T^and
s-yuAuce..*
NO.
I Ameriška Domovi ima
i a ri Lh ii'“q i i«ii 'i i g!,::;1  ^
A ^AN IN SPIRIT	SLOVENIAN	HhHL
FOREIGN H LANGUAGE ONLY	MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MOENING, MARCH 28, 1949	LETO LL—VOL. LI.
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MARCH 28, 1949
LETO LL—VOL. LL
VESTI
POROKA. — Dne 20. febr. sta se poročila v Trstu gdč. Mihaela Bitežnik in g. prof. Habjan iz Trsta. Nevesta je hčerka g. dr. Josipa Bitežnika. Naše iskrene častitke!
NOVI KOMINEORMOVCI. — Zaprli so v Ljubljani znano komunistična kulturno delavko Mileno Mohoričevo, ker se je nagnila h kominformi. Iz istega razloga sta v ječi Lado Kozak in Luldovik Merzel.
IŽANSKA JEČA. — Palme-tov grad na Igu pri Ljubljani je sedaj ječa za kominformov-ce. Doslej so 'bili tam taki reakcij onarjt, ki so bili cbsojeni na prisilno delo. Te so presta-
vil.i v Kočevje, na Ig pa naselili kominformovce, ki so sedaj bolj nevarni kot reakcija.
KOMINEORMOVCI so vedno bolj živahni. Ne počenjajo še nikakih zunanjih akcij, le notranje 'se organizirajo'. A prav to daje misliti titovcem in jih skrbi. Nihče več nikomur zaupati ne more, ker komunisti drug za drugega ne vedo kakšen je kdo. Partijci so zelo zbegani. Žive v atmosferi popolnega medsebojnega nezaupanja. To se pozna v državnem aparatu. Vedno bolj propada.
KONTROLA. To je sedaj splošna nadloga. Vse je pod kontrolo. V gospodarskih podjetjih je vedno več kontrole, ker vedno bolj kradejo in vedno bcilj sabotirajo. Ker so začeli krasti tudi kontrolorji, a kontrolorji so bili sami imenitni komunisti, so jim ipostavili nad-kontrolorje, ki naj Ugotove a-li kradejo kontrolorji zase ali morda za kako skupino komin-forme. Dokler ni kominform-ske primesi lahko kradejo, saj imajo 'kontrolo. Blago je seveda strašno drago, ker mora cena nositi tudi krajo in kontrolo in kontrolirano krajo. Zato pa partija poziva na boj za znižanje cen. Ljudje se seveda sprašujejo proti komu naj bi bil ta boj in kdo naj kaj znižuje, ko pa država In komunistična partija kupuje 'in prodaja vse v Jugoslaviji.
ŽIVAHNOST PA TAKA. — Mora se reči, da se komunisti mnogo prizadevajo, da bi vzdržali neko živahnost med svojim članstvom. Letajo po deželi kot nori, pišejo samo o potrebi organiziranih nastopov in po radij u skušajo delati vsaj neko dobro razpoloženje. Pa vse nič ali zelo malo zaleže. Titov režim se je postaral. Več ne funkcionira. Sestanki komunističnih organizacij niso obiskani, čeprav je prisotnost nekaka javna dolžnost, ki se je je pred kratkim še vsak bal zameriti.
Sestanki in zborovanja so ali klaverni ali pa se izpremene v burne proteste proti režimu.
KDAJ BO VOJSKA? Komunisti po sestankih napovedujejo, da bo vojsika zelo hitro. V Ribnici je bil tak sestanek in sam okrajni odposlanec je poročal'. Bil je tci še kar zanimiv sestanek in tovariš odposlanec se je lotil zunanje politike. Dejal je, da bo kmalu prišlo do vojne, da pa se ni treba nič bati. Amerikanci ne bodo mogli metati atomskih bomb, ker je med njimi že toliko saboterjev, da bo prva bomba padla na a-meriške kapitaliste same. To modrost ponavljajo titovski govorniki po vseh sestankih.
ZAPUŠČINSKA RAZPRAVA. — Meseca maica v letu 1948 je umrl v Ribnici posestnik Franc Lesar. Njegova dva sinova Jože in Matija in hčerka Ivana sci bili domobranci, so se ob prevratu podali v begunstvo, so bili iz Vetrinja vrnjeni nazaj v Jugoslavijo in so jih tam komunisti pobilii z drugimi vred. Nazadnje so jih videli žive v Teharjih pri Celju. Ker pokojni posestnik ni napravil nika-kega testamenta, jp bila zapu-ščinska razprava o dedovanju po zakonu. Vabljeni sta bili samo žena pokdjnega Ivana in hčerka Frančiška. Sodni uradnik je hotel, da se nujni zakoniti delež odloči tudi sinovoma Jožetu iin Matijcu in hčeri I-vani. Mati ni hotela pristati, ker je vedela, da bodo ti deleži potem prišli v državno last in se je uprla, češ da so bili ti trije pobiti kot domobranci. Priče so potrdile kar je povedala mati. Sodnik je priče ozmerjal, da so saboterji in zapisal v zapuščinsko polo: Matija, Jože in Ivana so bili prejeljani leta 1945 v Jugoslavijo a tistega dne niso preživeli.
Amerika in mir sveta
Konferenca levičarjev v New Yorku — Pisatelj
Eisenhower zbolel
Leahy odšel v pokoj
Washington, D. C. — Nenadoma je zbolel general Dwight Cousins nastopil — Ame-, Eisenhouer, dobil je zastrup-r^a. Pro^es^ra Pr°t^ komu- hjenje črevesja. Zdravniki so nističnim agentom	j mu odredili popolen mir.
^	,	) Admiral William D. Leahy
New York.—- Levičarska kon- 0[jgej g svojega mesta kot šef ferenca za svetovni mir v New'šta,ba	dsed^lcu. Truma.
Yorku, je doslej potekla dosti nu_ To je bilo edklstveno m,e_ mirno Delegati raznih skupin st0( ki ga je genfcral Leah izza železne .zavese m drugi so imel in ga Rajbrže m njim ne
v svojih govorih deloma pri-
krito, deloma naravnost napa- j
bq imel noben oficir več.
Pred-
, _. .	..	_	. isednilk Roosevelt je to mesto
dah Ameriko ji očitali ™pe-jnapravil z Q,irom na vojne raz_
rijahzem m hujskanje na voj - ! meie
no, vendar sc. še kolikor toliko j ’	______0_______
skrbno izbirali besede. Eden1 j#	■	,
izmed ameriških govornikov, ] SwU^UIIISfl S3 PfipiclY" urednik Norman Cousins pa jej., ,,	,
bil edini, ki je odkritosrčno bra- j	pf©Yf3I V JllH0Fff(l
nil ameriško stališče. Povedal | m, .v .	.
Klečtoiskim delegatom vi p™a popisuje razmete
v komunistični stranki —
Borba proti Titu ostrejša
Bebler napoveduje hude napade v prihodnjih mesecih - Macedonija je tudi v igri
London, Vel. Britanija. — marksističnega nauka. Bebler je
Razne drobne novice iz i Clevelanda in te okolice
Pred odhodom iz Londona v Bel-grad je izjavil jugoslovanski delegat Bebler, da Titova vlada pričakuje, da se bo pritisk Moskve proti njej v prihodnjih mesecih še poostril. Dejal je, da bo gotovo pritisk dobil še druge oblike, ne le samo gospodarsko nagajanje in nasprotovanje. Vlada Tita se tega zaveda in je pripravljena, da se brani, ker smatra, da je njeno stališče pravilno tako z ozirom na jugoslovanske
dejal, da je zelo mogoče, da je Sovjetska Unija odobrila načrt za Veliko Macedonijo, da pa bo ta načrt, v kolikor se Jugoslavije tiče, propadel. Na koncu je Bebler dodal, da bi se. jugoslovanska komunistčina stranka kaj rada vrnila v kominformo ali drugo slično vzajemnostno komunistično organizacijo, če bi ta pripoznala, da je vsak boj proti j ugoslovanski komunistični stranki pod vodstvom Tita
Ljubljana ob 7:30 v Recher
na
narode, kakor tudi s stališča brezuspešen.

Tri na dan
Če že morajo imeti kontrolo Najemnine, naj jo ima vsako mesto zase, ne pa država ali celo zvezna vlada. V vsakem me-stu je drugačen stanovanjski Položaj.
* * *
Truman in Lausche uvkleva-ta, da ni dovolj, če sta člana stranke, amipak bi morala znati Stranko tudi voditi.
* * *
Vojskovodja, ki ne zna ali ne more voditi svoje armade, je dober kvečjem za osnike pobijat.
Penzije veteranom
Poslanec Rankin predložil nov načrt, ki bo sprejet
Washington, D. C. — Poslanec John Rankin je takoj naslednji dan potem, ko je bil njegov zakon za (pokojnino veteranom .poslan nazaj v odbor, predložil netv načrt zakona in zahteval, da poslanska zbornica takoj razpravlja o njem. Novi načrt predvideva, da bi dobili pokojnino v znesku 72 dolarjev na mesec tisti veterani iz prve svetovne vojne, ki bi dokazali, da so revni in zato, pokojnino potrebujejo. Za revne se bodo smatrali tisti ki nimajo niti 2 tisoč dolarjev letnega dohodka, če so samski in ne nad 3 tisoč dolarjev tisti, ki so poročeni. V parlamentarnih krogih mislijo, da bo zakon v tej cfbliki lahko dobil večino in bo hitro sprejet.
-----o------
Naš tiskovni ataše mora zapustiti Poljsko
Waršava, Poljska. — Poljska vlada je zahtevala, da se mora odpoklicati ameriški tiskovni ataše pri ambasadi v Varšavi Poljski zunanji minister je pojasnil, da je izgubil ataše pravico do gostohubnosti in postal nezaželjen zato, ker je imenoval poljsko kot sovjetsko satelitsko državo v nekem članku, ki ga je objavil na poljskem in angleškem jeziku.
je rdečikarskim delegatom v obraz, naj se ne čudijo, da A-merika napram njim ni tako prijazna in ljudstvo ne tako gostoljubna, kot je navadno na-pram vsem gostom. Amerika smatra, da je ta konferenca prikrita zadeva komunističnega gibanja. Komunistično gibanje tu v Ameriki je majhna, osovražena, n e a m e rikanska skupina. Amerikanci ljubijo svoj način življenja, svojo demokratično ureditev in se boje, da bi jim komunisti hoteli vsiliti svojo družbenioi ureditev. Zato so neprijazni naipram vsem zagovornikom komunistične ideje. Almerikamci so srečni v svojem in žele, da jih tujci puste ipri miru. Amerika želi mir, pa bi odklonila tudi mir, če bi ga ji kdo (pionudil za ceno načel, za ceno neodvisnosti ali za ceno demokratičnih svoboščin. To morajo delegati razumeti, pa bodo z ameriškimi ljudmi zelo dobro shajali. Ta govor je med delegati zbudili nejevoljo in mrmranje.
