ST. 84. V CELJU, CETRTEK 7, AUGUSTA 1919 LET® I. bchaja wtak toa*«k, öetrtefc in •ObOto. — Cans i Za celo leto 36 K, u pol leta 18 kron, za četrt Ida 9 K, z* 1 mesec 3 krone. Potamena «tewilka stane 40 vlnarjev. N« pismene naročbe brez pošiljatre denarja mm ¦• mwmo oziratt. Nfaročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklaruacije glede llsta so poštnine proste. Ne- frankiranl dopisl se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozlra. SZDAJA IN TIS&A ZVEZHA TISKARNA Y CELJU. UredniAtve In upravai&tv« se nahaja v Zvezni tlskarni v Geiju, Stros»raajerjeva ulica at. 3» Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne ogiase po SO i od 1 mm, za poslana, na« cnanila občnlh zborov, naznanila o tmrtl, zahvale ltd 50 vr od 1 mm. za reklamne notice med tekstom 2 K od VTste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popuit. RokopisI se ne vračajo. Telefon iC65. 0DG0V0RNI UREDNflK VEKOSLAV SPINDLER. Dr. AVO. REISMAN: Naše Sjudsko-izobraže- valno delo. (Qovor na zboru zaupnikov JDS v Ce- Iju, dne 27. julija 1919.) Zdi se mi, da sem prevzel skoro nalvažnejši rcferat za današnjc zboro- vanje. Kafti ne samo za politično delo- vamje. ampak za celo narodno življenjc ie najvažnejši in najpotrebnejši temelj izobrazba. Vsak politični in kulturni de- lavee se tega zaveda, vsaka politična stranka si je svesta, da bo le tedaj ob- vladala bojno polje, če bodo njcni prista- ü zadostno poučeni o njcnik smotrih; to pa je le tedaj mogoče, če so vsi člani stranke primerno izobraženi. In tako vi- dite na prGgramu vseh političnih zboro- vanj tudi referate o ljudski prosveti. Ni torej težko o tern tolikokrat pre- mletem predmetu govoriti; težje je, po- vedati danes v kratkem to, kar ie naj- važnejše v danem trenutku storiti in ob- enem nayesti tudi one praktične možno- sti, ki bi'nas privedle najhitreje do zaže- Hjenega cilja. Naša ljudska izobrazba, ki je bila kratko pred vojno še na vrhuncu in nam obetala resnično krasne sadove, leži danes na tleh. Če izvzamemo gospodar- sko stran, nas ni petletna vojna nikjer tako nsodno zadela, kot ravno na pro- svetnem polju, kjer nam je prav vse h- dušila. Cez noč je moralo prcnehati nc- broj časopisov, ostali so morali pisati tako, da smo jih čitali z gnusom in mo- ralnim ogorčenjem; knjige so jenjale iz- liajati, Slovensko Matico so nam zaplc- nili, Mohorska družba nam je delala s svojimi avstrijskinii solzami sramoto. Najboljše učitelje so nam vpoklicali, o- stalo ueiteljstvo so vpregli v vozove, ki so pobirali stari papir, cunje in koprive; Po šolskih sobah pa se je razpredala Paičevina in bajoneti. Knjižnice so se za- tvorile, tudi kulturna društva so zaspala, da, celo petje je umolknilo po naših sc- lili. Naša mladina je rastla brez učite- ljev in brez očetov. In to je tista naša jiaj>'iujša rana in vrzel, kateri bo mora- la ljudska prosveta posvetiti največ pažnje, da nam ne bodo v početku 20. stoletja vzrastli novi analfabeti. In s te- TTi] kratkimi, ncgativnimi dejstvi sem skoraj oznaeh1 ves naš program v na- rodno-prosvetnem delu za bližnjo bo- dtočnost. Pomagajmo predvsem mladini In to z reorganizacijo, vsestransko podporo Ijudske sole. Naš otrok naj nikdar ne za- mudi po nepotrebnem niti ene ure v soli, četudi vemo, da ga kmet težko pogreša doma. Alisliti je na bodočnost, ki ho pri- »esla hud boj za obstanek in v tern boju bo obstal le oni, ki bo imsl polcg pridne rokc tudi razvit razum. Mi hočemo, da iz naših šol pred- vsem zgine avstrijski duh in zaveje v njih dull našega narodnega, državnega življenja. Zahtevamo pa zato tudi od dr- žave, da zagotovi učiteljstvu dostojno eksistenco in primerno izobrazbo, ki bo od&ovarjala kulturnemu duku časa in naroda. Mi liočemo. da bo učitclj v svoji šolski sobi, kot tudi izvcn nje, neodvi- sen>, kakor sodnik v svojem talarju. Po- tem bodo učenci že ob izstopu iz sole iz lastncga nagiba segali po časopisih in knjigah in bodo dostopni kulturnemu in {.