3H konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ ’~U4" LETO XXXV. induplati jarše FEBRUAR 1987 SPREMEMBE V NAŠI UREDITVI REŠEVANJA STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV V decembru 1985 so bile sprejete spremembe in dopolnitve takrat veljavnega samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev Induplati Jarše, s katerimi je bil natančneje urejen postopek za razdeljevanje posojil ter sestava, volitve in pristojnosti skupne stanovanjske komisije. Ob pregledovanju vlog za stanovanjska posojila, opravljanju ogledov stanovanjskih razmer prosilcev ter pripravi prednostnih list za pridobitev stanovanjskih posojil v preteklem letu pa je skupna stanovanjska komisija ugotovila, da bi bilo potrebno popraviti tudi nekatere osnove in merila za točkovanje stanovanjskih razmer in drugih kriterijev za pridobitev posojila. Pri sedanji razporeditvi točk je bila visoko ovrednotena delovna doba in zahtevnost del oz. nalog, tako da so delavci z daljšo delovno dobo in pri opravljanju zahtevnejših del oz. nalog dobili po teh kriterijih več točk kot za stanovanjske razmere. Najbolj nerealna razmerja v točkovanju prosilcev za posojila so nastajala pri prosilcih za adaptacije. V glavnem so to lastniki stanovanj oz. stanovanjskih hiš z zadostno površino in večinoma urejenimi instalacijami in drugimi osnovnimi stanovanjskimi pogoji. Tako so pri točkovanju prevladali kriteriji delovne dobe, zahtevnosti del oz. nalog ter socialni položaj delavca in njegove družine; stanovanjske razmere in potrebnost popravil pa so bili drugotnega pomena. Iz teh razlogov je stanovanjska komisija tudi predlagala, naj se po prednostnih listah iz leta 1986 ne razdeljujejo posojila za adaptacije in naj se stanovanjski sporazum ustrezno popravi. Osnutek sprememb in dopolnitev navedenega sporazuma, ki je v javni razpravi, predvideva naslednje novosti. Število točk glede na zahtevnost del oz. nalog, ki jih delavec opravlja, se zmanjšuje od prejšnjega razpona 20 do 100 točk na razpon 10 do 55 točk. Število točk na izpolnjeno leto delovne dobe se zmanjšuje s 15 na 5 točk. Pripravljeni so novi kriteriji za točkovanje adaptacij. Pri tem je ovrednotena starost stavbe, ki se adaptira, in to starost stavbe od 15 do 29 let s 50 točkami, stavba, stara od 30 do 44 let s 100 točkami, za popravilo stavbe, stare nad 45 let, pa pridobi delavec 150 točk. Nadalje so ovrednotena večja adaptacijska dela — popravilo ostrešja, zamenjava oz. popravila oken in vrat, zamenjava in obnova instalacij ter izolacijska dela s 100 točkami, za ostale predelave oz. obnove obstoječega stanja pa se pridobi 50 točk. Adaptacijska dela so ločena še po tem, ali se z njimi pridobiva oz. povečuje stanovanjska površina, ali pa se stanovanje oz. stavba le prenavlja. Višino posojil po teh kriterijih bo lahko korigiral delavski svet z določitvijo skupnega zneska posojil, ki se namenja za ti dve vrsti adaptacij. Navedeni osnutek bo obravnavan na IO OOZS in zborih delavcev, seveda pa lahko vsak delavec svoje pripombe ali predloge posreduje tudi neposredno kadrovsko splošnemu sektorju. Gradivo so prejeli vsi delegati v delavskih svetih in predsedniki IO OO ZS v TOZD oz. DSSS, delavci pa ga lahko dobijo na vpogled v obratovodskih pisarnah in v kadrovsko-splošnem sektorju. Po končani obravnavi določijo delavski sveti končno besedilo sprememb in dopolnitev sporazuma, sprejemale pa se bodo na referendumih, predvidoma v marcu 1987. Tako bo mogoče naslednja posojila razdeljevati že po novem točkovanju. Alenka Kovačič PODELJENE SO NAGRADE INOVATORJEM LETA V TEKSTILNI INDUSTRIJI Že zadnjič smo vas obvestili, da bo naš sodelavec Lojze Peterlin prejel priznanje »Inovator tekstilne industrije Slovenije za leto 1986«. Letošnjim nagrajenim inovatorjem je bilo priznanje izročeno na prvi seji skupščine Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije 12. januarja. Vsak nagrajenec je prejel denarno nagrado in listino o priznanju. Podeljeni sta bili 1. in 3. nagrada. Prvo nagrado je prejela skupina petih strokovnjakov iz delovne organizacije Tekstina Ajdovščina za izdelavo naprave, ki omogoča uporabo ultra zvoka v konfekcijski industriji. Druga nagrada ni bila podeljena. Tretjo nagrado so prejeli trije inovatorji. Nagrajene so bile naslednje inovacije: — naprava za menjavo blagovnih valjev na strojih, katere avtof je iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, — sprememba snovanja za Ra-schel, kar je delo inženirja iz ljubljanske Dekorativne, — izdelava dvojnega entelj aparata iz domačih materialov, ki je delo našega sodelavca LOJZETA PETERLINA. O Lojzetu in njegovi inovaciji smo v Konoplanu že precej povedali, zato ga podrobneje ne bomo predstavljali. Lojze se je nagrade razveselil, Predstavnik Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije izroča Lojzetu Peterlinu priznanje za uspešno inovacijo na tkalskih strojih. vendar pa mu podeljeno priznanje ne pomeni toliko kot to, da z dvojnim entljem proizvodnja normalno in uspešno poteka. Uvedba izdelka njegovih rok v delovni proces je najvišje priznanje. To daje "Lojzetu spodbudo, da se bo z inovacijskimi predlogi ukvarjal tudi v prihodnje. Uvedba inovacij v proizvodni proces je zadovoljitev posameznikove težnje po izdelovanju novega, drugač- nega, boljšega in večinoma pomeni tudi doseganje boljših poslovnih uspehov. Podobno je v zaključku govora na ustanovni skupščini Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije poudaril predsednik izvršnega odbora združenja v preteklem mandatnem obdobju dr. Rino Simoneti. Izjavil je naslednje: »Nadaljnji razvoj tekstilne industrije bo odvisen tudi od spoznanja družbe, da se je treba vrniti k prvinskim načelom tržnega gospodarjenja. Gospodarstvo je tehnološko zaostalo in finančno izčrpano. Če se ne zavrejo izčrpavanja, če se bremena novih pogojev realnega vrednotenja gospodarskih rezultatov ne bodo porazdelila na vse udeležence v delitvi družbenega proizvoda, globalno ni mogoče doseči preobrata na bolje. Iz krize je izhod v naslonitvi na kadre, znanje, prerazporeditvi dohodka na ustvarjalno delo in znižanje stroškov upravljanja drlužbe. Tekstilci naslonitev na lastne sile zmorejo. Vodilo je tradicionalna delavnost naših ljudi, ki ji morajo visokokvalificirani kadri vseh vrst dati racionalen in human smisel. Smo tako majhni, da nas lahko ohranja le izvirnost, kvaliteta v kreaciji in izvedbi, visoka tehnologija v produkciji in demokratičnost samoupravnih odnosov.