6 bodlo, ker sem že par tisočev 92 trgovčevega denarja porabil. Jel sem se trgovca ogibati, ker me je vselej prašal, kako je in kaj, jaz pa sem imel za-nj vedno isti odgovor, da dozdaj se ni prišlo nič izdatnega na dan. K temu je prišla se druga sitnost. Dasiravno je bila preiskava strogo tajna, se je med tem vendar zvedelo, da je Riparjev blagajnik zginil in okradel svojega gospoda za velik znesek. Nasledek tega pa je bil ta, da so trgovske hiše, s katerimi je bil Ri par v kup-čijaki zvezi, druga za drugo jele pritiskati na-nj in priganjati ga k sklepu računa in poravnanju dolgov. To je sicer še vedno premožnega moža spravilo v precejšnje zadrege, in nekega dne, ko mu zopet nisem mogel dati tolažljivega odgovora, mi reče: „Jaz sem že obupal. Spiti er je šel čez morje, kamor vi ne morete za njim. Zato pustimo vso to reč. Tudi sem — tega ne bom tajil — zdaj v denarnih zadregah, zato bi vas prosil za oni denar, kar ga je še ostalo." In res še tisti dan pride po denar, katerega mi je za pospeševanje preiskave izročil. Jaz mu dam vse, kar je še ostalo — nekaj Čez 7000 gld. — in on odide s precej nezadovoljnim obrazom. To me je tem bolj peklo, ker mi je vest rekla, da nisem zamudil ničesar, kar je bilo v moji moči, da bi dobil hudodelnika v pest. Zlasti me je skielo to, kar mi je drugi dan eden mojih skrivnih agentov povedal. Trgovec Ripar je namreč y družbi prijateljev svojih rekel: „Sodnija in pa nič. Cez tri tedne vkljub obilnih stroškov iz mojega žepa ne vem druzega, ko to, kar sem prvi dan vedel, namreč: da sem okraden po svojem bivšem blagajniku. Ce se kdo, ki je bil okraden, zanaša na to, da mu bo policija zvedela za tatu, potem se sme zanesti, da svojega vkradenega blaga ne bo več videl. To je stara skušnja." Te besede so me zelo spekle; a po nekolikem premišljevanji sem moral sam pripoznati, da Ripar je imel kolikor toliko vzroka tako govoriti; le da bi bil krivdo zvrnil na neugodne okoliščine — ker je goljufijo še le čez teden dni naznanil — ne pa sodnijo. Ce človek ob toliko denarja pride, potem mu britkost ne pripusti premišljevati in zbirati besedi, katere v ne-volji z ust spusti. Premislivši to se nekoliko pomirim in vzamem v roko zvezek pisem, da bi jih pregledal, kar vstopi mladi sodnijski praktikant Dolar. Ta mladeneč —to naj povem, predno nadaljujem povest — sin revnih kmetiških stanšev, je z velikim trudom dovršil svoje študije, naredil izvrstne preskušnje in potem vstopil za praktikanta k sodniji. Bil je priden in bistroumen mladeneč, a pri svojih viših nikakor priljubljen, ker ni veroval na biro-kratično nezmotljivost in se je cel6 zvedelo, da je zapisan v več takih društev, katere so njegovi predstojniki pisano gledali. Zato je imel pri sodniji slabe ure, mnogo dela, malo plače in mnogo praktikantov, ki so za njim prišli k sodniji, ga je že bilo preskočilo. Meni se je ta revež smilil, ker sem se večkrat prepričal o njegovi pridnosti in zmožnosti; če bi bilo v moji moči, davno bi bil že dobil stalno službo. Zato sem mu pri neki priložnosti, ko je bil zopet mlajši od njega in ne-sposobnejši pred njim na stalno službo poslan, rekel, da vem, da se mu krivica godi; toda pameten človek se včasih potuhne, kakor hraber pa previden vojak, če vidi, da bi bil pogum