Pred hotelom Waldorf-Astoria, ipa 'so med .zborovanjem bile velike ulične demonstracije proti komunizmu. Veterani, zastopniki .preganjancev iz rukih koncentracijskih taborišč in skupine raznih ameriških organizacij, so se zbrale v dolg sprevod. Ljudje so nosili napise proti komunizmu; Stalinu, diktaturam, tiraniji, koncentracijskem taboriščem, tajni policiji in podobno.
Eisler je vodil
New York. — Sodišče, ki vodi proces proti voditeljem ameriške 'komunistične stranke, je zaslišalo Louis F. Budenza, bivšega urednika Daily Worker in sedanjega profesorja na Fort-ham univerzi. Budenz je popisali1 razmere v komunistični stranki, zlasti pa borbo med milejšo skupino, ki jo je xodil Earl Browddi1 in ostrejšo revolucij onarno skupino, ki ji je načel j eval obtoženi Gerhard Eisler. Browder je bil izključen iz komunistične stranke, ker je zastopal stališče, da naj komunistična 'stranka nastopa strogo v okviru .ameriških zakonov in
Nesramnosti avstrijskih Nemcev
Celovec, Avstria. — Koroško nemško časopisje se še naprej razpisuje proti Slovencem. Tak duh veje iz tega pisanja, da je človeka groza, če pomisli, da to pišejo ljudje, ki so doživeli posledice nacistične diktature in nacističnega nemškega šovinizma, pa so kljub temu vse osnovne linije nacizma obdržali. Brezvestna je njihova propaganda in ,napram Slovencem tako krivična, da bo morala zopet avstrijske Nemce doleteti kazen za take krivičnosti- Sedaj gredo tako daleč, da trdijo, da zato ne morejo dati Slovencem na Koroškem avtonomije, ker je Višinski nekdaj rekel, da je manj-
l>o=red»io imm-"'stičnim in šinsko narodno pravo stvar, ki ameriškim svetom, da se ohra- *» ? •»* Trdijo, da so SV ni miir.
Novi vojni minister Sovjetske Unije
Washington, D. C. — Sovjetska vlada je objavila, da je maršal Alexander Vasiljevski postaj vojni minister Sovjetske Unije. Dosedanji vojni minister Nikolaj Bulganin, je ostal še vedno podpredsednik vlade. Kakšen pomen in namen naj bi imela ta sprememba, poročilo ne pove in nobena okollnost ne da zadovoljive razlage. Verjetno bodo dogodki1 pokazali kasneje razloge vseh zadnjih sprememb v sovjetski vladi. -------------o-----
Predsednik bo doma prihodnji mesec
Washington, D. C. — Predsednik Truman je odpovedal
vse svoje nastope v mesecu a-prilu izven Washington a. Pravi, da so .posli vlade tako pritisnila, da ne more nikamor. Sprejemal bo kongresnike in z njimi razgovarjal o zakonodajnem in vladnem delu. Mednarodna situacija ga tudi veže za pisalno mizo. Predsednik pa bo osebno prisostvoval podpisu severno -atlantskega pakta.
! venci krivi, ker je rdeča armada
Eisler je zahteval revolucij komunistična banda pokala jonarna delanja, ponovne stav- P« Vojvodini m Banatu nekaj ke in upore, ostre nastope pro- ^ m morda vec nemsko-svab-ti cb la stem in je dajal inštruk- £klh družin v letih 1945-46. Za-cije kako naj komunistična ne morejo dati m nočejo m i stranka pripravlja prevrat v govoriti o slovenjih manjšin-Ameriki. Obtoženi Eisler je skih pravicah ker Nemci še ved-vsako krivico zanikal.	no beže iz Jugoslavije iz Tito-
vega raja. Ali ni to perfidnost, ki jo je zmožen samo s šovinizmom pokvarjeni vse-nemški okus. Ali ne trpe pod sedanjim
Britanci naj pomagajo
Aman, Transjordanija---Vla-
da Transjordanije je formalno
zaprosila Veliko Britanijo za po-‘režimom v Jugoslaviji Slovenci moč v boju z Izraelom. Trdi, da neprimerno bolj kot Nemci ali izraelske trupe napadajo trans-1kdorkoli drugi? ^Ali niso komu-jordansko južno ozemlje.	nisti pobili največ Slovencev? Ali
Razne najnovejše svetovne vesti
PRAGA, ČEŠKA. — V Pragi se bo začel proces proti 17 bivšim politikom in državnikom, ki so zbežali iz češke, ker so nasprotovali komunizmu. Med obtoženimi so tudi aktivni člani zadnjih Beneševih vlad in njegovi ambasadorji in ministri. Zastopnik Češke pri Zvezi narodov Papanek je poleg veleizdaje obtožen tudi, da ni izročil svojemu nasledniku denarja in drugih materij alnih sredstev, s katerimi je kot šef delegacije upravljal.
LONDON.______Britanska vlada in vlada Norveške sta sklenili,
da bosta gojili posebno zvezo gospodarskega sodelovanja med obema državama. V ta namen se bo ustanovil skupen gospodarski odbor, ki bo imel izmenoma svoje seje v Londonu in v Oslu.
niso Avstrijci bili tisti, ki so pobijali Slovence še komaj par let tega. Saj ni še uvela prva trava nad grobovi mnogih avstrijskih žrtev slovenskih, pa se upa avstrijsko časopisje uganjati moralno hinavščino poleg živih staršev, vdov ni sirot pokojnih, ki jih je pobila avstrijska solda-teska pod znamenjem kljukastega križa. Znano je, da noben Nemec ni bil zadnjo vojsko v Sloveniji tako krut okupacijski rojak kot je bil avstrijski Nemec. Noben Nemec ni bil tako zagrizen in besen hitlerjevec kot je bil avstrijski Nemec. Koroški Slovenci gotovo niso več za Titov režim v Jugoslaviji. Vidijo vso tragedijo svojo prav tem, da jih v usodnem trenotku zgodovine zastopa in se bori za njihove osnovne človeške pravice zastopstvo, ki mu nikoli pooblastila niso dali. To zastopstvo si je vnaprej pokončalo vsako moralno osnovo z deli režima v Jugoslaviji. To je slovenska tragedija. Toda Slovenci s ponosom ugotavljamo, da smo dali med svobodoljubnimi narodi sorazmerno največji krvni davek v borbi proti komunizmu in sedanji jugoslovanski diktaturi in si prepovedujemo, da bi v nas metal kdo zločine komunistov. Najmanj nam pa take očitke more in sme metati avstrijsko časopisje, ker ni znano, da bi bili avstrijski ali pa celo koroški Nemci kdajkoli dvignili roko v protest proti nacistični diktaturi in njenim zločinom nad slovenskim narodom. Tudi proti komunizmu bi Avstrijci sami storili toliko kot nič in bi bili zvesti njegovi sluge. Le srečnim okolnostim se naj zahvalijo, da jih zavezniške sile ščitijo pred* komunistično tiranijo. Najmanj, kar naj store je, da naj ne greše na ta račun.
Bevin potuje v U.S.A.
Lond-an, Velika Britanija. — Zunanji minister Bevin je od-WASHINGTON. — Prihodnje dni, ko pridejo zastopniki potoval v USA. Pred odhodom skoro vseh vlad na svetu v USA, se bodo k posebnim sejam sešli je dai izjavo: zunanji ministri Velike Britanije, Francije in USA, da bi poskusili napraviti skupen načrt za večje združenje administracije in gospodarstva vseh treh con zapadne Nemčije in da bi določili svoje ravnanje glede nato, da so zastopniki nemških strank odklonili, da bi sprejeli načrt ustave kakršnega predlaga okupacijska oblast v zapadni Nemčiji. Ker sta stališči, zlasti Francije in USA glede uprave in gospodarstva v zapadni Nemčiji zelo različni in si deloma nasprotujeta, bodo zunanji ministri imeli težek posel in njihove odločbe, ki jih morajo kasneje odobriti poedine vlade in parlamenti, zgodovinske važnosti za ves bodoči razvoj.
LONDON. — Posvetovanja namestnikov zunanjih ministrov glede mirovne pogodbe za Avstrijo, so končala brez vsakega uspeha. Sovjetski zastopnik Zarubin je izjavil, da bo sam odpotoval na sejo glavne skupščine Zveze narodov v Washington in da bo prepustil to delo svojim namestnikom. Sicer je izjavil, da naj se njegov odhod ne tolmači kot da Rusijo mirovna pogodba z Avstrijo ne zanima, vendar je povdaril, da Sovjetska Rusija ni pripravljena kaj popuščati od stališča, ki ga je že ponovno povedal. Zastopniki se niso prav nič približali v vprašanju Jugoslavije in njenih zahtev napram Avstriji, kakor tudi ne glede zahteve po avtonomiji koroških Slovencev.
“Grem (podpisat zgodovinski dokument, ki je uresničenje misli, da, naj svet vlada trezna pamet in predarek in ne sila. Ko
bo pbdpisan, bo ta akt dopovedal marsikomu, da ne mere doseči svojih namenov s silo.’’
-------o-----—
Žabe vdrle v mesto
Lincoln, Anglija. — Dne 23. marca je cela armada zelenih žab udrla v mesto Lincoln in zapo-sedla vse trge in ulice, slopnjice in spomenike po mestu. Gospodinje so hitele zapirati vrata in okna proti množici vsiljencev, dočim so možaki organizirali lov in protinapad, žabe so prišle iz bližnjega močvirja in vse v en glas kvakale tako', da se je po ulicah slišalo, kot bi nekaj stotin starih možakov smrčalo.
Klub Ljubljana—
Redna seja kluba se bo vršila v torek Slovenskem domu Ave.
Zgubljena denarnica—
V okolici St. Clair - Norwood, je bila v noči od zadnjega petka na soboto zgubljena denarnica s precejšnjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj bo tako dober in pokliče telefon UT 125G6. Dobil bo primerno nagrado.