« Varstvo zraka smo uredili tudi s pravilnikom Konec decembra 1986 so delegati v delavskem svetu tozda Proizvodnja sprejeli pravilnik o nadzoru onesnaževanja zraka, pravilnik o odpadkih ter pravilnik o ravnanju z dvoplastnimi cisternami. Zakon o varstvu zraka, ki nalaga organizacijam združenega dela in drugim stalen nadzor onesnaževanja zraka v njihovih objektih, napravah ipd., je skupščina SR Slovenije sprejela leta 1975, spremembe in dopolnitve pa leta 1979. Da bi se določbe zakona začele uvajati v prakso, je bilo potrebno še marsikaj urediti in opredeliti. Po delovnih organizacijah so se ustanavljale komisije, ki so bile ob sodelovanju s pristojnimi občinskimi strokovnimi organi zadolžene za to zadevo. Urejanje pravilnikov oziroma izvedba raznih meritev je zahtevalo večmesečno delo, za katero pa upamo, da se bo obrestovalo. V tem smislu, da bomo poskrbeli za čimbolj zdravo življenje zanamcev, to pa je — Človeka na planetu Zemlja. O sami vsebini pravilnika o nadzoru onesnaževanja zraka sem govorila s predsednico komisije za varstvo okolja v DO Ismeto Nikolič. Iz njenih odgovorov spoznamo, da naša DO ni kritični onesnaževalec okolja, vendar moramo, če hočemo prihodnjim rodovom ohraniti zdravo okolje, tudi sedanje stanje čimbolj znižati oziroma paziti na to, da do ekološke katastrofe ne bo prišlo. UREDNICA: Zakaj so se v svetu in pri nas sploh pojavile potrebe po urejanju varstva okolja z zakoni, pravilniki, predpisi? ISMETA N.: Razvoj moderne industrijske proizvodnje ima dve plati — omogočil je ogromen napredek človeštva, na okolje pa vpliva bolj ali manj negativno. V zadnjih 10, 20 letih je bilo vse preveč raznih ekoloških katastrof. V Jugoslaviji smo bili nekaj časa prepričani, da je to omejeno le na razviti zahod. Vendar pa so nas posamezni primeri kmalu privedli do drugačnega mišljenja. Onesnaževanje voda, zraka, gozdov in drugih neobhodnih pogojev za življenje, se je širilo. Vse več je bilo poginov rib v vodah, izliva olja iz cistern, kar je ogrožalo podtalnico, širilo se je nepravilno in nenadzorovano odlaganje odpadkov, v časopisih smo brali o hujših onesnaževalcih okolja itd. Opozorilne besede in nasveti niso zalegli, zato se je to področje pravno uzakonilo. V zakonu o varstvu zraka iz leta 1975 in 1979 je navedeno, kako naj delovne organizacije ravnajo z delovnimi napravami, da ne bodo presegle predpisane meje za onesnaženost okolice (ozračje, vode). VSAKA TOVARNA IMA SPECIFIČNOSTI PRI MOREBITNEM ONESNAŽEVANJU OKOLJA UREDNICA: Kdaj so v Induplati stekle priprave za izdelavo in sprejem ustreznih pravilnikov in kdo je njihov pobudnik? ISMETA N.: Pred letom so v domžalski in kamniški občini potekale intenzivnejše akcije, da bi delovne organizacije uredile varstvo okolja s pravilniki, ki se bodo morali izvajati. Našo DO je obiskala občinska sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija, ki se je pri pripravi pravilnikov in meritev pojavljala kot svetovalec in spodbujevalec. V Induplati pa je bila ustanovljena posebna komisija, ki jo poleg mene sestavljata še Lidija Čepon in Nataša Bošnjak. Naša komisija je imela nalogo, da zbere podatke o vplivu naše DO na onesnaženost okolja, na podlagi česar izdela ustrezne pravilnike. UREDNICA: Do kakšnih zaključkov ste prišli po opravljenih meritvah? ISMETA N.: Komisija je po končanem praktičnem delu ugotovila, da tovarna sicer stoji v strnjenem naselju, vendar so zagotovljeni normativi, ki urejajo oddaljenost hiš do tovarne. Po naročilu komisije je Zavod za varstvo pri delu SR Slovenije izmeril moč hrupa v naravnem in bivalnem okolju v okolici tovarne. Rezultat meritev je pokazal, da so bile ravni hrupa na vseh merjenih mestih, v dnevnem in nočnem času, v dovoljenih mejah. Isto so pokazale kontrolne meritve, ki smo jih izvedli čez nekaj dni. Ker meritve hrupa niso pokazale kritične meje, nam za to področje ni bilo potrebno izdelati pravilnika. Na podlagi sprejete zakonodaje smo nato izdelali pravilnik o nadzoru onesnaževanja zraka, pravilnik o odpadkih, pravilnik o ravnanju z dvoplaščnimi cisternami in pravilnik o nadzoru in vzdrževanju naše nevtralizacijske (čistilne) naprave. PRAVILNIK O NADZORU ONESNAŽEVANJA ZRAKA UREDNICA: Vsi od naštetih pravilnikov so izdelani zato, da bomo v čim večji meri obvarovali okolje. Vendar pa se področja, ki jih natančneje opredeljujejo in opisujejo, v podrobnostih precej razlikujejo med seboj. Zato vas prosim, da zaenkrat opišete samo enega od njih — pravilnik o nadzoru onesnaževanja zraka! ISMETA N.: Pri oblikovanju pravilnika o onesnaževanju zraka, je komisija upoštevala odlok o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (t. i. emisija). Opravljene meritve v DO so pokazale, da je v Induplati več možnih mest onesnaževanja. V oplemenitilnici so to lahko stroji, kjer se razvijajo plini in para in kjer poteka neposredno iz-sesovanje iz komor v ozračje. Potem sta tu kotlovnici na trdo in tekoče gorivo, kjer nadzorujemo iznos S02 in dimnih prašnih delcev v ozračje. Možne onesnaževalce v oplemenitilnici in vzdrževanju nadzirajo tudi strokovnjaki iz zunanjih institucij na vsaka tri leta oziroma vsako leto. Za stroje oziroma naprave v tkalnici in pripravljalnici ter predilnici, ki se tudi pojavljajo kot možni onesnaževalci zraka, pa -imajo razne od-sesovalne naprave (ventilatorji, čistilne mreže, filter vreče, filtri, komore), je komisija menila, da zadostujejo interni pregledi in čiščenja, ki se izvajajo mesečno ali po potrebi. UREDNICA: V pravilniku so v 3. členu podrobneje navedeni obrati oziroma oddelki in naprave v tozdu Proizvodnja, pri katerih lahko pride do onesnaženja zraka. Napisani so tudi roki pregledov in čiščenj, tako s strani naših delavcev kot zunanjih institucij. Na kakšen način se bo to uresničevalo? ISMETA N.: Ko je delavski svet tozda Proizvodnja konec decembra sprejel pravilnik o nadzoru onesnaževanja zraka, je imenoval tudi delavce, ki so zadolženi za izvajanje tega pravilnika. Za stalni nadzor nad