¦¦ospodarskcmu poduku. Naš narod se je v vojnih letih te- kom petletnega molčanja naučil tudi mt- sliti in bo menda kmalu na vso grlo go- tovim ljudem v Ljubljani glasno povedal, kakšno šolstvo hoče imeti po svoji na- rodni preroditvi. Naše šolstvo mora biti slovensko, narodno, demokratično, socijalnö in n- ravno. Sola naj nas uči delati! Patem bo lahek prehod k delu na- daljne ljudske izobrazbe. 2elel bi pred- vsem, da naše kinetsko ljudstvo končno izprevidi, da inn je treba stalno poleg dela na polju, tudi duševnega, izobraže- valnega dela, ker niu bo to često tudi pri gospodarstvu več koristilo, kot pa če od jutra do večera gara, a se ne zrneni za to, kaj se godi okrog njega po svetu. V nobeni hiši naj torej ne manjka dober časopis. Ni dovolj, da se vpišete v kako društvo, kjer so časopisi, tudi do- ma moramo čitati, da se lahko cela dru- žina pomeni o dogodkih, ki nam jih spo- ročajo časopisi. Velik skok v ljudski pro- sveti je napravila država s tern, da je dovolila kolportažo časopisov in naši ljudje naj bi gledali na to. da bi po nede- Ijah pred nobeno cerkvijo nc manjkal ži- vahen prodajalec časnikov. Treba pa je tuintani pogledati tudi knjigo, ki nam najbolj ublažuie misli in eiistva; zato jc zadnji čas, da zopet od- premo in drugod nanovo ustanovimo ljudske knjižnice, ki naj bodo zvesti to- variši odraščajoče mladine, kot tudi zre- lih mož in žena. Človek ne živi samo od dela in jaz bi kot kmečki sin, ki sem prcdobro videl, koliko in kako nečlovc- ! ško so naši ljudje tekom vojnih let po ' dcželi trpeli, iz dna dnšo zaklical vsem i tern trpečim bratom in sestram: vsaj nedeljo posvetitc samemu sebi! Bodisi, da čitate časopise, dobro knjigo, ali da greste v naša društva, ki naj zopet prič- no s pevskimi zbori, ijudskimi igramiin telovadbo pri Sokolih. Inteligenca pa naj se že sedaj pripravlja, da bo šla na jesen in zimo med ljudstvo s času pri- niernimi predavanji in tako pripravila tla najvišji organizaciji ljudske izobrazbe, to je ljudske univerze, katero nam bo | menda kmalu upeljalo iiovo iugoslovan- sko vseučilišče v Ljubljani. Pri tem bi rad povdaril veliko na-, pako, ki jo naš naprodni živelj vrši kot strankar. Ce smo se že cnkrat odločili za vstop v kako politieno stranko, mo- ramo napram njej tudi vestno vršiti svoie strankarskc dolžnosti, to je cTclati vse, s čemur moremo stranki koristiti, da doseže moe in s tem uve^javi nas po- Iitičnj, gospodarski, socijaliff in kulturni program, 'i'cga si vsi želimo, to je cilj vsega našega stremljenja. Zato se mi ne zdi umestno. da se naši kulturni delavci tako doslcdno vdinjajo v brdzbarvna, slogaška društva, na primer v Citalnice. kjer imajo potem vezane roke, ker je v društvu slučajno tudi kak clan na- sprotne politične stranke, a v drustvn ne dela druzega, kot da plaea borno čla- narino, in s tem že doseže, da dmstvo | nima nikake »barve«, torej je tarn samo I za kontrolo in nasi Ijudje s tem svojim nesebičnim delom iuipravljaio često celo rcklaiuo za druge stranke. Nočem pa s tem seve nikakor gra- jati nestraukarskega dela v splošnem. Toda vprašal bi vas samo: ali delajo ta- ko tudi pristaši katerekoli druge stran- ke? Mislim pa, da bi bilo v dobro našc stranke in narodne stvari, če sklenemo odslej prenesti malo več našega kultur- j nega delovanja v naše politične orgam- zacije in tako izvršujemo svoj organl- zacijski red, ki nalaga dclokrogu krajev- nih organizacij med drugim tudi usta- navljati bralna društva in ljudske knjiž- nice, razširjati strankino časopisje lcr politični in izobraževalni tisk sploh. Začmmo torej polno /iveti to novo življenje, po katerem smo tako dolgo hrepeneli in si od njega toliko obetali. Zdi se mi, da mnogokje sedaj ne delujejo vee, češ, saj sedaj smo svoji; koc bi di'ü.'ej deJaJi v prid svoje boiloč- nosti