







. ;■ . , : :

-%










. /




ara

po naukih in izkušnjah

župnika Kneippa

Za vsakdanje potrebe našega ljudstva

sestavil

Valentin Podgorc,

duhovnik krške škofije.

| ■ Izdala in založila

Družba sv. Mohorja v Celovcu

Natisnila tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu.

1 111111111111111 nTiiTTT

Domači Zdravnik

po

naukih in izkušnjah župnika Kneippa.

Za vsakdanje potrebe našega ljudstva

sestavil

alentin P o d g o r c,

duhovnik krške škofije.

Izdala in založila

Družba sv. Mohorja v Celovcu.

——

1892.

Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.

40732

Z dovoljenjem visokočastitega krškega knezoškofijstva.

- Predgovor.

vodo se more zdraviti vsaktera bo¬
lezen , in to ni nič novega. Že
stari zdravniki so rabili vodo in
jo priporočali po zdravniških časopisih, a
da bi se kdaj bili tega zdravljenja resno
poprijeli, ni znano. Zakaj ne, o tem ne
sodimo.

Gospod župnik Kneipp (zraven na
sliki vidiš njega in župnijo njegovo „ Wo-
rishofen“ na Bavarskem) tudi nikjer ne
trdi, da bi bil on prvi prišel na zdravilno
moč vode, ravno nasprotno: on sam pravi, da mu je bila re¬
šiteljica v najskrajnejši sili neka knjižica o vodo-
zdravstvu.

Slučajno mi je prišla v roke knjižica: „Mrzla voda kot
izvrstno zdravilo 1 *, ki je izšla na Dunaju leta 1837. v nemškem
jeziku. Ko sem pregledoval to knjižico, zdelo se mi je, da se
je moral gospod Kneipp ravno iz nje učiti; saj so nektere stvari
skoro od besede do besede posnete po njej.

l*

4

Pripoveduje se, da je pri nekem obedu mnogo gospode
poskušalo jajce tako po koncu postaviti, da bi stalo, ali nobe¬
nemu se to ni posrečilo. Nazadnje ga vzame Kolumb in ga trči
na mizo; luščina se je malo vtisnila, in jajce je stalo.

Rešeno uganko vsakdo ume, ali k rešitvi je treba več.

Stoletja so že poskušali zdravilno moč vode. — Cernu je
niso bolj pridno rabili? Manjkalo je do zdaj pravega moža,
ki bi bil z jasnim umom stvar spoznal in hotel potem svojo
izkušnjo brezsebično objaviti človeškemu rodu.

Kneippove knjižice so že prišle pred leti na svetlo; ali
do zdaj je bilo o tem ozdravljanju malo slišati. Dandanes pa
jih roma že vsako leto veliko tisoč v Worishofen na Bavar¬
skem, iskat si izgubljenega zdravja, in gospod župnik Kneipp
je zdaj skoro da najslavnejši zdravnik vsega sveta.

Je li njegova slava opravičena? Prav gotovo. Njegovo
ozdravljanje, ki ga uči tudi ta-le knjižica, je nad vse uspešno
in ob jednem tako priprosto, da ga vsakdo lahko razume.

Ko bodete knjižico čitali, zdelo se vam bode marsikaj
kakor basen, ali vse je gotova resnica.

Meni se je zdelo v začetku tudi vse prav neverjetno. Ali
prišla mi je priložnost, da sem mogel marsikaj sam poskusiti.

Človek se pri delu prav pogostoma prehladi ali pretegne,
in marsikteri mladenič in marsiktero dekle je že moralo vsled
tega v prezgodnji grob. In vendar je v teh slučajih pomoč
tako lahka. Slabotna ženska se je pri žetvi malo pregnala,
začele so jo boleti noge, da je komaj še hodila. Vpraša me,
kaj naj stori. „Napravi si zvečer toplo kopel za noge in navrh
si noge krepko z mrzlo vodo oblij,“ odgovorim ji. Storila je
to, in takoj prihodnji dan so bile noge popolnoma zdrave. Po¬
gostoma se kdo pri delu pretegne, okoli srede ga začne bosti,
morebiti se mu hoče kaj vneti. Tedaj mu napravi hitro mlačen
ali mrzel ovitek okoli pasa, in voda bo bolest prav popolnoma
potegnila iz njega.

5

Nekje se je začela širiti Škrlatica (šarlah). Bilo je v hiši
več otrok, in zdravnik je vsak dan prihajal. Prvi fant oboli
za Škrlatico, revče trpi sedem tednov, predno ga izpusti zdrav¬
nik, in med tem je bil deček j eden teden v smrtni nevarnosti.
Ali komaj je bil ta zdrav, vleže se že drugi.

Jaz čujem o tem. Kaj bi neki bilo, mislim si, ko bi
poskusil z vodo. Kneipp je na glasu zdravnik, zato mu za¬
upam, in v božjem imenu poskusimo. Ostal sem sam pri fantu.
Bolnik je kar gorel po vsem životu; žila je bila silno hitro,
in po vsej koži se mu je že videl prišč. Slečem ga, omijem
mu ves život in ga skrbno odenem, vse, kakor Kneipp ukazuje.
To je bilo ob sedmi uri zvečer; ob devetih sem ga zopet omil,
o poldvanajstih po noči še enkrat, in zdaj se je začel tako po¬
titi, da je bila vsa postelj mokra; ob dveh zjutraj je že sladko
zaspal, in v petih dneh je bil zopet zdrav. Ta je bil že po¬
polnoma zdrav brez zdravnika, med tem ko se prvi zopet vleže,
ki ga je bil zdravnik z veliko nevarnostjo ozdravil v sedmih
tednih. Noge so mu otekale, deček ni mogel več hoditi, pri¬
pravljala se je v njem vodenica. Pogledam v Kneippovo „Vodo-
zdravstvo“ in tam najdem zdravilo za to: nekekrati mrzel ovi¬
tek; napravim ga fantu, in v dveh dneh je mogel zopet ska¬
kati in letati. Od tega časa me je začelo to ozdravljanje ve¬
seliti; poskusil sem marsikaj in do zdaj sem se popolnoma
prepričal, da je vsaka besedica, ki jo pravi Kneipp v svojih
knjigah, resnična, in po teh je posneta tudi ta-le knjižica, ki
jo imaš zdaj v rokah.

Čudežev seveda tudi voda ne dela, zlasti ker ljudje z bol¬
niki nimajo dosti usmiljenja in dovolj vztrajnosti. Vsak dan
enkrat bi ga že mazali s kakim oljem ali mazilom, in kakih
kapljic bi mu tudi še kupili; ali oblijati bolnika in mu vedno
skrbeti za suho postel, to jim je preveč; rajši ga puste trpeti.
V mnogoterih slučajih, na pr. pri mrtvoudu, ohromelosti, slaboti
vsega života, treba je biti vztrajnemu pri tem ozdravljanju.

6

Človek se mora tedaj truditi in vse vestno in vztrajno oprav¬
ljati, kakor knjižica uči; le tedaj bode imel uspeha pri svojem
delu in koristil bolniku.

Ker me to zdravljenje veseli, zato sem tudi rad sprejel
poziv odbora „Mohorjeve družbe“, naj pripravim Kneippovo
knjigo našim ljudem. Ta-le knjižica je priprost, skrčen prevod
ali posnetek Kneippove knjige: „Moje vodozdravstvo";
in kar je razun tega še imenitnega, izposodil sem iz njegovega
dela: „Tako bi naj živeli".  Kdor ima to-le  slovensko
knjižico, najde v njej vse, kar je imenitnega in važnega v tem
oziru, in ni mu treba biti žal, ako omenjenih dveh knjig ne
zna citati. Kdor pa razume nemške knjige in se hoče po iz¬
virniku bolj natanko poučiti o Kneippovem zdravljenju, temu
priporočamo omenjeni knjigi: „Meine Wasser-Cur“  v 34.
izdaji, 1. 1891., 376 str. v 8°, in „So solit ihr leben",  v
12. izdaji, 1. 1891,, 364 str. v 8°. Obe Kneippovi knjigi je iz¬
dal založnik JosipKoselv  Kemptenu na Bavarskem (Kempten,
Baiern), in vsaka velja vezana po 1 gld. 92 novč.

V  slovenskem prevodu sem podal vse kolikor mogoče
kratko in jasno, to ali ono sem še malo skrajšal ali izpustil,
prepričan, da se ljudstvu ne sme podati kaj preveč zapletenega
in težko umevnega.

Da pa je bilo naši družbi sploh mogoče, podati to ko¬
ristno knjižico kot družbeno knjigo svojim udom, zato se mo¬
ramo presrčno zahvaliti velečastitemu gospodu
župniku Kneippu samemu in njegovemu založ¬
niku, ki sta oba drage volje dovolila, da sme
družba izdati to knjigo v slovenskem jeziku.  Tudi
slike smo prevzeli od založnika gori imenovanih knjig.

Tako romaj tedaj knjižica v vse slovenske kraje in bodi
dobra prijateljica in pomočnica vsem ljudem, zdravim in bolnim!

Spisov cutelj.



U v o d.

d zore do mraka se trudijo ljudje za ljubi vsakdanji
kruhek; jeden dela z glavo, drugi z rokami, kakor je
pač vsakemu poklic. A naj si bode delo kakoršnokoli,
nečesa je vsakemu treba, če hoče delati: to je ljubo
zdravje. Imej stan, kakoršen hočeš, brez zdravja bodeš le
malokaj opravil.

Ali kako rahlo je sestavljena hišica, v kteri prebiva ne-
umrjoča duša! Bolezni brez števila ji neprenehoma pretijo,
težek jarem žuli Adamove otroke od dne, ko se rodijo, do ure,
ko se vrnejo v hladno zemljo. Nekdaj je bilo drugače; vera
nas uči, da je smrt in trpljenje kazen za greh prvih starišev.
Bog je ljudem naložil to kazen, in on hoče, da jo mi potrpež¬
ljivo prenašamo, da smo pripravljeni umreti, kedar in kjer je
njegova sveta volja. Bog je pa tudi rekel: „Kliči me o času
sile, in jaz ti bodem pomagal"; on je pripravljen nam podalj¬
šati čas zemeljskega romanja in odvrniti od nas šibo, ki je že
pripravljena, da nas tepe z boleznimi in težavami. Treba je
najprej molitve, ali molitev sama še ni dosti; predobrotljivi oče
v nebesih ima v prirodi skrita marsiktera zdravila za naše
reve, treba jih je samo iskati; tudi tu velja pregovor: „Po-
magaj si sam, potem ti bo tudi Bog pomagal."

Marsikdo se je že ves čas svojega življenja pečal s tem,
da najde zdravila raznim boleznim. Stari ljudje so dobro ve¬
deli. za kaj je ta rastlinica, za kaj druga; oni so božje stvari
bolj pametno sodili kakor naša mladina. Niso imeli drugih
zdravil kakor priproste rastlinice, in vendar so ozdraveli po bo-

8

leznih in so potem hvaležno obračali svoj pogled v nebesa, od¬
koder prihaja vse zdravje.

Dandanes se je to že vse pozabilo; le ta ali ona rastlina
se še išče in suši, ah tudi ta le za živino; človek gre rajši v
lekarno po dragocena zdravila. Godilo se je rastlinam kakor
lepim starim šegam; priprosto, dobro je izginilo, in na nje¬
govem mestu se šopiri zdaj škodljivi strup.

Jaz sem želel pomagati ljudem v boleznih; iskal in po¬
skušal sem pozabljene rastline in ozdravil z njimi že marsi¬
koga. Tu v sem se prepričal, kako čuden je Gospod v svojih
stvareh. Cesar človek ne ve ceniti, in kar celo z nogami
tepta, to mu je Bog vsadil pred njegove oči, da si pomaga z njim.

Med vsemi zdravili nam je dala mila božja roka jedno
v posebno obilni meri, in to je ljuba voda. Voda ni samo za
to, da gasi žejo živalim in ljudem, ona je tudi zdravilo za bo¬
lezni, zdravilo, ki je kos vsem drugim zdravilom, človeško
telo samo te opominja tisočkrat na to zdravilo; če si zjutraj
ali po težkem delu omiješ obraz, prsi in hrbet, ali se ne čutiš
novorojenega? Le glej, kako živali iščejo vodo; — človek pa
s svojo pametjo je mnogokrat nespametnejši od Živah!

Dež vzbuja povsod rast in življenje; privošči tudi svo¬
jemu životu včasi deža; on ti bode iz telesa izpral, kar je ne¬
zdravega v njem, on te bode utrjeval in oživljal. Stari ljudje
so se že vode posluževali za omivanje in za kopeli; z vodo so
se utrjevali proti mrazu in proti vročini. Rimljani so povsod,
kjerkoli so imeli svoj tabor, napravili tudi kopeli; kopeli so
tako cenili, da je veljal pri njih pregovor: „Blagor tistemu,
ki je iznašel kopeli." Stari so živeli dalje kakor naš rod;
tudi močnejši so bili, kakor smo mi zdaj; to je prišlo odtod,
ker so veliko bolj priprosto živeli, in ker so vedeli vodo rabiti
za zdravilo.

Mene je učila bridka sila, da sem iskal v vodi svoje
zdravje, ne pa veselje do zdravljenja. Bilo je leta 1847., ko
so me imeli zdravniki že k smrti obsojenega; ali voda me je
spravila na noge, voda mi je ohranila zdravje, da še zdaj čil
in krepek živim, če že tudi štejem nad 70 let.

Kar je meni pomagalo, ko sem bil že zrel za smrt, to
bode, mislim, moglo tudi drugim pomagati.

Bil sem 2t let star, ko sem zapustil dom. V mojih buk¬
vah je bilo zapisano, da sem tkalec, moje srce pa s tem ni
bilo nikdar zadovoljno; želel sem ves čas svoje mladosti, da
bi mogel kdaj postati duhovnik. Zato sem pustil v nemar
statve in šel iskat človeka, ki bi mi pomagal do „študiranja“.

9

Neki kaplan so se me usmilili; oni so me učili dve leti, da
sem mogel potem stopiti v latinske šole. Uk je bil silno hud,
in že se mi je zdelo, da je vse zastonj. Preživel sem pet let
v bridkem pomanjkanju; vsled tega sem postal popolnoma potrt
na duhu in na telesu. Oče so prišli po me v mesto; šla sva
malo v gostilno, da se spočijeva. Pri slovesu je rekel gostil¬
ničar očetu: „Tkalec, zdaj ste prišli zadnjikrat po „študenta*.
Drugi ljudje so sodili ravno tako, in jaz sam sem pričakoval
smrti, udan v božjo voljo. Za kratek čas sem pregledoval razne
knjige, in slučajno — naj velja ta beseda, akoravno sem pre¬
pričan, da ni slučaja, ampak da je vse božja volja — pridejo
mi neke bukvice v roko, ki so učile, kako se naj z vodo
zdravi. Pregledal sem list za listom, misleč, morebiti zase
kaj najdem, in res! Novo upanje mi je oživljalo veli život in
še bolj veli duh; ta knjižica mi je bila rešiteljica, ki mi jo je ob
času skrajne sile poslala usmiljena božja previdnost.

Knjižico je bil spisal neki zdravnik, ali zdravljenje, ki ga
je učila knjiga, bilo je vse preostro. Poskušal sem četrt leta,
pol leta; a da bi mi bilo boljše, nisem čutil, toda slabše mi
tudi ni bilo. To mi je dajalo upanja; zdravil sem se dalje,
okrepčal se in postal naposled duhovnik. Zdaj sem že črez
40 let v tem stanu, in moji prijatelji se vsi čudijo, da sem
kot sedemdesetleten starček še tako zdrav in močen; voda je
pa ostala ves čas moja ljuba prijateljica. Prizadeval sem si, da si
pridobim v tem ozdravljanju izkušnje, in da ga spopolnim ko¬
likor mogoče. Omenjeni knjižici sem za prvi nauk iz srca
hvaležen, pa kmalu sem spoznal, da je njeno zdravljenje zelo
preostro; prepričal sem se, da je veliko boljše, če se voda rabi
prav rahlo. Zato moji nasprotniki nimajo prav, če pravijo, da
se tako zdravi le živina. Oni obrekujejo to, česar ne poznajo,
in nespametno zametavajo vse kot goljufijo in sleparijo, kar le
količkaj diši po vodi.

Več kot BO let sem poskušal to zdravljenje in med tem
časom marsikaj premenil; zdravil sem vedno rahleje. Po mo¬
jem sedanjem prepričanju se zdravi oni najboljše, ki vodo rabi
najnedolžnejše in najbolj priprosto; priča temu so stotine ljudij,
ki sem jih ozdravil z vodo.

Prijatelji so me silili, da zapišem svoje izkušnje; le nerad
sem to storil. Dolžnosti duhovskega stanu terjajo zase vse
moje moči, in ob jednem zamujam veliko časa z bolniki, ki iščejo
pri meni pomoči; to leto (1889.) jih je bilo pri meni že več
kot tisoč, in jaz sem že 69 let star; torej bi mi bilo ljubše,
ko bi mogel biti pri pokoju.

10

Marsikomu ne bode y tej knjižici to ali ono celo po volji;
to me ne moti, izkušnja je najboljša šola. Jaz še nikogar ni¬
sem vabil, naj se pride k meni zdravit; ako pa že ljudje k
meni prihajajo, pošiljam jih pa tudi tu prej k izšolanim in
učenim zdravnikom, da oni povedo, kje bolezen tiči; potem še
le začnem jaz svoj posel. Da bi jemal zdravnikom dobiček,
to ni moj namen; svojega prida nikoli nisem iskal, le usmi¬
ljenje z bolniki me je spravilo do tega in me še zdaj naganja,
da jim pomagam, kolikor je v mojih močeh. Tudi časti pri
tem delu nisem iskal in je ne iščem; očenaš, ki ga moli
ozdravljeni zame, mi je najljubši in moje najboljše plačilo!

Da bo pa ta-le knjižica res koristna, čitajte jo od kraja
do konca; potem jo denite nekaj časa na stran in nato jo vze¬
mite zopet v roke in jo znova čitajte. Tako bodete vse vkup
razumeli, in le tako bodete vse porabe znali prav napraviti in
jih prav vezati med seboj, in potem bo ozdravljanje uspešno.

Treba bo tudi nekoliko priprav: ročke ali vrča, banje,
nekaj prtičev (plaht) in k6c. Predno se lotiš ozdravljanja, pri¬
skrbi si te malenkosti; kupi si jih, če ne, pa si jih izposodi;
če si pa prelen za to, potem pusti vodo pri miru in pusti bol¬
nika tako umreti; tedaj ti vsaj nikdo ne bode mogel očitati,
da ga je voda spravila v grob. če imaš pa potrebno pripravo,
potem se vode ne boj; ona ti bo v vseh boleznih zlata vredno
zdravilo.

Tem besedam gospoda župnika Kneippa nima „Družba
sv. Mohorja" ničesar pridejati razun želje: Milo slovensko ljud¬
stvo, poskusi samo, kar je izkusil ta gospod; prepričaj se, da
je vse resnica, kar te uči ta knjižica; živi vsak po njenem na¬
svetu zmerno in trezno, dokler si zdrav, in zdravi se po tem,
če si obolel. Bog daj, da bi bila ljuba voda tudi slovenskemu
narodu zanaprej v prav velik prid!

!Prvi del.

Česa je treba k zdravju, in kako se zdravje ohrani.

f  Svetloba, zrak, obleka.

oglej v kleti vzrastlo rastlino; kako je vendar rumena, slaba
in vela. Kako vse drugačne, kako zdrave in trdne so rast¬
line, ki so rastle pod solneem! Mar ni čudno, da se ve¬
liko rožic obrača vedno za solneem? Zvečer, ko je solnce
zašlo, zapirajo svoj cvet, kakor trgovec svojo prodajalnico, zju¬
traj pri solnčnem svitu pa ga zopet odpirajo. Tudi pri živalih
je tako; zvečer hočejo k pokoju, ob zori se pa vse vzbudi k
novemu življenju.

Oe svetloba na rastline in živali toliko vpliva, morebiti
tudi človeškemu telesu in duhu ni vse jedno, kje je vzrastel.
Le poglej si ljudi, lahko se sam prepričaš. Kje si še našel
tkalca ali rudokopa, ki bi bil zdrav in rudeč v obličju? Le
primerjaj s temi one, ki delajo pod prostim nebom, in našel
bodeš, da so ti primeroma veliko zdravejši.

Nadalje je na tem prav veliko zavisno, kakšen zrak člo¬
vek diha; ne da bi človek mogel videti, postane zrak prav
slab. Vrzi kamenček v čist studenec, kmalu bode moten; tako
je tudi z zrakom. V sobi je čist zrak; nekdo vstopi z gorečo
smodko ali pipo, kako dolgo bode li trajalo, pa bode ves zrak
za nič? In če ne kadi le jeden, marveč v kakih 20  ali še več
mož ves večer, kaj neki vsi ti dihajo? Človek brez zraka ži¬
veti ne more; zato naj vsakdo skrbi, da mu ne bo primanjko¬
valo nikoli zdravega zraka.

12

Tudi mraz in toplota imata velik vpliv na zdravje; ta dva
velikana se vedno bijeta med seboj; zdaj zmaga ta, zdaj oni.
Kdo more našteti vse bolezni, prihajajoče od tega, da se človek
ali premrazi ali pregreje? Človek se mora varovati mraza in
vročine. Za živali in ptičice Bog skrbi; vrabec dobi drugo ob¬
leko za zimo in drugo za leto, in živalice oblečejo debelejši
kožuh proti mrazu, in o vigredi se zopet preoblečejo, človeku
pa je dal Bog pamet, naj sam skrbi, da se bode varoval ne¬
varnih dveh velikanov. Vsakemu pravi pamet, da je za zimo
treba druge obleke kakor za poletje. Kako se naj to uravna,
hočem ti takoj razložiti.

Da ti mraz ne škoduje, skrbi, da bodeš imel vedno dosti
telesne toplote; telo pa ti greje kri, ki se kuha v srcu in od¬
tod raztaka po vseh žilah, če hočeš zanetiti, moraš imeti drv,
in netiva je tudi telesu treba; to netivo je dobra, zdrava kri.
Srečen človek, kterega varuje dobra kri mraza, revež pa je
oni, ki nima dosti ali nima zdrave krvi.

Prvo je dobra kri, a to še ni vse; život potrebuje tudi
obleke. Nekteri deli na telesu ostanejo vedno odkriti; ti se sča¬
soma tako utrdijo, da jim mraz nič več ne škodi. Tak del života
je glava; včasi niso razun klobuka ničesar nosili na glavi;
morebiti si je še ta ali oni o najhujšem mrazu z ruto zavezal
ušesa; ostanimo tudi mi pri tej šegi; ne zavijaj si glave nikoli
pretoplo, to vselej škoduje.

Tudi vratu včasi niso tako zavijali kakor dandanašnji.
Vrat je nekaj prav rahlega; kakor hitro je pretoplo zavit, na¬
bira se v njem preveč krvi, in če ti potem pride v grlo le
količkaj premrzle sape, že imaš nahod (katar) ali kako drugo
bolezen. Zato si utrjuj vrat, če hočeš sam sebi dobro. Včasi
se ni čulo toliko o vratnih boleznih, ki zdaj pokončujejo živ¬
ljenje prav mnogim ljudem. Dobro še vem za čas, ko so jeli
nositi volnene rute ovratnice, takozvane šale; od tistega časa
se silno množijo bolezni vratu, glave in prsij. Veliko ljudij je
zavoljo tega prezgodaj umrlo, in jaz naravnost pravim, da bi
na noben drug način ne bilo moglo nastati toliko boleznij, ka¬
kor ravno s to nošo. Utrjuj si glavo in vrat, če veš ceniti
ljubo zdravje, če glavo, vrat in prsi preveč zavijaš, postanejo
veliko občutljivejši proti mrazu, kakor bi bili sicer, to je jasno;
ravno v te dele pa mora prihajati mrzla sapa, zato lahko ra¬
zumemo, da morajo vsled tega ti deli oboleti. .Jeden dobi nahod
v nosu, drug katar v ušesih ali očesih, drug v grlu, zopet
drug v sapniku, pljučih ali v želodcu. Le prav skrbno se za-
v >j a )\ > n  gotovo bodeš vedno kašljal in kihal, in neprenehoma

13

te bo zeblo v roke in noge. Na glavo devaj klobuk, da jo va¬
ruješ prehudega mraza; vratu ne zavijaj nikoli tako debelo, da
bi zrak ne mogel do njega; rob oblačila naj pokriva vrat, kaj
drugega pa ne; kdor ga najmanj zavija, ta je najbolj varen
bolezni.

Morebiti bi se tudi ti, ljubi čitatelj, rad iznebil rev, v
ktere te je spravila nespametna noša. Loti se utrjevanja, a
svarim te, ne pretiravaj ničesar. Le prav polagoma se vadi, stvar
ni tako lahka. Gospodar je imel potepuhe dolgo časa pod streho;
skrbel je za nje in jim stregel; zdaj mu pride na misel, da
jih bo spravil naprej; bode li jih on mogel kar na enkrat iz
hiše spoditi? To bi bilo za njega nevarno; da, zgoditi bi se
moglo, da bi nazadnje le potepuhi vrgli njega iz hiše. Treba
mu je previdnosti, da se jih iznebi. Tako je treba tudi pri
zdravljenju z vodo previdnosti. Vse moraš storiti pazljivo in
skrbno; kako, to ti razložim pozneje.

Ker sem že nekaj izpregovoril o šalih, moram tudi še na
volnene zapestke (takozvane „šticle“) opozoriti, ki jih danda¬
našnji povsod nosijo. Včasi so nosila dekleta kratke rokave,
in njihovim rokam ni manjkalo krvi ali moči; čemu neki imajo
ženske zdaj skoro vseskoz tako vele in slabe roke? Ker jih
preveč zavijajo, zlasti pa, ker nosijo neumne zapestke. Primeri
utrjenega človeka, kteremu ne škoduje niti mraz niti vročina, z
mehkužnikom, ki se ne more več ubraniti mraza. Kteri je
srečnejši ? Prepričan sem, ko bi si ljudje resno prizadevali
se utrditi, veselili bi se trdnejšega zdravja, večje moči in dalj¬
šega življenja.

Treba se je proti mrazu utrjevati, a vendar je telesu proti
mrazu tudi treba izdatnega oblačila; saj ima tudi vrabec svoj
zimski kožušček. Včasi so nosili konopnino in jirhovino, to je
človeka varovalo mraza in se tudi ni dalo tako hitro raztrgati.
Tudi sukno se je veliko dalje nosilo kakor dandanes; marsikdo
je nosil svoj nedeljski jopič ali pruštof po 20 in še več let.
Pred kakimi 40 leti so začeli nositi srajce iz tankega kuplje¬
nega platna, ki nikakor ne greje tako, kakor debelo domače
platno. Oe se človek le količkaj poti, že je prkal ves moker
in se prilepi vsled tega na kožo; na kožo prilepljen se pa ne
more posušiti in tako ostane dalje časa moker kakor domače
platno. Med tem pa, ko si moker, ni treba drugega, kakor da
te prešine kaka mrzla sapa, in že imaš katar. Najnezdravejše
pa so volnate srajce, ki so jih začeli v novejšem času veliko
nositi. Volna se prileže koži; ona život veliko bolj greje kakor
platno. Odkod se jemlje toplota? Iz života. Obleka se pregreje,

14

toplota se izgublja v zrak, in kar se je je izgubilo, toliko je
potem primanjkuje telesu. V volnati srajci se človek veliko bolj
poti kakor v platneni; torej je volnata veliko prej premočena.
Vzemi volnato in platneno srajco, pomoči obe v vodo, obesi
obe na solnce, in glej, ktera se ti prej posuši; našel bodeš,
da je platnena veliko prej suha. Ge že zrak in solnce le težko
spravita iz volne mokroto, kdaj se bode še le posušila, če jo
ima človek na sebi. Dalje vprašam: Je li že kdo kdaj videl,
da bi bil zdravnik rano obvezal z volno? Nikoli. Cernu ne?
Platno raste na solncu, v njem ne more biti nič nezdravega;
volna pa raste na živalih, in če žival ni zdrava, ali potem ni
morebiti tudi na volni marsikaj nezdravega? Zato vsakemu
svetujem: Ne nosi volnatih srajc, tudi iz prkala ne; vzemi za
to debelo domače platno, in to ti bode bolj varovalo tvoje zdravje.

Kar zadeva drugo obleko, povedal bi le še to, da so včasi
delavni ljudje nosili cvilih; ta je bil dober kup, in mogli so
ga dolgo nositi. Zdaj ga nikdo ne kupuje več, vse hoče biti
v sukno oblečeno; hlače iz cviliha so veljale goldinar; koliko
stanejo suknene, vsakdo ve.

Varuj noge mraza.

Zraven glave, obraza, vratu in rok je treba utrjevati tudi
noge. One imajo več trpeti kakor drugi udje, kajti one niso
samo v mrzlem zraku, marveč vedno na mrzlih tleh. Kri pre-
rada beži iz nog, in vendar je ravno krvi treba, da so noge
tople; kolikor krvi v nogah, toliko toplote; čim mrzlejše so
noge, tem manj krvi je v njih. Ce hočeš imeti v nogah dosti
krvi, utrjuj si jih; bolj ko so utrjene, bolj ti bo toplo v njih.
Obraza in rok ne utrjuje nikdo za pečjo, temveč na mrazu,
utrjuj tudi noge tako ; kdor veliko bos hodi, tega ne bo lahko
zeblo v noge. Srečni oni, kterim pripušča stan, da morejo
hoditi bosi okoli; nikdo bi ne verjel, kako zdravo je to! Tudi
za gosposke ljudi bi ne bila nobena sramota, ko bi se včasi
bosi izprehajali po kakem travniku; če pa že kdo tega noče,
naj vsaj, predno gre spat, hodi nekaj minut po sobi bos sem
ter tja; če bi ob jednem noge pomočil nekekrati v mrzlo vodo,
ali mi ne verjameš, da bi se ta trud obilno poplačal? More¬
biti je prijetnejše imeti ves dan mrzle noge, ki se še v klobu-
činastih črevljih nočejo segreti?

Pred 50 leti je bilo na kmetih o poletju še vse boso;
kakor hitro je. o vigredi skopnel sneg, jeli smo bosi letati in
smo letali bosi celo do vseh svetih, in reči moram, da tedaj
nismo poznali toliko otroških boleznij kakor dandanes.

15

Taruj se vročine.

Vročina ti more ravno tako škodovati kakor mraz; ne
bode ti pa škodovala, če si proti njej utrjen. Kdor mraz lahko
prenaša, ne bo se ustrašil vročine; proti mrazu se je treba
utrjevati na prostem, ravno tam tudi proti vročini. Kdor svo¬
jega telesa prostemu zraku ne odteguje, privaja ga jeseni mrazu
in o vigredi toploti, in kakor po zimi mraz, tako bo o poletju
lahko trpel vročino.

Kdor se pa zraku odteguje, čutil bo, kako neprijeten je
mraz, in kako neprijetna je vročina; izkusil bo žalostne nasledke.

Kazlika je med toploto po dne in po noči; tudi ta raz¬
lika bi naj služila ljudem v to, da jih utrdi; kmetski ljudje so
zjutraj, opoldne in zvečer jednako oblečeni; zato pa lahko pre¬
našajo mraz in vročino. Vsa druga je pa pri onih, ki pridejo
le redkokdaj na zrak; ti morajo vsakokrat, predno gredo na
prosto, nos ven vtakniti, da zvedo, koliko sukenj bode treba.
Skrbite za to, da se bodete utrjevali v prostem zraku, in varni
bodete pred mrazom in pred vročino.

Kakor za mraz treba je tudi za vročino pripravne ob¬
leke; glej, da ne bodeš nosil trojne ali celo čveterne obleke;
skrbi, da obleka ne bo pretesna, da ti zraka ne zadržuje od
života.

Tretji pomoček proti vročini je mrzla voda. Voda jemlje
nepotrebno vročino in pripomaga človeku do naravne toplote;
ob jednem voda utrjuje. Ge si o hudi poletni vročini delal
ves dan na prostem, kako se ti tedaj život razgreje! Hladna
večerna sapa mu nato jemlje nekaj nepotrebne vročine, vendar
pa še zaostane v njem nepotrebne in zato škodljive toplote, in
če vročina traja dalje časa, postala bode životu še bolj škod¬
ljiva, ako tega ne zabraniš z vodo.

Poznal sem hlapca, ki se je o poletju vsak dan vlegel za
nekaj minut v mrzli potok, ki je tekel mimo hiše; „potok mi
jemlje vso utrujenost 11 , tako mi je pravil. Ta hlapec je bil
pameten; kmetje, posnemajte ga in bodete po noči boljše spavali
in zjutraj veliko bolj spočiti vstajali k novemu delu. Kavno
tisti hlapec je gonil zvečer tudi svoje konje v vodo, češ, mrzla
voda jim potegne iz nog vso utrujenost; konji so kmalu spo¬
znali, da jim to dobro dene, in hodili so sami v vodo, kakor
hitro jih je izpustil iz hleva. Jaz sem jezdil enkrat konja v
vodo; sredi potoka se je žival vlegla in se jela valjati, ne da
bi bila jezdeca vprašala, ali mu je prav ali ne.

f

16

Poslužujte se vode prav pridno. Ko bi šlo vse po mojih
željah, morala bi biti v vsaki vasi, kjer je le mogoče, utica za
kopanje. Prepričan sem, da bi bilo to ljudem v velik prid.
Kako zdravo bi bilo o poletju za segreti život, če bi se nepo¬
trebna vročina ohlajala z mrzlo kopeljo. Ljubi čitatelj, če ti je
mogoče, priskrbi si kopel; s tem si storiš prav veliko dobroto.

Delo in počitek.

Stoječa voda začne kmalu gniti; v kotu stoječe oralo
postane rujavo. Le pusti kterokoli reč dolgo ležati, in ne bo
več za nič, akoravno je nisi rabil. Taka se godi tudi člove¬
škemu telesu; ono je nad vse umetno sestavljen stroj, tako
umetno, da bi ga človek s svojo pametjo nikoli ne bil mogel
izmisliti. Ta stroj, ki daje bivališče naši duši, mora tudi biti
vedno v delu, če ne, bo kmalu za nič. To je stvarnik tako
hotel; on je rekel prvemu človeku, da bode v potu svojega
obraza jedel kruh. Na svetu je vse k delu obsojeno. Kdor
hoče kaj imeti, mora delati; brez dela ni kruha. Delo daje
moč in moč zdravje, zato so kmetje najsrečnejši ljudje. Oni
delajo vedno na solncu in dihajo čist zrak; to jim daje moč
in zdravje. Ko bi kmetje pametno živeli in ne razdirali sami
svojega zdravja, bil bi kmetski stan najzdravejši, in kmetje bi
med vsemi ljudmi najdalje živeli. Kmetje, živite pametno; ne
kazite si zdravega zraka z duhanom ali s tobakom, ne uničujte
svojega zdravja s pijančevanjem, in ne terjajte od svojega te¬
lesa več, kakor more storiti, človek naj dela, zlasti dokler je
mlad; za mladino je treba resnega dela; kar je prelahko, to
ni za njo. Mladenič in dekle naj vzrasteta v delu, ali skrbno
se je treba varovati, da se človek ne presili. Drugi stanovi,
ki nimajo priložnosti vaditi svojih telesnih močij, naj skrbe, da
se udje vsaj včasi dosti pregibljejo, sicer se bodo nabrale na
različnih krajih života nezdrave tvarine, in godilo se jim bo
kakor stoječi vodi.

„Kaj pa naj storim?" vprašaš me morebiti; „ob zori
moram na delo in zvečer komaj čakam, da morem v postelj."
Vzemi škaf ali banjo, v njo vlij vode in se vsedi zjutraj v njo,
predno greš na delo, tako da ti sega voda do želodca; v vodi
ostani pol minute, potem se hitro obleci, ne da bi se obrisal,
in idi na delo. Ko prideš zvečer razgret domu, stopi nekaj
minut v vodo; to bo potegnilo iz tebe vročino in utrujenost.
Na to bodeš dobro spal in zjutraj vesel vstal in šel veliko či-
lejši na delo kakor sicer, če pa že banje nimaš, hodi zvečer

17

četrt ure bos po mrzlih, ali še boljše po mokrih tleh; tudi to
bo iz tebe potegnilo utrujenost; to spravlja kri iz glave v noge,
glava postane Jahka, in človek je potem veliko bolj vesel in
dobre volje. Se nekaj vsem svetujem: Omivajte si utrujeni
život z mrzlo vodo, kedarkoli je vam vroče; kdaj, to je vse
jedno; naj si bo po noči ali zjutraj ali zvečer; le to opazim,
da omivanje zvečer ni za vsakega; če bi potem spati ne
mogel, omivaj se rajši zjutraj; bodite prepričani, da vas ne
bode tega nikoli žal.

Zdaj mi morebiti ta ali oni poreče: „Zvečer prihajam
ves poten domu, tak vendar ne smem v vodo; saj so nam
pravili v šoli, da se mora človek, kedar je razgret, varovati
mrzle vode.“ Prijatelj, to ni resnica; svojo besedo ti dam, da
to ni tako. Naj se potiš, kakor hočeš, le hitro se sleci in idi
tako do želodca v vodo; omij si prsi in hrbet in obleci se, ne
da bi se obrisal — le glava in obraz se morata obrisati, ker
se ne oblečeta — in nato hodi sem ter tja, ali delaj zopet,
da se segreješ; to ti bo dejalo dobro, nad vse dobro. Seveda
ko bi ostal dalje časa v mrzli vodi, ali ko bi se ne oblekel
hitro, tedaj bi ti škodovala taka kopel; če se pa koplješ samo
za nekaj minut, to ti nikoli ne bo na škodo.

Izprehod in delo.

Marsikdo misli, da stori za svoje zdravje dosti, če hodi
redno na izprehod; to ni res. Pri izprehajauju se vadijo samo
noge, drugi udje ostanejo mirni; dihanje je sicer malo moč¬
nejše, a vse drugo ostane pri miru. V dober zrak že pride
človek pri izprehodu, ali ker razun nog vse pri pokoju ostane,
ne iztrebi se iz života gniloba, ki se je sčasoma nabrala po udih.

Povem vam vzgled: Prišedši v vrt, našel sem na dre¬
vescu mnogo hroščev; stresel sem jih, in hrošči so popadali
na tla. Ko bi pa bil drevesce potegnil iz tal in lepo varno
nosil po vrtu, bili bi hrošči bržkone vsi ostali na drevesu.
Eavno tako se godi človeškemu telesu. V njem se nabere sča¬
soma marsikaj nezdravega; da se to odpravi, treba je izdatnega
gibanja — treba je dela. Jaz sem imel v mladosti z delom
veliko veselje, posebno rad sem oral. Kot duhovnik sem prišel
nekega dne do hlapca, ki je oral. Hotel sem mu pokazati, da
tudi jaz znam orati; hlapec je stopal zraven mene, želeč, da
bi se mi ponesrečilo, ali ni pričakal tega veselja. Oral sem
pol ure, potem sem bil pa tako utrujen, da sem moral pustiti
oralo. Prihodnji dan sem šel zopet orat, in ko mine teden,

Domači Zdravnik. 2

18

čutil sem, da sem bil že veliko močnejši kakor poprej. Hlapec
ni imel ničesar grajati na mojem delu, in meni je tudi de¬
jalo dobro.

Zraven dela je voda nad vse imeniten pripomoček, da si
človek ohrani in pomnoži svojo moč. Prevelika vročina človeku
škoduje, a voda vso odvzame. Nadalje zabranjuje voda, da se
na človeku ne nabere preveč maščobe in škodljivih vlag; kdor
se vode pametno poslužuje, ne bode nikoli predebel. Mrzla
voda krepča ves život in posamezne ude. Kakor žene voda
mlinska kolesa, tako goni kopanje, omivanje in polivanje vso
naravo ali naturo v našem telesu. Človeku je jako škodljivo,
če mu kje zastoji kri, a mrzla voda jo spravi v redni tok.
Voda jemlje nepotrebno vročino, na drugi strani pa človeka
razgreva; neverjetno se ti morebiti to zdi, ali le skusi polive,
in videl bodeš, da govorim resnico. Skratka, voda te najbolje
varuje bolezni, in če si enkrat bolan, tedaj je zopet voda naj¬
boljše zdravilo. Zdaj me morda kdo vpraša: „Ako je res tako,
kakor pravite, kaj pa naj storim, da bom varen pred boleznimi?"

Pred 30 leti sem svetoval nekemu gospodu, ki je bil na
jetrih bolan, in kteremu niso zdravniki vedeli pomoči, to-le:
Vsak teden se dva- ali trikrat dosti izprehodi; ko si ves raz¬
gret, vsedi se do želodca v mrzlo vodo in si hitro omij prsi
in hrbet. Vse vkup ne sme dalje trajati kakor pol minute;
potem se obleci, ne da bi se obrisal, in izprehajaj se naprej,
dokler se ne posuši mokrota na tebi. Od začetka se je zdelo
to gospodu težavno, pozneje pa se je temu privadil in je dosegel
visoko starost.

Opominjam vendar, da ničesar ne smeš pretirati; ne-
kteri se boje vode kakor hudobnega duha, drugi je zopet ni¬
koli nimajo dosti, zlasti tisti, ki so se z vodo iznebili kake bo¬
lezni. Tu kakor povsod je človeku treba biti zmernemu. Voz¬
niku je treba biča, da konje včasi požene, ne da bi jih vedno
pretepal.

Voda ni samo za bolnike, ona je tudi za zdrave. Ko bi
silno močen gospodar svoje hiše ne zaklepal, češ, da vendar
lahko tate vsegdar izmeče iz hiše, ne mislite li, da bi mu mo¬
gel prebrisan potepuh izprazniti hišo, predno bi ga gospodar
utegnil vreči iz nje? Taka je z zdravim človekom, če misli,
da mu ničesar ni treba, da si ohrani zdravje.

Stanovanje.

Kje in kako si naj hiše stavite, tega vam ne bodem pra¬
vil; navzlic mojim svetom bi še vsak ostal v hiši, ktero ima,

19

naj si bo zdrava ali nezdrava. Opomniti hočem le to, da so
mokrotne hiše jako nezdrave; te je treba prav pogostoma pre¬
zračevati, če se hoče človek varovati prežalostnih posledic. Skrbi
vedno, da pride slabi zrak iz sobe in dober v njo. Soba, v
ktero ne prihaja dober zrak, v ktero nikoli ni ljubega solnca,
ta ni stanovanje, ta je ječa. Zlasti pa je nezdravo, če moraš
v mokrotni izbi spati. Utrujen se človek vleže, in prsi začnejo
prav globoko dihati zrak, ki jim uničuje zdravje. Vsakokrat,
če sem ostal črez noč na tujem, imel sem zjutraj težko glavo;
odkar pa puščam okna črez noč odprta, ne zgodi se mi to ni¬
koli več. Da je zrak slab, ni treba mokrih sten; kakor hitro
se okna ne odpirajo prav pogostoma, izpridi se zrak. Se bolj
škodljivo pa je, če spi več ljudij skupaj v jedni sobi.

Po zimi se morajo stanovanja netiti; tudi tu je treba
prave mere. Človeško telo je kakor vosek, in nikdo bi ne
verjel, kako hitro se privadi mrazu in toploti. Kdor je po zimi
veliko na prostem in doma nima preveč zanečenega stanovanja,
ta ne bo dobil lahko kakega nahoda ali katara, seveda če se
sicer pametno oblači; kdor pa vedno sedi za razbeljeno pečjo,
bode redkokdaj popolnoma zdrav. To je prav lahko umljivo: kako
naj prenaša mehkužno telo velik razloček med toploto za pečjo
in mrazom zunaj? če pa sobo le zmerno netiš, bodeš mogel
brez strahu stopiti v najhujši mraz, če si le količkaj utrjen.

Kmetski ljudje mi zdaj morebiti poreko, da je njim peč
tedaj najljubša, kedar je prav topla. Vam to ne škoduje; vi
delate ves dau na prostem, vi ste utrjeni proti vročini in proti
mrazu; če ste ves dan dihali čisti zrak, potem vam ne škoduje,
če že ostanete nekaj ur pri topli peči; kar pa zdravemu hlapcu
ne škoduje, to lahko spravi slabotnega človeka v grob. Zato
bodite pametni in netite svoja stanovanja prav zmerno; 12 do
16 0  R (= stopinj Reaumurjevih) je dosti, in pri tej toploti bo¬
dete ostali prav zdravi.

Pred 50 leti ni bilo nikjer peči v spalnicah, dandanes
mora biti povsod, in ljudje mislijo, da s tem Bog ve kako za
svoje zdravje skrbe. S tem si človek več škoduje kakor ko¬
risti : 1.) Človek se toplote preveč navadi in vsled tega postane
ves rahel; 2.) toplota vzbuja v človeku vse, kar je v njem bol¬
nega, in 3.) toplota pači zrak. Le pomisli: Ali more to biti
zdravo, če je zvečer v sobi 16° toplote, ki se potem v nekterih
urah za polovico zniža? če po dne greš iz toplote na mraz,
škodi ti to manj, ker se giblješ, toda po noči pa spiš. Telo je pri
miru in tako se veliko prej prehladi. Jaz sem prepričan, da
mrzli zrak krvi prav dobro dene, razgreti zrak pa ji škoduje.

2 «

20

„Tedaj pustimo še po zimi okna odprta! To bode pa že
prav,“ tako se mi menda kdo zdaj odreže. Prav bo, ljubi moj;
le za to skrbi, da ti ne bo mrzli veter pihal na obraz, sicer
se hudega katara seveda ne boš ubranil. Ko bi jaz vendar
mogel prav veliko ljudij prepričati, da govorim resnico! Koliko
tisoč ljudij bi se iznebilo svoje bolehnosti, in bili bi veseli svo¬
jega življenja. Koliko ljudem je vse življenje zavoljo njihove
bolehnosti velika težava; iščejo si pomoči pri zdravnikih, a ne
najdejo nazadnje ničesar kakor prezgodnji grob.

Nekaj besed še moram pristaviti o sobah za bolnike.
Bolnikom se navadno preveč neti; to jih dela le še bolj rahle
in občutljive. Okna se v takih sobah navadno prav skrbno
zapirajo, da zdravi zrak do bolnika ne more; in v vendar ni bol¬
niku ničesar bolj treba kakor zdravega zraka. če že dihanje
zdravega človeka pači zrak, kako ga mora še le pačiti bolni¬
kova nezdrava sapa! Kakšen zrak diha tedaj bolnik v skrbno
zaprti sobi?

Ce imaš bolnika, skrbi najprej, da mu zdravega zraka ne
primanjkuje; potem skrbi, da soba ne bo premrzla in ne pre¬
topla. Za bolnika je 11 do 14° R najbolj prav. Posebno pri
vročinskih boleznih je toplota škodljiva in pa pri pljučnih bo¬
leznih in pri mrzlici, če imaš z bolnikom le količkaj usmi¬
ljenja, in če mu hočeš lajšati trpljenje, skrbi, da soba ne bo
pretopla in ne premrzla. Tudi na to je treba gledati, da bol¬
nik ne leži v mokrotni sobi; to bi ga storilo le še bolj bolnega.

O jedi in pijači.

Kar sem do zdaj povedal, to je nad vse važno za zdravje;
ne manj imenitno pa je to, kar bodem v naslednjem razložil o
jedilih in pijačah. Jedi in pijače je vsakemu treba. Bog je tudi
skrbel, da človeku tega ne zmanjka; človek mora na zemlji
delati, in zemlja skrbi za hrano svojih delavcev. Zemlja po¬
nuja ljudem ptice in zverino, reke in morja jim dajejo svoje
ribe, drevesa prinašajo sadje, in polja in travniki vse drugo,
česar je ljudem potreba k življenju. Zemlja redi pa tudi mar¬
sikaj, kar je človeku škodljivo: deročo zverino, strupene kače
in rastline. Da si človek izbere iz vsega to, kar je njemu v
prid, in zavrže škodljivo, zato mu je Bog dal pamet. Vsakdo
naj premisli,, kaj je zanj, in kaj ni, kaj naj je in pije, s čim
se naj oblači, in česar se naj varuje, da si sam prezgodaj ne
izkoplje groba.

Človeško telo je stanovanje in orodje duši. Kolikoršna
je razlika, ali bivaš v lepi, zdravi hiši, ali če stanuješ v mokri

21

zaduhli bajti, ravno tolik je razloček med tem, ali stanuje duša
v zdravem ali v bolnem životu. Le v trdnem stanovanju se bo
duh veselil; zato glej, da zidaš to hišico — svoje telo — iz
pravega, trdnega gradiva, iz tečnih jedij in zdrave pijače. Jedi
niso vse jednako tečne; če je kdo samo take reči, ki nimajo
v sebi nobene moči, bode li tak človek mogel biti močen ? v  Ne,
kakor nemarno sezidana hiša, tako se bo kmalu posul. Ge ti
je na zdravju kaj ležeče, in če ti je kaj mar za dolgo življenje,
izbiraj si jedi in pijačo, ki ti dajejo kaj moči.

Zdaj sta, ljubi čitatelj in čitateljica, gotovo radovedna,
ktere jedi so najtečnejše, in ktere so manj vredne. Le počasno,
vse vama povem. Najprej moram izpregovoriti nekaj besed o
razliki med močnatimi in mesenimi jedmi. Ljudje se o tem
prepirajo, ktere jedi so bolj zdrave; nekteri pravijo, da me¬
sene, drugi pa, da rastlinske in močnate; meni se zdi, da je
Bog ljudem namenil vse, kar je stvaril. Zato se le poslužujmo
vsega. Cernu bi bilo toliko živalij, če bi naj ljudje samo ob
žitu in ob drugih rastlinah živeli. Le jemljimo od vsega, kar
nam Bog ponuja, ali jemljimo pametno, in ne bode nam na
škodo. To pa moram reči, da naj bo človek pri mesu zmeren,
kajti isto veliko prej škoduje kakor druge jedi; na kruh in
mleko se otrok hitro navadi, navajaj pa petletnega otroka na
meso, videl bodeš, da se ga brani od začetka, če ima kdo
vročinsko bolezen. v daj mu mesa, in videl bodeš prav hitro na¬
raščati vročino, čemu jemljemo k mesu vsegdar prikuho?
Zato ker ono samo preveč greje. Tudi to je neovržna resnica,
da so pri ljudeh, ki jedo veliko mesa, bolezni bolj nevarne
kakor pri drugih, in da se takim veliko bolj pogostoma kaj
vname, ali da morajo češče bljuvati kakor oni, ki se živijo z
rastlinskimi jedmi.

V naslednjem naštejem različna jedila in razložim, kaj
so vredna za naše zdravje in našo moč.

1.) Največ vredna jed je mleko; to je in ostane za dete
in za starčka najimenitnejša in najboljša hrana. Mleko ima v
sebi vse, kar človeško telo potrebuje, in ob jednem ga vsak
želodec lahko prenaša. Naj mi nikdo ne ugovarja, da se mu
gnusi mleka, ali da mu želodec teži, ali da ga mora vselej iz¬
bruhati; ti ljudje imajo ali bolan želodec, ali pa so se preob¬
jedli na mleku. Mleko je najtečnejša hrana in ima v sebi vse,
kar naš život potrebuje; zavoljo tega ga ne smeš preveč na
enkrat použiti. zlasti če si slab, in če nič ne delaš, če kdo
mleka ne more, temu svetujem: Vzemi ga vsako uro po jedno
žlico kakor zdravilo; tako ti pojde k teku, in tako ga bode

22

tudi bolen želodec prebavljal prav lahko. Seveda bolni želodec
ne prebavi na enkrat pol litra mleka; to se potem sesede in
teži želodec. Za slabe in bolne ljudi in za otroke prilivajte
mleku malo vode.

Ob jednem je mleko jed. ki je najboljši kup : v  molzejo se
krave, koze, ovce, v nekterih krajih tudi kobile. Zalibog, da
ljudje ne cenijo več mleka tako, kakor zasluži; šega je posta¬
vila druge jedi na njegovo mesto.

Če naš slabotni rod še hoče kdaj priti k moči, mora
mleko bolj v časti imeti kakor zdaj; ljubi čitatelj, bodi vsaj
ti pameten in ne zametuj nikoli te najboljše jedi.

2. ) Sir. Iz mleka delajo sir; tudi ta jed je prav tečna,
a ne več tako kakor mleko; predno mleko postane sir, mora
se marsikaj premeniti ali se mu to ali ono pridejati. Za sla¬
botne in bolehne ljudi že sir ni več pripraven; sir vzbuja v
človeku žejo, in iz tega sodimo, da napravlja v želodcu vro¬
čino, kar že ni več popolnoma prav.

3. ) Stročnina ali sočivje je vsa prav tečna jed; če imaš
dosti repice (krompirja), kruha in graha, potem naj bo druga
hrana kakoršnakoli, ostal bodeš močen in zdrav. Zato bodite
pametni in sadite prav veliko boba, graha, fižola in kuhajte si
pogostoma to jed; to bo z mlekom združeno najbolj teknilo
vašemu telesu in najbolj pospeševalo vaše zdravje. Kot mla¬
denič sem poznal veliko ljudij, ki so bili že črez 80 let stari;
zakaj je neki zdaj veliko manj ljudij, ki bi dosegli tolike sta¬
rosti? Oni so jedli priproste, a tečne domače jedi, kave pa in
vsega drugega, s čimur se hočejo dandanes ljudje živiti, niti
poznavali niso.

4. ) Meso je tudi tečno, ali samo to, kar je rodega, ma¬
ščoba ni za nič. Najtečnejše je goveje meso, posebno od od-
rastlih goved; teletina je že veliko manj vredna.

5. ) Ribe so precej tečne. — Do zdaj navedene jedi so
med vsemi najtečnejše; najvažnejše pa je to, da jih dobivamo
povsod in dober kup.

Jedi iz žita, repice (krompirja) in zelišč so že veliko manj
tečne; vendar moramo reči, da se more človek s turščico (ko-
ruzob pšenico, ržjo, ječmenom, ovsom in hajdo prav dobro re¬
diti, če jih le ve prav pripravljati. Učeni ljudje so zrnje pre¬
iskovali in našli, da je luščina na zrnju najtečnejša; čim lepša
je moka, čim bolj prideš v sredino zrnja, tem manj je vredna;
torej je v otrobih veliko več redilne moči kakor v lepi moki.
Ljudje pa toliko cenijo lepo moko iz umetnih mlinov, ne vede,
da se je z umetnostjo spravila iz moke skoro vsa redilna moč. Neki

23

zdravnik mi je zagotavljal, da ti pogine pes, če mu 40 dnij
ne daješ nič drugega, kakor vodo in kruh iz najlepše bele
moke, pri samem črnem kruhu pa ti živi leta. Se bolj ža¬
lostno je to, da se pri umetnih mlinih godi prav mnogo go¬
ljufij ; mešajo k moki reči, ki jih želodec nikoli ne more pre¬
baviti. Če hočete biti zdravi in trdni, skrbite, da pride v ku¬
hinjo zdrava in tečna črna moka iz domačih mlinov.

Brez krompirja bi zdaj ljudje ne mogli več biti; on je
dobra, tečna in cena jed. S krompirjem pitamo živino, krmimo
perotnino, on je k mesu najboljša prikuha, in če mesa nimaš,
krompir je tudi sam zase prav dobra jed.

Jajca sodijo ljudje čisto napačno. Pravi se, da so jajca
nekaj zdravega, in priporočajo jih zdravim in bolnim ljudem.
V resnici je vse ravno narobe: jajca imajo v sebi tako malo
redilne moči, da bi jih moral človek snesti 20 na dan, če bi
hotel živeti ob njih; seveda bi želodec tega ne prenašal. Mehko
kuhanih ne zametavam, ali trda so pa prav za nič.

Zelišča so malo tečna; ljudje, ki živijo večjidel ob moki,
potrebujejo malo zelišč. K mesu pa je treba prikuhe, ker bi
ga sicer samega ne mogli jesti, da bi ne škodovalo. Zelišča
so surova najboljša, pri kuhanju izgubijo navadno vso moč.
Skuhaj si zelišč, ne da bi kaj drugega dodal, in povej mi, ali
ti ta jed diši ali ne. Okus sam nam vselej daje prav jasno na
znanje, kaj je za naše telo in kaj ne.

O sadju ve vsakdo, da je zdravo in še precej tečno; sadje
je surovo najboljše, kuhano je že veliko manj vredno. Da mora
sadje biti nekaj prav zdravega, lahko spoznaš iz tega, da ga
imajo otroci tako radi, in ne samo otroci, tudi odrastli ljudje,
ki si še niso popačili želodca. Tudi posušeno sadje je prav
dobro; če na potovanju ješ kos črnega kruha in pet ali šest
suhih hrušek, gotovo si boljše jedel kakor pri marsikterem
obedu, ki je desetkrat dražji. Na to pa je treba paziti, da su¬
hega sadja ne poješ preveč na enkrat.

Pijača.

Jedno pijačo nam je stvarnik sam priskrbel — vodo;
ali že od nekdaj so si ljudje tudi sami kuhali razne pijače.
Ktera pijača je neki boljša, tista, ki jo je Bog napravil, ali
ona, ki je od ljudij ? Kar je Bog stvaril, to je dobro, sicer bi
Bog tega stvaril ne bil; kar pa ljudje napravljajo, to je in
ostane vselej le človeški izdelek. Napravljajo ol ali pivo,
žganje in vino.  01 ali pivo delajo iz ječmena, kteremu pri-

24

devajo malo hmelja; hmelj je pa strupena rastlina, zato člo¬
veku ne more biti v prid. Redilne moči ima ol ali pivo sicer
nekaj, ali prav malo. Zato ne pričakuj od piva, da te bode
utrdilo in okrepčalo. Kdor veliko piva pije, postane res debel,
nabira se v njem maščoba, ali tak človek ne živi dolgo. Moč
je le tam, kjer je dosti dobre krvi; kdor pa veliko piva pije,
ta dobi slabo kri; dokaz temu je, da ravno take ljudi mrtvoud
prerad udari. Le idi na pokopališče gledat, našel jih bodeš
tam veliko, zlasti na mestnih pokopališčih, ki so šli v najlepšib
letih v večnost — vsled pijančevanja. Da pivo tudi žeje ne
ugasi, vidimo prav iz tega, da je pijanec vedno žejen, naj pije,
kolikor hoče.

S tem ne rečem, da celo ne smeš piva v ali ola piti, ampak
le to, da ti ni treba v njem zdravja iskati. Ce piva ne piješ, ne
bodi si v skrbeh za zdravje; če ga pa piješ, pij ga jedno čašo
ali dve, ne več; to človeka razgreje in pomaga želodcu pre¬
bavljati. Toliko pa moramo reči: Ko bi tisoč in tisoč mernikov
ječmena in pšenice, iz kterib delajo pivo, porabili za kruh, ko¬
liko več ljudij bi se veselilo ljubega zdravja! Liter piva stane
16 ali več novcev; za to dobiš najmanj osem žemelj, injedna
sama žemlja ima več redilne moči v sebi, kakor dva litra piva!

Ge je pa že nepokvarjeno prirodno (naturno) pivo malo
vredno, kaj naj še rečem potem o ničvredni pijači, ki se povsod
za pivo ali ol prodaja? Hmelj je drag; zato ga nadomeščajo
z drugimi rečmi, ki so bolj po ceni. So pa li nadomestki zdravi
ali ne, to ni nikomur mar. Za nadomestke rabijo na pr. pod-
lesek, rastlino, ki cvete višnjevo v jeseni, in volčje črešnje.
Vzemi pa podleskovega semena tri zrnja, daj jih konju, in konj
ti pogine; zdaj pa pomisli, kakšno je potem pivo?!

Da volčje črešnje niso nič zdravega, to tudi vsakdo ve
(sicer pa čitaj „Naše škodljive rastline" na str. 120.). Zraven
teh rabijo še mnogo drugih malovrednih nadomestkov; da taka
pijača ne more biti zdrava, to je jasno.