V bolnico je odšla—
Radi nujne operacije je morala oditi v bolnico Mrs. Frances Cercek iz 10002 Anderson Ave. Leži v St. Vincent Charity Hospital soba št. 203. Prijatelji, ki jo žele obiskati, bodo zelo dobrodošli.
UNESCO—
Ta teden bo Cleveland mesto svetovne pozornosti. Zborovanje vzgojne znanstvene in kulturne organizacije Združenih narodov, ki se kratko označuje s črkami UNESCO, bo dogodek svetovnega značaja. Vseh delegatov bo nekaj nad 3 tisoč. 46 narodov bo zastopanih.
Počastitev J}Ir. Gregoricha—
Snoči so priredili člani Ameriške legije — Lake Shore Post št. 273 — prijateljski večer na čast svojemu članu Mr. Rudolfu Gregorichu, ki je opravljal 27 let posel adjutanta te skupine. Počastitev je bila v Knausovi dvorani, kjer se je zbralo tudi nešteto drugih prijateljev in prijateljic Mr. in Mrs. Gregorič. Ravnatelj omizja je bil odvetnik Mr. Mihelich; nastopilo je več govornikov, ki so slavili zasluge bivšega adjutanta Gregoricha. V sredo odpotuje Mr. Gregoriču, ki je zastopnik pri zavarovalni družbi Life Insurance of Virginia, za en teden na oddih v New Orleans, in sicer na družbine stroške, ker je dosegel najvišje kvote vpisane zavarovalnine pri omenjeni družbi.
Nastop sosedov proti Jugoslaviji
Atene, Grčija. — Grški minister notranjih de' Constantin Rendis je dal izjavo, da komunistične stranke Balkana pripravljajo po nalogu Moskve skupno akcijo proti Titu in Jugoslaviji. Vsi trije sovjetski sateliti: Bolgarija, Albanija in Romunija naj bi udarili istočasno v jugoslovansko ozemlje in začeli borbe. Kominformski elementi v jugoslovanski komunistični stranki naj bi se akciji pridružili in začeli prevzemati oblast v raznih delih Jugoslavije in v raznih oblastvih jugoskivan-ske uprave.
Kontrola stanarin bo podaljšana za 15 mesecev
Washoington. — Zastopniki poslanske zbornice in senata so se sporazumeli, da naj se kontrola stanarin podaljša za 15 mesecev. Ta sporazum bo verjetno vzakonjen pred 31. marcem, ko poteče sedanji zakon.
Danska odobrila pakt
Kopenhagen, Danska. — Danska poslanska zbornica je odobrila vstop Danske med podpisnice Severno Atlantskega pakta. Vsi poslanci so glasovali za, le eden se je glasovanja vzdržal in 1 sedem jih ni bilo na seji.
/Iiieri^ka Domovi Iva
-/»■ /VI'*E R l G IV—HOnt C
(JAMES DEBEVEC, Editor)
8117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3,
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
Ohio
MARCH
M MON TUS WSO TO! FBI (AT
»*345 678 9 to 11 12
13 14 15 16 ^ 18 19 2021 22 23 24 35 26 ! *728293031
NAROČNINA
Za Zed. države ?8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 ; per year. $6 for 6 months, $3.50 I for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.

No. 61 Mom., March 28, 1949
Pod Titovo piramido
Sam Kidrič je moral priznati, da otroci v Jugoslaviji le na papirju dobe dnevno 350 gramov kruha, mesečno 700 gramov sladkorja ter 400 gramov maščob. Pravtako je priznal, da stari upokojenci sploh niso dobili obleke obutve in drugih potrebščin, da je pri kmetih ostalo za poldrugo milijardo dinarjev trgovinskih bonov po vezanih cenah, za katere v trgovinah niso mogli ničesar dobiti.
Njegovo priznanje, da je razlika med podatki o robi in hrani, ki jih daje državna statistika in pa mnenjem potrošnikov in gospodinj-ogromna, ne vzbuja pač nikakršnega dvoma. Ravnotako se ne čudimo, da je moral Tito ugotoviti, da hodi ljudstvo z mrkimi pogledi okoli silosov, kjer so shranjene državne rezerve za slučaj suše, toče in povodnji. (V resnici za slučaj vojne!)
Kje naj po mnenju komunističnih mogotcev in “na-predno-gospodarskih” planerjev leži krivica za vso nesrečo?
Tito sam vali krivico na birokratizem, razsipništvo in nepravilnosti, ki vladajo v vrstah komunističnega državnega aparata.
Kidrič trdi, da je vsemu kriva organizacijska slabost in nesposobnost državnega aparata, ker ne zna pravilno razdeliti in pravočasno dostaviti robe. Ne upošteva celine, temveč deli robo prijateljem in prvenstveno najbližjim (Bog ve, če je tudi kaj korupcije?!) Kmetijski plan je izpolnjen s 102%, industrijski s 103%. Kidrič pravi; roba’je tu, zraven pa omenja, da ljudje na odrezke niso mogli dobiti čevljev, obleke, mesa, maščob itd. Kako je kaj takega mogoče pojasnjuje “drug” Neškovič. On navaja, da so se v državni aparat zatekli kapitalistični agenti, špioni in saboterji, ki vodijo organizirano uničevanje državnega premoženja.• Tako je n. pr. na državnem posestvu Čoka poginilo 59 merjascev, 700 prašičkov, 117 jagnjet in 8 konj, na državnem posestvu Belje pa je poginilo 2,747 prašičev in je segnilo 350 vagonov sladkorne pesa. Okrajni ljudski odbori na Hr-vatskem so pred državno oblastjo skrili 3,809 vagonov pšenice, 55,800 kg olja, 9,000 kg svinjske masti. Okrajni ljudski odbori v Črni gori so “na črno” porabili 32,341 kg maščob. Okrajni odbori v Macedoniji so prikrili 4,391 ton mesa. Pekarije ljubljanskega mestnega odbora so samo v enem mesecu prodale na “svobodnem” trgu nad 10 vagonov ra-cionirana moke itd., itd. (Vse to je kontrolna komisija odkrila. Česa vsega pa ni?!).
Kako naj se popravi to nesrečno gospodarsko stanje, v katerega so komunistični mogotci privedli naše ljudstvo?
Kidrič pravi, da morajo utrditi, razviti in razširiti mestne, tovarniške in delavske, ekonomije. Torej po parkih, okoli tovarn in delavskih hišic naj rešijo problem lakote? Oskrbo delavcev morajo izločiti iz pristojnosti okrajnih trgovskih poverjeništev, ki skrbe le za lenuhe, neproduktivne in špekulantske elemente. Kulakom (kmetom), ki imajo 13% dohodkov, morajo odmeriti 40% davkov, jim do skrajnosti omejiti nabavo ptrebščin po vezanih cenah in jih tako uničiti ter nagnati v zadruge (kolhoze). “Kulakom” so že v novembru in decembru 1948 prisilno odvzeli nad 30t),-000 svinj oddali v državna pitališča. Radi izborne organizacije jih je tam mnogo poginilo, še več pa popolnoma shujšalo. Mobilizirati morajo ves partijski aparat, ki naj odpravi slabosti v gospodarski organizaciji. Tako Kidirč!
Mi pa pravimo: Komunisti so dokazali, popolno nesposobnost, privedli nekdaj tako bogato Jugoslavijo na kant! Odstranite nepismeno gozdno svojat od državnih korit! Dajte ljudstvu svobodo, kmetu zemljo, trgovcem svobodno trgovino in gospodarskim strokovnjakom državno gospodarstvo v roke. pa bo v Jugoslaviji zopet vsega dosti! S cest in ulic bodo izginile sence sestradanihi sužnjev in zopet se bo razlegala pesem in smeh nekdaj veselega ljudstva!
Kaznilnicam doziduje titovska oblast nova nadstropja, še preostale gradove spreminja v zapore, gradi vedno več koncentracijskih taborišč za prisilne delavce. FLR Jugoslavija ima 22 krat več pripornikov, kot jih je imela stara “reakcionarna” Jugoslavija. “Krivična in gnila” kraljevina Jugoslavija ni obsodila nikogar na smrt zato, ker je bil komunist. Titovina pa je poslala na morišče že sedemkrat toliko svojih političnih nasprotnikov, kot je imela v stari Jugoslaviji KPJ organiziranih komunistov. Tito trdi, da so postali škodljivci naroda in njegove lastnine tisti, ki branijo svojo last pred ropom in tatvino in za njih se zidajo nove ječe. Za splošno kriminaliteto pa pravi, da je v današnji “bogati” FLR Jugoslaviji daleč manjša, kot v stari Jugoslaviji, kjer da je bilo zaradi nizkega življenjskega standarda mnogo kriminalcev. — Pri tem bi mi dodali le to, da je v stari Jugoslaviji delavec za svoj mesečni zaslužek lahko kupil 500 kg. bele moke ali pa 5 “Tivar” oblek danes pa kupi lahko le 20 kg bele moke in niti ne 2 metra blaga
Ne, kriminaliteta ni padla! Pač pa lopovi ne pridejo

za svoje neštete zločine pred sodišče! Oni sede v zvezni vladi in zvezni skupščini, po republiških vladah in skupščinah ter pod vodstvom samozvanega “maršala,” bivšega cerkve-nqga tatu, Josipa Broza-Tita neusmiljeno kradejo, ropajo in more.

SESEDA IZ liARODA
Glas iz Kansas City
Kansas City, Kans. — Skoro ne vem, kako bi pravilno opisal dneve sv. misijona, ki smo ga imeli v naši fari in obenem tudi 40 urno pobožnost. Vse dneve misijona so ljudje kaj pridno in v velikem številu prihajali k službi božji.
Č. g. p. Madic iz Lemonto je imel pridige v slovenščini in angleščini. O, kako smo se počutili mi starejši, ko smo zopet culi božjo besedo v svojem materinem jeziku. Med tem časom so naša dekleta tudi pridno prodajala razne spominke za blagoslovitev v spomin na sv. misijon.