brezumen in pogubljiv. „Potuh-nite se zato tudi vi — mu rečem — da kaj postanete." Dolar je tem mojim besedam prikimal pripoznavši, da so mu dobrovoljne. Ta mladeneč, katerega sem jaz res občudoval in miloval, stopi, kakor rečeno, v mojo sobo. To sicer ni bilo samo na sebi nič nenavadnega, ker je imel večkrat pri meni kaj opraviti; al danes je bil njegov obraz tako resen, da ga vprašam, kaj da ga pripelje k meni. „Važen posel me je pripeljal k vam — mi odgo -vori s počasnim glasom; jako važen posel za-me, pa tudi za va3, gospod sodnik/' „Za me? kako da zame?" „Zato, ker imate ravno v rokah preiskavo zoper Spitlarja." „Kako? Ste li vi prišli na kak sled?" „Predno na to odgovorim — zavrne mladaneč — dovolite, da vam svoj namen malo natančneje razložim." (Dalje prihodnjič.) 99 Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob Al^Šovec. Iz globoeine morja. (Dalje.) Resnobnost mladenča me stori radovednega. Zato mu pokažem stol pri mizi in ko sedeva, prične: „Naj-prej prosim dovoljenja, da s svojo povestjo nekoliko v preteklost sežem." Jaz prikimam in potem mi bolj obširno pripoveduje to, kar jaz tu v kratkih besedah podam: Dolar je bil sin še dokaj premožnih starisev, ki so mu pa potem, ko so po nesreči prišli ob vae premoženje, pomrli, zapustivsi mu še toliko, da je komaj komaj dovršil svoje študije. Kot praktikant je imel toliko plače, da ni glada umrl, zati si je moral iskati postranskega zaslužka s podučevanjem v francoščini in angleščini ; oba jezika je dobro znal, zlasti francoski mu je bil gladak. V tem jeziku je podučeval tudi Emo, hči tr- 100 govca Kiparja. Ta poduk, da-ai za goapico Etno jako ugoden, ker se je francoščine dobro naučila, pa je bil nesreča za obojna srca; kmalu sta nevede in morda tudi nehote zapazila, da se ljubita in da ne moreta biti drug brez druzega. Srečne so jim bile ure in da bi poduk dalje trajal, delala je gospica nalašč napake v besedi in pisanji. Tako bi bil poduk morda se dolgo trajal, a prišel je izdajalec v podobi blagajnika Spit-le rja, ki je nekega večera med vrati zapazil njuno skrivnost in jo škodoželjno očetu razodel, maščevati se hoteč zarad tega, ker je sam po Emini roki stregel, a ona ga je zaničljivo odpodila. Tako je bilo ljubezni konec, nit med njima popolnoma pretrgana, ker so sta-riši na hčer skonca ostro pazili, pozneje pa jo celo poslali k žlahti daleč proč. Vkljub temu si je bil Dolar svest, da njena ljubezen do njega ne bo nikdar vgas-nila. Al upanja ni bilo nobenega, da bi bila kdaj njegova, kajti oče njen, kateremu je rekel, da ima najboljše namene ž njo, ga je osorno odpodil rekoč: »Nameni so prazna reč; kedar boste sodnijski svetnik, ali pa, če to ne, kedar boste imeli 300.000 gold. premoženja, takrat se zopet oglasite, morda se zmeniva. Dokler pa tega nimate, ne pridite niti dekletu, niti meni pred oči." ,,Hm! to je zadosti odločno" — spregovorim jaz, ko v svoji povesti nekoliko preneha. ,,Milujem vas. Toda mlada srca se hitro vnamejo, a tudi hitro ohladd. Najbolje, da skušate si jo izbiti iz glave. Kar ni človeku dano, tega naj ne doseza. Tolažite se s tem, da je maogo mladenoev v enakih okoliščinah." ,,Ne" — spregovori odločno — ,,le ž njo mi je živeti , sicer ne maram za življenje. In da ne bi imel nobenega