Razun piva pa še imamo vino. Bog pusti namreč rasti
trte in grozdje, in ljudje si iz grozdja delajo vino. Vino člo¬
veka razgreva in mu daje dobro voljo; želodcu je prav dober
pomočnik, a redilne moči nima nobene; zato tudi ne more
človeku dati vztrajnosti in moči. Vina ljudem ni treba; saj je
veliko krajev, kjer ga še niti ne poznajo, in vendar ljudje tam
živijo in dosegajo visoke starosti. O vinu velja ravno v  to, kar
o pivu: Kdor ga ni navajen, tisti ga ne pogreša. Oe dobiš
pravega prirodnega vina, pij ga zmerno, a nikoli preveč.

25

Tretja pijača, ki si jo delajo ljudje, je žganje. Ko bi
mogel kdo to škodljivo pijačo zatožiti, da bi bila obsojena k
smrti, pri tej sodbi bi jaz hotel biti. Žganje nima redilne moči
čisto nič; ono živce hudo razburja, in preobilni alkohol, ki je
v žganju, uničuje človeku telesne in duševne moči. Žganjar se
mi zdi podoben hišnemu očetu, ki ima roparje za svoje prija¬
telje, odpira jim hišne duri, sprejema jih v svojo hišo in tako
pride ob vse svoje imetje. Koliko nadepolnih ljudij je vendar
že žganje spravilo ob življenje!

Poznal sem izvenredno nadarjenega mladeniča; močen in
zdrav, spreten pri vsakem delu, bil je vesel in srečen kakor
malokdo. Postal je pijanec, in nazadnje je pil le še žganje.
Zapravil je svoje premoženje in potem delal kot drvar, da si
je služil —■ svoje žganje. Umrl je prav zgodaj. Koliko dobrega
bi bil mogel tako nadepoln človek v svojem življenju storiti!
Ta zgodba pa ni nič nenavadnega, jednakih je brez šte¬
vila. Zato kličem, želeč, da bi vsi žganjarji čuli moj klic: Oe
imaš oči in ušesa, glej in poslušaj, kaj stori žganje iz človeka;
brez števila družin je ono spravilo na beraško palico; zato, ljubi
čitatelj, bodi pameten, in glej, da se tebi kaj takega ne zgodi.

S temi pijačami primerimo zdaj tisto, ki nam jo je Bog
sam pripravil. Voda je najboljša pijača, ona ne škoduje nikoli;
pij jo, kedarkoli si žejen, seveda ne preveč; dež, ki se pre¬
močno vlije, napravlja več škode, kakor koristi. Svarim prav
resno: Ce si žejen, ne pij preveč na enkrat.

Poznal sem bolnega gospoda, ki ga je vedno žejalo; pil
je vse mogoče pijače, ali žeje si ni mogel ugasiti. Jaz sem
mu svetoval: Vsake pol ure pij žlico vode; to ga je ozdravilo,
s tem si je ugasil strašno žejo.

Pred kratkim sem dobil pismo, v kterem se mi nekdo
zahvaljuje za pomoč, ktero je našel v mojih knjigah; on piše
to-le: Že štiri leta nisem mogel k potrebi brez mečila (laksirja);
zdaj sem poskusil to, kar vi svetujete, in sem vztrajno jemal
vsako uro po jedno žlico vode; to me je ozdravilo, zdaj gre
vse tako redno, kakor nikoli poprej. Dolgo časa se mi je zdelo,
da tudi to nič ne pomaga, sčasoma pa je spravila ta žlica vode
vse v red.

Kavo  zdaj povsod pijejo. O času moje mladosti je bila
pri nas še neznana. Zdaj se pije zjutraj, popoldne in pri ne-
kterih še tudi zvečer. Kaj neki imamo na kavi? Grm, na
kterem raste kava, je strupena rastlina; ni li morebiti potem
tudi zrnje strupeno? Zares, zrnje je strupeno, iz njega delajo

26

jeden najhujših strupov: „kofein“. Ta strup je tako hud, da
majhna trohica umori najmočnejšega človeka. Zato pravim,
da kava ni noben pripomoček k zdravemu dolgemu življenju.
Moder zdravnik mi je rekel, da gre kava na pol prebavljena
skoz želodec, in da tudi še vse drugo, kar si ob jednem jedel,
jemlje s seboj. Zatorej ni kava niti tedaj tečna, če ji prideneš
dobro mleko in tečen kruh, kajti kava izpere oboje zopet iz
želodca. Ob jednem izpira iz želodca želodčni sok; odtod pride,
da, kdor veliko kave pije. drugih jedij ne more več prebavljati.
In kaj je temu posledica? Da jame ljudem manjkati krvi! Ali
je tedaj kava čisto za nič? Ne, ona razgreva človeka in mu
daje dobro voljo; le glej, da se je preveč ne navadiš, sicer bi
se ti moglo blizu tako goditi kakor žganjarju.

Zlasti ženske nočejo dandanes biti več brez kave; a tem
jemlje kava moč in zdravje, tem dela življenje bridko in kratko.
Pred šestimi leti je prišla k meni hči premožnih ljudij. Bila
je sicer močnega života, od zdravih starišev, a zdaj ji noben
zdravnik ni vedel pomoči. Jedi ni mogla več nobene, razun
vsak dan po trikrat kave. Jaz sem ji ukazal, da naj ničesar
ne je, kakor vsako uro žlico mleka in trikrat na dan juho in
kruh. Ker se je dekle balo smrti, ubogalo me je, in predno
je minilo nekaj tednov, bilo je zdravo.

Jaz sem popolnoma prepričan, da je ravno kava vzrok,
da našim ženskam tako pogosto primanjkuje krvi; kam neki
bodemo prišli, če se to ne predela popolnoma? Ali naj stopi
taka slabotna ženska v zakon ? Kako hoče nositi zakonski križ ?
Ne da bi našel mož na njej pomočnico, ima še le pred očmi
vedno trpljenje in mora skrbeti noč in dan, da plača zdrav¬
nika in lekarno.

Veliko mladih mater mi je tožilo, da ne morejo zavoljo
bolehnosti izpolnjevati svojih dolžnostij, in povsod je bil vzrok
slabosti ali kava ali pa premebkužna obleka.

Nahajajo se pa, hvala Bogu, še kraji, kjer si namesto
prave kave kuhajo drugo, ki je bolj zdrava; nekteri si naprav¬
ljajo sladno kavo (Malzkaffeej, drugi kavo iz rži, drugi iz pše¬
nice ali ječmena. Najboljša med temi je sladna kava, dobre
so pa vse. Da bi bili vsaj revni ljudje tako modri in si kuhali
to kavo, ki je zdrava in dober kup. Prava kava človeka suši,
žitna pa redi; prava živce razvnema, žitna jih pomiruje in to¬
laži ; tudi želod za kavo celo cenim, zlasti za otroke; ta kava
je tečna in zdrava, le škoda, da je ne vedo ceniti ljudje.

27

O vzreji otrok.

Dobra njiva dobro rodi, slabo polje pa ti dostikrat še se¬
mena ne vrne. Stariši so tudi polje, na kterem rastejo otroci;
če so stariši zdravi, bodo trdni tudi otroci; slabotnih in boleh¬
nih starišev otroci pa ne bodo imeli rudečih lic. Zlasti matere,
zapomnite si moje besede! Otroci so starišem podobni na duši
in na telesu, saj jabelko ne pade daleč od debla; če je mati
pobožna, smemo pričakovati, da bodo pridni tudi otroci. Zato
srečni otroci, ki imajo pobožno mater, in mati bode srečna s
svojo deco. Ali kakor dobre, tako se tudi hude lastnosti pode¬
dujejo na drugi in tretji rod. Huda nagnjenja starišev se na¬
hajajo gotovo tudi pri otrocih; zato skrbite, očetje in matere,
da vam ne bodo kdaj otroci kaj očitali!

Da bi človek v malem detetu videl, kaj je vse prineslo
s seboj na svet, vprašal bi se pri marsikterem: Kaj za Boga
bo iz tega otroka, v kterega je vsejano toliko hudega semena?
In ravno taki stariši dajejo svojim otrokom slab vzgled, da se
hudobija more prav lepo razvijati.

Skrbite za dušo svojih otrok, skrbite pa tudi za njihovo
telesno zdravje. Skrbite, da postane mali život trdno in zdravo
telo, ki bode moglo enkrat izpolnjevati svoje dolžnosti proti
Bogu, bližnjemu in samemu sebi. Zidajte duši hišo iz trdnega
gradiva, in varujte se, da z neumno hrano in z ljubkovanjem
(cartljanjem) deteta ne spravite prezgodaj v grob. Usmiljenja
vredni so otroci, ki so zavoljo svojih starišev bolehni in sla¬
botni, tako da ne morejo izpolnjevati svojih dolžnostij.

Najprej skrbite, da bode dete imelo dosti hrane. Za prvi
čas je stvarnik vse priskrbel, in vsaka mati je dolžna izpolnje¬
vati svojo dolžnost. Če tega noče, bode pred Bogom dajala od¬
govor, in Bog ne bo poslušal praznih izgovorov. Včasi res kaka
mati ne more izpolnjevati te svoje dolžnosti; najprej naj vsaka
skrbi, da tega ne bo sama kriva, in če že ne more otroka do¬
jiti, naj gre zdravnika vprašat za svet. Nekaj pa vam svetujem
tukaj tudi jaz.

Dajaj otroku mleka, kteremu si prilila majhno vode, ali
dajaj mu kave iz želoda (žira), ali pa sladne kave (malčne
kave) z mlekom. Najboljša je za otroke želodna kava. Dete
bo kavo prav slastno pilo in dobro rastlo. S tem živi otroka,
dokler še ne more jesti trdih jedij. če pa hočeš imeti siro-
taste, blede, slabe in neumne otroke, le dajaj jim pridno prave
kave; samo na to glej, kako bodeš enkrat dobro obstala, ko bo¬
deš odgovor dajala o vzreji svojih otrok.

28

Mleko, želodno ali sladno kavo dajaj otroku do šestega
leta. Kaj pa potem? Ubogo ljudstvo si izbira najboljše reči,
bogatini pa uničujejo z izbranimi jedmi zdravje svojim otrokom.
Dajajte deci, kar je tečno in lahko prebavno, nikdar pa kave,
piva (ola) ali vina.

Poznal sem prav ubogo družino. Imela je trinajst otrok.
Bili so vsi popolnoma zdravi. Hočeš li vedeti, s čim so se pre¬
živih? Zjutraj so imeli prežgano juho s kruhom ali krompirjev
(repični) močnik, predpoldnem mleka in kruha, opoldne kako
mlečno ali močnato jed, popoldne črnega kruha in zvečer
zopet juho s kruhom ali pa krompir. To so jedli, in reči mo¬
ram, da ne poznam družine, ki bi bila zdravejša od te. Meso
ni za otroke; ono dela prevročo in nezdravo kri, in to je zdravju
nevarno. Glej, da otrokom ne daješ preveč jesti; navadno so
oči bolj lačne kakor želodec; kedar je pa očem že dosti, ima
želodec gotovo preveč. Dajaj jim črnega kruha in ne belega ; črni
kruh ni prerod za nje, z belim bi jih slabo redil. Ne dajaj
jim jedij, ki preveč razgrevajo; tudi kiselina jim škoduje.

Sreča starišev so pridni in zdravi otroci; zato skrbite, sta-
riši, za zdravo in tečno hrano.

Da pa otroci ostanejo zdravi, treba jih je utrditi proti
mrazu in proti vročini. Včasi je bil rod veliko trdnejši kakor
sedaj, ker so se mraza in vročine manj varovali kakor mi. Ge
ne bodete skrbeli, da utrdite svoje otroke, ostali vam bodo sla¬
botni in bolehni, vedno jim bo manjkalo krvi, in veliko jih
bode prezgodaj umrlo.

Otroke je treba pogosto kopati, ali ne v topli vodi, sicer
oslabijo; topla kopel slabi odrastlega človeka, koliko bolj še
potem rahlega otroka! Jaz nisem popolnoma proti topli kopeli;
le glej, da ne bo pretopla, da predolgo ne traja, in da pride
na vrh vsakokrat utrjevanje. Kakor hitro vzameš otroka iz tople
kopeli, omij ga z mrzlo vodo, to potegne iz njega nepotrebno
vročino. Ali pa postavi h kopeli škaf mrzle vode; v to po¬
močiš pregreto dete za trenutek, to ga bode prav dobro utrje¬
valo. Od začetka bo otrok seveda kričal; a to nič ne de, na¬
vadil se bode mrzle vode in pozneje se je ne bo več bal.

Ne bodite preobčutljivi s svojimi otroki; bodite prepričani,
da ne bo sveta konec, če pomočite otroka za trenutek v mrzlo
vodo. Otroci vam bodo enkrat hvaležni za to dobroto. Ali ne
vidite, kako že priroda sama vleče otroke nase; kako veselo
skačejo otroci na prostem; kako radi pačljajo in brodijo otroci
po vodi z rokami in nogami, kako jim to dobro de! Pustite

29

jih pri vodi; le na to glejte, da se preoblečejo, če pridejo
mokri domu. Tako se bodo otroci utrjevali z vodo in ostali zdravi.

Kako se naj oblačijo otroci?

Veliko otrok pride ob zdravje vsled slabe hrane, veliko
tudi zavoljo neumne obleke. Otroke je treba oblačiti, da so
varni mraza in vročine; kar je več ali manj, to škoduje. Život
se ne sme preveč segreti, sicer se vsa kri tam zbira in rokam
in nogam je potem primanjkuje. Pred 50 leti je bila davica
(difteritis) še neznana, in zdaj umre za to boleznijo vsako leto
tisoč in tisoč otrok. Temu je mehkužna obleka kriva. Včasi
so bili otroci vse bolj priprosto oblečeni po zimi in o poletju,
a umirali niso tako kakor zdaj. Znana mi je bila družina s
štirimi otroki, ki je imela lep dom in navrh še precej plesnivih
tolarjev; v jednem tednu so umrli vsi štirje otroci za davico.
Včasi kaj takega ni^ bilo čuti; ali ne moremo soditi, da je temu
naša noša kriva? Človek, ki ni povsod jednako oblečen, ne
segreje se po vsem životu jednako; kjer je toplo, tam se pa
zbira kri; tako se kri ne razdeli prav, in od tega prihajajo
bolezni.

Zlasti glavo in vrat v ljudje prav skrbno zavijajo; tako se
tam nabere obilno krvi. človek pa mora mrzli zrak dihati, ta
pride v vroče grlo, in odtod je potem bolezen.

Utrjuj si glavo, vrat in noge; narava bode že sama raz¬
grevala vse ude, in pri tem se ti nobenega katara ni bati.
Glava naj bo lahko pokrita, vrat prost; o najhujšem mrazu
ga brez skrbi zaviješ v lahko ruto, ne pa v volnato ovratnico
ali šal.

Se nekaj imam na srcu. 0 vigredi imajo otroci največje
veselje s tem, da morejo letati bosi okoli; pustite otrokom to
veselje; kedar jih bode zeblo, bodo že sami našli domu.

Da se ti pa ničesar ne bo treba bati, začni utrjevanje
prav polagoma; pusti otroke hoditi sem ter tja tri ali štiri mi¬
nute po mrzli vodi. Otroci se bodo tega navadili, in potem
jih k temu ne bode več treba priganjati, če hočeš, da se ti
otroci prav utrdijo, privadi jih polkopelim. Iz začetka se jih
bodo seveda bali, pozneje pa veselili.

Posebno jeseni glej, da otroke utrdiš za zimo. Pusti jih
prav dolgo bose, in ko že zunaj ne morejo več biti bosi, naj
letajo vsaj po hiši brez obutka. Tako bo mladina ostala prav
zdrava!

30

Skrbite za dober zrak, posebno v spalnici.

Ptica se čuti na prostem najboljše, naj bo vroče ali mrzlo;
zapri jo, in izgubila bo vse veselje. Kavno taka je z otrokom.
Nesi dete na prosto in potem nazaj v zaduhlo sobo, in videl
bodeš, kako ti dete sili iz nje. Matere, bodite pametne, in ustre-
zite, kedar je vam mogoče, tej otroški želji. Pravijo, da so
vigredni otroci bolj zdravi kakor jesenski, čemu neki? Ker ti
kmalu pridejo na prosto, jesenski pa ne; dete pa ravno na
prostem najboljše raste.

Zrak po navadnih sobah je že malo prida za otroke; kaj
naj rečem potem o otroških spalnicah, če se okna nikoli ne
odpirajo in se še povrh prav obilno neti? Pred 50 leti so
spali otroci še povsod v mrzlih sobah, a da bi bil kdo zmrznil,
o tem nismo čuli.

Najškodljivejše je pa mokrotno stanovanje, v ktero nikoli
ni solnca. Mlada kri je kmalu izprijena, seme za dolgotrajne
bolezni kmalu vsejano. Skrbite za pravo, tečno hrano, pripravno
obleko, dober zrak in suhe spalnice, sicer ne bodete imeli zdra¬
vih otrok.

Delo In gibanje.

Vsa mladost je živa: ptica v zraku in živali na polju;
tudi otrokom je živahnost prirojena. Dokler so zdravi, letajo
in skačejo z drugo mladino vred.

Pusti jih, naj se veselijo; le na to glej, da se preveč ne
utrudijo. Tudi do dela ima mladina prav kmalu veselje; fant
hoče pokazati, da je močen, da tudi že nekaj more, če le hoče.
Ali to veselje je kratko; otrok se prav hitro utrudi. Puščajte
otroke na prosto, a imejte jih vedno pred očmi; potem bodo
vzrastli zdravi in močni; igra naj jim bo priprava za delo, ki
jih čaka v življenju.

Prišla sta k meni zakonska, ki sta bila zavoljo svojih
otrok v velikih skrbeh. Vsa solzna mi pravita, da so njuni
trije otroci vsi sirotasti, da nimajo veselja do ničesar, ne do
jedi, ne do igre. Zdravnik je hodil k njim vsak dan, zapisal
zdaj to, zdaj ono zdravilo, a vse je bilo zastonj. Jaz sem jima
dal ta-le svet: Pošljita otroke za nekaj mesecev na deželo;
tam naj prav pridno bosi okoli letajo in naj jedo mleko in črni
kruh. Minili so štirje meseci, in veseli stariši so mi pripeljali
otroke vse izpremenjene. Zato opominjam vse stariše, ki živijo
po mestih: Storite tudi vi tako!

31

Šola In stan.

Vse človeško življenje je šola; v to šolo hodijo vsi dan
za dnevom. Srečen človek, ki se je v tej šoli naučil, česar
mu je treba, kar mu je koristno in dobro. A ta šola ima dva
oddelka; v obeh so učitelji, v obeh učenci: to sta oddelka do¬
brega in hudega, ki se vedno bojujeta med seboj. Dobro in
hudo, oboje hoče biti na prvem mestu, in v jednem kakor v
drugem oddelku se poučuje z vso gorečnostjo. Po teh dveh
šolah se potem tudi ljudje ločijo v dva dela; srečni tisti, ki so
bili v dobri šoli in so se tam dobremu in blagemu privadili;
nasprotno pa nesrečni oni, ki so se v slabi šoli naučili hudo¬
bije. Te dve šoli vam hočem opisati, da ji bodete dobro poznali.

Prva šola.

Prva otroška šola je dom;  dve- ali triletno dete se že
začne vsega učiti, kar vidi; začne govoriti in kmalu ni s tem,
kar vidi, več zadovoljno; ono hoče biti o vsem poučeno. Oče
in mati sta mu prva učitelja; dete posluša njun nauk, in ta
se v mladem srcu tako globoko vkorenini, kakor pozneje noben
nauk več. Stariši, ne zanemarjajte te svoje dolžnosti, ki jo je vam
naložil stvarnik; učite svojo deco takoj od prve mladosti. Česa
pa je deci najprej treba? Otrok kmalu spozna, da ga oče in
mati veliko bolj ljubita kakor drugi ljudje; povejta mu tedaj,
da ima tudi očeta v nebesih, kteri ga še veliko bolj ljubi od njiju.
Lepe besede so pa prazne brez dobrega vzgleda; dajajte otrokom
vzgled lepega življenja. O kako srečni so otroci, ktere učijo
stariši z besedo in vzgledom ljubiti Boga in njemu služiti; dva¬
krat nesrečni pa oni, kterih stariši Boga ne poznajo. Starišev
nauk je otrokom najdražji; on se vkorenini v njih, naj si bo
dober ali slab.

Za molitvijo naj se nauči otrok delati; veselje do delaje
nam prirojeno. Zagledavši stariše pri delu, pride tudi deca in
začne nositi, vzdigovati — delati. Stariši, dajajte otrokom vzgled
delavnosti.

Nadalje je treba, da se otroci kmalu naučijo pravega za¬
držanja v bridkostih, ki niso nikomur prihranjene. Človeški
rod je k delu in trpljenju obsojen; uči tedaj otroka: Trpljenje,
ki ti ga pošilja Bog, prenašaj voljno; Bog ti bo s težavami vred
dal tudi moč, da jih bodeš mogel nositi. In ob jednem dajaj
otrokom lep vzgled s tem, da sam voljno prenašaš križe in težave.

Kaj pa bo z otroki, kterim stariši ne vedo nič povedati
o Bogu, ki jih je stvaril, in ki za nje skrbi? Kaj z otroki, ki

32

na svojih stariših nimajo vzgleda? Pozabili bodo najprej svoje
dolžnosti proti Bogu in s temi vred tudi dolžnosti proti starišem.

To pa še ni dosti, da dajejo stariši otrokom lep nauk v
besedi in v dejanju, treba je še več; skrbite, da otroci ničesar
ne slišijo in ne vidijo, kar bi za nje ne bilo prav; oni bodo
itak navzlic vsej vaši skrbi še marsikaj videli in čuli, kar ni
za nje; tu mora potem vzgled in nauk starišev zopet popraviti,
kar so drugi skazili. Zlasti s pesternami bodite previdni; ne
mislite, da je vsako dekle dobro za to. Le prepogosto se
zgodi, da dete pri njih vidi in čuje, česar ga stariši prav skrbno
varujejo.

Vprašal sem nekdaj dva duhovnika: „Kako sta pa vendar
vidva prišla v ta stan, ko vajini stariši vendar duhovnikov niso
posebno radi videli ?“

„V ta stan naju nista spravila ne oče in ne mati," od¬
govorita mi, „temveč najina pestema; ona je molila z nama
vsakokrat, kedar je naju spravila v postelj; ona je naju učila
lepo živeti, in tako sva postala obadva duhovnika." Ljubi čita-
telj, ali hočeš še jeden vzgled?

Poznam mater, ki je do prvega svetega obhajila čisto
sama učila svoje otroke; kar je učila, to je izpolnjevala tudi
sama, in Bog je prav očitno blagoslovil to družino; vsi otroci
so pridni in pobožni, oni so tolažba, veselje in sreča pridnih
starišev.

Hudega se človek veliko hitreje nauči kakor dobrega.
Znana sta mi bila dva brata; jeden je umrl 27 let star, drugi v
29. letu. Oba je spravilo v grob njuno razuzdano življenje. Pred
smrtjo sta oba rekla: Najine smrti so mati krivi; oni naju
niso varovali marsičesa, o čemur so morali vedeti, da ni za naju.

Srečni so otroci, ktere učijo stariši bogaboječe živeti. Taka
vzreja je veselje za stariše in blagoslov za otroke. Otroci svo¬
jim: starišem niso samo po obrazu podobni, marveč tudi po
življenju; zapomnite si to, stariši!

Kjer pa ni pravega nauka, tam otroci ne bodo hodili po
pravih potih. Sami s seboj nezadovoljni, bodo nevoljni nosili
težave življenja in bodo starišem napravljali veliko bridkosti in
žalosti; grenili jim bodo njihovo življenje in ga krajšali. Misel
na večnost pa ne bo tolažila ne starišev, ne otrok, temveč jih
bo le strašila.

Druga šola.

S šestim letom se začnejo otroc učiti tega, česar jim je
treba v življenju. Šola naj nadaljuje nauk starišev. Ko sem

33

bil še mlad, pravilo se je: Kdor zna dobro čitati in pisati in
dobro vč krščanski nauk, ta je bil v dobri šoli. Jaz sem imel
do svojega dvanajstega leta nekega črevljarja za učitelja, in
reči moram, da smo se kaj naučili pri njem. Na tega učitelja
in njegov lepi vzgled se še zdaj rad spominjam. Nekterim
otrokom res ni mogel ničesar spraviti v glavo, ali rod neum¬
nežev še tudi danes ni izumrl, akoravno imamo mnogo prav
učenih učiteljev. Naučili so se otroci v šoli čitati in pisati, in
potem so se sami še učili dalje iz kakih knjig. Moj oče so
bili samo tkalec, a vedeli so iz občne zgodovine več kakor
njihov „ študirani" sin.

Dandanes se v šolah veliko več uči; škoda je le, da se

ne more dokazati, da so otroci zdaj boljši, kakor so bili včasi.

Čudno se mi zdi, da gospodje tega v ne premislijo, da bi mogla
preobilna šola škodovati otrokom, če od otroka preveč terjate,
ali bo otrok potem z veseljem hodil v šolo? In vendar naj bi
bila šola sreča mladosti, otroci naj bi imeli veselje do uka in
naj bi z veseljem hodili k učitelju. Preobloženo dete bo pa le
nevoljno šlo proti šoli in nevoljno proti učitelju. Da, otrok
mora trpeti škodo na duši in na telesu, če je prisiljen dan
za dnevom sedeti dolge ure na šolskih klopeh. Se li more
mlada glavica tri ure zaporedoma učiti, ne da bi se preveč
utrudila? "Vrzi napojeno gobo v vodo; če je prej že polna vode,
kako pa se je naj še napije? če morajo otroci dalje kakor
dve uri sedeti, jame jim biti dolg čas, in nauk se jih ne prime

več, zlasti slabših ne. Otroci imajo veselje do uka, a če nauku

ne morejo več slediti, in če jih učitelj še sili, potem se jim
začne gnusiti do vsega. Naloži mlademu konju več, kakor
more vleči, in konj ne bo za nič ; tudi otroci izgubijo tako vse-
veselje.

Jaz nikakor nisem proti temu, temveč želim, da bi se
naj otroci prav veliko naučili; toda le pretirati ničesar ne
smemo. Da bi gospoda le nikoli ne bila zabila, da je zraven šole
še nekaj treba, in to je, da se otroci o pravem času naučijo
dela. To ni dovolj, da vidijo stariše delati; oni morajo sami
prijeti za orodje in delati po svoji moči.

Stariši naj skrbijo tudi po svojih močeh, da se otroci
učijo, zlasti da krščanskega nauka ne zanemarjajo. Mene so
stariši vsakokrat izpraševali o pridigi in krščanskem nauku, in
če ničesar nisem vedel, moral sem se postiti — gotovo huda,
ali zaslužena kazen za lačnega otroka. Kavno v teh letih je
otrokom treba tudi prav tečne hrane; oni morajo tudi rasti,
ne samo učiti se. Vpijančljiva pijača je za otroke strup; obleka

Domači Zdravnik. 3

34

naj bo priprosta, ali močna; glej, da otrok ne privajaš pre¬
vzetnosti ! Skrbi za suho spalnico in čedno postelj in skrbi o
pravem času za utrditev. Tako bo postala mladina trdna in
zdrava v srečo in veselje sebi in starišem.

Šola odrastle mladine.

Otroška leta so podobna pomladanskemu dnevu, ki pre¬
hitro mine. Za temi leti pride drug čas, ki že več terja od
človeka; tu je treba, da oče in mati zbereta vso moč, da bo¬
deta otrokom prava učitelja. Otroci so plašni in boječi; oni so
radi pri stariših in jih poslušajo. Mladenič pa hoče več vi¬
deti, več slišati in z marsikom govoriti; tu je treba vse skrb¬
nosti, da ne zajde v slabo tovaršijo. O tem času je treba po¬
ložiti trdno versko podlago za poznejše življenje. Ta čas je
šola čednosti, o tem času se človek odloči k dobremu ali k
slabemu.

Vtisni mladini v srce božjo sodbo: Delaj v potu svojega
obraza in prenašaj voljno vse bridkosti in težave. Eavno o tem
času svet mladino najbolj zapeljuje; zato jo prav pogostoma opo¬
minjaj na konec življenja; človek mora umreti, in po smrti
pride sodba.

Stariši, vi ste že marsikaj izkusili; učite to otroke, da se
bodo vedeli hudega izogibati. Povejte jim, da postanejo ne¬
srečni, če se ne varujejo greha; ne pozabite, da je človek k
hudemu bolj nagnjen kakor k dobremu. Dokler otroci na ne¬
besa in na pekel ne pozabijo, ne bodo tudi tega pozabili, kako
reven iu ubog je svet in vse, kar je posvetnega. Drevescem
je treba kola za podporo, treba jim je obrezovanja, da ne iz-
rastejo in se ne posušijo. Stariši, bodite vi otrokom podpora;
porezujte vi vse, kar hoče po strani rasti iz drevesca. Vzemi
drevescu kol, in veter ga bode kmalu zlomil; tudi mladina
pride v konec, če je ne varuje očetova in materina roka.

V neki družini je bil oče prav dobrosrčen človek, mati
je bila pa tako zaslepljena, da na otrokih razun dobrega ni¬
česar ni videla; prezirala sta tako oba hudo nagnjenje svojih
otrok in jim preteče nevarnosti. Komaj so bili otroci 20 let
stari, že je vsakdo videl, da hodijo po široki grešni cesti, in
da se ne dado več odpraviti od tega pota. Jeden sin je postal
pijanec, drugi je prišel na razuzdana pota, in oba so 25 let
stara pokopali. Tudi hči je zašla v prevzetno tovaršijo, in pre¬
vzetnosti je sledila prav kmalu sramota; mati je morala odslej
pestovati hčerine otroke in oče delati za vse vkup. Najžalost-

35

nejše pri vsem pa je to, da pri takih otrokih ne pomaga nič
več, niti vzgled, niti beseda.

Poznal sem pa tudi drugo družino; oče in mati sta težko
pridelovala kruha za osmero otrok. Od mladih nog so otroci
starišem pomagali delati, ali učili so se tudi moliti in se lepo
obnašati. Prišli so kmalu v službe; od doma niso imeli ničesar
razun tega, da so znali Bogu služiti in pridno delati. Stariši
so jim bili podpora, ki jih je vzdrževala v lepem vedenju, ako-
ravno niso bili več doma; kajti vez otroške ljubezni se ne pre¬
trga tako hitro. Prišli so vsi na dobro mesto, in marsikdo jim
je zavidal njihovo srečo, čislal jih je vsakdo, ker so bili po¬
božni in pridni delavci, in ker so zvesto izpolnjevali svoje dolž¬
nosti proti Bogu in ljudem.

Treba je, da se otroci naučijo varčno gospodariti, da se
naučijo varovati se prevzetnosti in razkošnosti. Dekle se naj
privadi šivanki in pletenju; posebno pa je treba, da si zna po¬
magati v kuhinji, da ve kaj skuhati. Skrbite, da se bodo de¬
kleta učila kuhati tečne jedi, ne umetnih sladkarij, ki niso za
nič. Lepo oblačiti se more tudi najneumnejša; ali pa s tem
domu kaj koristi? Mislim, da ne.

Neka mati je menila, da je njena hči Bog si ve kako
lepa. „Skoda njene lepote," misli si zavoljo tega, „ona mora
postati nekaj boljšega kakor kmetica." Hči je kmalu zapazila
materine misli; hotela je v mesto, in mati jo pošlje tja, da se
kaj nauči. Y počitnicah je imela slepa mati svoje veselje z njo.
Dekle se je izšolalo, ali materina blagajnica se je bila tudi po¬
sušila, in ne da bi bilo dekle našlo bogatega ženina, nikdo je
še hotel ni. Sla je v službo, vendar nikjer ni bilo za njo, in
nazadnje jo je gnala sila za delavko v tovarno (fabriko). Mine
še nekaj let, in ona pride domu prosit občino podpore. Mati
je še videla pred smrtjo sad svoje vzreje, in žalost ji je izko¬
pala prezgodnji grob.

Zato ne pozabite, stariši, na pravo vzrejo svojih otrok.
Privadite deco priprostemu življenju, učite jo pobožnosti. Tako
vzrejeni si bodo vedeli otroci v vseh razmerah pomagati; vera
jim bo tolažnica v vseh slučajih, ki jih zadenejo kdaj v življenju.

S*

Drugi del.

Kako naj rabimo vodo?

Splošni navod.

il|»az ozdravljam ljudi 1.) s kopelmi, 2.) z obkladki,
3.) s polivanjem, 4.) s sopari, 5.) z omivanjem
in 6.) z ovitki.

Jaz sem prepričan, da prihajajo bolezni od tega, da se
kri ne pretaka redno, ali da je kaj nepravega prišlo v njo. Temu
primerno ima moje zdravljenje trojen namen: 1.) da raztopi
to, kar se je v životu nabralo bolnega, 2.) da potegne raztop¬
ljeno iz njega, in 3.) da vse telo okrepčuje. Tople kopeli in
sopari raztapljajo, ovitki in obkladki vlečejo iz telesa, polivi,
kopeli in omivanja pa okrepčujejo telo.

Ker ima vsaktera bolezen svojo korenino v bolni krvi,
tedaj je jasno, da se mora vselej zdraviti ves človek; zdraviti
samo ud, na kterem se kaže bolezen, to še ni zadosti. Vse moje
zdravljenje ima jedini namen, pomagati naravi ali naturi, do¬
kler je sama preslaba; kakor hitro pa ona sama redno in prav
deluje, ni več treba zdraviti. Zapomnite si to in ne škodujte
si na zdravju s tem, da bi vodo preobilno ali preostro rabili;
kar je preveč, to vsegdar škoduje. Kdor pa ve vodo pametno
rabiti, ta ima v njej zdravilo, da mu ni jednakega. Voda se
dš. uravnati za vsako bolezen; za to je dober sopar, za drugo
mrzla, za ono zopet mlačna voda itd.

Voda je dobra za vse; le tega se moramo učiti, kako se
zdravijo posamezne bolezni.

Predno se hočeš zdraviti, moraš vedeti, odkod je bolezen,
kako star je bolnik, kako močen, kako stara je bolezen; potem
se še le loti dela. Le tega nikdar ne žabi: Bolj rahlo in bolj
polagoma ko zdraviš, boljše je. če bodeš vodo vsakokrat tako
rabil, kakor jaz ukazujem, ne more ti nikoli škodovati, če po-

37

sebej ne pristavim, da moraš vzeti krop, rabi povsod mrzlo
vodo. Mrzlejša ko je voda, boljša je; zato devaj po zimi v njo
malo snega. Ne očitajte mi, da je to preostro; pomislite, da
vsaktero polivanje in omivanje traja le nekaj trenutkov, ne dalje.
Če se pa že kdo mrzle vode preveč boji, če je kdo star ali
premlad, če ima kdo premalo krvi: tem dovolim za začetek
mlačno vodo; muh ne lovimo z jesihom ali soljo, marveč s
strdjo. če rabiš toplo vodo, treba je skrbeti, da ne bo imela
več stopinj toplote, kakor jaz napovem. Nikdar ne smeš rabiti
mrzle vode, kedar že prej zebe človeka. Omivanje, polivanje
in kopanje se naj godi prav hitro; slečen in oblečen moraš
biti v 5 minutah; treba je k temu nekaj spretnosti.

Obrisati si človek pri tem zdravljenju ne sme ničesar
razun glave, vratu in rok do sklepov. Mokri život hitro ob¬
leci v suho srajco in drugo obleko. Morebiti se ti to čudno
zdi, češ, ali bodem potem ves dan moker hodil okoli? Po¬
skusi enkrat, bodeš že videl, za kaj je to dobro, da se člo¬
vek ne obriše.

Pri brisanju drgaš kožo; drganje pa razgreva život, in
sicer ne povsod jednako, saj se na jednem kraju bolj trdo
obrišeš kakor na drugem. Pri zdravih ljudeh je to še precej
vse jedno, pri bolnikih pa nikakor ne. Oe se pa človek ne
obriše, segreje se mu vse telo prav jednako. Ah to ostro ter¬
jam in ukazujem: Delaj ali izprehajaj se, dokler se ne posušiš
in segreješ; kedar čutiš, da si suh in segret, potem se lahko
zopet vsedeš; k temu bo treba navadno najmanj četrt ure.
Nektere porabe se jemljejo v postelji; če pri teh zaspiš, spij
mirno, dokler se ne vzbudiš; narava že sama vzbudi človeka
o pravem času. Kedar o platnu govorim, imam vselej v mislih
najdebelejše, ki ga imaš pri rokah; cvilih od kake stare vreče
je prav dober. v  Pri mrzlih ovitkih terjam vselej toplo volnato
odejo (kočo). Se to moram omeniti, da omivanje in kopanje
zvečer ni za vsakega; nekteri ne morejo potem spati, a drugi
zopet prav dobro spijo. To bo že vsakdo sam videl, kdaj mu
najbolj prileže, in po tem se naj ravna. Ta splošni del sklenem
zdaj, želeč, da bi se vsi prav pridno posluževali vode; zdravi,
da bi postali še trdnejši, bolniki pa, da bi ozdraveli.

A. Kako se je treba utrjevati?

Da se utrdiš, hodi

1. bos;

2. bos po mokri travi;

38

3. bos po mokrem kamenju;

4. bos po novopadlem snegu;

5. bos po mrzli vodi;

6. kopaj v mrzlem roke in noge;

7. polivaj si z mrzlo vodo noge in zgornji život.

1. ) Bos hoditi je najpriprostejše utrjevanje. Otroke, ki
še ne hodijo iz hiše, puščaj vedno bose; ubogajte me, matere,
in ne dajajte nikdar otrokom obuval, ki bi bila pretesna za
noge. Kakor hitro otroci malo vzrastejo, vedo si že sami po¬
magati; zmečejo od sebe črevlje in nogavice ter skačejo, vsi
srečni, bosi okoli. Narava sama jih k temu priganja; priganjala
bi tudi nas starce, ko bi ne videla šega v tem kaj nespodob¬
nega. Ubožni deci tega veselja nikdo ne krati, a imenitnim
otrokom ni več ta sreča podeljena. Pametni meščani bi naj
puščali svoje otroke po izbah bose letati, da bi njihove noge
vsaj včasi prišle na prosti zrak. Kmetskih ljudij ne bodem pri¬
ganjal k temu, saj takisto radi hodijo bosi in prav radovoljni
pustijo gospodi tesne, svetle črevlje; če se pa kje kak neumen
kmetič hoče gosposko oblačiti, naj bo; obuvalo ga bode zadosti
kaznovalo. Ko sem bil jaz še mlad, hodilo je vse boso; v
cerkev grede nosili smo črevlje na rami in smo jih obuli še
le pri cerkvenih vratih. Komaj je spomladi skopnel sneg, že
smo hodili bosi po še mokrih tleh in smo bili pri vsem tem
prav zdravi.

2. ) Posebno dobro je hoditi bosemu po mokri travi; vse
jedno, ali je mokra od rose ali od deža. Hojo po mokri travi
priporočam vsem: mladeničem in starcem, zdravim in bolni¬
kom. Bolj ko je trava mokra, boljše je; dalje ko hodiš, in bolj
pogosto ko hodiš, boljše ti bo dejalo. Tak izprehod naj traja
1—3 četrti ure; nazadnje si obriši raz noge travo, pesek in
smetje, obuj se moker in hodi še obut nekaj časa; sprva malo
hitreje, potem bolj počasno, dokler se ti noge popolnoma ne
posušijo. Skrbno moraš na to paziti, da je obuvalo, nogavice
in črevlji, suho, sicer bi se človek prehladil v noge in zbolel.

3. ) Skoro jednako dobro dene hoja po mokrem kamenju.
Jednemu ali drugemu, zlasti po mestih, je to bolj priročno, ker
ima skoro vsaka hiša nekje kak tlak iz kamenja ali opeke.
Postajati pa človek na mokrem kamenju ne sme ; treba je vedno
hoditi ali vsaj teptati z nogami. Ce se ti kamenje hoče posu¬
šiti, oblij ga na novo.

Bolnik naj ne hodi dalje kakor 3—15 minut; zdrav člo¬
vek pa lahko pol ure ali še dalje hodi po mokrem. Kdor ima
vedno mrzle noge, vedno nahod ali katar, kako bolezen v grlu,

39

komur kri preveč sili v glavo in mu povzročuje v glavi bole¬
čine, ta naj hodi prav pogosto bos po mokrem.

4. ) Veliko bolj se človek utrdi, če si upa bos v novi sneg;
sneg mora biti mehek, da se nogam prileže; zmrzli stari sneg
ni za nič. Tudi o hudem mrazu ne hodi; najboljše je proti
pomladi, ko začenja sneg kopneti. Marsikoga poznam, ki je
v takem snegu hodil pol ure, celo uro ali še dalje; iz začetka
čuti človek mraz, potem pa ne več. Za izprehod po snegu je
navadno 3 ali 4 minute dosti časa. V snegu človek prav ni¬
kakor ne sme postati. O jeseni se lahko hodi po slani; to
nogam bolj hudo dene kakor zimski sneg, ker so noge o tem
času še toplote vajene. Nazadnje se moraš, kakor sem že prej
povedal, suho obuti in še okoli hoditi, da se ti noge posušijo
in segrejejo.

Ne misli, da so to neumnosti, od kterih bi dobil skrnino
ali protin, nahod in Bog ve kaj še; premagaj se prvikrat in
prepričaj se sam, da imam jaz prav.

Znana mi je bila imenitna gospa, ki je vzgledno skrbela,
da se utrdijo njeni otroci. Jedi in pijače ni izbirala, pritožiti
se pa nikdo ni smel. Kakor hitro je padel sneg, obetala je
deci strdi in surovega masla na kruhu, če gredo za nekaj minut
bosi v sneg. Tako je delala dolga leta; otroci so postali prav
močni in zdravi in so bili materi hvaležni za njeno skrb. To
mi je prava mati, ki ve, česa je treba otrokom.

Nekdo je veliko let trpel z ozeblino na nogah; počila je
revežu vsako leto in mu napravljala obilno bolečin. Jaz sem
mu svetoval, naj pri prvem snegu začne hoditi bos, in ozeblina
se je od tistega časa izgubila.

Pred kratkim mi je prišlo neko dekle tožit, da jo zobje
bolijo. „Idi pet minut bosa v sneg; morebiti pomaga,“ pravim
ji. Dekle je ubogalo, in v 10 minutah mi pride pravit, da je
zob ne boli več.

To ti pa moram opomniti, da ne smeš nikdar bos v sneg,
če ti ni na vsem životu v  toplo; če te zebe, delaj prej nekaj
časa, da se segreješ. Ge noge niso zdrave, tudi ne smeš v
sneg; smrdljive, tekoče noge, noge z razpoklo ozeblino se mo¬
rajo prej ozdraviti.

5. ) Izprehajanje po vodi je nekaj sicer prav priprostega, a
vendar je prav dobro. Utrjuje ves život, dobro dene ledvicam, iz¬
vaja vodo in prepreči marsiktero bolezen v ledvicah in v mehurju.
Ob jednem je ta poraba dobra za prsi, za glavobol, zlasti če
ima kdo vedno težko glavo. To porabo si lahko vsak čas na¬
praviš ; v velik škaf vliješ vode, sprva toliko, da ti gre do sklepov,

40

pozneje vsakokrat več, tako da prideš sčasoma do kolen v vodo;
od začetka hodi 1 minuto, pozneje 5 ali 6 minut. Mrzlejša ko
je voda, boljša je. N a vrh pa hodi, dokler se ne segreješ. če
bi bil kdo nenavadno slab, moral bi prvekrati vzeti tople vode,
pozneje še le mrzle.

6. ) Da si utrjuješ roke in noge, za to je tudi to-le dobro:

Stopi za jedno minuto do kolen v vodo, potem se obuj; odgrni
si roke do ram in vtakni zdaj tudi roke za jedno minuto v
vodo. Ta poraba spravlja kri v roke in v noge. Kdor ima ozeble

roke, naj jih večkrat vtika v mrzlo vodo. Stori to, a le tedaj,

kedar si razgret, ali kedar te vsaj ne zebe.

7. ) Prav dobro utrjujejo telo tudi polivi. Ali tudi polive

smeš le tedaj rabiti, kedar te ne zebe. Ako polivaš noge, ne
smeš tega dolgo nadaljevati, ne da bi premenjema ne polival tudi
gornjega života ali ne vtikal rok v mrzlo v vodo (glej točko 6.).

Tako se utrjuj po zimi in po letu. Ce še tega nisi vajen,

ne začenjaj po zimi; čakaj, da pride poletje. Hudih nasledkov
moje ozdravljanje nikoli nima, če je človek le količkaj pameten
in previden.

Ta-le knjižica je spisana za kmetske ljudi; teh, mislim, k
temu utrjevanju ne bo treba priganjati. Kdor pa ni iz tega
stanu, ali kdor se še do zdaj ni učil utrjevati se, tega bi opom¬
nil, naj prej poskusi, in potem še le naj vse vkup obsodi in
zavrže. Veselilo me bo, v  če prav mnogo ljudij spozna, kako
dobre so te-le porabe, človek pride v marsiktero nevarnost,
srečen potem, če se je zadosti utrdil o pravem času.

B. Kako se zdravimo z vodo?

Voda se rabi za obkladke, kopeli, sopare, polivanje, omi-
vanje, ovitke in kot pijača.

a) Obkladki.

1. N a klad  ek. Izmed obkladkov rabim nakladke in
p obkladke  (t. j. obkladke na životu in pod životom). Zloži
prtič ali plahto tako, da si z njim lahko pokriješ prsi in spodnji
život, in da bo ob jednem še na obeh straneh malo plahte dol
viselo. Tako vkup zloženi prt namoči v mrzli vodi, izžmi ga
in položi na ležečega bolnika. Mokri prt moraš skrbno oviti,
da mrzli zrak ne prihaja do njega ; v  najboljše je, če se človek
zagrne v volneno odejo ali kočo. če koce nimaš, pa je tudi
debel prt dober, da je le suh, in navrh pride potem še odeja.
Da zrak pri vratu ne uhaja pod odejo, zagrni bolniku vrat z

41

vol nato ruto. Treba je paziti in skrbeti, da se bolnik ne prehladi.
Nakladek puščaj na telesu po jedno uro; potem vzemi mokri
prt proč, in človek naj še ostane malo časa v postelji, ali pa
naj vstane in se izprehaja ali dela, dokler se popolnoma ne
segreje in posuši. Ta poraba je dobra proti, zasedli sapi v
spodnjem telesu.

2. Podkladek.  Y postelj razprostrl kočo; na njo deni
moker prt tako vkup zložen, da ti sega črez ves hrbet, če se
vležeš nanj. Na ta prt se vleže bolnik in zagrne od obeh
stranij s kočo, ki je spodi. Navrh pride še odeja. Bolnik
bodi prav skrbno zagrnjen, da zrak ne pride do mokrega prta.
Nakladek in podkladek se morata jemati mrzla, nikdar topla,
in če se na človeku preveč segrejeta, predno še jedna ura
mine, naj se na novo namočita v mrzli vodi.

Podkladek utrjuje hrbtenico, hrbtenični mozeg; dober .je
za bolečine v hrbtu in v križu; tudi pri vročinskih boleznih je
prav priporočati.

Nakladek in podkladek se jemljeta ob jednem pri vročin¬
skih boleznih, in kedar človeku kri preveč sili v glavo.

3. Nakladek na trebuhu.  Namoči se vkup zložen prtič;
potem se dene bolniku na trebuh (pod želodcem): zagrne se
skrbno s kočo in odejo.

Nakladek puščaj na človeku po 1—2 uri; če se med tem
silno segreje, moraš ga na novo namočiti. Ta poraba je dobra
za krč, in če komu srce prehitro bije; tak nakladek potegne
kri od srca, in to se potem kmalu pomiri.

Marsikdo me je že vprašal, kaj mislim neki o ledenih in
sneženih nakladkih, ki jih zdravniki prav pogostoma ukazujejo.
Dokler sovražniku jezno pest ponujaš, ne bodeš se spravil z
njim; treba je prijaznosti. Ta prispodoba se mi zdi ravno pri¬
pravna za led, ki naj utolaži bolezen. Pomisli: V telesu je
silna vročina in zunaj ledeni obkladek, med njima pa rahlo
meso in rahla kri! Prepričal sem se, da led škoduje, zato ga
jaz popolnoma zametujem.

Naj bo vročina huda, kakor hoče, tudi voda jo odvzame,
če jo le prav rabiš. Ogenj, ki se ne da z vodo pogasiti, bodeš
tudi z ledom zastonj gasil. Jaz z vodo tudi čisto drugače hla¬
dim, kakor zdravniki z ledom; če se ti v glavi kaj vname,
bodo ti zdravniki nakladali led na njo, jaz se pa vročine lotim
pri nogah in se počasno pomikam proti glavi.

Drugi so me popraševali, kako sodim o pijavkah. Pred
40 ali 50 leti si je dal skoro vsakdo na leto po tri- ali štiri¬
krat puščati; dnevi, za puščanje pripravni, bili so že v kole-

42

darju zaznamovani. Zraven puščanja so rabili pijavke. Dan¬
danes se temu vsakdo smeji. V človeškem telesu se vse tako
lepo zlaga, da bi človek nikoli ne bil mogel izmisliti kaj tako
lepega, tako umetnega; k temu je bilo treba višje pameti in
višje moči. Y tem telesu, v kterem se vse tako lepo ujema,
naj bi bilo kdaj preveč krvi? Tega ne morem verjeti. More¬
biti ti je to že znano, kar zdaj povem: Kdor hoče govedo prav
hitro opitati, pušča mu prav močno in potem ga prav dobro
krmi. V čisto kratkem času ima govedo dosti mlade lepe krvi
in ob jednem se prav lepo pita. V 3 ali 4 tednih se zopet
pušča govedu, in daje se mu dobra klaja in dosti pijače. Da bi
bilo govedo še tako staro, dobilo bo tako lepo kri kakor vsako
mlado. A poglej si to kri. Ta kri je nekako vodena, nima
moči, živiuče bi s to krvjo ne moglo živeti; zato ga morajo
kmalu zaklati, sicer bi dobilo vodenico in poginilo. Tako je pri
živini; morebiti bo pri ljudeh drugače? Ne tajim, da odstrani
včasi puščanje za trenutek smrtno nevarnost, ali ravno to do¬
sežeš veliko lažje z vodo; a kako, to ti povem pozneje.

b) Kopeli.

1. Kopel za noge  je ali topla ali mrzla. Stopi za
1—3 minute blizu do kolen v mrzlo vodo, in mrzla kopel je
gotova. Ta kopel potegne kri iz glave in iz prsij v spodnji del
telesa. Zdravega človeka ta kopel razvedri in utrdi; zlasti vam
kmetom priporočam tako kopel; stopite zvečer, kedar ste prav
utrujeni, za trenutek v vodo; to vam bo potegnilo iz nog vso
utrujenost, in navrh bodete prav dobro spali.

Toplo kopel za noge pa tak6-le pripraviš: Voda naj ima
25° R toplote; v njo deneš pest soli in dve pesti pepela. V
tej kopeli puščaj noge četrt ure. Navrh pa mora priti vselej
za jedno minuto mrzla kopel. Topla kopel je za tiste, kterih
mrzla ne segreje več: za slabotne, ki imajo premalo krvi; za
bolne na živcih ali nervozne; za prav mlade in prav stare; po¬
sebno pa za ženski spol. Prav dobra je ta kopel za glavobol,
ki prihaja od tega, da kri preveč sili v glavo, za bolezni v
vratu in za krč.

Kdor se v noge vedno poti. za tega ni ta kopel; za tega
je kopel iz senene zavrelice. Vzemi nekaj pestij sena, polij ga
z vrelo vodo in pusti vse vkup, da se shladi do prijetne to¬
plote. Ta kopel raztaplja, kar se je v nogah nabralo bolnega,
poteguje iz njih in krepča. Za tekoče, pobite, otolčene ali zmeč¬
kane noge, za oteklino, za skrnino ali protin v nogah, za gni¬
lobo med prsti ali za nohti ni boljšega od te kopeli.

43

Jednako dobra kakor senena je ovsenična kopel; ovsena
slama se naj kake pol ure kuha. Ta kopel je posebno za to
dobra, da raztopi narastke na kosti; pri teh narastkih je vi¬
deti, kakor da bi bila kost vzrastla. Tudi za kurja očesa in v
stran rastoče nohte je ta kopel.

Neki gospod si je izrezal kurje oko. Eana se je vnela,
in hotela se je vneti vsa kri. Jemal je vsak dan tri ovsenične
kopeli in med časom si je noge zavijal v cunjo, ki jo je na¬
makal v ovsenično zavrelico. V 4 dneh je bila noga zdrava. —
Drugemu bolniku so hoteli na nogah vsi prstje pogniti; vse
je bilo oteklo in črno. Ta kopel ga je kmalu ozdravila. Opom¬
niti še moram: Kdor trpi s krticami (Krampfadern), ne sme
nog pomakati globje v kopel kakor do sklepov, in njemu se
je skrbno varovati, da kopel ne bo toplejša kakor 25 stopinj E.
Golega kropa brez vsake primesi nikoli ne priporočam za kopel.

2. Polko  p el. Da bi šel ves v vodo, to ni za vsakega,
kopel samo za noge je pa zopet premalo. Prišel sem na drugo
kopel, ki je sredi med tema; to je polkopel. Pri tej gre člo¬
vek samo do želodca v vodo, ne globje, večjidel še do tja ne.

Polkopel je trojna. Pri prvi stopi človek malo črez ko¬
lena v vodo, pri drugi poklekne v njo, tako da so tudi stegna
v vodi, in pri tretji se vsede v vodo, tako da mu sega do
popka. Te tri kopeli se jemljejo vselej mrzle. Iste so za zdrave
ljudi, ki se hočejo prav utrditi, za take, ki hočejo po bolezni
priti k moči, in sploh za slabotne ljudi. Pri bolnikih jih na¬
vadno ne rabim. Nobena teh kopelij ne sme trajati dalje ka¬
kor 3 minute.

Zlasti tretjo kopel, vsesti se do popka v vodo, priporo¬
čam vsem. Kdorkoli ima kako bolezen v spodnjem životu, in
takih boleznij je brez števila, naj jo pridno jemlje; in kdor še
nima take bolezni, naj se je varuje s to kopeljo. Le poskusi
to polkopel, in ne bo ti več treba tožiti o zlati žili, o trodu
(koliki), o maternici itd. Zdravim svetujem: Zjutraj si omijte
zgornji život in zvečer si napravite polkopel; če že zjutraj za
omivanje ni časa, omijte si v polkopeli prsi in hrbet.

Mlad mož je vsled legarja ali mačuha (tifusa) tako osla¬
bel, da ni bil več za nobeno delo; dalje časa je poklekoval
vsak drugi dan po jedno minuto, pozneje po dve ali tri minute
v mrzlo vodo; od tedna do tedna je postajal močnejši in kmalu
je mogel zopet na delo.

3. Sedeč n a kopel.

Za to kopel se jemlje ali krop ali mrzla voda. Dobivajo
se nalašč za to narejene banje iz lesa ali pločevine (pleha);

44

če si take banje ne moreš napraviti, dober je tudi vsak škaf,
če se le moreš vsesti vanj. Vode naj bo toliko, da seže do
ledvic in pokrije vsaj polovico stegen. Ce si količkaj okreten,
ni se ti treba popolnoma sleči. V vodi smeš sedeti pol mi¬
nute do 3 minut, ne dalje. Ta mrzla kopel je neprecenljiva

za spodnji život; ona spravlja
sapo iz trebuha, pomaga že¬
lodcu prebavljati, spravlja kri
v redni tok; nad vse dobra
je za bledico (Bleichsucht),
krvotok in sploh za vse bo¬
lezni spodnjega života.

Jemljite pogostoma to
kopel, najboljše po noči iz
tople postelje; ona vas bo
utrdila proti vsakteremu pre-
hlajenju; naj potem prideta
mraz in toplota, ne bodeta
vam mogla več škodovati.
Ko se po noči vzbudiš, le
hitro se vsedi v mrzlo vodo
in idi hitro zopet v postelj,
ne da bi se obrisal. Kdor
nima zdravega spanja, kdor več zaspati ne more, če se je pre¬
budil, naj jemlje to kopel; sedenje v vodi ga bo popolnoma

pomirilo in mu dalo sladko
spanje.

Za toplo sedečno kopel
ne jemljem nikoli golega
kropa, temveč alihvoščevo
(preslično), ali ovsenično,
ali se  n e no  zavrelico. Skuha
se ali hvošč (Zinnkraut), ali
ovsenica, ali seneni drobec;
potem se naj krop shladi do
24—26° R toplote, in nato
se vlije zavrelica z vso primesjo vred v škaf. V tej kopeli
sediš brez skrbi četrt ure. Te kopeli ne dovolim večkrat ka¬
kor 2- ali 3krat na teden, in to le tedaj, če ima kdo v spod¬
njem životu kako prav zastarelo bolezen.

Hvoščeva kopel je dobra za krč in skrnino v ledvicah
in v mehurju, za pesek in kamen, in če prav težko hodiš
k vodi.

Slika 1.

Slika 2.

45

Ovsenična kopel je posebno dobra za vsaktero skrnino, se¬
nena pa se rabi tam, kjer hrošča ali ovsenice ni pri rokah. Dobra
je tudi, če je treba zmehčati in raztopiti vnanje otekline in
tvore, ali kedar kdo ne more k svoji potrebi, ali pri zlati žili,
krču in koliki (ujedanju).

4. Kopel za ves život  je za zdrave in bolnike; jemlje
se ali topla ah mrzla.

1.) Mrzla kopel ne bodi kračja od pol minute, a ne daljša
kakor tri minute; potem je prav. To je moje prepričanje. Iz¬
kušal sem dolgo in zdaj vem: Kračja ko je mrzla kopel, boljša
je, in jaz ničesar ne dam za kopel, ki traja dalje kakor 3 mi¬
nute. Dolgotrajna kopel škoduje, ne da bi okrepčala, ona le
utrudi človeka.

a)  Mrzla kopel za zdrave.

Svaril me je že marsikdo, naj ne ukazujem preveč mrzlih
kopelij, češ, kopel jemlje telesu toploto in dela živce preveč
občutljive. To je resnica, če kopel predolgo traja; ali kopel,
kakor jo jaz ukazujem, je nad vse dobra za zdravje, ona oživlja
in krepča vsega človeka.

Ljudje si tega ne dado izbiti iz glave, da kopel človeka
prehladi, in da človek slabi vsled tega. To ni resnica; moja
kopel telesu zdravje vzdržuje. Dokaz temu je to, da sem s temi
kopelmi ozdravil že veliko ljudij. Samo na to dobro pazi, kar
ti zdaj povem, in mrzla kopel bode popolnoma prav. Če se
hočeš v mrzlem kopati, mora ti biti po vsem životu toplo; iz
tople sobe, ali od dela, ali od izprehoda smeš v mrzlo vodo.
Kogar pa zebe, ali kdor ima mrzle noge, ta se naj ne koplje,
predno se ni segrel.

Kdor je pa prav razgret, ali kdor se prav poti, naj gre
brez skrbi v mrzlo vodo. čudno, da se zdravi ljudje, ki so
sicer pametni, vode tako bojijo, kedar jim je vroče. Mene je
učila izkušnja, da je kopel tem boljša, čim bolj ko je človek
razgret.

Ves poten prideš domu; pot se ti cedi po obrazu, in prstje
so, kakor da bi jih bil kdo zlepil. Se li v tem položaju bojiš omi-
vati se? če namesto obraza ves život omiješ, mar ti bo to
na škodo? Kar je dobro za obraz, to je tudi dobro za ves život.

Resnica je, da je že marsikdo umrl, ker je prišel prav
poten na mraz, ali ker je razgret obstal na kraju, kjer zrak
prav vleče (na prepihu). Jaz tega ne tajim; a tudi tega ne,
da je že marsikdo hudo zbolel, ker se je šel potem kopat. Ali
daj norcu nož v roke, in videl bodeš, kaj ti naredi z njim.
Kjer prave pameti ni, tam se najboljše izpremeni v slabo, člo-

46

vek mora vedeti, kako se je treba kopati, in potem ti kopel
ne bo škodovala. Kdor je pa svoje glave, ta pa naj žalostne
nasledke samemu sebi pripisuje.