Cerkev je bila nad vse krasno ozaljšana pod vodstvom čč. sester, da je res vse izglodalo kot v raju. Vsa čast Vam, čč. sestre, Bog Vam plačaj za ves Vaš trud. In kaj naj rečem o šolskih otrocih, ki so tako lepo izučeni? V resnici so izglodali kot mali angelčki v procesiji, niti Izia las se ni nobeden zmotil. Ob sklepu pa so prišli v procesiji možje in fantje, člani društva Naj s. Imena, z gorečimi svečami; potem fantki in -deklice v belih oblačilih in deklice so trosile cvetlice pred Najsvetejšim. Za temi so prišli ministrantje, nato tp/a člani organizacije Kolumbovih vitezov in duhovščina. Na koru so se oglasile orgle in pevci so prepevali v slovenskem jeziku pre-
pri društvu stroške, kajti odborniki ne bodo delali zastonj in kadar imamo mrliča, so tudi stroški, ki jih je društvo obvezano plačati. Na veselice nam ni misliti, ker se člani premalo zanimate.
Zato 'pa vas danes opomi-
njam na sklep glavne seje. Takrat smo' sklenili, da bomo na je služila pošta le onim ljudem,
mo državnim nalogam. Najstarejšo poštno službo je uvedel perzijski kralj Cir v šestem stoletju pred Kristusom. Seli-piešci in jezdeci soi se s poročili menjavali na določenih mestih. Vsak je prehodil ali prejezdil svojo določeno progo in oddal sosedu pešcu ali jezdecu poročila, od koder so jih poslali na isti način naprej. Šele rimska svetovna država ped cesarjem Avgustom je uvedla enotno pošto (cursus pufoilicus') po vseh obširnih pokrajinah. Vozili so jo na vozeh. Cesar Avgust je v ta namen ukazal, da je podeželsko prebivalstvo moralo dajati na ralzlpolago vprežno živino in ljudi. Za osebni promet
seji v aprilu imeli nekaj poseb nega. Večinoma ste že dobili po pošti tikete in vas stanejo en dolar. Vsakega člana je dolžnost, da jih proda ali pa sam kupi, ker je to v našo splošno korist in. ne samo nekaterih. če kateri ni dobil tiketov, naj se zglasi pri tajniku ali pa pride na aprilovo sejo, kjer jih bo lahko dobil in morda bo potem dobil še kakšno nagrado — trije bodo gotovo dobili.
Torej, bratje, zavedajte se svoje članske dolžnosti in sezite po teh tiketih, da bo lepši uspeh in vas že sedaj vabim, da se gotovo udeležite seje, ki se bo vršila li8. aprila ob pol osmih zvečer v zborovalni dvorani šole sv. Vida. Z bratskim pozdravom,
■ Predsednik.
Odkod ime pošta!
Marsikdo se je gotovo že vprašal, odkod prihaja ta mednarodni izraz. Ta beseda prihaja od rimske besede positum
ali static posita, kar je pomeh-lepe slovenske .cerkvene pesmi. Jalo postajališče za konje ali
V resnici smo se počutili kakor hi bili že v nebesih.
Marsikateremu se je potočila solza ganotja po licu. Vsa čast za tako ubrano petje gre č. sestri Sabini, ki je obenem orga-nistinja naše fare že več let. Tako tudi diriže skupaj našo mladino1, da gre vse lepo v redu naprej. Imamo pa tudi res izbrane glasove pri našem zboru, da prekašamo celo druge fare. Pri zboru je tudi nekaj starejših mož, ki prepevajo že nad 25 let. Hvala vam vsem
menjalno postajo za rimsko obveščevalno službo. Danes je pošta ustanova, ki je pod. gotovimi pogoji vsakemu dostopna in posreduje oddajanje in pošiljanje pismenih ,brzojavnih in tudi manjlših blagovnih zavojev, potovanje in plačila po nakaznicah.
Pošta si ipiostavlja; v novodobnem prometu kot glavno nalogo da hitro, pravilno, zanesljivo in primeroma poceni pošilja poročila. Za to ise poslužuje raznih naprav od oddaje po-jšiljk do izročitve sprejemniku,
smo obllj ubili v tem zlatem času. Bog vas živi vse in tudi mene.
Poročevalec.
Članom dr. sv. Antona št. 138 C. K. 0.
im le tako najprej!
Ko smo tako zaključili sv. j tudi stroja za žigosanje, znamk misijon, sedaj pa skrbimo, da j telefona in brzojava. Tudi ča-bomo držali vse sklepe v naših isopise pošiljamo po posti ter srcih in se vedno zavedali, kaj plačujemo z nakaznicami in čeki.
Od nekdaj se je pošta uporabljala tudi za osebni promet in za manjše ipiošiljke blaga, do-čim je večje pošiljke blaga prevažala železnica. S poštno -čekovnim prometom je tesno povezama poštna hranilnica, ki je za moderno denarstvo važna za vsako državo. Poleg tega o-pravlja pošta še druge postranske posle. Tako izplačuje nezgodne, invalidske, vdovske in sirotinske pokoj nine, prodaja znamke in pbbira pristojbine od radijskih naročnikov, ki se morajo pri poštni upravi javiti zaradi ajplaratov.
Pošta je ne le prometno, temveč tudi gospodarsko važna u-stnova. S pošiljanjem časopisja, denarja, brzojavnih in telefonskih poročil pospešuje ne le narodno, temveč tudi mednarodno, svetovno gospodarstvo.
Cleveland, O. — Malokdaj se že kaj sliši več o našem društvu in morda je že marsikdo mislil, da smo že zaspali večno spanje. Vendar ,pa ni še tako pri kraju. Res, da na seje kaj malo prihajajo člani. Vsak si menda misli, da ko plača svoj asesment, je s tem vse rešeno, čeprav to ni res.
Na glavno sejo še člani nekako ipridej.C', izvolijo odbor in potem pa zopet vse tiho. . . Sedaj se pa kar'odborniki brigajte in delajte, kako vfeste in znate. Zbrani na zadnji letni seji so člani natočili odjboru, da naj na kakšen način kaj dvigne našo blagajno. Da in kako? Tudi nasvetov je bilo dosti in razmišljanja, kako bi se dalo to izvesti, tudi predlog je bil sprejet im odboru naročeno, da to izvede.
Vse* to se kaj dobro sliši, ampak vprašanje je, če je samo odbor društvo in tistih par članov, ki se včasih pokažejo na seji? Kaj pa je z ostalimi? Ali ni društvena blagajna za nas vse? Ali'nimamo iz, nje vsi enakih koristi? Res, da ne p la-
ki so imeli potne liste za svobodno [potovanje. Ob preseljevanju narodov je ta rimska u-stanova propadli a.
V srednjem veku so imeli po-samezmi plemiči, mesta, samostani in vseučilišča svoje lastne šele, ki so prenašali večinoma na konjih poročila samo določenim osebam. Večkrat so u-porabljali za pošiljanje poročil mesarje, ki sa imeli po poklicnih poslih mnogo stikov s prebivalstvom v mestih in na deželi.
Za mednarodni inazvoj poštne službe so si pridobili posebne zasluge grofje Taksiils. Friderik III. je v cesarski habsburški pisarni izvedel organizacijo selov. Leta 1489 je vzel v habsburško službo grofe Taksis kot poštarje. Za razvoj poštarstva je bila važna pogodba kralja Filipa I., Španskega, s Fran cem pl. Taksisom, o poštni zvezi med Nizozemsko, dvorom cesarja Maksimilijana L, francoskim kraljem in španskim dvorom leta 1504. Karel V., ki je bil nemški cesar in španski kral j obenem, v katerega državi ni sonce nikdar zašlo, je leta 1520 zagotovil Francu pl. Tak-sisu in njegovemu nečaku Janezu Krstniku pl. Taksisu iz ključno pravico za izvrševanje poštne službe. Tedaj je bil uveden ipioštni promet po vsej avstrijsko - španski državi tudi za osebni promet im zasebno pošto proti plačilu. Ena Taksiso-va poštna proga je vodila iz Nizozemske skozi Francijo v Španijo, druga skozi jugozahodno Nemčijo, .Augsburg in Innsbruck, skozi Dunaj v Benetke in od tam dalje v Milan, Rim in Neapelj. Poštno zvezo so o-skrb ovali postil jeni na konjih, ki so jih menjali na poštnih postajališčih. Cesar Rudolf II. je leta 1595 imenoval Lenarda pl. Taksisa za generalnega poštarja in mu dal poštno pravico v vseh habsburških deželah. Lambert |pil. Taksis pa je dobil častni naslov generalnega drž. poštarja zase in svoje naslednike.
Ko so deželni gospodje in velika trgovska mesta spoznali koristi, ki jih je pošta donašala njenim lastnikom, so uvedli svojo lastno pošto. Po razpadu rimskega cesarstva nemškega naroda so ugasnile tudi Ta-ksisove poštne pravice. Vendar je večina držav odstopila poštne pravice Taksisu, seveda proti zakupnini.
Leta 1867 je po- znani avstro-ogrski ustavi nastalo v bivši Avstriji posebno poštno ministrstvo, ki je prevzelo vso poštno upravo-in vse tozadevne naprave. Po razpad n, aVstro-o-„	.	.v.-,.	, , . .grške monalrhij e leta 1918 so
^ a p-i evoz s° s uzi-i ne.'aaj P0- j prevzele nasledstvene države t.ini vozovi, c.net, so jih nado-j	poštnih ministrstvih
mestih avtobusi. Za nabiranje avice šlllih pisem, dopisnic m tiskovin so v v navadi poštni nabiralniki.
Za pošiljanje poročil je v večini držav uvedena iri zajamčena poštna tajnost. Med vojno
in na-
To pa ni po bratovsko
“Zakaj jočeš, Tinček? Saj ti je Janko vendar dal polovico je bila povsod v)p'eljana pisem-1 jabolka!” ska cenzura, ki ponekod še da-j “Jabolka že črva pa, ne!”
nes ni odpravljena.	j	______0_______
Moderne države imaj o veči- j	Prva pomoč
noma posebno poštno minisr-'	____
stvo, ki upravlja celotni pošt-1 “Brž, Marija,” zakliče gospo-
nii promet in vse poštne iiapra-' dar, “prinesite mi slivovko. Gove v svoji državi.	| sp a je omedlela!”
čujemo več bolniške podpore, | Zanimiva je tudi zgodovina' “Takoj, gospod,” je odgovo-saj tudi nihče ne plačuje ases-j poštne službe in naprave. V rila služkinja, “kaj pa naj mi-menta za to, vendai pa imamo starem veku je pošta služila sa- lostljivi prinesem?”