upanja, da si jo bom od oaode priboril, menite, da bi nosil to življenja pezo , da bi stal danes tu pred vami?" „Vi ste res nesrečen človek —" „Nisem" — mi prestriže naglo besedo — »nisem ne! Poglejte to le!" Pri teh besedah izleče iz žepa zelo povaljan debel papir in ko ga razvije in na mizi razprostre, vidim, da je zemljevid Afrike, Amerike in Evrope. Ce sem že prej malo sumičil, da je mladeneč zel6 prenapet, se mi zdaj skoro za gotovo zdi, da se mu v glavi meša. Zato vprem va-nj svoje oči in prašam , da bi se prepričal , kako je ž njim: ,,Kaj je s tem zemljevidom? V kaki zvezi je s tem, kar ste mi do zdaj povedali?" „Vidite to rudečo črto na zemljevidu? Le glejte! Tu v P. se prične, od tod gre čez L. po železnični črti. Tu preskoči po poštni poti na železnično črto v F. in od tod je rudeča črta vrh železnične črte potegnjena do mesta H., do morja." Jaz grem z očmi za njegovim prstom in vidim res vse, kar mi pokaže; vendar mi je vse še nerazumljivo, zato ga zopet nekako nezaupno pogledam, rekoč: „Dobro! To vidim, al kaj dalje?" „Idite za mojim prstom z očmi dalje. Tu od H. vidite rudečo črto čez morje do New-Yorka v Ameriki; druga črta drži do VeraCruz; tretja tu do otoka Kube. Dalje vidite črto od New-Yorka in od Vera Cruze do S. Francesco v južni Ameriki, kamor je potegnjena tudi tretja črta od otoka Kube. Tu v S. Francesco vidite debelo piko in okoli nje krog. Od tod drži tanka višnjeva črta nazaj čez morje do Francoskega, druga do Spanjskega. Mesta Pariz, Madrid in Lyon so zopet obkrožena z rudečo črto." „Vse to vidim, ali kaj pomeni? Čemu mi kažete?" „Morda boste jeli umeti, če vam povem, da sem ta zemljevid našel jaz na stopnicah v Kiparjevi hiši ravno ko mi je gospodar tako osorno vrata pokazal. Kratko pred mano je šel po istih stopnicah Spitler" — konča Dolar in me pomenljivo pogleda. Pri teh besedah se tudi meni v možganih zabliska. „Tu je na ta način narisana pot, zato vidite tudi vštric črt številke, katere gotovo nic druzsga ne naznanjajo, kakor čas, v katerem se da navadao priti od tega do tega kraja." Po tem pojasnilu pogledam tudi jaz bolj natanko zemljevid in črte na njem. Kmalu sva oba ene misli, in po številkah nad črtami preračuniva, da mora hudo-delnik zdaj biti že blizo New Yorka, Vera-Cruza ali na otoku Kubi, kamor je šla s Hamburga tisti dan, ko je on tje došel, prva ladija. Tedaj nama je edino le izvedeti , po katerem potu je odrinila v istem času v Hamburgu prva ladija v Ameriko, kar izvedeti se meni tako težko ne zdi. Dolar odmaje z glavo. „Cemu?" — pravi — „saj je razvidno, da se vse črte snidejo v S. Francesco! Tje bo tedaj na vsak način bežal po tej ali drugi poti. Najbrže se misli tu naseliti, zato je obdano mesto z rudečim kolesom. Le Če bi mu tu ne bilo všeč ali Čez nekaj časa, ko bi tudi v Evropi bil že zopet varen, bi se preselil na Francosko ali Spanjsko ter naselil se ob Parizu , Lyonu ali Madridu. To sklepam z višnjevih črt, ki tje s S. Francesco drž6." Občudovaje to bistroumnost mladenčevo pritrdim vsem, kar mi pove. Vendar pa ugovarjam : „Res je skoro gotovo, da si je Spitler tu narisal pot, po kateri je mislil pobegniti. Ali pa zdaj, ko je zapazil, daje ta zemljevid zgubil, ni premenil svojega načrta ter bežal po drugih potih in morda