Kako se naj torej koplje zdrav človek v mrzlem? Ne¬
kemu gospodu sem svetoval, naj jemlje vsak teden dve kopeli;
mine 14dnij, in on pride tožit, da mu je veliko slabše, da je
izgubil vso telesno toploto, da ie postal mrzel, kakor kepa ledu.
„Ste li vse tako storili, kakor sem vam naročil ?“ vprašam ga.
In on mi odgovori: „Vse, še veliko več, kakor ste rekli; na¬
mesto jedne minute sem ostajal po 5 minut v mrzli vodi.“ Jaz
sem mu stvar razložil; potem se je natanko držal mojega na¬
ročila in kmalu ozdravel.

Kjerkoli voda škoduje, tam je nekak takšen vzrok; voda
ničesar ne stori, le ljudje niso dosti previdni. Kdor se hoče

mrzlo kopati, naj se prav hitro sleče in potem vleže za jedno

minuto v vodo. Ce si poten, idi samo do želodca v vodo,
zgornji život pa si z rokami omij; nazadnje se za trenutek
spusti do glave v vodo. Potem idi hitro iz vode in se obleci,
kolikor hitro moreš, ne da bi se obrisal prej. Nato mora de¬
lavec zopet na delo, in drug človek naj hodi vsaj četrt ure

sem ter tja, da se posuši in segreje. Le pameten bodi, ljubi
čitatelj, in ne pretiravaj ničesar.

„Kdaj se pa naj začnem kopati?“ vpraša me morebiti
kdo. Utrjevati telo in ga varovati bolezni), to je imenitno opra¬
vilo, kterega se nikdar ne lotiš prezgodaj. Zato začni takoj
danes z bolj lahkimi poskusi, ne z ostrimi, sicer mi morebiti
vse vkup zopet pustiš; ne misli, da bodeš mogel z ostrimi po¬
rabami na enkrat kaj prisiliti.

Nekdo je zbolel za vročnico (Nervenfieber). Zdravnik
mu ukaže, naj gre za celo četrt ure v mrzlo vodo. Bolnik je
ubogal, a postalo mu je tako hudo, da je začel preklinjati to
kopel. Nato je zdravnik razsodil, da ni več zanj pomoči, ker
mu ni pomagala ta kopel. Tako k smrti obsojen, poslal je
bolnik k meni, naj mu svetujem. Jaz sem ga nagovoril, naj
še enkrat poskusi mrzlo kopel, ali ne za četrt ure, marveč samo
za nekaj trenutkov (noter in ven). V nekih dneh je prišel
bolnik zopet k sebi.

Kdor ima resnično voljo se utrjevati, naj se vsak dan
ali pa vsaj nekterekrati v tednu, zjutraj ali zvečer, po noči ali
po dne, kar je vse jedno, vsega omije z mrzlo vodo. Najlažje
storiš to zvečer ali pa zjutraj, samo tega ne žabi, da moker
ne smeš nikoli nikjer obstati. Zato idi, omivši se, hitro na
delo, ali se pa vlezi za četrt ure v postelj, da se posušiš. S

47

tem ornivanjem se pripravljaš za mrzlo kopel. Poznal sem go¬
spoda, ki se je skoz 18 let vsak dan mrzlo kopal in vsa ta
leta ni bil bolan niti jeden dan ne.

Trdni rodovi so bili vsegdar prijatelji mrzle vode. Naš
rod je ves mehkužen, zato mu je treba, da se vrne k temu,
kar so stari tako cenili. Nahajajo se imenitne rodbine, v kterih
se je kopanje v mrzli vodi kot stara šega podedovala od sta-
rišev na otroke; zato se tudi tebi, dragi čitatelj, kopeli ne bo
treba sramovati.

b)  Mrzla kopel za bolnike.

Kdaj je bolnikom treba mrzle kopeli, povem pri posa¬
meznih boleznih; tu izpregovorim le mimogrede nekaj besed.
Zdrav život sam trebi iz sebe, kar se je v njem nabralo bol¬
nega, bolno telo se pa mora podpirati pri tem delu. Mrzla
kopel človeka okrepčuje; zato je za človeško telo najboljša pod¬
pora. Zlasti pri vročinskih boleznih je ta kopel imenitna. Oe
se te loti vročinska bolezen, ne čakaj nikoli, da bi se ista razvila,
naj si bo bolezen kterakoli; le hitro jo pojdi z mrzlo vodo gasit.
Zdravila so pri teh boleznih za nič; kako naj ugasi žlica zdra¬
vila, ki ga jemlješ vsako uro enkrat, hudo vročino? Kaj naj
pomagajo kinin, antipirin in druge reči? Ogenj se mora ga¬
siti, druge pomoči ni; če ti ves život gori, gasi ga z mrzlo
kopeljo. Kolikorkrat bolniku vročina huda prihaja, naj gre
zopet v mrzlo vodo. Tako bode hitro ozdravel, tako hitro, da
se bo vsak zdravnik čudil temu. Omeniti pa moram, da mrzla
kopel ni za vsakega; kdor je prav hudo bolan in slab, ta si
naj namesto kopeli omije ves život z mrzlo vodo. Kolikorkrat
vročina raste, omij zopet bolnika; verjemi mi, da pomaga.

Neki človek je bil že 11 let v postelji; zdravnik je ves
čas hodil k njemu. Poskušalo se je tudi z vodo, a vse zastonj.
Pridejo mene vprašat, in bolnik je bil v 6 tednih ozdravljen.
Nato me je prišel zdravnik sam vprašat, kako sem vendar mogel
tega bolnika ozdraviti, češ, vse se mu zdi kakor kak čudež,
saj je tudi sam poskušal z vodo, a bilo je vse zastonj. Jaz
sem zdravniku naštel svoja zdravila; bilo je vse prav rahlo in
priprosto. Spoznala sva oba, da se treska ne gasi z brizgal-
nico; on je vodo rabil preostro, jaz pa prav rahlo; zato so
moji poskusi pomagali, njegovi pa ne. Meni je vsegdar težko
pri srcu, kedar čujem, da so bolniki po 10 in še več let v po¬
stelji; jaz ne vem, kako je kaj takega mogoče. Prepričan sem,
marsikterega teh bolnikov bi ljuba voda popolnoma ozdravila,
ko bi se je vztrajno, natančno in prav posluževal.

48

2.) Topla kopel je kakor mrzla za zdrave in bolnike. Na¬
praviš jo tako-le: Vlezi se ves v toplo vodo, da ničesar ne
ostane zunaj razun glave. V topli vodi ostaneš pol ure. Zraven
pa moraš imeti drugo banjo z mrzlo vodo. Ko pol ure mine,
vstaneš iz tople vode in se vležeš za trenutek v mrzlo; samo
za trenutek, ne dalje. Potem se hitro obleci, ne da bi se
obrisal, in idi na delo ali na izprehod, da se posušiš. Topla
kopel naj ima 26 do 30 stopinj E toplote, več nikoli; opo¬
minjam te, da je treba natanko meriti s toplomerom (termo¬
metrom).

Topla kopel se lahko še drugače napravi. Vzemi malo
toplejšo vodo, 30 do 35 °R je zadosti. Potem se vlezi, ne en¬
krat, marveč trikrat v toplo vodo in ravno tolikokrat v mrzlo.
Vsa kopel naj traja ravno 33 minut. Zraven banje položiš na
stol uro, in potem se vležeš za

10 minut v toplo in 1 minuto v mrzlo; nato nazaj za

10 minut v toplo in zopet 1 minuto v mrzlo; naposled

nazaj za

10 minut v toplo in 1 minuto v mrzlo vodo.

Toplo kopel moraš na vsak način končati z mrzlo vodo;
kdor je preveč strahopeten, da bi se vlegel v mrzlo, naj se
hitro omije po vsem životu z mrzlo vodo, tudi to velja. Glave
nikoli ne pomakaj v vodo; če se ti pa zmoči, obriši jo. Še
enkrat te opomnim, da moraš po vsaki kopeli delati ali se iz-
prehajati, zato da se telo segreje in posuši. Topla kopel brez
mrzle ni za nič; toplota človeka le oslabi, ne da bi ga okrep¬
čala. Ne boj se po nepotrebnem, da bi ti mrzla voda mogla

škodovati; samo enkrat poskusi, in zagotovim ti, tako dobro ti
bo ta kopel dejala, da ne boš nikoli več vzel tople kopeli brez
mrzle. To kopel tudi tedaj brez skrbi vzameš, kedar te zebe.
Tudi za to kopel ne jemljem golega kropa, marveč ovsenično
ali seneno ali kako drugo zavrelico.

a)  Topla kopel za zdrave.

Če se kdo mrzle vode preveč boji, temu dovolim toplo
kopel; s to kopeljo ga privajam mrzli vodi. Izkušnja me je
učila to: Zdravim in trdnim ljudem, kterim se vidi na licu, da
jim ne manjka krvi, ni treba nikoli tople kopeli. v  Tak človek
sam od sebe hrepeni po mrzli vodi kakor riba. če je pa kdo
slaboten, razdražljiv na živcih (nervozen), kdor ima premalo
krvi, kdor trpi s krčem ali s skrnino, posebno matere, ki so
prišle ob vso moč: ti naj jemljejo vsak mesec jedno toplo kopel
z mrzlo navrh.

49

Kdor trpi s skrnino ali sklepno boleznijo (Gliedersucht),
naj jemlje vsak mesec po dve.

Starim ljudem priporočam vsak mesec po jedno tako kopel
kot krepčilo.

b)  Topla kopel za bolnike.

Kteri bolnik naj jemlje toplo kopel, povem pri boleznih.
Pri bolnikih ima topla kopel dvojen namen: da bolniku život
segreje, če mu manjka toplote, in da v njem raztopi in iz njega
potegne, česar bolni život sam ne more več iztrebiti iz sebe.
Topla kopel je ali senena, ali ovsenična, ali smrečja; včasi tudi
to vse vkup zmešam.

aa)  Senena kopel.  Seneni drobec (v malo vrečico
napolnjen) skuhaš in to zavrelico vliješ v mrzlo vodo, tako da
dobi kopel kakih 28 °R toplote; ta kopel je najnavadnejša za
zdrave in bolne ljudi. Pri nas doma jih veliko hodi po vasi
gor in dol, ki že od daleč dišijo po zelenju. Ta kopel je po¬
sebno dobra, če je treba kaj sesedlega raztopiti in potegniti
iz človeka.

bb)  Ovsenična kopel.  Ovsenico pol ure kuhaš, po¬
tem pa napraviš kopel, kakor je prešnja. Ta kopel je veliko
izdatnejša kakor senena; posebno dobra je pri boleznih v led¬
vicah, v mehurju, za kamen in pesek in za skrnino ali protin.

cc)  Kopel iz smrečja.  Smrečje, prav sveže in na¬
tanko sesekano, tudi s storži vred, kuhaš pol ure. Ta kopel
ni tako močna kakor ovsenična, vendar je tudi dobra za led¬
vice in mehur.

Ne ugovarjaj mi, da ti taka kopel napravlja preveč dela.
Sena in ovsene slame dobiš povsod, smrečja in jelovja ti tudi
ni treba kupiti, v  in lesen škaf ti morda tudi kdo posodi, če ga
nimaš sam. Ce te dolgotrajna bolezen spravi v postelj, je li
to manj težavno? O trudu in delu se pri teh kopelih ni treba
pritoževati; človek mora biti že lenuh, da mu je to preveč.

Rudninskih  kopeli j, ki tako slovijo po svetu, jaz prav nič
ne obrajtam. V takih kopelih nosijo mrliče po noči k zad¬
njemu počitku, da bi bolniki ne vedeli, koliko jih umre. Umre
jih pa veliko, veliko. Ta ali oni je bil prvikrat v kopeli, dejalo
mu je dobro. Ali bolezen se je vrnila, on gre zopet v kopel.
Drugič mu že manj dobro dene. Še tretjič gre v kopel —
pripravljat se za smrt. Tako se je godilo že mnogim ljudem.
Jaz se temu ne čudim; rudninske kopeli imajo v sebi mnogo¬
tere soh; taka slana voda dene človeku, kakor da bi s peskom čistil
srebro. Pesek nesnago odvzame, ali z nesnago vred tudi srebro;
človek je pa še veliko bolj rahel kakor srebro in zlato.

Domači Zdravnik. 4

50

5. Kopeli za posamezne ude.

a)  Kopel za roke in noge. Kako in kdaj se napravi,
povem pozneje.

b)  Kopel za glavo si napravi tak6-le: Skledo z vodo po¬
stavi na stol in drži v njo glavo; če je voda mrzla, jedno mi¬
nuto, če je topla, pa 5 do 7 minut. Na zadnji del glave, ka¬
mor voda ne seže, vlivaj si jo z rokami. Po kopeli se mo¬
rajo lasje skrbno obrisati. Bodi v tem prav natančen, da ne
dobiš skrnine ali kake druge bolezni. Mrzla kopel za glavo je
pa le za take, ki imajo kratke lase; pri teh pride voda hitro
do kože; kdor ima dolge lase, pri tem voda ne prodere tako
hitro do kože, in glava se potem predolgo ne posuši. Za dolge
lase je topla kopel boljša, ker dalje traja. Po topli kopeli mo¬
raš glavo z mrzlo vodo oplakniti. Zalibog, ljudje na svojo glavo
vse premalo gledajo. Vsak dan si omiješ obraz ter misliš, to
je že dovolj. Ne žabi popolnoma na glavo; tega je k zdravju
tudi potreba, kajti sicer se ti bodo jele delati kraste in druga
gniloba na njej. Zlasti materam polagam to na srce.

c)  Kopel za oči se jemlje tudi ali mrzla ali topla. Po¬
moči obličje v mrzlo vodo, odpri oči, da se kopljejo pol mi¬
nute. Potem vzdigni glavo, počakaj jedno v minuto, in pomoči
jo zopet v vodo; tako stori 4- ali škrat. Oe pa to kopel toplo
vzameš, mora biti v zvezi z mrzlo; tudi tu ne priporočam praz¬
nega kropa, temveč zeliščna zavrelica je boljša. Prav dobro
je, če deneš v vodo pol žlice zmletega sladkega janeža (Fenchel)
ali pa smetlike. Mrzla je ta kopel dobra za zdrave in bolne
oči, ker okrepčuje in hladi, topla pa potegne iz očij slabe te¬
kočine, ki so se zbrale v njih, in raztaplja otekline na zuna¬
njem očesu.

e) Sopari.

Sopar ali suha kopel je tudi prav nedolžna reč; a vendar
je pri soparu treba previdnosti. Kar, prav storjeno, bolnika
ozdravi, to spravi, narobe napravljeno, zdravega človeka v bo¬
lezen. Ge bi kdo šel po soparu hitro na mrzel zrak, predno
se je še ohladila vročina, mogel bi vsled tega umreti. Temu
bi pa ne bil sopar kriv, marveč neumni človek. Le pameten
bodi in previden, potem se ti ničesar ni treba bati.

Pri pranju potrebujejo ženske mrzle in tople vode; topla
nesnago raztopi, mrzla jo pa opere. Ravno to se godi pri
ozdravljanju v bolnem telesu. Kar je v njem slabega, mora
se raztopiti in navrh život okrepčati, da more spraviti nesnago
iz sebe; prvo stori krop, drugo pa mrzla voda. Da more život

51

delovati, treba mu je toplote. Zdravi človek ima toplote dosti,
bolniku je pa manjka; zato mu jo moramo odnekod priskrbeti.
Topla kopel in sopar sta za to.

Kako se pa naj napravi sopar? Najprej moram reči, da
tudi pri soparu ne smeš ničesar pretirati; če zadošča suha
kopel za posamezen ud, ne napravljaj je nikoli za vse telo.

Moji sopari so vsi le za posamezne dele života; sopar za
posamezni del deluje itak na vse telo. Sopar je jedino tedaj
nekaj vreden, kedar pride le na jeden del života; kajti on slabi
bolni ud, zdrave ude pa pusti na miru in pri moči; tako pre¬
magajo potem lažje zdravi udje bolnega in iztrebijo iz njega
bolezen. Navadno se morajo sopari menjavati z drugimi po¬
rabami, samih se le redkokdaj poslužujem.

Se enkrat rečem, da bodi s soparom previden; marsi¬
komu za glavo ali noge prav dobro dene. Sopar močno raztaplja
in ven poteguje; zato postanejo za njim noge prav lahke. Bol¬
nik je morebiti ves srečen, a če jemlje sopare prepogosto,
tedaj pa si s tem prav hudo škoduje.

Po mačuhu (tifusu) in drugih vročinskih boleznih imajo
bolniki še marsikaj slabega v sebi, kar bi bilo treba raztopiti
in potegniti iz njih. Sopar je v tem slučaju dober, ali naj se na¬
pravlja prav poredkoma in prav rahlo, ker je kri še slaba.
Da ugasiš žveplenko, ni treba kovaškega mehu; dovolj je malo
sape iz ust.

Sopari so tudi dobri za take, ki imajo premalo krvi; če
bi jih pa prepogosto rabil, popili bi bolniku še to kri, ktero
ima. „Močni in debeli ljudje pa gotovo smejo sopare prav
pogosto jemati," misliš si morebiti zdaj. Ravno ti najmanj,
ker debelim ljudem navadno manjka krvi; zato pri takih sopare
prav redkokdaj rabim.

a)  Sopar za glavo.

Za to suho kopel moraš imeti škaf s pokrovom, dva stola,
jednega višjega in jednega nižjega,
in večjo volneno odejo (kočo). Na
nižji stolec pride škaf z zavrelico, na
višjega pa sede človek.

Ko je vse pripravljeno, vlij krop
v škaf in ga pokrij, da se ti ne shladi;
zdaj se sleci do pasu in si priveži
obrisalko okoli srede, da ti pot ne
pojde po hrbtu dol v obleko. Vsedi se na višji stol in se opri
z rokami na škafovi uhi. Potem te naj kdo z odejo tako po-

4 *

Slika 3.

52

krije in zavije, da sopar nikjer ven ne more. Nato vzemi sam
pokrov raz škaf. Sopar ti bo oblil kakor goreč potok glavo,
prsi, hrbet in ves zgornji život in bo raztopil v njem, kar se
je zbralo slabega. Skrbi, da bodeš lahko sedel, vročine se pa

ne boj; ne boš se za¬
dušil v njej, gotovo ne.
Prvi trenutek se vsakdo
ustraši silne vročine;
nagni se tedaj malo
nazaj ali na stran, da
ne boš z glavo ravno
nad zavrelico; kakor
hitro se pa privadiš
vročini, nagni se zopet
nad škaf. Bati se ti ni¬
česar ni treba; jaz ne
vem, da bi bil sopar
komu škodoval, ki ga
Slika 4. J e  Prav napravil; ne-

kteri so si pa res ško¬
dovali, ker me niso ubogali. V suhi kopeli ostane človek 20
do 24 minut. Ves ta čas naj bo bolnik z glavo nad zavrelico,
naj diha močno sopar v usta in v nos, naj ga pusti na oči
kolikor mogoče. Ko mine 24 minut, deneš odejo proč in si
zgornji život krepko omiješ z mrzlo vodo. Potem mora človek
na izprehod ali na delo, da se posuši; po zimi hodi v izbi
sem in tja.

Tudi za sopar ne jemljem samega kropa; ljubša mi je
zeliščna zavrelica. V krop denem žlico zmletega sladkega ja-
neža ali žajbelja, rmana (škorece), mete, bezgovja, pripotca,
lipovega cvetu; če pa tega nimaš, vzemi pest kropi v ali sena;
to je tudi dobro.

Navadno človek sopar prav hitro čuti; v 5 minutah ja-
mejo kapljice padati raz čelo, in v 10 minutah kar teče od
človeka. Pri ljudeh, ki imajo malo krvi, to ne gre tako hitro;
pri takih bo treba dejati v krop kak kos razbeljene opeke, da
bode bolj vrel. Po zimi ne smeš sopara nikdar napravljati na
mrzlem kraju; soba mora biti zakurjena; po soparu ne hodi
nikdar na prosto, predno se nisi z mrzlo vodo omil.

Po zimi tudi po mrzlem omivanju ne smeš na prosto,
predno nisi po topli izbi hodil pol ure sem in tja. Najlažje
se po soparu omiješ tako: Vzemi obrisalko, namoči in izžmi
jo rahlo, potem jo primi z rokami na obeh koncih in si obriši

53

razgreti život. Kdor ima oteklo glavo, komur se kaj izpušča
na glavi, komur teče iz ušes, za tega je ta sopar. Opomnim,
da se glava naj ne oplakuje z mrzlim. Kdor more po soparu
vzeti mrzlo kopel, naj jo vzame brez skrbi, toda biti mora čisto
kratka, nikoli daljša od 1 minute.

Ta sopar je imeniten za bolezni v glavi, v sapniku, v
pljučih; za skrnino v tilniku ali v plečih; kedar ti je prav težko
na prsih; za slizno vročnico (Schleimfieber); pri vseh teh bo¬
leznih je suha kopel za glavo neprecenljiva. Napravi si to
kopel dvakrat v treh dneh, in bolezen bo izginila, naj sedi,
kjer hoče. Kdor ima zabuhlo glavo, nenavadno debel vrat,
otekle žleze (Driisengeschvvulst), naj si pripravi 2 ali 3 sopare
na teden; ravno tako, kdor boleha z vnetimi ali tekočimi očmi.
Kdor ima tekoče oči, naj si napravi še tisti dan zvečer, ko je
vzel suho kopel, za noge toplo kopel, v ktero dene pest pepela
in pest soli. Komur sili kri prav v glavo, celo pri mrtvoudu
ukazujem ta sopar z najlepšim uspehom. Ne misli, da sopar
vleče kri v glavo, to ni res; samo skrbi, da bolnik ne bo dalje
v soparu, kakor 15 do 20 minut, in da bolnik za soparom na
glavo vzame kmalu sopar na noge, kajti ta dva morata biti
v zvezi.

Sopara pa ne smeš prepogosto napravljati, sicer bi člo¬
vek preveč oslabel; v obče ga ne smeš napraviti večkrat kakor
dvakrat na teden. Le prav redkokdaj, in samo tam, kjer je
treba posebno veliko potegniti iz človeka, moreš ga skoz jeden
teden vzeti vsak drugi dan, a tedaj ne sme bolnik ostati dalje
v soparu kakor 15 minut.

b)  Sopar za noge.

Na stol si razprostri veliko volneno odejo (kočo); na to
se vsedi z golimi nogami. Zdaj se ti postavi k nogam škaf
z vrelim kropom; skoz škafovi uhi se vtakne deščica, na ktero
deneš noge; glej, da ti kaka noga ne zdrkne v krop! Potem
ti naj kdo noge nad škafom z jedno ali več odejami tako za¬
grne, da so noge v soparu, da pa sopar nikjer ven ne more.
Oe se ti krop hoče shladiti, dej vanj žareč kos opeke, pazi
pa, da ti vreli krop ne štrkne na noge. Ta suha kopel naj
traja 15 do 20 minut. Tudi k temu ne jemljem golega kropa;
ljubša mi je zeliščna zavrelica.

Po soparu moraš život, v kakor daleč se poti, ali mrzlo
omiti ali politi (oplakniti). Če se samo noge potijo, oplakni
si jih mrzlo od kolen; če se potijo tudi stegna, vzemi pol-

54

kopel; če se poti ves život, kopaj se ali omij se ves. Navrh
hodi ali delaj, dokler se ves ne posušiš.

Ta sopar je dober za smrd¬
ljive noge, za otekle noge, če
pride oteklina od zastale krvi,
za vedno mrzle noge; on budi
in oživlja život k novemu delu.

Komur nohtje gnijo ali v
stran rasteio, kdor si je zastru¬
pil kri s tem, da si je po ne¬
sreči izrezal nohet ali kurje oko,
naj si le hitro napravi ta sopar.

Prav uspešno sem rabil
rahle sopare pri ljudeh, kterim
je bilo najprej treba toplote, da
sem se jih pozneje mogel lotiti
z mrzlo vodo. Tudi pri teh so-
parih velja isto kakor pri prej¬
šnjih : Napravljaj jih poredkoma,
Slika 5. 1- ali 2krat na teden, 3krat

prav malokdaj.

c)  Sopar za spodnji život.

Zavrelico postaviš v ponočni stolec; bolnik sede na stol
in se skrbno ogrne z odejami (kočami), da sopar nikjer ven
ne more. Život se kmalu začne ves potiti. Bolnik ostane na
stolu 15 minut; če je treba, da se še dalje poti, naj le hitro
gre v postelj, in za pot mu ne bode treba skrbeti.

Po sopara se mora bolnik ves omiti, ali pa naj vzame
polkopel in si naj ob jednem omije prsi in hrbet z rokami.
Ce je kdo nevarno bolan, tega le vsega omij. Za ta sopar
jemljem najrajši preslično (hvoščevo) zavrelico. Za bolne led¬
vice, za kamen v mehurju je ovsenična zavrelica boljša; za krč
in skrnino v spodnjem životu, v začetku vodenice je zavrelica
iz senenega drobca dobra. Največ sem dosegel s hvoščevo
zavrelico pri bolnikih, ki niso mogli na vodo. Ta bolezen prihaja
navadno od tega, da se je človek prehladil; prehlajenje po¬
vzroči skrnino ali krč, in voda se zapre. Vroči hvoščev sopar
temu opomore, in mehur bode po njem zopet redno deloval.

d)  Sopar za posamezne ude.

če koga pikne kaka žival, da oteče rana in se začne otok
prav širiti, napravi sopar na bolni ud in po sopara mrzle ovitke;

55

kmalu bo dobro. Drugemu se vname rana (prisad), in nevar¬
nost je velika; le napravi sopar na rano, in dobro bo. Nekoga
popade stekel pes, a zdravnika ni hitro na pomoč; napravi
sopar, v in pomagano bo vsaj, dokler zdravnik ne pride.

Ce si napraviš sopar na oči, vzemi zavrelico s sladkim
janežem, ali s smetliko, ali z rmanom (škoreco); za ušesa je
pa boljša zavrelica s kropivami, ali s škoreco; za bolen vrat
(zasliženje) pa zavrelica z ozkim pripotcem. Sopari za sapnik,
ušesa in očesa ne smejo biti prevroči in sploh ne kračji ali
daljši od 10 do 20 minut.

d) Polivi.

a)  Poliv na kolena.

Vsedi se na stol, deni noge v škaf, obleko pa si prigrni,
da se ti ne zmoči. Polivaj si noge z majhno ročko ali z vr¬
čem, ki ga z jedno roko
lahko držiš. S prvo ročko
si obe nogi zmočiš; drugo
in sledeče vlivaj naravnost
na kolena, vzdigujoč jih zdaj
višje, zdaj nižje; iz zadnje
ročke vlij vodo kar od zadi,
tako da noge dva- ali tri¬
krat hitro oplakneš. Za je-
den poliv na noge lahko
porabiš 2 do 10 malih ročk
vode.

Slabotnim ljudem ta
poliv prvi trenutek hudo
dene; da celo možje so že ka¬
kor trepetlika trepetali, kedar glika g

jih je začel poliv zbadati

noter do mozga. To je najboljši dokaz za moč tega poliva.
Poliv na noge rabim navadno le v zvezi s polivom na hrbet.

b)  Poliv na hrbet.

Sleci se do pasa; okoli pasu si priveži obrisalko, da ti voda
ne poteče za obleko; potem se opri z rekami ob škaf ali banjo,
ki je pred teboj. Nekdo vzame nato ročko z vodo in ti oblije
ves hrbet, pričenši od desne roke. konča pa na levi roki. Po¬
tem je treba, da se ves hrbet jednako močno obliva, ali glava
se ne sme zmočiti.

56

Debelim ljudem je treba kožo drgati z roko, dokler ne
začne rudeti. Za slabega človeka je jedna ročka vode dosti,

trden človek naj se jih 5
ali 6 ne ustraši, pretirati
pa tudi tu ničesar ni treba.

Politi človek si naj z
rokami omije prsi, potem
si naj obriše obraz in roke
in gre na delo ali na iz-
prehod.

Ta poliv se vedno veže
s polivom na kolena, tako
da najprej polivaš hrbet,
potem pa kolena. Oba po¬
liva dobro utrjujeta, oba sta
za obojni spol.

c)  Poliv na stegna, in
d)  polni poliv.

Poliv na stegna je malo obširnejši od poliva na kolena;
pri njem se oblivajo tudi stegna. Treba ga je vselej po so¬
para na noge, če človek nima polkopeli.

Pri polnem polivu, t. j. pri polivu na
vse telo se oblije ves človek od vrata do
pete. Bolnik se vsede v banjo ali v srajci
ali pa v plavnih hlačah. Obliva se človek
od zadi in od spredi. Prva ročka ves život
zmoči; sledeče tri se lijejo po vsem te¬
lesu, posebno pa na hrbtenico, v tilni k
in na želodec. Ta poliv je zlasti za zdrave
in debele ljudi. Po zimi se smeš le na
toplem tako polivati; za bolehne ne sme
biti voda premrzla. Kdaj je tega poliva
treba, povem pri posameznih boleznih.
Jaz poliv bolj obrajtam kakor kopel, ker
morem pri njem na bolni ud posebno
vplivati. Zlasti za skrnino rabim prav
pogostoma polni poliv. Navrh se je treba izprehajati ali de¬
lati, da se človek posuši in segreje.

e) Omivanja.

Omiva se ali ves život ali posamezni udje. Glavno pri
omivanju je to, da se človek ves jednako zmoči. Drgati kože

Slika 8.

57

ni treba; le glej, da bodeš hitro gotov, kajti dalje kakor 2 mi¬
nuti ne sme nikoli trajati omivanje. Kedar človeka zebe, ne
sme se omivati, sicer bi dobil nahod (katar).

a)  Omivanje vsega života je za zdrave in bolnike. Po¬
moči debel prtič v vodo in si omij z njim ves život, najmanj
v 2 minutah; potem se obleci, ne da bi se obrisal, in pojdi
na delo ali na izprehod, da se posušiš in segreješ.

Kdaj se naj zdrav človek ves omije? Zjutraj si vsakdo
omije obraz in roke; veliko boljše bi ti dejalo, ko bi se ves
omil. S tem bi se nič ne zamudil, saj si v jedni minuti
prav lahko omit. Ce pa ne moreš hitro na delo ali na izprehod,
moraš za četrt ure zopet v postelj, da se ne prehladiš. Pre¬
magaj se in stori to dobroto svojemu telesu vsaj vsak drugi
ali tretji dan; čutil bodeš, kako ti bo dobro dejalo.

Da bi se ljudje vsaj ne bali tako mrzle vode! Prišedši
s polja, omije si kmet obraz in roke; kako dobro bi bilo zanj,
ko bi si raz ves život omil vroči pot! Ubogajte me, seznanite
se prav dobro z omivanjem; to vam bo dajalo moči in dobro voljo.

Zvečer omivanje ni za vsakega; ta po njem dobro spi,
drugi zopet ne more spati. Oe pa kdo po noči spati ne more,
naj se omije in kmalu bo zaspal. Po zimi se zvečer ne omi-
vaj, predno nisi ležal za kakih 10 minut v postelji in se
dobro segrel.

Pri bolnikih je na tem veliko ležeče, da se ves človek
omije — še podplatje bi naj ne ostali suhi — in da se ves
človek jednako močno omije, ne jeden ud bolj od drugega;
le tako se toplota po vsem životu jednako razdeli.

Oe kdo več vstati ne more, omij ga tako-le: Bolnika vzdigni
in mu omij najprej hrbet; potem ga položi nazaj in mu omij
prsi in spodnji život, nazadnje roke in noge. Ce nisi prepo¬
časen, to omivanje nikoli ne more biti na škodo, naj si bo
voda še tako mrzla; da, bolj ko je voda mrzla, boljša je.

To omivanje je jako važno pri mačuhu ali legarju, pri
osepnicah in sploh pri vročinskih boleznih, če ni kopeli pri
rokah. Kolikorkrat jame vročina biti neznosna, moraš bolnika
znova omiti, naj si bo vsake pol ure ali samo enkrat na dan.
Le na vročino glej; ona ti kaže, kdaj je treba omivati. Ce
začneš o pravem času, ozdraviš vročinske bolezni jedino s tem
omivanjem brez vsakega drugega zdravila. Za slabotne ljudi
vliješ v vodo malo octa (Jesiha).

58

f) Ovitki.

a)  Ovitek na glavo si napraviš tako: Obraz in vso
glavo si omiješ; lase moraš premočiti in toliko obrisati, da ne
kaplja od njih. Potem oviješ glavo s suho ruto prav trdno,
le pol čela z očmi ostane prostega. Ovitek pustiš jedno uro na
glavi, nazadnje glavo hitro omiješ in obrišeš. Ta ovitek je
dober za skrnino, za luskine, in če se kaj izpušča na glavi.

b)  Vratni ovitek.  Zmoči si vrat in s suho ruto toliko
ovij, da mrzli zrak ne more do mokrine; to bi bil jeden ovitek.
Drugega si pa tako-le narediš: Ruto namoči v mrzli vodi, malo
jo izžmi in deni okoli vrata; črez pa ovij suho ruto, da ne pri¬
haja zrak do mokrine. Ta ovitek pusti na vratu jedno ali pol¬
drugo uro, ne vso noč. Vsi ovitki imajo namen, da nepotrebno
vročino ven potegnejo; zato se ne smejo na bolnem udu pre¬
več segreti. Zdravniki ukazujejo ovitke za več ur, jaz jih ni¬
koli ne puščam dalje, kakor poldrugo uro;  potem se mora ovi¬
tek ali proč dejati, ali pa na novo pomočiti v mrzlo vodo. To
se mora vse po bolniku ravnati; če je vročina huda, treba je
ovitkov zaporedoma; če vročina ni posebna, bo pa jeden dosti.
Vratni ovitek je za vneto grlo, ali kedar človek požirati ne
more, in za glavobol; vendar je pri teh boleznih vselej treba,
da pomagamo še drugače, ali na nogah ali na vsem životu.

c) Sal kot ovitek  je posebno namenjen prsim in zgor¬
njemu hrbtu. Vsakdo ve, kako si dekleta devajo rute okoli
vratu; ravno tako si naloži ta
ovitek, ki ga imenujemo šal.

Jeden konec pride na hrbet in
dva konca se križata na prsih.

Tak kos platna (hodnika) na¬
moči v vodi. izžmi ga rahlo in
deni tako okoli vratu. Orez pa
moraš dejati ali suh prt, ali
volnato ruto, ali kočo, da ne
Slika 9. pride zrak do mokrine. V šalu

ostane bolnik 1 ali 1 V, ure.

Slika 10.

Pri vročinskih boleznih, ali kedar kri preveč sili v glavo,
ali kedar se kaj vname v glavi, pri hudem kataru, ali kedar
so grlo, sapnik ali prsi zasliženi (verschleimt), tedaj ti šalov
ovitek kmalu pomaga. Najlepši uspeh sem imel s šaiovim ovit¬
kom pri ženskah, ki so prišle ob pamet vsled tega, ker jim
je kri preveč silila v glavo. Tem sem dajal ta šalov ovi-

59

tek, zraven pa tudi ovitek na noge in toplo kopel za noge, in
pomagalo je.

d)  Ovitek za noge  je nad vse imeniten pomočnik
drugim porabam. Najlažje si ga tako napraviš, da si obuješ
mokre nogavice in v črez mokre še potegneš suhe; s temi se
vležeš v postelj. Ce ti to ni po volji, vzemi cunjo, pomoči jo
v vodo, kteri si prilil polovico octa (jesiha), in s to si zavij
noge; kar je mokrega, moraš še skrbno z volneno ruto oviti
in se dobro odeti. Ta ovitek traja 1 do 2 uri in se mora vzeti
v postelji.

Ce se je človeku v prsih ali v trebuhu kaj vnelo in ti
rabiš ta ovitek, tedaj se bo silno hitro razgreval; kolikorkrat
postane ovitek vroč, pomoči ga le na novo v mrzlo vodo.

Ovitek na noge je imeniten povsod tam, kjerkoli je treba
potegniti vročino iz života, kjerkoli je treba izprati iz nog za¬
stalo kri, kjerkoli je treba spraviti dobre krvi v noge.

Kdor ima mrzle noge, naj si zvečer naredi ta ovitek;
komur se noge preobilno potijo, naj si najprej napravi več so-
parov in potem ta ovitek. Vam kmetom ga prav posebno pri¬
poročam. Zvečer prihajate vsi utrujeni domu, napravite si ta
ovitek; on vam bo potegnil iz nog vso utrujenost.

Ovitek postane bolj izdaten, če si zaviješ noge do kolen,
ne samo stopal.

e)  Spodnji ovitek  je za bolezni v spodnjem životu
in v nogah. Napraviš si ta ovitek tako-le: V postelj razprostri

volneno odejo (kočo); potem vzemi tako velik prt ali rjuho,
da se lahko od podpazuh do prstov 2- ali 3 krat oviješ z njo.
Prt namoči v mrzlo vodo, rahlo ga izžmi in razprostri v postelj
na odejo. Na mokro se vleže človek in zagrne od obeh stranij
z mokrim prtom in nazadnje s spodi razprostrto suho odejo.
Pleča in vrat niso v mokrem; te je treba še posebej zagr¬
niti, najboljše z volnato ruto, ali pa deneš srajco črez se, ki
si jo slekel. Navrh pride izdatna, pa ne preobilna odeja, toda

60

noge je treba še posebej odeti. Yse vkup ni tako težavno,
kakor se ti menda tukaj vidi; najlažje je seveda, če ti kdo
pomaga, ali sčasoma si vsakdo lahko sam napravi ta ovitek.

Kdor se mrzle vode boji, kdor ima premalo krvi, tako
da ga vedno zebe, naj namoči prt v kropu. V ovitku je treba
ostati jedno ali poldrugo uro; ne misli, da te bo zeblo v njem;
če si le dosti odet, boš se hitro segrel.

Kmetski ljudje si ta ovitek lahko še drugače naredijo.
Poišči staro vrečo (Žakelj), ki je precej mehka. Namoči jo v
vodo, izžmi jo rahlo in zlezi v njo do podpazuh. Zdaj se za¬
grni s kočo in se dobro odeni. Veliko jih je to poskusilo;
dejalo jim je dobro. Poskusi še to tudi ti, vreča ti bo koristila!

Ta ovitek razgreva život, raztaplja, kar je v človeku bol¬
nega, in poteguje iz njega. Pri oteklih nogah, skrnini, bolezni
v ledvicah, napenjanju, krču in drugih boleznih bodemo ta
ovitek navadno rabili zraven drugih pripomočkov.

Namesto praznega kropa jemljem pogostoma seneno, ovse-
nično ali smrečjo zavrelico; seneno pri kamenu ali pesku v
mehurju, smrečjo pa posebno za vetrove in za krč v spod¬
njem životu.

f)  Kratki ovitek  rabim najpogošče. Ta ovitek lahko
jemlješ zase, in ni treba, da bi moral biti v zvezi z drugimi
porabami.

Prtič ali rjuho namočiš, izžmeš in se zaviješ v njo od
podpazuh do kolen; če je prtič preširok, pa
ga zloži vkup, da ne bode segal dalje dol.

Stari in slabotni ljudje morejo ta ovitek
tudi topel jemati. Kdor prtiča nima, naj vzame
kako široko vrečo (Žakelj); ta tudi velja. V
ovitku ostane človek jedno ali poldrugo uro,
dalje ne.

Ko bi si hoteli vsi zdravi vsaj vsakih
8 ali 14 dnij napraviti tak ovitek, koliko bo-
leznij bi izostalo! Vodenica, srčne in že¬
lodčne bolezni bi bile neznane. Tudi za druge
bolezni je ta ovitek imenitno zdravilo; on
čisti ledvice in jetra, spravlja iz trebuha za¬
sedle vetrove in preobilno vodo. Za zasližen
želodec, za srčne in pljučne bolezni, za razne
bolezni v v  glavi in v vratu ga rabim prav
pogosto. Oe si s kako boleznijo ne vem po¬
magati, pomore mi ta ovitek vselej iz zadrege. Komur je
spodnji život vsled česarkoli oslabel, ta si naj vsakokrat, ali

61

prej ko vzame ovitek, ali pa hitro za njim, namaže ves spodnji
život s svinjsko mastjo ali s kafernim oljem. Kdor trpi s kr¬
čem, ta si naj pod ovitkom dene na goli život ruto, v ocet
(jesih) namočeno.

g)  Mokra srajca.  Platneno srajco namoči, izžmi in
obleci, potem ko si razprostrl na postelji volneno odejo (kočo).
Nato se vležeš v postelj in se skrbno zagrneš z odejo in ode¬
neš. V tem ovitku ostaneš jedno do dve uri. Komur sili kri
v glavo, in kdor trpi s krčem, za tega je ta poraba. Kabim
jo z lepim uspehom zoper vidovico (Veitstanz) in kožne bo¬
lezni, in kedar je kdo prišel ob pamet, ker mu sili kri preveč
v glavo.

Ce je treba prav veliko potegniti iz človeka, n. pr. pri
Škrlatici, tedaj vodo solim ali z octom (jesihom) mešam.

h)  Španski plašč ali veliki ovitek.  Veliki ovitek
vpliva na ves život. Pri hudih boleznih ga moraš menjavati
z drugimi porabami.

Iz prav debelega platna naredi plašč, podoben široki srajci.
Ta plašč namoči v mrzlo, pri starih in sla¬
botnih ljudeh v toplo vodo; nato ga izžmi in
obleci kakor srajco. Pripravljena mora biti
postelj s kočami; na te se bolnik vleže, za¬
grne in odene. Vse se mora vršiti prav hitro,
da človek ne bo stal dolgo moker na zraku.

V plašču ostaneš 1 do 2 uri; to se ravna po
bolnikovi moči. Za slabotnega človeka je jedna
ura dosti; za debelega mesarja ne bodeta dve
uri preveč.

če se hočeš prepričati, zakaj je ta plašč,
speri ga, kedar ga deneš raz sebe, in poglej
vodo; videl bodeš, koliko nesnage je prišlo iz
tebe. Včasi se platno pri tem ovitku tako za¬
maže, da se niti s pranjem ne da več očistiti.

Eabi se ta ovitek proti hudemu kataru,
slizni vročnici (Schleimfieber), protinu in tr¬
ganju (podagri), osepnicam, mačuhu, za obrambo
proti mrtvoudu itd. V oddelku o boleznih ga
pogostoma priporočam.

Slika 13.

g) Voda najboljša pijača.

Človek postane lačen, kedar je telesu treba hrane, in že¬
jen, kedar mu je treba vode. Modri stvarnik je vse tako uredil.

62

Najmodrejši mojster je sestavil uro našega telesa; ona bi prav
hodila in bila natanko, ko bi ljudje sami ne spravljali peska
in smetja med njena kolesa.

Žejna žival hiti k studencu, napojena odide; tudi ljudje
bi naj delali tako. Pij, kedarkoli si žejen, le ne preveč na
enkrat. Nekteri ljudje se živijo z jedmi, ki so toliko vlažne,
da želodcu pitja ni več treba; teh ljudij ne žeja nikoli. Prav
za prav je človek redkokdaj žejen, izvzemši seveda poletno vro¬
čino in vročinske bolezni. Zavoljo tega ne morem razumeti,
kako si morejo nekteri v svojem želodcu napravljati s pijanče¬
vanjem cele občne potope. To zdravju silno škoduje. Pij, če
si žejen, a ne preveč na enkrat. Kmetje plohe ne obrajtajo
nič, ona več škoduje, kakor koristi; močne rose se p v a veselijo,
ker je rodovitna, kar pa o plohi ne moremo reči. Želodcu je
treba vlage, da more prebavljati trde jedi; kakor hitro mu
vlage primanjkuje, oglasi se ti žeja. Ta klic slušaj, naj si
bode želodec zdrav ali bolan; daj mu vsakokrat vode, a le prav
po malem. Zlasti pri vročinskih boleznih dajaj bolniku prav
pogostoma piti; daj mu vsakih 5 ali 10 minut vode, a nikoli
več kakor jedno žlico. Ta malenkost vode bo spravila želodec
v red brez vsakega zdravila. Veliko ljudij je to že poskusilo,
in videli so sami, da res pomaga.

Tretji del.

a Lekarna.

Gmjt )i imamo mnogo zdravnikov, učenih in neučenih, ki slove
s svojimi zdravili. Jeden prodaja zdravilo za zlomljene
/|Y noge, drugi za rane, tretji za garje, četrti prodaja prah
za prsne bolezni in peti kapljice za želodec itd. Ti
ljudje imajo navado, da vsak svoje zdravilo kot skrivnost zase
obdrži. Cernu? Da bi on sam imel dobiček. Jaz tega ne
morem trpeti. Zato odprem zdaj vse predele svoje lekarne
(apoteke); poglejte moja zdravila, poglejte jih do zadnje škatlice.

V moji lekarni ni nič dragocenega; ravno zavoljo tega
pa je veliko več vredna od drugih. Vsi moji čaji (Thee), iz¬
vlečki (ekstrakti), olja in prahovi so narejeni iz rastlin, ki se
povsod nahajajo, in kterih ni treba kupovati.

Moja knjižica je za uboge; zavoljo teh se pečam z zdrav¬
ljenjem ; za te sem iskal zdravila, ki bi bila dober kup. Iskal
sem dolga leta, poskušal to in ono, sušil, rezal in kuhal različne
rastline, predno sem si izbral najboljše, ki ti jih hočem zdaj
pokazati v moji lekarni.

Voda ima v sebi toliko zdravilne moči, da vsa druga
zdravila lahko pogrešamo zraven nje. Zato sem dolgo pre¬
mišljeval, ali bi tej knjigi pridejal lekarno ali ne. Pridenem
jo; zavoljo tega pa naj nikdo ne misli, da do vode nimam pra¬
vega zaupanja. Ta ali drugi bolnik se brani zdraviti se s samo
vodo; tem dodam nektera zdravila za znotraj, da prej okrevajo.

Porabe z vodo, t. j. obkladki, kopeli, ovitki itd. raztapljajo
v človeku, kar se je bolnega zbralo v njem, potegujejo to iz
njega in krepčajo život. Kavno ta namen imajo vsa zdravila
moje lekarne. Strupenih rastlin jaz ne obrajtam. zato jih ni¬
mam v svoji lekarni. Svarim tudi pred raznimi sladkarijami,
ki se kupujejo po prodajalnicah kot zdravila; iste ti za kašelj,
za katar ali želodec ne pomagajo nič, temveč nasprotno: že¬
lodec si z njimi lahko pokvariš. Končno še moram nekaj opom-

64

niti: Ne misli, da je dobro, če prav veliko zdravila na enkrat
použiješ; le prav polagoma jemlji vse in prav po malem, tako
je najboljše.

Moja lekarna ima 4 predele. V prvem imam razmoke
(tinkture), v drugem čaje, v tretjem prahove, v četrtem olje.
Kraj za lekarno bodi hladen, a mokroten ne sme biti, da
zdravila ne postanejo plesniva. Tinkture in olja naj bodo v
steklenicah, vse drugo v škatlicah; na vsaki čašici in na vsaki
škatlici naj bo prav čedno zapisano, kaj je notri. Vse se po¬
tem lepo uredi po abecedni vrsti, da ni treba ničesar dolgo
iskati. Skrb za domačo lekarno naj ima ali gospodinja ali
kak priden otrok; ta naj gleda, daje vse v redu in vse prav čedno.

Najprej povem, kako delajo tinkture, čaje in prahove.

Tinkture ali ekstrakti.

Iz rastlin se da moč potegniti. To se napravi tako: Na¬
beri najlepših rastlin, ki jih najdeš; deni jih na desko in jih
suši v senci, nikdar na solncu. Kedar je vse suho, zreži rast¬
line in jih deni v steklenico, ki se da dobro začepiti. Na rast¬
line nalij žitnega žganja, ali čistega špirita. Nazadnje dobro
zamaši steklenico in jo postavi na precej topel kraj. To je po¬
tem tinktura ali ekstrakt. V sili je to žganje že v nekih dneh
za rabo; boljše je pa, če dalje stoji, po več mesecev ali tudi pol
leta. To zdravilo jemlješ potem po kapljicah ali žličicah; kako,
povem ti pozneje.

Čaj i.

Rastline je treba nabirati o času, ko cveto po suhih, soln-
čnih bregovih. Naberi si vsako leto novih rastlin, stare se
sčasoma izpridijo. Kako se iz teh rastlin dela čaj (Thee), to
v6 vsaka gospodinja. Za čašo čaja vzemi, kolikor s tremi prsti
zagrabiš. Na zelišča vliješ vrelega kropa, zdravilo pustiš ku¬
hati nekaj minut, in čaj je gotov. Tako čaj navadno naprav¬
ljajo, jaz pa ga delam nekoliko drugače. Rastline puščam v
kropu četrt ure, da se izkuha iz njih zdravilna moč. Kako je
treba čaj piti, ali po čašicah ali po žlicah, to povem pri boleznih.

P r a h o t i.

Zmeljejo ali stolčejo se suhi listi, suho korenje ali ja¬
gode zdravilnih rastlin. Oe bolnik čaja noče, natrosi mu ta¬
kega prahu v jed ali pijačo, da ne bode vedel, kdaj jemlje zdravilo.

Olja.

Olja dobivamo večinoma v lekarni, a nektera si moreš tudi
sam napraviti; o tem pa še izpregovorim pozneje nekoliko.

65

Zdravila.

V naslednjem naštejem zdravila po abecednem redu:

Aloja (Aloe vulgaris).

Aloja ali lopatika se kupuje v lekarni. Ta prah je dober
za znotraj in za zunaj. Skuhaj ga za 1 ali 2 noževi končini
(špici) z žličico strdi, in najboljše čistilo za želodec je gotovo.
Čistilo je močnejše, če aloji primešaš bezgovega cveta in slad¬
kega janeža (fenhela). Tudi za zunaj ima lopatika čistilno moč.
Kdor ima bolne, motne, rudeče ali tekoče oči, naj se zdravi z
lopatiko. Trohico tega prahu deneš v skledico in poliješ z
vrelim kropom; to je voda za oči. S to vodo je treba oči 3-
ali 4krat na dan izpirati; če iz začetka malo žge, nič ne dene.

Stare, hudo gnile rane izpiraj s tako vodo, in začele bodo
celiti, ali pa namoči prtič v tako vodo in si ga nalagaj na rano.

Kdor ima tekočo rano, ki noče zaceliti, naj jo vsak dan
z lopatiko prav debelo potrosi in suho obveže. Ta prah bo
posušil mokroto in napravil trdo krasto, pod ktero se k m alu
naredi mlada koža. Škodovati ti aloja nikoli ne more; rabi jo,
kjer hočeš.

Da ne bodeš kupoval v lekarni prahu, kupiš si lahko pri
vrtnarju rastlino. Ona ima dolgo, debelo, bodeče perje; pra¬
vijo, da samo vsakih 50 let enkrat cvete. Perje te rastline
ima v sebi toliko zdravilne moči, da je rastlina vredna, da si
jo kupi vsak prijatelj cvetlic.

Skuhaj list te rastline; ta čaj je dobro čistilo želodcu in
črevom, dobro dene jetrom in ozdravi žoltenico (Gelbsucht).
Komur so se vsled vročine vnele oči, naj si skuha kos takega
lista z žlico strdi in naj si s tem izpira oči. S pelinom sku¬
hana lopatika iztrebi iz človeka vodeno kri, ki se pripravlja za
vodenico, in dela ob jednem prav dober želodec, če si cvet¬
licam prijatelj, svetujem ti, da si kupiš alojo ali agavo, kajti
obe sta jednako dobri.

Angelika (Angelica silvestris).

To rastlino najdeš po mokrih travnikih in v gozdih.
Vzraste pol metra do 1 meter visoko; deblo ima votlo, in fantje
si delajo iz njega piščalke, če je kdo kaj nezdravega jedel,
pomaga mu čaj iz korenja, listja in semena te rasline. Tudi
za prehlajen želodec je dober tak čaj. Kastlina se naj skuha
v pol vodi in v pol vinu, potem je čaj najboljši. Močno zašli -
ženemu sapniku ali zasliženim prsim ta čaj najprej pomaga.

Domači Zdravnit. 5

66

Suho korenje, listje in seme te rastline lahko zmelješ v
prah, ki ti potem nadomešča čaj, če ga jemlješ 2- ali Škrat
na dan po jedno noževo končino (špico).

Arnika (Arniča montana).

Arnika ali črvivec je po vsem svetu znana rastlina za¬
voljo svoje zdravilne moči. Kako morejo zdravniki to tajiti,
tega jaz ne razumem. V  špirit ali žganje namočen črvivec je
tako znano zdravilo, da mi o njem ni treba govoriti. Cvet se
nabira konec meseca rožnika in začetkom malega srpana. Ce
se je arnika le 3 dni namakala, tedaj je tinktura že za rabo ;
boljša je pa, če je stara.

Bezgovec (Sambucus niger).

Pri starih hišah najdeš še veliko bezgovja (Hollunder).
Mladi ljudje so ga jeli odpravljati, ali to ni prav, ker ima ta
grm v sebi prav veliko zdravilne moči. Zdravilo je na njem
vse: listje, skorja, korenje, cvet in jagode. Caj iz bezgovega
listja je najboljši kup čistilo za kri; ta ti nadomešča vse pla¬
ninske rastline, ki se, ne vem vse za kaj, prodajajo po lekarnah.
Ali je listje zeleno ali posušeno, to je vse jedno. Tudi cvet
je dobro čistilo za kri; zato glej, da ga ne bo manjkalo v tvoji
domači lekarni. Zima je dolga, ne veš, ali ti morebiti ne pride
kdaj prav. Za vodenične ljudi je čaj iz bezgovega korenja
imeniten. Isti vleče vodo bolj iz človeka, kakor kterokoli drago
zdravilo. Ob jednem je pa tak čaj čisto nedolžen; pij ga, ke-
dar hočeš, nikoli ti ne more škodovati. Sad tega grmovja se
nabira in kuha; da je nekaj vreden, vidiš lahko na pticah: le
glej, kako silijo od vseh stranij v bezgovje. Gotovo, ko bi ne
bilo tako zdravo in dobro, ptičice bi ga ne jedle tako slastno.
Bodite zato pametni in imejte vsegdar prav v čislih to rastlino.

S sladkorjem ali strdjo pokuhano bezgovje je po zimi
dobra jed ali pijača za ljudi, ki morajo veliko sedeti. Žlica
pokuhanega bezgovja v čaši vode je dobro hladilo in čistilo za
želodec; vleče na vodo in bo prav dobro dejalo ledvicam.

Posušene bezgove bobike so dobre za hudo drisko.

Brinovke (Juniperus communis).

Kdo ne pozna brinovic (Wachholderbeeren) ? Brinove ve¬
jice rabimo kot kadilo v izbah, kjer leži bolnik; ta dim čisti
zrak in umori v njem, če bi bilo kaj nalezljivega. Tako ra¬
bimo brinove bobike kot čistilo za znotraj pri različnih boleznih.
Kdor mora bolnikom streči ali bolnike obiskovati, naj vedno

G7

zveži brinovice in ne bo se zlahka nalezel kake bolezni. Ob
jednem dajejo te bobike ustom prijeten okus in pomagajo že¬
lodcu prebavljati.

Kdor ima prav slab želodec, lahko si s temi bobikami
pomaga tako-le: Jej prvi dan 4 brinovice, drugi dan 5, tretji 6,
tako vsak dan po jedno več do dvanajstega dne. Dvanajsti dan
jih sneš 15. Potem vsak dan po jedno manj. Komur se je sapa'
v želodcu sesedla, temu te bobike gotovo pomagajo. Iste slo¬
vijo tudi kot zdravilo za kamen in pesek, za ledvične in je-
terne bolezni.

Zdravilo so tudi mlade vejice, ne samo bobike; čaj iz
takih vejic je dobro čistilo za kri in dobro zdravilo o začetku
vodenice.

Brinovo olje se kupuje v lekarni, tinkturo si narediš lahko
sam; namoči brinovice v vinu, žganju ali špiritu.

Očetje in matere, kedar spravljate meso, osoljate ga in
mu pridenete vsakokrat nekaj brinovie; v kislo zelje jih tudi
trosite. Kedar čutite v sobi slab duh, kadite jo z brinovjem;
bodite tedaj pametni in dajajte tudi svojemu telesu vsaj po več¬
krat na leto tega čistila.

Črnice ali borovnice (Vaccinium myrtillus).

O svetem Jakobu jamejo otroci letati v gozd; črnice so
zrele, najljubša jed veseli mladini; še odrastli se te jedi ne
branijo, zato jih vidiš po mestih velike kupe na prodaj. Marsi-
kteri dijak misli še rad na leta, ko je hodil po črnice ali si
jih od prodajalke dal za nekaj novcev nasuti v žep. Gospo¬
dinje, nasušite si črnic vsako leto; one so za marsikaj prav
dobre. Vzemi 2 ali 3 pesti suhih črnic, deni jih v steklenico
in nalij na nje dobrega žganja; dalje ko žganje stoji, boljše je.
Kogar pogosto driska nadleguje, naj žveči sem ter tja nekaj
suhih črnic. Vlij žlico črničjega žganja v V 8  litra kropa in
popij to; to ti pomiri najhujšo drisko (črničje žganje je tisto,
v kterem so namočene suhe črnice (borovnice), a ne ono. ki
je žgano iz črnic). Ko mine 8 do 10 ur, napij se še enkrat
tega čaja, tretjikrat ga gotovo ne bo več treba. Da celo grižo
ozdraviš s tem čajem, če ob jednem devaš na želodec tople
obkladke z vodojn jesihom. Te tinkture je v domači lekarni
najbolj treba. Ge je človek močen, vzame več zdravila; če je
slab, manj. Teh kapljic moraš jemati najmanj 10 do 12 na
sladkorju, več pa zopet ne, kakor po jedno žlico v kropu ali
vinu od 7 S  litra.

68

Dobova skorja.

Kaj neki bo nam še svetoval! Zdaj je menda že dobova
skorja tudi zdravilo. Gotovo, ljubi čitatelj, dobova skorja je
zdravilo, prav dobro zdravilo. Skuhaj te skorje, namoči v za¬
vrelico ruto, s ktero si potem oviješ vrat; to ti raztopi vsak
.krof, dokler še ni prevelik ali pretrd. Za žlezni otok (Driisen-
geschwulst) ni nič boljšega, kakor obkladki ali ovitki z dobovo
zavrelico. (Ta otok se nahaja navadno na vratu vzadi ali na
strani, pod pazuhami ali celo na hrbtu. Napravlja se, kakor
da bi se kaj zbiralo, in vendar ne zori, ker se gnoji preglo¬
boko v mesu.)

Komur danka ven sili (Mastdarmvorfall), naj se vseda
pridno v dobovo zavrelico in naj jemlje včasi take klistire.
Tudi trde otekline, če niso vnete, dado se raztopiti z dobovimi
obkladki.

Encijan (Gentiana lutea).

Encijan ali svišč raste samo po planinah, a dobiva se povsod.
Dobodi si encijanovega korenja, posuši, zreži in namoči si ga v
žganju. Ta izvleček (ekstrakt) je jeden najboljših za želodec.
Vzemi vsak dan 6 do 8 žlic vode, vlij vanj 20 do 30 kapljic
encijanovega žganja in to pij. Potem bodeš dobil kmalu prav
dober tek, znamenje, da dobro prebavljaš. Če ti v želodcu
kaj obleži, vlij v čašo tople vode žličico tega žganja in to po¬
pij ; to bo spravilo želodec prav kmalu v red. če greš na

daljšo pot, vzemi majhno steklenico tega ekstrakta s seboj; če
potem kje kaj v nepravega ješ ali piješ, ti bodo te-le kapljice
prav prišle, če je komu prav slabo, da, če kdo omedli, daj
mu na vodi žličico tega žganja; to ga bo segrelo in oživilo.
Kakor kapljice je dober tudi encijanov čaj.

Galun

je dober za vsaktero gnilobo. Videl sem celo, da je raka usta¬
vil, če ni bilo že prepozno. Komur nohtje tako v stran rastejo,

da začne gniti meso, ta si naj z galunovo vodo izpira rano,

ali pa naj zmlet galun trosi na rano; tudi to je dobro. Galun
bo rano najprej očistil, potem jo potegnil vkup, posušil in zacelil.
Če imaš bolne skranje, izpiraj si usta z galunom; tudi za grlo
je dobro, če si ga včasi oplakneš z galunom.

