vetdesetili let do leta 2009. Zbornik poskuša podati enotno predstavitev, vendar zaradi različnosti članic ter organizacije in dela povsod to ni bilo možno. Posamezni prispevki obravnavajo področja, skupna vsem članicam, torej zgodovino in organizacijski razvoj, kadre, študijske programe, pedagoško in raziskovalno delo, mednarodno dejavnost, računalništvo in informatiko, založniško in publicistično dejavnost, prostorske razmere, pa tudi značilnosti posameznih fakultet. V jubilejnem zborniku sta predstavljeni tudi dve pridruženi članici: Narodna in univerzitetna knjižnica ter Centrakia tehniška knjižnica. Obe sta svoj status pridobili leta 2003. Narodna in univerzitetna knjižnica je bila v sestavu ljubljanske Univerze od ustanovitve do srede šestdesetih let (takrat je postala samostojen zavod), Centralno tehniško knjižnico pa je kot univerzitetno knjižnico za področje tehnike in naravoslovja ljubljanska Univerza ustanovila leta 1949.
Nekatere članice (Fakulteta za šport in Medicinska fakulteta) so pisanje prispevkov zaupale posameznikom, ki se profesionalno ukvarjajo s preteklostjo stroke (Tomaž Pavlin, Zvonka Zupanič Slavec), druge so predstavili posamezniki ah skupine avtorjev — sodelavcev fakultet (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu, Fakulteta za strojništvo, Pravna fakulteta, Teološka fakulteta), večina fakultet, predvsem tiste, ki imajo bolj razvejeno organizacijsko strukturo, pa se je odločila za besedila, ki jih sestavljajo krajši prispevki posameznih avtorjev, večinoma predstojnikov organizacijskih enot na fakultetah.
Knjiga je bogato ilustrirana s slikami iz življenja in dela na Univerzi. Poglavje o dejavnosti rektorata predstavljajo fotografije iz zbirk fototeke Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze, predstavitve fakultet pa spremljajo novejše fotografije, ki jih je umetniški fotograf Dušan Jež posnel spomladi leta 2009. Ob pripravljanju zbornika je tako nastala obsežna fotografska zbirka, objavljen pa je le izbor fotografij. S fotografijo so predstavljeni vodstvo vsake fakultete, utrinki iz študijskega procesa in fakultetna poslopja.
Jubilejni zbornik ob devetdesedetnici ljubljanske Univerze končujejo seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani od leta 1994 ter seznam njenih rektorjev, prorektorjev in dekanov v obdobju po letu 1994, imensko in krajevno kazalo ter seznam objavljenih fotografij in slik. Avtorji prispevkov ah njihovih delov so navedeni v kazalu avtorjev. Publikacijo je oblikovalo podjetje Rogač RAW, d.o.o. Ljubljana.
Tatjana Dekleva
Ljubljanska univerza in njeni profesorji: 19191960 : fotografski zbornik, IV. del (ur. Jože Ci-perle). Ljubljana : Univerza, 2010, 278 strani
Zgodovinski arhiv in muzej Univerze ima med svojimi prednostnimi nalogami tudi zbiranje fotografskega gradiva, ki je vezano na Univerzo, spremlja njene dogodke in je del njene zgodovine. Rezultat dela na tem področju so izdaje štirih fotografskih zbornikov, ki v svojem časovnem okviru večinoma s fotografijami orisujejo univerzitetno preteklost. Prva dva je ljubljanska Univerza izdala že ob koncu osemdesetih let oz. devetdesetih let prejšnjega stoletja in posegata v obdobje 1919-1941 in 1941-1945. Po daljšem premoru je leta 2007 izšel tretji del fotografskega zbornika, fotozbomik z naslovom Ljubljanska Univerza in njeni študenti 1945—1960, ki je nadaljeval časovno kontinuiteto prvih dveh in v glavnih okvirih sledil vsebinski zasnovi. Toda vsi dotedanji zborniki niso sistematično predstavili profesorskega osebja. Nova publikacija, ki je bila javno predstavljena lani ob tednu Univerze v začetku meseca decembra, pa je prvič v besedi in sliki orisala redne, izredne profesorje in docente fakultet ter tudi pogodbeno zaposlene ruske begunce, ki so tudi učili na ljubljanski Univerzi. Največ jih je bilo na Tehniški fakulteti.