cel6 v čisto druge kraje?" „Tega ne verjamem", odgovori odločno; „ta zemljevid mu je služil takrat, ko si je poj; izbiral in določeval; zdaj jo ima tako že v glavi. Čemu mu zemljevid, posebno tako povaljan, kasor je ta? Tudi ne vem, da bi ga bil pogrešil, ker je bilo čez dva meseca pred begom, kar sem ga jaz našel in kot malovreden papir doma, ko sem videl, kaj je, v kot vrgel. Včeraj ga zopet zapazim in mislim tje vreči, kar bi bil tudi storil, ko ne bi bil zagledal teb dvojnih črt na njem. Ti črti ste me napotili do premišljevanja, čegar sai je to, kar sem vam tu razložil". „Ta povaljani papirje važen dokument", pravim jaz po kratkem premišljevanji, ,,al kaj pomaga! Hu-dodelnik je unkraj morja, predaleč za roko naše sod-nije. Kdo bi šel za njim, kdo trpel stroške tega potovanja! Denar, kar mi ga je okradeni trgovec izročil za stroške preiskave, sem mu nazaj dal, in zdaj si ne upam priti z novo prjšojo in tudi nočem. Iz sodnijske kaše bi se pa za tak namen, pri katerem je konečai vspeh še jako dvomljiv, dovolila jako majhna svota." (Dalje prihodnjič.) Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob A14 š o v e c. Iz globočine morja. (Dalje.) ,,Gospod svetovalec", prične na to Dolar resnobno in slovesno — „vse to sem tudi jaz premislil, tedaj iz vaših ust nisem pričakoval drugačnega odgovora. Zato mi pa vaše pojasnilo nikakor ne omaja trdnega sklepa". , Kakega sklepa?" vprašam jaz zavzet. ,,Iti za hudodelnikom in ga prignati z vkradenim denarjem vred, kar ga bo še imel, nazaj." „Vi še upate kaj tacega?" se jaz še bolj čudim. „Upam in nadjam se, da se mi bo to tudi posrečilo", odgovori z odločno resnobnostjo. „K vam sem prišel prosit le potrebnih pooblastil. s katerimi se mi bo pri vnanjih uradih mogoče skazati, kaj sem in če bo treba kake sodnijske ali policijske pomoči, da jo bom lahko dobil. Druzega ne prosim nič." „Druzega nič?' rečem jaz čedalje bolj strmeč. „Pre mislite, pot je dolga in draga." Zadnjo besedo posebno povdarim. ,,Vi menite, da me bo stalo veliko denarja", reče smehljaje se, „in mislite: kje ga bom jaz, ubog prak-tikant, vzel!" „Skoro mislim tako". „Toda s tem sem, hvala Bogu, preskrbljen. Tu pri sebi imam nekaj čez 2000 gold. Res je to vse moje zadnje premoženje, ker se mi je posrečilo iztirjati nek po očetu mi zapuščeni dol^r. Ta znesek so oče že zbrisali, ker niso imeli nobenih dokazov v rokah; dolžno pismo se je bilo namreč zgubilo. Jaz pa sem ga po sreči našel in tako sem iztirjal dolg z lOletnimi obresti vred." ,,Ali ne ravnate neprevidno, da mislite ta po sreči dobljeni denar, čegar ste gotovo zel6 potrebni, zastaviti za reč, katera vam utegne najbrže spodleteti?" ,,Gospod svetovalec, razložil sem vam svoje razmere, razodel svoje nade. Ema je moj cilj in konec, 107 če se mi posreči s pomočjo teh 2000 gold. pridobiti jo, jih s veseljem žrtvujem; če jih pa zastonj žrtvujem, no, potem sem tam, kjer zdaj, in bi tudi ne maral za-nje. Le na ta način si morem Emo priboriti, s svojo službo ne, to sem že spoznal, kajti predno bi jaz postal sod-nijsk svetovalec, star bi bil vsaj že 60 \et.u Občudovajoč to odločnost mu po kratkem razgovoru o nekaterih drugih potrebnih drobnostih obljubim preskrbeti mu, česar potrebuje, posebno pa odpust za nedoločen