Grško seno (Trigonella Eoenum graecum).

Grško seno, grška detelja ali trikotna detelja je doma v
jutrovih deželah in na Grškem. Nemci sadijo to rastlino okoli

69

mesta Erfurta in so ji dali ime „Boekshornklee“. Grško seno je
rumena, dišeča v moka, ki se dobiva kot zdravilo za živino po vseh
prodajalnicah. čaj iz te moke je dober pri vročinskih boleznih;
kdor je v vratu, bolan, komur se je v grlu kaj vnelo, naj si s
tem čajem izpira vrat. Za skledico čaja jemljem po jedno
žlico moke. Pri zunanjih boleznih, na pr. pri oteklinah in tvo¬
rih, ne poznam zdravila, ki bi tako hitro raztopilo in splaknilo,
kakor nakladki s pokuhanim grškim senom. Ne da bi bolnik
kaj čutil, potegne mu to zdravilo iz rane zadnjo kapljico ne¬
snage in gnoja. Moka se skuha kakor močnik, in v prtič za¬
vito jo deneš na rano. Kdor ima ranjene, tekoče noge, naj
nalaga to moko na rano; ista potegne iz rane vso vročino in
ne pusti rasti divjega mesa.

Habiit (Sambucus ebulus).

Habat (Attich) raste po poseka v njih in na robih ob gozdu;
sad je bezgovemu ves podoben. Caj iz habatovega korenja
vleče izvenredno močno na vodo; zato je dober pri vodenici.
Tudi kot čistilo za ledvice je ta čaj imeniten, če se je komu
v spodnjem životu nabralo nezdravih tekočin, naj pije habatov
čaj, in ničvredna vlaga pojde kmalu z vodo iz njega, čašico
tega čaja vzemi na dvakrat: polovico piješ predpoldnem, polo¬
vico popoldne; za jedno čašico zadostujeta 2 noževi končini
zmletega korenja. Korenje se nabira o jeseni; treba ga je
dobro posušiti.

Hvošč (Equisetum arvense).

S hvoščem ali s preslico (Zinnkraut) čistijo gospodinje
cinasto posodo, čistite s to rastlino tudi posodo svoje duše;
prepričajte se, da je ona dobro zdravilo za zunaj in znotraj.
Za stare gnile rane, za raka, da celo za bramorko (Beinfrass)
ni nič boljšega od hvoščevih obkladkov. Hvošč raztopi in od¬
strani gnilobo. Bastlino nakladaš ali samo na rane, ali pa jo
rabiš za zavrelico in sopare. Vse še natančneje povem pri
boleznih.

Baznovrstnejše, kakor za zunaj, rabimo hvošč ali preslico
za znotraj. Hvoščev čaj je prav dober za želodec; le pij ga
včasi, ne bo ti na škodo. Ta čaj pomiruje bolečine, če trpiš
s kamenom in peskom; on je najboljša pomoč, če kdo k vodi
ne more. Hvoščev sopar je prav posebno za to bolezen.

Oe je kje treba ustaviti kri, tudi tam je ta čaj imeniten,
naj že pride kri ali iz rane, ali iz nosa, ali iz prsij, ali od dru¬
god; pij čaj, če kri prihaja iz ust; potegni si ga v nos, če ti

70

kri teče iz nosa, pomagalo ti bo. Kdor trpi s krvotokom, naj
ga pije vsak dan 2 čaši. Ker je ta rastlina tako imenitna,
skrbi, da ti je nikdar ne zmanjka.

Jagodice.

Kakšno veselje, kedar prineso otroci starišem prvi šopek
jagodic! Vsakdo ima ta mali sad rad; a ne samo sad, tudi
peresca se nabirajo in sušijo za čaj. Vzemi lepenja, kolikor
ga zajmeš s tremi prsti, vlij nanje kupico vrelega kropa in po-
krij vse vkup. V 15 minutah je čaj gotov. Prideni še malo
mleka in sladkorja. Ce je perje meseca velikega travna ali rož¬
nika na kakem solnčnem bregu nabrano, tedaj je čaj prav dober.
Tudi sad je prav zdrava jed. Jagodice v mleku ali s kruhom
so izvrstno krepčilo in čistilo za kri, zlasti po boleznih. V slad¬
korju skuhane jagodice shranimo lahko tudi za zimo.

Za notranjo vročino so jagodice dobro hladilo; tudi za
kamen in pesek v mehurju jih priporočam. Ce se komu
vedno kaj izpušča po životu, če je kdo na jetrih bolan, naj
pridno je jagodice. V prav obilni meri ti ponuja zemlja ta sad;
bodi pameten in hvaležno sprejemaj to ponudbo.

Sladki janež (Poeniculum officinale).

Zrnja od sladkega janeža ali kopričevega zrnja (Penchel)
naj bo v vsaki domači lekarni; ono je za vsakteri krč, in ravno
za krčem ljudje tako pogosto bolehajo. Ce koga prime trod
(kolika), le hitro skuhaj žlico sladkega janeža v mleku; to daj
prav toplo bolniku, in krč se bode kmalu pomiril in kolika ne¬
hala. Ob jednem je pri tej bolezni treba, v  da se dene na trebuh
prtič, v toplo vodo in jesih namočen. Ce te sapa nadleguje,
potrosi si na jed zmletega janeža, in pomagano ti bo. Da se
zrnje more mleti, treba ga je v peči posušiti. Kopričevo olje
se kupuje v lekarni. Da je janež tudi za očesa, to je znano.
Skuha se pol žlice zmletega v  janeža, in s to vodo se izpirajo
očesa 3- ali 4 krat na dan. Se boljše je, če napraviš z janežem
sopar za očesa.

Skoro ravno tako dobra, kakor sladki janež, sta navadni
janež (Anis) in kumina (Ktimmel). Včasi vse tri zmešam in
vkup zmeljem.

Šcnt janžova roža (Hypericum perforatum).

Ta rastlinica je zavoljo svoje, zdravilne moči prav ime¬
nitna ; a zdaj je vsa pozabljena. Sentjanževa roža (Johannis-
kraut) raste najrajši po suhih mejah in robih; cvete meseca

71

malega in velikega srpana. Če rumeni cvet zmelješ med prsti,
dobiš rudeč sok, ki se da raztopiti v vodi, špiritu ali olju. Ta
rastlina je izvrstno zdravilo za jetra; če prideneš čaju malo
aloje, postane zdravilo močnejše. Daj enkrat bolniku tega čaja,
in poglej črez nekaj časa njegovo vodo; videl bodeš, koliko ne¬
snage je spravila ta rastlinica iz človeka. Težek želodec, lahko
zasližene prsi in pljuča ti ta čaj kmalu ozdravi. Oe se otroci
v postelj oščavajo, daj jim večkrat takega čaja; če šentjanževih
rož nimaš, pa vzemi škorece ali rmana (Schafgarbe).

Kafra

se rabi za kaferni špirit in kaferno olje. Špirit tako-le napraviš:
V V 4  litra špirita raztopi za lešnik kafre, in kaferni špirit je
gotov. Ce si kaj zganeš ali se kje otolčeš, če trpiš za skrnino in
krčem, maži in drgaj si bolni kraj s tem špiritom. Da se v
olju raztopi, treba je kafro zmeti. To olje je dobro za skrnino,
za bolečine v križu; isto pomiruje tudi bolečine, ki ti jih na¬
pravlja kak trd otok.

Kamelice.

Kamelični čaj je nad vse dober za prehlajenje, ali če te
grize in reže po trebuhu; potem za krč, in če ti sili kri v glavo.
Sploh je to zdravilo tako znano, da mi o njem ni treba več
kaj govoriti.

Koprive.

Nobena rastlina ni bolj zaničevana kakor v  ta. Marsikdo
se že ves trese, videč koprivo; ali po pravici ? Cisto pred krat¬
kim je nekdo o zdravilni moči kopriv spisal celo knjigo, in ta
pisatelj ima prav, kajti kopriva je kot zdravilo veliko vredna.
Zelene koprive se sušijo, in posušene kuhajo kot čaj; ta čaj
raztopi zasliženost na prsih in pljučih in čisti želodec. Moč¬
nejše od rastline je korenje. čaj iz tega korenja je dober za
vodenico. Kdor ima nečisto kri, naj je po letu prav pogostoma
kakor špinat kuhane koprive. Kdor skrnine (revmatizma) na noben
način ne more več pregnati, naj pretepa boleče ude vsak dan
za nekaj minut z žgočimi koprivami; strah se bode prav kmalu
izpremenil v veselje, ker to res pomaga.

Koščeni prah.

Iz prežganih kostij napravljam trojen prah. Prvi je črn.
Vzamem kosti zdravega goveda in jih žgem, da postanejo črno
oglje; to stolčem, in črni prah je narejen.

72

Drugi prah je bel. Za tega je treba kosti tako dolgo
žgati, da postanejo bele kakor žgano vapno. Potem se zmeljejo
ali stolčejo, in beli prah je gotov.

Tretji prah je pa siv. Vzemi del belega prahu in del
črnega; obema prideni malo stolčenega kadila ali stolčene smole.
Ta zmes je potem siva, in odtod je ime: sivi prah.

Koščeni prah je imenitne vrednosti. Za bolnike, ki so
prestali kako hudo bolezen in ne morejo več prav k moči priti,
je ta prah neprecenljiv.

Tri vrste prahu imam za različno slaboto: Otrokom, ki
nikamor ne rastejo, ki ne dobijo pravih kostij, dajem vsak dan
na vodo ali v jed po 1 ali 2 noževi končini črnega prahu.

Kdor je na krvi slab in ob jednem boleha z želodcem,
ta dobi beli prah. Sivega dobivajo pa tisti, ki so prav slabi na
prsih. To je moja skrivnost črnega, belega in sivega prahu.
Veliko ljudij ve o tem že kaj povedati. Verjemite mi, s tem
prahom samim bi jaz bil lahko obogatel, ko bi ga bil hotel
kot svoje zdravilo prodajati. A jaz tega nočem, moja zdra¬
vila naj vidi, ogleda in poskusi vsakdo.

Krčna trava (Potentilla anserina).

Krčna trava (Gansefingerkraut) raste tam najrajši, kjer
se pasejo gosi: pri hišah, pri potokih in po poljih, da so le
tla peščenata. Listje je drobno narezljano in svetlo, cvete ru¬
meno od meseca velikega travna do rožnika.

Caj iz te rastline je dober za vsakteri krč, naj si bo v
želodcu, v trebuhu ali kjerkoli. Kogar krč pogostoma prijema,
temu dajaj vsak dan po trikrat prav toplega mleka, v kterem
se je kuhalo krčne trave, kolikor si je mogel s tremi prsti za¬
jeti. Prav dobro je, če moreš ob jednem na bolni ud nakladati
poparjeno krčno travo. Gospodinje, nabirajte si pridno to rast¬
lino; saj veste dobro, kako hud je krč, in kako je hudo, če
moraš domačina gledati, ko ga lomi krč.

Kreda.

Ali si že kdaj opazoval, kako kuretina pazljivo pobira
vsako zrnice vapnenega peska? In kdo ni še čul, da mora
učitelj v šoli pred otroki skrivati kredo, sicer bi jo pojedli.
To nam da misliti: Ali ni morebiti tudi kreda še za kaj?
Dolgo sem poskušaval, in prepričal sem se, da je kreda prav
dobro zdravilo. Ona ima v sebi ravno take tvarine, kterih je
kostem k rasti potreba. Navadno že priroda sama priskrbuje
potrebne snovi, da morejo kosti rasti. Ali slabotnim ljudem

73

prepogosto primanjkuje potrebnega vapna, in vsled tega se kosti
ne morejo tako sestaviti, kakor bi bilo treba. Dajaj zato ta¬
kim ljudem vsak dan v jed ali pa na vodo noževo končino
(špico) zmlete krede. Saj jo vsakdo prav lahko vzame, ker nima
nobenega okusa in nobenega duha. Ce prav slabo prebavljaš,
če navzlic vsej postrežbi ne prideš k pravi moči, poskusi s kredo.
Na detelji se pozna, če jo potrosiš s sadro (gipsom); a tudi
na bolnikih se vidi, ako jih s kredo zdraviš. Zlasti bledičnim
ljudem priporočam kredo; naj jemljejo vsak dan ne samo po
jedno, marveč po dve noževi končini tega prahu, jedno zjutraj,
drugo zvečer, in njihova bleda lica bodo jela kmalu rudeti.
Boljši seveda kakor kredni prah je koščeni.

Laneno seme.

Obkladki s pokuhanim lanenim semenom so povsod znani.
Uspeh je blizu tisti, kakor z grškim senom, le da grško seno
veliko hitreje vsako nesnago raztopi in potegne iz rane.

Lapuh (Tussilago farfara).

Stvarnik pusti marsikaj rasti, kar ljudje z nogami teptajo,
ne vede, kaj je vredno. Tako se godi tudi lapuhu. Ljudje
ga imajo za grd plevel, a zavoljo njegove zdravilne moči bi
ga morali prav v časti imeti.

Lapuhov čaj je čistilo za prsi in pljuča. Kdor ima tesne
prsi, in kdor veliko kašlja, naj pije tak čaj, zlasti če se je bati
sušice. Marsikoga je jeden sam lapuhov list že ozdravil. Ge
čutiš kje posebno vročino, nalagaj tja lapuhovo perje (lepenje);
to bo vročino ohladilo. Zlasti za tekoče rane so nakladki z la-
puhovim lepenjem dobri. Lapuh vzame iz rane vročino in vnetje
ter potegne iz nje, kar je nezdravega v rani. Posebno dober
je lapuh za tekoče noge, če so rane vse plave ali črne in prav
vnete. Lapuh odvzame z vročino vred bolečine, in če ga pridno
nakladaš, bo rana hitro zacelila. Lapuh je tudi dober za vroče
tvore, za šeno (pereči ogenj), zlasti za seno v obrazu.

Tudi lapuhov prah je dober. Listje se posuši in zmelje.
Ta prah se jemlje 2- ali 3 krat na dan po 2 noževi končini
(špici) na vodo ali v jed.

Lipov cvet.

Stari ljudje še radi nabirajo lipov cvet. Prav imajo. Za
bezgovim čajem je lipov najboljši, če je treba človeka segreti
in spraviti v pot. Posebno za sopare ta cvet pogostoma rabim.

74

Lipov čaj je izvrsten za star kašelj, za zasližene prsi, za zasližen
sapnik in zasližene ledvice.

Namesto lipovega cveta se rabijo tudi škoreea (rman) in
šentjanževe rože.

Lncnik (Verbascum Schraderi).

Lučnik (Wollkraut) raste na pesku; on ima veliko kos¬
mato pločje, cvete pa rumeno, sveči podobno. Cvet in pločje
imata v sebi zdravilno moč. Lučnikov čaj je dober za vratne
bolezni, za katar, neduho in zasližene prsi.

čaju pridevam cvet črnega selzenovca (malva, popelj),
da je močnejši.

Mandeljnovo olje.

Sladko mandeljnovo olje, ki ga kupujemo v lekarni, naj
stoji med vsemi olji domače lekarne na prvem mestu. Ono je
najboljše hladilo proti vsaki vročini, ono najboljše tolažilo za
vsako bolečino.

To olje je dobro za zasližen sapnik, in zasliženemu že¬
lodcu je zopet ono najboljša pomoč. Dobro je pri vsakem
vnetju zunaj in znotraj; čisto posebno pa je dobro, če se komu
vnamejo pljuča. Dajaj takemu bolniku vsak dan po 3- ali 4krat
žličico tega olja.

Za različne ušesne bolezni je tudi to olje zdravilo; če
komu v ušesih šumi, če koga po ušesih trga, za krč v ušesih,
če se je strdila komu ušesna maščoba, temu vsemu je to olje
najboljše zdravilo; vlij ga 6 ali 8 kapljic bolniku v uho in za¬
maši luknjo z bombažem (pavolo).

če je kdo vsled prehlajenja dobil skrnino v ušesa, naj
si vliva jeden dan 7—8 kapljic mandeljnovega olja v desno,
drugi dan v levo uho. Potem si naj ušesa izpira z mlačno
vodo. Uho si najboljše izpereš z brizgalnico, seveda, če imaš
koga, ki ve ravnati s temi rečmi.

Hudo vnete otekline naj se mažejo z mandeljnovim oljem;
to jemlje vročino in tolaži bolečine, če je kdo pri ježi ali od
česa drugega dobil hude rane, naj si jih maže s tem oljem,
če tega olja nimaš pri rokah, vzemi namesto njega navadno
laško olje.

Meta (Mentha piperita in aquatica).

Prava in divja meta, obe sta za rabo; divja je skoro še
boljša od prave. Meta je jedno najboljših zdravil za želodec,
če te prav hudo glava boli, naveži si je na glavo; to ti bo
dobro dejalo. Jemljemo jo kot čaj ali pa kot prah vsak dan

75

po jedno ali dve noževi končini v jed. Kdor je vsled kake bo¬
lezni prav oslabel, komur jame srce pri vsaki priložnosti prav
silno biti, komur je pogostoma slabo, ta naj pije čaj ali jemlje
prah te rastline.

Ce imaš smrdečo sapo, kuhaj si mete v vodi, kteri si
pridejal polovico vina, in pij ta čaj; isti bode kmalu odvzel
hudi duh sapi.

če kdo bljuje kri, naj si skuha v jesihu mete, in naj
jemlje tega čaja včasi po jedno ali dve žličici. V mleku sku¬
hana meta je za bolečine v trebuhu. Zato pustite, gospodinje,
na vrtu jeden kot za meto in verand (Weinraute); če bi teh
dveh rastlin že za zdravilo ne potrebovale, sadite ji vsaj za¬
voljo njunega prijetnega duha.

Motovilec (Valeriana officinalis).

Motovilec (baldrijan) raste pri potokih in po mokrih trav¬
nikih; cvete meseca malega in velikega srpana z belorudečim
cvetom. Mačke ta rastlina tako omoti, da se začnejo valjati,
če jim jo držiš pod nos. Zato se vprašajmo: Ali ni morebiti
v tej rastlini kaka posebna moč? Da. Korenje je zdravilo za
glavobol in krč, če pridejo te bolezni od sesedle sape. Pije
se ali kot čaj, ali se pa korenje zmelje in jemlje prav po drobnem.

Nageljnovo ali klinekovo olje

kupujemo v lekarni, če mi je pri kaki bolezni treba mandelj-
novega ali navadnega olja, pridenem mu vselej malo nagelj¬
novega olja. Ono je posebno za to dobro, da spravi iz želodca
vsaktero gnilobo. Jemlje se po 4 do 6 kapljic v vodi ali pa na
sladkorju po en- ali dvakrat na dan.

Oglje.

Oglje se zmelje v prah. Najboljše je lipovo oglje; če
lipovega nimaš, je tudi drugo dobro. Novejše ko je oglje,
boljše je. Najboljše je, če ga vzameš kar iz ognja, pogasiš
in zmelješ. To je dobro za želodec, ki je oslabel vsled kake
bolezni. V mleku se najlažje jemlje; deni ga noter vsak dan
po jedno žlico, ne več.

Oe ima kdo sušico, naj jemlje vsak dan 2 žlici tega
prahu; posebno pa je ta prah za jeterne bolezni.

če to moko potrosiš na gnoječe in tekoče rane, bodo se
začele sušiti, in kmalu bo začela rasti mlada koža.

76

Omela (Viscum album).

Omela (Mistel) je prav dobro zdravilo, zlasti za kri. Vsem
materam to rastlino posebno priporočam, seznanite se dobro
z njo. Ona raste samo na drevju, najrajši na starih dobih.
Tu se je nahajajo po celi grmički, ki živijo od drevesnega soka.
Oaj iz omele ustavi krvotok; včasi že pomaga jedna sama čaša
takega čaja. Dober je tudi za kri, ki se iz kteregakoli vzroka
ne pretaka več redno. K omeli devam rad malo hvošča in
santale; santala je neki rudeč prah, ki se rabi kot barva; ku¬
puje se po prodajalnicah in v lekarni.

Otrobov kruh.

Za ljudi, ki imajo tako slab želodec, da navadnega kruha
ne morejo več prebavljati, in tudi za take, ki trpe z zlato žilo,
naj se speče drugačen kruh; tega bodo lahko prebavljali.

Pšenica se zmelje z otrobi vred. Mlinarjem ni to prav
po volji, a to nič ne dene. Tako moko premesi z vročo vodo
(brez kvasa) in jo pusti črez noč stati na precej toplem, ali
vsaj na nepremrzlem kraju; tudi soliti tega kruha ne smeš.

Drugi dan narediš iz tega kvasa podolgaste hlebce in te
deneš za 1 1 / i  do 1 V 8  ure v peč. Kedar vzameš kruh iz peči,
deni ga hitro za 3 ali 4 minute v vrel krop in ga pusti v njem,
da se popolnoma napoji vode. Potem ga deni zopet v peč,
da se posuši. Poznam veliko ljudij, ki tak kruh radi jedo in
ga hvalijo; drugim se je zdel iz začetka rod in neokusen, ali
sčasoma so se ga navadili in zdaj nočejo več drugega. Kruh
se hranjuje na hladnem kraju, če bi bila skorja pretrda, mo¬
ral bi se hlebec za nekaj časa zaviti v moker prt.

Pelin (Artemisia absinthium)

je obče znano želodčno zdravilo. Kuha se ali pelinov čaj, ali
pa se rastlina posuši in zmelje. Ta prah jemlješ v jedi ali
pa na vodi.

Kdor na jetrih boleha, naj si vsak dan nekolikokrat potrosi
na jed malo pelinovega prahu; pelin bo rumenico kmalu pre¬
gnal, in bolniku bo boljše. V žganju namočen pelin je tudi
dober; če greš s slabim želodcem na daljšo pot, vzemi s seboj
pelinovega žganja. Pelinov čaj je tudi dober za očesa.

Pripotec (Plantago lanceolata).

Kdor se je pri kakem delu ranil, gre si trpotca ali pri-
potca (Spitzwegerich) iskat; tega zmečka in stlači iz njega

77

nekaj kapljic soka, ki ga dene na rano, ali pa naloži na rano
zmečkani trpotcev list. S to obvezo je rana kakor z zlato nitjo
sešita; zlata nit ne rujavi, pripotčev sok pa ne pusti nobene
gnilobe v rano.

Ne manj imenitna je ta rastlina za znotraj. Kdor nima
pravega zdravja, naj si to rastlino pridno nabira in naj pije
njen sok. Ta mu bo zacelil notranje rane, kterik sicer ne
vidimo krvaveti, ki so pa veliko nevarnejše od zunanjih. Tudi
suho listje je za rabo.

Po časnikih se priporočajo razna iz pripotca napravljena
zdravila, in ljudje si jih kupujejo za dragi denar; kmet, bodi
moder, naberi si ga sam in kuhaj si ga. Ta bo veliko boljši
kakor kupljeni; vsaj veš, da je nepokvarjen; če ga pa kupiš,
ne veš, kaj vse dobiš.

Reviir (Cjchorium intybus).

Eevar, potrošnik, divji regrat je plavo cvetoča rastlina,
ktero vsakdo pozna; ob potih čaka na ljudi, da bi hoteli priti
po njo.

Eegratov čaj je za zasližen želodec; on odvzame ves ne¬
potrebni žolč, čisti jetra, slezeno, ledvice in spravlja z vodo iz
telesa, kar se je v teh telesnih delih nabralo bolnega. Pij re-
varjev čaj skoz 3 do 4 dni po 2 čaši, jedno zjutraj na tešče
in drugo zvečer. Ce človeka v želodcu tišči, tedaj je tudi ta
čaj dober. Za hudo boleča vnetja zunaj na životu ni nič bolj¬
šega, kakor prav topli obkladki divjega regrata.

Tudi v špirit revar namakajo; tak špirit je dober, če se
začne komu sušiti kak ud. Bolid ud se vsak dan s tem špi¬
ritom krepko mane ali drga. Eabi se cvet, rastlina in korenje.

Rožmarin (Eosmarinus officinalis).

Šopek ni prav, če ni rožmarina v njem, in domača le¬
karna tudi ni popolna, če ne shranjuješ v njej te rastlinice.
Rožmarin je prav dober za želodec. Da bi si želodec bil še
tako zasližen, čaj iz rožmarina ga očisti; on ti da dober tek,
če ga piješ vsak dan 4 žlice, 2 zjutraj in 2 zvečer.

Vino, v kterem je rožmarin namočen, je dobro za srčne
bolezni, posebno za srčno vodenico (Herzvassersucht) in za
vsako vodenico sploh. Kdor boleha za to boleznijo, naj pije
vsak dan zjutraj in zvečer 3 ali 4 žlice takega vina. Skrbi pa,
da dobiš prirodno (naturno) vino, drugo bi bilo za nič.

78

Sclzenovec (Althaea rosea).

Selzenovec (popelj, malva) se nahaja skoro na vsakem
vrtu; rastlina je visoka, cvet je roži podoben. Cvete v različnih
barvah; najboljši je temnorujavi cvet. Oaj iz tega cveta je
dober za bolezni v vratu in za zasližene prsi. Selzenovemu
pridevam vselej lučnikovega cveta. Cisto posebno pa obrajtam
ta cvet pri soparih za prsi in ušesa.

Skuta (sir).

Nikomur ne bodem pravil, kako iz kislega mleka delamo
skuto. To pa moram povedati, da je skuta jedna najtečnejših
jedij in jedno najboljših zdravil. Komur se v želodcu gnoji
(Magengeschvvure), ta naj je vsako uro žlico skute; to mu bo
pomagalo. Skuto deni v novomolzeno mleko, prideni ji majhno
soli in kumine, in to jemlješ.

Koliko ljudem se vnamejo pljuča, in koliko jih je že umrlo
za to boleznijo! In vendar ste imeli domačini najboljše zdra¬
vilo pri rokah, ali rabiti ga niste vedeli. Ko bi bili bolniku
devali skuto na kraj, kjer ga je najbolj žgalo in bodlo, in ko
bi bili potem ponavljali te nakladke vsako drugo uro,  ne bi
bil bolnik umrl. Skuta se zmeša s sirotko, da postane močnik;
ta močnik se namaže po prtu (platnu), in prt se naloži bolniku;
če sirotke nimaš več ;  umesi, skuto z vodo in jesihom.

Sipecje jagode (Kosa canma).

Caj iz šipečjih jagod ali divjih rož je celo dober za me¬
hur in ledvice; zato si jih prav pridno nabiraj, posebno če
imate v družini koga. ki trpi s kamenom ali peskom.

Znan mi je siv starček, ki je v svoji mladosti s kamenom
hudo trpel. Nekdo mu je svetoval ta čaj, in od tistega časa
ga vsak dan zvečer popije jedno čašo, češ, to je olje staremu
stroju. Jagode se pa ne hranjujejo cele; zrnje se izlušči, in
samo lupina se hrani za čaj.

Sivkno (lavendeljnovo) olje

se kupuje po lekarnah. Jemlji ga vsak dan dvakrat po 5 kapljic
na sladkorju, in želodec bo dobro prebavljal; vedno bodeš imel
najboljši tek. Kogar napihuje, kogar glava boli, ali komur
vsled slabega želodca pogostoma prihaja hudo, ta se naj zdravi
s tem oljem.

Siuetlika (Eupbrasia officinalis).

Ko začne zoreti otava, vidiš po suhih travnikih vse belo
te majhne rastlinice. Kmet tej rastlini ne more biti prav pri-

79

jatelj, ker mu zaduši vso drugo travo. Ali Bog tudi te rožice
ni stvaril zastonj. Ce za bolne oči ne veš več druge pomoči,
morebiti ti ta rastlinica še pomaga. Skuhaj si smetličnega
čaja; s tem si izmivaj oči dva- ali trikrat na dan; to jih bode
čistilo in krepčalo. Ob jednem naj jemlje bolnik to zdravilo
tudi za znotraj; vsak dan si naj deva noževo končino smetlič¬
nega prahu v jed.

Tudi za želodec je ta rastlina; ona pomaga prebavljati in
zboljšuje želodčni sok. Poskusi jo, ljubi čitatelj, in prepričaj
se, da je res tako.

Drevesna smola.

Idi v gozd gledat po drevju se cedeče smolne kapljice;
videti je, kakor da bi bile solze strdele ; solze so bele kakor
vosek, zlatorumene kakor strd in prozorne kakor čista stu¬
denčnica.

Smola je drevesna kri; rani smreko ali jelko, in videl
bodeš, kako morejo krvaveti. Nima morebiti ta kri v sebi kaj
zdravilne moči? Da. Jej dalje časa vsak dan 5 ali 6 zrnic
drevesne smole; to te bode nenavadno krepčalo in prsim bode
posebno dobro dejalo.

Poznal sem prav slabotnega duhovnika, ki je vsak dan
jedel malo drevesne smole, rekoč: „Od smole imam svoje zdrave
prsi.“ Ne misli, da ti bo smola zalepila želodec; želodec jo
prav lahko prenaša in prebavi.

Strd.

Včasi so pravili, da strd ni za mladino, ker je premočna,
stare pa, da spravi zopet na noge. Jaz sem jo dolgo poskušal
in se prepričal, da je strd res nekaj prav imenitnega. Oe
kuhajo pri nas čaj za prsi, pridenejo mu vselej malo strdi. Za
tvore je najpriprostejše zdravilo strd in kvas. Vzameš malo
strdi in moke, priliješ toliko vode, da se vse vkup da preme-
siti, in zdravilo je narejeno.

Za znotraj je strd tudi imenitna, a gole strdi ne svetu¬
jem; boljše je, če jo pridevaš raznim čajem. Ce koga grlo
boli, naj si ga izpira z vodo, v kteri se je kuhalo malo strdi.
Oe steče bolniku pri tem izpiranju nekaj kapljic po grlu, ne
bo mu škodovalo.

Kavno tako dobra je strd ena voda za oči; deni žličieo
strdi v V 4  litra kropa, pusti potem krop še kakih 5 minut vreti,
in voda za oči je gotova.

Še nekaj bi ne ohranil rad sam za-se. Neki že črez 80 let
star gospod si sam vino dela; kuha si namreč v vodi malo strdi,

80

in on trdi, da je ta pijača zdrava in dobra, češ, svoje zdravje
in svojo moč v tej starosti ima od te pijače. Morebiti ima
mož prav; le to vem, da tako vino gre človeku prav k teku,
in da mu je izvrstno krepčalo in čistilo. Medica ni samo za
ženske, ista bi tudi moškim dostikrat bolj prilegala, kakor ol
ali pivo in vino. Včasi so to pijačo bolj v časti imeli, a zdaj
hočejo nekaj drugega, kar pa ni dobro.

Da si bodeš tudi vedel iz strdi napraviti vino ali medico,
podam tukaj navod, po kterem se kuha tu pijača.

V bakren (kufrast) kotel denem kakih 60 litrov mehke
vode. Pod kotel zdaj zanetim; kakor hitro se voda precej se¬
greje, primešam ji okoli 6 litrov strdi, potem pustim vse vkup
poldrago uro rahlo vreti. Nečedna pena se mora posneti. Ko
poldraga ura mine, vlije se strdena voda v glinaste ali ploč-
nate (plehnate) posode; tam se shladi, da postane mlačna.
Mlačna se vlije v skrbno očiščen sodček (putrih). Pile ne smeš
zabiti. V topli kleti bo začela medica v 5—10 dneh vreti ali
kisati. Vreti mora 14 dnij; potem jo pretočiš v drug sod;
trosko ali drože moraš seveda odstraniti. V drugem sodu vre
medica še 10—14 dnij, in potem, ko je vrenje že popolnoma
minilo, zabiješ sodček. V 3 do 4 tednih je medica svetla, in
moreš jo točiti. Ge to vino (medico) deneš v steklenice in
jih hranjuješ v hladnem pesku, tedaj ti bo v nekterih dneh
tvoje vince prav krepko gnalo ali šumelo (musiralo).

Ce bolnik ola ali piva ne sme piti, daj mu te medice;
ista bo bolniku dobro krepčalo; tudi za zdrave je taka medica
dobra pijača; le preveč na enkrat je ne smeš piti, da se ti
ne pristudi.

Tavžentroža (Erythraea centaurium).

Ta rožica, tudi zlati grmiček imenovana, ima čisto po¬
sebno ime. „Tavžent“ goldinarjev je ona vredna, pravili so
stari ljudje. Je li pri mladih že svojo vrednost izgubila? Ne.
Oaj iz tavžentrož odganja sapo iz želodca, odpravlja nezdravo
želodčno kislino, zboljšuje želodčni sok in dela prav dobro
jetrom in ledvicam.

Za zgago ali gorečico (Sodbrennen) ni nič boljšega kakor
čaj iz tavžentrož. Komur se kri ne steka redno, kdor ima pre¬
malo krvi, naj si išče pomoči pri tej rožici; saj njena pomoč
ni tako draga kakor njeno ime.

Trnovcev cvet (Pranus spinosa).

Cvet od trnovca ali tmoljice je najboljši kup čistilo, zato
bi naj bil v domači lekarni na prvem mestu. Pij 3 ali 4 dni

81

vsak dan jedno Sašo takega čaja, on ti bo želodec popolnoma
sčistil.

Trobentica (Primula officinalis).

Za zdravilo se nabirajo samo temnorumeno cvetoče tro¬
bentice (Schliisselblume).

Komur se je bati sklepne bolezni ali skrnine (Glieder-
sucht), ali kdor že dalje časa boleha za to boleznijo, ta naj
pije vsak dan jedno čašo trobentičnega čaja; to mu bo odpra¬
vilo hude bolečine.

Truskavec (Poljgonum aviculare).

Truskavca ali dresna (Wegtritt, Knoterich) je okoli kmet¬
skih hiš vse polno; posebno tam rad raste, kjer se veliko hodi.
To zelišče je nad vse dobro za kamen in pesek, naj si bo v
mehurju ali v ledvicah.

Neki gospod je s kamenom dolgo trpel. Dobival je dalje
časa vsak dan po 2 majhni čaši takega čaja, in šlo je z vodo
več sto majhnih kamenčkov od njega. Tudi jetrom, želodcu
in prsim je truskavec dobro zdravilo.

Vijolice (Viola odorata).

Ljubo dišeče vijolice naj bi s svojim duhom napolnjevale
tudi našo domačo lekarno. O pomladi mraz in toplota prav
hitro menjata, vsled tega dobi veliko otrok hud kašelj. Oe

imaš takega otroka, skuhaj mu prgišče vijoličnega cvetja, le-

penja ali korenja v V 4  litra vode (korenje moraš prej stolči).
Tega čaja naj pije otrok vsako drugo ali tretjo uro dve ali tri

žlice. Odrastli ga morejo tudi več piti; tri čaše na dan jim ne

bodo škodovale.

Jetičnim ljudem lajša vijolični čaj kašelj in jim zrahljuje za-
sližene prsi. Tudi je za glavobol in za vročo glavo. Namoči prt
v vijolični čaj in si obveži z njim čelo, ali pa s v i omij s tem
čajem vso glavo; včasi to prav hitro pomaga. Oe ti je grlo
oteklo, izpiraj si ga s tem čajem, in ovij si vrat z ruto, ki
si jo namočil v tak čaj.

Nakladki s stolčenim vijoličnim listjem hladijo vroče otek¬
line in lajšajo bolečine. Protin (podagro) ozdraviš z vijoličnim
listjem, če ga v jesihu skuhaš in toplo nalagaš na bolni ud.
Zato te, ljubi čitatelj, opominjam, priskrbi si za svojo lekarno
cvetja in lepenja te rastlinice, da se je bodeš še potem mogel
veseliti, ko vijolic že davno ni več po bregovih.

Domači Zdravnik.

6

82

Tinska ruta (Euta graveolens).

Buta, virand ali vinska rutica (Raute, Weinraute) je ime¬
nitna rastlina, a premalo znana. S svojo vonjavo se nam ra¬
zodevajo rastline; bolj ko ktera diši, žlahtnejša je. Virand se
nam s svojim duhom odločno in očitno ponuja za pomočnika
v raznih boleznih. Njegovo listje je podobno majhnim jezikom,
kakor da bi hotela skromna rastlinica s tisoč usti oznanjati lju¬
dem svojo vrednost. Da bi ljudje le hoteli to govorjenje prav
razumeti!

Vinska rutica okrepčuje in daje moč, kjerkoli jo rabiš,
če ti kri bije v glavo, če se ti moti, sploh če imaš prav težko
glavo, pij čaj od vinske rute, on ti bo dobro dejal. Tudi za
neduho, za srčno utripanje, za bolezui spodnjega telesa, in prav
posebno za maternico ga priporočam.

če si nočeš vedno čaja kuhati, namoči si vinske rutice
v špiritu ali v dobrem žganju; to se potem jemlje po kaplji¬
cah, dvakrat na dan po 10 kapljic na sladkorju ali v vodi;
ravno tako se jemlje rutno olje. Napraviš pa to olje tako-le:
Elitno perje posušiš, zmečkaš in deneš v čisto olje; vse vkup
postaviš potem za nekaj časa na toplo, in olje je za rabo.

Z e 1 j e.

Kislo zelje je povsod znano zdravilo. Za vnetja, za stare
otekline, in če se je kdo opalil ali opekel, ni nič boljšega ka¬
kor obkladki s kislim zeljem. To zdravilo je tem imenitnejše,
ker ga imamo vsegdar pri rokah.

Žajbelj (Salvia officinalis).

če imaš vrtec, ne pozabi, da si nasadiš v njem malo
žajbelja ali kadulje. Stare gnile rane prav hitro celijo, če jih
obvezuješ s kuhanim žajbeljem. Zajbeljev čaj je za zasliženo
grlo, za zasližen vrat in želodec, če si žajbelj skuhaš v pol
vodi in pol vinu, dobiš dobro čistilo za jetra in ledvice; ako
pa prideneš čaju malo pelina, tedaj je zdravilo močnejše, če
nočeš kuhati čaja, lahko si rastlino posušiš in zmelješ v prah;
ta prah si trosi potem v jed, in to bo tudi tako dobro dejalo
kakor čaj.

Čistilo (laksir).

človeku dostikrat pride kaj v želodec, kar ni prav; potem
ga je treba čistiti. Iskal sem tako čistilo in dolgo sem ga se¬
stavljal. Kar želodcu hudo dene ali mu škoduje, tega nočem.
Hočem zdravilo, ki želodec očišča, a ob jednem tudi krepča

83

in mu pomaga prebavljati. Našel sem dva načina, po kterih
si lahko sam napraviš dobro čistilo, če ti ga je treba.

1. ) Vzemi 2 žlici zmletega sladkega janeža (fenhela), 2
žlici zmečkanih brinovic (brinovih jagod), 1 žlico grškega sena
(foenum graecum) in 1 žlico aloje. To vse vkup skuhaj, in čaj
je zdravilo. Tega čaja piješ zvečer jedno čašo; za jedno čašo
pa ne smeš omenjene zmesi več vzeti kakor jedno majhno
žlico. V 12 do 30 urah jame zdravilo delovati. Močen človek
sme tega čaja izpiti celo čašo, slabši pa jo naj razdeli na 2
ali 3 dni, tako da ga jemlje vsak večer kakih 4 ali 6 žlic,
kakor se sicer jemljejo zdravila.

Jeden ali drugi bode ta v  čaj pil, ne da bi čutil kakšen
uspeh; ali to nič ne dene. Čistilo ni namreč v želodcu našlo
nič napačnega, pa ga je pustilo zato popolnoma pri miru;
zatorej je to čistilo (laksir) boljše kakor kterokoli drugo.

Tudi na vodo ta čaj prav dobro vleče in zasliženim pr¬
sim prav dobro dene. Ce si imel hudo drisko, pij ta čaj; on
ti bo iz želodca iztrebil nezdrave vlage in ga bo pomiril po¬
polnoma. Ce ga popiješ majhno čašo v treh delih na dan,
bode zadosti.

2. ) Druga vrsta dobrega čistila je taka. Zmešaj 2 žlici
zmletega sladkega janeža (fenhela), 3 žlice zmečkanih brinovic,
3 žlice stolčenega habatovega korenja, 1 žlico grškega sena
(foenum graecum) in 1 žlico aloje. To čistilo je v prvi vrsti
za ledvice in mehur, ne za želodec in čreva. Isto potegne z
vodo iz telesa, kar je bolnega v človeku. Komur mehur ni v
redu, kdor težko hodi k vodi, kogar v mehurju ali v ledvicah
žge, in v začetku vodenice je to čistilo priporočila vredno.
Jemlješ ga pa ravno tako kakor prvo.

6 *

Četrti del.

Bolezni po abecednem redu.

§  Bledica (Bleichsucht).

dor ima to bolezen, isti je medel, mrzel, bled, rumenkast
ali rujavkast v obličju, ustnice in skranje so nekako vele,
drži se sključeno; skratka, ves človek je podoba bolezni.
Krvi mu popolnoma primanjkuje. Navzlic temu hoče bolnik
ravno take jedi, ki niso za kri. Takemu človeku je treba krvi;
da jo dobi, treba mu je 1.) čistega zraka, 2.) tečne hrane in
.3.) izdatnega pregibanja.

Bolnik naj bo, kolikor je mogoče, na prostem in ne v sobi.
Izba se mu naj nikoli ne neti preobilno; oblačiti se ne sme
pretoplo in ne pretesno, da more zrak povsod do kože. Je naj
mleko in kruh ali kako drugo domačo jed, nikoli pa naj ne
je preveč na enkrat; ko bi hotel prav pogosto po 3 ali 4 žlice
mleka jemati, bilo bi najboljše. Potem je treba takemu bolniku
gibanja ali dela na prostem. Nato se mora pa gledati, da se
bolnik ne bo presilil pri delu. Tako naj torej bledičen človek
živi; a voda mu bodi potem pomočnica na potu do zdravja.
Tri- ali štirikrat na teden naj bolnik po noči vstane in se omije
z mrzlo vodo po vsem životu, a potem se naj hitro vrne v
postelj. Treba bo tudi, da gre večkrat do kolen v vodo, a ni¬
koli za dalje kakor za jedno minuto; hitro ko stopi iz vode,
naj si pomoči tudi roke do ram v mrzlo vodo.

Za prav slabega bolnika moramo iz začetka jemati toplo
vodo; da dobi tek do jedi, naj pije trikrat na dan po 2 žlici
pelinovega čaja. Prav dobro je za bledico tudi jemati po dva¬
krat na dan noževo končino (špico) zmlete krede v kupici vode.

85

Ko bolnik pride malo k moči, potem naj rabi polkopel,
dva- ali trikrat na teden, namesto prejšnjega omivanja ali ko¬
peli za noge.

Neka mati mi je pripeljala tri bolne hčere. Najstarejša
je bila bleda kakor smrt, brez vse moči, in jed ji ni nobena več
dišala. Samo kavo je še pila in malo vina in piva; to 'ji je bil
naročil zdravnik, da bi zopet prišla h krvi. Kaj neki misliš,
da je bilo temu dekletu? Hrane ni imelo prave. Vino in pivo
krvi škodujeta, in kava gre z mlekom vred na pol prebavljena
skoz želodec; kako naj potem človek raste, odkod naj bi po¬
tem imel kri in moč?

Jaz sem deklici ukazal:

1. ) naj se vsako noč enkrat omije po vsem životu z
mrzlo vodo;

2. ) naj hodi vsak dan 3- ali 4krat po pol ure bosa; in

3. ) naj si napravi vsak drugi dan mrzlo polkopel.

Tako se je zdravila 14 dnij; potem se je vsak teden:

1. ) dvakrat vso omila z vodo in jesihom;

2. ) napravila si dvakrat na teden polkopel;

3. ) dvakrat poliv na hrbet in poliv na kolena; in

4. ) hodila je bosa, kolikor ji je bilo mogoče.

Jesti je morala močnate jedi, od zjutraj do poldne je je¬
mala vsako uro jedno žlico mleka in popoldne je pila vsako
uro jedno žlico vode. Prej je nosila volnato srajco, zdaj je
morala obleči platneno, druga obleka je bila precej lahka.

V 6 tednih je bila deklica kakor novorojena: bila je
krepka in rudeča, imela je tek do jedi in veselje do dela.

Neki dijak je bil vsled bolehnosti izpuščen iz šole. Prej
se je dobro učil, zavoljo tega je bil fant silno žalosten. Bil je
suh, da je komaj hodil, in kožo je imel tako suho, da se je
prašila, če si s prstom potegnil črez njo; fantu je manjkalo
krvi. Ukazal sem mu, da si napravi:

1. ) vsak dan poliv na hrbet in poliv na kolena; jednega
predpoldnem, drugega popoldne; tako 4 dni. Potem

2. ) vsak dan polkopel, a samo za pol minute; in

3. ) vsak dan poliv na hrbet, enkrat predpoldnem in drugo-
krat popoldne.

Ob jednem sem mu ukazal, naj hodi prav veliko bos.
Zdravniki so mu prej naročali, naj pije pridno vino in pivo, jaz
sem mu oboje prepovedal. Namesto vina in piva je pil odslej
prav po malem mleko in jedel samo domače močnate jedi.
Bil je v 3 tednih ozdravljen in ves vesel se je mogel zopet
poprijeti svojih naukov.

86

Bvamorka (Beinfrass).

Na telesu se pogosto zbere kje kak tvor, ki zori in steče.
Za človeka je to zdravo; kajti kar je bilo v njem gnilega, to
je telo samo iztrebilo iz sebe. Pri vsakem človeku pa tega na¬
rava (natura) sama ne more; v marsikom je gnilobe dosti, a
život je ne spravi več iz sebe. Gniloba se zbere globoko notri
pri kosteh, in kost začne gniti. Poznal sem žensko, kteri se
je v zobeh dalje časa zbiralo, teklo pa ni nič iz njih; nazadnje
je začela skranja gniti, in reva je morala zavoljo tega umreti.

Neka dekla sije nogo izpahnila; nikdo se ni zmenil za to,
ker je še nekaj dnij mogla delati. Ali kost se je v sklepu
vnela in začela gniti. Odrezali so ji nogo; ali zastonj, kajti
život je gnil naprej, in dekle je umrlo.

Ce dosti hitro prideš s pomočjo, in sicer s pravo pomočjo, ni
nobene nevarnosti; kakor hitro se je pa kri precej vnela, tedaj
je zdravljenje težko, če je količkaj zamujeno; tedaj je pri tej
bolezni vse zastonj.

K meni so pripeljali dekle, ki je imelo na jedni nogi od
kolena dol do sklepa 4 rane; iz vseh štirih so se drobile ko¬
ščice. Kako se hoče tu pomagati'? Ukazal sem dekletu:

1. ) jesti vsak dan 6 brinovih jagod; to naj bo za želodec;

2. ) vsak dan trikrat se napiti čaja iz trpotca (pripotca),
žajbelja in pelina; to je čistilo kri in pomagalo želodcu pre¬
bavljati ;

3. ) vsak dan poliv na hrbet in poliv na kolena, ali pa
polkopel namesto poliva na kolena. Bolno nogo smo ovijali s
pokuhanim hvoščem (preslico). Bolezen se je nenavadno hitro
obrnila k boljšemu, da, tako hitro, da je bilo dekle v 4 tednih
ozdravljeno. Ker pa bolnik pokuhanega hvošča ne more lahko
črez noč puščati na rani, obvezovali smo jo za noč s prtom,
ki je bil namočen v hvoščevo zavrelico.

Triindvajsetletnemu dekletu je otekla noga pod mečo (lid-
kami); oteklina je bila vroča, trda in je prav hudo bolela; za¬
čela je gniti kost.

Poskušala je dolgo to in drugo, dokler ji niso prišle moje
bukvice v roke. Potem je začela nogo ovijati s pokuhanim se¬
nenim drobom, na rano je devala pokuhan hvošč, omivala si
vsak dan ves život, in pozneje je jemala polkopeli. V štirih
tednih je bila zopet zdrava.

Neki gospodar je imel pretesne črevlje; začeli so ga bo¬
leti prsti na nogah, na kar pa ni porajtal. Mine nekaj časa,
in dva prsta se mu vnameta; zdaj je poslal po zdravnika, in

87

ta mu oba prsta odreže. Ne da bi pa rane celile, začela je iz
njih teči neka rajava vlaga; kosti so gnile dalje. Ko je mož
bil že vse poskusil, pribežal je nazadnje še k meni. Jaz sem
mu ukazal napraviti to-le:

1. ) Vsak dan so mu zavijali obe nogi s poparjenim senenim
drobom, ne samo rani, marveč obe nogi, zdravo in bolno, gor do
meče. Seneni obkladek ostane 2 uri na nogah, potem ga moraš
na novo namočiti v zavrelico. Na to zopet opominjam, da
moraš ovitek skrbno zagrniti in odeti, da ne more zrak do
mokrega.

2. ) Vsak dan so mu enkrat ves život omili z mrzlo
vodo; in

3. ) skoz noč so mu bolno nogo do kolenca (sklepa) zavi¬
jali v prt, ki so ga namakali v hvoščevo zavrelico; ta ovitek
so ponovili enkrat vsako noč.

4. ) Na bolno nogo so mu vlivali vsak dan enkrat dve
ročki mrzle vode. Za znotraj je jemal bolnik vsak dan jedno
čašo čaja iz škorece (rmana) in pripotca.

Bolna čreva.

Se precej mlad duhovnik mi je tožil, da že dolga leta
silno trpi za zapeko (telesnim zaporom). Poskušal je vse, dokler
mu niso zdravniki povedali, da za njegovo bolezen ni nobenega
zdravila. Spati ni mogel nič, jed mu nobena ni dišala, bil je
vedno ves utrujen; črevo se mu je napihovalo, noge so bile
vedno mrzle, glava vroča, in vedno je bil ves poten.

Jaz sem mu zaukazal za vsak dan jeden poliv na hrbet
in jedno sedečno kopel; včasi si naj napravi namesto sedečne
kopeli polkopel ali pa poliv na kolena. Ob jednem je dva- ali
trikrat na teden jemal španski plašč in hodil včasi nekaj minut
po mrzli vodi. V 12 tednih je bil gospod zdrav, kakor nikoli prej.

Vneta čreva.

Neki gospod mi je pravil, da že dolga leta zelo trpi s
svojim trebuhom; žge in boli ga nad vso mero. Jesti ne more
ničesar, ne da bi ga navrh bolel trebuh, in kakor hitro kaj
sne, spravi driska vse iz njega. Poskusil je vse, pomagalo pa
ni nič. Mož je v najlepših letih, ali vidi se mu na obrazu, da
mora revež biti ves bolan; on je medel, bled in brez vse moči.
Kaj mu pomaga ? Treba mu je napraviti:

1. ) vsak teden 3 sedečne kopeli;

2. ) naj si vsako jutro in vsak večer prsi in spodnji život
krepko omije z vodo in jesihom; in

3.) naj vzame vsak teden jedno polkopel za jedno minuto.

Za znotraj mora jemati vsak dan 12 pelinovih kapljic.

Črevesni katdr.

Marsikdo dobi drisko brez kteregakoli vzroka; pri nekterik
p v rihaja ta driska redno o svojem času, pri drugih neredno.
Če prihaja redno, pusti jo pri miru; kajti telo spravlja na ta
način iz sebe, kar je nepravega v njem.

Druga je pa z neredno se vračajočo drisko; včasi čuti
pri tej človek bolečine, včasi ne, ali to je vse jedno. Kdor trpi
s to drisko, ta ni zdrav; on bode zgodaj umrl, vsaj starosti
nikdar ne bo dočakal. Včasi driska oznanjuje prihajajočo bo¬
lezen ; da bi tako drisko s silo ustavil, ne bilo bi dobro. Kar
je v človeku bolnega, mora iz njega. Skrbeti je treba, da pride
človek toliko k moči, da bo život sproti spravljal iz sebe, kar
je škodljivega v njem.

To neredno se vračajočo drisko imenujemo črevesni katar
(Darmkatarrh).

Se li da tudi ta ozdraviti z vodo? Da. Bolnik naj pije
vsak dan jedno ali dve čaši čaja iz pelina, žajbelja, škorece in
tavžentrož. Ob jednem naj je vsak dan kakih 10 brinovih ja¬
god. Ce je driska posebno huda, vzemi pol čaše kropa, deni
noter v pol žlice črničjega žganja in daj to bolniku dvakrat na
dan. črničje žganje je tako, v kterem so namočene suhe črnice,
ne iz črnic žgano žganje.

Zunaj je treba napraviti:

1. ) vsak teden 3 ali 4 tople nakladke na želodec; prt na¬
močiš v smrečjo zavrelico in naložiš prav topel na trebuh.
Mokri prt moraš skrbno zagrniti s kočo ali suhim prtom, da
zrak ne pride do mokrega.

2. ) Vsak teden je treba jednega kratkega ovitka, in ko
mine 14 dnij, potem vsak teden jedne ali dveh polkopelij.
Treba je tudi, da se vsak teden 1- ali 2krat po vsem životu
omiješ z mrzlo vodo.

Črvi ali gliste.

črvi rastejo po močnatih jedih in zlasti po kruhu. Ali
ima kdo črve, poznamo na tem, da veliko je, da mu ni nikoli
prav dobro, in da ga boli pod popkom ali vsaj blizu popka.
Otroci radi vrtajo v nosu, izgledajo pa slabo, ker črvi telesu
jemljejo živež.

Da se črvov iznebiš, zreži čebulo in jo namoči črez noč
v skledici vode; to vodo pij na tešče, in v 3 ali 4 dneh pojdejo

89

vsi črvi od tebe. Najboljše zdravilo proti glistam je pa črvivčevo
seme, ki ga dobiš dober kup v prodajalnicah in v lekarnah.
Vzemi žlico tega semena in posti se navrh vsaj 2 uri; videl
boš, da bo hitro pomagano. Najhujša med vsemi glistami je
trakulja (Bandwurm); proti njej dobiš v vsaki lekarni neko zdra¬
vilo, ki gotovo pomaga.

Pavica (Diphteritis).

Pri tej bolezni je treba skrbeti, da se prej ko mogoče
raztopi, kar je zbrano bolnega v bolniku, in da se mu spravi
kri v redni tok. To dosežemo s tem, da napravimo bolniku
najprej sopar (suho kopel) za glavo; ob jednem mu vsake pol
ure omiješ ves život z mrzlo vodo. Vsakih 6 ali 8 ur mu na¬
praviš šal, ki se pusti 1 in pol ure na bolniku; med tem ča¬
som pa ga je treba dvakrat na novo namočiti, tako da jeden
šal ni dalje kakor pol ure na životu. Za soparom na glavo
naj pride kmalu sopar na noge in hitro za njim polkopel; po
soparu se bolnik kar hitro vsede v polkopel in si z rokami
omije prsi in hrbet. Potem pride zopet šal na vrsto.

Od teh porab pride vsakega poldneva jedna na vrsto:

1. dan predpoldnem sopar na glavo, popoldne šal;

2. dan predpoldnem sopar na noge s polkopeljo, popoldne
zopet šal;

3. dan pride kakor prvi; in 4. kakor drugi dan.

Grlo si naj bolnik izpira s hvoščevim čajem, vsak dan
najmenj po 4- ali 5 krat. Potem bo bolezen kmalu jenjala.
Vse te porabe so tako nedolžne, da bolniku nikoli ne morejo
škodovati.

Če bolnik zaspi, ne vzbujajte ga, temveč pustite ga spati.
Spanje je dokaz, da se život spravlja k boljšemu; isto človeka
krepča in daje zdravilom uspeh. Kedar bo treba zdravila, bo
se bolnik že sam vzbudil.

Neki oče mi pride pravit: „Dete mi ne more več jesti,

komaj še sope; vse goreče je in že ni več prav pri pameti.
Ovil sem mu okoli vratu mokro ruto, ali zdalo ni nič; kaj naj
storim, da se mi otrok ne zaduši ?“

Imel sem malo upanja, da bi dete še prišlo k sebi; ali
mislil sem: V božjem imenu poskusimo! Prvi dan sem ukazal
detetu vsake pol ure prsi, hrbet in spodnji život omiti z mrzlo
vodo; ko vročina ni hotela jenjati, naložili so mu na trebuh
mokro ruto; to mu je odvzelo vročino. Drugi dan že pride oče
pravit, da dete zopet more jesti, da mu pa postajajo lica ne¬
kako otekla. Ukazal sem očetu, naj ovije otroku otekla lica s

90

prtom, ki ga je prej namočil v vodo in jesih, in naj dete še
naprej omiva, kolikorkrat se mu vrne vročina. Tretji dan že
ni bilo nobene nevarnosti več.

Grlo si je otrok izpiral s čajem iz grškega sena (foenum
graecum); pol žlice te moke vzameš za kupico vode. Eavno
tako dober bi bil za to čaj iz selzenovca (malva, popelj), ško-
rece in lučnika. Detetu bo dobro dejalo, če mu daš vsak dan
3 ali 4 žlice olja, naj si bo mandeljnovo ali navadno laško olje.

Garje (Kratze).

Garje človeku na telesu in v njem mnogo škodujejo. Ali
več kakor garje škodujejo navadno mazila, ki se kupujejo po
lekarnah proti tej bolezni; da, ta mazila so že bila marsikomu
vzrok prezgodnje smrti.

Prišel je k meni osemindvajsetleten mož; bil je krepko
vzrasten in vendar nekako ves preperel. Pomoči ni našel nikjer,
in nikdo ni vedel in spoznal, kaj mu je. Jaz ga vprašam; „Si
li kdaj v mladosti bil garjev?“ — „Da,“ odgovori mi, „a imel
sem garje samo 3 dni; ozdravil sem se hitro.“ Bog me ob¬
varuj, da bi jaz tako zdravil. Ravno pri takih boleznih, kjer
se očitno vidi, da je v telesu prav veliko gnilobe, ravno pri
takih boleznih je treba čisto drugega zdravljenja. Gniloba mora
iz telesa, in ob jednem se mora krepčati ves život, da bode
odslej mogel sam trebiti iz sebe ničemurne tvarine.

Bolniku sem ukazal, naj si napravi 3 dni zaporedoma
toplo smrečjo kopel (33 stopinj R toplote) s trikratno menjavo
(10 minut v toplo, 1 v mrzlo, zopet 10 v toplo in 1 v mrzlo,
in še enkrat za 10 minut v toplo in 1 v mrzlo vodo: vse vkup 33
minut). Potem se je omival v prvem tednu še vsako noč z
mrzlo vodo in povrh si še napravil četrto toplo kopel z mrzlim
polivom.

Drugi teden si je napravil jedno toplo kopel z mrzlim
polivom in jedno mrzlo polkopel, in pozneje še vsak mesec
dve ali tri topli kopeli (seveda z mrzlo navrh). V 6 tednih je
bil bolnik že precej dober, postal je popolnoma zdrav in se
veseli še zdaj svojega trdnega zdravja. Tako še zdravijo garje,
ki so udarile nazaj v človeka.

Dokler so garje še zunaj, zdravijo se tako-le:

Napravi bolniku kopel s 33 ali 34 0  R toplote. V tej ko¬
peli se naj bolnik prav dobelo „ožajfa“ z ostrim milom, naj¬
boljše z „zeleno žajfo“, ki se dobiva v vsaki lekarni. V kopeli
ostane četrt ure, potem se oplakne s čisto vodo (toplo ali
mrzlo). Za takega bolnika je dobro, če si ob jednem pripravi

91

dve topli kopeli, da more v drugo, kakor hitro je prva voda
prav onesnažena. Garje se nalezejo z obleko in s perilom. Zato
je treba, da se po kopeli oboje izpremeni; sicer bi bilo vse
zastonj. Ce vse tako storiš, kakor sem tu povedal, iznebiš
se garij v 3 ali 4 dneh.

Izgubljen glas.

Prišel je k meni duhovnik, ki je bil popolnoma izgubil
glas. Pomoči ni našel nikjer; neki zdravnik mu je celo rekel,
da glasu nikoli ne bo več imel. Mrzla voda je z božjo po¬
močjo tudi temu gospodu dala ljubo zdravje.

Mož je bil videti zdrav, samo obraz je imel nekako bo¬
lehen; bolelo ga ni ničesar. Kako je neki to, da grlo nima
glasu, ko ni nikjer bolečine, nikjer nobene rane?