samo zato, ker nismo smeli deluti j in nam je za vsakim korakom :>tal av- strijski žandarm in policijski komisar. Od vsepovsod prihajajo pritožbe o mrt- vilu zlasti inteligenčnih krogov. Posledi- ca tega pa je zopet, da se morajo neka- teri ubijati do izčrpanosti. Zato končam s klicom na te nirtvc duše: Vstanite, odprite oci, da vidite, kako žarko sije jugoslovansko solnce na našo razdrapano kulturno njivo in ni | tako rado dvigalo brstenje naših semen i iz toli plodne slovenske zemlje! Iz na- i roda za narod! Obiskujte v počHntcah naše Savinjske planine! — Krasni izprehodi, izleti in plaiiinske turcJ — Povsod dobra in udobna zavetišča Slov. plan, društva! Miloš Štibler: Tri dm v Sloveniji. Mislim ona dva dneva v mescu ju- liju tl. ko sem se s predstavitelji srb- sktga in hrvatskcga zadružništva udelc- žil občnega zbora Zadružne Zveze v Celju, premiranja konj v Žalcu ter obi- skal kmetijsko sol» v St. Jurju ©b j. ž. in Rogaško Slatino. Tretji dan je oni, ko sem se udeležil v Mariboru seje vino- rejskega odseka Slov. kmet. druzbe. Bilo je to dne 27. julija 1919. a) Pozrtvovalnost in uspehi. Prvo, kar sem na tem potovauju imel priliko opazovati, je dejstvo, da Je v Sloveneih še zmiraj neobičajno nino- go požrtvovalnosti in nesebičnosti. Ak» opazujemo naše zadružno delo in delo v naših stanovskih kmetijskih orgam- zacijaih, tedaj) najdemo stotine in stotlnc resnih tihih delavcev, ki žrtvujejo nena- Viidiio mnogo časa in truda za prospeh zaupanih jim organizacij, ne da bi pri tem iskali za svojo osebo gospodarskih dobickov. Mnogi so med njimi, ki celo iz lastnega žrtvujejo znatne svote in ne zaračunajo niti svojih gotovih izdatkov. Posebno jasno se je to videlo v Zalcu v naši konjerejski organizaciji. Predsed- nik te organizacije g. Lovro Petovar In posamezni odborniki potujejo širom celc slovenske Žtajerske za korist društva, a vedno na lastne stroške. Podobnih slu- čajev je najti v vseh naših ostalih go- spodarskih in gotovo tudi negospodar- skih organizacijah. Tako pozrtvovalnost in nesebičnost je treba javno pohvaliti posebno danes. ko se na vseh koncih in krajih pojav- ljaio ljudje in skupine, kojim je najviSJt smoter, doseči iz vsakega dela čim naj- večji gospodarski dobiček oziroma svo- jega sočloveka gospodarsko čirn najte- meljitejše izropati. Našega naroda niso spasili ljudje poslednje rokovnjaške vrste, temveč oni ljudje, ki so se se udejstvovali požrtvovalno in nese- bično. Kar jimamo narodnih političnik ii gospodarskih uspehov, za vse gre hvala našim požrtvovalnim in nesebičnim javnim delavcem. In tudi v bodoče bodo doscgli le taki ljudje velike uspehe v naših narod- irih organizacijah, med tem ko utegnejo gospodarski rokovnjači doseči uspehe za | lastne žepe, nikdar pa za narodno celo- kupnost. I'o je treba danes tem glasneje povdarjati, čim bolj se širi gospodarsko rokovnjaštvo. I b) Pri rokovnjačih. Med pristne rokovnjače sem zaSel na tem potovanju dvakrat. I^vič, ko sem nekje v neki slovcnski banki hotel zamenjati stodinarski bankovec. Dinar ima pri nas uradni kurz in sicer se dobi Slovensko gledališče v Marltoom. Draraatično društvo v Mariboru obhaja letos desetletmico svojega ob- .stanka. V življenju naroda je to sicer kratka doba, a v razvoju slovenskega življa v Mariboru pomenja desetletno delovanje Dramatičnega društva izrcdno važno in častno točko. Znano je, kako s,o Nemci zaUirati in zadrževali vsak korak napredka pri Slovencih. V ten hudih časih boja in ponižanja je izpolnje- valo Dramatično društvo nalogo, da je pritegovalo in združevalo vse, zlasti pa nižje sloje Slovenccv pri gledali.