čas, da bi, če bi se vrnil brez Spit-lerja in vkradenega denarja, lahko zopet pri nas nastopil službo. „Tega mi ni treba" — mi odgovori odločno — „vrnil se bom ž njim ali pa — nikoli." Izrekši to odide. Drugi dan ima vsa pisma v rokah, katera bi mu utegnila služiti pri njegovem namenu, in odrine, pustivši mi pismo za Emo s prošnjo, naj bi jaz skusil ga spraviti jej v roke, kar sem mu z veseljem obljubil, občudovajoč njegov pogum in moč njegove ljubezni do Eme in zato mu prav s srca želeč, da biv srečno dosegel svoj cilj. Čez nekaj časa se mi je res posrečilo izročiti go-spici Emi ono pismo. Imel sem pri Kiparju nekaj opraviti, al ker je bil ravno po kratkem poslu z doma šel, me prosi hčerka (memo rečeno res krasna deklica), naj malo potrpim, in ostane pri meni v sobi, izgovarjajo se, da mati še ni popolnoma napravljena. To mi je bila najlepša prilika oddati ji pismice, katero sem bil, nadjaje se take prilike, sabo vzel. Prebere ga, postane bleda in omahne, a z vso močjo se premagujoč me pogleda v obraz in reče: „Vam je znano, kar je v tem pismu?" „Ne! Oddam ga, kakor sem ga prejel od gospoda Dolarja." Zopet nekoliko omahuje, pogleda pismo vnovič in iz prs ji izbuhnejo besede: „Revež! Meni se žrtvuje!" Al brž, ko da bi se bala, da je izdala kako skrivnost, me zopet plašno pogleda in reče: ,,Vi ne veste — vam smem že vse zaupati — —" „Vse, vse vem, gospica" — hitim ji jaz z besedo na pomoč, ko vidim, da je deviško čutje njeno v zadregi; „on sam mi je vse razodel, izvzemši to, kar je v pismu, predno je odšel v Ameriko po vas, gospica! Kajti le goreča in strastna ljubezen do vas ga je napotila tje." Potem ji razložim vse, kar sem vedel, ona pa mi pokaže pismo, čegar konec je bil: „Cakaj me dve leti, če me ljubiš. Po tem času pa, če me ne bo, daruj mi solzico, kajti potem me ne bo več na svetu! Vendar ne žaluj, ampak upaj — upaj !" Ta hip zašumi v bližnji sobi ženska obleka , gospica skrije pismo in mati vstopi brž po tem: gospica pa odide pogledavši me milo, kakor da bi hotela prositi, da naj molčim. Ubogo dete! Molčal sem, a kedar sem po naključji kje naletel na njo, me je iskalo njeno oko , da bi iz njega bralo, kaj in kako. A jaz ji nisem mogel nič povedati, ko to, da nimam še nobenega, tedaj tudi ne slabega poročila od njega. — — (Dalje prihodnjič.) 156 Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob Alčšovec. Iz globočine morja. (Dalje.) Razume se, da sem to pismo hipoma prebral. Ker se mi je pa zdelo nevarno, pokazati ga brž Dolarja, 157 ki je še nepremakljivo zrl v vrata Kiparjeve hiše, mu rečem, naj gre z mano, ker se mi zdi, kje bi utegnila biti Ema. Res gre z mano. Po poti ga po ovinkih pripravljam na to, da bi se utegnila ji kaka nesreča pripetiti. Pri prvih besedah pa že obstoji, se obrne va-me in reče z neko divjo odločnostjo: „Gospod! Vi ravnate z mano, kakor zdravnik z bolnikom, ki nima druzega pričakovati ko smrt. Lepo in hvala vam! Al jaz sem že mnogo strašnega prestal, zd-me se vam ni treba bati. Zato pripoznajte brez ovinkov: To, o čemur vi pravite, da se utegne meni pripetiti , se je že pripetilo. Vi ste prej brali pismo--------H „Tu je pismo, berite!" pravim jaz aprevidivši, da se ne dd dalje skrivati, kar je, in- mu podam pismo. V trenutku ga prebere, obraz