Po dolini žubori studenček; prišli so pastirji in so na¬
metali vanj kamenja. Voda se je zaprla in začela teči po strani.
Nekaj takega se včasi godi tudi v človeškem životu. Ko bi ti
mogel pogledati vanj, videl bi, koliko studenčkov in rečic se
pretaka po njem; zadrži in zapri žilico, in kri bo zastala, napra¬
vila se bo oteklina. In če se ta oteklina naredi okoli grla, go¬
dilo se ti bo, kakor če bi okoli najlepše donečega zvona obesil
vrečo; zvon ne bo imel več glasu, in tako je tudi z grlom.

To se je bilo temu gospodu zgodilo; kri se mu je sesedla
v grlu, in vsled tega ni imel več glasu.

Kaztopil sem mu sesedlo kri s soparom na glavo; ker
pa ta sopar zase preveč krvi spravlja v glavo, moral mu je
slediti še sopar na noge (vselej z mrzlim polivom navrh). To
se napravi vsak teden enkrat, pri posebno močnih ljudeh dva¬
krat. Ob jednem se je gospod dvakrat v tednu mrzlo kopal
(samo 1 minuto) in dvakrat si je dal pripraviti mrzlo polkopel.
Kdor si kopeli ne more napraviti, naj vzame poliv na hrbet
in poliv na stegna. V 6 tednih je bil gospod popolnoma ozdravljen.

Drug gospod je imel ravno isto bolezen; tudi ta je bil
sicer popolnoma zdrav in v najlepših letih. Noben zdravnik
mu ni vedel pomoči; zato je prišel nazadnje k meni. V 6 dneh
se mu je pri meni vrnil glas; in v 6 tednih je bil že tako močen,
kakor le kdaj poprej, in gospodu se odslej ni treba bati, da
bi glas zopet izgubil.

Kaj pa je temu bilo ? Mož ni bil bolehen, ali vendar ne¬
kako vel. To sem pa hitro zapazil, da mož glavo preveč naprej
drži. Pogledam mu pleča, in tu najdem gumbe; zdaj sem vedel,
kaj mu je. Iz gumb sem spoznal, da mu je zastala kri; če je
pa zastala kri povzročila zunaj gumbe, ni jih li morebiti na-

92

pravila tudi znotraj? In če so se gumbe napravile pri kiticah,
s kterimi človek govori, potem razumem, da mož ne more več
glasno govoriti.

Tega človeka sem ozdravil s polivi na hrbet in tilnik, s
šalom, polkopelmi in španskim plaščem. Vsak dan je dobil
dve porabi, jedno predpoldnem in jedno popoldne. Ko je bilo
že precej dobro, jemal je samo še polkopeli in si omival
zgornji život.

Z isto boleznijo mi je prišla tudi neka še le 15 let stara
grofica. „Zbolela sem za davico," pravi mi, „nato me je glava
jela neznosno boleti. Kopala sem se v kropu; mine nekaj ted¬
nov, in jaz nisem imela več nobenega glasil; tako popolnoma
sem izgubila glas, da moram vse zapisovati, kar hočem komu
povedati." Stariši so iskali sloveče zdravnike; od teh je dobi¬
vala različna zdravila; elektrizovali so jo, stavili ji na vrat pi¬
javke, rezali jo na vratu. Tako je šlo 2 leti, in potem so rekli,
da je vse zastonj, da ima dekle jetiko.

Imela je deklica vedno mrzle roke in noge in glavo mrzlo
kakor led; niti topla soba, niti topla oblačila je niso več mogla
segreti. Jesti se ji ni ljubilo ničesar, in želodec tudi ni mogel
nič več prebavljati.

Da se je to dekle balo mrzle vode, verjame mi vsakdo
rad; tudi stariši niso bili za to. A vendar je nekdo deklico pre¬
govoril, da gre k meni.

Jaz sem jo mogel hitro tolažiti, da njeno grlo ni bolno,
ampak da je samo njen život preveč oslabel. Treba je bilo
samo život okrepčati, in z močjo vred se je vrnil tudi glas.

Dekletu je popolnoma primanjkovalo krvi; zavoljo tega
je imelo tako mrzle roke in noge; zavoljo tega jo je vedno zeblo.

Tukaj je bilo treba z ovitki spraviti kri v redni tok. Vsak
dan je morala kolikor mogoče hoditi bosa po mokri travi ali
po mokrem kamenju in je morala 2- ali 3 krat na dan roke
do laktov pomakati v mrzlo vodo.

Da bi tako mogel slabemu životu dati toplote, bode se
marsikomu čudno zdelo. Ne sodi prehitro; modrejše je, če
poskusiš in se prepričaš, kako te priproste porabe razgrevajo
ves život.

Ob jednem si je morala deklica vsak dan enkrat prav hitro
omiti prsi, hrbet in spodnji život z mrzlo vodo. V začetku se
ji je to hudo zdelo, s toploto vred pa je dobila tudi pogum.
Jela je globje hoditi v vodo in roke držati dalje časa v mr zli
vodi. Ko je minilo 10 dnij, začeli so jo rahlo oblijati po hrbtu
in po stegnih (jeden poliv predpoldnem, jeden popoldne); to

93

pa samo vsak tretji ali četrti dan. Ko mine zopet 14 dni j, za¬
čela je jemati vsak dan polkopel in poliv na hrbet. Jedla je
priproste domače jedi, pila mleko in prav malo piva (ola), in
moč in glas sta se kmalu vrnila. Polive je tudi jemala še ne¬
kaj časa naprej, da si je život prav utrdila.

Drugo dekle je izgubilo svoj glas kar na enkrat, brez
vsakega vzroka; postalo je tako hripavo, da je le še s silo
moglo govoriti z ljudmi. Popraševali so zdravnike, ali zastonj.
Videti je bila deklica zdrava, lice je imela polno, vrat kratek
in skoro predebel, toda noge vedno mrzle. To dekle sem ozdra¬
vil v 6 tednih tako-le:

Eudeča lica in mrzle noge so mi bile priča, da kri sili
preveč v glavo. Treba je bilo najprej kri jednakomerno razde¬
liti po vsem životu. Da se to doseže, jemalo je dekle vsak dan
2- ali 3krat mrzlo kopel za noge, a samo za jedno minuto,
ne dalje. Hodilo je prav pridno boso po rosni travi in mokrem
kamenju; to mu je spravilo kri v noge. Potem je bilo treba
raztopiti kri, ki je bila zastala v vratu. Ta posel mi je opravil
španski plašč, ki ga je jemalo prvi teden vsak dan, drugi in
tretji teden pa vsak drugi in tretji dan, a pozneje samo še en¬
krat na teden. Ob jednem je dobilo dekle, ko je minilo 14
dnij, to je začenši od tretjega tedna, vsak teden jedno polkopel
za jedno minuto, in v polkopeli si je vsakokrat omilo prsi in
hrbet. Namesto polkopeli in omivanja bi bilo tudi lahko jemalo
poliv na hrbet in poliv na stegna. Po teh porabah je dekle
postajalo vidoma močnejše; dobilo je zopet čist in krepek glas
in zdaj slovi kot izvrstna pevka.

Glavobol.

Prišel je k meni gospod s čisto posebno bolečino v glavi.
Vsak dan ob sedmih zjutraj ga je začela glava boleti in ga je
bolela do solnčnega zahoda. Med tem časom mu je bilo tako
hudo, da nikakor ni mogel opravljati svojih pisarij. Po noči
pa je bilo vse dobro. A ni ga bolela vsa glava, marveč samo
na levih sencih lisa, kakor dvajsetica velika. Gospod je bil od
dne do dne slabši; popraševal je najimenitnejše zdravnike, ali
zastonj. Nazadnje je šel v mesto Meran na Tirolskem in tam
se je navidezno ozdravil. Ali komaj pride domu, vrne se mu
ob sedmih zjutraj stari glavobol. Znanci so mu prigovarjali,
naj poskusi z vodo, in gospod je prišel k meni. Bil je ves
medel in bolehen; razložil mi je svojo bolezen in nazadnje do¬
stavil, da je redkokdaj brez nahoda (katara), in da ga vedno

94

zebe. Po zunanjosti sem mogel hitro soditi, da je pri njem ves
život bolan, a ne samo boleče mestice na levih sencih.

Po mojem navodu si je omival ves život, hodil je prav
pridno bos, hodil po mrzli vodi in pomakal tudi roke v njo.
To mu je okrepčalo veli život, in v 6 tednih je s slabostjo vred
tudi minil strašni glavobol, akoravno mu na bolno glavo nismo
devali ničesar.

Drug gospod mi je tožil, da že 6 ali 7 let tako trpi z
glavo, da mu je bilo včasi nemogoče izpolnjevati svojih dolž-
nostij. „Tišči me nekaj v glavi; zdi se mi ravno tako, kakor da
bi nekaj po vodi plavalo; če količkaj trdno stopim, zaboli me
v glavi, in če se pri delu segrejem, tedaj mi je ravno tako,
kakor da bi bil pijan. Trpim že dolgo tudi s kamenom v ledvicah.
Popraševal sem že dvanajst zdravnikov, ali moje bolezni noben
ne spozna; kakor kaj kislega jem, ali kakor hitro se nabere v
meni malo sape, začnejo me ledvice boleti; tudi če dalje časa
hodim in se segrejem, ali če dalje časa sedim ali stojim, ču¬
tim bolečine. Ves život mi na enkrat kar gori, in hitro potem
me zebe, da bi zmrznil."

Za tega bolnika sem to-le ukazal:

1. ) vsak dan poliv na hrbet;

2. ) moral je vsak dan hoditi po vodi in si napraviti poliv
na kolena;

3. ) moral si je napraviti včasi med drugimi porabami
sedečno kopel.

Ob jednem je pridno hodil po rosi in po mokrem ka¬
menju. Za znotraj je dobival čaj iz brinovih bobik in šipečjih
jagod (divjih rož), vsak dan 2 čaši. V 4 tednih je bil mož
ozdravljen.

Drug človek mi toži: „Star sem 35 let, pa sem tako

slab, da komaj stojim. Glava me vedno boli, ali tudi v prsih
in v hrbtu mi ni prav dobro; najhujše bolečine pa čutim v
tilniku, kjer me nekako krčevito vleče vkup. Najbolj čudno se
mi zdi to, da mi hočejo vsi lasje izpasti; če pojde še pol leta
tako dalje, ne bom imel na glavi več nobenega lasu; v roke
in v noge me vedno zebe, jed mi ne diši nobena."

Temu sem naročil, naj obleče 2- ali 3 krat na teden v
soljeno vodo namočeno srajco; vsak drugi dan si naj ves život
omije, in naj vzame vsak dan noževo končino (špico) belega
koščenega prahu. V 2 mesecih se je mož vrnil zdrav; v tem
času je postal za 10 kilogramov težji.

Drug gospod mi je prišel z Ogerskega tožit, da že dalje
kot jedno leto ne more več delati v svojem stanu, ker ga glava

95

preveč boli; motilo se mu je nekako, žgalo in ščipalo ga po
vsem životu, da ni mogel spati.

V nekih tednih je bil ozdravljen. Rabil je to:

1. ) poliv na hrbet, in hitro potem je hodil malo povodi;

2. ) napravil si je vsak dan jedno polkopel; drugi in tretji
teden je jemal polkopeli le še vsak drugi dan in pozneje še
bolj poredkoma.

Skoro vselej ima bolečina v glavi svoj vzrok v tem, da
kri preveč sili v glavo, ali pa da v spodnjem životu ni vse v
redu. Tudi tedaj začne človeka glava boleti, če se mu sapa
zapre, ali če se kri ne steka redno po žilah. Vcasi pride glavo¬
bol tudi od tega, da se je človeku v ledvicah ali v črevih kaj
sesedlo.

Najprej si poišči pri bolniku vzrok bolezni in potem urav¬
naj način svojega zdravljenja.

Za bolnika, kteremu samo kri sili v glavo, je prav, če
hodi veliko bos po mokrem in jemlje polive na kolena. To
potegne človeku kri iz glave. Za znotraj naj jemlje čaj iz pe¬
lina in rmana (škoreee); to spravi kri zopet v redni tok.

če je zaprta sapa kriva bolečinam v glavi, kar spoznaš
na napihnjenem trebuhu, tedaj so ovitki najboljša pomoč; in
če ima bolezen svoj vir v bolnih ledvicah, tedaj bo čaj iz bri¬
novih bobik, hvošča in šipečjih jagod najprej pomagal.

V vseh slučajih pa, naj prihaja bolezen od navala krvi
v glavo, ali od zaprte sape, ali od bolnih ledvic, v vseh slu¬
čajih je dobro, če hodi bolnik bos po mokrem, jemlje polive
na hrbet in na kolena in mrzle sedečne kopeli. To spravlja
kri v redni tok, krepča ves život in tako človeka najbolj brani
bolezni.

Jednostranski glavobol (migrena).

Za to boleznijo bolehajo posebno ženske, a tudi moški,
ki morajo veliko delati z glavo. Svoj vzrok ima ta bolezen ali
v neredno se pretakajoči krvi, ali pa v tem, da v spodnjem
životu ni vse v redu. če se ti sapa zapre, če ne moreš redno
k svoji potrebi, tedaj te bo navadno začela boleti glava. Pri
migreni stopi človeku večkrat pred oči nekaka meglica; pri
nekterih se vleže samo v očesne kote, pri drugih je pa, kakor
da bi jim vedno nekaj skakljalo pred očmi. Ta bolezen se
lahko ozdravi.

če ima svoj vzrok v zaprti sapi, tedaj si mora bolnik dva
ali tri dni po 3- ali 4 krat spodnji život omiti z mrzlo vodo.
Omivanje bo več izdalo, če prideneš vodi malo soli ali jesiha.

96

Ko bi omivanje ne izdalo nič, treba bi bilo vsak teden dveh
ali treh polkopelij.

Ob jednem naj pije bolnik čaj iz kumine ali sladkega ja-
neža (fenhela), ki je dober za sapo. Tudi lavendeljnovo olje
je dobro, če ga vzameš vsako jutro in vsak popoldan 5 kapljic
na sladkorju ali v vodi; marsikomu so tudi že same brinove
bobike pomagale, če jih je snedel vsak dan kakih osem.

Živčni (nervozni) glavobol.

Dva dijaka sta morala iz šole, predno se je končalo šolsko
leto. Glava ju je tako bolela, da še čitati nista mogla več. Jaz
sem jima svetoval, naj hodita kolikor mogoče bosa po mo¬
krem, posebno po rosi; naj stopata prav pogostoma za nekaj
minut po mrzli vodi, in naj si dasta, če je mrzlo vreme, dva¬
krat, če je pa toplo, trikrat na dan obliti z mrzlo vodo hrbet
in prsi. Ko minejo počitnice, šla sta oba dijaka zdrava nazaj
v šolo.

Gluhost in mutavost.

Kevež je slepec, sirota glušec. Jezik bi imel, ali govoriti
ne zna, ker ne čuje drugih in se ne more zavoljo tega govo¬
riti naučiti. Temu ali drugemu je gluhost prirojena, večinoma
pa se izgubi posluh vsled kake bolezni. Koliko otrok je na pr.
postalo gluhih za Škrlatico ali osepnicami. Da bi hoteli vsi te
bolezni ozdravljati z vodo, prepričan sem, da bi se nobenemu
taka nesreča ne pripetila.

Posluh oslabi včasi vsled kakega udarca, ali če padeš;
da, pri tem se lahko posluh popolnoma izgubi; tu potem ni
pomoči, to je nesreča. Kjer je pa gluhost posledica kake bo¬
lezni, tam se da ozdraviti, in sicer najlažje z vodo. V teh slu¬
čajih pride gluhost vselej od tega, da se je človeku kaj zbralo
in strdilo v ušesih; voda to raztopi, potegne iz ušes in okrepča
ves život.

Devetletno dekle je bilo zbolelo za Škrlatico (šarlahom).
Ozdravelo je sicer, ali posluh je izgubilo skoro popolnoma. Po¬
skušali so razna zdravila in nazadnje še vodo. V 14 dneh se
je videlo, da se obrača k boljšemu, v  in v 2 mesecih je moglo
zopet z vsakim človekom govoriti. Oe je gluhost posledica kake
bolezni, tedaj moramo soditi, da je tudi še sicer v životu mar¬
sikaj nezdravega, ne samo v ušesih. Zato se mora ozdravljati
ves život. To je storilo tudi omenjeno dekle.

1.) Ysak dan se je enkrat po vsem životu omilo z vodo
in jesihom;

97

2. ) vzelo je vsak dan jeden poliv na hrbet in poliv na
ušesa. Za ušesa in sploh okoli ušes se je voda prav krepko
polivala. To je raztopilo v ušesnih žilicah zastalo kri in je
krepčalo ušesa;

3. ) dekletu so devali v ušesa, jeden dan v jedno in drugi
dan v drugo uho, po 3 kapljice mandeljnovega olja, kar je od-
jemalo notranjo vročino.

Petnajstleten fant je bil padel raz streho; od tega časa
mu je posluh vedno bolj pojemal. Zdravnik mu je. rekel, da
zanj ni več pomoči. Imel je za ušesom majhno gumbo, in po
tem sem sklepal, da se mu je tukaj sesedla kri. Drugi život
je bil zdrav; zato bi bil kdo mislil, da je treba pri tem samo
na uho gledati, ali to ni tako. Spravi vso kri v redni tok; in
izginilo bo tudi to, kar se je nabralo za ušesom.

Fant se je moral vsak teden dvakrat omiti po vsem ži¬
votu in enkrat si je moral napraviti polkopel.

Ali tudi uho smo zdravili. Ysak dan si je enkrat zavil
vrat in oteklino za ušesom z mokro ruto (seveda mokro ruto
je ovil potem vselej s suho). Ta mokri ovitek je imel na sebi
dve uri; ko je mi nila jedna ura, namočil si je ovitek znova
v mrzli vodi in si ga potem zopet obvezal za jedno uro. Dobil
je tudi vsak dan enkrat ali pa dvakrat poliv na uho (okoli
ušesa). Ovitek je oteklino raztapljal, poliv pa je razganjal kri.
V uho so mu vlivali mrzel bezgov čaj, ki dobro hladi in raz¬
taplja. V 5 tednih je fant zopet precej dobro čul.

Štiridesetleten mož se pritožuje, da mu že skoz tri me¬
sece vedno pojema posluh. Po zimi se je bil enkrat premrazil,
in odtod je prišla bolezen. Prehlajenje mu je povzročilo vro¬
čico in hud glavobol; od teh boleznij je okreval, le posluh mu
je začel pojemati.

Premraženje in bolezen sta pustila svoje posledice gotovo
tudi še kje drugje, ne samo v ušesih; zato je treba ozdravljati
ves život.

Bolnik naj hodi vsak dan nekaj minut do meče (lidek)
po mrzli vodi. Po vodi hoditi je za ušesne bolezni jako dobro.
Drugič naj dobi vsak dan dva poliva na hrbet, in ob jednem
se mu naj vlije jedna ročka vode okoli ušes. Tretjič se mu
naj vlije vsak dan nekaj kapljic mandeljnovega olja v ušesa.

V 14 dneh je zopet dobro slišal. Včasi zdravljenje tudi
dalje traja. Kedar rahle porabe ne pomagajo, jemlji več vode,
in sicer mrzlejšo vodo, in na dan več polivov. Včasi seveda
tudi to ne bo pomagalo nič, ali lahko rečem, da so take iz-

Domači Zdravnik. 7

98


jeme prav redke; voda skoro vselej pomaga, samo poguma in
vztrajnosti je treba.

Neki hlapec je prišel v prepih; vsled tega je dobil v glavo
skrnino, in skrnina mu je popolnoma vzela posluh. Pri tem je
bilo treba odpraviti skrnino. Dobil je dvakrat v tednu sopar
za glavo in vsako noč se je po vsem životu omil. V 12 dneh
je bil mož ozdravljen.

Griža (Euhr).

Ta bolezen se pričenja s strašnim krčem v trebuhu in s
hudo drisko, pri kteri gre s hrano vred tudi kri od človeka.

Najhitrejša pomoč pri tej bolezni je ta: Vlij v krop malo
jesiha, pomoči vanj vkup zložen prtič in ga deni hitro bolniku
na trebuh. Izvenredno dobro je za znotraj črničje žganje, ki
bi naj bilo v vsaki domači lekarni; saj si ga vsakdo lahko na¬
redi sam. Črnice se posušijo v senci in namočijo v čistem
špiritu ali v kakem naturnem žganju; steklenica se dobro za¬
maši, in v nekterih tednih se žganje toliko napoji črničjega soka,
da je za rabo.

Kot zdravilo se to žganje tako jemlje: Vlij si dve žlici
žganja v čašo vrelega kropa in to pij. če griža prvi dan ne
j en j a, napravi še enkrat topel nakladek na trebuh in pij žganje
še enkrat, če pa črnic nimaš, skuhaj si v mleku sladkega ja-
neža (fenhela) in pij to mleko.

Bolno grlo.

Andreju se je na prstu zbiralo, in ob jednem je izgubil
svoj glas. Prst je ozdravel, ali kmalu je jel zopet hujšati; sicer
mu ni bilo ničesar. Glavo je imel mož nekako napihnjeno, in
na levi strani je bil od ušesa dol malo otekel. Oteklina je go¬
tovo tudi znotraj, mislim si; odtod bolno grlo. Bolni prst se
menda ni bil dosti ozdravil, in je nekaj zaostalo. Ker je bil
Andrej kmetskega stanu, mogel sem mu ukazati, naj namoči
vrečo (Žakelj) v ovsenično zavrelico, zleze v njo in ostane v
njej 1 in pol ure; to tri dni zaporedoma. Ob jednem si naj
vsak dan za jedno uro napravi „šal“. Po treh dneh naj leže
v mokro vrečo le še vsak drugi dan. Ko mine 14 dnij, more
drugo opustiti, ali treba bode, da se še vsak teden po dvakrat
vsega omije in si napravi enkrat v tednu španski plašč. Poma¬
galo je kmalu.

Vneto grlo (Halsbraune).

»Štiriletno dekle ima davico,“ toži oče; „ravno tako mu je,
kakor je bilo mojim trem drugim otrokom, ki so vsi pomrli.

99

Tudi tega bo kar konec; komaj še sope, život je že ves na¬
pihnjen; kaj naj storim? Do zdravnika je 4 ure daleč; predno
isti pride, mi je otrok že mrtev.“ — „Oče, idite hitro domu,“
odgovorim mu, „ vzemite vode in jesiha. segrejte to, namočite
notri obrisalko in to ovij te otroku okoli vratu; mokri ovitek
zagrnite skrbno s suho ruto. Ta ovitek pustite na otroku tri
četrt ure, potem ga namočite na novo; to delajte 6 ur. Ko
ta čas mine, denite ovitek proč in lahko zagrnite otroku vrat
s suho ruto. Zdaj napravite z ravno isto obrisalko otroku ovitek
okoli telesa; potem dete skrbno odenite, a ne pretežko. V
ojitku ostane dete jedno uro, in potem vzemite mokri prt proč.
Ce se bolezen v 6 ali 8 urah ne poleže, napravljajte otroku
zopet ovitke okoli vratu, ali zdaj samo skoz 2 uri. V 30 urah
je bilo dete ozdravljeno. Lahko bi se še bile noge do meče
ovijale z mokrimi mrzlimi prtiči.

Bolna hrbtenica.

Šestnajstleten fant je imel skrivljeno hrbtenico. Zdravili
so ga sloveči zdravniki, ali zaman; prej je vsaj še brez palice
mogel hoditi, zdravnike pa je moral zapustiti z dvema berg-
ljama. Nekdo je dal fantovemu očetu moje bukvice. V teh je
našel, da mora bolnika omivati z vodo in jesihom. S tem omi-
vanjem ga je toliko spravil na noge, da je zopet mogel hoditi
s palico; potem so ga pripeljali k meni, da bi se tu popolnoma
ozdravil. V 17 dneh je bil ozdravljen.

Iz debelega prta smo mu napravili telovnik; tega je po¬
makal v ovsenično zavrelico in oblačil mokrega; črez telovnik
se je ogrnil potem vsakokrat s suhim jopičem in plaščem. V
tem ovitku je ostajal vso noč. Dobival je še vsak dan dva po¬
liva na hrbet, jeden poliv na kolena in jedno polkopel. Pozneje,
ko je bilo že precej boljše, jemal je še vsak teden dve polko-
peli, dva poliva na hrbet in enkrat v tednu si je še oblekel
mokri telovnik.

Poškodovana hrbtenica.

Visok častnik si je vtisnil pri vožnji jeden hrbtenični ud.
Zdravniki so rekli, da si je pri tem poškodoval hrbtenični mo¬
zeg. Revež je trpel grozne bolečine, in zdravniki mu niso ve¬
deli pomagati. Pravili so, da mu bode mozeg postal sčasoma
jetičen, in da bo potem konec življenja.

Ljuba voda je pa tudi tega gospoda ozdravila. V 6 tednih
je bil zopet dober, in še zdaj se veseli trdnega zdravja, ako-
ravno je od tedaj minilo že črez 20 let.

7 *

100

Kako sem gospoda zdravil, tega ne vem več natanko;
zdaj bi tako bolezen zdravil s temi porabami:

1. ) trikrat na teden španski plašč;

2. ) trikrat v tednu polkopel;

3. ) dvakrat poliv na hrbet in dvakrat na stegna. To bi
bilo za več tednov; krepkejši bi postajal ves život, in vtisnjeni
hrbtenični ud bi zrastel vkup kakor zlomljena kost.

Pri vsakem ozdravljanju glej najprej na to, da život pride
k moči; potem bodo zdravi udje podpirali bolne, takorekoč stregli
jim, in bolni bodo prav kmalu okrevali.

Hrbtnega mozga sušica (Ruckenmarkschwindsucht).

Po dveh palicah je prišel k meni še le 32 let star mož.
Štiri leta je bil že bolan; zdravniki so spoznali njegovo bolezen
kot jetiko (sušico) hrbtnega mozga, in da tej bolezni ni pomoči.

Z vodo se je pa ozdravil tako-le:

1. ) Dobil je vsak dan jeden poliv na hrbet in dva poliva
na stegna;

2. ) vsak dan so mu omivali hrbet z vodo in jesihom;
tako se je zdravil 10 dnij. Potem je dobival vsak dan dva po¬
liva na hrbet; enkrat v dnevu je moral hoditi po vodi in en¬
krat si napraviti poliv na stegna; to zopet 10 dnij.

Ko je ta čas minil, rabil je še 10 dnij vsak dan jeden
poliv na hrbet in jedno polkopel za pol minute.

V teh 30 dneh je prišel precej k sebi; mogel je zopet
hoditi, spanje in tek do jedi sta se mu vrnila. Jemal je še za-
naprej jeden dan poliv na hrbet, drugi dan polkopel, a vedno
bolj poredkoma.

V 8 tednih je popolnoma ozdravel.

Hripavost.

Jednajstletna deklica je bila že več mesecev hripava. Y
obraz je bila vsa bleda, v oči črna, na životu prav medla in
slaba. Jed ji ni dišala nobena; le pivo (ol) in vino je še
rada pila.

Ozdravila se je v 2 mesecih s temi-le porabami:

1. ) Hodila je vsak dan prav pogosto po mokri travi;

2. ) vsak teden si je 3- ali 4krat napravila šal;

3. ) vsak teden je vzela 4 sedečne kopeli, in

4. ) kopala se je, ker je bil lep čas, vsak teden 3 krat na
prostem.

Za znotraj je jemala vsak predpoldan vsako uro po jedno
žlico mleka, a nič drugega.

101

Neki duhovnik je bil vsako leto od vinotoka do velikega
travna hripav. Poskušal je vse mogoče, ali bilo je zaman. Šti¬
rinajst let je že imel to bolezen, ko pride slučajno k meni.
Toda mu je hitro pomagala. Moral je vsak dan nekaj časa
hoditi do kolen po vodi in vsako noč se je moral enkrat vsega
omiti z mrzlo vodo. T 12 dneh ni bilo stare bolezni več sledu,
dokaz, kako lahko in hitro se zdravi z vodo.

Hroinost.

Meseca kimovca predlanskim je zbolelo 14 letno dekle za
Škrlatico in davico. Od tistega časa je bilo vedno v postelji, in
lani meseca svečana so mu začele noge mrtveti; prihajale so
vedno tanše in mrzlejše in sčasoma so postale popolnoma
hrome in brez občutka. Zdravniki so razsodili, da ni več po¬
moči. Meseca sušca pride oče iskat k meni pomoči. Jaz sem
naročil, da se mora dekle vsak dan enkrat omiti po vsem
životu, da mora vsak dan vzeti nakladek in podkladek. Piti je
smelo vsako uro žlico vode, jesti pa močnate jedi, a mesa ne.

V 4 tednih je levo nogo že moglo gibati, in desna se
je tudi že malo segrela. Odslej je dobivalo namesto nakladkov
in podkladkov na teden 3 ovsenične ovitke, 3 polive na hrbet
in 3 na stegna. Zopet minejo 4 tedni, in deklica me je že sama
prišla obiskat. V obraz je bila zopet zdrava videti, noge so po¬
stale zopet močne in občutljive, in zdaj vesela opravlja vsa dela.

Hromost pri otrokih.

Nekemu dekletu je leva stran popolnoma ohromela, tako
da ni moglo več hoditi. Ker nobeno zdravilo ni pomagalo, posku¬
sili so z vodo. Dobil je otrok vsak drugi dan polkopel, in skoz
14 dnij se je vsak dan enkrat ves omil. Ko mine 14 dnij, na¬
pravljali so mu zanaprej jeden dan poliv na hrbet in poliv na
stegna, drugi dan polkopel. Ob jednem je dobivalo dekle pri-
prosto, ali prav tečno hrano. V 5 tednih je moglo že zopet
precej dobro hoditi in ohromelo roko kvišku vzdigovati. Na¬
pravljali so mu še nekaj časa 2- ali 3 krat na teden polkopel,
in s tem je postalo popolnoma zdravo in trdno.

Štirileten fantič je imel čisto mehko nogo, bila je brez
vse moči. Tudi druga noga ni bila prav, sicer pa je bilo dete
zdravo videti. Tega otroka sem dal namakati vsak dan do pod-
pazuh v mrzlo vodo, pa ne dalje kakor 6 sekund; nogo so mu
vsak dan še posebej enkrat omili. Jedel je priproste domače
jedi, ali ne pil niti kave, niti vina, niti piva (ola).

102

V 6 tednih je bila boljša noga popolnoma zdrava, slabša
pa je postala že toliko močna in gibčna, da je dete moglo po¬
skušati, kako se hodi.

Hipohondrija (duševna klavernost).

Hipohondri, t. j. bolniki, ki so na duhu in v srcu pobiti,
žalostni, boječi in klaverni, smilijo se mi posebno; ljudje ni¬
majo z njimi sočutja in se jim le smejijo; a to jih dela še
bolj žalostne. Jaz vsakokrat vprašam: Je li bil ta hipohonder
kdaj pameten mož? Je li kdaj pametno mislil in delal? In če
je kdaj bil pameten, tedaj bi bilo neumno misliti, da mu zdaj
ni ničesar, in da on samo za kratek čas muči samega sebe
in druge.

Kdor je postal hipohonder, pri tem se je moralo ali v
telesu ali v duhu nekaj izpremeniti. Priskrbi mu prejšnje
zdravje, in z bolehnostjo vred bo prešla tudi hipohondrija.

Jaz sem prepričan, da ima hipohondrija svoj vzrok ravno
tako v bolnem životu, kakor druge duševne bolezni. Vzbudi
život k novemu življenju, spravi kri v redni tok, in hipohonder
postane zdrav.

Poznal sem moža z odličnimi zmožnostmi. Veliko let je
živel srečen v svojem stanu in vesel je delal za dva druga.

Na enkrat postane hipohonder; odslej ni maral več za
svoja dela; izgubil je vse veselje do življenja.

Bil je na dveh krajih, kjer zdravijo z vodo, toda ni mu
nič pomagalo, ker so bile porabe preostre. Kavno v tem slu¬
čaju sem se prav prepričal, da je voda potem najboljša, če
zdraviš z njo prav rahlo. Da se pa taka bolezen ne da v ne¬
koliko dneh ozdraviti, to je jasno. Zdravi se z omivanjem, pol-
kopelmi, s kratkimi ovitki in nazadnje z mrzlimi kopelmi.

Pri tej priložnosti moram še omeniti, da naš rod preveč
drži na vpijančljive pijače. Kri našega slabega rodu ne more
več prav prenašati teh pijač; zato vas vse opominjam: Bodite
vedno trezni, in marsiktera bolezen, ktere naši pradedje niso po¬
znali, bode tudi vam ostala neznana. Tudi to ni prav, da se hočejo
ljudje samo z mesom živili; mleka in moke pa nič več prav
ne cenijo. Samo meso je le za zverino, ki ima zobe in želodec
za to; za ljudi pa je še drugih jedij tudi treba. Neumneži mi¬
slijo, da se Bog ve kako dobro redijo z mesom, toda s to hrano
se spravljajo v nesrečo.

Igla pogoltnjena.

Anka pride vsa solzna, rekoč: „Iglo sem pogoltnila; vsa
sem v strahu, kaj naj storim ?“ Jej prav veliko črnega kruha, krom-

103

pir in kislo zelje 3- ali 4 krat na dan. Piti pa ne smeš ni¬
česar, tudi vlažnih jedij ne smeš jesti. To sem ji naročil, in
peti dan je šla igla od nje.

Influenca ali hripa.

Po zimi predlanskega in lanskega leta je nastala po vseh
deželah bolezen, kteri so dali ime influenca ali hripa. Veliko
ljudij, posebno starih, je umrlo za njo.

Zlasti pa je to čudno, da veliko ljudij po tej bolezni nima
več pravega zdravja; jednemu je zaostalo na pljučih, drugemu
na jetrih; ti so začeli dobivati tvore, drugi vroče otekline na
posameznih udih.

Bolezen ni nova. Na kmetih je že davno znana, in pri-
prosto ljudstvo se je vedelo zdraviti. Pili so nekoliko čaš vro¬
čega čaja, šli potem hitro v postelj, odeli se dobro in tako so
s potom vred spravljali bolezen iz sebe.

Tudi za to bolezen je voda najboljše zdravilo. Omij bol¬
nika vsako uro po vsem životu z mrzlo vodo. Po tretjem omi-
vanju se bo začel potiti, in zdrav bode. Začni zvečer, in bolnik
bo zjutraj dober. Kot zdravilo za znotraj je pri tej bolezni dober
čaj iz škorece, žajbelja in pelina.

Vnetje bedernih živcev (Ischias ali Hiiftnervenentztindung).

Neki uradnik je trpel v levem stegnu 3 mesece hude bo¬
lečine. Poskušal je vse mogoče zdravnike in vsa mogoča zdra¬
vila. Nazadnje mu ničesar drugega niso vedeli več svetovati,
kakor: Imej nogo vedno na toplem, in ne sili je; morebiti se
sčasoma zboljša sama od sebe.

Bolečina je pa le neprenehoma naraščala, moč pojemala,
spanja revež ni imel nič več, in v prav kratkem je bil mož
pol centa lažji kakor poprej. Vode se je najbolj bal; mislil je
vedno, da si z mrzlo vodo popolnoma skazi nogo. Ko pa nič
drugega ni pomagalo, sklenil je nazadnje, da hoče poskusiti
še z vodo.

Dobival je vsak dan dva poliva na hrbet, vsak drugi dan
polkopel, in bodil je prav pogosto bos po mokrem.

Takoj prvi poliv mu je vrnil spanje, in s spanjem vred
sta se mu vrnila tek do jedi in zdravje. V 6 tednih je bil
popolnoma ozdravljen.

Bolna jetra.

Bolniku je bilo na prsih tako tesno, da je včasi komaj
dihal. Trebuh mu je bil ves napihnjen, obraz čisto rumen.

104

Mini ni imel ne po dne, ne po noči. Zdravniki so mu rekli,
da je na prsih, jetrih in ledvicah bolan. Zaukazovali so mu
različne kopeli, ah vse je bilo zastonj; bolezen se je revežu le
še shujšala po kopelih.

Jaz sem mu naročil, naj jemlje skoz 3 dni vsak dan dva
poliva, jednega na hrbet in jednega na stegna; ko minejo trije
dnevi, dobival je vsak dan poliv na hrbet in polkopel, in sicer
to 8 dnij. Potem je jemal trikrat na dan zaporedoma kratki
ovitek za 1 in pol ure (prt za ovitek je namakal v zeliščno za¬
vrelico), in povrh še vsak dan polkopel in poliv na hrbet. Uspeh
tega ozdravljanja je bil, da je šlo od bolnika nenavadno veliko
vode; z vodo vred je prihajal pesek in prav obilno druge
nesnage.

Za znotraj je pil bolnik vsak dan čaj iz trnovčevega cveta
in rmana (škorece), pozneje čaj iz hvošča, brinovic in trus-
kovca. Ta čaj je spravil iz bolnikovih ledvic pesek, kamen in
drugo gnilobo. Kot tretji čaj je potem pil pokuhano škoreco,
žajbelj in pelin; ta je pomagal želodcu prebavljati in je pri¬
skrbel bolniku nove dobre krvi. V 6 tednih me je mogel bolnik
poln veselja zapustiti; glava mu je bila zdaj lahka, v prsih ni
čutil ničesar več, v trebuhu je bilo vse v redu, in imel je zopet
veselje do jedi in zdravo spanje.

Kamen in pesek.

Neki oče mi pravi, da sina mehur prav hudo boli; zdrav¬
niki so spoznali, da ima fant velik kamen, ki bi se samo z
nevarno operacijo (rezanjem) dal odpraviti. Ozdravil sem ga pa
brez noža in rezanja.

Ukazal sem mu, naj pije vsak dan jedno čašo čaja iz
hvošča in brinovih jagod; potem smo mu nakladali vsak dan
enkrat na boleči kraj v hvoščevo zavrelico namočen prt; mokri
prt se mora z volnato ruto zagrniti; enkrat v dne smo mu de¬
jali na bolni kraj tudi pokuhan hvošč, prav topel. Nakladek
in hvošč smo mu puščali na trebuhu po dve uri. To je fantu
kamen v 14 dneh raztopilo, in hudobnež je šel v majhnih kos¬
cih z vodo iz dečka.

Štiridesetleten mož je že dolgo trpel s kamenom in pes¬
kom ; delati skoro ni mogel ničesar, in kedar je šel na vodo,
trpel je silne bolečine.

Po mojem nasvetu je jemal:

1.) skoz 10 dnij vsak dan toplo ovsenično kopel z 28° E
toplote. V tej kopeli je ostajal pol ure in po kopeli se je vsa¬
kokrat hitro vsega omil z mrzlo vodo.;

105

2. vsak dan je pil tri čaše čaja iz brinovic, šipečjih ja¬
god in hvošča.

Ze drugi dan je prišlo od njega veliko peska, in priha¬
jalo ga je čim dalje več; v 10 dneh ni čutil več nobene bole¬
čine. Jemal je potem še naprej tople ovsenične kopeli z omi-
vanjem navrh in vsak drugi ali tretji dan je pil čašo omenje¬
nega čaja.

Katar ali italiod.

Idi poten na mraz, ali iz mraza v zelo vročo sobo, stoj
nekaj časa v mrzlem prepihu in dobil bodeš nahod. Kdor se
prav skrbno oblači, imel ga bo najprej. Utrjujte se pametno
in prav lahko se bodete tega neprijetnega gosta ubranili.

Kaj naj tedaj storimo, da v prihodnjič ne bodemo več
imeli nahoda? Uro daleč si menda precej hitro hodil. More¬
biti je na prostem kakih 12° K mraza; zdaj hitro stopiš v izbo,
kjer je 14° K toplote. Torej je razlika 26° R; taka prememba
ti mora v grlu hudo dejati. Ti bi bil moral zadnjo četrt ure
pota malo počasneje hoditi; potem bi naj bil ostal za trenutek
v hladni veži in nato še le stopil v izbo; tako bi se zlepa zrav¬
nala toplota in mraz, brez sitnih nasledkov. če si pa že nahod
dobil, če čutiš, da se ti je zamašilo v grlu, idi za pol ure nazaj
na prosto, in nahod bo izginil sam od sebe.

Hripavost ni nič drugega, kakor katar, ki se je razširil
na one kitice v grlu, s kteriroi človek govori. Srebrni zvonček
izgubi svoj glas, če ga obvežeš; najboljše grlo ne more go¬
voriti in peti, če mu otečejo omenjene kitice in mišice (Muskel).
Odstrani nahod z ovitki, in hripavost bode z njim vred prešla.

Omeniti še moram, da marsikdo veliko kašlja; vsaka
mrzla sapica mu hudo dene v grlu, jame ga v sapniku šege-
tati, in kašelj je tu; ljudje kašljajo leta in leta, ne da bi jih kaj
bolelo. Navadno je tak kašelj od starišev podedovan, in tedaj
se da le redkokdaj ozdraviti. Ali to nič ne dene; tak kašelj
nikakor ni nevaren; o njem se pravi: Kdor dolgo kašlja,

dolgo živi.

A ni vsak kašelj tako nedolžen; včasi so otroci od svojih
starišev kaj podedovali, kar nikakor ni tako nenevarno. Ge
imajo na pr. dero ali sušico, tedaj jih je treba takoj od za¬
četka zdraviti z vso mogočo previdnostjo in pazljivostjo, sicer
bo bolnik izgubljen prej ali slej, vselej prezgodaj. Pri takem
človeku se lahko izcimi iz majhnega katara črv, ki ga spravi
v prezgodnji grob. če je pa človek le previden in pameten,
potem bo navzlic podedovani bolezni živel dolgo zdrav.

106

Črevni katar (Darmkatarrh).

Neki gospod, 48 let star, pripovedoval mi je: „Dolgo let
že imam neprenehoma drisko, naj jem, kar hočem. Od zdrav¬
nikov sem imel že veliko zdravil, a vse vkup ni pomagalo nič;
kedar kaj pijem, naj si bo voda, pivo ali vino, vsakokrat je
driska prav posebno huda. Prav suhe jedi mi še neki najbolj
priležejo. Moči nimam nobene, ker mi želodec ničesar ne
prebavi.

Zdravilo za tega bolnika je bilo prvi teden:

1. ) vsak dan dva poliva na hrbet;

2. ) vsak dan je nekaj časa bodil po vodi, in

3. ) vsak dan je dobil jeden poliv na kolena.

Drugi teden je dobil jeden dan poliv na hrbet in bodil
po vodi; drugi dan pa si je dal napraviti polkopel; tako so se
menjale te tri porabe ves teden. Ko teden mine, čutil se je
mož že precej boljšega, vendar se še ni iznebil driske.

Tretji teden so mu:

1. ) 4 krat vsak dan, vsakokrat za dve uri, nalagali na že¬
lodec v krop in jesib namočen prt (mokri prt se zagrne s
suhim) ;

2. ) dajali so mu jeden dan poliv na hrbet in poliv na

stegna, drugi dan pa polkopel in poliv na hrbet. Tretji teden

je že vse drugače hodil k svoji potrebi.

Nadalje je dobival še vsak dan polkopel, vsak drugi dan
moker topel prt na trebuh, in še pozneje vsak teden po dve
polkopeli, in 'na trebuh še jeden ali dva nakladka.

Za znotraj je jemal pelinove kapljice in brinovice.

Porabe naj se jemljejo ravno v tem redu, kakor sem jih
tu naštel. Tako se bo prvi teden ves život krepčal od zunaj,
drugi teden od znotraj, in tretji teden se pride posebno želodcu
in črevom na pomoč. To bo spravilo vsega človeka v red.

Katar t  sapniku.

Neki mož je bil več kot deset let na prsih bolan. Zdrav¬
niki so pravili, da ima bronhijalni katar. Navzlic vsem zdra¬
vilom je prihajala bolezen vedno hujša. Sčasoma je postal že¬
lodec tako slab, da že navadnih jedij ni več prav prebavljal.
Bil je mož vedno ves napihnjen in utrujen, vedno mu je bilo
na prsih sila tesno. Bronbijalnemu kataru se je pridružila na¬
zadnje še srčna bolezen, in kakor so zdravniki spoznali, razši¬
rila so se mu nenavadno jetra. Zdravniki so mu svetovali, naj
lazi prav pridno po gorah, ali bilo je vse zastonj.

107

Toda ga je pa ozdravila v 7 tednih. Dobival je vsak dan
poliv na hrbet in poliv na stegna ali polkopel, jedno predpol-
dnem, drugo popoldne. Od dne do dne mu je bilo boljše; začel
je zopet dobro spati, vrnil se mu je tek do jedi, in postal je
zopet močen, kakor le kdaj poprej.

Želodčni katar.

Štirideset let staro gospo je vedno bolelo na levi strani
pod rebri. Tčasi so bolečine malo ponehale, včasi se zopet
shujšale. Tudi k vodi je hodila prav težko. Sem ter tja ji je
bilo malo boljše, vmes pa je zopet toliko trpela, da si je že
davno želela smrti. Bila je tako napihnjena, da je komaj še
mogla govoriti. Nekterekrati je našla pri zdravnikih za kratko
časa pomoči, ali stara bolezen se ji je vsakokrat prav kmalu
povrnila.

Pri meni se je gospa ozdravila v 4 tednih. Rabila je
sledeče :

1. ) Štirikrat v tednu si je na želodec nakladala pokuhan
seneni drobec, vsakokrat za poldrugo uro;

2. ) trikrat si je v tednu ves život omila z osoljeno vodo, in

3. ) vsak dan je pila čašo čaja iz stolčenih brinovic in
hvošča. Skledico čaja je razdelila na 3 dele in ga tedaj pila
trikrat na dan.

Tako se je ozdravljala dva tedna. Ko je minilo 14 dnij,
rabila je še dalje:

1. ) enkrat v tednu omenjeni nakladek na želodec;

2. ) trikrat v tednu si je omila ves život, in

3. ) dvakrat v tednu si je napravila polkopel za pol mi¬
nute, in pila je zanaprej čaj iz brinovih bobik in hvošča. Po¬
zneje je jemala samo še dve polkopeli na teden.

Kila (Bruch).

Za to boleznijo zdaj toliko ljudij boleha, kakor še nikdar
poprej. Jeden dobi kilo kar po noči, da ne ve kako; drugi
čuti bolečine že dolgo prej. Kdor pa to bolezen enkrat ima,
ni več za vsako delo; vedno se mora bati bolečin, da celo
smrti. Zakaj je neki ta bolezen dandanašnji tako razširjena?
Temu je kriva mehkužnost sedanjega časa. Ko bi se ljudje od
mladosti pametno utrjevali, ko bi uživali priproste tečne jedi,
ne dobil bi nihče drugače kile, kakor če hudo pade, ali če se
prevzdigne, ali če ga kdo sune. Tako je pa dosti ljudij, ki bo¬
lehajo s kilo. In kako hitro se dobi ta bolezen! Ta jo je dobil,

108

ko je šel na stran, drugi, ko je skočil črez majhen jarek, tret¬
jemu se je sapa malo zaprla, in mrena je počila.

Mene vsakokrat žalost obide, kedar čujem: Ta ali oni je
postal v najlepših letih oslabel starec ali invalid, in da ni več
rabljiv za svoj poklic. Kam pridemo, če pojde to tako naprej?
Ce se mali trud, ki ti ga napravlja zdravljenje z vodo, ne
splača z ničim drugim, kakor če se le te bolezni ubraniš, tedaj
ti je že ta trud obilno povrnjen.

Kila ni nikomur prirojena, ona je posledica slabosti. Trdni
človek se je čisto lahko ubrani; zato se utrjuj, in ne bo se ti
je treba bati. Da se obvaruješ te bolezni, svetujem ti, da jemlješ
vsak teden jedno ali dve polkopeli ali sedečni kopeli. To lahko
vsak čas storiš, za to je vsak škaf dober. Slečeš, koplješ in
oblečeš se lahko v 5 minutah; od dela greš v kopel in od
kopeli zopet na delo; če si v najhujšem potu, tedaj je kopel
najboljša.

Vsaka beseda, ki jo tu čitaš, je dobro premišljena in skoz
dolga leta izkušena, predno sem jo semkaj zapisal. Idi do prsij
v vodo, ali sedi v njo, da ti seže do prsij, in si omij z rokami
zgornji život; potem v  se hitro obleci, ne da bi se obrisal, in
idi zopet na delo. če si se enkrat le malo navadil vode, ne
bo te treba več priganjati h kopanju; kopel in omivanje ti bo¬
deta postala potreba, in ti bodeš z veseljem skazoval svojemu
životu to dobroto.

Neki kmet mi je tožil, da ga trebuh na strani prav hudo
boli; zdravnik mu je povedal, da dobi kilo. Nato je prišel k
meni, in jaz sem mu svetoval, naj jemlje prav pridno nakladke
in podkladke. Za temi je bolečina prav hitro izginila; le težkih
del se je moral mož nekaj časa varovati. Kile pa ni dobil,
temveč je ostal zdrav.

Nazadnje moram še odgovoriti na vprašanje, ali se kila
nikakor ne da več ozdraviti. Dokler je bolezen še nova, ozdravi
se. Ozdravil sem jih že več s tem, da sem ukazal boleči kraj
krepko s kafernim oljem mazati in potem nalagati nanj smolni
obliž (flašter). Lisičja mast je že od starih časov znana kot
najboljše zdravilo za to bolezen. Drgaj boleče mesto vsak dan
2- ali 3krat s to mastjo in potem naloži nanje vsakokrat smolni
obliž (smolo namažeš na prt). Nekemu človeku sem ozdravil
s tem že 7 tednov staro kilo.

Pri otrokih nahajaš to bolezen prav pogosto. Matere jim
dajejo preveč jesti, jed jih napihuje, in vsled tega se strga
trebušna mrena. Napravi takemu otroku vsak dan ovsenično
kopel; daj mu vsak dan nakladek in podkladek, in maži mu

109

bolni kraj s kafernim oljem, če nimaš lisičje masti. Ako le
mrena ni še preveč strgana, bo dete kmalu okrevalo; kjer je
pa mrena preveč poškodovana, tam ni več pomoči.

Skrbite, matere, da se pri otrokih ne bo zgodilo kaj ta¬
kega ; saj je od zdravja odvisno srečno ali nesrečno življenje
vaših otrok.

Nekega gospoda je vedno glava bolela, in zmirom se mu
je nekako motilo. Jedel bi bil rad, a ni smel skoro ničesar
zaužiti; vsaka malenkost ga je napihovala. V obraz je bil rudeč,
na životu nenavadno debel, roke in noge pa je imel izvenredno
tanke. Zdravniki so mu rekli, da mu bode trebušna mrena po¬
čila na dveh ali treh krajih, in zaukazali so mu, naj nosi kilni
pas (Bruchband).

Vsa njegova bolezen je prihajala od sesedle sape; spra¬
vili smo sapo z vodo iz njega, in ves život je prišel zopet v
red; v 4 tednih je bil mož popolnoma ozdravljen.

Jemal je:

1. dan predpoldnem poliv na hrbet in poliv na kolena,
popoldne zopet poliv na hrbet, a navrh je hodil namesto poliva
na kolena nekaj časa bos po vodi;

2. dan predpoldnem in popoldne poliv na hrbet, in po
polivu je stal vsakokrat malo časa v mrzli vodi;

3. dan poliv na hrbet, in po polivu je klečal malo v vodi;

4. dan kakor tretji, in 5. dan je dobil poliv na hrbet in
polkopel predpoldnem; popoldne zopet poliv na hrbet in dve
uri pozneje sedečno kopel;

6. dan poliv na hrbet, 2 uri pozneje polkopel in popol¬
dne kopel do podpazuh.

Tako se je zdravil 4 tedne, in ozdravel je.

Oteklo koleno.

Tridesetletna ženska je dobila na nogi od gležnja gor
črez koleno hudo oteklino, ki je bila popolnoma trda in vroča;
trpela je včasi silne bolečine, včasi pa je bilo zopet malo boljše.
Pol leta so jo zdravili brez vsakega uspeha. Ker že ničesar ni
hotelo pomagati, jela si je na bolno nogo nakladati pokuhan
seneni drobec, in bolečine so prešle z oteklino vred. Ko je
bila oteklina že precej prešla, pohvala je nogo vsak drugi dan
z mrzlo vodo. V 8 tednih je mogla zopet hoditi in nekaj časa
pozneje tudi zopet opravljati svoja težka dela.

Neki gospod mi pripelje svojo devetletno hčerko. Pred
2 letoma ji je bilo koleno oteklo; zdravniki so ga potem za¬
rezah prvič na levi in pozneje še na desni strani. Koleno pa

110

je otroka le vedno hujše bolelo, in od kolena navzgor je noga
tako medlela, da je imela komaj še tretji del naravne debe¬
losti; tudi v obraz je bilo dekle vse bolno videti, in teka ni
imelo do ničesar.

Za tega otroka so rabili sledeče:

1. ) vsak dan so omili dekle po vsem životu z vodo in z
jesihom;

2. ) bolno koleno so vsak dan ovijali s pokuhanim senom.
Drobec so nakladali prav topel in pustili na nogi 2 uri; po¬
tem so ga zopet poparili in položili nazaj na bolno nogo, kjer
so ga pustili potem zopet 2 uri; tako je bila noga 4 ure za¬
vita v drobec;

3. ) za znotraj je dobivalo dekle predpoldnem vsako uro
žlico mleka in na dan kakih 6 brinovih jagod.

V 4 tednih je bila noga že skoro dobra; le malo je bilo
bolno koleno še debelejše od zdravega.

Zanaprej so stegno in koleno še vsak dan dvakrat poli¬
vali z mrzlo vodo; koleno so ovili vsak dan enkrat za 2 uri
s pokuhanim drobom in ob noč so ga ovijali s prtom, ki je
bil namočen v pokuhano grško seno. Tudi brinovice je jemala
še dalje. Minili so zopet 3 tedni, in dekle je bilo popolnoma
ozdravljeno.

Tako se zdravijo vse vroče otekline; poparjeno seno, vroče
naloženo, jih raztopi, grško seno potegne iz njih, in mrzli po¬
livi spravijo kri v redni tok; polivati pa je treba ves život, ne
samo bolni ud.

Kolera.

Pred nekoliko leti je razsajala ta strašna bolezen po raz¬
ličnih deželah; umrlo je za njo prav veliko ljudij. In vendar
ta bolezen nikakor ni nevarna, če si ve človek pomagati z vodo.

Pri koleri je treba močnega potu; če se bolnik le začne
prav potiti, tedaj je že rešen. K temu potrebnemu potu ti pa
voda najprej pripomaga.

Ob jednajstih po noči so me enkrat poklicali k dekli, ki
je zbolela za kolero; brez mere ji je šlo vse črez in skoz,
zdravnik pa je stanoval 2 uri daleč. Poklicali so me, da jo
pripravim za smrt. Eoke in noge je imela mrzle kakor led,
obraz bled, lica vpadla — vse je kazalo, da se hoče tukaj duša
kmalu ločiti od trupla, če bi jo le mogel spraviti v pot, mi¬
slim si, tedaj bo še rešena. Dam prinesti prtičev; namočim
jednega v vrel krop in napravim dekli prav topel nakladek na
želodec in prsi; pod ta nakladek pa smo dejali na goli život

111

v vrel jesih namočeno ruto; potem smo jo prav skrbno
še odeli.

Vročina je jela bolnico razgrevati, in v 20 minutah se je
začela tako potiti, da je kar curkoma teklo od nje; zdaj so ji
topli nakladek na trebuh ponovili.

Za znotraj je dobila čašo mleka, v kterem se je huhalo

malo zmletega sladkega janeža (fenhela); mleko je pila tako

vroče, kakor ga je le mogla spraviti v se. To je pomagalo;
bolečine so jenjale hitro, in bolnica je bila rešena.

Da se popolnoma ozdravi, dobivala je še dalje vsak dan

nakladek za 1 uro in tudi podkladek za 1 uro; to je rabila

12 dnij, in bila je popolnoma zdrava.

Predno pa je bolnik popolnoma ozdravljen, ne sme jesti
količkaj težko prebavnih jedij ; kot pijača je zanj mlačno mleko
najboljše. Oe ta bolezen kdaj pride v vaš kraj, ne obupaj, ljubi
čitatelj! Omivaj si vsak dan, zjutraj in zvečer, ves život z
mrzlo vodo in jej vsak dan kakih 12 brinovih jagod, ali pa
kakih 5 bobik popra, in potem se ti ni treba bati, da bi se
nalezel bolezni.

Kdlika, trod.

Kolika ali trod vsakokrat prav nenadno pride; na enkrat
gre vse skoz in črez, in človek ne ve, kdaj se je spačil. Ta¬
kega bolnika spravi prav hitro v postelj, naloži nanj toplo odejo
in zagrni ga prav skrbno, da mu nobena mrzla sapa ne more
do života. Za znotraj mu daj čašo mleka, v kterem se je ku¬
halo ali malo sladkega janeža ali malo kumine.

Je naj bolnik samo prav lahke jedi, in pije naj mleko in
vodo, ali pa malo vina z vodo.

Krč.

Mlada zakonska žena je trepetala po vsem životu; metal
je siroto krč po postelji, tako da že govoriti ni mogla več;
zdravilo pa ji ni pomagalo nobeno.

Tej bolnici sem svetoval, naj moči vsak dan nekaj časa
noge do kolen v mrzli vodi, in naj si ob jednem omije stegna
s cunjo ali z gobo. Hitro nato naj vtakne roke do ram v
vodo; potem naj gre v postelj in se skrbno odene. Za znotraj
je dobro, če vzame vsak dan 12 kamiličnih kapljic v 8 žlicah
tople vode; je naj po večkrat na dan nekoliko žlic mleka ali
pa sladne (malčne) kave.

V 12 dneh je prišla bolnica že precej k sebi; bolečin ni
čutila več niti na prsih, niti v želodcu; bolezen v glavi je prešla,

112

roke in noge so postale zopet lepo tople. Rabila je še naprej dva¬
krat na teden za noge toplo kopel, v ktero je devala pest soli
in dve pesti pepela; enkrat v tednu se je omila po noči po
vsem životu, vstavši iz tople postelje, in namesto kamiličnih
je jemala zdaj pelinove in žajbeljeve kapljice, vsakokrat kakih
10 v kupici tople vode. K popolnemu zdravju so ji potem pri¬
pomogle polkopeli in omivanje vsega života.

A krč ni pri vsakem čioveku tako hud, kakor je bil pri tej
ženski, če ima kdo krč v prsih, namoči čveterno vkup zlo¬
žen prt v vodo in jesih ter mu ga naloži na trebuh. Y jedni
uri moraš nakladek znova namočiti, če pa bolnika že prej zebe,
namakaj prt v krop; v dveh urah bode morebiti jenjal krč,
sicer mu pa napravljaj nakladke še dalje. Ko preide krč, mora
se človek vsak dan dva- ali trikrat omiti po vsem životu z vodo
in jesihom. To bo dajalo životu potrebne toplote in spravilo
kri v redni tok; tega je pa pri vsaki bolezni najprej treba. Za
znotraj je v mleku skuhana kr^na trava prav dobra.

Želodčni krč.

Neki gospod se je večkrat prehladil; vsled tega je začel
s trebuhom bolehati. Prihajalo mu je slabo, in pogostoma je
moral vse izbruhati, kar je zaužil. Nato mu je bilo vselej lažje,
in imel je zopet tek. Ta bolezen mu je vedno naraščala, in
sčasoma mu je bilo po vsaki jedi tako hudo, da je kar glasno
vpil. Noge in roke in sploh ves život je bil mrzel.

Kje neki tiči tu bolezen? Je li želodec za nič? človek
bi to mislil. Ali želodec je skoro v vseh slučajih, kjer se v  go¬
vori o želodčnem krču, nedolžen kakor novorojeno dete. Želo¬
dec ni bolen, samo sapa se je zaprla človeku, in zavoljo tega
gre vse nazaj iz njega.

Spravite proč sapo, skrbite, da bo prišla kri v redni tok,
in želodec bo zopet dober.

Bolnik se je prvi dan trikrat omil po vsem životu s toplo
vodo, v ktero je vlil malo jesiha; nato je šel v postelj, ne da
bi se bil obrisal. Drugi dan se je omil dvakrat, pozneje vsak
dan enkrat, in to omivanje ga je ozdravilo. Kdorkoli trpi s
slično boleznijo, naj se omiva; pomagalo mu bo.