Čuda starih časov
Mnogokrat slišimo besedo “labinint” in ne vemo, kaj po-meni in odkod je. Labirint so hodniki kakšne ogromne stavbe, ko se izgubiš in ne najdeš izhoda, krtova pota pod zem-1 j o, ki j ih ima razpredene v vse strani. Beseda labirint je znana ite zgodovine in o labirintih pripoveduje zgodovina čudne stvari, ki bi si jih komaj v sanjah predstavljali.
Besedo labirint razlagamo na več načinov. Nekateri viri pripovedujejo, da je nastala bešeda tako:
Pred skoraj pet tisoč leti si je zgradil egipčanski vladar (Egipčani so mu rekli faraon, po naše bi bil kralj) Bar svojo grobnico. Kdor je hotel priti v grobnico, je moral iti skozi zgradbo, ki je bila ogromna in je imela mnogo hodnikov ter temnih prostorov. Vsi prostori itni hodniki so se tako križali, da ni človek mogel več iz njih, če je prišel vanje. Ta zgradba se je imenovala “Ra-Bar,” kar pomeni Barova vrata. Besedo so prevzeli Grki in ji dodali končnico “intos” in tako je nastala beseda “Rabarmtos,” dokler ni nastala beseda “labirin-tos,” labirint. Toda nobena razlaga ni preveč posrečena in so vse le bolj domneve.
Če se je kdo v takem labirintu izgubil, je tavali toliko časa o-krog, da je obnemogel in od lakote umrl. Mnogokrat so se vladarji posluževali labirintov zato, da so se iznebili svoj ih nasprotnikov.
Grški zgodovinar Hinodot o-pisuje tak labirint in pripov-duje takole: V teh podzemeljskih prostorih — labirintih — je bilo okrog tri tisoč prostorov. Dvorci so imeli tudi podzemske prostore, ki so se prav tako križali med seboj. V to podzemlje se je prišlo po devet-deseterih stopnicah. Na vseh straneh so bili tudi v podzemskih prostorih stebri, ki so se vedno vrteli okrog sebe. Poleg stebrov je bilo v podzemlju nelštevilno majhnih ribnikov. Ti stebri in ribniki so še bolj Iza-motavaii pot. Ako so bila vrata takega ipirostora odprta, se je slišalo iz globine zamolklo grmenje, podobno pravemu gromu.
Zakaj je bil labirint zgrajen, so mnenja različna. Nekateri pravijo, da so bili to dvori, v katerih so stanovali faraoni, a drugi (pravijo, da so bile to grobnice faraonov, tretji pa, da je bil labirint svetišče naj višjega egipčanskega boga, boga sonca Amona.
Grški zgodovinar j i prepoveduj e jo dalje o labirintu na o-toku Kreti, ki je bil nekaka palača čudežnega bika Mmotavra, ki je znan iz grških narodnih pripovedk. Bika je končno u-bil grški pravljični junak Tezej, ki je prišel živ iz labirinta in sicer tako,.da je vzel s seboj klopčič In ga odvijal, nazaj grede pa ga je navijal.
O labirintu v Klusiumu pravijo gilški zgodovinarji, da je imel obliko prizme s kvadratič-no podlago. (To je oblika štirioglatega stoljpla, ki je na vrhu vodoraven.) Stranice so bile 100 metrov široke, 18 metrov pa visoke. Na 300 čevljev široki in 53 čevljev visoki podlagi prizme je bilo pet piramid z .osnovnicami 75 čevljev šrine in 150 čevljev višine. Na teh piramidah je bilo mnogo zvoncev, ki so pri najmanjšem vetru pozvanjali, da je odmevalo na tisoče zvokov in glasov. Na temnih tleh ipetih piramid je slonela ogromna bakrena krogla, na krogli pa so bile štiri piramide, ki so bile 100 čevljev visoke, na teh piramidah ipa krasna terasa in »na tej spet pet piramid.
Najhrže se je temu zgodovinarju sanjalo. Ce je pa ta labirint v resnici obstojal, tedaj moramo reči, da je bil res veličasten.
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Uh, saj že ne vem, kje se me glava drži, tako sem vas iz sebe. Ako bi imela količkaj časa, pa bi kar iz kože skočila. Pa niti tega ne utegnem. Še dobro, če bom mogla tole mojo kolono spackati skupaj.
Veste, tako pride in se primeri, ko se človek najmanj tro-šta. Pa kaj bom zdihovala in tarnala, kar povedala, bom, kaj je, pa bo. Veste, našega so vzeli v ipioboljlševalnico. Nekaj ga morajo prefiks at. Zaires! Kar nagloma, da še sama nisem verjela, da je res. In še zdaj ne bi verjela, pa je tako nekam prazno doma, odkar ga ni. Kar manjka ga. Nekam ti-hp je zvečer pri večerji, ker ni nikogar, da bi posegel vmes in rekel: “Micka, saj nič ne fečem, ampak prav zdi se mi, da je nekoliko prpaleno.” Im druge take pripombe, išaj veste, dekliči, kako je, ipa ki gre pri enem u-šesu notri, pri drugem pa ven. Pa vseeno raje vidim, da nekaj zine, kot bi se pa držal, da ne bi vedela, kam pes taco moli.
Počakajte, bom naglo povedala, kako je vse to prišlo, da so ga vzeli. Oni teden je nekaj kločil dn jamral, da ga bode. —-Bom štrcizak okoli obrnila, sem mu rekla, ker nisem vedela, kaj bi rad povedal. Pa mi je rekel: “Auša, kakšen štrozak, neki! Tukaj le v košu me nekaj zbada. Čaja bi mi skuhala, pa kakšno močno stvar doderi zraven.”
Preč sem vedela, kakšen čaj mu paše: samo par kapljic vode, pa dosti drugih pripomočkov. Če ti kane tak čaj na tiš-toh, ga iprec prežge. Še nekaj medu sem imela od Srpanovih Čebele, pa sem ga dala notri. Da bo, je rekel, ko ga je srebal. Tudi jaz mislim, da bo, pa sem ga tudi sebi par kapljic nalila, ker se nič ne ve, če bi tudi me-* ne ne bodilo. Take stvari se rade nalezejo.
Pa mu je res odleglo, ampak ne za dolgo. Menda je hotel, da bi čaj repetirala, pa sem se bala, da bi ga ne zdelal, ki ni vajen takih stvari,
“Dohtarja bom [poklicala,” sem rekla, ko se je vrtel po postelji, kot bi imel slabo vest ali pa vročinsko'.
“šur, še tistega je treba,” me je ustavil in rekell/ da bo že prešlo.
“Morda sem kaj takega jedel,” je ugibal, “in mi je obtičalo v košu.”
“Če bi, bi ti ostalo v grlu, ne pa v prsih,” mu popravljam, “ni treba nič iskati greha tam okrog peči. Morda si se prehladil. Pa Saj krehaš glih ne.’’ On se. je pa gladil po telovniku in se tolažil, da bo že prešlo.
Drugi dan je bil res nekaj boljši, samo Siten je bil, da g& ni bilo moč prenašat. Omenila sem mu, da bi še] k zdravniku, pa bi me bil. skoro požrl, tako je zarežal name, da on ne bo hodil okrog padarjev, ki Je zdrav kot riba. Pa nič, pokora, sem .sii mislila, še enkrat mi roči, da te zbada!
Čakajte, da se kaj ne zmotim. V sredo ga je začelo zbadat, v četrtek ga je še nekoliko metalo, v (petek dopoldne mi Pa sam omeni:
“Micka, k dohtarju bom šel. Salj mi ni nič, pa vseeno bi rad vedel, kako in kaj je. Morda je pa le kaj napek.”
To je bilo v petek dopoldne. Počakajte, bom drugič povedala, kako je šel k dohtarju iu kakšne špase smo še imeli z 11 a-šim tisti dan.

V Libijski puščavi
r -v
ROMAN,
“Oh, nikar tako ne govorite, gospod Stephens!” je zajokalo dekle.
“Vobče bi niti ne govoril-o tem, — ipa kakor isem dej al, sre-čneje bom umrl —. Če pa bi vedel, da vam bodo moje besede kedaj grenile življenje, ali pa vam delale neprijeten spomin — bi rajši nič ne povedal —
“Kaj mi hočete povedati?”
“Le to, da vas ljubim. Ves čas kar vais poznam, sem vas ljubil. Odkar sem srečal vas, sem postal drugačen človek. Moja .ljubezen do vas je bila nezmisel, neumnost, dobro sem to vedel.Zato vam tudi ničesar nisem hoteli povedati. Tudi sem se bal, da bi se osmešil. — (Sedaj pa mi je že vseeno, orez par ur bom mrtev —. In mnogo mi je na tem, da zveste, kako sem vas ljubil. — Vedite torej, da vas ljubim —. In pretečena dva dni, ko sem smel biti vedno blizu vas in sem vam smel lajšati trpljenje, ste bili — bi bila najlsrečnejša v mojem življenju, da nisem-bil prisiljen gledati, koliko ste trpeli—.”
Bleda in molčeča je zrla na izmučeno lice in v otožne oči, ki so gledale gori k njej. Ni vedela —mlado, neizkušeno, nedolžno dekle je bila — kaj bi naj odgovorila na to slovesno izpoved, na ta izbruh ljubezni, ki je (butnil na dan v očigled same ‘smrt. Njenemu otroškemu srcu je bilo vse to nerazumljivo
—	pa vendar je razumela, da je bilo neizrekljivo sladko, da je bilo nedopovedljivo lepo, kar je čula —.
“Nič več ne bom rekel. Vidim, da vas dolgočasim. Pa toliko sem vam hotel povedati in sedaj je vse dobro —. Hvala vam, da ste me tako potrpežljivo in prijazno poslušali. Z Bogom, dobra, draga, mala Sadie!
—	Ne morem vam podati roke. Ali bi mi hoteli vi podati svojo—?”
Sklonila se je iz visokega sedla ih miu jo je podala. Poljubil jo je.
In obrnil se je in šel na svoje mesto k tovarišem ter se postavil med Belmonta in Farde-ta.
V vsem svojem življenju, polnem bojev in isamoizataj e, pa tudi uspehov, ni čutil kedaj toliko mirnega zadovoljstva, tolike sreče ko ta trenutek, — četudi je ismrt stegovala svojo koščeno pest proti njemu, Prepeval bi bil od radosti, ko je gledal svojim rabeljnom v obraz.