ščnih predstavah ter je tako krepilo koreninc, s katerimi so se držali nekaterniki še Slovenstva. Z osvojitvijo Maribora po Sloven- cih pa je bila naloga Dramat. društva pravzaprav izpolnjena, kajti nova doba se ne more več zadovoljiti z diletant- skimi gledali^čnimi predstavami, nastala je potreba stalnega slovenskega gleda- Hšča. Pri zadnjem obenem zboru izvo- ljeni odbor si je bil tega v svesti in nje- Kov novi predsednik je že tedaj izrecno Dovdarjal, da bo treba spričo novih raz- «ier, ki so nastale v Mariboru, gledati na to, da Dramatično društvo pomnoži šte- vilo svojih diletantskih igralcev z igral- ci po poklicu. To vprašanje je pretresa- val odbor v vsaki svojih sej, preden so se pojavili v nekaterih listih neosnovani očitki, češ, da odbor Drarnatičnega dru- stva ne misli na napredck bodočega gle- dališča v Mariboru. Slednjič se je sešla gledališka enketa, v kateri so bili ne samo zastopniki Dramatičnega društva, temvee tudi gospod poverjenik za uk in bogočastje ter zastopniki mesta Maribo- ra, glasbe in drugi prijatelji prosvete. Nastalo je vprašanje, kakšno gledališče naj dobi Maribor prihodnjo jesen: ali opero, opereto ali dramo. Najraje bi se- veda imeli vse troje, a izkušnje drugih gledališč, tako Ijubljanskega, zagreb- škega in tržaškega, kakor tudi dejstvo, da bi bilo v tem poznem času že težko dobiti igralcev in igralk za opero in opc- reto, so dovedle Dramatično društvo do spoznanja, da je prvi korak od diletant- skega pa do pravega gledališča le ta, da vzpostavimo za enkrat le dramo, ljudske igre s petjem, po možnosti pa tudi ope- reto. Preskrbljeno pa je tudi za to, da bo prišla v Maribor šestkrat gostovat ljubljanska in morebiti tudi zagrebška opera. Tedaj je nastalo vprašanje, kje naj se vrsijo predstave, ali v ^arodnem do- mu ali v mestnem gledališču. lasno je bilo, da nemško gledalisče v slovenskem Mariboru mora prenehati, če se hoče u- spešno razvijati slovensko. Dasi je do- slej nemško gledališce, ki je last mesta, že staro poslopje, je vendar prevladova- lo mnenje, da vzlic temu odgovarja v večji m-ri /a.lttevi •. prae'^a uleJ'il^Ca nego oder Narodnega doma, ki nam sicer dobro služil v dobi zatiranja. Zato je Dramatično drustvo stopijo v dogovor s predstaviteljem mesta Maribora, z gospodonr vladnim komisarjem dr. Piel- ferjern, ki je umeval težnje slovenskega prebivalstva po stalnem gledališču in je odprl vrata doslej nemškega gledalisča Slovencern, na drugi strani pa je Dra- matično društvo priskočilo bodočemu slovcnskemu gledališču s tem na pomoC, da mu bo dalo vso svojo ^ogato garde- robo, dekoracije, arhiv in sploh ves svoj inventar na razpolago. Obenem s temi sklepi pa je Dramatično društvo v Mariboru stopilo žc tudi v dogovor r raznimi umetniki, in posrečilo se mu je pridobiti kot ravnatelja slovenskega gle- dališča v Mariboru slovečega igralcain režišerja gospoda Nučiča, ki se je po- prijel tega podjetja z vso vnemo in errer- gijo, ki je njemu lastna. Za naše sloven- sko gledališče je že pridobljenih s po- fiodbami več prvovrstnih moških in žen- skih umetnikov in smelo trdimo, da se bo slovensko mariborsko glcdališče u- spešno kosalo z ostalimi jugoslovanski- mi gledališči. Mestno gledališče v Mariboru je sicer, kakor že omenjeno, staro poslop- je, a ima tudi svoje prednosti; predvsem je njegova akustika izredno dobra; tudi prostor za gledalce je precei v redu; marsikatere pomanjkljivosti pa so na cdru, a vse to se bo Jalo popraviti še pred'otvoritvijo sezije. Naš znani umet- nik, gospod profesor Cotič, je radevolje prevzel obnovitev in popravo kulis, a tudi mnogo drugih pridnib rok dela od jutra do večera, da bo gledalisče moglo uspevati. Zeleti bi bilo, da pridobi mest- na uprava v svojo last tudi vso garde- robo bivšega nemškega gledališkega ra- vnaielja, in potem imamo vse, Cesar po- trebujemo. Pa še nekaj moramo omeniti: Dra- matično društvo je poskrbelo tudi za to, da se otvori v najkrajšem času tudi dra- matična sola pod spretnim vodstvom gospoda ravnatelja Nučiča. Vsi oni, ki Stran 2. ^öVÄ S?O5 #« Stev. S4 po uradnem kurzti za dinar tri krone. ! Ako manjši posredovalci ali menjaci j skušajo