Kri in važnost njenega rednega toka.

Srečen oni, pri kterem kri ne najde nobenega zadržka v
žilah, nesrečen pa, komur začne kri zastajati. S krvjo se živi
ves život in vsak posamezni ud. Ona greje život, in kjer ni

113

dosti krvi, tam postaja truplo mrzlo. Toplota nam pravi, kje
je kri, in koliko krvi je v tem ali onem udu.

če kdaj srečaš človeka s prav slabimi nogami, le vprašaj
ga, ali ga zebe v noge ali ne; in vsak ti bode odgovoril, da
ima vedno mrzle noge; noge gladujejo, zato so mrzle in vsled
tega tako slabe.

Kdaj pa noče več kri v roko ali nogo? če se kaka žila
zamaši. Kjer se pa preveč krvi nabere, tam postane toplo in
vroče; naredi se oteklina ali vnetje, ki se mora potem razto¬
piti s potom, ali pa se gnoji kot tvor.

Stoječa kri postaja vedno slabša. Voda je tudi tam naj¬
boljša, kjer hitro teče, po lužah pa ni za rabo. Res se na¬
sledki ne prikažejo vselej kar na enkrat; včasi še ostane človek
prav dolgo zdrav, akoravno mu je kje zastala kri. Ali navadno
ni treba dolgo čakati na žalostne posledice. Mrtvoud je na pr.
nasledek zastale krvi. če ti je tedaj, dragi čitatelj, na zdravju
kaj ležeče, če želiš dolgo živeti, skrbi, da se ti bo kri redno
pretakala po žilah. Potem bo kri ostala zdrava; zdrava kri bo
pa život pošteno redila, in v zdravem životu bode tudi duh
ostal zdrav in vesel. Voda pa je tisto zdravilo, s kterim naj¬
lažje obdržiš kri v rednem toku; voda je najboljša bramba
proti mrtvoudu in proti drugim boleznim, ki izvirajo iz za¬
stale krvi.

Izguba krvi.

Nekomu je padel na noge velik nož in ga prav hudo
ranil zraven gležnja. Izteklo je toliko krvi, da je moral bolnik
ostati več tednov v postelji. Vstal je sicer zopet, a od tega
časa mu je vedno bolj slabela desna noga in vsa desna stran.
Desna polovica vedno vroče glave ga je brez prenehanja bo¬
lela; tudi v hrbtu je čutil bolečine; nekdaj ranjena noga pa
se ni hotela več prav segreti.

Kako je prišlo vse to? Izgubil je mož na enkrat preveč
krvi; žile so se vsled tega stisnile, in tako ni več v desno
polovico života prihajalo dovolj krvi. Tukaj je bilo treba bolniku
priskrbeti zadosti zdrave krvi in tej krvi pomagati v žile. To se
je doseglo s sledečimi porabami:

1. ) Vsak dan je dobil dva poliva na hrbet in dva na ko¬
lena, nekaj časa pozneje;

2. ) jeden dan poliv na hrbet in drugi dan polkopel, in ob
jednem je bolnik prav pogosto hodil bos po rosni travi. Za
znotraj je dobival vsak dan čašo čaja iz pelina in brinovih bobik.

Domači Zdravnik. 8

114

V jednem tednu je bilo že precej boljše, in v 14 dneh je okre¬
val skoro popolnoma.

Neko žensko je v prsih hudo bolelo; kri ji je silila vsa
v glavo in ji delala neprenehoma glavobol; v noge in spodnji
život jo je pa vedno zeblo. Izgubila je bila pred leti veliko
krvi in od tistega časa ni bila več prav zdrava.

Tej ženski je manjkalo krvi v spodnjem životu, in temu
se je tako-le opomoglo :

1. ) Napravila si je vsak drugi dan na trebuh topel na-
kladek; čveterno vkup zložen prt je namakala v krop, v kterem
je bila 1 / ?  jesiha. Ta nakladek je grel spodnji život; a kjer je'
toplota, tja hiti kri.

2. ) Dobivala je jeden dan polkopel, drugi dan poliv na
hrbet in poliv na kolena.

3. ) Pila je vsak dan čašo čaja iz škorece (rmana), žaj-
belja in pelina; ta čaj dela zdravo kri in dober tek.

Razpadla kri (Blutzersetzung).

Mimogrede sem enkrat obiskal duhovnika; ljudje so mi
pravili, da se mož že pripravlja na smrt; zato sem šel k njemu
gledat. Revež je imel po životu 25 ran; kakor gobe so mu
rastli iz kože majhni tvori, iz kterih je tekla neka ostra rujava
vlaga. S tem je trpel že dolgo; pomoči ni upal več nobene.
Vendar me je prosil, ali bi mu jaz ne vedel še kaj svetovati.
Bil sem prepričan, da temu bolniku ni več pomoči, a vendar
sem mu svetoval, naj pije vsako drugo uro 6 žlic čaja iz pe¬
lina in žajbelja; s tem čajem sem mu hotel spraviti iz ust
gnusni okus, s kterim je revež bolj trpel, kakor z bolečinami
na životu.

V 5 dneh mi pride nekdo pravit, da gospod ni umrl,
temveč da mu je zdaj veliko boljši, in da mu že jed diši. Ker
mu je prvo zdravilo dejalo tako dobro, vprašal me je bolnik,
kaj še naj stori zanaprej. Jaz sem mu dal naročiti, naj se skoz
14 dnij vsak dan po vsem životu omiva z mrzlo vodo. Ko ta
čas mine, prišlo je poročilo, da je bolniku že veliko boljše.
Zdaj sem zaukazal jeden dan španski plašč, drugi dan omivanje
vsega života; to je rabil duhovnik 14 dnij in mogel je zopet
k oltarju.

Jemal je še dalje tople zeliščne kopeli, mrzle polkopeli
in si omival pogostoma ves život. S tem je popolnoma ozdra¬
vel in živel potem še 24 let.

Kmetski človek mi je pripovedoval: „Pred 2 letoma so

mi otekle noge; nastalo je gor do kolen vse polno plavih lis,

115

in nazadnje mi je na več krajih začelo teči iz obeh nog. Noge
sem kmalu ozdravil; a komaj so bile noge zdrave, začela mi
je otekati desna roka, in kmalu je začelo tudi teči iz nje.
Ozdravil sem tudi roko, a dobil sem potem oteklino na hrbtu;
bolelo me je prav hudo, da, včasi tako, da sem prišel ob zavest. “

Temu sem ukazal: Skuhaj si ovsenice ; v ovsenično za¬

vrelico namoči vrečo (Žakelj), izžmi jo rahlo in zlezi v njo do
podpazuh. Kar je mokrega, zagrni skrbno s toplo odejo (kočo)
in ostani v tem ovitku d Ve uri. Drugi dan namoči v ovse¬
nično zavrelico namesto vreče srajco iz prav debelega prta;
obleci jo in se ogrni s kočo. Tretji dan si napravi kratki ovi¬
tek z ravno tisto zavrelico, in tako delaj 14 duij. Ko 14 dnij
mine, otekline ni bilo več sledu, in rane so bile skoro za vsem
zaceljene. Odslej je jemal še vsak tretji dan jedno omenjenih
porab in v 3 tednih je bil ozdravljen.

Žaga tj ena kri (Btutstauung).

Dvainpetdeset let stara gospa je prihajala nenavadno de¬
bela, in kri ji je tako silila v glavo, da je bila včasi vsa omo-
čena. Od navalov krvi ji je postajala glava vsakokrat tako vroča,
da ji je pot kar curkoma lil raz čelo. Drugokrat ji je vsa kri
šla v noge, tako da ni mogla nič več delati.

Ta gospa se je ozdravljala s sledečimi porabami:

1. ) Vsak teden je vzela dvakrat spodnji ovitek (od pod¬
pazuh do pete), namočen v vročo seneno zavrelico;

2. ) vsak teden dvakrat kratki ovitek; tudi tega je nama¬
kala v seneno zavrelico;

3. ) vsak teden si je trikrat omila ves život z vodo in z
jesihom;

4. ) pila je vsak dan na tri dele razdeljeno čašo čaja iz
hvošča in brinovih bobik.

Kaj je neki bilo gospej ? Kri se ni pretakala redno v njej;
odtod je prihajal glavobol in bolečine v spodnjem životu. Ovitki
so raztopili zastalo kri in jo spravili v redni tok; omivanje je
krepčalo ves život, in čaj je čistil želodec in ledvice. Da vse
ostane v redu, bilo je treba, da je bolnica jemala še nekoliko
tednov polkopeli in polive na hrbet; treba je bilo, da si je še
nekterekrati na teden skuhala čaja iz hvošča in brinovic.

Krvni zagatek se pa tudi ozdravi s samimi mrzlimi po¬
rabami, in temu je priča sledeči vzgled.

Osemintridesetletni ženski je postala jedna noga včasi vsa
mrtva in ob jednem je začela vsakokrat otekati nad kolenom.
Tudi v vratu ni bila popolnoma zdrava; zbiralo in teklo ji je

8 *


116

večkrat. Tudi iz nosa ji je pogostoma jela teči kri brez vsa-
kterega vzroka. Život je bil debel, sapa težka, moči pa ni bilo
nobene. Ta ženska je dobivala:

1. ) vsak dan poliv na hrbet in poliv na stegna;

2. ) vsak drugi dan kratki ovitek; to 12 dnij.

Potem vsak teden 3 polkopeli in 2 poliva na hrbet. S
tem se je ženska v 4 tednih ozdravila. Tudi tej se je zagatila
kri. Ovitki so raztopili, kar je bilo zastalega, polivi pa so spra¬
vili kri v redni tok in okrepčali ves život.

Krvotok.

Prišel mi je neki mož pravit: »Dolgo časa mi žena že

boleha s krvotokom; zdaj bo menda konec; ko pridem domu,
bržkone je ne bo več pri življenju. Zdravniki ne dado več ni¬
česar; ali res ni za njo nobenega zdravila?"

Jaz sem mu svetoval, naj daje ženi iz začetka vsako četrt
ure 2 žlici hvoščevega čaja, pozneje pa le še dve žlici na dan.
Na spodnji život ji naj naklada v vodo in jesih namočen
prt; nakladek naj pusti na životu 2 uri. Krvavenje je kmalu
jenjalo, in ženski je bilo le še nekolikokrat treba omenjenega
nakladka.

Pila je prav pridno mleko, vsako uro 2 žlici, in jedla
tečne domače jedi; to ji je dalo novo, zdravo kri. V 4 tednih
je mogla zopet iti za svojimi opravki. Opazil bi pa, da je to,
kar tu svetujem, le za silo; kjer je mogoče, pa je boljše, da
pokličete zdravnika.

Zastrupljena kri (Blutvergiftung).

Gospa si je prav neznatno poškodovala prst. Po noči se
vzbudi, slabo ji prihaja, in v ranjenem prstu čuti strašne bo¬
lečine; bolni prst je na levi roki, in vendar jo boli že desna

noga. Boka oteče do lakta, prihaja rudeča kakor ogenj, žile

postajajo do lakta temnoplave — nevarnost je velika.

Napravili so ji to-le: Z vrelim kropom so poparili malo
sena in s poparjenim senom so prav vroče ovili roko. V jedni
ali dveh urah bi bila ženska umrla, a poparjeno zelenje jo je
pa rešilo.

Veliko, veliko ljudij je že zavoljo take malenkosti umrlo,
bodisi da se je vrezal kdo v prst na roki ali na nogi, zlasti

na nogah je to nevarno, ali pa da si je izrezal kurje oko, in kri

se je vnela. Meni se zdi, da včasi kaj takega ni bilo slišati,
o čemur dandanes tako pogostoma čujemo. Jaz mislim, da je
temu kriva neumna obleka današnjega časa in potem malo-

117

vredne jedi, ob kterih se živi toliko ljudij. Zdrava obleka in
tečna jed sta najboljša obramba zoper take krvne bolezni.

Devetnajstletni deklici se je napravil tvor na roki; ni mislila,
da bi moglo biti kaj hudega. Ali ne da bi zorel, postajal je
tvor temnomoder. Začela jo je boleti vsa roka, in ne samo
roka, temveč ves život. Poklicali so zdravnika; ta je spoznal,
da je vsa kri vneta, in da bo tu težko pomagati.

Pomagalo se je, a tako-le: Roka se je prav vroče povila
s poparjenim senom; 8 ur je ostala zavita, ali vsako drugo uro
so ji ponavljali seneni obkladek. V 2 urah so bolečine že pre¬
cej ponehale, in v 6 urah je vsa nevarnost minila.

Da se popolnoma ozdravi, oblačila je še dva dni po dva¬
krat v vroč slan krop namočeno srajco. (Mokro srajco moreš
le v postelji nositi, in treba je, da se mokrina skrbno zagrne
s kočo.)

Tako se da ta bolezen prav hitro in lahko ozdraviti; naj
bo vnetje, kjer hoče, ovijaj ves bolni ud z vročim poparjenim
senom, in hitro bo vse dobro.

Bolne ledvice.

Sicer močen in debel kmet ni mogel več delati; bil je
ves napihnjen, in na prsih mu je bilo tako tesno, da je komaj
dihal. Pogledam njegovo vodo: bila je gosta in s krvjo me¬
šana. Vprašam ga, ali ga v mehurju žge, in on mi je pritrdil.
Iskal je pomoči pri različnih zdravnikih; jeden je rekel, da so
jetra bolna, drugi, da se mu nekaj zbira v ledvicah, tretji zopet,
da je želodec za nič.

Jaz sem ukazal, naj si napravi:

1. ) na teden dve topli ovsenični kopeli s trikratno me¬
njavo (to je: 10 minut v toplo in 1 minuto v mrzlo vodo, za
10 minut nazaj v toplo in 1 v mrzlo, in še enkrat za 10 minut
v toplo in 1 v mrzlo);

2. ) na teden 2 kratka ovitka iz ovsenične zavrelice;

3. ) vsak dan 2 čaši čaja iz hvošča in brinovih bobik.

V 6 tednih je bil mož popolnoma ozdravljen.

Drugemu človeku je pogostoma z vodo vred prihajala kri.

K vodi je prav težko hodil, in v ledvicah ga je vedno bolelo.
Temu so bile ledvice zasližene (verschleimt), in majhni tvori
so se napravljali v njih. Tudi ta se je prav hitro ozdravil s
tem, da je jemal:

1. ) na teden 3 kratke ovitke iz senene zavrelice;

2. ) na teden 2 topli sedečni kopeli za četrt ure in navrh
mrzlo sedečno kopel za 1 minuto;

118

3.) vsak dan si je enkrat omil ves život; ob jednem je
pil čaj iz škorece (rmana) in hvošča.

V 14 dneh je bil že precej zdrav. Zanaprej je jemal še
po 2 polkopeli na teden.

Hudi lišaj (Flechten).

Ta bolezen je včasi podedovana od starišev, včasi izvira
iz slabe hrane in pijače, in včasi je tudi posledica nerednega
življenja. Hudi lišaj ozdravljati z ostrimi zdravili, na pr. z ze¬
lenim milom (žajfo), je prav nevarno. Ne tajim, da se včasi
lišaj ozdravi s takimi zdravili, a navadno so potem nasledki ve¬
liko žalostnejši, kakor je bila bolezen.

Na lišaj ne sme ničesar priti razun mlačne vode; s to
si omivaj nesnago raz bolni ud; vse drugo škoduje.

Petdesetletna kmetica je imela že nekaj let na nogi hudi
lišaj. Zdravila se je z domačimi rečmi, potem je šla v bolniš¬
nico ; noga ji je tam sicer ozdravela, ali bolezen se je vrnila.
Y kraj pride mlad zdravnik, kmetica gre k njemu, in on ji da
zdravila; ali po prvih zdravilih ni več mogla peš v cerkev.
Zato gre še enkrat k zdravniku, in ženska obleži popolnoma.
Nekdo ji je dal moje bukvice, in lišaj je bil v 14 dneh ozdravljen.

Tak bolnik ne sme nič kislega ali slanega jesti, in va¬
rovati se mora vsake vpijančljive pijače. Z vodo pa se zdravi
tako-le :

1. dan dobi bolnik sopar za glavo in španski plašč;

2. dan sopar na noge in spodnji ovitek;

3. dan predpoldnem španski plašč, popoldne kratki ovitek;

4. dan naj počiva, in

5. dan moia ostati v postelji, v in tu si naj vsako drugo
uro ves život omije z mrzlo vodo. Ce že kdo nikakor ne more
ostati v postelji, naj se vsaj trikrat v dnevu vsega omije. Ko
se lišaj začne sušiti, jemljejo se tudi naštete porabe bolj po¬
redkoma. Ali je hudi lišaj potem suh ali moker, to je vse
jedno; oba se ozdravljata jednako. Kdor hudi lišaj ozdravi dru¬
gače, ne bo se izognil hudih nasledkov; on bode ali umrl, ali
pa zblaznel. Za znotraj je pri tej bolezni dober čaj iz žajbelja,
pelina in mete.

Namesto soparov velja tudi topla kopel; to nam priča
sledeče:

Štiridesetleten gospod je imel hudi lišaj na rokah, nogah,
stegnih, hrbtu in na prsih. Tega so ozdravile te-le porabe:

1.) vsako noč se je vsega mrzlo omil;

119

2. ) vsak teden se je dvakrat kopal v ovsenični zavrelici
z 28 0  E toplote. Ostajal je v kopeli po pol ure; ko je bil že
četrt ure v toplem, omil se je hitro z mrzlo vodo in potem se
vlegel zopet v toplo; ko je zopet četrt ure minilo, omil se
je na novo z mrzlo vodo in oblekel.

3. ) napravil si je vsak dan poliv na hrbet in poliv na
kolena. Za znotraj je jemal vsak dan 2 noževi končini (špici)
belega koščenega prahu.

V 4 tednih je bil ozdravljen, a da se bolezen ne vrne,
bo treba, da se bolnik vsaj dvakrat na teden vsega omije, in
da si napravi najmanj enkrat v mesecu še tako toplo kopel,
kakor sem jo omenil zgoraj.

Hudi lišaj na glavi (Kopfflechten).

Kmetskemu dekletu se je že več let izpuščalo na glavi
in v obrazu; napravljali so se majhni tvori, in iz njih je tekla
neka ostra vlaga. Po vsem životu jo je vedno žgalo, in znotraj
ji je bilo neprenehoma vroče. Zdravil je zaužila že prav veliko,
a to ni pomagalo ničesar. Z vodo se je pa ozdravila v 6 tednih.
Jemala je:

1. ) vsak teden dvakrat v slano vodo namočeno srajco;

2. ) 3krat v tednu se je vso omila z mrzlo vodo;

3. ) napravila si je vsak teden jeden sopar za glavo, in
vsak dan je pila po dvakrat 20 šentjanževih kapljic v kupici
vode (Ginster-Extract).

Hudi lišaj na nogah.

Neki delavec je imel od gležnja do kolena vso luskinasto
nogo; ob jednem je bila noga zelo rudeča in po robih rane
prav plava. Ubogi mož je pri delu silno veliko trpel, in navrh
še po noči spati ni mogel, ker ga je tako žgalo in ščipalo v
nogi, da si jo je vso odrgal. Že 5 let je trpel s tem lišajem;
ves zaslužek je zmetal za zdravila, pomagalo pa le ni nič.

Pri tem človeku je bila kri popolnoma za nič; treba je
dobre krvi, in lišaj bo prešel sam od sebe.

Zaukazal sem bolniku vsak dan jeden poliv na hrbet; ta
mu je krepčal zgornji život in trebil iz njega ničvredno vlago.
Dvakrat na dan je dobival poliv na stegna; ti polivi so sprav¬
ljali iz nog vročino, trebili iz njih gnile tekočine in jim dajali
novo moč. Zraven teh polivov je jemal vsak drugi dan pol-
kopel in za znotraj vsak dan noževo končino belega košče¬
nega prahu.

V 3 tednih je zopet mogel na delo.

120

Ko je začel s temi porabami, postal je lišaj hujši, ker je
narava (natura) začela odločno trebiti iz sebe slabo vlago; ali
že v nekoliko dneh je jenjalo ščipanje v nogi, 4. in 5. dan pa
se je izgubila modra barva na rani.

Marsikdo se čudi, da se da taka bolezen ozdraviti z vodo,
ker zdravniki ravno pri lišaju svarijo pred vodo. Ali jaz vam
dam svojo besedo, da bolnik ni mogel vode prehvaliti: tako
dobro mu je dejala.

Lupu s.

Nekdo je dobil že pred 15 leti na desnem licu majhen
tvor; a ni ga bolel, in zato se ni brigal zanj. Zaceliti pa le
ni hotel; napravljala se je krasta, in potem je zopet teklo.
Sčasoma se je začela gniloba širiti po vsem licu, poskušali so
domača zdravila in popraševali zdravnike, a nikdo ni vedel po¬
magati.

Nato je prišel revež v Wb risbo fen iskat pomoči. Zdravili
smo mu tu ves život, in z životom vred je ozdravelo tudi
gnilo lice.

Vsak teden je dobival dvakrat za 1 in pol ure mokro
srajco, ki so jo namakali v slano vodo; vsak dan jeden poliv
na hrbet in jednega na kolena. Na rano so nakladali s sirotko
umešeno skuto in vsak dan izpirali rano z arniko.

Kavno tisto bolezen smo ozdravili pri neki deklici še
bolj priprosto. Vsak dan se je enkrat vso omila; vsak drugi
dan je dobila za nekoliko trenutkov polkopel, in na rano smo
ji navezovali z vodo in jesihom umešeno ilovico. V 5 ali 6
dneh sta ilovica in jesih spravila iz rane vso gnilobo, in v 4
tednih je bilo dekle zopet zdravo.

Bolni mehur.

Nekdo je hodil že 15 let silno težko na vodo, da, včasi
je moral kako noč 15- do 20 krat iz postelje. V vodi je bilo
veliko soli in pozneje tudi žleze (Schleim). Tudi na stran je
prav težko hodil, in po noči mu je pogostoma začel ves život,
posebno pa trebuh trepetati; teka ni imel do nobene jedi in
spati tudi ni mogel nič.

Ta bolnik si je vsak dan enkrat omil ves život; jeden
dan si je napravil kratki ovitek, drugi dan je oblekel v slan
krop namočeno srajco, in vsak dan je pil čašo čaja iz hvošča
in brinovih jagod.

Tako se je ozdravljal 3 tedne; od dne do dne mu je bilo
boljše, le noge so ga še bolele in bile prav slabe. Temu se

121

je opomoglo s tem, da si je napravljal nekaj časa zjutraj poliv
na hrbet, popoldne poliv na kolena in včasi kako polkopel.

Mchurni kat/ir.

Pri tej bolezni ne trpi bolnik o poletju tako hudo, a po
zimi mu prihajajo take bolečine, da včasi omedli; trebuh je
takemu človeku navadno mrzel, naj se obleče, kakor hoče.

Ozdravil sem nekoga od te bolezni v 4 tednih. Zdravnik,
ki je posebno zdravil mehurne bolezni, gledal mi je pri tem
na roke, in ta se ni mogel dosti načuditi uspehu. Napravilo se
je bolniku nekoliko hvoščevih soparov na spodnji život; dobival
je skoz 3 tedne vsak dan predpoldnem in popoldne poliv na
hrbet, in vsakokrat je po polivu hodil nekaj časa po mrzli vodi.
Pozneje je dobival vsak dan jeden poliv na hrbet in jedno
sedečno kopel. Pil je ob jednem čaj iz hvošča in brinovic.

Bolni možgani.

Komaj 33 let star mož je trpel že 11 let s svojo glavo.
Vsako leto je moral biti najmanj 8 mesecev v postelji in še
drugi čas je bil ves omočen. Prihajalo mu je pogostoma temno
pred očmi, in ker ni mogel potem več stati, moral je v postelj.
Ob zavest pa ni prišel pri tem nikoli. Štirinajst zdravnikov ga
je ozdravljalo; jedni so pravili, da ima mož počeno črepinjo,
in da mu koščica tišči v možgane — padlo je bilo namreč
možu nekaj na glavo — drugi so sodili drugače; le v tem so
bili vsi jedini, da niso vedeli zanj pomoči.

Jaz sem mislil, da vse vkup ni nič drugega, kakor hud
naval krvi v glavo; zato sem ukazal, naj bolnika prav pogo¬
stoma polivajo na hrbet, na stegna in kolena; napravljajo mu
naj sopare na noge in dajejo španski plašč, in prav pogostoma naj
hodi po mrzli vodi in rosni travi. Takoj peti dan mu je prešel
glavobol, tiščanje v glavi je jenjalo, in v 4 tednih je bil kakor
novorojen. Mož je ves srečen; on še zdaj rabi doma vsak dan
jednega naštetih pomočkov.

Ta bolnik svoje pameti ni izgubil; veliko jih je pa, ki
so ravno vsled te bolezni prišli ob um. Groza pretrese človeka,
prišedšega v norišnico. Glej tu človeka, ki je nekdaj toliko
držal nase, kakšen je pa zdaj? Da, nehote se ti izvije iz srca
vzdihljej: Bog nas ne kaznuj s tako kaznijo! Veliko jih je po
norišnicah, ki še niso popolnoma izgubili pameti; koliko neki
ti trpijo, zlasti ker ni upanja, da bi kdaj zopet ozdraveli! Ve¬
liko takih je že iskalo pri meni pomoči, in jaz sem te bolnike
vsegdar sprejemal s posebno ljubeznijo in si prav posebno pri-

122

zadeval jim pomagati. Ta bolezen je ali od starišev podedo¬
vana, ali posledica hude bolezni, ali pa nasledek nerednega
življenja.

Pri teh bolnikih je treba izvenredne skrbnosti; ugovarjati
mu ne smeš nobene besede, da ne izgubiš njegovega zaupanja.
Kakor hitro ti pa on popolnoma zaupa, tedaj je že dobro, ker
se potem ne brani več različnih porab, ki ga naj ozdravijo.
Pravi vzrok ie bolezni je vselej v nerednem pretakanju krvi;
to je potem vse jedno, ali je bolezen podedovana ali ne; zato
je namen ozdravljanja, da se spravi kri v redni tok.

Najprej je tem bolni k om treba, da hodijo prav pogostoma
po vodi ali po rosni travi; potem jim je treba polkopelij z
omivanjem zgornjega života. Kdor je precej slab, ta si naj na¬
pravi mlačne polkopeli; le nato ne smeš nikdar pozabiti, da
mora za toplo kopeljo vsakokrat priti ali mrzla kopel, ali mrzlo
omivanje, ali mrzel poliv. Ob jednem se naj takim bolnikom
vsak dan enkrat krepko omije ves život z vodo in jesihom.

Te porabe so za vse, brez ozira na to. odkod imajo svojo
bolezen; sledeče porabe se pa delijo. Ni jednako, ali ima kdo
bolno kri, ali da se mu ne pretaka redno. Kdor boleha s slabo
krvjo, za tega sta španski plašč in spodnji ovitek dobra; to po¬
tegne iz njega bolne šoke. Komur je pa le zastala kri, temu
je treba polivov na hrbet in na stegna. Porabe se morajo tako
razdeliti, da prideta na vsak dan dve, jedna predpoldnem, druga
popoldne, in od teh dveh mora jedna biti za zgornji, druga za
spodnji život.

Po teh porabah se bolnik kmalu čuti boljšega, in ko telo
ozdravi, zdrav je tudi duh.

Vneti možgani.

Kjerkoli se kaj vname, tja hiti vsa kri, in udje, ki so
od vnetega mesta oddaljeni, izpraznijo se. Ce se možgani vna¬
mejo, skrbi, da spraviš kri v spodnji život, in ob jednem to¬
laži kolikor mogoče bolni del života. Zavijaj noge do kolen s
prtom, ki si ga v vodoinjesih namočil; če so noge v začetku
mrzle, namoči prt prvikrat v krop. V jedni ali poldrugi uri se
bo ovitek na nogah silno segrel; potem ga je treba zopet na¬
močiti v mrzlo vodo. Kakor noge naj se ovijajo tudi roke
vsaj do laktov. Nato napravi bolniku moker nakladek, ki ga
moraš tudi ponavljati, kolikorkrat postane vroč. Ob jednem
nakladaj bolniku na trebuh v vodo in jesih namočen prt. To
mu bo prav dobro in uspešno vleklo vročino iz glave. Na glavo
mu ne devajte ničesar, a vrat mu ovijajte z mrzlimi ovitki, ki

123

jih vsako tretjo četrt ure ponovite. Te porabe hladijo vnetje in
zabranijo, da se preveč ne razširi bolezen. Za znotraj ni ničesar
treba kakor mrzle vode, jedno ali dve žlici na enkrat, večne;
namesto vode bi tudi mrzel čaj iz grškega sena ne bil napačen.

Mrtvoud.

Nekega gospoda je zadel mrtvoud; desna stran je bila
vsa za nič, in revež je le prav težko mogel še govoriti. Pokli¬
čejo zdravnika, in ta razsodi, da se tu ne da pomagati; naj
pije bolnik vsak dan malo grenke vode (Bitterwasser); to bo
vsaj nekaj.

Bolnik s tem ni bil zadovoljen; poskusil se je zdraviti
z vodo, in res v 12 dneh je bil zopet zdrav in potem je še
nekaj let delal v svojem poklicu. Kako je pa to bilo mogoče?
Vrzi v uro prav majhno smet, in ura ti bo obstala, akoravno
ni nobeno kolo poškodovano. Stori z njo, kar hočeš; ne pojde
ti, predno nisi spravil smeti iz nje. Kavno taka se godi tudi
človeškemu životu; morebiti se je kri kje zamašila, kar se prav
lahko zgodi pri starem človeku, in ura tvojega života je na
enkrat za nič.

O pravem času ni težko pomagati. Sopar s polivom na
glavo in potem na noge, za soparoma topla kopel z mrzlo na-
vrh: to bo raztopilo, kar je zamašenega, in potegnilo kri od
glave. Ko je zastala kri enkrat raztopljena, potem si život dobro
krepčaj s tečno hrano, ali nikoli ne jej preveč na enkrat. Vpi-
jančljivih pijač in takih jedij, ki človeka preveč razgrevajo, ne
sme jemati bolnik. Kdor mu streže, naj tudi skrbi, da bolnika
nič ne bo razjezilo ali vznemirjalo.

Kakor hitro udari koga mrtvoud, omivajte ga krepko po
hrbtu, prsih in trebuhu z mrzlo vodo; dobro je, če denete v
vodo malo soli ali jesiha. Ob jednem mu omivajte tudi roke
in noge, da se bo kri jednako razdelila po vseh udih in vse
truplo jednako segrelo. Skrbite, da se bo omivanje vršilo prav
hitro; v dalje kakor 1 minuto ne sme trajati.

če more bolnik še sedeti, tedaj je najboljše najprej sopar
na glavo, združen z omivanjem zgornjega života; 4 ali 5 ur
pozneje mu napravite sopar na noge (sopar traja 20 minut),
in navrh še noge ali mrzlo omijete ali oblijete z vodo; za so¬
paroma pa je omivanje vsega života umestno.

Ovitki niso za mrtvoud, ker človeku že itak prej manjka
toplote. Sopari se smejo le nekolikokrat napraviti, pozneje ne več;
za poznejši čas so samo omivanja in polivi na hrbet, kolena

124

ali stegna in polkopeli. Za znotraj priporočam vsak dan kakih
30 pelinovih kapljic.

Nekega župnika je zadel mrtvoud; jedna stran je postala
popolnoma mrtva; on ni mogel več govoriti, da, on ni bil celo
več pri zavesti. Zdravnik je rekel, da pride mrtvoud v krat¬
kem tudi na drugo polovico života, v in da ga bo potem konec.

Pokličejo mene. Mislim si: Ge ima zdravnik prav, po¬
tem bolniku voda ne more več škodovati. Omivali smo bolniku
mrzlo roko in mrzlo nogo prav krepko z mrzlo vodo ; drugi
dan so mu napravili dvakrat toplo kopel za noge, in vsakokrat
so mu po kopeli omili noge prav krepko; zgornji život so mu
drugi dan 4krat omili. Tretji dan se je že videlo, da roka in
noga še v  nista popolnoma mrtvi, in da je v njih še malo živ¬
ljenja. Četrti dan so bolnika za 1 uro ovili s spodnjim ovitkom,
in za pol mrtvo nogo so napravili dve topli kopeli s soljo in
pepelom. Tako so delali celih 14 dnij. V 14 dneh je prišel
bolnik že malo k sebi, in potem si je že sam mogel malo po¬
magati z zdravo roko in nogo, da celo bolno roko je že mogel
malo vzdigniti. Odslej so mu vsak dan enkrat omili ves život,
in vsak teden so mu napravili sopar na glavo in sopar na noge.
Ko minejo tako 3 tedni, bil je zopet precej boljši. Dobival je
še dalje vsak teden sopare in 3 polkopeli na teden; pri pol-
kopelih so mu vsakokrat omili zgornji život. Nazadnje so mu
polivali hrbet in stegna, in vmes je še dobival španski plašč.

Dela je s takim bolnikom veliko, a zastonj to delo ni.
Župnik je toliko ozdravel, da more zopet maševati, bolnike
obiskovati in opravljati svoje pisarije; pridigovati pa ne more
več, kajti jezik mu je ostal težek in nekako trd. To se je zgo¬
dilo pred 10 leti; gospod še zdaj živi zdrav in močen.

Mrzlica.

Kedar se te loti mrzlica, idi v postelj in se dobro odeni.
Ko ti postane vroče, omij si prav hitro ves život z mrzlo vodo
in zlezi hitro nazaj pod odejo, ne da bi se obrisal; morebiti se
boš že po prvem omivanju začel potiti. Ge se še po prvem ne
potiš, čakaj v postelji, da se vrne vročina; potem se zopet hitro
ves omij z mrzlo vodo. Ko pride pot, ne omivaj se zopet, tem¬
več poti se kake pol ure in potem se pojdi omivat. To ti bo
odvzelo vročino. Z vročino vred naj pojema tudi orni vanj e, kajti
bolnik se sme le tedaj omiti, kedar mu je vroče.

Anton pride tožit: „ Ko maj sem prišel črez stopnice; moči
nimam nobene več, da, dvakrat sem padel na potu. Glava me

125

strašno boli; zdaj sem mrzel kakor led, in hitro nato mi je
prav hudo vroče; včasi me zbada po životu, kakor da bi bila
strela udarila v me. Že nekaj dnij sem čutil, da mi ni dobro;
ali kakih 5 dnij sem mi je tako hudo, da ničesar ne morem več.“

Jaz sem mu ukazal, naj gre domu v postelj, in kolikor-
krat mu bo vroče, naj se hitro vsega omije z mrzlo vodo.

Tretji dan se je vrnil bolnik, rekoč: „Zdaj mi je že dobro.
Potil sem se prav močno, in s potom sta mi prešla mraz in
vročina ; tudi glava me je jenjala boleti. Samo teka še nimam
pravega, in ves život me še nekako boli."

Na to poročilo sem mu ukazal, naj si dalje vsak dan še
enkrat omije ves život; to ga je v 14 dneh popolnoma ozdravilo.

Neduha (Asthma).

Komaj 46 let star gospod je bolehal že 20 let z neduho.
Popraševal je zdravnike, a ti mu niso vedeli pomoči. Včasi je
reveža tako hudo prijemalo, da je moral cele noči stati pri od¬
prtem oknu; sicer se mu je zdelo, da bi se zadušil.

Slučajno dobi ta gospod mojo knjižico v roke; iskal si je
v njej pomoči, in našel jo je. Začel se je po tej knjižici zdra¬
viti, in v 8 dneh je bil ozdravljen.

Zdravil pa se je tako-le:

1. dan je dobil poliv na hrbet in prsi in poliv na kolena,
in hodil je nekaj časa po vodi;

2. dan poliv na hrbet in poliv na stegna;

3. dan sedečno kopel, poliv na hrbet in prsi in polkopel;

4. dan dva poliva na hrbet in prsi, in hodil je po vodi;

5. dan polkopel, poliv na hrbet in prsi in sedečno kopel;

6. dan popolno kopel in poliv na hrbet in prsi;

7. dan poliv na stegna in poliv na hrbet in prsi.

Ob jednem je hodil vsak dan jedno ali dve uri bos po
rosni travi.

Bolna noga.

Kdor ima bolno nogo, jezi se navadno nad rano in išče
zdravila, ki bi jo zacelilo. To ni prav. Kar je v životu nezdra¬
vega, to mora nekje iz njega, če ne, bo slabo za človeka. Zato
ne ozdravljaj in ne celi rane, predno nisi po drugi poti spravil
iz života gnile vlage.

Nekemu uradniku je noga hudo obolela; iz rane se je
vedno cedila ostra vlaga, in noga je postala vsa plava. Sicer
pa je bil mož zdrav videti, le pil ga je precej rad.

126

Temu sem naročil skoz 14 dnij vsak dan spodnji ovitek,
dvakrat na teden omivanje zgornjega života, in vsak teden jeden
sopar na glavo, ki naj traja 20 minut.

V 14 dneh se vrne bolnik ves vesel. „Prej sem mislil, “
pravi mi, „da je samo noga bolna, in da mi sicer nič ni; zdaj
pa vem, da sem bil ves bolan. Prej sem bil vedno ves napih¬
njen, tako da sem komaj lezel po stopnicah; pravil sem to
zdravniku, a on mi je odgovoril, naj ne zabim, da sem se že
postaral. Zdaj sem ves drugačen; jed in pijača mi gre k teku,
kakor nikoli poprej, in dobra volja me ne zapusti več. V teh
14 dneh je šlo od mene nenavadno veliko vode; to mi je sto¬
rilo, kakor se mi zdi, lahek spodnji život; tudi bolečine v nogi
pojemajo.

Zanaprej je dobival ta gospod še vsak teden dva spodnja
ovitka in vsak dan poliv na hrbet. Nogo je vsak dan 3- ali
4krat ovil z ruto, ki jo je namakal v mlačno vodo, kaj drugega
pa ni deval na njo.

V 14 dneh je bila noga ozdravljena. Ali tako ozdravljeni
se mora še zanaprej nekaj časa posluževati jedne ali druge po¬
rabe, ktera mu pač najbolj ugaja; sicer bi se mogla bolezen
povrniti.

Tekoče noge se dado na prav priprost način ozdraviti.

Prišel je k meni precej debel kmet, pogledal me od strani
in črez nekaj časa tako-le začel: „Prečastiti gospod! Na

nogi mi teče, ali nimate morebiti tudi zame kake vodice?" —
„Gotovo, prijatelj," odgovorim mu. „Idi domu in si razprostri
v postelj veliko kočo; potem si poišči staro vrečo (Žakelj), ki
je že bolj mehka. Isto pomoči v mrzlo vodo, izžmi jo in zlezi
slečen v njo. Nato se spravi hitro v postelj in se prav skrbno
s težko odejo (kočo) zagrni; navrh se daj še dobro odeti."
Kmet me debelo gleda; strah ga je že zdaj mrzle vode.
Vendar me je ubogal. V 50 dneh je zlezel 25 krat v mokro
vrečo in vsakokrat je ostal v njej po 2 uri. Potem se je vrnil
k meni ves vesel, da je noga ozdravela, in da ga je mokra
vreča storila tako dobre volje, kakor še nikdar prej ni bil.

Pri teh boleznih je za znotraj dober čaj iz tavžentrože,
žajbelja in mete, a mine tudi brez čaja; glavna reč so ovitki.

Drug kmet mi je prišel kazat svoje bolne noge, ki so
bile vse otekle in polne temno-plavih lis. Trpel je s tem toliko,
da po cele noči ni mogel zatisniti očesa.

Ta bolnik je rabil to-le:

1.) prvi teden dva sopara na noge, drugi in poznejše tedne
samo še jednega;

127

2. ) dvakrat na teden je oblekel v ovsenični zavrelici na¬
močeno srajco;

3. ) napravil si je dvakrat na teden spodnji ovitek, in

4. ) vsak dan so mu zvečer ovili noge s prtom, v poku¬
hano grško seno namočenim.

Ob jednem je pil vsak dan čašo čaja od grškega sena;
ali ni treba vsega popiti na enkrat, temveč razdeli ga na 3 ali
4 dele. Od grškega sena vzemi po 2 noževi konci ni za jedno
čašo čaja.

S slično boleznijo mi je prišel neki gospod. „Pred še¬
stimi leti,“ pripovedoval mi je, „začela me je na enkrat boleti
desna noga. Oteklo je koleno in od dne do dne me je hujše
bolelo; ob jednem se mi je zdelo, da mi mre polagoma vsa
noga. Poiskal sem slovečega zdravnika, a bilo je zastonj. Bo¬
lezen se je širila navzlic vsem zdravilom, in čutil sem, kako
mi prihaja vsa desna stran vedno slabša. Zdaj nimam več no¬
benega upanja in vidim, da se mi bode polovica života strdila,
a vendar sem še le 29 let star.“

Kaj je neki povzročilo to bolezen? V stegnu in v kolenu
se mu je kri zamašila, in zavoljo tega je zaspala vsa noga.
Sčasoma je začelo to škodovati tudi zgornjemu životu. Tukaj
je bilo samo treba spraviti kri v redni tok in okrepčati ves
život. Dobil je bolnik:

1. ) vsak dan 2 poliva na hrbet in 2 na stegna;

2. ) vsak dan je hodil nekekrati po mokri travi, in

3. ) pil je čaj iz pelina in brinovic.

Y 16 dneh je hodil z drugimi vred. Polivi na stegna so
spravili kri v tok; ravno to so storili tudi polivi na hrbet; čaj
je pomagal želodcu delati dobro kri, in tako je gospod prav
hitro prišel k sebi.

Potne noge.

Osemnajstleten mladenič mi je prišel tožit, da je imel že
v mladosti smrdeče noge. Sicer je bil ves čas še precej zdrav,
a bolj slaboten. Pred 2 letoma pa je izostal pot sam od sebe,
in od tega časa ga je začela glava boleti; ta glavobol se mu
je sčasoma tako shujšal, da je moral pustiti uk in šolo.

Kako naj temu pomagamo? Jasno nam je, da ta človek
nikoli ni imel zdrave krvi, in da slaba kri postane sčasoma še
slabša, ako se ne ozdravlja. Tukaj je treba gnilobo potegniti iz
človeka in mu priskrbeti dobre nove krvi.

Skoz 8 dnij je dobival dijak vsak dan 2 poliva na hrbet
in 2 poliva na kolena, in jedel je vsak dan kakih sedem bri-

128

novih jagod. Drugi teden je dobil vsak dan polkopel in 2 po¬
liva na hrbet, brinovice pa je jedel še naprej.

V 3 tednih je jenjal glavobol, in lica so mu začela ru-
deti. Da se temeljito ozdravi, jemal je še zanaprej na teden 3
in pozneje 2 polkopeli.

Polivi so krepčali in razgrevali život, brinovice so poma¬
gale želodcu prebavljati in so ozdravljale bolniku kri. Namesto
brinovic bi bil dober tudi čaj iz pelina, žajbelja in sladkega
janeža (fenhela).

Prehladil se je neki uradnik, ki je že dolga leta trpel s
smrdljivimi nogami. Ysled tega je zdaj pot izostal in smrad
prešel. A v nekoliko dneh se mu začne život napihovati, v
prsih mu je prihajalo tesno, in v glavi se mu je jelo nekako
motiti. Ta bolnik se je tako-le ozdravil:

1. ) Prvi teden je dvakrat vzel španski plašč;

2. ) dvakrat se je v tednu vsega omil, in

3. ) napravil si je v tednu jedno polkopel za pol minute,

ne dalje.

V 3 tednih so začele noge zopet smrdeti. Kako pa še
zdaj odpraviti smrad ? To je lahko. Gospod si je napravil vsak
teden jeden kratki ovitek in dve polkopeli, in to ga je prav
kmalu ozdravilo popolnoma.

Kanjena noga.

Šestnajstleten mladenič se je hudo vsekal v nogo; cur¬
koma mu je tekla kri. K sreči mu je prišlo na misel, da si
mora nogo trdo obvezati, dokler ne dobi zdravila. Zdravilo mu
je dala sestra. Tzela je v žganju namočene arnike, prilila vode
in s tem izprala rano; nato pomoči prt v to vodo in obveže
z njim rano. To obvezo je ponovila vsak dan, in rana se je
nenavadno hitro zacelila.

Nekomu se je pri vožnji splašil konj; skočil je raz voz
in pri tem si je nogo izganil, izpahnil in otolkel, da je bila
vsa plava. Zdravnik je rekel, da so kite natrgane, in da je v
kolencu kost počena. Devali so na hudo oteklo nogo mrzle ob¬
kladke, a samo nekaj dnij; potem so jo ovijali s prtom, na¬
močenim v pokuhano arniko, kteri so pridejali malo jesiha; ta
prt so nakladali prav topel. In čudno, človek bi ne verjel, v
nekoliko dneh so odvzeli ti topli obkladki iz noge vso bolečino
in prav lepo splaknili skoro ves otok. Ker je bil človek tudi
po životu ves otolčen, dobil je nekekrati španski plašč, ki je
prav hitro splaknil iz njega sesedlo kri; plašč so mu dajali mrzel.

129

Da noga ni bila v dveh ali treh dneh ozdravljena, to je umevno,
da, bolnik prav dolgo ni mogel stopiti na njo.

Eabil je polive na stegna in polkopeli, omival zgornji život,
jemal kratke ovitke, ovitke na bolno nogo, in omival je prav
pogostoma nogo z vodo in jesihom.

Očesni katar.

Vsak katar je nevarna reč; iz njega nastanejo razne bo¬
lezni, na pr, mačuh, sušica in druge. Zato vam pravim: Utr¬
jujte si život, da se vam ne bo treba bati katara; če ste ga pa
že kje dobili, glejte, da se ga prej ko slej iznebite.

Očesne bolezni imajo svojo korenino skoro vselej v životu,
če život ne more več spraviti gnilih vlag iz sebe, potem se
jamejo človeku zbirati v glavi, in odtod si išče vlaga izhod skoz
očesa. Vlaga je ostra in žarka, oko pa rahlo; zavoljo tega začne
človeka žgati v očesih. Zavoljo gnojnice se vnamejo oči, in vnete
oči ne prenašajo več svetlobe. Oko zase bi bilo zdravo, a izte¬
kajoča se gniloba je dela bolno. Poišči gnilobi drugo pot, in
očesa bodo zopet zdrava. Nekaj vzgledov naj to razjasni.

Tončka, petletno dekle, je prav bleda in bolehna videti.
Oči ima vnete in svetlobe ne more več prav prenašati; do
jedi nima več teka, in po noči ni spanja. Kaj se naj stori?

Namoči vsak dan prt v mlačno ovsenično zavrelico in
ovij otroka s tem prtom od podpazuh navzdol; kar je mokrega,
moraš s suhim prtom ali s kočo prav skrbno zagrniti. Če otrok
v ovitku ne zaspi, deni ovitek v jedni uri na stran; če pa zaspi,
pusti ga na njem, dokler se dete samo ne prebudi.

Tako ozdravljaj otroka prvi teden. Drugi teden mu napravi
vsak 2. ali 3. dan 24 0  E toplo ovsenično kopel. V kopeli ostane
bolnik 15 do 20 minut; ko ta čas mine, obliješ vsega z mrzlo
vodo in hitro oblečeš.

Otrok prvikrat res kriči, ali kmalu se mrzli vodi privadi.
Te porabe bodo v  otroku ozdravile ves život in z životom vred
tudi bolne oči. če pa že hočeš tudi za oko kaj imeti, vzemi za
4 ječmenova zrnica galuna, raztopi ga v čaši vode in s tem iz¬
piraj vsak dan 3- ali 4 krat bolno oko.

Ko je dete že zdravo, ne opuščajte še teh porab popol¬
noma. Napravite mu še vsak teden jeden ovitek ali toplo kopel,
da bo prav popolnoma ozdravelo.

Namesto galunove vode bi bila dobra tudi voda, v kteri
se je kuhala aloja; noževa končina (špica) aloje je za kupico
vode dovolj.

Domači Zdravnik. 9

130

Kristina, 24 let stara, je cvetoči rožici podobna, le oči
jo vedno bolijo. Ona ima v glavi preveč krvi, v nogah pa pre¬
malo, odtod njene mrzle noge.

Za to je dobra mlačna kopel za noge, v ktero deneš pest
soli in dve pesti pepela. Ta kopel se naj napravi vsak drugi
dan. To bo deklici spravilo kri v noge. Tudi polkopelij ji bode
treba, vsaj 3 na teden, in ob jednem naj hodi pogostoma bosa;
to ji bo prav kmalu ozdravilo glavo in oči.

Mrena na očesu (Augenstar).

Neki uradnik mi je pripeljal svojega polslepega dečka.
Bil je že dalje časa v bolnišnici; a odondod so ga izpustili,
češ, zanj ni več pomoči, ker mu je prišla na oko bela sle¬
pota. Se le 9 let star in slep za vse življenje, to človeka kar
pretrese.

Jedno oko je bilo že tako motno, da se je komaj še po¬
znalo, kje je punčica, ali tudi drugo je bilo vse megleno, le
majhen rob punčice je bil še megle prost.

Prvi pogled na fanta mi je povedal, da fant ni samo na
očeh bolan; videlo se je na njem, da je skoz in skoz bolehen,
če ne že jetičen. Zato sem si mislil: Ozdravimo mu život, mo¬
rebiti se mu potem oči same od sebe odpro.

Naočnike, ki jih je prej nosil fant, dejali smo kar hitro
na stran. Kolikor mu je bilo mogoče, moral je hoditi bos po
mokri travi ali po mokrem kamenju, in vsak dan so mu hrbet,
prsi in spodnji život vsaj enkrat krepko omili. Namesto omi-
vanja je rabil pozneje polkopeli in popolne kopeli; nobena teh
kopelij naj ne traja dalje kakor 1 minuto. Vmes je včasi dobil
tudi v slano vodo namočen ovitek.

Oči si je izpiral najprej z vodo, v kteri se je aloja ku¬
hala, nato z galunovo in pozneje s strdeno vodo. Noževa kon-
čina aloje se kuha nekoliko minut v 1 četrtinki litra vode; s tem
čajem si izpere potem oči vsak dan po 4- ali 5 krat. Galuna
vzamete za četrt litra vode 2 noževi končini, strdi pa pol žlice.

Od dne do dne se je poznalo fantu, da postaja zdravejši,
lice mu je začelo rudeti, in iz cvetočega obraza so se začele
svetiti oči jasne in čiste, kakor le kdaj poprej. Zdaj bi nikdo
ne verjel fantu, da je kdaj bil tako slab in slep.

Bolne oči so bile podoba bolnega života. Baz velo drevo
jameta padati list in cvet, tako so hirale oči v bolnem životu.

Omotica.

Duhovniku so v najboljših letih začele moči nenavadno
pojemati; čutil je, kako slabi, zlasti pa so noge prihajale vsak

131

dan slabše. Komaj je še mogel četrt ure daleč iti; in če je
bil tako daleč prišel, zdelo se mu je, da si zlomi noge. Ob
jednem se mu je neprenehoma motilo, da še stati ni mogel več,
ne da bi se bil naslanjal na koga ali se kje držal z rokami.

Skušal je mnogotera zdravila, ali vse je bilo zastonj. Na¬
zadnje pride k meni iskat pomoči. Jaz sem mu naročil: Hodi
kolikor mogoče bos, daj si polivati vsak dan dvakrat hrbet in
enkrat kolena, pozneje pa jemlji polkopeli in popolne kopeli.

Bilo je možu kmalu veliko boljše.

Osepnice.

To, kar zdaj povem, ljubi čitatelj, čitaj prav skrbno in si
dobro zapomni. Ali veš, koliko otrok umre vsako leto za osep-
nicami? Glej, tem vsem bi ne bilo treba tako zgodnje smrti,
ako bi v  ljudje vedeli, da se z vodo tako lahko ozdravi ta bolezen.

Oe osepnice pridejo na kterega iz tvoje družine, tedaj
ubogaj in stori, kar ti te bukvice svetujejo; ne boj se mrzle
vode in le ubogaj; prepričal se bodeš sam, kako hitro in lahko
bode ljuba voda čisto sama odvzela bolezen.

Y jedni hiši je obolelo na enkrat 6 ljudij za osepnicami.
Kolikorkrat je kteremu bolniku prihajala vročina prav huda,
ukazal sem vsakokrat z mrzlo vodo mu omiti ves život. Od za¬
četka je omivanje vsako drugo uro potrebno, pozneje je dva- ali
trikrat na dan dovolj. Tako so se omivali ti bolniki, in sedmi dan
so bili vsi popolnoma ozdravljeni. Jedli pa niso ves ta čas ni¬
česar; to nič ne dene. Pili so pa precej veliko, a prav po
malem. Zapomni si to: Bolnik naj pije, kolikorkrat ga žeja;
naj pije prav pogosto, ali nikakor ne veliko na enkrat, temveč
prav po malem.

Jaz se moram vsakokrat čuditi, kedar vidim, kako hitro
potegne omivanje osepnice iz človeka. Na enkrat, kakor žaba
nad vodo, prikaže se prišč po koži. Ko so osepnice že zunaj,
le omivaj bolnika še dalje čisto brez skrbi; videl bodeš strmeč,
da z omivanjem omiješ raz kožo ves prišč, in da izginejo osep¬
nice, ne da bi se kaj gnojilo. Skrbi tudi, da bolniku ne bo
manjkalo zdravega zraka; v vsaki izbi naj bi bil v kotu dušnik,
po kterem prihaja sveži zrak in odhaja slabi. Omivanje moraš
opraviti kolikor mogoče hitro, da se bolnik ne prehladi.

Omivanje se lahko nadomesti z mokro srajco, s španskim
plaščem ali sploh z ovitki. Prve dni bo treba dveh ali treh
mrzlih ovitkov na dan, pozneje zadošča jeden. Z ovitki se bo
bolnik ravno tako hitro ozdravil kakor z omivanjem. Tudi to

9 *

132

je prav veliko vredno, da bolnik, ki se je ozdravil z vodo, ne
postane osepničast.

Hitreje kakor omivanje ali ovitki ozdravi to bolezen mrzla
kopel. Vsako uro naj gre bolnik ves v mrzlo vodo in se naj
krepko omije z rokami. Najmanj v jedni minuti pa mora zopet
biti pod odejo; na ta način sem ozdravil osepnice v 18 urah.
V tem času se je bolnik 18 krat ves kopal v mrzli vodi, in to
ga je ozdravilo brez vsakega drugega zdravila.

Kjerkoli se jamejo širiti nalezljive vročinske bolezni, naj
si bo Škrlatica, davica, osepnice, ali kterakoli vročinska bolezen,
ne čakaj tam z vodo, sicer bi se ogenj po životu preveč raz¬
širil in uničil življenje. Kdor najprej pride, najboljše gasi in
najlažje; zatorej moraš takoj začeti z navedenimi pomočki, sicer
je v nekoliko dneh pri takih boleznih gašenje morebiti že pre¬
pozno !

Kakor hitro jame kdo tožiti, da ga boli glava, da ima
težko sapo, hud kašelj; kakor hitro čutiš, da mu prihaja po
vsem životu vroče in navrh mrzlo, da mu žila začne hitro biti:
tedaj ga le prej ko slej začni omivati, saj mu omivanje nikoli
ne more škodovati. Na to pa pazi, da razun glave omiješ ves
život, še podplatje bi naj ne izostali, in da se bo omivanje
vršilo dosti hitro; potem naj gre bolnik nazaj v postelj, ne da bi
se obrisal, in se prav skrbno odene. Mrzli zrak ne sme nikj er
do mokrega bolnika. Ko se vročina zopet vrne, pazi, da bol¬
nika hitro zopet omiješ; ne puščaj ga trpeti vročine. Jedi mu
ne sili; kedar bo mogel želodec zopet delati, tedaj se bo že
sam oglasil. Vsiljena jed bi ga samo težila in bi shujšala bo¬
lezen. V tem oziru so kmetski ljudje dostikrat prav nespametni;
od vseh stranij nosijo bolniku jedi in pijače, češ, zdaj jej to,
zdaj ono, zdaj v  kaj sladkega, zdaj kaj kislega; to vse bolniku
le škoduje. Želodec se o pravem času že sam oglasi, in tedaj
dajaj bolniku prav po malem kaj lahkega jesti. Pokuhano sadje
je za bolnike prav dobro hladilo; sicer je pa najboljše, da ne
dobi ničesar razun vode, v ktero deneš malo vina ali mleka;
sladkarije pa niso za bolnike.

Zdravite tako svoje bolnike, in veliko jih bodete z vodo
oteli smrti. Lastna izkušnja me je učila, da za osepnicami
nikdo ne umre, če jih zdraviš z vodo. Zato spoznajte to do¬
broto in se poslužujte vode prav pridno v boleznih.

Otekline.

Za trde mrzle otekline ni boljšega, kakor da nakladaš na
nje kuhano dobovo skorjo, ali jih pa ovijaš s prtom, ki je na-

133

močen v dobovo zavrelico. Za otekle žleze (Driisengeschwulst)
za gušo (krof), dokler še ni prestara, je dobova skorja naj¬
boljše in najnedolžnejše zdravilo.

Kteri oteklini je pa treba, da zori, na isto devaj poku¬
hano grško seno; če jo je pa treba hladiti in splakniti, na¬
vezuj kislo zelje. Na vroče otekline nakladaj pokuhan seneni
drobec; če je pa oteklina na nogah, tedaj so tople senene ko¬
peli pripravne.

Otroške bolezni.

Mati mi je prinesla svoje nekaj mesecev staro dete; bilo
je vse napihnjeno, spalo je prav malo, kričalo neprenehoma.

Mati je dajala otroku preveč jesti; želodec je bil preob¬
ložen in sapa zaprta. Ukazal sem materi, naj dete vsak dan
enkrat na vsem životu omije z mrzlo vodo, in potem ga naj
dene, ne da bi ga obrisala, zopet v zibelko. Enkrat v tednu
pa ga naj ovije dol od podpazuh z mokrim prtom. Ob jednem
je dajala zdaj mati otroku želodovo kavo (iz želoda ali žira) z
mlekom, ali prav po malem, ne veliko na enkrat. V 8 tednih
je bil otrok popolnoma ozdravljen.

Drugo dete je imelo otekle motne oči; svetlobe ni moglo
več gledati. Glava je bila nekako prevelika in napihnjena, obraz
bled, trebuh velik, roke in noge pa pretanke. Otrok je bil prav
nevoljen, vedno se je jokal.

Vzrok tej bolezni je nezdrava kri, ki se je v žilah za¬
mašila.

Po mojem nasvetu je mati dete kopala vsak dan jedno
minuto v prijetno topli vodi; voda nikakor ne sme biti pre¬
vroča ; zato jo poskušaj s svojim laktom, ne z roko; kajti kar
tebi na roki ne dene nič, to že dete lahko osmodi. Po topli
kopeli pa ga je vsakokrat za trenutek pomočila v prav mrzlo
kopel. Vsak dan je enkrat otroka vsega omila z vodo in jesi-
hom, po omivanju pa ga položila mokrega v postelj. Eazun
tega je otroka prvi teden vsak drugi dan, drugi teden vsak
tretji dan ovila v prt, ki ga je namočila v toplo ovsenično za¬
vrelico ; v ovitku je dete puščala jedno uro. Jesti mu je dajala
vsak dan 3 krat po 5 žlic sladne (malčne) kave, ki jo je slaj-
šala s strdjo; druga hrana je bila prav priprosta. V 4 tednih
je bil otrok zdrav.

Otroški život je rahel; ko bi se jemale samo mrzle po¬
rabe, odtegnilo bi se mu preveč toplote; zato je treba vmes
toplih kopelij. Sladna kava čisti telo in dela dobro kri, ovitki
pa potegnejo gnilobo iz života.

134

Druga mati mi pripelje svojo 9letno hčerko; imela je
deklica hud kašelj. Ob jednem so ji noge in roke pogostoma
prav hudo otekle. Vprašala je mati zdravnika, in ta je spoznal,
da boleha otrok za ledvičnim katarom.