mu postane jeklen in mirno mi reče: „To pismo naj bo moje, ker mi je porok njene neugasljive ljubezni. — Zdaj pa idiva, gospod svetovalec, da vam poročam o svojem potovanji, kolikor vam to iz sicer natančnega poročila mojega ne bo jasno. To naj bo še zadnje delo moje, potem — že vem, kaj je tudi meni storiti". jjNesrečnež" — ga ustavim jaz strmeč — >>kaj mislite! Ste li že gotovi, da je mrtva? Jaz mislim in se nadjam, da dozdaj ni še izpeljala svojega sklepa. Dokler ni natančnega, neovržljivega dokaza o njeni smrti, je moja in vaša dolžnost iti za njo in napeti vse moči, da jo rešiva, če še mogoče. Zato tečeva, kolikor moreva, jaz navzgor, vi navzdol ob vodi. Hitiva brez zamude. Tu se zopet snideva ali pa na mojem domu. Zdaj velja! Hitiva in upajva, da ni še prepozno." Obupni mladeneč, kateremu se je pri mojih besedah zopet zabliskala iskrica nade po obrazu, mi stisne roko in se spusti v tek, ker sva imela le še par korakov do vode tekoče skoz mesto. Jaz pa, nezaupajoč vse naglosti svojih nog in ker mi je biio vendar vse ležeče nad tem, da se zabrani nesrečni namen revice, naznanim vsakemu policaju, na katerega naletim, ob kratkem, kaj se je zgodilo ali se ima zgoditi, in vsi ti se razkrope na vse kraje ob vodi. Sam pa hitim, kar se da, čez most in ob vodi navzgor, dva policaja na isti strani navzdol, dva pa na nasprotni navzgor, tako da sta oba brega naša. Trdno upajoč, da ji bomo ubranili skočiti v vodo, če še ni skočila, tečem ob bregu navzgor, kar me noge nes6. Ne bom popisoval obširno, kako so vsi iskali in iskali in da sem slednjič vrnivši se vtrujen in spehan v policijski stražnici zvedel, da je bilo vse iskanje za-stoDJ; nihče ni nič zapazil, tudi od ljudi, katere so spraševali, ni nihče nič zvedel. Tedaj je morala revica prej v vodo skočiti in pismo njeno bilo je resnično. Pozno ponoči vrne se tudi Dolar, tako, kakor mi; njegova zadnja nada je bila oprta na-me. Molčč posluša moje sporočilo, potem odide obljubivši mi, da bo drugo jutro prišel dopolnit svoje pismeno poročilo o lovu goljufa Spitlerja. Vsak človek si bo mislil, da mi po dogodbah preteklega dne ne bi bil hotel zaspanec v oči, če bi tudi ne bil videl debelega po Dolarju mi izročenega paketa spisov na mizi. Kdo se bo tedaj čudil, da sem se ga lotil in ga jel prebirati. Bil je tako mikaven, da vso noč nisem zatisnii oči, marveč bral tako dolgo, da sem vse prebral ravno, ko je dan mi pogledal skoz okna. Tu podam kratek posnetek vseh Dolarjevih spisov. Dolar je dobro vedel, da Spitler ne bo nesel v Ameriko Evropskega denarja — vsaj vsega ne, marveč da ga bo zameni! ali za nakaznice do kakega trgovca v New-Yorku ali pa v S. Francesco, in da bo to gotovo storil na tistem kraju, kjer bo šel na ladijo, ker se mu vsled zvito izpeljane goljufije ni bilo bati, da bi se hu- dodelstvo njegovo tako naglo zvedelo ter da bi se sledila za njim. V Hamburgu je mislil iti na morje, tedaj je gotovo tudi tam kje denar zamenjal. Zato se Dolar pelje naravnost v Hamburg, kjer že drugi dan zve, da je pred par tedni nekdo v treh dneh v denarnih bankah zamenil blizo 100.000 gold. za amerikanske dolarje, za 200.000 gold. pa kupil nakaznic do bankirjev v S. Francesco. Imena teh bankirjev si je Dolar zapisal. Dva dni je moral