Sicer pa ni mnogo mislil nanje in tudi ne na smrt. Važnejše misli so mu polnile glavo—. Mislil je na svojo ljubezen, mislil je na njo, kateri je pravkar izpovedat naj večjo, skrivnost svojega življenja. Veselilo ga je, da je to storil. Odslej ne bo več mislila nanj kot samo na slučajnega znanca,—vedela, bo, dajo je (ljubil, ljubil do zadnjega vzdihljaja—.
Polkovnik Cochrane je iz bližine opazoval ves dokodek. Otožno se je papraševail, ali res vse to pomen ja že konec, ločitev,
smrt —.
Nekaj se mu je čudno zdelo. Razumel je, da so bili eni Arabci, tisti, ki so stali pri moških ujtnilkih, določeni za rabelj e, drugi pa ,ki so sedeli na kamelah, bi naj sprem j ali njega in ženske. Ni pa razumel, zakaj derviši nesrečnim trem tovarišem takoj ne porežejo vratov, ail jih ustrelijo ali kakorkoli spravijo iz sveta. Na kaj neki čakajo, se-je čudil. Morebiti čakajo, si je pravil, da pridejo Angleži čisto blizu. Tembolj jih bo jezilo, če bodo našli še topla trupla —. pri
1949 MARC 1049
2T%8»0ll31ir I,
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
Ob fridesellefnici potovanja iz Rusije v Jugoslavijo
(Jože Grdina)
24.—Dekliška Marijina Dru-jutrovcih jžba fare sv. Vida, letni pomla-je bita taka peklenska zloba či- jdanski ples, v Sachsenheim dvesto mogoča, to je vedel iz lastne rani, 1400 E. 55th St. izkušnje.
Spomnil se je tudi na Tippy Tillya.
Kje tiči s svojimi tovariši?
Če so med “rabeljni”, in če se Belmontu posreči, da si osvobodi roke in prime za samokres, bi se še utegnili rešiti —.
Obrnili se je in skušal prod-dreti temo, ki je legala na gručo pod (drevjem. —.
Pa zastokal je razočaran —.
Rabeljni so bili sami Bagara-Arabci, krvoločni in brelz,srčni mabdijevci, nedostopni za podkupovanje —. Tippy Tillya in tovarišev ni videl nikjer. Najbrž so pri prvi četi, si je pravil.
Prvikrat je polkovnik izgubljal upanje.
“Z Bogom, ljubi tovariši! Bog vas varuj!’’ je vzkliknil, ko je črnec potegnil njegovo kamelo za vrv. Za njim so prijezdile ženske, v obulpu, ki se ne da popisati —.
Belmont, Stephens in Fardet so si oddahnili.
“Zadovoljen sem, da so končno odšli!” je rekel Stephens.
Prišlo mu je iz sipca.
“Res je! — In bolje je, da
APRIL	j veselico v Slovenskem narod-
23..-—St. Lawrence Girls Bas-1ned domu na St. Clair Ave. —
Micky Ryance orkester.
22. — Proslava 30 letnice in slavnostna odprtija novih (prostorov Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Banket in ples pričetek ob 5 uri popoldne. Igra Eddie Zabukovec orkester.
28.	—Društvo sv Katarine št. 29 ZSZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St Clair Ave.
29.	—Društvo Najsv. Imena
24.___Koncert pevskega zbo-jpri fari Marije Vnebovzete bo
ra Planina v HaipJe Heights,'obhajalo 20 letnico obstanka v SNID, 5050 Stanley Ave.
24. — Otvoritev Jugoslovan-
ketball Team priredi “April Shower Dance” v Slovenskem domu na 80. cesti. Igral bo Pete Sickaoh orkester.
23.—Lake Shore Post 273 A. L. “Spring Frolic” v svoji dvorani na 6131 St. Clair Ave. Pin and Off Orchestra.
so išli —!” je pritrdil Fardet.
ao vou ®sr
VITAMSHSf
mmteien k,	WOW,
*7
ONE [Aj DAY
IWy'iTMIIHMKOiS
(A Om-Mtoy (bmrA) Mwi* W® VHewte Cep**# wxy day. IS* kails doty qua*®*
Cm a? tisa to* vtfcmlm wtot# ra« Wtom*** la k*»®»
SsnwKfSt ’
tot	fa**®
Vft»la CflpMU
Kako dolgo bomo še čakali?”
“Ne (predolgo!” je pikro dejal Belmont. “Pripravimo se na smrt —!”
Arabci so jih odistoipili —. Še enkrat so se obrnili e ženske in z njim polkovnik,, preden so zapustili oatzo.
Med drevjem je žare} ogenj, krog njega so stali Arabci in beli slamniki Evropejcev so se bleščali iz gfuče. Še trenutek in kamele so se pognale v dir in ko so se spet obrnili ubogi po-popotniki, je bila oaza le še črn lisa sredi nekoliko svetlejše puščave in rdečkast sijaj se je nekje bleščali sredi temnin senc. In ‘ko so še zrli s hrepenečimi očmi nazaj v nočno temo, tja, kjer je slabotno plapopal sijaj ognja, so jih hrže kamele odnesle črez rab kotline, v kateri je ležala oaza, neizmerna molčeča puščava jih je objela in sledu več ni bilo o zeleni dolini sredi peščene divjine —. Nad njimi se je razgrinjal žametasti, črnomodri obok, posut z velikimi svetlimi zvezdami, mesec je sijal in: na obzorju sta se nebo in (puščava zlivala v nejasni nočni mrak.
Molče iso jezdili. Kako bi tudi naj govorili in kaj, ko jim je obup trgal srca in jim je nema, neizrekljiva bridkost silila v grlo —. Vsak je mislil na tovariše, ki so tamle zadaj čakali — smrti.
Hipoma so vsi štirje zatrepetali, njihove sključene postave so se vzravnalle in Sadie je bolestno kriknila —.
Skozi mločečoi temno noč je sem od oaze zapel oster, izzivajoč glas puške, nato drugi, nato drugi, nato je zadonelo več strelov obenem v naglem rat-tat-tat-tat-tat in po kratkem molku se je oglasil še eden, zadnji strel —.
“To so morebiti eršitelji —! Egiptovske čete— !” je vzkliknila gospa Belmont in žarek Upanja ji je vzplamteli v temi obupa. “Gospod polkovnik, je-lite, to šo angleške čete —?” (Dalje prihodnjič)
skega delavskega narodnega doma v West Parku. Pričetek ob dveh popoldne.
30. — Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30.—Noble Cadets od podružnice št. 49 SŽZ priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O. Igral bo Vadnalov orkester.
31A J
1.—Proslava 25 letnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Lorain, O.
1. — Podružnica št. 25 SŽZ ima materinsko proslavo v šolski dvorani sv. Vida.
7.—“Belokranjski klub” priredi domačo .zabavo v SND na 6417 St. Glair Ave.
7.—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Za ples bo igral Mullec orkester.
7.	— Drvištvo Lipa št. 129 SNPJ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	— Glasbena Matica priredi koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
13., 14. in 15.—Vzhodna kegljaška tekma KSKJ v Lorain, Ohio.
14.	— Društvo Clev Slovenci št 14 SDZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	— Baraga Council št. 1317' COF, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Slov. domu na Holmes.
JUNIJ
3.	— St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	— 23. Ward Democratic (Club ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na • St. Clair Ave.
5 — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev 6818 Denison Ave.
11.	— Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	— Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
18.	— Sportman Club društva št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.	— Gospodinjski klub na Prince Ave. priredi piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
26. — Društvo sv Jožefa št. 169 KSKJ ima svoj letni piknik na Močilnikarjevih prostorih.
JULIJ
4. — Klub društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. priredi svoj letni piknik na George Kilijopi farmi (off Eddy Rd. v WickUiffe, O.)
24. — Piknik fare Marije Vnebovzete na cerkvenih prostorih.
AVGUST
28.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
september
3 — Društvo sv. Ane št. 4
21.—Društvo Napredni Slo-1 SDZ plesno veselico v Sloven-velnci št. 5 SDZ priredi plesno skem narodnem domu na St.
“Flagg,” dve leti stara srna, je menda najbolj zaposlena in najbolj vesela ter zadovoljna brezplačno poštna zaposlenka v deželi. Srna je last Mr. in Mrs. J- J. Lang-dale, Council, Ga,, pričaka vsak vlak, kjer dobi od potnikov cigarete in razne hrane. V splošnem živi jako neodvisno življenje. Slika nam jo predstavlja pri oknu poštnega urada na kolodvoru, kjer je zagledala nekaj zorijo pripravljenih ameriških lešnikov, ko je prišla po dnevno pošto.
(Nadaljevanje)
Nikola mi potem pojasnuje, da je tu nek potnik, ki je brez vsakega potnega lista, Ta bi ga potreboval. To sem pa kar takoj odklonil in povedal, da potnega lista ne dam, čeprav imam res dva., Kdo ve, kaj bi lahko iz tega nastalo? Dotičnik lahko moj potni list zlorabi in to bo šlo potem meni na grbo. Tedaj pa stopi predme oni človek, za katerega je Nikola kupoval moj potni list, in ko je videl, da ne bo kupčije, se je oglasil in rekel: Prijatelj, ako imaš res dva potna lista, kot mi je ta pravil, potem te prosim, prodaj mi enega. Dam ti zanj, kolikor zahtevaš. Potem mi je še povedal, da je rodom Čeh in tudi avstrijski vojni ujetnik; zdaj se vrača domov, toda je brez vsakega potnega lista, kar je zelo nevarno in zopet je ponovil svojo prošnjo, češ, naj mu ga prodam.
Jaz sem videl, da je res tako in da po Rusiji hoditi brez potnega lista je zelo nevarno. Saj še, ko ga imaš, se vselej dosti ne oziraj o-nanj, kaj šele, ako ga ni! Ampak kljub temu sem bil proti temu, da mu ga izročim. Navedel sem mu, kaj se lahko pripeti, ako ugotovijo pri pregledovanju dva popotnika z enim i-menom in bivališčem; posledice bi moral trpeti v prvi vrsti jaz. Pa Čeh ni odnehal prositi: Za b.ožjo voljo, naj mu ga dam. — Nekaj časa sem se upiral, nazadnje sem pa rekel: Bodi, ampak pod pogojem, da se držiš proč od mene! In zabičeval sem mu ter naročal, naj ne potuje z menoj na enem in istem vlaku in da me v nobenem slučaju ne izda. In ko pride srečno domov, naj moj potni list uniči. S kakšnim veseljem mi je on vse to obljubil, nakar sem mu izročil svoj potni list, katerega sem dobil pri češki komisiji v Rostovu.