onesnaževanjem zraka v tozdu morajo skrbeti posamezni vodje obratov oziroma oddelkov. V ta namen se v posebnem dnevniku vodijo evidence o kontroli naprav, ki so možni onesnaževalci okolja. Vsak vodja oddelka je dolžan mesečno obveščati vodjo vzdrževanja Viktorja Marinška o morebitnih pomanjkljivostih in odpravi le-teh. Vzdrževalci so dolžni te pomanjkljivosti odpraviti, poleg tega morajo opravljati periodične preglede naprav, kakor je določeno v pravilniku. Mislim, da se nam ni treba bati, da se kontrole možnih onesnaževalcev naprav ne bi izvajale. Dnevnik, ki ga morajo izpolnjevati delavci, ki so za to zadolženi, namreč zahteva vpisovanje podatkov za vsako napravo posebej, o vzdrževanju, pregledih in nadzornih organih. Poleg tega pa bo pristojna občinska? inšpekcija opravljala preglede po delovnih organizacijah, kar je tudi eden od garantov za skrb nad okoljem. (Predstavitev ostalih pravilnikov v naslednji številki!) Razgovor vodila Lada Lavrič Za čiščenje visokega januarskega snega smo uporabljali vsa možna priročna sredstva — tudi grablje. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE — POTREBA PRI NAŠEM NADALJNJEM RAZVOJU Vsak, še tako dober strokovnjak, ni nikoli popoln. Vedno obstajajo določena specifična področja, s katerimi se še ni seznanil. Leto za leto se v različnih znanostih pojavljajo nove stvari. Zato je tudi po končani diplomi potrebno izpopolnjevanje. Vrhu tega delovna sredstva niso vseskozi enaka, spreminjajo se proizvodni artikli, določene stvari zastarijo, na njih se ugotovijo lastnosti, ki so bodisi škodljive ali neodporne na različne lastnosti okolja, itd. Vse to od strokovnjaka terja nenehno izpopolnjevanje pridobljenega znanja. Pridobivanje novega znanja je potrebno tudi v primeru, ko gre za uvajanje ali izpopolnjevanje določene tehnologije v proizvodnji. Takšni in podobni cilji so pogojevali odločitev Induplati, da smo na strokovno izpopolnjevanje v tujino poslali sodelavko LIDIJO ČEPON, dipl. ing., zaposleno na delih tehnolog II v razvoju v kemijskem laboratoriju. Po končanem intenzivnem delu pri našem zunanjem partnerju je Lidija podala zanimive izjave, ki sva jih pripravili tudi za Konoplan. UREDNICA: Na podlagi sklepa delavskega sveta te je DO Induplati konec letošnjega leta poslala na strokovno izpopolnjevanje v ZR Nemčijo. V kateri tovarni si bila in kje se le-ta nahaja? LIDIJA Č.: Od 14. do 28. novembra 1986 sem bila na izpopolnjevanju v kemijski tovarni RUDOLF v Geretsriedu v ZRN. V zahodnem svetu je navada, da omogočajo delavcem, zaposlenim v tovarnah, ki kupujejo njihove izdelke, delo v svojih laboratorijih in proizvodnih prostorih. V Rudolfu izdelujejo impregnacijska in tekstilna pomožna sredstva. Induplati je dolgoletni kupec impregnacijskih in pralnih sredstev. UREDNICA: Po pripovedovanju si bila ti tokrat prvič v tujini. Lahko opišeš kraj, kjer si stanovala in delala štirinajst dni? LIDIJA Č.: Geretsried leži v bližini Mimchna. Name je velik vtis naredil bavarski slog, v katerem so grajene tamkajšnje stanovanjske hiše. Mesto daje vtis podeželskega kraja. Ko sem zvedela, da je to industrijsko mesto, sem težko verjela, saj vse mesto leži praktično v gozdu, ki se le v najmanjši možni meri umika betonski džungli. Mestu se ne pozna, da med vejami gozda skriva 27 tovarn, kar je tudi rezultat naporov ljudi, da ohranijo čist zrak in okolje. UREDNICA: Tovarna v Geretsriedu je zelo moderna kot izvemo iz tvojih besed. Prosim, da nam jo predstaviš? LIDIJA Č.: V Rudolfu je zaposlenih okrog dvesto delavcev. Od tega je več kot polovica raziskovalcev, proizvodni del pravzaprav ni velik. Srce tovarne so kemijski, fizikalni in tekstilni laboratoriji, kjer sintetizirajo nove snovi, raziskujejo njihove učinke na različne vrste tekstilnega materiala, prilagajajo recepture zahtevam tržišča, ipd. Delovni čas v tovarni traja od 7. do 12. ure in popoldne od 13. do 16.15. UREDNICA: Glede na to, da si bila v tej firmi na strokovnem izpopolnjevanju, si imela tudi mentorja. Kdo je to bil in kakšno je bilo vajino sodelovanje? LIDIJA Č.: Moj mentor je bil ing. Schindler, vodja razvoja. Vsako jutro sem imela z njim in mojimi novimi sodelavci kratek sestanek, kjer smo se pomenili o delu, ki smo ga opravljali prejšnji dan, reševali smo probleme in naredili načrt dela za tekoči dan. UREDNICA: Tvoje delo je potekalo večinoma v laboratorijih. Prosim, da podaš kratko oceno dela? LIDIJA Č.: Največ časa sem preživela v tekstilnih laboratorijih. Skupaj z domačimi inženirji smo pripravljali recepturo za obdelavo markiznega platna. S poskusi smo ugotavljali, kako posamezne kemikalije vplivajo na vodoodbojnost tkanine ter v kateri fazi obdelave (od barvanja preje, škrobljenja, pranja tkanine in impregniranja) dobi tkanina hidrofilne lastnosti. V času, preden sem odšla v Nemčijo, so se v Induplati pri obdelavi tkanin za cerade pojavili problemi v Laboratorijski Foulard v firmi Rudolf v ZR Nemčiji. Isti tip imamo tudi v našem tozdu Proizvodnja. zvezi z vodonepropustnostjo. Na tem področju smo marsikaj naredili. Seznanila sem se tudi z delovanjem modernih elektronskih mikroskopov, pri čemer sem ugotavljala strukturo vlaken iz dolana in dralona. Preizkušali smo tudi različna pralna sredstva. Nasploh ni zmanjkalo zanimivega dela. UREDNICA: Kakšen je bil odnos nemških delavcev — inženirjev do tebe? Si imela občutek, da so te seznanili s tistim, kar je obsegal program izpopolnjevanja? LIDIJA Č.: Raziskovalci v laboratorijih so me sprejeli kot strokovno sodelavko. Mislim, da smo našli odgovore na zastavljena vprašanja. UREDNICA: Kakšne so možnosti za uporabo pridobljenega znanja v naši DO? LIDIJA Č.: S poskusi smo ugotovili pomembnost deleža nanešenega apreta pri impregniranju tkanin. Izdelali smo novo recepturo za obdelavo markiznega platna. Želim si, da bi nove ideje pripomogle k boljšim delovnim rezultatom. UREDNICA: Marsikoga bo zanimala primerjava med opremljenostjo laboratorijev pri nas in v Rudolfu? LIDIJA Č.: Ko sem delala z laboratorijskimi bar-valnimi aparati, moram priznati, da so takšni kot pri nas. Po ogledu opreme v kemijskih laboratorijih pa trdim, da na tem področju ne sledimo razvitim državam. UREDNICA: Kako ocenjuješ takšna strokovna izpopolnjevanja