Vsebinsko je fotografski zbornik prilagojen takratni strukturi ljubljanske Univerze. Razvrstitev fakultet, na katerih so učili predstavljeni profesorji se
Ljubljanska univerza in njeni profesorji
1919-1960
Fotografski zbornik, IV. del
začenja s Filozofsko fakulteto (1919-1954, 19571960) — do leta 1949 je združevala prkodoslovno-ma-tematične in humanistične stroke — sledita Prirodo-slovno-matematična fakulteta (1950—1954) in Ptiro-doslovno-matematično-filozofska fakulteta (1954— 1957). Tehnične smeri študija so v okviru Tehniške fakultete (1919-1950, 1954-1957), Tehniške visoke šole (1950—1954), Fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo (1957-1960), Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (1957—1960), Fakultete za elektrotehniko in strojništvo (1957— 1960) ter Naravoslovne fakultete (1957-1960). Pravna fakulteta (1919-1954, 1957-1960) in Ekonomska fakulteta (1946-1954, 1957-1960) sta združeni v Pravno-ekonomski fakulteti (1954—1957). Biotehniške vede je imela Agronomska fakulteta, ki se je s pripojitvijo oddelkov preimenovala v Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. Medicino so razen v obdobju (1950-1954), ko je obstajala Medicinska visoka šola, predavali na Medicinski fakulteti, ki se je v letih 1957-1960 imenovala Fakulteta za splošno medicino in stomatologijo. Teologija je predstavljena v okviru obdobja, ko je bila članica Univerze (1919-1949).
Profesorji fakultet so razvrščeni kronološko v okviru vsake predstavljene fakultete, zato so nekateri omenjeni večkrat, z različnimi nazivi, ker so zaradi reorganizacij škili sprememb napredovali na različnih fakultetah. Ob fotografiji profesorja so navedeni osnovni podatki: ime in priimek, službeni naziv, stroka, za katero je bil imenovan v naziv, in letnica izvolitve v naziv. Popis profesorjev je izdelan po seznamih predavanj in se zaključuje s študijskim letom 1959/60 ter je usklajen in preverjen s podatki iz personakiili map profesorjev in bibkografij univerzitetnih profesorjev in njihovih sodelavcev, v katerih je opisano njihovo raziskovalno delo in navedeni nazivi, ki so jih pridobili.
Fotografije profesorjev so bile delno najdene v personakiili mapah Zgodovinskega arhiva ki muzeja Univerze, preostalo slikovno gradivo pa so prispevale članice ljubljanske Univerze, razkčne ustanove po Sloveniji, pa tudi zunaj njenih meja ki posamezniki. Njihova imena so navedena na koncu knjige ob slikovnem gradivu ki v poglavju Viri slikovnega gradiva. Fotografij nekaterih profesorjev ni bilo mogoče najti, ker so bik le krajši čas na Univerzi ak pa so njihove fotografije zaradi časovne oddaljenosti slabše kvaktete.
Na koncu knjige je poleg kazala osebnih knen ki kazak pojmov, krajevnih ki stvarnih knen dodan tudi seznam uporabljenih virov.
Knjigo v nakladi 300 izvodov je izdala Univerza v Ljubljani, uredil jo je vodja Zgodovinskega arhiva ki muzeja Univerze dr. Jože Ciperle, fotografije pa je zbrala ki spremna besedila napisala avtorica Tea An-žur.
Omenjeni fotozbornik hrani pomemben del zgodovine ljubljanske Univerze, ki so jo krojili tudi njeni profesorji kot ugledni raziskovalci, strokovnjaki ki pedagogi. Ta publikacije predstavlja najobsežnejšo zbkko fotografij profesorjev doslej, ostala pa bo tudi prihodnjim generacijam. Tako si bodo lahko lažje oblikovali lastno predstavo o preteklosti Univerze ki ljudeh, ki so jo tudi oblikovah
Tea Arthur
Emica Ogrizek: Tiskovne zadeve državnega tožilstva Maribor 1898-1941. Maribor : Pokrajinski arhiv, 2010 (Inventarji 19), 227 strani
Arhivska svetovalka Emica Ogrizek je že leta 2002 pripravila razstavo, s katero je javnosti predstavila gradivo fonda Državno tožilstvo v Mariboru. Tokrat pa se je odločila izdati dekli inventar tega fonda, tj. enega izmed 123 fondov s področja pravosodja, ki jili hrani Pokrajkiski arhiv Maribor. Predmet inventarja so tiskovne zadeve mariborskega državnega tožilstva (zanj je bil v uporabi tudi naziv državno pravdništvo), ki sicer v letih od 1898, ko je bilo ustanovljeno, do 1941. Gre torej za obdobje dveh razkčnili pravosodnih sistemov — avstrijskega ki jugoslovanskega.
Inventarji
I
- Emica Ogrizek
Tiskovine
državnega tožilstva Maribor 1898 - 1941