Ko je Čeh imel moj potni list, je bil pa vesel in me je vprašal, koliko hočem zanj. Mož je bil pripravljen dati za tisti potni list lep denar, in izgledalo je, da ga tudi ima'; ampak jaz tega slučaja nisem hotel izkoristiti: Vzel sem 10 rubljev, to je bilo vse. Ker sem samo toliko vzel, me je še vprašal: Pa si zadovoljen? — Seveda sem; imej ga in srečno potuj! Povedal sem mu tildi, da mu nisem dal potnega lista zato da bi bil služil denar, pač pa, da mu s tem morda rešim življenje ali vsaj velikih sitnosti, kajti brez potnega lista hoditi po svetu, zlasti v Rusiji, je bila resna, da, prav resna stvar.
Rev. Jožef Godina, ki je nedavno popisoval v A. D. svoj zanimiv “Beg iz madžarskega u-jetništva,” pove, kakšne težave je imel, ker ni imel dokumentov, to je potnega lista. “Reise Dokumente, bitte,” ga je pobaral avstrijski orožnik, na jugoslovanski meji ga je straža peljala k poveljniku postaje; iz-kratka: imel je sitnosti. In to v Avstriji in Jugoslaviji! Kaj torej šele v Rusiji pri takšnih razmerah! Jaz sem dobro razumel njegove težkoče.
Hoditi brez potnega lista, ni bila torej šala! Boljše brez denarja, pa potni list, kot pa de-
Claif Ave.
24. _Podružnica št. 32 SŽZ
ima plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
24. in 25. — Praznuje Slovenski dom na Holmes Ave. 30 letnico svojega obstoja.
OKTOBER
8.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
23. — Pevsko društvo Zvon priliki 35 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
nar in ne potnega lista. Zato je prav možno, da je bil tisti Čeh prav pošten človek, toda v veliki stiski, ker ni imel potnega lista. Pa sem mu ustregel, zelo ustregel, to sem videl, kako je bil vesel in bil pripravljen plačati pi'av lepo vsoto in tudi sam je priznal, da je zanj tisti potni list več vreden kot denar. Ako sem mu s tem res pomagal, o čemer ne dvomim, potem sem tega vesel tudi jaz.
Ko sem mu še enkrat zabičal, naj se drži proč od mene in mu dajal tozadevna navodila, mi je on še enkrat obljubil, da se bo teh navodil držal, nakar se mi je še enkrat zahvalil za to uslugo, mi stisnil roko in odšel. ___
Nič več ga nisem videl. Je morala biti že resnica, kar je pravil. Reš, človek ne ve, kaj vse ga utegne zadeti na takem potovanju. Posebno na takem ciganskem potovanju kot je bilo naše, kjer smo okušali vsakoja-ke neprijetnosti.
Meni je bil pa ta slučaj resen opomin, da moram biti s potnim listom skrajno previden ter paziti, da ga ne izgubim. Dotlej sem bil bolj brezbrižen, ker sem imel dva, zdaj sem pa toliko bolj pazil na potni list, ki sem ga dobil na švedskem konzulatu v Rotstovu.
Lažje jeste, boljše izgledate
SE BOLJŠE POČUTITE
NJ ?am treba biti slabotni in “doli med ri izmečki” vsled na-^ vadne zaprtnice iu .Wi njenih simptonov! VI \	lahko ravno tako
'N '	pametni kot tisoče
NN - J di ngih, ki že od leta 1887 poznajo in uživajo to slavno želodčno - toniko, odvajalno pripravljeno, Trinerjevo Grenko Vino. Ta znanstvena formula je pripravljena is posebno zbranih naravnih korenin, zelišč in raznega cvetja. Delnje prijazno, gladko in gotovo pri odstranitvi raznih zaostankov v črevesju. Nabavite si steklenico Trinerjevega Grenkega Vina še danes in preskusite njegove čudovite dobrote sami. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši blinžnj prodajalni, tedaj pošljite $1.50 z naslovom vašega prodajalca, na naslov: Jos. Triner Corp., 4035 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica Trinerja, vam bo odposlana poštnine prosto).
Trinerjevo Grenko Vino
MALI OGLASI
Nujno potrebujejo 4 do 7 sob
Družina 4 odraslih oseb nujno potrebuje 4 do 7 sob stanovanje. Trije so zaposleni. Kdor ima kaj, naj pokliče SU 5384.
.	*	—(65)
MALI OjGLASI
Iščeta sobe
Zakonca brez otrok želita dohiti 2, 3 ali 4 neopremljene sob. . Sta oba zaposlena. Kdor in a kaj, naj pokliče IV 1943 po 5. uri popoldne.	—(63)
Streptomycin
se lahko kupi pri
Braunlich Drug Store
5500 St. Clair Ave. (March 21, 22, 23, 28, 29, 40)
Iščeta stanovanje
Novoporočenca želita dobiti stanovanje, 2 ali 3 sobe v okolici Grovewood in Waterloo Rd. Kdor ima kaj naj pokliče KE 0209.	* —(62)
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
ALI STE PREHLAJENI?
Pri nas imamo izborno zdra-za Vel noč	~ "j vilo, da vam ustavi kašelj in
Pridite in si oglejte to bla-! Pfhlad;	takoj’ ko ču’
go v moji mesnici.	jtlte Prehlad-
L. Ahčin	Mandel Drug
Market St. 126	15702 WATERLOO RD.
Slovenske gospodinje v ;
La Salle — Pozor!
Naznanjam vam, da imam v moji mesnici doma narejene in prekajene klobase, želodce, ter plečeta in šunke,! kakor tudi razno drugo blago!
pJTJT-njTjTJTJTJTJTTLTlJTjTJlTlJTLrijTJVTJl-TJTJTr"LTL
Baragove Knjige
za leto 1949 so izšle!
Knjige so sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949
2.	Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA
NARODA”
Obe knjigi skupaj staneta—$1.50
Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na:
BARAGOVI
1857 W. 21st Place
PRATIKA
Chicago 8, Illinois
lJTJTJTJTJTriJTnlTjTjTrLrLJl^TJTJT_rLTj’T_,-LrT_JrL~L~L' L
A,
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirja in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.
HE 2739
.{(HlllliiSllllllillllllllllllllllllllillllllllllllllillllllllllllllllllllH
IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Povest iz kanadskega življenja
merikatnci. Poleg tega je dobil prvi poduk v socialnih vprašanjih in problemih, na katerih temeljih je pozneje postavil svoje novo naziranje. Jim ge je nadallje izkazal tudi kot dober učitelj angleščine, kar je jako koristilo Janezu ter ga le še bolj približalo mlademu črncu. Ko Se je leto pozneje vrnil z zapada v,Toronto, je bil zelo razoračan, ker ni mogel najti svojega čirnega- prijatelja, ki se je bil medtem neznano kam preselil.
O Židih je bil Janez prepričan, so brezsrčni oderuhi, vedno pripravil j eni za malo dobi-da je lagal , ni hotel. Jutri zju- ozjrjh koristilo. Spoznal je, da čka odreti kožo s krščanskega
J?
Janez je stopili na dvorišče, jo tudi črnci možgane in še tako Hm. vražja stvar, Janez. Na- razvite? Hudimana, saj Janez vaden kmečki plot bd že še po- ne ve niti četrtinke tega, kar stavil, toda tole delo je nekaj ima Jim v glavi. v več, treba je izurjenosti v tem, Poznanstvo z Jimom ni ško-sicer ne bo šlo. Toda priznati, kovalo Janezu, temveč mu v več
znanja, in če je povprečni črnec miselno, na nižji stopnji, je temu kriv blei človek, ki mu ne da priložnosti in sredstev za poglobitev izobrazbe; da ne velja soditi ljudi po zunanjosti ali barvi kože; da so med zamorci dobri in pošteni kakor

traj se bo polotil dela, se je od- g0 grncj ljudje dobrih in slabih ločil in naročil Židu, naj mu igg^osti, prav tako kakor bel-preskrbi orodje in les ter se ci; da se jim godi od strani be-odstranit.	jiopoltnih ljudi, posebno Ameri-
Drugo jutro se je Janez kancev, velika krivica; da so gumno lotil della. Potem, ko jejzm0i2ni tekmovati z belci na kake pol ure zapravil z ogledo-	vgej1 pgijj^ človeškega
vanjem in snovanjem načrtov
—	Žida je kmalu nagnal v hišo
—	ter preklel Žida, ki mu je prinesel tako slabo orodje— sekira bi bila dobra kvečjemu :zia repo, žaga nič boljša itd. je končno srečno dovršil svoje delo. Plot je bil srečno postavljen, vrata nasajena in Žid je bili ze delom celo zadovoljen.
Ko ga je vprašal za račun, mu je Janez računal pet in sedemdeset centov na uro, ker je bila tedaj unijsika plača! Žid mu je brez prerekanja tako plačal.
Nekaj dni pozneje ga je mož priporočil znancu, mizarskemu kontraktorju in Janez, ki si je mislil, da hujšega se mu ne more zgoditi, kakor če ga spodi domov, se je korajžno polotil pribijanja parketov. Delo sicer ni bilo težko in tudi posebne ‘brihtnosti ni zahtevalo, pač pa izurjenosti. Te pa Janez ni imel. Novi delodajalec je to videl ter ga zvečer izpilačal.
“Obžalujem, John, ker vem, da imaš dobro voljo, toda ne morem drugače. Prepočasi ti gre izjpod rok in meni se mudi z delom.”
Janez se je zasmejal, vzel denar ter odšel. “Presneta reč, človek mora lagati, da se kadi, če hoče dobiti delo, da ga potem precej — izgubi! Ta moja smola pa res noče popustiti!”
Tisto zimo v Torontu je Janez videl in spoznal marsikaj. Videl je nagli razvoj modernega industrializma in spoznal, da razvoj v stari smeri ne more prinesti nič dobrega delavcem; vide] je vrste brezposelnih, imigrantov in domačinov in začel slutiti, da vlada v industriji nered, katerega neposredne žrtve so delavci; začelo se mu je dozdevati, da bi moralo biti drugače, da bi lahko bilo drugače —‘kako bi se dalo iz tega čudnega koaso napraviti red, o tem tedaj ni še razmišljal. Janez je bil opazovalec, ki iz svojih opazovanj ni ustvarjal potrebnih zaključkov.