v tujini? LIDIJA Č.: Po moje so tovrstna izpopolnjevanja koristna, saj se seznaniš z načinom reševanja posameznih problemov. Delo med strokovnjaki v moderno opremljenih laboratorijev je za vsakega kemika izziv. UREDNICA: Kljub temu, da si bila na takšni poti šele prvič, si prav gotovo marsikaj spoznala. Kaj meniš o nadaljnjem razvoju slovenske tekstilne industrije? LIDIJA Č.: Če bo imela slovenska tekstilna industrija možnost avtomatizacije, bo lahko konkurirala oštalim industrijam. V industrijsko razvitih deželah je tekstilna industrija že avtomatizirana, zato bomo pri prodoru na zahtevni zahodni trg uspešni le, če bodo izdelki ustrezali zahtevam tujih kupcev. Pripravila Lada Lavrič Komisija za delovna razmerja Že nekaj let je, odkar delavci, ki želijo skleniti delovno razmerje z našo delovno organizacijo, prejmejo obvestilo o izbiri na delo, na katerem je napisano: po sklepu komisije za delovna razmerja tozda ali delovne skupnosti ste izbrani na posamezna dela oziroma naloge. Ko je kandidat seznanjen s takšnim sklepom komisije za delovna razmerja, lahko pričakuje, da bo pričel z delom v delovni organizaciji, seveda če bo predhodno zadovoljivo opravil zdravniški pregled. Vendar delo komisije za delovna razmerja ne obsega samo opisanega primera. Komisija za delovna razmerja je namreč eden od organov delavskega sveta, ki jo ta izvoli zaradi hitrejšega in lažjega upravljanja. V njeno pristojnost spadajo naloge, za reševanje katerih je pooblaščen delavski svet. V manjših delovnih enotah teh komisij sploh ni, njihovo vlogo vrši delavski svet ali zbor delavcev. Lahko pa ena komisija združuje reševanje večih zadev (na primer: komisija za delovna razmerja, osebne dohodke in skupno porabo, ipd.). V Induplati imata večja tozda in delovna skupnost samostojne komisije za delovna razmerja, v tozdu Restavracija in tozdu Maloprodaja pa obstajata komisiji za delovna razmerja in osebne dohodke. Po statutih tozdov imajo komisije za delovna razmerja 5 članov, imenovane pa so za dve leti. Te komisije na prvi stopnji odločajo o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz delovnih razmerij. To pomeni, da se zoper njihove sklepe lahko vsak delavec pritoži oziroma vloži zahtevo za varstvo pravic na delavski svet tozda, pri katerem deluje ta komisija. Glede na takšen položaj pa bi te komisije, ki se seznanjajo s problematiko delovnih razmerij, lahko posredovale delavskim svetom pobude za ureditev določenih vprašanj s posameznimi sklepi oziroma s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Člani komisij za delovna razmerja se pri svojem delu srečujejo z naslednjimi zadevami, za reševanje katerih so te komisije pristojne: — objava potreb po delavcih, — izbira kandidata na določena dela in naloge oziroma sklenitev delovnega razmerja, — prenehanje delovnega razmerja, — prerazporeditev delavcev v okviru tozda oziroma delovne skupnosti ter iz tozda v drugi tozd ali delovno skupnost, — razni seminarji in tečaji, — prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije za delovne invalide, — izredni plačani oziroma neplačani dopusti, — nadurno delo ali prerazporeditve delovnega časa, — delo prek polne pokojninske dobe. S sestanka komisije za delovna razmerja tozda Konfekcija. Z leve: Slavka Korošec, konfekcija posebnih šotorov Radomlje, Marinka Peterka, konfekcija Peče, Ana Seršen, kovinske konstrukcije in Jernej Pirnat, težka konfekcija. (Peta članica komisije Sonja Pogačar, konfekcija šotorov Radomlje, je bila odsotna.) BOM SPREJET NA DELO, NE BOM SPREJET NA DELO... Zdaj, ko smo se s komisijami za delovna razmerja in njihovim delom seznanili na splošno, pa si podrobneje oglejmo delo ene od teh komisij v naši DO. Predstavljamo vam komisijo za delovna razmerja v tozdu Konfekcija. Lansko pomlad je v Induplati nekaterim članom samoupravnih organov potekla mandatna doba. Zato so bile v marcu izpeljane volitve tistih organov, ki jih volijo vsi delavci (delavski svet, odbori samoupravne delavske kontrole, disciplinska komisija). Izvršilne organe delavskega sveta, med katere spada tudi komisija za delovna razmerja, so zatem imenovali njegovi delegati. Tako komisijo za delovna razmerja tozda Konfekcija od lanske spomladi sestavljajo naslednji člani: Ana Seršen iz oddelka kovinske konstrukcije Radomlje, ki je tudi predsednica te komisije, Sonja Pogačar iz oddelka konfekcije šotorov Radomlje, Slavka Korošec iz oddelka konfekcije posebnih šotorov Radomlje, Jernej Pirnat iz oddelka težke konfekcije Radomlje ter Marinka Peterka ml. iz obrata konfekcije Peče. Vidimo, da člani komisije predstavljajo vse oddelke tega tozda. Iz Mokronoga v njej ni nobenega člana, ker tam o sklenitvi delovnega razmerja odločajo delavci samostojno na zborih delavcev. Tudi iz Mengša po preselitvi konfekcije šotorov v Radomlje komisija nima svojega člana, vendar v tem primeru zastopa njihove interese delegat iz oddelka konfekcije šotorov Radomlje. Ana Seršen, predsednica komisije za delovna razmerja, je o svojem delu povedala naslednje: »Največ zadev, ki jih obravnava naša komisija, je v zvezi s sprejemom na delo. Komisija se v največji meri srečuje s prošnjami za zaposlitev, ostale stvari so v manjšini. Člani komisije se srečujemo enkrat do dvakrat mesečno, kjer skupaj z vodjo tozda obravnavamo prispele vloge. Preden komisija sklepa o sprejemu delavca na delo, se v delovni organizaciji z njim opravi razgovor. Tako se kandidat za zaposlitev sreča z vodjem tozda in obratovodjem posameznega oddelka, kjer podrobneje pove, kakšno delo obvlada, zakaj odhaja z dosedanjega delovnega mesta, kaj pričakuje od novega dela, v kakšnih razmerah prebiva, itd. Če se v razgovoru ugotovi, da je kandidat primeren za delo, na katerega naj bi se izbral, se ga predlaga v obravnavo naši komisiji. Komisija za delovna razmerja nato sklepa o izbiri kandidata na delo. To pomeni, da podani predlog strokovnih organov lahko zavrne in oblikuje drugačnega. Lahko povem, da izbira kandidata na delo ni enostavna zadeva. Obstajajo namreč ljudje, ki nimajo nobenih delovnih navad ali imajo določene življenjske razvade (alkoholizem), pri čemer se te lastnosti odkrijejo šele čez čas, redkokdaj pri razgovoru. Zato imamo pri vseh delih v tozdu poskusno delo oziroma dobo uvajanja, ki traja 2 ali 3 mesece. V tem času posebna komisija, v kateri so inštruktor in dva člana, uvaja delavca v novo delo ter spremlja in ocenjuje njegovo delo. Če po dveh oziroma treh mesecih oceni, da je kandidat neuspešno izpolnil poskusno delo, potem komisija za delovna razmerja najprej presodi, ali je bilo ocenjevanje pravilno, zatem pa ugotovi, da delavcu preneha delovno razmerje.