pri zamenjavanju zaračuniti lie- i kaj vinarjev, nič lie reeem, dasiravno bi niti to ne bilo potrebno, ako bi bil finančni minister na svjojem mestu in ti zaukazal, da se mora dinar vsaj pri vseli javnih blagajnah sprcjeti po predpisa- nem uracjnem kurzu. Pristno rokovnja- štvo pa je, ako stopim v najuglednejšo slovensko banko in sc mi tan-i ponudi za 100 dinarjev samo 260 kron! Tako početje kaže kapitalističnc podjetnike v pravi luči. Drugie scm zašel med rokovnjačc v — Rogaški Slatini. Samo eno uro sem bil tam, ali vidcl scm dosti. Taka »zdra- vilišča« zbirajo dancs v svojih podjctjlh in zabavnih doinovih skoraj izključno le naše moderne rokovnjače, ki se jih imc- niije tudi »vojnc dobičkarje« — kak o- studen tip človeštva sc tu zbira! Vese- lila me je samo ena «tvar insicer tfpazo- vanje, da je med temi rokovnjači le bore malo prirodnih jugoslovanskih ljudi. Po agromni večini so krivonosi in švabsko- jczični sinovi Izraela, osobito w, Izrac- love podružnice v banovind. Popolnoma zatipam v zdravo iiclravo našcga jugo- slovanskcga naroda, ki bo premagala tudi to golazen. V Rogašjri^ Slatini sem sc spomnil angleških zadrugarjev. AnglcSka zadrux- na organizacija štejc danes že blizu štiri milijonc cla'nov — rodbinskih očc- tov, po vcliki vecini delavcev. A ta or- ganizacija ima celo vrsto lastnih sana- torijev in lastnih domov v podjetjih, ka- koršno je Rogaška Slatina. V tell sanato- rijih in doinovih se morejo zdraviti in krepčati tudi preprosti zadrugarji-de- lavci, seveda po zmcrnih nerokovnja- 5kih cenah. Tega dcla se mora lotiti tudi jugoslovanska zadružna organizacija. V naših vrstah stoji v prvi vrsti kmet, ki v svojem dclu največ trpi in je okrep- čila in razvedrila najbolj potreben. — Pripravimo mu kopatiske domove po angleškem zadružnem vzgledu! Stvar je potrebna in izvedljiva. Za same ro- kovnjače ne bomo vzdrževali državnili kopališč. (Konec prih) P0UTIČNE VESTI. Narodno predstavništvo se Je dne 4. avg. zopet sešlo in bilo dobro obis- kano. Od ministrov pa so bili navzoči samo demokrati. Predsednik je prebral pismo ministerskega predscdnika o o- stavki vlade in nato seje odgodil za to- liko Cäsar doklcr se nc scstavi nova vlada. Medtem bodo delovali odseki, kjer poslanci pretresujejo razne zakonske predlogc. Veliki izgredi proti Slovencem in socijalistom v Trstu. One 3. avgusta se je vračalo v Trst okoli 1600 otrok z iz- leta, ki so ga priredili socijalisti. V me- stu prcd Delavskim domom pa jc nastat prepir med socijalisti in karabinerji, ki so rabili orozje. Nastala je velikar.ska zmešnjava in razburjenje. pri katcri je padlo več mater v nezavest. Delavci so stopili vsled tega v štrajk, kar jc zopet izzvalo spopade z karabinerji, ki so strc- Ijali na delavce. Več jih je bilo težko ranjenih in mrtvih. Po tern spopadu pa se hočejo posvetiti poklicu igralccv in igralk, bodo imeli tu priliko izuriti svoje spretnosti, a tudi diletantjc, ki imajo vc- selje za sodelovanje na odru, bodo goto- vo radevolje poseeali našo dramatično šolo. Tako bo preskrbljeno tudi za na- raščaj gledaliskegn osobja v \ rihoJno- sti. Posebni oglasi, tičoei se dramatičnc sole, izidejo v kratkem. Slovensko gledališče pa ne bo delo- valo samo v Mariboru, temveč tudi v Celju in Ptiiju. ker bo vsak tedsn po cn- krat stalno gostovalo. Na ta način bosta tudi ti dve mesti imeli potrebno razve- drilo in# duševno hrano. iPomanjkljivo bi brio to poročilo, Ce bi se ne dotaknil tudi vprašanja, kako bo z denarnim stanjem našcga slovenskega gledališča. Povedati moram, da se je to vprašanje pretresavalo vsestransko in po kalkulacijah strokovnjakov smemo reči, da je naše gledališče tudi v tern ozirti na pravi poti in se ni treba bati neprijetnih presenečenj. Tako je torej zaključilo Dramatic- no društvo v Mariboru svoje dcsetlctno 'delovanje z važnim korakom od diletant- Skega do gotovo prvovrstnega stain 3ga gledališča v Mariboru, Celju in Ptuju. __c.