potem čakati, da se je odpeljala la-dija proti Kubi; naravnost v S. Francesco pa tisti čas ni bila nobena namenjena, zato ni šlo drugače, ko da se pelje do Kube in skuša od tod priti do S. Francesco. Predno se odpelje, spremeni svoj obraz kolikor mogoče, da bi ga Spitler, če bi na Kubi že nanj naletel, ne spozaal, — in govori le francoski in angleški. Brado si da rasti, vrh tega maže obraz z neko razjedno ru-javkasto vodo, ki se prime kože, da postane rujavkasta ali ogorela, na nos si pritisne bunčico in natakne zelenkasta očala, vrh tega si obveže še vrat, kakor da bi imel na njem kako oteklino. Tak se pelje proti Kubi, kamor čez tri tedne srečno dospe. V St. Jago popra-šuje po ladijab, katere in če so katere prišle v kratkem iz Vera Cruza ali New-Yorka, ravno tako, če je že katera odpeljala se proti S. Fraocesco. Pa kar tu zvč, je zelo zmedeno; še pri luknem uradu, kjer se vpisujejo prišle in odšle ladije in kjer je pokazal svojo pooblast-nico, mu niso^šli nič kaj na roko. Eden uradnikov je cel6 rekel: ,,Ce kdo prinese z Evrope k nam denarja, dobro! Drugače bi bilo, ko bi na enak način ušel z našim denarjem v Evropo". Tako Dolar ni mogel zvedeti druzega, ko da ste se pred kratkem dve ladiji, pa-robrod in trgovska barka, odpeljali proti jugu, morda proti S. Fraocesco ali pa drugam. Tedaj se mu ni bilo muditi, ampak odpelje se s prvim parobrodom, namenjenem do S. Francesco. Na morji jih vjame vihar in jim nagaja, tako da so še le v pet tednih z zel6 pokvarjeno ladijo prijadrali do mesta. Brž ko stopi, vsled hude vožnje zel6 bolehen, na suho, poda se k mestni policiji, da bi se tam legitimiral in prosil pomoči, ako je bo treba. A tu mu niso verjeli, in malo je manjkalo, da ga niso zaprli; vzeli pa so mu vsa pisma in mu jih dali nazaj še le, ko se je oglasil pri nemškem poslancu, kateri jih je potem nazaj tirjal in zahteval policijske pomoči za Dolarja, če mu je bo treba. Policija in sodnija ste to pomoč res obljubili, ali koliko je bila ta obljuba vredna, pokazalo se je pozneje. (Dal. prih.) 172 Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob Alčšovec. Iz globočine morja. (Dalje.) Po teh sitnostih poišče Dolar one bankirje, do katerih je imel Spitler denarne nakaznice v Hamburgu. Ne eden ni hotel o tem nič vedeti, vsak pa je trdil, da dozdaj ni bilo nikogar z enakimi nakaznicami po denar in da tako veliki zneski v tem času sploh niso bili izplačani. ,,Ce je to res — in zakaj ne bi bilo?" — si misli Dolar — „potem Spitlerja še ni bilo sem, mora biti še le na poti. Zdaj mi ne bo ušel." Najame si tedaj stanovanje blizo lake in kedar se bliža kaka la-dija > jo gr® čakat k morju kolikor mogoče med prve čakalce, katerih je bilo vselej veliko. Tako hodi in hodi, več bark prijadra iz različnih krajev, tudi s severa, on ogleduje in pazi na vse popotnike, katerih stopi vselej več ali manj na suho, ali ne enega ni, ki bi bil Spitlerju količkaj podoben. Bankirji, pri katerih se vrh tega večkrat glasi, vsi še vedno trdijo, da ni bilo nikogar po denar z omenjenimi nakaznicami. Tako čakajočemu preteko trije meseci, o Spitlerji ni še duha ne sluha. Kiavern in pobitega duha, pa tudi nekoliko bolebnega telesa — ker Evropejcem južni in jako sparjeni zrak tega mesta ne vgaja, se sprehaja