« Nadaljevanje na 6. strani Sindikat — od volitev do izletov Na letnem sestanku konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Induplati na začetku januarja je njen predsednik Vinko Kepec podal izčrpno poročilo o delu sindikalne konefrence v letu 1986. Poudaril je naslednje zadeve: 1. Čeprav je bila reorganizacija sindikata v delovni organizaciji izvedena že konec leta 1985 (namesto osnovnih organizacij po oddelkih imamo na ravni tozda eno osnovno organizacijo, edino v tozdu Konfekcija je Mokronog obdržal svojo OO), je še vedno aktualna. Sedanje stanje omogoča lažje delo izvršnih odborov OO. Po tozdih pa je ustanovljenih več sindikalnih skupin, kjer je omogočeno spretnejše seznanjanje z novostmi in obenem dosežen hitrejši učinek povratnih informacij. Nekatere od teh skupin še niso zaživele tako, kot bi morale. Zato je poživitev delovanja sindikalnih sku- Predsednik konference OO ZS Induplati Vinko Kepec, ko poroča o delu konference v lanskem letu. Nadaljevanje s 5. strani Glede na to, da je Seršenova članica komisije za delovna razmerja že skoraj eno leto, prisotna pa je tudi na vseh sejah, razen v primeru nujne zadržanosti, je v tem času že marsikaj doživela. Komisija je v tem času obravnavala različne zadeve. Katere pa si je Ana najbolj zapomnila? »Precej burno je bilo v lanskem poletju, ko je šlo za selitev oddelka konfekcije šotorov iz Mengša v Radomlje, skupaj s stroji so odhajale v Radomlje tudi delavke. Takrat je precej delavk podalo izjavo, da ne želijo več delati v tozdu Konfekcija. Vendar pa smo v naslednjih mesecih sprejeli na delo večje število šivilj.« Nazadnje je Seršenova dejala, da kot predsednica komisije za delovna razmerja bistvenejših težav s strani sodelavcev nima. Res je, da včasih sliši od kod kakšno pikro besedo, vendar jo raje presliši, kot da bi se spuščala v prepire. Pripravila L. L. pin ena od prednostnih nalog v letošnjem letu. 2. Letošnje leto ni bilo samo leto kongresov, temveč so v domžalski občini potekale tudi volitve delegatov v skupščine družbenopolitične in interesnih skupnosti, ki so jih delegirale organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Sindikalna konferenca ter vse osnovne organizacije so aktivno sodelovali pri vseh fazah. Velik poudarek je bil na kandidiranju delavcev, ki so pripravljeni sodelovati ,dela ti in nositi za svoje aktivnosti tudi odgovornost. 3. V minulem letu je sindikalna konferenca sodelovala s socialno službo v DO na področju preventivnega okrevanja sodelavcev, pri obiskovanju bolnikov in podobno. 4. Konferenca OO zveze sindikatov se je po ogledu predloga plana za Umag z okolico, kjer stoji naš po- Letnemu sestanku konference OO ZS naše DO je prisostvoval tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta Matija Bleje. Ob njem je namestnica predsednika sindikalne konference iz Induplati Marica Jerman. čitniški dom, vključila v razpravo. Konferenca je predlagala, naj se ležišča v dosedanjem domu nadomestijo z novimi, v bungalovih ali garsonjerah ob Jadranski obali. Marsikdo pa bi raje letoval v toplicah, zato bi morali razmisliti, da bi kakšno prikolico postavili v kraj s termalno vodo. 5. Sindikat je aktivno sodeloval pri razdeljevanju stanovanjskih kreditov v naši delovni organizaciji. 6. V zadnjem času je uveden nov način razdeljevanja toplih obrokov, za kar se je sindikat že dlje časa zavzemal. Nov način delitve malic je boljši od prejšnjega, z manjšimi popravki pa bo prav gotovo ostal v veljavi. 7. Ne nazadnje so za zbližanje ljudi — delavcev pomembni tudi sindikalni izleti. Sedanja udeležba dokazuje, da so med delavci zaželeni. OBVESTILO V zvezi z menjavo dopustov z delavci iz ČSSR, organiziramo tudi letos 8-dnevni izlet, in sicer v času prvomajskih praznikov na Češko. Izlet vključuje prevoz z avtobusom in sedem polnih penzionov s pijačo pri kosilu in večerji. Prebivali bomo v Luhačevicah, vmes pa bomo obiskali tudi večje zanimivejše kraje v okolici in prireditve. Obiskali bomo tudi Brno, kjer bo možnost nakupa. Okvirna cena izleta je 85.000 din in je plačljiva v več mesečnih obrokih, pri čemer mora biti zadnji obrok vplačan do 15. avgusta 1987. Čas odhoda in program izleta bo objavljen na oglasnih deskah tozdov oziroma delovne skupnosti. Po podrobnejše informacije pa se obrnite na interno tel. številko 53 (pisarna Restavracije). TOZD Restavracija in poč. domovi SEJA REPUBLIŠKEGA ŠTABA ZA CIVILNO ZAŠČITO V ponedeljek, 19. januarja 1987, je bila v prostorih naše sejne sobe redna seja republiškega štaba za civilno zaščito SR Slovenije. Po nekajdnevnem delu štaba, ki so ga zahtevale izredne vremenske razmere, je bilo z dnevnim redom predvideno predvsem redno delo. To je pregled dela v preteklem obdobju in program dela za vnaprej ter ogled naše delovne organizacije in republiških rezerv civilne zaščite. Kakor je v uvodu povedal poveljnik republiškega štaba Miran Bogataj, je organizacija sej izven sedeža RŠCZ namenjena seznanjanju članov štaba z delovnimi kolektivi, ki proizvajajo ali kako drugače sodelujejo pri zagotavljanju sredstev za, CZ. Po seji smo gostom pokazali tipična dela v tozdu Proizvodnja. Predvsem so si natančno ogledali pri nas uskladiščene republiške rezerve civilne zaščite. Gre za šotore, ki jih proizvaja naša delovna organizacija. Zaloge se v dogovorjenem času obnavljajo. Ob tem so pohvalili našo delovno organizacijo, ker vzorno skrbi za skladiščenje in obnavljanje zalog. Maks Lavrinc Marsikateri delavec se pri ogledovanju spiska za malice na stenčasu v menzi težko odloči o izbiri toplega obroka. Kaj bi raje jedli — svinjsko pečenko in pražen krompir ali govejo juho z ribano kašo in govedino? Od sredine januarja naprej je delavcem pri malici na razpolago knjiga pripomb in pohval, kamor lahko vpisujejo svoje mnenje o obeh toplih in hladnem