Po mojem nasvetu je dekle dobivalo:

1. ) 4krat na teden ovitek od podpazuh dol; ovitek se je
namakal v pokuhan seneni drobec;

2. ) dvakrat v tednu popolno kopel, tako mrzlo ali toplo,
kakor je navadno voda o poletju;

3. ) 3 krat na dan je pilo 5 ali 6 žlic čaja iz šentjanževih
rož, škorece (rmana) in kopriv.

V 14 dneh je bila deklica ozdravljena. Da se bolj utrdi,
napravljala ji je mati še nekaj časa vsak teden jedno ali dve
polkopeli za pol minute.

O mnogobrojnih drugih otroških boleznih, kakor o Škrla¬
tici, osepnicah, davici itd., govori knjiga na svojem mestu.

Nekaj pa ti hočem, ljubi čitatelj, tukaj zopet priporočiti:
Naj si ima otrok kterokoli bolezen, omivaj ga; to mu nikoli
ne bo škodovalo, ravno nasprotno, dobro bo za vsako bolezen.
Omivaj otroka po vsem životu z mrzlo vodo in dajaj mu po
malem tečne hrane; ako bi bolnik ne imel nobenega drugega
zdravila, bode po samem omivanju skoro vsakokrat okreval.

Padavica (Epilepsie).

Prepričan sem, da ima tudi ta bolezen svoj vzrok v bolni
ali pa v neredno se pretakajoči krvi. To prepričanje se mi
opira na izkušnjo, da je takemu bolniku vsakokrat pomagano,
če se po životu začne izpuščati iz njega; kterim pa ni več po¬
moči, tisti so nekako napihnjeni in nimajo zdrave barve: priča,
da jim manjka zdrave krvi. Dokler bolezen še ni prestara, do¬
kler bolnik še prej čuti, kdaj ga bode zopet prijelo, dokler je
še zdrav pri pameti, tedaj še pomoč ni tako težka. Mnogim
sem že pomagal; tudi takim, ki so to bolezen podedovali od
starišev.

Kjer je pa bolezen že stara, kjer možgani niso več zdravi,
kjer bolnik ne čuti več vračajoče se padavice, tam pa ni več
pomoči.

Ozdravljam to bolezen tako-le: Bolnik mora prav veliko
hoditi bos; nekolikokrat na teden si mora pripraviti popolno
kopel, ali samo za 1 minuto, ne dalje, in vsak teden mora
enkrat obleči v slano vodo namočen španski plašč ali pa na¬
vadno srajco

135

Oe še ni zamujeno, začne se po teh porabah bolniku po
vsem životu prav močno izpuščati, in ozdravel bo. Mlade ljudi
vsakokrat opominjam, naj se oblačijo priprosto, in dekleta, da
se ne prepasujejo pretesno. Pretežkega dela se mora tak bolnik
tudi izogibati, naj si bo delo z rokami ali z glavo, to je jednako.

Bolna pljuča.

Neki gospej so rekli zdravniki, da ima pljučni katar, da
ji je sapnik ves vnet, in da za njo ni več zdravila. Nato pride
k meni. „Z vodo bi še poskusila,” pravi mi, „če tudi to ne
pomaga, potem se udam v božjo voljo.“

Dvajset dnij zaporedoma je dobila pri meni vsak dan 2
poliva na hrbet in prsi, hitro navrh vsakokrat poliv na kolena,
in dvakrat v tednu kratki ovitek. Za znotraj je pila vsak dan
dve majhni čaši čaja iz sladkega janeža, kopriv in trpotca.

Prešel je kašelj, prešla zasliženost, in gospa je postala
krepka in zdrava, kakor le kdaj poprej.

Nekomu so se vnela pljuča, in vsled tega je dobil pljučni
katar. Kašljal in bljuval je prav veliko, včasi tudi malo krvi.
Teka ni imel čisto nič, na stran je hodil prav težko, noge so
mu bile vedno mrzle.

Tega so ozdravile sledeče porabe:

1. ) Jedno uro, predno je .vstal, omil se je vsega z mrzlo
vodo, in to vsak dan;

2. ) dobil je vsak dan vsaj enkrat, včasi dvakrat poliv na
hrbet in prsi;

3. ) pil je vsako jutro in vsak večer čašo čaja iz dobove
skorje in hvošča.

Vneta pljuča.

Marjeta mora v postelj; slabo ji je prišlo, kašlja hudo,
ali popolnoma suho, od ure do ure postaja bolj vroča. V prsih
jo bode in žge: to so znamenja, da so se ji vnela pljuča.

Koliko ljudij umre za to boleznijo! V nekoliko v  dneh je
človek zdrav in mrtev, ker ljudje ne vedo pomoči. Citaj paz¬
ljivo sledeče vrste in zapomni si jih dobro; če se kdaj komu
pljuča vnamejo, rabi to, kar ti tukaj svetujem, in bolniku ne
bo treba umreti.

Vsakdo pozna skuto, sir, ki se napravlja iz kislega mleka.
To je najboljše zdravilo, če se komu kaj vname v prsih, ali v
trebuhu, ali v rebrih. Skuta se primesi s sirotko; če sirotke
nimaš, vzemi vodo in jesih ; potem pomaži z njo prt in tega
naloži na kraj, kjer bolnika najbolj žge in bode. Ta nakladek

136

pusti na životu, dokler ne postane suh in trd; potem ga moraš
vsakokrat ponoviti. To priprosto zdravilo odvzame ogenj in bo¬
denje v nekoliko urah. Zato smem reči, da je skuta v tem slu¬
čaju najboljše zdravilo; z njo samo lahko rešiš mnogim ljudem
življenje.

Od začetka so na dan kaki štirje nakladki potrebni, po¬
zneje zadoščata dva ali vsaj trije. Za znotraj dajaj bolniku vsa¬
kega pol dne žlico laškega, ali boljše mandeljnovega olja, ki
ga kupiš v lekarni.

Oe vročina noče hitro jenjati, napravi bolniku vsak dan
2 spodnja ovitka (od podpazuh dol), ali pa mu ovijaj noge s
prtom, ki je v vodo in jesib namočen. Mokri prt pa moraš
vsakokrat zagrniti s kočo ali pa s suhimi prtiči. Spodnji ovitek
pusti na bolniku poldrugo uro, mrzle obkladke na noge pa
moraš ponavljati, kolikorkrat postanejo vroči. Ako bi tudi noge
od začetka bile mrzle, le ovij jih z mokrim prtom in mokri prt
zagrni s kočo; bodeš videl, kako hitro bo vse vroče, in kako
izvrstno bode ta ovitek potegoval vročino iz bolnika.

V 6 ali 7, najdalje v 10 dneh mora s tem ozdravljanjem
vsakdo okrevati, komur so se vnela pljuča.

Kakor pljuča, ravno tako se vname človeku včasi prsna
mrena (Brustfell), prečna mrena (Zwerchfell), trebušna mrena
(Bauchfell) ali reberna mrena (Bippenfell). Te bolezni se ozdrav¬
ljajo vse jednako; kjer človeka žge in bode, tam nakladaj skuto,
ob jednem mu napravljaj spodnje ovitke ali ovitke na noge in
za znotraj mu dajaj mandeljnovega olja 2 žlici na dan.

Omeniti moram, da ne bode vsakega v prsih, kedar se
mu vnamejo pljuča, in da tudi ne žge vsakega; zato naj človek
ne misli, da bi se ne smel tako zdraviti, če ga ne bode ali ne
žge. Život pa postaja vsakemu hudo vroč, in žila silno bije:
to so znamenja, da je treba skute in ovitkov. Akoravno bi ne
vedel, kje se je vnelo bolniku, nič ne dene; kjer gori, tam
gasi hitro. Dajaj mu spodnje ovitke, in prav bo; ali če že za
ovitke nimaš prta ali koce, omivaj bolnika po vsem životu z
mrzlo vodo, kolikorkrat mu je prav vroče. To pomaga vselej,
naj bo vnetje, kjer hoče.

Pljučni emfizem.

Marsikdo ima v najboljših letih prav težko sapo; da,
včasi mu tako hudo prihaja, da se hoče zadušiti. Kaj je temu
vzrok ?

Život je preslab ali prelen, da bi pripravil toliko dobre
krvi, kolikor je človek potrebuje. Taki ljudje se mi zdijo po-

137

dobni stroju, ki je preslab za delo, ktero terjaš od njega. Ko¬
lesa so vsa v redu, nobeno vreteno ni zlomljeno, ne gre pa
vendar ne, ker je preslab. Postranski vzrok te bolezni je v
spodnjem životu sesedla in zamašena sapa, ki tišči in napenja prsi.

Da se tak bolnik ozdravi, treba mu je okrepčati život in
sapo odpraviti. To dosežeš najlažje s sledečimi porabami:

Prvi pride na vrsto kratki ovitek, ki odpravi sapo; potem
nadaljujejo nakladki in podkladki, kar je ovitek začel; te dve
porabi tudi život dobro krepčata. Za tema porabama pride na
vrsto španski plašč, da potegne iz človeka vse zastale vlage,
in nazadnje polkopeli kot najboljša okrepčava za život. Dobro
je tudi za bolnika včasi malo čistila (laksirja).

Vneta pokostnica (Beinhautentziindung).

Petnajstletnemu fantu se je na kolencu (gležnju) vnela
pokostnica. Noga ga je začela silno boleti, postajala je žgoča
in je hudo otekla. Ves život je postal vroč, in žila je silno
hitro bila. Poklicali so zdravnika, ki je ukazal bolno nogo ma¬
zati z jodovo tinkturo. Ker je noga prihajala vedno hujša,
zdravil se je fant skrivši z vodo. V 3 dneh je bila vročina pre¬
gnana, in z njo vred so prešle hude bolečine.

Dobival je fant kratki ovitek, kolikorkrat mu je prihajalo
vroče; na vneto kolence pa so mu nakladali pokuhano seno
prav vroče. Za znotraj je dobil vsak dan 2 žlici mandeljnovega
olja. Potem je polival stegna, omival si zgornji život in rabil
polkopeli. Trajalo je več tednov, predno je mogel na nogo;
brez tega zdravljenja pa bi bil z nogo bolehal mesece, more¬
biti celo leta.

Nezdrav pot.

Marsikdo se pri vsaki priložnosti more tako potiti, da kar
teče od njega. Navadno so taki ljudje vedno trudni, zmraženi
in prehlajeni.

Prišel mi je enkrat uradnik tožit o svoji težki sapi. Zdrav¬
niki so mu rekli, da je na jetrih in na ledvicah bolan. Najbolj
ga je pa to skrbelo, da je moral vsako zdravilo izbruhati, ker
želodec ni prenašal nobenega. „To je vaša sreča," odgovoril
sem mu jaz nato, ker sem hitro čutil, kako mož smrdi po
gnilem potu. „Vi se na izprehodih in zjutraj v postelji prav
močno potite." — „Kdo je vam to povedal?" vpraša me nato.

Temu bolniku sem ukazal: „Dajte si v banjo nanositi
mrzle vode. Ko pridete po izprehodu prav potni domu, sedite

138

v mrzlo vodo in omijte si z rokami prsi in hrbet. Vse vkup
se mora prav hitro vršiti, tako da ste v jedni minuti slečeni
in zopet oblečeni. Navrh še hodite četrt ure po sobi, da se
posušite in segrejete.”

„Visokorodni gospod,“ odgovori mi bolnik, „ne norčujte
se z menoj. Do zdaj so mi vsi zdravniki naročali, naj se prav
skrbno varujem prehlajenja, in vi mi naročite zdaj mrzlo kopel!“

Gospod se je dal pregovoriti. V 14 dneh sva se zopet
srečala. Zdravil se je po mojem nasvetu, in pomagalo mu je;
on živi še zdaj, zdrav in ves živ, akoravno bode že kmalu 80
let star. Ko bi me vsi bolniki tako ubogali, kakor meje  ubogal
ta, marsikteri bi ne bil umrl, ki je zdaj že davno pod zemljo.
Hiša se lahko vzdrži, če vsako luknjo v strehi in vsako raz¬
poko v steni sproti popraviš; če pa tega ne storiš, počila bo
sčasoma vsa stena, in hiša se ti bržkone podre. Tudi hiša
naše duše dobi včasi take luknje v streho, in stene se ji za¬
čenjajo rušiti: popravi vse takoj iz začetka, dokler se še da
pomagati.

Nečesa ne smem zamolčati. Ljudje se ničesar ne bojijo
tako, kakor iti segreti in potni v mrzlo vodo. Besnica je, da
človek lahko nevarno oboli, če bi prav razgret obstal v prepihu
ali na mrazu; resnica je, da bi bilo celo nevarno, ko bi človek
ves poten šel v mrzlo vodo in ostal v njej kake pol ure. Tudi
temu pritrjujem, da mrzle vode ne sme rabiti, kogar zebe, in
da se mora premočen človek suho preobleči. Ali ravno tako
je resnica, da se sme razgret človek prav kratko časa mrzlo
kopati, in da se sme po vsem životu mrzlo omiti; to je potem
vse jedno, ali je človeka bolezen segrela ali delo. Nato pa se
mora strogo gledati, da se vrši kopel ali omivanje prav hitro,
in da se človek po kopeli, ne da bi se obrisal, suho obleče in
nato gre na izprehod ali na delo, da se zopet segreje in posuši.

Prehlajenje.

Nekdo se je pred nekoliko leti enkrat ves zmočil in pri
tem silno prehladil. Od te dobe se mu je prav pogostoma iz¬
puščalo po hrbtu, stegnih ali po rokah. Spati ni mogel več,
in moč mu je vidno pojemala.

Popraševal je zdravnike, ali pomoči ni našel pri njih no¬
bene. Nazadje pa je poskusil z vodo, in ta ga je v 4 tednih
ozdravila.

Dvakrat v tednu je oblekel srajco, ki je bila namočena
v toplo zeliščno zavrelico; to srajco je puščal poldrugo uro na
životu. Bazun tega si je napravil vsak teden 2 mrzli polkopeli

139

in vsak dan si je jedno uro, predno je vstal, omil ves život
z mrzlo vodo.

Prišč (Ausschlag).

Prišč imenujemo vse, karkoli se človeku izpušča po ži¬
votu. Leta in leta včasi kdo s tem trpi, ne da bi bil ravno
bolan. Preganjati prišč je nevarna reč; znani so mi slučaji,
da so ljudje prišli ob pamet, ker so se ozdravili od te nad¬
loge. Torej tak prišč vendar ni tako nedolžna reč, in mislim,
da imam prav, če trdim, da moramo tudi nanj vedno obračati
svojo skrb.

Zanemarjaj prišč, in lahko se ti zgodi, da bodeš dobil
sušico, kako jeterno ali pa kako ledvično bolezen.

Komur se kaj izpušča, naj se le hitro začne z vodo zdra¬
viti. Najboljše porabe so za to: omivanje vsega života, španski
plašč in kratki ovitek. Naj se nikdo ne ustraši, če se prišč po
prvih porabah shujša; to je le dokaz, da jame voda život resno
očiščati. Ni li modrejše, zdraviti se s čisto vodo kakor z raz¬
nimi mazili, ki jih kupuješ po lekarnah za drag denar, ki pa
nič ne pomagajo? Moje besede ne bodo ljudij izpreobrnile, to
vem; ljudje so mazali, mažejo in bodo mazali zanaprej, naj to
pomaga ali ne. Kdor hoče biti goljufan, naj bode.

Vneta prsna mrena (Brustfellentziindung).

Neka gospodinja mi je tožila, da sta se ji vneli pred jed-
nim letom prsna in trebušna mrena. Od tiste dobe ni imela
več zdravja; život ji je bil napihnjen, in želodec ni več prav
prebavljal.

V tem životu je gotovo še marsikaj bolnega, in život je
preslab, da bi mogel to sam iztrebiti iz sebe. Da bode žena
ozdravela, treba je potegniti iz nje bolno vlago in ji okrepčati
ves život. Da se to doseže, treba je na teden:

1. ) dveh kratkih ovitkov, namočenih v ovsenično zavrelico;

2. ) dveh mrzlih nakladkov in podkladkov za 3 / i  ure;

3. ) dveh polivov na hrbet in 6 polivov na kolena.

Tako 12 dnij. Potem se naj napravi bolniku vsak drugi

dan polkopel in trikrat v tednu poliv na hrbet in poliv na stegna.

Za znotraj naj rabi:

1. ) vsak dan čašo čaja iz škorece (rmana), pelina in šent-
janževih rož;

2. ) naj je vsak dan kakih sedem brinovih jagod; hrana
naj bo priprosta, a tečna.

140

Žena je ubogala, in predno je minilo šest tednov, bila
je popolnoma ozdravljena.

E a k.

Starega in daleč razširjenega raka si ne upam več ozdrav¬
ljati; kajti kjer je že preveč gnilobe v krvi, tam tudi voda ne
pomaga več. Rak je nalezljiva bolezen, zlasti takim ljudem na¬
lezljiva, ki nimajo zdrave krvi.

Mož in žena sta obiskala neko sosedo, ki je bolehala za
rakom. Zagledavši pol segnilo bolnico, prestrašila sta se hudo
oba. Minejo 3 dnevi, in ženi je začel jezik otekati, možu pa
gniti ustnice; nalezla sta obadva raka.

Prišla sta k meni iskat tolažbe. Jaz sem jima svetoval,
naj si po 4 krat na dan izpirata usta, jeden dan z galunovo
vodo, drugi dan z vodo, v kteri se je kuhala aloja; vsak drugi
dan naj si napravita sopar na glavo in ovitek okoli vratu.

Oba sta ozdravela, človek bi ne verjel, kako hitro se na¬
leze bolezni, kdor se je boji.

Sklepna skrnina (Gelenkrheumatismus).

Prišel je k meni gospod, kteremu se je videlo na obličju,
da silno trpi. Bolehal je pred leti za raznimi boleznimi spod¬
njega života; prav pogostoma gaje  napadala kolika, in z drisko
je imel ves čas svoj križ. Tudi na ledvicah ni bil prav zdrav.
Prej enkrat je imel smrdljive noge; pregnal je sicer smrdljivi
pot, a od tistega časa ni imel več pravega zdravja. Prišel je
bil še precej k sebi, ali nazadnje so se mu vse bolezni zbrale
kot sklepna skrnina.

Oglejmo si bolnika. Vpadli in rumeni obraz nam jasno
priča, da mora biti v tem životu obilno gnilih vlag, ki so se
oznanjale prej v raznih boleznih. Zdaj so se ti gnili šoki raz¬
delili po vsem životu.

Mož je še le 40 let star, in že mu izpadajo lasje. Če je¬
senska burja starosti trese staro listje raz veje, ne čudimo se;
ali če se jame drevesu o poletju listje sušiti, tedaj vemo, da
se je črv vgnezdil v sok ubogega drevesa.

Da mož ozdravi, treba bode gnilobo raztopiti in potegniti
iz života. Tudi bo treba život toliko okrepčati, da se bode v
prihodnjič sam mogel iznebiti gnilih vlag.

Miši pokončujemo dandanašnji s strupom. V kteri proda-
jalnici bodemo neki dobili strup, da uničimo gnilobo v životu?
Marsikdo bi rad to zdravilo drago plačal, ko bi vedel zanje.
Ljudje izmetavajo veliko denarja za zdravila, pri kterih ne vedo,

141

ali so za kaj ali ne; za najboljše zdravilo pa, za vodo, še Bogu
hvale ne vedo.

Za umazano perilo kuhajo gospodinje lug; umazanemu
perilu podoben je bolni život. Tudi za tega imamo lug; sku¬
hajmo si sena v vodi, in kakor lug iz perila, tako bo senena
zavrelica iz života potegnila vso nesnago.

Omenjeni gospod je dobil najprej španski plašč, potem
sopar na glavo in sopar na noge, vse prav polagoma, ne pre¬
hitro zaporedoma; kajti bolj rahlo ko ravnaš z bolnim životom,
boljše je. Pozneje je dobival kratke ovitke, zgornje in spodnje
polive. Te porabe so se tako razdelile, da je prišla na vsak
dan jedna. Vsako noč se je enkrat vsega omil z mrzlo vodo.
Tako se je ozdravljal 3 tedne. Četrti in peti teden so mu na¬
pravili 2 polkopeli, jeden sopar na glavo, jednega na noge in
španski plašč; šesti teden 2 topli kopeli v menjavi z mrzlimi,
jedno polkopel, jeden zgornji in jeden spodnji poliv.

Zanaprej sem ukazal bolniku, naj se vsaj nekolikokrat na
teden še vsega omije, naj si da pripraviti vsak teden jeden
zgornji in jeden spodnji poliv, in naj se še koplje toplo vsak
mesec enkrat.

Tudi pri tem bolniku mi voda ni odrekla; mož je postal
zopet trden in zdrav, kakor le kdaj poprej.

Skrnina.

Ali si že kdaj videl, kako znajo nemarni posli gnoj tro¬
siti? Poglej za njimi. Polje je videti, kakor bi ga bil krt razril.
— Tu je kup in zraven prazno: Jedna kepa dobi preveč živeža,
druga zraven pa gladuje. Kakor njivam gnoj, tako se ljudem
deli hrana. Jeden ima jesti dovolj, vsak dan o vsakem času,
drugi ima pa post 365 dnij v letu. Ce pa leto in dan daješ
svojemu životu preobilno živeža, kaj se bode neki zgodilo? Ce
dobiva život toliko hrane, da bi od nje lahko trije živeli, ne
bode h to imelo slabe posledice? Kri postane pregosta, okoli
kosti se začne nabirati nepotrebno vapno in pesek, sklepi ja-
mejo otekati. Vse to pa tembolj boli, ker navadno ljudje s ta¬
kimi pitanimi bolniki nimajo nobenega usmiljenja.

A tudi reveže ve ta bolezen najti. Orgle so za nič, če
je meh strgan; piščalke nimajo več glasu, ker gre sapa po ne¬
pravi poti iz njih. Oslabel in bolehen život je takim orglam
podoben; meso ni več prav zdravo, kosti niso v redu, človek
čuti po vseh udih bolečine: on ima skrnino. Naj se vsakdo
varuje, da se ne bo pri delu presilil, da se ne bo prehladil ali
premočil, in potem se mu tudi ne bo treba bati skrnine.

142

Priprostim ljudem, ki so še precej pri moči, in ki se ne
ustrašijo vsake muhe, pomaga se v tej bolezni lahko in hitro;
pri bogatinih in sploh pri imenitnih ljudeh pa to ne gre lahko,
ker ti ne ubogajo.

Duhovnik je poslal k meni vprašat, kaj naj počne, ker
ga žgo noge kakor živ ogenj. Jaz sem mu naročil, naj si noge
prav toplo ovije s poparjenim senenim drobcem (senenimi cvet¬
licami) ; po 2 urah se naj seneni drobec na novo popari in na¬
veže. V jednem dnevu so bolečine prešle, in v 3 dneh so bile
noge popolnoma ozdravljene. Ako ne moreš s senenim drob¬
cem ovijati nog, lahko tudi prt namočiš v vročo seneno za¬
vrelico in s tem prtom oviješ bolni ud. Na to pa opozarjam,
da se zoper skrnino rabijo vedno le topli ovitki, nikoli mrzli.
Ko bolečine preidejo, ne misli prehitro, da je bolezen že ozdrav¬
ljena; bolezen se bo vrnila, če ne bodeš vztrajno dalje rabil
teh pomočkov. Treba je še nekaj tednov 2- ali 3 krat špan¬
skega plašča na teden in pozneje včasi tople kopeli s trikratno
mrzlo menjavo.

Nekega krčmarja je hudo trgala skrnina v glavi. Zlasti
kedar se je vreme izpreminjalo, bile so bolečine neznosne.

Yčasi so mu prišle bolečine tudi v hrbet in v stegna,
tako da revež še hoditi ni mogel.

Ta se je ozdravil s sledečimi porabami:

1. ) Dvakrat na teden je vzel toplo ovsenično kopel;

2. ) vsak dan poliv na hrbet in poliv na kolena:

3. ) trikrat v tednu se je vsega omil, in

4. ) vsak dan je pil zjutraj in zvečer čaj iz bezgovega
listja. V 4 tednih je bil mož ozdravljen; da se mu bolezen ne
vrne, jemal je še vsak mesec jedno toplo ovsenično kopel in
po dvakrat v tednu se je še vsega omival.

Slabota.

Nekemu kovaču so roke popolnoma oslabele; vse drugo
je bilo zdravo, samo roke so postale nenavadno tanke in tako
slabe, da je še komaj mogel vzdigati kladivo. Tudi noge niso
imele več prave moči, in proti večeru je bil vsakokrat ves
utrujen.

Na medlih rokah se je hitro videlo, odkod je bolezen.
Žile so se še komaj videle; to je bila priča, da jim manjka
krvi, zato so roke tako slabe in mrzle. Kje so se neki žile za¬
mašile? Pogledam moža natančneje. V hrbtu ga je nekako
vkup vleklo. Tukaj je namreč zastala kri, in zato je ni bilo
zadosti v roki.

143

Po mojem nasvetu je držal kovač, roke skoz 14dnij vsak
dan pol ure v toplo seneno zavrelico in navrh jedno minuto
v mrzlo vodo. Ob jednem si je trikrat na teden napravil šal.
Ko 14 dnij mine, dobil je vsak dan jeden poliv na hrbet in
jednega na stegna, na teden 2 topli seneni kopeli in dvakrat
mrzlo kopel samo za roke (roke se vtaknejo v mrzlo vodo).
Za znotraj je dobival vsak dan 20 pelinovih kapljic v mlačni vodi.

Slabe roke so prišle prav hitro k moči, in kovačevo kla¬
divo je kmalu zopet zvenelo po naklu.

Spodnjega života bolezni.

Vsled prehlajenja je dobil neki hlapec hude bolečine v
spodnjem životu; zaprla se mu je voda, in videti je bilo, ka¬
kor bi se mu hotelo kaj vneti v trebuhu. Ta se je tako-le
zdravil:

1. ) Dvakrat na dan si je nakladal na trebuh poparjen se¬
neni drobec; ta nakladek je puščal poldrugo uro na trebuhu;

2. ) vsak dan se je dvakrat vsega omil z vodo in jesihom.

Omivanje hladi bolnikovo vnetje; ker bi se pa život zgolj

z mrzlimi porabami mogel še bolj zmraziti, zato je treba zraven
mrzlega omivanja toplih obkladkov.

Proti znotranji vročini naj jemlje bolnik vsako uro 2 žlici
hvoščevega čaja; ta čaj mu bode tudi pomagal k vodi. Ko bi
bil trebuh že hudo vnet, moral bi jemati na dan po 2 žlici
laškega olja.

V 3 dneh je bil hlapec ozdravljen.

Štiriindvajsetletna deklica je trpela že več let s krčem v
mehurju in v spodnjem životu sploh. Voda se ji je pogostoma
zapirala, in v ledvicah jo je prav hudo žgalo in bodlo. Tej de¬
klici se je marsikaj sesedlo v spodnjem životu; to je bilo treba
raztopiti in potegniti iz života.

Tri dni zaporedoma se ji je ves spodnji život prav debelo
obkladal s toplim poparjenim senenim drobcem; ta obkladek
so puščali na bolnici poldrugo uro. Ob jednem je dobila vsak
dan enkrat topel kratki ovitek; za tega so prt namakali v se¬
neno zavrelico.

Te porabe je dobivala v začetku vsak dan, pozneje še vsak
drugi ali tretji dan.

Za znotraj je proti takim boleznim dober čaj iz grškega
sena in sladkega janeža; piješ ga vsak dan jedno čašo v 3
delih: jeden del zjutraj, jeden opoldne in jeden zvečer. V 14
dneh je bilo bolnici že dosti boljše; od zdaj naprej je jemala

144

še na teden 2 popolni kopeli, vsak drugi dan sedečno kopel
in čaj iz pelina in hvošča.

Srene bolezni.

Oe se zdravnik pri kteri bolezni ne spozna v več, potem je
srce bolno ali želodec, ali pa so živci za nič. Oe je kdo bil
vedno zdrav, je li mogoče, da mu srce tako oboli, da bi zanj
ne bilo več pomoči? Mene je izkušnja učila, da jih je med
100 takimi bolniki komaj nekoliko, kjer je srce zares bolno.
Srce je jeden najzdravejših delov v človeškem životu. Ali lahko
se zgodi, da kaj zunanjega moti srce pri svojem delu. Da je
maček še tako zdrav, le stopi mu na rep, in zadrl se bode;
da je ura še tako dobra, ne navij je, in obstala bo.

če ti srce boleha, išči sovražnika, ki ga nadleguje; od¬
pravi tega, in srčne bolezni ne bo ne duha ne sluha več.

Tožil mi je neki mož svojo srčno bolezen; zdravniki so
mu rekli, da se njegovo srce razteguje. „Si li bil kdaj nevarno
bolan?" vprašam ga jaz. — „Ne,“ odgovori mi, „ali pod des¬
nim kolenom se mi ves čas nekaj izpušča." Torej je v njem
marsikaj nezdravega; pomagajmo bolnemu životu iztrebiti iz
sebe gnilobo, in mož bo zopet zdrav. Bolnik sam me je spravil
na to misel, češ, kedar se mu prav močno izpušča, tedaj mu
je vselej boljše pri srcu.

Srce smo pustili pri miru, ali za drugi život smo mu na¬
pravili vsak teden 2 kratka ovitka, jeden spodnji ovitek, jeden
španski plašč in sopar na noge. Te porabe so spravile iz bol¬
nika v 3 tednih vso gnilobo, in s to vred je izginila tudi srčna
bolezen.

Enkrat so me po noči poklicali h gospodinji, ki vsled
težke sape že ni mogla več govoriti. Na odeji se je videlo,
kako močno ji bije srce; v roke in v noge jo je ves čas zeblo.
Tukaj je vsa kri vzhitela k srcu; zavoljo tega ono tako močno
bije, in zavoljo tega so roke in noge mrzle.

Naložili smo ženski na trebuh moker prt, in v 10 minutah
se je umirilo srce. Nato se je bolnica prvi dan dvakrat omila
po vsem životu; drugi dan si je napravila španski plašč; tretji
dan sopar na glavo, in četrti dan sopar na noge. Peti dan je
zopet znova začela s temi porabami. V tem redu se je zdra¬
vila nekaj časa, in prikazalo se je, da je bil spodnji život
gnezdo, kjer se je bila izvalila srčna bolezen. Ozdravil se je
spodnji život, in odslej je bilo srce zopet zdravo.

Neko dekle mi je tožilo: „Oe količkaj hitro prestopim,

če se česa ustrašim, začne me kar pri srcu tiščati, in srce mi

145

jame tako močno biti, da se prav resno bojim nagle smrti.“
Seveda v takem slučaju ni drugače mogoče, mislil bi človek,
kakor da mora srce biti bolno. In vendar je vse vkup tako
jasno in umljivo!

Dete sedi pred vrati; na enkrat prileti velik pes. Ali
dete ne bo kriče letelo k materi? Oe se ustrašiš, ali ni na¬
ravno, da ti kri zbeži iz udov domu v srce, in da začne vsled
tega srce močneje biti? Ali moreš v tem slučaju reči, da je
srce bolno ? Da se pa dekle vsake malenkosti ustraši, pride od
tega, ker ni dosti utrjeno. Utrdi človeka, da se ne bo vsake
malenkosti bal, in srčna bolezen bo izginila. Dekle naj dene
raz sebe nepotrebna oblačila, naj stopi vsaj enkrat na dan za
1 minuto do kolen v mrzlo vodo in hitro nato naj vtakne roke
do ram v vodo tudi za 1 minuto. Oe mu je voda premrzla,
naj malo piha na njo; to prvi teden. Drugi teden se naj vsako
drugo noč mrzlo omije po vsem životu in vsaj enkrat v tednu
naj gre do podpazuh v mrzlo vodo; ta kopel pa ne sme dalje
trajati kakor pol minute. Tretji in četrti teden bo treba vsak
dan dveh polivov na hrbet in dveh na stegna; po vsakem po¬
livu mora bolnik ali hitro na delo, ali pa na izprehod, da se
segreje. Tako se je dekle v 6 tednih popolnoma ozdravilo.

Sušica.

Nekje v životu se ti začne kaj gnojiti; rana se gnoji na¬
prej, in sčasoma ti je segnil ves ud — to je začetek sušice.
Ista se prične včasi na pljučih, včasi na prsni mreni, v led¬
vicah, v črevesu, v sapniku, v goltancu, ali kjerkoli. Kjer se je
napravila gniloba, tam se kri ne pretaka več redno, in vsled
tega se začne život sušiti. Kjer je segnil že kak del (organ),
tam ni več pomoči; o pravem času pa se sušica z ničimur ne
ozdravi tako lahko, kakor z vodo. Najnevarnejše je pri tej bo¬
lezni to, da bolnik ničesar ne čuti, in da vsled tega navadno
zamudi pravi čas, ko bi se dalo še pomagati. Ko bolnik svojo
bolezen že čuti, potem je navadno prepozno. Zato ne zanemar¬
jajte nikoli tega, v kar imenujemo katar (nahod); s katarom se
začenja sušica. če imaš katar, idi v postelj, odeni se skrbno
in vsako uro se hitro vsega omij z mrzlo vodo; tako bo katar
v jednem dnevu dober.

Kdaj je sušica zamujena, spozna se prav lahko. Bolnik
naj pljune v čisto vodo; če pljunec ostane na vodi, tedaj je
še upanje ; kjer pa pljunec gre na dno, tam je prepozno; tisti
bolnik se naj uda božji volji in se naj pripravi za smrt.

Domači Zdravnik. 10

146

O pravem času pa je voda najgotovejše zdravilo. Ona
oživlja veli život; kakor olje stroju, tako pomaga voda udom
v svoj tir, in kakor spraviš z rešetom iz semena plevel, tako
z vodo nesnago iz života.

Na to pa je treba gledati, da ne jemljete za jetične ljudi
porab, ki premočno vlečejo iz njih, kakor na pr. španski plašč
in ovitki sploh; izbirati morate porabe, ki život okrepčujejo.
Le skrbimo, da pride život k moči, in on bo potem sam iz¬
trebil iz sebe, kar ni pravega v njem. Tudi na to moraš gle¬
dati, da se bolnemu životu ne odtegne z mrzlimi porabami pre¬
več toplote; zato naj bodo porabe prav kratke in nikdar za ves
život na enkrat, marveč le za posamezne dele. Tako na pr. ne
smete takim bolnikom nikdar ob jednem polivati hrbta in kolen,
temveč zdaj rabite jedno in pozneje drugo porabo.

Za sušico, ki ima v prsih svoje gnezdo, sta poliv na
hrbet in poliv na stegna najboljše zdravilo; še boljše kakor
polivati stegna je hoditi po rosni travi. To je za život naj¬
imenitnejše krepčalo; ne boj se nikdar, da bi škodovalo. To
spravi kri v tok in pospešuje rast mlade krvi.

Jedi naj bodo prav priproste; kar človeka preveč greje,
kar je žarko, ali kar je kislo, to ni za jetičnega človeka.

Omeniti moram, da hočejo ravno jetični ljudje vedno kaj
kislega ali slanega. Najboljša hrana za take bolnike je mleko;
ker bi se pa mleko človeku kmalu pristudilo, če bi ničesar
drugega ne dobival jesti, zato je treba tudi drugih jedij, na pr.
prežgane juhe, sladne (malčne) kave ali želodove kave. Tudi
priproste močnate jedi so dobre.

Bolnikova pijača bodi voda, kteri moreš pridejati malo
vina; malo kislega mleka ali sirotke tudi ni na škodo; samega
vina pa ali piva (ola) naj ne pije bolnik.

Kedar bolnik že proti koncu dela, tedaj mu prihaja vroče
in se začne močno potiti; omivaj mu potem prsi, hrbet in
spodnji život z mrzlo vodo; to mu bo bolezen vsaj lajšalo, a
pomagalo mu seveda ne bode več.

Šarlah ali Škrlatica.

Navadno davi ta bolezen samo otroke, a včasi se tudi
odrastlih ljudij ne izogne. Naznanja se Škrlatica z bolno glavo,
s težkimi prsimi, s težkim želodcem in z vročino, ki je z utruje¬
nostjo in z mrazom združena. Brez števila otrok umre za to bo¬
leznijo, z vodo bi se pa tako lahko pomagalo!

Kakor hitro zapaziš na otroku omenjena znamenja, ne
čakaj dalje, temveč namoči srajco v slan krop, izžmi jo rahlo

147

in obleci otroku; potem bolnika skrbno zavij v kočo, odeni ga
in pusti v tem ovitku jedno uro. Ko bodeš po jedni uri slekel
otroku srajco, čudil se bodeš, kako se mu je v tako kratkem
času ves život obsul s priščem; šarlah je prišel iz života. Ko-
likorkrat zdaj otroku vroče prihaja, omij ga z mrzlo vodo po
vsem životu in po omivanju ga spravi, ne da bi ga obrisal,
hitro nazaj v postelj.

Ako nočeš bolnika omivati vsako drugo uro, oblečeš mu
lahko nekekrati na dan mokro srajco, vsakokrat za 1 uro;
srajca bo ravno tako kakor omivanje potegnila vročino iz ži¬
vota. V krop srajco samo prvikrat namoči, pozneje jo moraš
namakati v mrzlo vodo.

Gledati moraš pa na to, da je bolnik, dokler je v mo¬
krem ovitku, skrbno odet, ne pretežko, a vendar toliko, da
mrzli zrak ne more do života. Ko bolniku slečeš mokro srajco,
obleci mu suho. Na ta način se da Škrlatica v jednem tednu
ozdraviti.

Jesti noče tak bolnik ničesar, žeja ga pa vedno. Ne sili
mu jedi; kedar bo život kaj potreboval, bode se že sam oglasil;
piti pa daj bolniku, kolikorkrat je žejen, prav pogostoma, toda
prav po malem; 2 žlici na enkrat je dosti. Pijača naj mu bo
voda, ne vino; sladkarije so tudi zanič; mrzlo pokuhano sadje
je bolniku prav dobro hladilo.

Ge se Škrlatica ni dobro ozdravila, tedaj pride za njo na¬
vadno vodenica. Ah tudi to bolezen lahko in hitro ozdraviš
z vodo.

Ljudevik, desetleten fant, ležal je s Škrlatico 6 tednov;
zdravnik ga je ozdravil, in fant je vstal. Ali v nekih dneh ja-
mejo dečku noge biti težke, začnejo otekati, in vodenica se je
začela napravljati. Namočili so prt v slano mrzlo vodo, in
fantje  dobil ovitek; prihodnji dan so bile noge že veliko lažje.
V 5 dneh je dobil 5 ovitkov, in od vodenice je bil popolnoma
ozdravljen.

Šena (Rothlauf).

Gnila vlaga se začne nabirati med kožo in mesom; do-
tično mesto začne otekati, koža se napenja, začne skeleti, na¬
pravljajo se rujavi mehurčki, in iz njih se izteka rujava ostra
vlaga: to je šena.

Ko bi gnila vlaga nikjer ne mogla iz života in prišla v
kri, potem bi postala šena nevarna.

Neki duhovnik je dobil šeno na nogi. Pregnal jo je, a
kako, tega ne vem. Mine nekaj časa, in šena se mu napravi

10 *

148

na roki; pregnal jo je zopet, in to je bila njegova smrt, kajti
v 4 dneh je bil mrtev.

Zato ne preganjaj šene nikoli, skrbi pa, da bodeš vneti
ud hladil; potem se bolezen ne bode širila, in bolni del bode
kmalu ozdravel. Kako se pa naj bolni ud hladi? Kdor ima
šeno na nogi, temu je treba kratkih ovitkov. Za temi ovitki se
naj pomikajo porabe bližje k bolnemu udu; zavijaj nogo nad
obolelim mestom v moker prt. Seno samo pa moraš pustiti
čisto pri miru; le če včasi prav boli, smeš jo mehko in rahlo
obrisati z mlačno vodo, ali jo rahlo obvezati z mehko ruto, ki
si jo namočil v mlačno vodo.

Ce je šena na roki, tedaj je zopet kratki ovitek najboljše
hladilo; isti potegne kri od roke proč in tako brani, da se v  ne
razširja vnetje; za kratkim ovitkom pride šal na vrsto. Sala
je treba bolniku, kolikorkrat mu prihaja vroče.

Če je šena na glavi, napraviš si nakladek in ovitek okoli
vratu. Nazadnje so mlačni obkladki na šeno samo prav dobri.

Šena v obrazu (Gesichtsrose).

Sena v obrazu se naznanja s hudo vročino po vsem ži¬
votu. Bolnikov obraz prihaja zabuhel in rumenkast, oči so ru¬
mene, obraz pa začne še le drugi ali tretji dan otekati. Treba
je vročino takoj v začetku krotiti, potem šena ne bo prehuda.
Napravi bolniku najprej šal, dvakrat na dan; vsakokrat ga naj
nosi 3 ure, ah vsako uro se mora na novo namočiti.

Med tem ko šala nima, omij bolniku vsako tretjo četrt ure
prsi, hrbet in spodnji život prav hitro z vodo in jesihom. Vro¬
čina bo potem kmalu ponehala, in odslej bo zadoščalo, če
omiješ bolnika še dva- ali trikrat na dan. Bolnika pri tej bo¬
lezni žeja; zato mu dajaj pogostoma, toda le malo mrzle vode piti.

Tifus, mačuh, legar.

Pri osepnicah se gnoji človeku zunaj po životu, pri ma-
čuhu pa znotraj. Ta bolezen ima svoje gnezdo ali v glavi, ali
pa v trebuhu ; po tem razločujemo med glavnim in trebušnim
mačuhom ali legarjem.

Pri tej bolezni je treba dvojne skrbi: 1.) da se zabrani
prehuda vročina, ki bi požgala vso moč človeškega života, in
2.) da se gniloba potegne iz života. To pa ravno z vodo naj¬
lažje dosežemo; kajti voda hladi, raztaplja in izpira.

Janez je oblekel suknjo brata, ki je umrl za legarjem.
V nekoliko dneh obleži tudi on za to boleznijo. Kot zdravilo so

149

mu postavili k postelji banjo, z mrzlo vodo napolnjeno. Koli-
korkrat mu je bilo prav vroče, zlezel je hitro v vodo in zopet
nazaj pod odejo. Tako se je kopal prvi dan 6 krat, drugi dan
5 krat. vsak dan manj, in nevarnost je hitro minila.

Komaj se on ozdravi, dobi legar njegova žena. Tudi k
njeni postelji so postavili banjo, in kakor prej mož, tako se je
ozdravljala zdaj ona. Y nekterih dneh je bila tudi žena zopet
zdrava. Bolnika sta pila mrzlo vodo in sirotko, jedla prežgano
juho in mlečne jedi.

Maks je obiskal svojega za mačuhom obolelega svaka.
Bil je silno velike in krepke postave; zato je mislil, da se bo¬
lezen njega ne prime. Ali predno mine teden, že ni mogel več
niti hoditi, niti stati; legar se ga je lotil. Da bi se bil kopal,
ni imel banje; imel pa je pri hiši škaf, ki je bil vsaj tolik, da
je mogel bolnik poklekniti v njega. Ta škaf so napolnili z mrzlo
vodo in ga postavili k bolnikovi postelji.

Kolikorkrat ga je začela vročina mučiti, vsakokrat je po¬
kleknil v škaf in si hitro omil ves zgornji život. V 10 dneh
je mogel zopet iz postelje, in prejšnja moč se mu je prav kmalu
zopet vrnila.

Oe bi se kdo mrzle vode preveč bal, naj jemlje mlačno,
tople pa ne; ozdravljanje se bo petem vršilo sicer malo bolj
počasno, a vendar še dosti hitro.

Tako ozdravljeni mačuh ne zapusti nobenih posledic. Kako
se pa kaj neki zdravi s kininom in drugimi strupi, ki jih ku¬
pujemo v lekarni za drag denar? Brez števila ljudij umre pre¬
zgodaj, in kdor uteče smrti, temu zastrupijo ta zdravila vso kri,
tako da nikoli ne pride več prav k sebi. Takim revežem, ki
so vsled legarja prišli popolnoma na kant, takim svetujem:
Pijte vsak dan 3- ali 4krat malo pelinovega čaja, in omijte si
vsak dan 3- ali 4 krat ves život z vodo in jesihom.

Malo srčnosti je v začetku res treba, da si človek upa
tako vročinsko bolezen ozdravljati z mrzlo vodo, ali verjamite
mi, dragi čitatelji, da ni nobene nevarnosti, in da to zdravljenje
gotovo pomaga. Kdor mi pa tega ne verjame, ta se naj zdravi,
kakor njemu drago; s posledicami bode trpel on sam, nikdo drug.
Bolezen tudi ni več tako nalezljiva, če se ozdravljaš z vodo.
Vendar moraš na to gledati, da spraviš to hitro v stran, kar
gre skoz bolnika.

Vneta trebušnica (Bauchfellentziindung).

Ta bolezen se ozdravlja ravno tako, kakor vneta pljuča.
Na kraj, kjer najbolj žge in bode, nalagaj vsako drugo uro

15G

svežo (frišno) skuto, in goreči život omivaj z vodo in jesihom,
kolikorkrat vročina prav huda prihaja; za znotraj dobi bolnik
2 žlici olja na dan.

Jedenindvajset let star kmetski fant je imel to bolezen
dvakrat v jednem letu. Okreval je sicer, a prav zdrav ni več
bil; od tega časa je vedno prav težko hodil na vodo. Vsaka
količkaj težka jed mu je težila želodec, in tudi na stran ni hodil
več redno.

Temu sem ukazal, naj si napravi prvi teden 3 kratke
ovitke, naj si vsak dan omije ves život, in naj si napravi vsak
dan za 1 minuto mrzlo sedečno kopel. Od zjutraj do poldne
je jemal vsako uro žlico mleka in popoldne vsako uro žlico
vode. Hrano je dobival prav priprosto.

V 14 dneh je bil ozdravljen; ukazal sem mu pa, naj si
še včasi napravi polkopel.

Ovitki so mu raztopili gnilobo in jo potegnili iz njega;
omivanje je krepčalo ves život, mleko je delalo dobro kri, in
voda mu je lepo polagoma namočila zasušeni želodec, da je
mogel zopet redno na stran. Polkopeli so mu spodnji život še
bolj utrdile.

Tvori.

Pod kožo se marsikrat kaj vname; vneti kraj se začne
gnojiti, in tako nastanejo tvori in rane.

Kjer je ogenj, tja hite sosedje gasit; če se v životu na
jednem kraju kaj vname, sosedje tudi ne ostanejo pri miru.
Na mezincu se ti dela tvor; ali te ne boli vsa roka noter do
srca? Z bolečino je ravno tako, kakor če prižgeš po noči žve-
plenko; plamen je prav majhen, vidi se pa vendar le prav
na daleč.

Dokler je vnetje še majhno, ovijaj vneto mesto z mrzlimi
ovitki; če se je pa vnetje že razširilo, treba je ovijati ves život
s španskim plaščem.

Andreju se je vnel palec na desnici; roka je vsa otekla,
in prst je ves v gnoju, da, na več krajih se vidi že gola kost.
Zdravnik je rekel, da se mora roka odrezati.

Kost je bila še zdrava videti; zato sem si mislil, da še
ni prepozno. Gnili palec je gnojišče vsega života; tja se steka
vsa gnojnica; gnila vlaga razjeda meso in napravlja vnetje.
Treba je torej najprej ozdraviti život, da ne bode dalje moril
uboge roke.

Bolnik je dobil vsak dan ovitek: jeden dan španski plašč,
drugi dan kratki ovitek, tako prve dni; pozneje je dobival

151

ovitke le še vsak drugi ali tretji dan. Palec in roko pa smo
mu obvezovali 4krat na dan s poparjenim hvoščem; jeden ob¬
kladek se pušča na roki 2 uri. Bano so mu izpirali z galunovo
vodo. V 4 tednih je bila roka zdrava; mož je mogel zopet de¬
lati in odslej je še dolgo živel zdrav in vesel.

Nakostni tvori (Knochengeschwiire),

Yčasi se tudi na kaki kosti zbere tvor; posebno na če¬
ljusti, na sklepih, ali na kolenu se radi nahajajo taki tvori.
Vidi se, kakor da bi bila kost vzrastla. Vročina, ki muči bol¬
nika. nam je priča, da so taki tvori nekaj silno nevarnega;
tukaj je treba hitre pomoči, sicer začne kost gniti, in potem je
vse zastonj.

Nalagaj na oteklino prav vroče poparjen seneni drobec,
potem kuhano ovsenieo, nato kuhano grško seno. Ti nakladki
naj bodo prav topli. Za temi pride na vrsto hladna skuta; vsak
nakladek se pušča na tvoru okoli 2 uri. Ob jednem je treba
ovitkov; če je oteklina na nogi, tedaj je kratki ovitek prav; za
oteklino v obrazu je pa šal boljši. Tak ovitek moraš vsak dan
enkrat napraviti.

Udobolje ali sklepna bolezen (Gliedersucht).

Sklepna bolezen je silno huda in še prav nevarna. Bol¬
niku pride v vse ude, da se ganiti ne more več; kakor strela
ga preletava po vseh sklepih. Zdravnik potrebuje deset tednov,
da to bolezen ozdravi, z vodo gre pa vse veliko hitreje.

Napravi bolniku dvakrat mrzel spodnji ovitek; prt se naj
namoči v ovsenično zavrelico; to je boljše kakor čista voda.
Potem mu pa napravi ravno tisti ovitek prav topel, tudi dva¬
krat ; v toplem se bo bolnik silno potil, in to mu bo bolezen prav
čudno olajšalo. Nekolikokrat v tednu, kedar mu je vroče, mora
se bolnik po vsem životu omiti z vodo in jesihom. Za znotraj
se mu naj skuha čaj iz šentjanževih rož, žajbelja in pelina;
tega čaja naj izpije vsak dan jedno čašo, ne na enkrat, mar¬
več polagoma.

Te porabe bodo ozdravile človeka prav gotovo v 4 tednih.
Ali bo]nik ne sme prehitro opuščati vseh porab; še nekaj časa
si naj napravi vsak teden jeden topel ovsenični ovitek in jedno
mrzlo polkopel; to mu bo život popolnoma ozdravilo, tako da
se ni treba bati, da bi se povrnila bolezen.

152

Vidoviča (Veitstanz).

„Moje lOletno dekle še nikdar ni bilo zdravo," pravi mi
žalostno oče; „zdaj se je ubogega otroka lotila še vidovica;
ne je ničesar, spanja nima nič; strah me je, kedar jo prime
krč; iskal sem pri zdravnikih pomoči, ali nisem našel nobene
tolažbe. “

„Oče,“ odgovorim mu jaz, „dobodite sena in kuhajte ga pol
ure; le precej ga vzemite, da bo zavrelica prav gosta; zavre¬
lico še malo osolite. Potem vzemite debelo platneno srajco, na¬
močite jo v seneno zavrelico, izžmite jo rahlo in jo prav hitro
oblecite otroku. Spravite deklico v postelj, zavijte jo skrbno s
kočo, da zrak ne pride do mokrine, in v  jo dobro odenite. V
mokri srajci naj ostane blizu dve uri. Ce deklica v njej zaspi,
ne vzbujajte je, ampak pustite jo spati, dokler se sama ne
vzbudi. To storite ta teden vsak dan po dvakrat; potem mi
pridite v  poročat, kako je kaj. £<

Orez teden se je oče vrnil. Deklici se je začelo po hrbtu
in po prsih močno izpuščati; dobila je že tek do jedi, in spati
je tudi že mogla.

Omenjeni ovitek se je rabil še 14 dnij, in dekle je do¬
bilo vsak dan 20 pelinovih kapljic na vodo (pelin v žganju
namočen).

Vnetje (Entziindung).

Fant, ki nosi še prve hlače, vidi mater prižigati luč; od¬
slej išče žveplenko, tudi on hoče imeti ogenj. Ees najde, kar

je iskal, in neumno dete zažge vse pohištvo.

Koliko ljudij je že umrlo na tak način! Nekje v njihovem
životu se je prižgala majhna iskrica, in iz te je postal uniče¬
valni plamen. Človek ni znal hitro gasiti, in tako je pogorelo
stanovanje njegove duše. Navadno se to vrši silno hitro; v
vratu se vname malenkost; slučajno pride mrzel veter, ki vnetje
shujša. Po žilah drvi kri k vnetemu kraju; prihajajoča kri
množi vnetje, kakor olje ogenj, in ga raznaša po vsem životu.

Ce kje gori, kaj storite? Najprej se spravi vse proč od
ognja, kar bi ga moglo rediti, in potem se jame gasiti z vodo.
Tako storite tudi vi, če v životu kje gori; odpravljajte kri od vne¬
tega uda; rešite to, kar je še zdravega, in skrbite, da prej ko

slej razdelite kri, ki se je nabrala pri vnetju.

Ce se človeku vname v vratu, so noge vsegdar mrzle.
Zakaj ? Zato, ker je kri iz nog hitela k vnetemu mestu. Za¬
vijaj noge v prt, ki ga namakaš v vodo in jesih; to bode po-

153

tegnilo kri v noge, in bolniku bode hitro dosti boljše. Potem
dajaj bolniku mrzle obkladke na trebuh; to bo vročino v vratu
gasilo še bolj uspešno. Kolikorkrat prt postane vroč, moraš ga
zopet pomočiti v mrzlo vodo. Prav nazadnje se loti vrata sa¬
mega; ovij ga s prav mrzlim ovitkom in ponavljaj ta ovitek,
kolikorkrat se močno segreje. Oe bi vroči ovitek pustil pre¬
dolgo okoli vratu, potem bi ovitek grel grlo, a ne hladil, in
kri bi le še bolj silila k njemu.

Vnetje y  grlu (Halsbraune).

„Moje 4letno dekle je dobilo ravno tisto bolezen, za ktero
mi je že umrlo troje otrok," pride mi oče tožit. „Komaj še
sope; kašljati že ne more več; glava in život, vse je nekako
napihnjeno. Kaj naj storim?" — „Segrej vodo, v ktero si vlil
malo jesiha; v ta krop namoči obrisalko in ovij z njo otroku
vrat; na mokri ovitek mora priti suha platnena ali boljše vol-
nata ruta. Ko mine 3 četrt ure, ponovi ovitek; tako delaj 6 ur
neprenehoma. Potem pusti vrat pri miru in napravi otroku
mrzel kratki ovitek; v tem ostane dete jedno uro. Ce bo sapa
potem še težka, napravljaj otroku zopet ovitke okoli vratu, ali
zdaj samo še skoz 2 uri, in kolikorkrat se med tem časom
ovitek segreje, ponovi ga.“

Oče je storil to, in dete je bilo v 30 urah zopet zdravo.
Namesto toplih ovitkov lahko jemljemo tudi mrzle. Ko bi vro¬
čina ne hotela ponehati, morali bi napravljati mrzle ovitke na noge.

Vneta kri (Blutvergiftung).

Jože je klal kravo; pri delu se je s krvavim nožem prav
globoko vrezal v palec. V začetku ni maral za rano; a kmalu
mu oteče vsa roka, prihajalo mu je vroče, in po roki so se
prikazale rumenkaste in plave lise. Bolečine rastejo, revež čuti,
da se mu vnetje širi po vseh žilah kakor ogenj.

Pokličejo mene. Jaz sem mu ukazal, naj si napravi vsak
dan 4 krat sopar na bolno roko; roka ostane pol ure v sopara.
Drugi čas se naj roka ovija do črez laktov s pokuhanim sene¬
nim drobcem (senenimi cvetlicami). Drobec se popari z vrelim
kropom, dobro izžme in razprostre po prtu; nanj položi zdaj
bolnik roko, in prt se tako zagrne, da je vsa roka v toplem
senu. V 4 dneh je bila roka skoro popolnoma dobra.

Neki gospod si je izrezal kurje roko; rana se je vnela,
in že so mislili, da je prišla za gospoda zadnja ura.

Ta gospod je bolno nogo kopal dvakrat na dan v topli
seneni zavrelici, dvakrat na dan jo je pa ovijal s toplim hvo-

154

ščevim ovitkom (prt namočiš v hvoščevo zavrelico). Ker se je
bilo vnetje razširilo že po vsem životu, omil si je bolnik vsak
dan zgornji život in si napravil vsak dan spodnji ovitek. V 10
dneh je bil ozdravljen. Za znotraj je dobil vsak dan 2 čaši
pelinovega in žajbeljevega čaja.

Zaprta voda.

Poklicali so me k 70 let staremu tesarju, da ga hitro
pripravim za smrt. Pridem k njemu, a kot dušni pastir ne
opravim ničesar pri njem, kajti mož teka kakor blazen po sobi.
Na vodo ni mogel, in to mu je delalo take bolečine.

Ukažem ženi, naj pripravi ponočni stolec, vlije v škaf
prav vroče hvoščeve zavrelice in ga postavi v stol. To je bilo
kmalu pripravljeno. Mož se je vsedel na stol in sedel pol ure
v hvoščevem soparu; potem je šel v postelj. V jedni uri sem
se jaz zopet vrnil, a zdaj ga ni bilo več treba pripravljati za
smrt; že je šla voda od njega, in bolečine so ponehale. Drugi
dan so mu napravili še jeden tak sopar; tretji dan se je še
malo spočil, in četrti dan je že zopet delal. Nikdo bi ne verjel,
kako hitro je pomagano s tako priprosto rastlinico, če jo le
rabiš o pravem času.

Dobro je, če jemlje tak bolnik za znotraj vsak dan jedno
čašo hvoščevega čaja; ni treba vsega na enkrat popiti, ampak
razdeliš ga lahko na 3 ali 4 dele.

Ubog dninar je trpel s to boleznijo že več tednov. Po¬
skusil je sopare, ali niso mu več pomagali. Temu smo nakla¬
dali na spodnji život v prav vročo hvoščevo zavrelico namočen
prt. Vsak dan jeden sopar in za 2 uri jeden tak nakladek; to
ga je ozdravilo v nekoliko dneh.

Neka gospodinja je bila že dolgo časa v postelji. Zdrav¬
niki so hodili k njej, a pomagati ji niso mogli; rekli so, da
ima ženska raka v mehurju.

Tej sem jaz svetoval, da si naj skuha hvošča, namoči v
to zavrelico čveterno vkup zložen prtič in si dene ta nakladek
tja, kjer jo najbolj boli. Takoj po prvem nakladku so bolečine
znatno jenjale. Napravljala si je ta nakladek 5 dnij zapore¬
doma, vsak dan 3- ali 4krat, in ob jednem je pila 3 krat na
dan malo hvoščevega čaja. Peti dan je neizrečno trpela, ker
je šel velik kamen od nje, kteremu se je poznalo, da se je
moral na površju precej razrušiti, predno je mogel od nje.
Od zdaj je bila žena zdrava; tako se je ulovil rak s kle¬
ščami vred.

155

Todeniea.

Kedar dalje časa dežuje, delajo se luže; zemlja vode ne
popije več, in solnee je ne posuši. Stoječa voda jame gniti, in
z njo vred gnijo v njej rastoče rastline. Taka se godi tudi v
životu, kjer se zbira vodenica. Kri redi ude; kjer je pa kri za
nič, tam postaja meso velo, kite suhe, in luže se napravljajo
po udih.

Vodeničnemu človeku se vidi bolezen že na obrazu. Ob¬
ličje postane staro, barva bleda in vela, okoli očes se zbira v
mehurjih voda, in sčasoma se taki mehurji napravijo po vsem
životu. V vseh teh mehurjih je voda; le potipaj s prstom na
jednega, in videl bodeš, kako voda izgine pod pritiskom.

Voda se zbira na različnih krajih: jednemu v trebuhu,
drugemu okoli srca, tretjemn samo pod kožo, in po tem ima
tudi bolezen svoje posebno ime kot trebušna, srčna ali pod¬
kožna vodenica.

Oe človek po kaki bolezni ni prav okreval, zlasti po Škr¬
latici, loti se ga rada vodenica. Kdor ima enkrat to bolezen,
ne bo več dolgo tlačil zemlje; ista je navadno zadnji in ugo-
nobni val ubogi ladjici, ki nosi neumrjočo dušo.

Proti močno razširjeni vodenici ni več pomoči, a v za¬
četku ni pomoč tako težka. Voda se mora izvajati zunaj in
znotraj; za znotraj je pri srčni vodenici rožmarinovo vino, za
trebušno pa habatov čaj; za zunaj pa je treba vsak dan krat¬
kega ovitka. Ali ovitek ne sme biti topel; mrzlejši ko je,
boljše bo dejal; topel ovitek bi bolezen le prav raznetil. Kakih
8 dnij se napravlja ovitek vsak dan, pozneje le dva- ali trikrat
na teden.