__ je nastopila italijanska rnladož i;i je pod vodstvom italijanskih oficirjev priredila protidemonstracijo, ki se je kmalu izprc- mcnila v silovite izgrede proti Sloven- cem. Italijanska druhal je navalila proti Narodnemu domu in zahtevala, da sc razobesi italijanska zastava. V Slovanski čitalnici so demonstranti razbili vhoilna vrata in na to razobesili italijansko za- stavo, pohištvo, knjige in časopise pa ?o razmetali na cesto, kjer so jih razgra- jajoči študenti zažgali. Enako so demos*- stranti razbijali šc v urednistvu »E-Ji- mosti«, v prostorih »Trgovskc obrtne zadruge«, kjer so s sekirami razbili vra- ta in v slovenski soli na Aquidottu. Laški karabinerji so to razbijanje niirno gle» dali. Naša politika v Beogradu. Nezdravc razmere v našem ministcrstvu so konC- no dozorele v toliko, da je smatral min. predscdnik Protič za potrebno, podati demisijo, katero je regent Alcksander tudi sprejcl. Kot vzroke demisijc navaja Protič: 1. Diference glede notranjc poli- tikc s Pribičcvičcm. 2. Mcdsebojno ne- zaupanje Hied njim in motranjim mini- st rom. 3. Občcvalne ncprilike v kabi- netu. 4. Razlika v obsegu in načinu iz- vedbe agrarne reforme. 5. Poostreni od- nošaji v Narodncm prcdstavništvu. 6. Žclja po »rckonstrukciji« kabineta v de- mokratski stranki. 7. Zasedba škofijske stolice v Djakovem. — Vsak lajik-politik uvidi, da je bilo to pisemee min. prezl- denta skrajno nepolitično in ga »Demo- kratija« čisto upravičeno označuje kot običajen pamflet. »Demokratija« je od- govorila Protiču na njegove ixpade prav obširno, stvarno in naravnost uničujoče za njegovo in in. predsedovanje. Očita mu, da jc cdino on kriv nesporazum- ljenja z notranjim ministrom, slabih že- lezniških razmer, kozlov, ki jih strelja njegiov pobočnik — finančni minister, neurejenega valutnega vprašanja, slabe- ga zastopstva v zunanji oplitiki in počas- nega razvoja agrarne reforme, ker se Je Protič vezal z bögatimi begi, grofi in •baroni. O. Protič je po mnenju »Demo- kratije« radi obnašanja v min. sejah In njegove ostavke. ki je unikum v parla- mentarni historiji, nemogoč v kabinctu in tudi ne more več razpraVljati z De- mokratsko zajednico, ker jc v najtežjih časih našega narodnega življenja razbil koalicijo strank. Protič je element de- strukcije in uničevanja, ne pa dela in stvarjanja, ki ga zahteva JDS. Se ostrcj- šo izjavo so podali proti delovanju Pro- tiča ministri dcrnokratske zajednice, ki odločno obsoja rušenjc vlade v teh u- sodnih časih za državo SHS. Reka. Olasoni poročila »L' Ave- nir« pripade Reka Italiji, pristanišče pa postane prosta luka pod upravo zveze narodov. Ifalija-"t>i se zato odpovedala velikemu delu svojih zahtev v Dalma- ciji. Maloazijsko vprašanje je odvisno še od sklepa Zedinjenih držav o Turčiji. Iz Jugoslav, dem. stporle Shodi JDS v Brežicah, na Bizeljskem in v Sv. Petru pod Sv. Qorami. Že dolgo so želeli pristaši JDS shod v Št. Petru pod Sv. Gorami, na katerem bi naj poročal poslancc dr. Kukovec in določil se jc ta shod konečno na preteklo nedeljo popoldne. Da bi sc pa ustreglo tudi enaki želji brežiškega okraja, dolcčil se je istega predpoldne tudi shod na Bi- zeljskern. Stranka jc hotcla dati priliko našim krnetom, da slišijo tudi hrvaškega ali srbskega poslanca, ker je ta stranka cdinstven'a stranka. 