obroku PABERKI IZ KNJIGE PRIPOMB IN POHVAL V NASI MENZI Malica je dobra (kvaliteta se je izboljšala). Z njo sem zadovoljna. Mleko naj bo tudi za zadnjo izmeno! Sedanji način delitve malic je v redu! Malica je dobra. Treba je vztrajati naprej! Prosim, da bi rezali tudi manjše kose kruha. Predlagam dva koša. V enem naj bi bili veliki kosi kruha, v drugem pa majhni. Malica je sedaj v redu in bi bil zadovoljen, če bi ostalo tako tudi vnaprej. Oba topla obroka sta vredna pohvale. Pač pa sem nezadovoljna s hladno malico. Pašteta in doručak ne sodita skupaj. Tudi pri hladni malici bi moralo biti več izbire. Tisti, ki spije 6 (šest) kozarcev mleka, naj pomisli tudi na ostale, ki pridejo na malico za njim! Sedanja malica sicer ni slaba, vendar bi morali uvesti večjo izbiro pri hladnem obroka. Prav gotovo pa se je povečalo delo kuharic in kuharjev. Ali bodo zaradi tega kaj bolje nagrajeni? Ljudem še nikoli ni bilo vse prav! POROČILO O DELU SEKCIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO Tudi v tem letu smo športniki v Induplati pridno in vestno zastopali ime naše DO in mislim, da smo opravičili čas in sredstva, ki smo jih za to porabili. Udeležili smo se vseh športnih akcij, ki so bile organizirane na nivoju naše občine — DŠI in nekaj akcij na republiškem nivoju tekstilnih tovarn. Naj na kratko naštejem udeležbo naših športnikov na tekmovanjih v letošnjem letu. 1. Udeležba na DŠI pri ZTKO Domžale — mali nogomet — smučanje — moški, ženske — odbojka — moški, ženske — kegljanje — moški, ženske — namizni tenis — moški, ženske — balinanje — šah — streljanje — moški, ženske 2. Sindikalno prvenstvo DO v smučanju — ZLATA NIT 3. Organizacija in sodelovanje na regijski tekstiliadi v kegljanju 4. Sodelovanje na TRIM kolesarski akciji 5. Sodelovanje na smučarski tekstiliadi na Rogli 6. Tekmovanje v malem nogometu med oddelki naše DO 7. Sodelovanje na športnih igrah ob 100-letnici Predilnice Litija 8. Organizacija in sodelovanje na tradicionalnem troboju SVILANIT — DEKORATIVNA — INDUPLATI 9. Sodelovanje na občinskem prvenstvu z MK puško Poleg teh akcij, ki so večinoma tekmovalnega značaja, pa imamo organiziramo tudi rekreativno vadbo: — kegljanje na kegljišču Induplati Jarše — namizni tenis v dvorani Induplati Jarše — v zimskem času odbojka in splošna rekreacija v telovadnici OŠ Olge Avbelj Tudi v letošnjem letu smo nabavili smučarske karte za Krvavec, žal pa jih zaradi premajhnih finančnih sredstev nismo mogli kupiti toliko, kolikor je zanimanja zanje. Pri vseh akcijah je sodelovalo okoli 60 športnikov, kar pa je absolutno premalo za tako velik kolektiv, kot je paš. Upamo, da se nam bo v bodoče priključilo več naših delavcev in bomo s tem dosegali še boljše rezultate. Komisija za šport in rekreacijo V TKALNICI JE ZAGORELO Tako kot vsak delovni dan v tednu, so delavci in delavke iz ATR tkalnice prišli na svoja delovna mesta tudi dne 4. 2. 1987. Z delom so pričeli ob 14. uri. Nič ni kazalo, da bi bil ta dan drugačen od ostalih delovnih dni v tem letu. Toda zgodilo se je tisto, česar se zaposleni v tekstilni industriji najbolj bojimo — zagorelo je! Približno ob 14.45 se je zaslišal v prostoru tkalnice presunljiv glas »gori«. Vsak, ki ga je zaslišal, je takoj pomislil, kaj storiti, da bo škoda manjša. Prisotni so hitro in pravilno ukrepali. Bili so uspešni. Ognju niso dali možnosti, da bi se razširil po prostoru, temveč so ga zadušili na stroju, kjer je zagorelo. Pohvaliti moram vse, ki ste sodelovali pri gašenju. Pohvala pa je še posebej namenjena delavcem SONJI ČERIN, JANEZU AVBLJU in DUŠANU KRANJCU, ki so se pri gašenju posebej izkazali. Poudariti je treba, da se kolektivu, ki ima v svoji sredi tako prisebne in požrtvovalne delavce, ni treba bati, da bi v ognju pogorel. Jože Lavš Kultura nb kulturnem prazniku Najpomembnejše obeležje slovenskega kulturnega praznika je nadaljevanje poti, ki so jo pričeli slovenski pesniki, pisatelji in drugi kulturniki pred 150, 200 ali še več leti. To je v času, ko je v slovenskem jeziku govorilo le preprosto ljudstvo. Izobraženci in tisti, ki so hoteli nekaj veljati, so govorili nemško. z Pred tolikim časom pričeta pot se najpogosteje nadaljuje v pisani besedi. Samo ustno izročilo nima dovolj velike moči. Pisana beseda pa je že zakon. Kar je pisano, je neizbrisljivo. Na slovenski literarni poti je svoja znamenja pustilo veliko naših ustvarjalcev, pesnikov, pisateljev, dramatikov in drugih umetnikov. Seveda bi bila njihova umetniška beseda kot samoten, neosvojen otok sredi oceana, če ne bi imeli v družbi institucij, ki razširjajo njihova dela med ljudmi. Kaj bi namreč narodu pomagalo toliko in toliko vrhunskih umetnikov, če ne bi imeli možnosti seznaniti se z njihovimi mojstrovinami? Ena od institucij, ki omogoča prodor pisane besede v številne domove, je Prešernova družba. Ustanovljena je bila leta 1953. Od ustanovitve naprej vrši pomembno kulturno poslanstvo. S svojimi različnimi zbirkami zadovoljuje različne interese ljudi po knjižnem gradivu. S poljudnimi deli omogoča širšemu krogu bralcev seznanjanje z zanimivostmi z različnih strokovnih področij. Mladim in obetavnim literatom nudi možnost prodiranja in uveljavitve med bralce. Poslanstvo razširjanja knjig in zbirk Prešernove družbe med bralce so v prenekaterih sredinah prevzeli njeni poverjeniki. To so posamezniki, ki so prisluhnili težnji družbe, da bi v okolju, kjer delajo in živijo, pridobili čimveč naročnikov na zbirke Prešernove družbe. V naši delovni organizaciji je vrsto let vlogo poverjenika opravljala Vera Habjan iz kadrovsko-splošnega sektorja. Po upokojitvi jo je nasledila Darja Fortunat. Z njima sem se pogovarjala o naročnikih iz Induplati, pa tudi o samih knjigah. Nastal je zanimiv prikaz dobrih knjig pri nas. ČLANSTVO V PREŠERNOVI DRUŽBI V INDUPLATI Vera je povedala, da je poverjeništvo nad zbirkami Prešernove družbe prevzela od svojega predhodnika Franca Panjana v letu 1959. Takrat je bilo na Redno letno zbirko naročenih prek 100 delavcev. Po obliki so bile knjige samo ene vrste — broširane. Kasneje so poleg njih pričeli uvajati še vezano zbirko. To je povzročilo podražitev knjig. S podražitvijo pa je naroč-ništvo na knjige precej upadlo. V letu 1986 je redno zbirko