Neka 54 let stara ženska je jela rediti vodenico; otok je ob¬
segal razun nog že precej života. Tej sem dal zmletega habatovega
korenja; skuhala si ga je vsak dan 2 noževi končini v skledici
vode in pila ta čaj v treh delih, zjutraj, opoldne in zvečer.
Skoz 8 dnij je dobivala vsak dan za jedno uro kratki ovitek, po¬
tem 10 dnij še vsak drugi dan, in pozneje vsak tretji dan. V
3 tednih je bila že precej dobra.

Za srčno vodenico se naj namesto spodnjega ali kratkega
ovitka napravljajo podkladki in nakladki.

Bolni vrat.

Jedenindvajsetletni deklici je vrat tako obolel, da ni več
imela nobenega glasu. Zdravniki so jo ozdravljali, poma¬
galo pa le ni nič. Prišla je k meni pomoči iskat. Tukaj je

156

dobila vsak dan 2 ali 3 polive na hrbet in ravno toliko po¬
livov na kolena, in vsak dan je hodila večkrat po mrzli vodi.
Uspeh je bil ta, da je mogla peti dan že zopet malo govoriti;
šesti dan se ji je pa, ravno ko se je oblivala, vrnil glas, čist
in jasen, kakor le kdaj poprej.

Zobobol.

Marsikdo ima s svojimi zobmi velik križ, akoravno jih
ima komaj še nekaj v ustih. Jaz sem si jih v mladosti tudi
pustil trgati, a zdaj bi tega ne storil več. Prepričan sem, da
zobov nikoli ni treba izdirati; utrjuj si život, in zobje te ne bodo
boleli. če te pa bolijo, hodi vsak dan 4 minute do kolen po
mrzli vodi, in napravi si vsak dan poliv na hrbet; to ti bo
pregnalo zobobol.

Včasi pride zobobol od tega, ker človeku kri preveč sili
v glavo; v tem slučaju bo pomagal kratki ovitek in omivanje
vsega života, enkrat na dan. Kdor ima gnile zobe, naj si usta
izpira z vodo, v kteri so se kuhale koprive in grško seno; vsak
dan si naj omije ves život, in naj si napravi vsak teden dva-
ali trikrat polkopel; tudi ovitek okoli vratu bo dobro dejal, če
pa zobobol prihaja od skrnine, tedaj je treba sopara na glavo
in večkrat omivati zgornji život. Y toplo seneno zavrelico na¬
močen ovitek za vrat je tudi dober.

Bolni želodec.

čemu neki toliko ljudij boleha z želodcem? Vprašaj jih
sto, videl boš, da jih malo poreče, da imajo dober želodec.
Večinoma se ljudje motijo; želodec bi bil že zdrav, ali kje
drugje ni vse v redu.

Ne da bi me poprej vprašali, pripeljali so mi enkrat bol¬
nico v moje stanovanje. Bila je medla, v obraz vpadla, glas
je bil slab; kašljala ni, a želodec je imela prav za nič. „Sam
želodec je zdrav v tebi,“ rekel sem jaz hitro bolnici. Sapa se
ji je bila zaprla v trebuhu —■ odtod bolni želodec.

Dobivala je mlačne spodnje ovitke, omivala si ves život,
polivali so ji hrbet in kolena, in poklekovala je do želodca v
vodo (pol minute). Napravila si je vsak dan jedno porabo pred-
poldnem in jedno popoldne. Hodila je tudi vsak dan nekaj časa
bosa po mokrem kamenju. Te porabe so pokazale zaprti sapi
pravo pot, in ko sapa ni več tiščala v želodec, vrnil se je tek,
rastla je kri, in v 5 tednih je bila bolnica ozdravljena.

Boža je trpela že več let z želodcem; nazadnje jo je začel
mučiti želodčni krč. Zdravniki so ji dajali vsa mogoča zdravila,
ali pomagalo ni nobeno. Videlo se ji je, da veliko trpi; obraz

157

je bil vpadel, barva bleda, život sama kost in koža; trebuh je
napihnjen in tako bolan, da ji celo obleka hudo dene. Jed
mora pogostoma izbruhati; v roke in noge jo vedno zebe.

Tudi tej bolnici se je bila sapa zaprla; drugega ji ni bilo
ničesar. Trebuh ji je obolel vsled prehlajenja; morala je po¬
gostoma od vročega ognjišča v mrzlo ledenico ; da ji to ne
dene dobro, čutila je hitro, ali nikogar ni imela, ki bi ji bil
povedal, kako si naj pomaga. Tako je nosila začetek bolezni,
dokler se ni tako shujšala, da želodec ni ničesar več prenašal.

Jaz sem ji naročil: 1. dan španski plašč; 2. dan soji na
trebuh naložili poparjenega senenega drobca; 3. dan je dobila
kratki ovitek; 4. dan podkladek in nakladek; ob jednem se je
vsako noč dvakrat vso omila; kolikor mogoče je hodila tudi
bosa po mokri travi in mokrem kamenju, in včasi je jemala
vmes tudi kak poliv na kolena. Ko minejo 4 tedni, dobila je
le še vsak drugi dan enkrat španski plašč, enkrat kratki ovitek.

Ozdravela je popolnoma. Pred kratkim sem jo srečal;
bila je vsa vesela, daje zdaj tako zdrava, kakor ni bila nikoli poprej.

Kad priznavam, da ima ta ali drugi res bolen želodec.
Tem se dostikrat ne more več pomagati; včasi pa vendar še,
kakor ti kaže sledeči vzgled.

Pri nekem bolniku so zdravniki spoznali, da ima želod¬
čnega raka. Prišli so mene vprašat, in jaz sem ukazal, naj
pije bolnik čaj iz škorece (rmana), pelina in žajbelja, naj mu
napravljajo kratke ovitke in včasi za noge toplo kopel s pepe¬
lom in soljo; to je bolnika ozdravilo.

Želve (škrofuli).

Še precej mlada ženska je imela po životu več ran, ki
nikakor niso hotele zaceliti; jedna je bila na vratu, druga na
desnici, tretja na desnem stegnu. Zdravniki so rane izrezovali,
ali pomagalo ni to nič; rane niso hotele zaceliti in so dalje
tekle. Do jedi ni imela bolnica pravega teka; v obličje je bila
videti rumenkasta, in život je imela prav slaboten —• žena je
bila želvasta (škrofulozna).

Ozdravljala se je tako-le:

1. ) Skoz 8 dnij je dobivala vsak dan poliv na hrbet in
poliv na stegna; ob jednem si je vsako noč ves život omila z
mrzlo vodo;

2. ) drugi in tretji teden je dobila zraven vsakdanjih po¬
livov na hrbet in stegna kratki ovitek;

3. ) pila je sledeče čaje: a) iz grškega sena in pelina;
b) iz žajbelja, šentjanževih rož in škorece (rmana); c) iz la-

158

puha, pripotca in tavžentrož; in sicer prvi teden prvi čaj, drugi
teden drugega, in tretji teden tretjega.

V 4 tednih so rane zacelile, ne da bi bili kaj devali
na nje.

Drugokrat mi pripeljejo 9 letnega fanta, ki je imel na nogi
tri rane, jeden velik tvor in na roki dve rani, iz kterih je prav
veliko teklo. Y obraz je bil fant bled in svetel kakor porcelan;
pravega teka do jedi tudi ni imel. Sploh še fant nikoli zdrav
ni bil; mislili so. da pride sčasoma k sebi, ali z životom vred
je rastla tudi bolezen. Druga družina je bila pa zdrava; mati
je trdila, da je otrok takrat obolel, ko so mu cepili osepnice.

Ta fant je dobil:

1. ) vsak teden 3krat topel ovsenični ovitek;

2. ) 4 ure po ovitku se je po vsem životu omil z vodo in
jesihom;

3. ) tvor in rane so mu vsak dan obvezovali s pokuhanim
senenim drobcem, ki se je puščal potem 2 uri na ranah.

Jesti je dobival fant vsak dan sladne (malčne) kave z
mlekom, v kterem se je kuhalo malo sladkega janeža, ter pri-
proste mlečnate jedi in meseno juho. Pivo, vino in pravo kavo
sem mu ostro prepovedal. Ko so štirje tedni minili, tekla je le še
jedna rana, in obraz je bil že dosti bolj zdrav videti kakor poprej.

Peti teden je dobil vsak dan za pol minute mrzlo pol-
kopel in vsako noč se je vsega omil z vodo in jesihom; za zno¬
traj je dobil še vsak dan 6 brinovih jagod. Ko zopet 4 tedni
minejo, mogel je v šolo, život je okreval in z životom vred
tudi duh.

Jedel je zanaprej samo priproste jedi in dobil še vsak
drugi dan mrzlo polkopel.

Odkod so bile rane? Od bolne krvi. In odkod je bolna
kri? Od tega, ker je fant dobival preveč sladkarij, ker je pre-
pogostoma dobival pravo kavo, pivo in vino. Priprosta hrana
mu je zboljšala kri, ovitki so raztopili gnilobo, z omivanjem in
s polkopelmi pa se je segrel in oživil veli život.

Zlata žila.

Ta bolezen je včasi podedovana od starišev, včasi jo pa
človek dobi vsled nepravega životarjenja. Kdor preveč sedi pri
delu, v pisarni, v učilnici, ta jo bode dobil, da sam ne bo vedel,
kdaj. Kmetom je ta bolezen komaj po imenu znana, ker jim
nikdo ne prinaša na mizo izbranih jedij, ker sta jim pivo in
vino praznična pijača, in ker delajo in se kretajo dan na dan
na prostem.

159

Zlata žila navadno ni nevarna, ali nerodna je pa dovolj.
Vedno človeka ščiplje in žge, in to mora človeka storiti kislega
in jezastega. Vprašajmo najprej: Kako se napravi ta bolezen?
Gotovo ti puran ni neznana stvar; videl si, da mu vrečice (ža-
keljci) visijo pod kljunom. Navadno so te vrečice prazne, ali
razdraži purana, in napolnile se bodo s krvjo. Zlata žila je
temu prav podobna; na žilah se napravijo mehurčki, ki so s
slizo ali pa s krvjo napolnjeni. Včasi se kak tak mehur pre¬
trga, in iz njega se izlije rujava vlaga ali čista kri. Kedar me¬
hurčki iztečejo, tedaj je človeku malo boljše; dokler so pa polni,
delajo mu neznosne sitnosti. Več ko je mehurčkov, in po-
gošče ko tečejo, slabše je za človeka; kajti dotični kraj se začne
včasi gnojiti, in tako nastanejo rane, ki se ne dado "več ozdraviti.

Tudi za to bolezen je voda najboljša pomoč. V danki so
pogostoma majhni črvički, ki povzročujejo hudo srbenje; zato
se naj napravijo hitro zaporedoma kake tri mrzle dristve (kli¬
stirji) ; to bo črve izpralo. Da so se na danki napravili ome¬
njeni mehurji, temu je krivo to, da je prihajalo tja preveč krvi.
Odpravimo torej odtod nepotrebno kri in potem raztopimo, kar
je ondi sesedlega.

Za to je podkladek najboljši pomoček. Prav debel prt
večkrat vkup zložite, namočite ga v prav mrzlo vodo in ga de-
nite v postelj; človek se vleže z vsem hrbtom na mokri prt
in ostane na prtu 3 četrt ure.

To naj stori vsak teden 3- ali 4 krat, in 3- ali 4 krat si
naj pripravi sedečno kopel, mrzlo, pa kratko.

Kdor trpi z zlato žilo, naj to stori vsako leto večkrat; po
tem bo temu ali drugemu zlata žila popolnoma prešla, vsem
pa bo to toliko pomagalo, da jih ne bo več tako žgalo, kakor po¬
prej. Komur so pa še te porabe pretežavne, za tega nimam
zdravila.

Oboleli živci (Nervenleiden).

Na živcih kmetje navadno ne bolehajo. A tudi te bolezni
ne smemo popolnoma pozabiti, ker bi temu ali drugemu ven¬
darle moglo prav priti.

Mlad duhovnik je nekje prestal velik strah. Od te dobe
ni bil več zdrav; srce mu je začelo nenavadno močno utripati.
V nekoliko mesecih je utripanje sicer prešlo, a lotila se ga je
silna neduha, in trebuh ga je bolel neprenehoma. Bil je mož
ves bolan, vedno utrujen in žalosten. Glava mu je bila težka,
in včasi se mu je začelo tako motiti, da ni mogel več izpol¬
njevati svojih dolžnostij. Zdravniki so mu dajali razna zdravila.

160

Jeden mu je naročil, naj hodi prav pridno na prostem in naj
se vsak dan enkrat mrzlo koplje; to je bolniku še najboljše dejalo.

Oglejmo si tega bolnika. V obraz je nenavadno rudeč;
robovi okoli očes so rumenkasti, očesa in ustnice mu kar go¬
rijo. Lasje so mu že vsi izpadli; odkod to?

Kri mu sili preveč v glavo. Odpravimo jo v noge in v
roke in raztopimo, kar je sesedlega v njem.

Dobival je zaporedoma sopar na noge, sopar na glavo, kratki
ovitek in španski plašč; vsak dan jedno porabo. Ob je dnem
je bodil prav veliko bos, in ker je bila zima, tekel je včasi
tudi bos v sneg. V 3 tednih mu je bilo že dosti boljše. Ome¬
niti moram, da se marsikterikrat ne da poprej natanko pove¬
dati, ktera poraba bo bolniku najboljše dejala; vse so dobre,
ali meni dene to dobro, tebi drugo; kaj pa bolniku, to sam
hitro čuti. Rabi to najbolj pogosto, kar ti najbolj prilega;
ali da bi izključno to rabil in ničesar drugega, to bi zopet ne
bilo prav. Vselej moraš ozdravljati ves život, ne samo jednega
uda, in porabe se morajo vsegdar tako izbirati, da vse vkup
ves život obsegajo.

Žolteniea (Gelbsucht).

Žolčni mehur je jetrom prirastem V jetrih se dela žolč,
in iz mehurja odteka po dveh žilah. V teh žilah se napravijo
včasi kamenčki; vsled tega ne more žolč naprej in tako pride
v kri; tudi vsled kakega pritiska na v  jetra pride včasi žolč v
kri, ali pa po kaki hudi bolezni. Oe niso jetra sama bolna,
žolteniea ni nevarna; kdor ima pa bolna jetra, naj se pripravi
za smrt.

Zoper to bolezen jemlji 3- ali 4 krat na dan nekoliko žlic
pelinovega čaja in kakih 6 poprovih bobik. Pri jedi in pijači
bodi bolnik prav zmeren; mlečnate jedi so zanj najboljše. V
tednu naj dobi 2 ali 3 kratke ovitke, in vsako noč si naj ves
život omije z mrzlo vodo. Rumena barva ne bode tako hitro
izginila, ali to nič ne dene. Prav zamazan prt se ne da tako
hitro oprati, a kri tudi ne, če jo je zamazal žolč.

Oe se pa rumena barva jame izpreminjati v rujavo in črno,
če tek pojema, če začne bolnika pod kožo žgati in ščipati, tedaj
so pa jetra bolna, in bati se je smrti.

Za bolna jetra je dobro piti vsako jutro in vsak večer
skledico mleka, v ktero si dejal jedno žlico zmletega oglja in
malo sladkorja.

Dodatek.

Nauk za stariše.

tičica si je izvalila mladiče. Idi in poberi ubogi živaliei
njeno mladež, bodeš videl, kako se bode stara vsa pre¬
strašena zaletavala v roparja. Le vzemi mladiča kterikoli
živali, vsaka bode žalovala po njem. Glej, to vse je
stvarnik tako uredil. Stvarnik je vsadil v srce starišev ljubezen
do svojih mladičev; ljubezen, ki je tolika,' da starišem daje
moči, prenašati vsaktero pomanjkanje, da le mladiče prežive.

O ptici pelikanu pripovedujejo neko basen. Ona živi v
puščavi, kjer ji pogostoma primanjkuje vode. Izvali si mladiče;
če tedaj pride kaka huda suša, da bi morala mladež žeje po¬
giniti, tedaj si starka s kljunom raztrga prsi in napaja mla¬
diče s svojo krvjo.

Stariši, tudi v vaša srca je Bog vsadil to ljubezen. Križ,
ki ga imate z otroki, je tolik, da bi ga vi ne mogli prenašati, ko
bi vam ljubezen do otrok ne sladila grenkih skrbij. Z detetom
je mnogo, mnogo dela, predno kaj postane iz njega; to vi
sami najbolj veste. Mlada žival si kmalu sama zna pomagati.
Pišče se je komaj luščine iznebilo, že leta in skaklja, že si
samo išče svoje hrane. Človek pa? Poglej ubogo dete: kako
dolgo, dolgo si ne more samo kaj pomagati ; v  vsegdar pač ostane
resnica: za imeniten posel je treba časa. Človek je najimenit¬
nejša stvar na vsem svetu, zavoljo tega je za njegov razvitek
treba toliko časa.

Žival vzraste sama od sebe; ne da bi jo kdo učil, znala
bo mlada kmalu ravno to, kar je znala stara, človek se sam
od sebe ne razvije. Da bo kaj prida iz deteta, treba je mnogo
skrbij. To skrb je stvarnik izročil vam, stariši; vzreja otrok je
vaša prva dolžnost, če ste to dolžnost zvesto izpolnili, tedaj ni
bilo vaše življenje zastonj. Ali gorje vam, če ste ta svoj posel
zanemarjali; vaša malomarnost vas bode še krvavo tepla.

Stopimo v kmetsko kočo. Dekla je nesla kravam pre¬
vročo pijačo. Joj, kako huda je kmetica, češ, krava bi utegnila
oboleti in poginiti. Zato pravim: „Mati, prav imate; treba je
skrbeti, da bode žival zdrava, in da se kaj priredi!" Ali zdaj
poglejmo otroke. -Južina je skuhana; težko pričakuje lačna deca

Domači Zdravnik. 11

162

svojo jed. Mati pride in ji nalije v skledico svoj del — ves
vroč. Pri živini je bila mati huda, tukaj pa prav sama daje
otrokom to, kar bi moglo škodovati živini. Ali je takim stari-
šem res na svoji živini več ležeče, kakor na svojih otrokih?
Skoro bi odgovoril, da je res tako.

Nekdo je obiskal župnika. Med tem prideta ženin in ne¬
vesta k izpraševanju. „Vzemite te-le bukve,“ pravi tedaj župnik
svojemu gostu, „one so dosti zanimive," in mu poda zapisnik
mrličev. Gostu se je čudno zdelo, da mu župnik ponuja tako
berilo. Začne knjigo pregledovati in najde v v njej zapisanih
silno veliko otrok, ki še leta niso doživeli. Župnik se kmalu
vrne. „Kako ste se kaj kratkočasili?“ vpraša gosta. „Bukve
so zanimive," odgovoril je gost, „a pregledujoč jih, postal sem
silno otožen." — „Tudi mene vsakokrat obide žalost, kedar
začnem o tem premišljevati," odgovori župnik; „od slo otrok
jih umre več kot 70 pred jednim letom.“

Morebiti, da ni povsod tako; a resnica je, da umre silno
veliko otrok vse prezgodaj. Stariši, ne zabite nikdar, da je vaša
najsvetejša dolžnost, skrbeti za tiste, ki jih je vam stvarnik dal
v varstvo. Izredite jih stvarniku v čast, sebi v veselje in otro¬
kom samim v največji prid.

Da bi noben zakonski nikdar ne zabil, kako svet je njegov
stan! Da bi si vsak mož in vsaka žena, predno stopita v zakon,
hotela prav prizadevati, da si pridobita potrebnih krščanskih
čednostij; zakonskim jih je najbolj treba. Ali žal, koliko jih
je, ki žive vkup kakor neumna žival! Kjer pa deblo ni za ne¬
kakšen naj bo tam sad? Slabih, malopridnih starišev sad ni¬
kdar ne bo kaj prida. Da, kjer se porodi toliko mrtvih otrok,
kjer jih toliko umre v prvi starosti, tam so zakoni slabi, in
po zanikernih zakonih lahko cenimo vrednost vse občine.

Da bi ljudje sklepali zakone z bolj svetimi nameni, kakor
jih navadno sklepajo, nikdar bi ne umrio toliko otrok, če pijan
oče pretepa ženo, ni li morebiti on kriv smrti svojega otroka?
Da, marsikterikrat že jeza in žalost zadostujeta, da se pretrga
slaba nit otroškega življenja. A ne samo očetje, tudi matere
so marsikterikrat tega krive. Z nezmernostjo in z drugimi
smrtnimi grehi morijo svojega otroka. Neizrečeno škodujeta v
tem oziru žganje in — kava. Ženska je pri delu; videč, kako
gre drugim žganje v slast, pije ga še ona. Druga pase lenobo
in poseda zdaj tu, zdaj tam; ker ji je dolg čas, jame jo boleti
zdaj trebuh, zdaj glava, zdaj jo trga v desnem mezincu, zdaj
v levem — in vsakokrat si s kavo preganja svoje bolečine.
Vsled takega životarjenja pride sčasoma ob ves tek in ob vso

163

moč; kakšno naj bode potem dete od take matere ? Slabo pride
na svet in v nekoliko tednih zaspi za vselej. V takih razmerah
se nam ni treba čuditi, da umre toliko otrok.

Vas kmetice bi še na nekaj prav posebno opozoril: Ne
morite svojih otrok s preobilnim delom! Marsiktera se boji za
vsak belič, ki bi ga morala dati dekli, in rajši dela vse sama.
Ali pač ne premisli, da je najprej dolžna skrbeti za življenje
svojega otroka! Skrbi, da bo otrok zdrav živel; potem glej, da
mu prigospodariš tudi premoženja. Mati krmi krave. Ker ji je
zmanjkalo trave, vzame koso in jerbas in gre krme iskat. Ze-
lenjadi natlači v jerbas, da ga komaj vzdigne, in to nese na
glavi domu. Kaj naj k temu rečemo? Da, taka dela so spra¬
vila že mnogo otrok z materami vred v bolezen in nesrečo.
Kar o travnih jerbasih, ravno to velja o vodnih škafih in po¬
sodah za svinjsko klajo. Matere, bodite previdne, spomnite se
vsakokrat, v kakšnem stanu ste. Naložite si manj in nesite
dvakrat; to bode veliko pametnejše. Varujte se tudi v kuhinji,
da si ne škodujete s težkimi lonci.

Mati naj skrbi za svoj život, da bo zdrav in trden. Ali,
kako naj skrbi? Česa je njenemu životu treba? Gotovo pe¬
čenke, klobas, vina, piva, in Bog ve, česa še. Nikakor ne! Ali
nisi še nikjer videl, da so otroci ubogih starišev zdravejši od
gosposkih otrok? Le priproste jedi dajejo človeku moč in zdravo
kri. Nikdo ne bode popolnoma prepovedal pečenke in klobas,
ali da bi se mati hotela samo z mesom preživiti, to bi nikakor
ne bilo prav. Meso dela vročo, nezdravo kri; taka pa ni za
otroke. Tudi pred kislimi jedmi svarim matere. Ocet (jesih) je
sovražnik krvi. čisto drugače, kakor navadni ocet, pa je kislo
zelje. Zelje je zdrava jed, ono ne škoduje. Torej si zapomnite:
Nič prekislega in nič prežarkega; tudi sol za kri ni dobra.
Glejte, da ne bodete jedle preveč na enkrat, temveč prav po
malem in pogostoma, to bo za vas dosti boljše.

Pivo in vino nista za matere. Pivo (ol) sicer život pita,
a moči mu ne daje nobene; ono život razgreva in zavoljo tega
človeku dobro dene. Ali le poglej one, ki ga prav na debelo
pijo; njihov obširni trebuh ni znamenje zdravja, njihova debe¬
lost jim dela prav gotovo le malo veselja.

Sladkarije v obče niso za nič; materam jih vsak zdravnik
prepoveduje. Da je navadna kava škodljiva, to je „ Domači
Zdravnik" že spredi razložil, in ravno tako, da je žganje za
matere strup, s kterim razdirajo življenje svojega otroka. Sladna
(malčna) kava je veliko boljša od navadne, tako dobra in tečna
pa vendar ni kakor prežgana juha in priproste močnate jedi.

11 *

164

V obleki naj bi bile matere prav pametne. Skrbite, da
vam obleka okoli vratu ne bo pretesna. Kakor hitro je ovratnik
pretesen, že se zapira krvi pot, vrat postane debel, in guša
(krof) se začne napravljati. Matere naj bi se nikdar ne pre-
pasovale pretrdo. Morebiti je brhko prepasana ženska res lepša
od druge, ali zakonski ženi se nikomur ni treba dopasti, kakor
svojemu možu; mož pa noben ne bode tako neumen, da bi od
žene terjal prepasovanja. Se na jedno malenkost bi vas opo¬
zoril: Glejte, da si nogavic ne podvežete pretesno. Noge so
zjutraj tanše kakor zvečer, in odtod pride, da je podveza, ki je
bila zjutraj še dosti rahla, zvečer že pretesna. Vsled neumnega
podvezovanja je že marsiktera ženska dobila krtice.

Vrh tega pa, matere, ne zabite nikdar na svoje verske
dolžnosti, sicer nikdar ne bodete srečne. Mati mora dobro ve¬
deti, kako se moli. Vez, ki veže mater z Bogom, veže tudi
deco s svojimi stariši. Matere, varujte se prevzetnosti; ako ho¬
čete imeti ponižne sinove in hčere, bodite same krotke in po¬
trpežljive, ako nočete, da bi vas kdaj otroci žalili s svojo je-
zavostjo in nepokorščino.

Sin je navadno ravno tako jezast kakor oče, in hči bode
s svojo prevzetnostjo še mater prekosila. Deca nima hudih na¬
gibov iz sebe, temveč jih ima od starišev. Cul sem nekdaj
človeka reči: „Ta je storil hudodelstvo, ki ga bo spravilo na
vislice, za ktere je bil njegov oče že davno zrel/ Oče graja
sina, mati hčerko. Ali niste še nikdar čuli, kako lepo znajo
otroci odgovarjati: „Oče, mati, vidva sama nista bila nič boljša!"
Zato, stariši, če želite pridnih otrok, ljubite Boga iz vseh
svojih močij, in izprosite si od njega potrebnih močij, da bo¬
dete mogli kaj opraviti z otroki. Sprejemajte pogostoma sveta
blagoslovila, da bode blažena tudi duša vašega otroka. Potem
bodete imeli krepostne otroke, ki bodo za vas vir obilne tolažbe,
vir velikega veselja.

Tako skrbite za svoje otroke, predno še pridejo na svet.
Ko je pa mlado dete zagledalo beli dan, kaj naj potem z njim
storite, kako naj potem z njim ravnate? V nekterih krajih vedo
gospodarji, da se mora mlado žrebe ali tele obliti z mrzlo vodo.
Živalica pride prav slaba na dan; život ni vajen zraka, in
pljuča še prav dihati ne znajo. Tedaj živalici dobro dene mrzel
poliv. Isti ji pretrese život, in ta pretres nekako vse oživi, kri
jame redno teči, in pljuča začno pravilno svoje delovanje. Mlado
dete je nad vse slaba stvar. Ko bi ono moglo na pomoč v  kli¬
cati, o kako bi vpilo: „Pomagajte mi v moji slabosti!" Ce ti
kdaj pride v roke tako dete, spomni se tega-le soveta: Po-

165

moči ga hitro v vodo, ali samo za trenutek. Dete vsled tega
ne bo umrlo, nikakor ne, ampak bo potem začelo mirno in
krepko dihati. S tako kopeljo bi se ohranilo mnogim otrokom
življenje, ki morajo brez te pomoči takoj po porodu zopet za¬
pustiti svet. Ko dete malo vzraste, treba mu je prav pogostoma
kopeli. Le verjemi tej-le knjižici: Topla kopel je za prav stare
ljudi, za mladino pa ni. Kes je, da se nesnaga s kropom lažje
opere kakor z mrzlo vodo, in zavoljo tega tudi kropa ne pre¬
povem popolnoma. Kabi ga, kolikor ga je treba, da otroka
osnažiš, ali topla kopel je za nič; kopel naj bo vselej mrzla,
seveda taka kopel traja le nekoliko trenutkov in ne dalje. Topla
kopel život slabi, mrzla ga pa krepča in oživlja.

Skrbite, da pride mlado dete v dober zrak. Odrastlemu
človeku hudo dene, če pride v zaduhlo, smrdečo izbo, a ko¬
liko hujše še dene to rahlemu detetu! Ubogi črviček se o tem
sam ne more pritoževati, ali ti, mati, moraš biti toliko pametna,
da priskrbiš otroku to, česar mu je pred vsem treba: dobrega
zraka. Na zrak torej z otroki in v mrzlo vodo, to jih bode
utrjevalo, in rahli črvički bodo kmalu postali krepkejši. Ge pa
imaš prav močno dete, ne izgovarjaj se: Otrok je itak zdrav,
njemu vsega tega treba ni. Debeli otroci so prav pogostoma
slabi; njihova debelost ni prava, oni niso čvrsti, marveč napih¬
njeni in redki, kakor napojena goba. Ne ustraši se malega
dela, ki ti ga napravlja to utrjevanje. Ali z bolnimi otroki ne
bodeš imela veliko več opravka ? Utrjeno dete pa bo varno
boleznij, veselo rastlo in cvetelo. Koliko tisoč otrok bi ne umrlo
tako zgodaj, ko bi vse matere vedele, kar te ta-le nauk uči,
in ko bi vse matere se tudi hotele po tem nauku ravnati.
„ Domači Zdravnik" ti je že spredi povedal, da so vigredni otroci
dosti zdravejši in čilejši od jesenskih. On ti je tudi povedal
vzrok: Vigredni otrok pride kmalu na zrak in na solnce, zimski
pa ne. Izbe se na kmetih navadno prav močno netijo. Dete
se dene skrbno zavito v toplo postelj. „Domači Zdravnik" ti
je pa spredi tudi povedal, da preobilna toplota že odrastlemu
človeku silno škoduje; toliko bolj na škodo bo ubogemu otroku!
Potem morebiti odideta še pestema in mati, dete začne men¬
cati, ono spravi raz sebe odejo, in na nahod ali katar ni treba
več čakati.

Zdaj mi morebiti kaka mati odgovori: „Da je dete pri
pokoju, zato ga povijamo, in povito ne bode moglo spraviti odeje
raz sebe." Mati, ravno prav je, da povijanje omenite; tu vam
bom tudi o tem še nekaj povedal. Stariši, vprašam vas: Kaj
bi pa vi počeli, ko bi vam kdo zvezal roke in noge, in to ne

166

samo enkrat, marveč dan na dan, dolgo časa naprej? Bržkone
bi bili jezni, kričali bi in vpili na pomoč. Glejte, ravno to dela
tudi kričeče dete. Povito se ne more ganiti niti z rokami, niti
z nogami, in vendar bi bilo mladini treba k pravi rasti pregi¬
banja. Narava (natura) dete priganja, da bi teptalo s svojimi
udi, vi pa s povijanjem to zabranjujete. Ne bojte se, da bi
otroci brez povijanja ne dobili ravnih udov. Po mestih tudi
otrok ne povijajo več. Da pa kak otrok dobi krive ude, temu
so drugi vzroki krivi, ne pa to, da jih ne povijajo. Kdo pa živa-
lice povija? In vendar dobijo ravne ude! Ovij dete rahlo, toliko,
da si z nohti ne bode razdrgalo obraza, in da ne bode moglo
odeje razmetavati, sicer ga pa ne mučite z neumnim povijanjem.

Kedar začneš dete oblačiti, skrbi za pripravno obleko.
Dete se mora utrjevati, da mu ne bode škodovala vsaka mrzla
sapica. Ne vsiljujte otroku na glavo debelih čepic; debele, pre¬
tople čepice so vzrok mnogim boleznim. Najboljša obleka je
platnena, in sicer je domače platno najboljše, kupljena tančica pa
ni veliko vredna. Nogavic otroku nikdar ne obuvaj; iste otroku
veliko škodujejo, one lahko povzročijo tako bolehnost, za ktero
človek potem ves čas svojega življenja trpi. Ne boj se, da bi
se boso dete prehladilo. Perilo naj bo vedno snažno. Ko se
jedno zamaže, vzemi drugo, če hočeš imeti zdrave otroke. Tudi
na to glej, da otroku nikoli ne oblečeš mokrega perila. Srajca,
M jo oblečeš detetu, naj bo popolnoma suha; mokra bi mu
mogla biti celo na škodo. Na to vas moram tudi še opozoriti:
Ne sušite plenic in drugega perila v sobi, kjer imate otroke.
Prvič je to gnusno in drugič za otroke jako nezdravo. Se
slabše je pa, če mati v otroški sobi gladi (biigeln) perilo. Pri
glajenju postane pericam pogostoma prav slabo. Vzrok temu je
sopar, ki nastaja pri glajenju. Ako ta sopar že odrastlim tako
škoduje, kako bo potem še le otrokom škodoval?

Otroška postelj naj ne bo premehka, sicer nastanejo v
njej jame, in v jami ležeče dete bi se preveč segrelo. Vzglavje
naj ne bo previsoko; isto naj vzdiguje glavo samo toliko nad
pleča, kolikor naravno pleča globje ležijo. V postelji detetu
srajce nikdar ne zapenjaj, niti okoli vratu, niti pri pesteh. Oe
je srajca količkaj pretesna, že se kri ne more več redno pre¬
takati po žilah. Odtod pride mnogo boleznij, zlasti pa guša
(krof). Navadno je guša nenavarna napaka, a ona je tudi že
mnogo ljudij spravila v prezgodnji grob. Kakor hitro začne na
znotraj rasti, jame tiščati v sapnik ali v goltanec, in človek
mora v grob. In vsemu je morebiti bil kriv pretesni ovratnik,
ki ga je nosil otrok.

167

Kaj naj povemo o zibelki? Na deželi jo imate povsod,
po mestih so jo pa že odpravili; tam imajo namesto zibelk
otroške vozičke. Ali je otroku zibelke treba ali ne? Prav go¬
tovo ne. Mnogi zdravniki trdijo, da je zibanje otroku silno na
škodo. Naj se pusti odrastel človek dalje časa zibati; ali mu
bo potem dobro? Ne, motiti se mu bo začelo. To je dokaz,
da imajo zdravniki prav, da zibanje ni za nič. Zibanje je po¬
polnoma nepotrebno delo, ki si ga napravljajo matere same.
Da bi naj matere ne jemale otrok s seboj v postelj, tega pa,
mislim, ni mi treba tukaj razlagati; kajti to se samo ob sebi
razume, da ne.

Brez zibanja mi pa dete noče zaspati, bode mi morebiti
kaka mati odgovorila. Razvajeno dete res ne bo hotelo zaspati
in bode grdo kričalo, če ga enkrat ne boš zibala. Ali ne boj
se, jenjalo bo kmalu, in ko bo zapazilo, da ga ne ziblješ več,
spalo bo tudi brez zibanja. Le opusti zibanje in pestovanje;
dete bo sčasoma brez tega mirno. Ce pa otrok spati noče,
tedaj je ali bolan, ali pa se’ mu je v postelji zgodila kakšna
nesreča.

Bolno dete zdravi z vodo, seveda prav rahlo, primerno
rahlemu životu. Ce ga muči vročina, omij ga nekolikokrat v
dnevu z mrzlo vodo; ali pa namoči obrisalko v mrzlo vodo in
mu napravi s tem mrzel ovitek. Prehlajenemu detetu pa nalagaj
tople nakladke z vodo in jesihom; to ga bode kmalu ozdra¬
vilo. Pred boleznimi pa že zdravega otroka utrjuj z mrzlimi
kopelmi. Le brez skrbi ga vsak teden nekolikokrat koplji v
mrzli vodi; kmalu se bode videlo, kako dobro to dene otroku.
Trudno dete spravi vsakokrat k pokoju, in spečega nikdar ne
vzbujaj; saj pravijo, da speče dete z angeljci igra, in ne krati
mu tega veselja.

Dosti neumna je tudi šega, da mašijo otroku neprene¬
homa v usta gnusni čepek. Dajaj otroku o gotovem času po¬
trebno jed, in dete bo ravno tako zadovoljno in veliko bolj
zdravo. Kmetje, ako bi živini ves dan pokladali krmo, ali bi
ne bila ves dan nemirna? Tako pa, ko dobi o gotovem času
svojo klajo, ne zmeni se med časom prav za prazne jasli.

Dete se je čepka navadilo; zdaj mu pade iz ust, in jok
je tu. Tako je ravno čepek vzrok, da dete nima pokoja. A ne
samo to; vedno sesanje je tudi zdravju škodljivo. Ono odtegne
ustom preveč slize, in želodec nima potrebnega miru, da bi
mogel prebaviti sprejeto hrano.

Ako bi se stariši ravnali po teh nasvetih, koliko manj
sitnosti bi imeli s svojimi otroki! To se ve, da bi se stara

168

šega, da se otroci jočejo, tudi potem ne izgubila popolnoma;
navzlic vsemu temu bodo se otroci vendar še včasi jokali in
na ves glas kričali. Ali pomislite le to, da dete nima nobenega
drugega opravka. Kričanje mu okrepčuje prsi in pljuča, spravlja
kri v tok in pomaga tudi želodcu pri prebavljanju. Zato pra¬
vim : Sem ter tja pustite otroke kričati; ko se bodo utrudili,
bodo že sami utihnili.

Gorje pa onim materam, ki hočejo deco uteševati z ma¬
kom ali žganjem. Take matere so krive, da postanejo njihovi
otroci omotični in neumni; take matere so morilke svojih otrok.

Kmalu začne otrok spoznavati mater. Vzrastel je že precej;
zdaj s posteljico ni več zadovoljen; on hoče ven, mamici na
roke. Njegove oči se radovedno ozirajo na vse strani, in ušesa
pazljivo poslušajo na vsak glas. Male ročice steguje za vsem.
O tem času nosite svoje otroke prav pogostoma na prosto; to
bo dobro za njihove oči, njihova ušesa, sploh za ves život.

Otrok v rasti potrebuje mnogo hrane. Daj mu dosti, ali
ne preveč jesti. Pri otrokih so navadno oči bolj lačne, kakor
želodec. Najboljša hrana za otroke je mleko. A samo mleko
bi ne bilo dobro, zato mu vsakokrat prilij malo vode. Se zdra-
vejše bode mleko, če deneš vanje malo janeža. Včasi pa je
razun mleka tudi še česa drugega treba, kakor prežgane juhe
ali želodove kave. Skrbite, da se otroci nikdar ne bodo pre¬
objedli. Tudi to ni prav, če se otrokom ves dan ponuja jed.
Štiri- do šestkrat jim daj jesti, vselej o gotovem času, sicer
pa naj ostane želodec pri pokoju. Navadite otroke, da bodo
počasno jedli; ne dajajte jim nikdar prevročih jedij, in glejte,
da jih nikdar s kako pogreto jedjo ne skazite. Sladkarije niso
za otroke, mastne jedi tudi ne; ravno tako jim škodujejo kisle
in močno slane jedi. Take jedi delajo ostro in nezdravo kri,
in takim otrokom se potem prav rado izpušča.

Kar se je že prej omenilo, da ne bodi obleka pretesna okoli
vratu ali pri pesteh, to še enkrat ponavljam. Po deželi imajo
neumno nošo, da sta navadno pri srajci ovratnik in zapestek
popolnoma pretesna. Morebiti je nova srajca še dovolj velika.
Ali otrok raste, srajca pa ne; včasi se tudi platno pri pranju
skrči, in tako postane vse pretesno. Kedar bo šivilja delala
novo perilo, skrbite, stariši, da bo naredila prav obširne ovrat¬
nike in zapestke. Tudi črevlji naj ne bodo pretesni. Kmetje
so v tem oziru bolj pametni kakor meščanje; da bi bilo malo
lepše, mučijo se reveži s pretesnim obuvalom. Kmetje, privo¬
ščite meščanom to lepoto, oni zato dosti trpe. Nespametno
in celo nezdravo je otroke predebelo oblačiti. Morebiti si po

169

zimi nosil spodnjo suknjo; pride pomlad, in suknjo deneš proč.
Ali se še nisi nobenkrat prepričal, kako to človeku dobro dene,
kako se prsi veliko bolj prosto gibljejo, ko jih pretežka obleka
ne oklepa več? Otroškim prsim je pa gibanja najbolj treba;
mlade prsi naj bi rastle, pod debelo obleko se pa nikdar ne
bodo prav razvile. Oblačite otroke izdatno, ali nikdar pretežko.
Otroška kri je vroča, dete nikdar ni pri pokoju, ono se vedno
giblje; zato se ti ni treba bati, da bo otrok pri prvi mrzli
sapici zmrznil.

človeku je delavnost prirojena. Bog je nas k delu ob¬
sodil, in le tisti človek je srečen in zadovoljen, ki je delal, in
kteremu pravi vest, da je izpolnil svoje dolžnosti. Kruh, ki si
ga je človek sam prislužil, je dober, akoravno je morebiti rod.
Otrok hoče kmalu delati. Stariši, učite otroke prav zgodaj res¬
nega dela. O prvem času slabi fant in slabo dekle seveda še
nista za nič; tedaj jih pustite igrati. Ali priskrbite jim take
igre, da se bodo igraje učili delati. Napravi fantu majhna
poljska orodja; kedar gre oče orat, naj vzame fanta s seboj,
in kjerkoli more kaj pomagati, naj fant pomaga. Mati naj bi
pa imela dekleta pri sebi v kuhinji, pri sebi pri kolovratu, in
naj bi jim dala punico, da bi se dekleta pri tem priučila ši¬
vanju, pletenju, preji in kuhinjskemu delu. Kmalu mine čas
igre, in pridejo leta, ko pametni stariši dado fantu v roke cepec
in oralo, dekletu kolovrat, iglo in druga orodja. Stariši, glejte,
da k temu pravega časa ne zamudite. Velika škoda, ki jo na¬
pravljajo naše šole, je ta, da morajo otroci sedeti na šolskih
klopeh, ko bi naj že delali s cepcem, koso in grabljami. Otroci
se naj zgodaj prepričajo, da je človek za delo stvarjen; oni
bi naj prav zgodaj razumeli, da je lenoba vseh grdob grdoba,
kakor resnično trdi naš slovenski pregovor. Delo naj bo mla¬
dini in sploh vsem ljudem veselje in ne težava; delo naj dela
ljudem mir in ne skrbi. Prepričajte otroke, da jih delo ne utru-
juje, temveč da jim delo daje zdravje in moč. Otroške kosti
so pa še mehke, mladi udje še niso utrjeni; mladi fant hoče
kazati svojo moč, in zraven si morebiti napravi škodo, za ktero
trpi potem vse življenje. Stariši, glejte, da se kaj takega ne
bo .zgodilo. Nadzorujte svoje otroke pri delu, in nikdar jim ne
nalagajte dela, ki bi bilo pretežavno za nje.

Dajajte otrokom lep vzgled delavnosti; vzgled bode veliko
več izdal kakor besede. Pridnega, delavnega očeta sinovi bodo
tudi pridni, in hčere pridne matere bodo tudi vsakemu delu kos.
Ko vidite otroka pridno delati, hvalite ga in dajte mu kaj za
to. Dajte otroku majhno hranilnico in včasi tudi kako dese-

170

tico, da jo ponese v njo. Tako se bo otrok naučil, kako si kaj
prisluži, in tudi, kako je treba prislužek shraniti. Otrok še tega
ne razume, da je to tudi njegovo, kar imajo stariši; on s tem
ni zadovoljen, on hoče tudi sam kaj imeti. Daj mu za plačilo
kako živalieo, naj si bo kokoš, ali jagnje, ali tele. To bo za
njega najpripravnejše plačilo, s kterim imajo otroci veliko ve¬
selje, in pri kterem se igraje učijo gospodarstva. Ob jednem
pa nikdar ne zabite otrokom razlagati, da človek ne dela za
časni dobiček, in da ubogi denar ni vreden, da bi se trudili zanj
vse svoje življenje. Učite jih, da človek dela za veliko lepše
plačilo, ki ga čaka tam na onem svetu.

Otroci prirastejo; tedaj se jame kazati skoro pri vseh neka
napaka; oni postanejo svojeglavi, oni nočejo več ubogati. Život
je postal močnejši; fant si že sam ve pomagati in tedaj misli,
da bi bilo za njega sramotno, ko bi še ubogal stariše in druge
ljudi. Človek pa mora znati ubogati, sicer ne bo nikoli kaj prida
iz njega. Zato učite, stariši, otroke ubogljivosti. Ali opominjam
vas: Ne terjajte preveč in ne premalo pokorščine. Pustite včasi
otroke, da to ali ono po svoje storijo, ali kedar ste vi kaj uka¬
zali, od tega ne odjenjajte ; otrok naj ve, da vam je dolžan po¬
korščine. Zlasti pa bi vse na to opozoril, da bi ne puščali svojih
polodrastlih otrok tekati ves dan, koderkoli se jim poljubi. Včasi
je prav, če pride mladina med ljudi, ali glejte na to, da ne
pride med hudobne ljudi. Da bodo pa otroci rajši doma osta¬
jali, bodite vi stariši taki, da vas bodo otroci res ljubili; potem
si otroci druge družbe ne bodo preveč želeli. Kjer je pa doma
veden prepir, ali more tam otroka dom veseliti? Gotovo ne.
Priskrbite otrokom ob nedeljah in praznikih kako nedolžno igro
in odprite klet in shrambo. Ko bi si stariši kupili sodec vina,
imeli ga doma v kleti in ob praznikih dali otrokom doma ko¬
zarec praznične pijače: koliko manj sinov pijancev bi bilo, kako
stoterno bi se tisti novčiči povrnili, ki ste jih tem potem potro¬
sili. Da, ko bi stariši bolj vedeli otroke zadrževati ob nedeljah doma,
bilo bi veliko manj malopridnih sinov in nečimurnih hčer.

Stariši, to je nekoliko vaših brezštevilnih dolžnosti j. Tu sem
jih vam nekaj naštel zato, da bi se tudi ravnali tako. Ubogajte,
in imeli bodete otroke zdrave na duši in telesu. Ko bi se rav¬
nali po mojih besedah, potem ne bi bilo več toliko malopridnih
otrok, in potem bi jih tudi ne umiralo toliko vse prezgodaj.
Ali bi bilo to plačilo premajhno za vašo skrb? Prav gotovo,
da je vaša skrb velika, ali plačilo za njo je tudi nad vse lepo!


Stvarno kazalo po abecednem redu

Stran

Aloe vulgaris.65

Aloja.65, 129

Angelica silvestris ....  65

Arniča montana ....  66, 128
Artemisia absinthium ... 76

Aussehlag.139

B.

Baldrian.75

Bandwurm.89

Bauchfellentziindung . 136, 149

Beinhautentziindung . . . 137

Beinfrass.69, 86

Bezgovje ... 52, 66, 97, 142

Blasenkatarrh.121

Blaznost.58, 61

Bledica. 44, 73, 84

Bljuvanje krvi .75

Blutstauung.115

Blutvergiftung.116

Blutzersetzung.113

Bob.22

Bolehnost.77, 85

Borovnice.67

Bos hoditi 14, 17, 38, 92, 94, 100

Brinovice.66, 111

Bronhijalni katar ....  106

Brurh .106

Brustfellentziindung . 136, 139

C.

Cjchorium intjbus ....  77

Č>.

Čistilo. 65, 66, 82

čreva.65, 87

Črevesni katar . . . .88, 106

Črnice.67

Črničje žganje . . . . 67, 88

Črvi.88

Črvivec.66

1).

Danka.68

Darmkatarrh.88, 106

Daviea.29, 89

Stran

Debelost .51

Delo.16

Difteritis.29, 89

Divje meso.69

Dobova skorja . . . .68, 133

Drganje .  37

Driska ....  66, 67, 87, 106

Driisengesehwulst ... 53, 68

Duhan.16

E.

Encijan.68

Epilepsie.128

Equisetum arvense ....  69

Erythrea eentaurium ... 78

Eupbrasia officinalis ... 78

E.

Fenchel . . 50, 65, 70, 98, 111

Fižol. 22

Flechten.118

Foenumgraecum ... 68, 90

Foeniculum officinale ... 60

Ci.

Galun. 68, 129, 140

Garje.90

Gansefingerkraut.71

Gelenkrheumatismus . . . 140

Gelbsueht.160

Gentiana lutea.68

Gesichtsrose.148

Glas izgubljen.91

Glava zabuhla .53

Glavobol 39,42,58,61,75,81,82
Gliedersucht . . . 49, 81, 151

Gliste.88

Gluhost.96

Gniloba.42, 43

Gorečiea.80

Grah.22

Griža.67, 98

Grlo bolno . . 38, 68, 79, 81, 98

Grlo vneto. 58, 69, 98

Grško seno . 68, 90, 110, 127, 133
Guša.68, 133

H,

Stran

Stran

Habat.169

Halsbraune.98, 153

Hipohondrija.102

Hmelj .24

Hoja po vodi.97, 101

Hrbtenica.99

Hripa .103

Hripavost.100, 105

Hromost.101

Hiiftnervenentziindung . . . 103
Hvošč . 44, 69, 76, 86, 89, 104,
107, 116, 121, 143, 151, 154
Hypericum perforatum . . 70

I.

Igla pogoltnjena.102

Influenca.103

Izguba krvi.113

Izprehajanje po vodi . . 16, 39

Izprebod .17

J.

Jagodice.70

Jajca.23

Janež . 50, 52, 65, 70, 96, 98, 111

Jed.20

Jetika.81

Jetra 60, 65, 67, 70, 75, 81, 103,
106, 160

Johanniskraut.70

Juniperus communis ... 66

K.

ICadulja.82

Kaferno olje.108

Kafra.71

Kamen . 44, 54, 60, 67, 69, 70,

78, 81, 94, 104

Kamilice.71, 111

Kašelj . 12, 73, 74, 81, 105, 134
Katar . . 38, 58, 61, 74, 88, 105,
129, 145

Kava.25

Kila.107

Klavernost.102

Kmetski stan.16

Knoehengeschwiire ....  151

Knoterich.81

Kolera.110

Kolika. 43, 70, 111

Kopel . . 8, 36, 45, 48, 49, 90
Kopel za glavo.50 I

Kopel za noge.42

Stran

Stran

Mandelnovo olje . 74, 90, 97, 136

Mastdarmvorfall.68

Maščoba.18, 22

Maternica.43, 82

Mehur . . 39, 44, 54, 78, 120

Mehurni katar.121

Med.79, 130

Medica.80

Mentha aquatiea in piperita . 71

Meso.21, 22, 102

Meta.52, 74

Migrena.95

Mistel.76

Mleko .21

Močnate jedi.21

Moka.22

Mokrotno stanovanje ... 19

Motovilec.75

Možgani.121, 122

Mraz.12

Mrena na očesu.130

Mrzle noge.38, 143

Mrzlica.124

IV.

Nagelnovo olje.75

Nahod. 38, 58, 105

Nakladki . . 40, 101, 106, 110,
114, 116, 122
Nakladek na trebuh ....  41

Nakostni tvori.151

Napihovanje.78

Narastki.43

Navali.39, 115, 121

- Neduha. 74, 82, 125

Nervenfieher ......  46

Nervoznost.42, 48

Noge bolne ....  42, 69, 124

Noge mrzle ....  48, 54, 59
Noge otekle . . . 54, 60, 114

Noge potne.42, 59

Noge ranjene.128

Noge smrdljive.54

Nohti v stran rastoči . 43, 54, 68

O.

Obkladki. 40, 88, 96

Obleka ... 11, 12, 13, 26, 29

Oči. 70, 76, 79, 133

Očesni katar.129

Oči otekle.50

Oči tekoče.50, 53

Oči vnete.53, 65

Oglje.75, 160

Okna odprta.19

01.23

Omedlevica.68

Omela.76

Omivanje . . 5, 56, 84, 95, 100,

123, 124, 131, 134

Omotica.82, 130

Opeklina.82

Osepnice.57, 61, 131

Oslabelost. 43, 72, 75

Oščavanje.71

Otekline . 42, 45, 68, 74, 81, 109,

113, 132, 134

Otekla glava.53

Otekle noge
Oteklo oko .

Otolčenje
Otrobovi kruh
Otroške bolezni
Ovitki . 36, 58,

Ovitek na glavo
Ovitek kratki .

Ovitek na noge
Ovitek spodnji
Ovitek veliki .

Ovitek na vrat
Ovratnice . .

Ovsenična kopel

54, 60, 109, 115
. 50

42, 128
11, 76
. 133
99, 148
. 58

88 ,

95

Ozeblina

. 60
. 59

. 59

. 61
. 58

12

43, 49, 104,
115, 117
. . . 39

3 ?.

Padavica .134

Pelin. 65, 75, 84, 106

Pesek. 44, 60, 67

Pijača.20, 23

Pijančevanje.16, 102

Pijavke.41

Pik strupene živali ....  54

Pivo.23

Plantago laneeolata ....  76

Platneno perilo.14

Pljuča vneta . . 73, 74, 78, 135
Pljučni emfizem . . ' . . 136

Počitek.16

Podagra.61, 81

Podkladek .......  41

Podlesek .24

Polivi. 36 97, 119

Poliv na hrbet ... .55

Poliv na kolena ... .55

Stran

29, 43, 85,

73.

56
101
56
. 81
26, 48
78

. 111
45

137
72

77

78

138
20

4

Poliv na stegna
Polkopel . .

Polni poliv . .

Polygonium aviculare
Pomanjkanje krvi

Popelj.

Poper .

Popolna kopel . .

Pot.

Potentilla anserina ....

Potrošnik.

Prebavljanje . . 44, 67, 73,

Prehlajenje.71,

Prepih.

Presiljenje.

Preslica ....  44, 54, 69, 86

Pretiravanje vodozdravstva . 18

Prezračevanje sob ....  19

Prikuha.19

Primula offieinalis ....  81

Pripotee.52, 87

Priprave za vodozdravstvo . 10

Prisad.54

Prišč. 53, 58, 139

Protin.61, 81, 141

Prsi. 73, 74, 78, 81

Prsna mrena vneta ....  139

Prunus spinosa.80

Puščanje .41

K.

Rak ....  68, 69, 140, 157

Rane . . 65, 68, 73, 75, 82, 128

Regrat.77

Revar.77

Revmatizem.71

Ribe.22

Rippenfellentziindung . . . 136

Rman. 52, 55, 74, 87

Rosa canina . . .

Rosmarinus offieinalis

Rožmarin.

Rudninske kopeli . . .

Ruhr.

Ruta.

Ruta graveolus ....
Ruckenmarksehwindsueht .

S.

Sambucus ebulus . . .
Sambucus niger ....
Salvia offieinalis ....

Stran

Sapa . 44, 69, 70, 80, 112, 137

Sapa smrdeča.75

Sapnik bolan.53, 74

Sedečna kopel . 43, 87, 94, 108, 109

Selzenovec. 78

Senena kopel . 49

Seno.109, 116, 142

Sir . 22, 120, 135

Sirotasti otroci.50

Sivkno olje.78

Sklepna bolezen . . 49, 81, 151

Sklepna skrnina.140

Skranje.68

Skrnina . 45, 49, 54, 58, 60, 71,

98, 140, 141

Skrofuli.157

Skuta ....  72 120, 135, 151
Slab o ta . . 42, 43, 68, 72, 142

Slepota.130

Slizna vročnica ....  53, 61

Smetlika . 50, 55, 78

Smola. 79

Smolni obliž.108

Smrdljive noge.54

Smrečja kopel.49

Sneg.39, 41

Sočivje
Sodbrennen .

Sopar . . .

Sopar za glavo
Sopar za noge . . .

Sopar za posamezne ude
Sopar za spodnji život .

Spalnica.

Spanje

22

. . . . 80
. 50, 123, 154
51, 89, 91, 98
... 53

54
54
19
44

Spodnjega života bolezni 44, 60, 143

Spodnji ovitek.126

Srajca mokra.61

. 66, 144

Stran

Šena.73, 147

Šentjanževe rože ....  70, 74

Šipečje jagode .78

Škoreea. 52, 55, 74

Škrlatica .5, 61, 146

Šola.31

Španski plašč.93

Šumenje v ušesih ....  74

T.

Tavžentrože .80

Tek.77, 78

Tekoče noge.42

Tifus ... 43, 51, 57, 61, 148

Tobak.16

Toplota.12

Topla kopel.49

Trakulja.89

Trebuh.71, 75

Trebušniea vneta.149

Trganje.61

Trigonella foenum graeeum . 69

Trnovnični cvet.80

Trobentica.81

Trod. 43, 70, 111

Truskavee.81

Tussilago farfara.73

Tvori . . 45, 68, 73, 79, 117, 150

TJ.

Ugriz steklega psa ....  55

Ujed strupene živali ... 54

Ušesa bolna.53, 74

Utripanje srca . . 75, 82, 144

. Utrjevanje.12, 37, 40

Utrjevanje nog ....  14, 40

Utrjevanje vratu.12

Utrujenost.42

V.

Vaccinium myrtillus ... 67

Valeriana officinalis ....  75

Verand.82

Verbascum Schraderi ... 74

Verstopfung ......  87

Vetrovi.60

Vidoviča.61, 152

Vijolice.81

Viola odorata.81

Vino.23

Viseum album .76

Vnetje . 43, 54, 55, 68, 74, 77,

78, 81, 82, 113, 116, 135. 139,
149, 150, 152, 153

Želve
Žganje .
Žir . . .

Žitna kava

Stran

. 157
. 23

27, 133
. 26

Živci oboleli
Žleze otekle
Žolč . . .

Žolteniea

Stran

. . . 159
. . 53, 68
. . . 77

. . 65, 160

Iv a z a 1 o.

Stran

Predgovor . 1

Uvod .7

Prvi del:  Česa je treba k
zdravju, in kako se zdravje
ohrani.

Svetloba, zrak, obleka ... 11

Varuj se mraza.Id

Varuj se vročine.15

Delo in počitek.16

Izprehod in delo.17

Stanovanje.18

Jed in pijača.20

O vzreji otrok.27

Kako se naj otroci oblačijo . 29

Skrbite za dober zrak v spalnici 30

Šola in stan.31

Šola odrastle mladine ... 34

Drugi del:  Kako naj rabimo
vodo?

Splošni navod.36

A.  Kako se je treba utr¬
jevati  .37

1. ) bos hoditi.38

2. ) bos hoditi po mokri travi 38

3. ) bos hoditi po mokrem ka¬

menju .38

4. ) bos hoditi po snegu . . 39

5. ) izprehajanje po vodi . . 39

6. ) stati v vodi.40

7. ) polivi.41

B.  Kako se z vodo zdra¬
vimo.

a)  Obkladki:

1. ) nakladek.40

2. ) podkladek .41

3. ) nakladek na trebuhu . 41

b)  Kopeli:

1.) kopel za noge .... 42

Stran

2. ) polkopel.43

3. ) sedečna kopel ....  43

4. ) kopel za ves život . . 45

1. mrzla kopel ....  45

2. topla kopel ....  48

5. ) kopeli za posamezne ude 50

a) kopel za roke in noge . 50

b) kopel za glavo ... 50

c) kopel za oči ... . 50

c)  Sopari.50

a) sopar za glavo ....  51

b) sopar za noge ....  53
e) sopar za spodnji život . 54

d) sopar za posamezne ude . 54

d)  Polivi:

a) poliv na kolena . . .55

b) poliv na hrbet ....  55

e) poliv na stegna ....  56

d) polni poliv ... .56

e)  O mi vanje.56

f)  Ovitki.58

a) ovitek na glavo ....  58

b) vratni ovitek.58

c) šal.58

d) ovitek na noge ....  59

e) spodnji ovitek ....  59

f) kratki ovitek ....  60

g) mokra srajca ....  61

h) španski plašč ....  61

g)  Voda najboljša pijača . . 61

Tretji del:  lekarna . . 63
Tinkture, čaji, prahovi, olja . 64
Zdravila po abecednem redu . 65

Četrti del:  Bolezni po abe¬
cednem redu ... 84

Dodatek:  Nauk za stariše . 161

i