Do enega zaključka je vendarle prišel: da bi bilo mnogo bolje za delavce, če bi bili organizirani. Potem ne bi bilo treba delavcem garati za dvajset ali trideset centov na uro, prenašati prekletstva besnega priganjaštva in še prositi za takšno delo kakor vbogajme. Do tu je prišel — dalje ni silil.
V teh mesecih je Janez spozna] tudi, da so razni plemenski predsodki, ki jih tako ljubosumno gojijo pripadniki belega plemena, brez realne podlage in se dajo težko, ako sploh, opravičiti.
Prišel je v dotiko z mladim zamorcem, delavcem v neki tovarni oblek, ki je svoj prosti čas porabi] za razširjenje svojega miselnega obzorja. Janez je menil, da so črnci neke vrste nižja bitja, ljudje na nižji razvojni stopnji, ki so še nesposobni za civilizacij o, neomikani, divji barbari, toda Jim ga je kmalu prepričal, da se je grdo Zmotil; mali črnec je namreč miselno daleč nadkriljeval Janeza, ki se je vsiled tega večkrat znašel v neprijetni zadregi. Kdo bi isi bil mislil, da ima-
človeka. Toda to njegovo prepričanje se je nekega dne razblinilo v nič in Janez je spoznal, da je žive] v grdih zmotah glede ljudi hebrejskega porekla.
Daniel ali Dan je bil mlad, velik in močan dečko židovskega rodu, doma iz rumunske Besarabije. V Kanadi je bil dve leti. Prijazen dečko, potrpežljiva in dobra duiša, pripravljen sprijateljiti se iz vsakim človekom. Seznanil se je Janez z njim tistega dne, ko je mladi
tudi slabi značaji, prav tako ka- Žid postal njegov sostanovalec; kor na pr. med Slovenci ali A- slovaški tovariši so se namreč


V BLAS SPOMIN
FETE OBLETNICE ODKAR SMO TAKO NESREČNO IZGUBILI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR, POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Anton Nosan
ki nas ,je za vedno zapustil dne 28. marca 1944.
Spet spomlad se vzbuja v cvetju, a tako je žalostna za, nas, ker nam vzbuja žalostne spomine na Tebe, dragi soprog in oče.
Spomin ločitve prisili tiho solzo v oko, ker pet že mirno počivaš in solnce toplo obseva Tvoj grob, ljubeč spomin na Tebe med nami živi.
Žalujoči ostali:
MARY NOSAN, soproga;
ANTHONY, WILLIAM in JOSEPH, sinovi.
Cleveland, O., 28. marca 1949.
TT m - v ■/Vt-' V A' \V.,:
■AND m WORST is m TO con Mn imjhajše šele pride
izselili in Janez je bil nekaj te- nelu delo s krampom in lopa-dnov sam.	to; kopal in ril je v težko, ma-
Prvi vtis, ki ga je bil napravil stno zemlje ter jo nakladal v Dan na Janeza, je bil dober; Ja-j samokolnice, ki so jih drugi vo-nez je brž uganil, da ne bo te-1žili k dvigalu. Dellalo se je žko shajati s tem človekom in šest ur dnveno, toda delo je bilo da se utegneta' sčasoma celo tako naporno in uničujoče, da sprijateljiti. Edino oviro je vi- ^ nihče ne vzdržal teh šest ur del sprva v njegovi pripadnosti Ibrez prestamka v tunelu ; delo
k hebrejski rasi; ta “ovira” pa se je kmalu podrla in Slovenec
je bilo zato razdeljeno: tri ure dela, nato tri ure oddiha v po-
in Žid sta si preko žalostnih |®e^ni baraki na površju, nato
ostankov nekdanje “pregraje” podala roke ter postala dobra prijatelja.
Dan je delal v nekem tunelu, ki so ga kopali pod zemljo
•ziopet tri ure dela, potem eno nadaljno uro v čakalnici, nakar so šli delavci domov.
Ko je Janez zvedel, kako težko in nevarno delo opravlja
nekje v mestu. Delo je bilo do-1njegov židovski sostanovalec, bro plačano— dolar na uro —se je hudo začudil; fant je zato pa tudi nevarno in zdravju inamreč smatral Žide v sploš-hudo škodljivo. Zemlja je bila'nem za velike lenuhe, ki so do-preveč prepojena s podtalno bili’ barantači in grdi oderuhi, vodo, zato se je vršilo delo v toda zanič za vsako fizično delo tunelu pod silnim umetnim in napor. Dan pa je garal ka-
še! domov telesno ves izčrpan! Janez ni Žid, trdemu delu je vajen, ampak za takšno delo bi se najbrž prav 'lepo zahvalil, čeprav so dolarji kaj vabljivi!
“Hudimana, kaže, da sem se tudi glede Židov grdo motil!” je vzklikal v sebi. “Mislil sem, da med njimi ne dobiš poštenega delavca, taile Jud pa ti gara plod zemljo kakor bi jaz ne tlačani! niti v sanjah! Videti je, da se je prava šola v spclzna,vanju ljudi šle pričela zame . . .”
Še bolj pa se je čudil Janez,
ko je spoznal, kako dober in plemenit značaj biva v mladem Židu.
Najlprej ga je presenetila čudovito nežna ljubezen do matere, ki mu je bivala v. rodni Besarabiji. Koliko nežne ljubezni in prisrčne, otroške udanosti je bilo v njegovih besedah in očeh, kadar je govori] Janezu o svojih materi!
(Dalje prihodnjič)
— Okrog 44 odstotkov kultivirane zemlje na Filipinih je posejane z rižem.
ziračnim pritiskom, kar je bilo posebno slabo za ušesa; Dan se je pritoževal, kako ga trga v ušesih. Dan je opravljal v tu-
kor ni Janez nikdar delal v svojem življenju! Za / borih šest dolarjev dnevne mezde se je vsak dan gnal tako, da je pri-



NMllišU 1 MltlJ .
V globoki žalosti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul moj dobri soprog ter ljubi oče
V
Martin Cesnik
previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 3. februarja 1949. Naš ljubi oče so bili rojeni v Slavini na Notranjskem pri Postojni.
Najlepša hvala našim častitim duhovnikom Rev. Edward Bockhold in Rev. Vincent Grannan za opravljene svete maše, za podelitev svetih zakramentov in za obiske v njegovi bolezni, za kar jim Bog stotero plačaj. Najlepša hvala Rev. Robert Hartman za darovano sv. mašo.
Lepa hvala društvu sv. Alojzija št. 52 KSKJ, ki so darovali za sv. mašo, za venec in za skupno molitev.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vence.
Lepa hvala bratom Luke Česnik. Indianapolis, Ind., in bratoma Pavel in John Česnik, nečakom: Mrs. Frances Gorše in Fred Česnik, Cleveland, O., za dar in ki so z nami sočustvovali in nas tolažili v našem žalostnem času.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit in molit za mir in pokoj njegove duše.
Prav lepa hvala vsem, ki so ga obiskovali ob času njegove bolezni.
Iskrena hvala našim dobrim sosedom Mrs. Pauline Gradiše, Stanfield in Godby družini za vso njihovo požrtvovalnost.
Lepa hvala Mr. Joseph Stevens za vzorno vodstvo pogreba.
Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago.
Hvala za vsako najmanjšo stvar vsem, ki so nam jo izkazali v času naše žalosti.
Vsem pa še enkrat naš iskreni: Bog plačaj!
Ti pa, ljubi in nepozabni soprog in oče, počivaj v miru in naj Ti sveti večna luč.
Žalujoči ostali:
ROSE ČESNIK, soproga
PAUL, TONY, MARTIN, PHILIP, sinovi JULIE, ROSE in MRS. THELMA CONROY, hčere
Ostali so tudi dva vnuka in tri vnukinje PAVEL, LUKE, in JOHN, bratje
Indianapolis, Indiana, 28. marca 1949.


1899
1948
NAZNANILO M ZIMA
Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical v nebeške višave našo ljubljeno soprogo in mater
Mary Vadnjal
rojena KRAUCAR
Blaga soproga in mati je bila rojena v Clevelandu. Ob prerani smrti je bila stara šele 49 let. Njeno dušo smo izročili Bogu dne 19. novembra 1948, ko je mirno in vdana v voljo božjo zatisnila svoje mile oči, truplo pa smo izročili materi zemlji dne 23. novembra na Kalvarija pokopališču.
Z globoko hvaležnostjo se zahvaljujemo č. g. kanoniku Omanu za opravljene cerkvene obrede in za ganljiv in tolažilen govor v cerkvi na dan pogreba.	/
Prav lepa hvala Rev. Slapšaku in Rev. Prazniku za asistenco pri pogrebni sv. maši.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi številni, ki so položili toliko lepih vencev in šopkov ob njeni krsti ter tako okrasili njen zadnji dom na zemlji.
Prav lepa hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
\
Lepa hvala društvu Kraljica Miru št. 24 SDZ za molitve ob krsti in za spremstvo na njeni zadnji poti do groba. Prav tako lepa hvala članicam podružnice št. 15 SŽZ za molitve in udeležbo pri pogrebu.
Prav lepa hvala pevskemu zboru Zvon, ki so zapeli žalostinke ob mrtvaškem odru in pri pogrebni sveti maši.
Hvala Louis Ferfoiia pogrebnemu zavodu za vso naklonjenost in vzorno vodstvo pogreba.
Hvala vsem nosilcem krste.
Posebna zahvala tudi vsem, ki so pokojno obiskovali v času bolezni, nas ob času velike žalosti tolažili, molili za mir in pokpj duše prerano umrle soproge in matere ter jo spremili k večnemu počitku.
Ti pa, ljubljena soproga, mati, hči in sestra, počivaj mirno v hladnem grobu. Prestala si zemeljsko trpljenje. Naj Ti sedaj lepše sonce sije. Naj Ti bo rodna gruda lahka in na svidenje nad zvezdami, kot sv. vera nas uči. Naj Ti sveti večna luč.
Nad zvezdami zdaj Tvoja duša biva truplo pa večno spanje sniva.
Saj Križ nam sveti govori da vidimo se spet nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JOSEPH VADNJAL, soprog JOSEPH, JR., sin
MARY por. ROSS, JOSEPHINE por. JANKO, ANNA por. M'AKOVSKY, hčere HELEN por. MAKOVSKY, sestra HELEN KRAUCAR, mati
Cleveland, Ohio, 28. marca 1949.
/'V''	A,;''
G. WHISKERS