prejelo 30 naših delavcev, čeprav so knjige v njej občutno cenejše kot v prosti prodaji. Vzrok za nezanimanje delavcev do knjig Prešernove družbe vidi Vera tudi v generacijski menjavi delavcev. Delavci, ki so se zaposlili takoj po vojni, so razpolagali z manjšim številom knjig, zato so bili hvaležni naročniki in pridni bralci. Mlajši se na knjige niso naročali tako množično kot njihovi predhodniki. Po eni strani je bila založenost trga s knjigami boljša kot v preteklosti, poleg tega pa je večino prevzela potrošniška mentaliteta, v kateri dobra knjiga ni imela prostora. Zdaj, ko smo opisali bralce oziroma naročnike Redne zbirke Prešernove družbe, si še oglejmo, kakšne zbirke ta družba izdaja in izbor knjig v njih. KNJIGE IN ZBIRKE PREŠERNOVE DRUŽBE Najdaljšo tradicijo ima REDNA letna Koledarska zbirka, ki ima največ naročnikov. Obsega 6 knjig, vendar pa naročniki, ki poravnajo naročnino do 30. junija tekočega leta, plačajo samo pet knjig, eno pa dobijo za darilo. Sestava zbirke je naslednja: Prešernov koledar za naslednje leto (zbirka izide v decembru), romani, povesti, potopisi ali druga leposlovna dela ter eden ali dva različna poljudno znanstvena priročnika. Koledar in priročniki so tudi bogato ilustrirani. Avtorji romanov in drugih leposlovnih del so v zadnjih letih večinoma Slovenci, v preteklosti je bilo med njimi precej tujih. Je pa Vera omenila, da so pred leti naročnikom zbirke na Prešernovi družbi prilagali še razne reprodukcije slik znanih umetnikov. Zelo razširjeno je bilo tudi žrebanje članstva. Letos so vsi naročniki prejeli priponko s portretom Franceta Prešerna. Prešernova družba izdaja poleg Redne zbirke še zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA. Ta vsebuje 6 romanov, večinoma tujih avtorjev. Pri njej imajo naročniki Redne zbirke precej popusta. Nasploh imajo naročniki Redne zbirke popust pri vseh knjigah in zbirkah Prešernove družbe. Kajti naročnik Redne letne zbirke postane avtomatično član Prešernove družbe in kupuje knjige po članskih cenah, ki so občutno nižje kot za nečlane. Že drugo leto je uvedena zbirka ZAKLADNICA USPEŠNIC, ki vključuje letno 6 romanov, katerih naslove so pomagali iskati člani Prešernove družbe. Prešernova družba pa izdaja tudi mesečno revijo OBZORNIK, ki vključuje kratke novele, črtice in pesmi domačih in tujih avtorjev ter prinaša zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Uresničuje se tudi zamisel o izdaji ILUSTRIRANEGA PREŠERNA. Z velikim uspehom so izšle nekatere njegove pesmi z ilustracijami naših znanih slikarjev. Zaenkrat so to Povodni mož. Krst pri Savici, Sonetni venec in Zmerom svojo goni slavček. Prešernova družba je prisluhnila željam staršev, da bi izdajali slikanice za otroke. Tako so ustanovili slikaniško zbirko SLAVČEK, kjer bodo slikanice z veseljem sprejeli tako otroci kot starši. Pred dvemi leti je družba pričela z izdajo zbirke VRBA, v kateri bo izhajala izvirna domača znanstvena misel, pisana za širok krog bralcev. KNJIGA — DOBRA PRIJATELJICA Vidimo, da se delavci pri Prešernovi družbi resnično trudijo, da bi zadovoljili široke okuse bralcev. Vera je dejala, da se ji zadnja leta zdijo knjige Redne zbirke celo boljše kot pred leti, tako vsebinsko kot oblikovno. Zato naročnina nanje ni zgrešena poteza. V marsikaterem trenutku bi človek rad prebral dobro knjigo, ki pa je nima pri roki, v knjižnico je daleč in tako sedi doma ter pestuje misli, ki se običajno sprevržejo v črnogledost. Škoda! Dobra knjiga bi duhamome misli lahko hitro odpravila. Vera, pa tudi njena naslednica Darja, sta knjige Prešernove družbe pohvalili. Res, da ima posamezen bralec različne okuse — Darja zadnje čase kupuje predvsem pravljice in knjige za otroke, ki jih prebira hčerkici, kriminalk in znanstvene fantastike sploh ne mara, Vera pa rada bere romane, potopise ali poljudne priročnike — vendar založbe upoštevajo to pestrost. V tolikšni meri, da lahko vsakdo najde nekaj zase. Zato ni opravičila za nebranje. In zato je tudi želja naše pover-jenice, da se spodnja tabela, ki prikazuje število naročnikov iz naše delovne organizacije, v prihodnosti razširili z novimi člani in bralci. Za učinkovitejše predstavljanje zbirke med delavci pa naj bi zadolžili posamezne delavce iz sindikalnih skupin, kjer bi le-ti zbirali naročnike. Prikaz števila leta 1987 naročnikov na Redno letno zbirko v Induplati na začetku TOZD TOZD TOZD TOZD DSSS kojenci Proizv. Malopr. Restav. Konf. 9 1 0 4 10 I TUDI LETOS KNJIGE, KI PRITEGNEJO Ob zaključku redakcije Konopla-na smo dobili tudi seznam knjig Redne letne zbirke Prešernove družbe za leto 1987. Podajamo samo seznam knjig, njihove avtorje ter naročnino za letošnje leto. Tisti, ki se za zbirko podrobneje zanimajo, naj se za dodatne informacije zglasijo pri poverjenici Prešernove družbe v naši delovni organizaciji DARJI FORTUNAT. SEZNAM KNJIG REDNE LETNE ZBIRKE: 1. PREŠERNOV KOLEDAR za leto 1988 2. MIHA MAZZINI: DROBTINICE (roman) 3. PAVLE ZIDAR: MEDENI TEDEN (roman) 4. ASTRID LINDGREN, ilustracije Marlenka Stupica: BRATEC IN KLJUKEC S STREHE (mladinska zgodba) 5. SANDI SITAR: STO SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV IN UMETNIKOV (priročnik) 6. dr. DRAŽIGOST POKORN: Z ZDRAVO PREHRANO V POZNA LETA (priročnik) Cena vezane zbirke bo za tiste naročnike, ki jo bodo vplačali do 30. junija, 8.500 din, cena broširanih knjig pa znaša 6.600 din. Pomembno je še to, da vsi naročniki zbirko lah. ko vplačajo v več mesečnih obrokih, seveda do konca junija. Pripravila Lada Lavrič MLIN ŽIVLJENJA Življenje je kot mlin, ujame nas med kamenje in obdeluje, pogostokrat zelo boli, ko dobro nam od slabega ločuje. In ko na tehtnico daš, kar ti loči, je skoraj vedno slaba stran v premoči, zato pa moraš biti res močan, da znaš užiti tudi skromno dobro stran. Če kdo ponudi roko ti v pomoč, nikar nikdar je ne odkloni, saj to le malokrat se ti zgodi, vse manj na svetu dobrih je ljudi. Človeka po notranjosti spoznaš, nikdar ne sodi koga po izgledu, saj samo tisti človek je bogat, ki poleg sebe, tudi druge zna imeti rad. Danica LEDEN OBROČ Potoček tiho žubori, Z ledom ob bregu se bori, zamrzniti pa se ne da, preveč rad svojo pot ima. In kot potočku se godi, se marsikdaj človeku