2e sta obljubila pri- hod odlična poslanca Večeslav Vildcr iz Zagreba in dr. Angjclinovic in znani hr- vaški organizator Ancel. Vendar pa prva dva ysled nujnega poklica v Beograd nista mogla priti. prišel je pa gospod Ancel. V soboto poprcj je pa sklical dr. Jos. ZdolŠek tudi v Brežicah lepo uspcl zaupni sestanek. Na vseh treh shodih sta govorila dr. Kukovec slovenski in gosp. Ancef hrvaški ter govorila o pro- fframu in stališču strankc k vsem. dnev- nim vprašanjcm. Na Bizeljskem je poleg tell govor- nikov in dr. Zdolška govoril tudi naduči- tclj Potočnik z lepim uspehom. Na Bi- zeljskem je bil shod tako obilo obiskan, da se je moral vršiti pod milim neborn. Shodi so bili zelo potrebni in je narod z napeto pozornostjo poslušal poročila. Slišale so se tudi mnogc pritožbe ljud- stva in se sprejelc primerne resolucije. Pri Sv. Petru so prišli na shod tudi pristaši iz Podsrede in Kozjega, zlasti mnogo pa ciomačih kmetov. Obžalovati je le bilo, da so na tern shodu očividno od nasprotnikov naščuvani in opijanje- ni bratje Strucclj shod inotili. kar jc po- vzročilo vcliko ncvoljo ogromnc večine zborovalcev. Vsepovsodi se vidi, da je ljudstvo dobro, da pa občuti težave ča- sa, draginjo oblekc itd. Ni pa tudi do- volj v dotiki s svojimi voditclji. v katcrc bi moglo imcti pravo zaupanje. Dclo je potrebnp. Zbora zaupnikov JDS. v Maribr-ru se je miriulo nedcljo iidel^žil tudi gene- ral Maister, katerega so zborovaloi z isto prisrenostjo, kot podpred.scdnika deželnc vlade, dr. 2erjava, pozdravljali. MARIBOBSKE NOVICE O popačenih slovenskih naplslh tožijo Mariborski listi. Čudno, da ob- lasti, ki so vendar v rokah radikalnih rodoljubov, puščajo tako predrzno iz- zivanje in smešenje državnega jezika nekaznovano. CEUSKE NOVICE. Celjski odsek SPD ima danes v sredo ob 8. uri v Čitalnici sestanek. — Dr. Kalan. Poziv. Kakor bo že celjski javnosti znano, sklicujc tukajšno dijaštvo I. jugo- slov. dijaški shod v Celic, da se ob tej priliki zedini slovenska-hrvatska in srb- ska omladina. Ta sJiod, k'\ sc ima vršiti dne 31. avg., 1. inj?. scptembra in ki ho obiskan od 400—500 delegatov vseh trch narodnosti, je za nas vsc tako v političncm, kakor v kulturn^ui oziru vc- lcvažcn. Naša dolžnost je. da sprejmemo mile nam brate'kakor so oni nedavno sprejeli našc Sokolstvo. Zato se obra- čamo do rodoljubnih celjskih rodbin, da nam v tem oziru pomorejo tcr nam po možnosti dado v to svrho na razpolago prenočišča. Prljave, naj se preustroji celjska drž. višja gimnazija v realno gimnazijo, so do 4.avg. 1919 doposlali okrajni odbori Sevnica, Brežice, Ccljc, Šmarje, šoštanj krajni šolski svet. vodstvo ljudskc šole, občinski nrad (vsi) v Qotovljali, učjtelj- stvo ljudske sole v Zalcu in dva zascb- nika. — Podružnica društva slow prof, v Celju. Policijska ura. Okrajno glavarstvo nas prosi, da opozorimo občinstvo na naredbo deželne vlade štev. 259 § 4, fclasom katcre se morajo javne veselice. plesr itd. uprizoritve vseh vrst (gleda- liške in kinematografskc predstave, va- lijeteji, glasbene zabavc itd.) končati najkasncje o polnoči. Ob tern casii mo- rajo biti dotiern prostori že izpraznjeni. — Objavljamo z žcljo, da naredbouva- žuje prizadcto občinstvo in v to pokü- cani izvršilni organi — mislimo n. pr. na sobotno slavnost v Ncmški /hiši, iz ka- tere so se še pri ranem dneva motovilile razne nemškutarske korifcjc. Klub naprednih akademikov. Po premoru pctih vojnih let jc klub napred- nih akacjcmikov v Celju sklical občni zbor dne I. avgusta v društvene pro- i store, da nanovo oživi prekinjeno dru- štveno delovanje. Predscdnik kluba iz leta 1913. je nam mlajšim in bodočim akademikom poročal o delovanju kluba od njegove ustanovitvc do danes in nam dal smernice za v bodoče. Ponosni smo lahko mi novi klubaši na bogato dedšči- no, katero smo prejeli od :;vojih pred- nikov, saj vemo, kako tcžko je bilo delo omladine, ko je za vsakim oglom prežal avstrijski policist. Hvaležni jim hočemo biti in to bodemo v prvi vrsti pokazali s tem. da bodemo njih započcto delo z ncumorno vztrajnostjo nadaljevali in ta- ko varovali ngled celjskih akademikov. Na občneni zboru je stari odbor predal novoi^voljencmu ves inventor, ki zasluZl na podlagi svoje vsebinc in urejenosti naše popolno priznanje. Izvolil se je sle- deči odbor: predsednik: Rado Pečnik, podpredsednik: Lojze Brenčič, tajnik: Rafko Salmič, blagainik: Drago Hočc- var, knjižničar: