Kako smo obračali dinar
Kot že rečeno, v poročilu ,,iz občinske skupščine" gospodarska gibanja na območju občine v letošnjem devetmesečju ne kažejo . umhjenja. Gibanja so bila v zadnjih treh mesecih še bolj vrela. Značilno za to dinamiko je nesorazmerje med ponudbo in povpra-ševanjem, porast poslovnih stroškov, visok nivo potrošnje, kar je rezultiralo v povečanih cenah in življenjskih stroških. Tisti, ki jfli taka gibanja zelo resno zaskrbljujejo, pričakujejo umirjenejšo rast in tudi potrošnjo zaradi ameriških carinskih omejitev že konec leta.
Nelikvidnost in porast cen sta tako kot drugod neljuba spremlje-valca moščanskega gospodarstva, ki je v letošnjih devetih mesecih ustva-rilo 1,467.851 tisoč din celotnega dohodka, kar je za 30 % več kot lani v istem času. Toda tudi za poslo-vanje so organizacije porabile za 34 % več sredstev kot lani, tako da je zaradi zvišanja porabljenih sred-stev v celotnem dohodku y primer-javi z lanskim letom stopnja ekono-mičnosti poslovanja padla za 3 %. Zaiadi navedenih gibanj je dohodek gospodarstva potasel le za 19 %. Ne-UHfridnost gospodarskih oiganizacij se kaže v številu sodnih izvršb, ki jih je bilo okrog 2.204 v skupni vred-nosti 35.191 tisoč din. Indeksa sod-nih sklepov in iztrženih glavnic v primerjavi z lanskim letom sta 282 in 290, cena sodišč za ta posel pa je znašala 814 % iztoženih glavnic.
Kažejo se tudi učinki stabilizacij-skih ukrepov. Stiuktura družbenega proizvoda, ki je porasel za skoraj 20 % kaže, da so se zakonske obvez-nosti zmanjšale za 57 %, piav tako njihova udeležba v DP, ki je padla od 4,4 % na 1,6 %. Vige so pogod-.bene obveznosti 11 %, vendar se je tudi tu strukturalno znižaia njihova stopnja od 7,2 % lani na 6,6 % letos.
Močno se je povečal delež sied-stev organizacij, in sicer tako nomi-nalno (za 27 %) kot po strukturni
udeležbi v diužbenem proizvodu (od 72,2% na 76,1 %). Pri tem je potrebno upoštevati z zakonom uvedeno obvezno posojilo za gospo-darsko nezadostno razvite lepubUkc in AP Kosovo. S tem se na eni strani znižajo zakonske obveznosti, na drugi pa povečajo deleži sredstev go-spcxlarskih organizacij oziroraa v ožjem smislu ostanek dohodk3.
Že navedeno povečanje zaposle-nosti za 5 % je v skladu s smerni-cami gospodarskih gibanj mesta Ljubljana, kjer se predvideva pove-čanje zaposlenosti za 4,5 %.
Rentabilnost in produktivnost poslovanja gospodaiskih organizacij merjena z doseženim dohodkom na poprečno izkoriščena osnovna sred-stva in obiatna siedstva tei z doseže-nim dohodkom na zaposlenega, sta v primerjavi z lanskim devetmeseč-jem v poiastu. Prva se je povečala za 1% in druga za 13 %.
Kaj je vplivalo na 30-odstoten po-rast celotnega dohodka? Poleg višje-ga količinskega obsega, višjega bla-govnega prometa in večjega obsega obrtnih storitev - tudi cene.
Najvišji porast celotnega dohodka je dosegla trgovina (75 %), nato gradbeništvo (43 %), gostinstvo (32 %), medtem ko je za poprečjem gospodarstva (27 %), ki je za 3 % manjše kot občinsko popiečje in ga znotraj skupine niso dosegle Arbo, Teol, Mineral. Združene papirnice
Vevče, Črevarna, Kolinska in Žima, zaostalo kmctijstvo (10%) pa tudi promet (20 %) in obrt (24 %).
Zelo je porasel tudi procent po-rabljenih sredstev, ki so razen v go-stinstvu in obrti naraščala hitreje kot celotni dohodek. Vzroki leže v večji proizvodnji, podražitvi mate-riala ter v razmahu trgovinske dejav-nosti. V porabljenih sredstvih je naj-močneje narastel porabljeni material (30 %). Močneje kot ostali elementi so porasli drugi materialni stroški. Neproizvodne storitve, zlasti pa dnevnice, terenski dodatki in na-grade vajencem izkazujejo podpo-prečen porast, medtem ko gospo-darske organizacije vse bolj obraču-navajo pospešeno amortizacijo, da tako povečujejo lastna sredstva za financiianje razšiijene reprodukcije.
Služba družbetiega knjigovodstva ne pove, zakaj postaja v relativnem smislu gospodarska dejavnost čeda-lje dražja. Ker tega ni - v razmislek: v lanskih devetih mesecih je mo-ščansko gospodarstvo za 143 din potrošilo 100 din, letos pa je ob istih stioških naredilo le za 138 din nove vrednosti.
Medtetn ko je celotni dohodek izredno porasel, pa zaradi hitrejšega naraščanja stroškov to ni primer pri dohodku. Bistveno na tak rezultat vpliva pospešena amortizacija, ki je za 41 % večja od lani, medtem ko je amortizacija po predpisanih stop-njah porasla samo za 22 %.
Primerjanje ustvarjenega dohodka s številom zaposlenih vodi do za-ključka, da za 13 % povečamo pro-duktivnost dela. Doseženi dohodek na zaposlenega je v letošnjem devet-mesečju znašal za celotno gospodar-stvo 37.644 din, kar predstavlja proti lani porast za 13 %. Najnižje poprečje je 19.916 din v gradbe-ništvu, najvišje pa v trgovini: 55.088 din.
Ustvarjeni dohodek nasproti po-prečno izkoriščenim osnovnim in obratnim sredstvom kažt znižanje rentabilnosti za 7 %. Temu je največ pripomogla industrija. Družbeni proizvod, to je razdeljeni dohodek, povečan za korigirano amortizacijo, je znašal letos 471.659 tisoč din, kar pomeni 20-odstotno večji porast kot dohodck.
Zaposlenost sta najbolj povečala industrija (351) in gradbcništvo (71), najmanj pa trgovina (33) in gostinstvo (24). Od industrije so naj-več novili delavcev zaposlili pri Žitu in Kolinski tovarni hranil, mcdtcm ko je število zaposlenih upadlo v Arbu, Teolu, Kaminu, Papirnici Vevče, Žimi in Izoliiki.