pripeti, srce oklepa mu leden obroč, le drobna iskra v njem še daje moč. To iskrico je treba razplamteti, nikdar ne sme popolnoma umreti, drugače se zapre obroč, led ti izčrpa prav vso moč. Danica NAGRADNO ŽREBANJE ZA ČLANE PREŠERNOVE DRUŽBE Konec januarja so iz Prešernove družbe na poseben način presenetili naročnike. Poverjenikom so razposlali en paket knjig Zakladnice uspešnic in jih naprosili, naj izmed naročnikov izžrebajo enega, ki ga bo prejel za darilo. V naši delovni organizaciji se je sreča nasmehnila FRANCKI ŽUČKO iz pripravljalnice. Kot je izhajalo iz Franckinih besed, je šest zanimivih romanov prišlo v prave roke. Francka pravi, da je na Redno letno zbirko naročena že okrog 15 let. Z izborom knjig je zadovoljna. Ker pa ima sama precej gospodinjskega dela, jih ne prebere v hipu, prek leta pa vse pridejo na vrsto. Pač pa si knjige zelo zaželijo člani njene družine. Otroci jih mimogrede preberejo. Nepričakovanih šestih romanov se bodo najbrž še bolj razveselili kot njihova mama, ki je spočetka kar malo z nezaupanjem sprejela knjige v roko. Takšno darilo, vredno približno stari milijon, se ne dobi kar za vsakim vogalom. Francki k žrebu iskreno čestitamo in želimo, da bi še v bodoče ostala zvesta naročnica lepe knjižne zbirke. Uredništvo DELAVKE IZ PREDILNICE SO SE OD UPOKOJENE SODELAVKE REGINE PEČE POSLOVILE Z NASLEDNJO PESMICO: REGINA, ČAO! V Preserjah si doma, po rodu pa Prekmurčanka. V predilnici si ti garala, svoj pokoj tu si dočakala. Doma te vnučka čakata, v objem ti že prihajata. Ko za štedilnikom boš stala, Zgodbice jima boš pripovedovala. Prijazne tvoje so oči, nasmeh na ustih ti zbledi. Solza pogled ti zamegli, ko roko v slovo podajaš ti. Bodi zdrava in vesela, sreča vsak dan naj te spremlja. M. Š. Na letošnjem sejmu mode 87, ki je bil na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 12. do 15. januarja, se je naša delovna organizacija predstavila s kolekcijo prtov, zaves in markiznega platna. obvestila iz kadrovske službe V mesecu januarju TOZD PROIZVODNJA OSEBNI DOHODKI V DECEMBRU 1986 Prišli: 1. RAVNIKAR BRANKO, plasti, impreg. in sušenje v oplemenit., iz JLA, 2. PESTOTNIK MARJAN, notr. transport sur. tkanin v tkalnici 3. ČRTALI C TATJANA, saško snovanje, pripravljalnica 4. GERČAR ROZA, tkanje 5. KOZAMERNIK DARKO, mika-nje, predilnica, iz JLA, 6. GOLOB DARKO, mdkanje, predilnica, iz JLA 7. SKENDEROVIČ FETIJA, tkanje. TOZD KONFEKCIJA Prišli: 1. GORJUP ANDREJ, del. v kov. konstrukcijah, iz JLA, 2. ŠKRLJ ANDREJ, varilec v kov. konstrukcijah, 3. DIMC TONČEK, del. v cerad-nem oddelku, iz JLA. Odšli: 1 RAJKOVIČ MIRKO, del. v kov. konstrukcijah. DSSS Prišli : 1. VOVK ALEŠ, komercialni zastopnik. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža VINKA KRAMPLA (upokojenca) se iskreno zahvaljujem delavcem DO Induplati za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Še posebno hvala dr. Mariji šiška za dolgoletno zdravlje- n^e' žena Pepca ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubljenega sina in brata JANIJA DOLINARJA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam Konfekcije Radomlje in vsem sosedom za pomoč in darovano cvetje ter izreke sožalja. Hvala vsem, ki ste pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoča: mami marija in brat Zdravko ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža JOŽETA PODBEVŠKA se sodelavkam iz oddelka konfekcije Peče iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in darovano cvetje. .. J Manja Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih p D po InDZD, DSSS in DO za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, ob dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski oce-njenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Ce prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo. Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restav. TOZD Konf. DSSS Skupaj do 120.000 7 8 15 120.000—150.000 15 1 1 26 1 44 150.000—180.000 76 1 64 4 145 180.000—210.000 141 2 72 1 216 210.000—240.000 138 12 7 43 13 213 240.000—270.000 87 8 4 19 17 135 270.000—300.000 29 3 2 12 14 60 300.000—330.000 19 1 1 4 16 41 330.000—360.000 6 1 1 11 19 360.000—390.000 2 5 11 18 390.000—420.000 1 1 7 9 420.000—450.000 1 1 7 9 450.000—480.000 480.000—510.000 1 2 3 nad 510.000 2 2 Zaposleni s 160 do 200 urami 522 27 19 255 106 929 Zaposleni z manj kot 160 urami 29 1 25 7 62 Zaposleni z več kot 200 urami 8 8 Zaposleni brez obračuna OD 31 1 9 2 43 Skupaj št. zaposlenih 582 28 20 297 115 1042 Najnižji OD 121.093 210.415 131.384 104.177 160.054 104.177 Najvišji OD 498.714 408.572 427.491 446.481 600.268 600.268 Povprečni OD 218.636 247.600 244.194 199.008 313.099 225.391 Vrednost točke je v decembru znašala v bruitto vrednosti 1,4 din. Naj nižji OD v višini 104.177 din je prejela delavka s 56,4-odstotnim doseganjem norme. BOLNIŠKI IZOSTANKI V DECEMBRU 1986 TOZD štev. zaposl. Bolezen V % Poškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk. izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo V % Red in pod. por. dop. v % 'S n cn > Izpadle ure Proizvod, izdelkov iz sint. vlaken 575 5,94 0,11 0,11 0,48 0,04 4,19 10.87 12.000 Maloprodaja 28 7,24 — — — — 0,15 — 7,39 391 Restavracija in poč. domovi 20 1,67 5,00 6,67 252 Konfekcija 219 5,49 0.30 — 0,34 1,37 1,39 0,10 8,99 3.785 Konfekcija obrat Mokronog 77 5,30 0,32 2,00 0,16 4,71 12,49 1.848 DSSS 111 3,13 — — — 1,01 0,04 1,80 5.98 1.276 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih delavcev 1033 Izostanki zaradi bolezni 5,45 % Izostanki zaradi poškodbe na delu 0,13 % Izostanki zaradi 'poškodbe na poti 0,02 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,13 °Zfl Izostanki zaradi nege 0,82 % Izostanki zaradi spremstva 0,07 % Izostanki zaradi porod, in pod por, dopusta____________________3,27 % Skupaj: » 9,89 % Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odhnr; Ivica ČESNIK, Lada LAVRIČ, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAV in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljul davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 i 3 "IV ?WOQ 0£?T9 _vii/'ieisoonr '0100 **• 601 'dd \ , / 35Jer ivrnavvD o j at! -nV RB/dnom 9•in vxtiOA0O"m 3 iv ?W00* TN>le ivw 380 - DO