nekega dne ob bregovji zunaj mesta in ker je vročina se pod drevjem neprenesljiva, malo postoji ter si brise čelo. Ko se pri tem malo nazaj ozre, vidi dva evro-pejsko oblečena človeka na videz v živahnem pogovoru iti za sabo. Da bi ju ne motil, grč v stran tako, da ga zakriva grmovje. Ni ga volja sicer paziti na njun pogovor, ki je bil jako glasen, a vdari mu na uho glas in sicer v nemškem jeziku, glas, katerega dobro pozna, čegar lastnika išče, — glas Spitlerja. „Tu lahko malo postojiva" — spregovori isti hip drugi globočji glas v manj gladki nemščini — »kajti vrag me vzemi, vi hitite, kakor da bi za nama gorelo, goapod Schmid. Strela, če se vročine ne bom stopil!" „Se pač vidi, gospod Bernard" — odgovori meni dobro znani glas — „da hoje niste navajeni. Vendar, če malo postojiva ali se tu ob drevesa nasloniva , ker klopi tu ni, kakor pri nas v — v Manheimu po sprehajališčih, bo tudi meni všeč, kajti to solnce je vroče ko razbeljeno jeklo. Ce je vse leto tako, potem grem pač rajše v Evropo nazaj, ko da bi kupil vase posestvo, katero vrh tega še tako drago držite. 100.000 pesos — premislite!" „Ni predrago, verjemite!" Potem začne „Bernard", kakor ga je tovariš imenoval, na dolgo in široko razkladati prednosti svojega posestva, Dolar pa steguje vrat, da bi čez grmovje ali med grmovjem videl obraz ooega, katerega je Bernard „Schmida" imenoval. Ker so bile besede zel6 glasne, se je mogel še bolj približati in ko zagleda obraz „Schmida", je gotov, da je to Spitler, čeravno po glasu o tem že prej ni več dvomil. Tedaj je Spitler tu, že davno tu, kajti z ladijami, kar jih je prijadralo vpričo Dolarja, se ni mogel pripeljati, ker bi se mu nikakor ne bil mogel memo paznih oči zmuzniti. To je zastavica , katere pa Dolar nima časa ugibati, kajti ravno odgovori „Schmid" na vso hvalo Bernardovo: „Vse ta utegne biti, kakor vi pravite. A mene tu ne veseli dalje bivati, kraj je nezdrav. Pa je še nekaj druzega , kar me žene od tod. Od policije sem dobil namreč naznanilo, da je sem prišel nek — norec, ki nekoga išče, kateremu bi utegnil jaz podoben biti, in da, če mi ta norec kaj stori, policija ne bo odgovorna za me. Norci — to veste — so nevarni, zato bi se mu rad umaknil." „Ali ga poznate?" „Ravno to je, kar me skrbi, ne poznam ga, sicer bi ga že vedel na stran spraviti. Saj imate tu ljudi, ki za denar ved6, kje tiči človeku srce !" „0, ne manjka se jih in še dragi niso. Za par pesos, pa zgine tisti, ki je komu na poti, da se jim le prej pokaže." ,,Bankirji, pri katerih sem zameni! nakaznice in ki so zaslužili pri njih lep denar, so mi obljubili pokazati 173 ga ali vsaj natančno popisati. Pa dozdaj so mi le to liko vedeli povedati, da nosi zelene očali in je kak Francoz ali Anglež. Kedar zdaj pride, ga bo bankir skušal pridržati, med tem pa bo v stranskem oddelku pripravljen fotograf njegov obraz fotografiral." „Haba! Po fotografični sliki ga bode dotični pomočnik že spoznal. Toda, gospod Schmid, idiva. Zdaj imam že zopet toliko sape, da lahko greva nazaj. Potoma se lahko še kaj pogovoriva." Lahko si vsak misli , kako je bilo po tem pogovoru Dolarju pri srcu. On čaka in čaka Spitlerja, med tem pa je pod imenom „Schmid" že davno, gotovo že pred njim, prišel v S. Francesco. Zdaj bi bil — se ve