Slavo Modic. arhivar: Savo Sancin. Umrla Je v celjski bolnišnici po dalj- šem bolehanju ga. Frančiška Guzej, po- prej gostilničarka na Ostrožnem. ^enski Ciril-Metodovi podružnici v Celju je vo- lila darilo 500 K. Lep spomin narodne zavednosti. Pogreb je bil dancs ob štirih popoldne iz javne bolnišnicc na okoliško pokopališčc. Pokoj njeni du^i! Sestanek slovenskili obrtnikov da- nes 7. avgusta zvecer ob 8. uri »na Škarpi« (gostilna Božič na Bregu). Na sestanku predava g. dr. Božič o starih obrtniških bratovščinah in Cehih. Pri- eakujemo že z ozirom na zanimivo pre- davanje zopct mnogoibrojno 'udelcžbo. Občeslovensko »brtno društvo v Cdju. Kolcktivua zadruga v Celju vabi na izvanredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 10. avg. ob 9. uri dop. v hotelu pri Pošti. — Z ozirom na va- žnost dnevnega reda je nujno potreb- no, da se zadruŽniki zborovanja polno- številno udeleže. — Odbor. Mistifikacija. Gosp. Franjo Golob, rač. podč. izjavlja, da je notica o njegovi zaroki z gdč. N. N. v Zalcu neresnična, kar radevolje popravljamo. Zadevo smo pa odstopili v daljno uradovanje kluba »Samote«. Najdene stvari. Našla se je na potu od gostilnc Rebcušck do mosta Oglajne dsnarnica z manjšo svoto denarja, ki jo hrani kousumno drustvo. Nora sokolska društva se snujejo v Laškem, na Teharjih in v Konücah. Na Teharjih se je osnoval zacasno od- sek Celjskega Sokola, ki šteje 32 članov in 38 članic. Predscdnik odscka jc brat Ivo Cater, ki je prepustil teharskim So- kolom prostor za telovadbo n:i svojem posestvu na Bežigradu. Organizacija so- kolska tedaj lepo napreduje. Sokolski javni nastopi: V Ratečah pri Zidanem mostu sc vrši 17. t. m. okrožni zlet posavskih društcv. V La- škem priredi Celjski Sokol v zvezi s sosednimi društvi izlct 24. t. m. — V §o- štanju praznuje tamošnji Sokol dne 7. scptembra t .1. svojo lOletnico. Savinj- sko okrožje priredi tem povodom izlet \' Šoštanj. *-= V Celju priredi Celjski So- kol dne 14. septembra t. 1. veliko javno telovadbo. Podrobne sporedc teh prlrc- ditcv še priobčimo. Slov. Bistrica. (Sokol.) Igra in telo- vadba deklic, ki jo jc minulo soboto in nedeljo priredila naša neumorna in na- vdušena sokolska mladina, je uspelakar najbolje. Obisk je bil povoljen, čeprav nismo izobesili niti lepakov, kar namdo- kazuje, da si v našem ok raj u sokolska ideja žc sama dela pot. Igralci in ijrrai- ke so svoje naloge izvedle v splošno 7Ä- dovoljnost občinstva in mi smo sc vno- vič prepricali,;da imamo res talentirano mladino v na§cm mestu. Telovadkinje pa so nas s svojim ljubkim nastopom na- ravnost očaralc. S tem pa jc bil trud nji- hovega vaditclja, g, učitelja Plancrja, gotovo obilo noplačan. ^elimo le, da W se krog Sokolic in Sokolov kar najbolj razširil, za kar bi moral vsak brat In sestra skrbeti, — in da bi slovcnjebistri- Ski Sokol kmalu tudi javno nastopil. Na zdar! Zlet Mariborske Sokolske župe v Ptuj. Kakor že objavljeno, vrši se 7. saptembra ti. zlet Sokola ob naši severni meji v Ptuj. Do zleta loči nas samo Še mesec dni. Pozivljamo vsled tega vsa bratska društva k najvstraj- nejšemu delu. Ptuj so zgodovinska tla. Tu se je pravzaprav leta 1908 utrgala lavina, ki je neizprosno drvela naprej, dokler nam ni zasijalo solnce svobode. Kdo se ne spominja one zgodovinsko važne skupščine družbe Sv. čirila in Metoda, ki se je vršila v Ptuju sep- tembra meseca 1908. Komu niso v spo- minu ljubljanski dogodki, ki so sledili takratnim krvavim napadom na Slo- vence v Ptuju. Plamen, ki je zažarel v našem narodnöm probujenju, ni več zatemnel. Ptuj je danes osvobojen in tu hoče Sokol proslaviti spomin vseh žrtev, ki so morale pasti za naše na- rodno uiedinjenje. Sokol hoče s svojim delom dokazati, da vse te žrtve niso bile zaman. Tu v Ptuju se hočerno bo- driti za nadaljno smoterno delo, ki je nujno potrebno, da utrdimo našo mlado svobodno državo. Bratje Sokoli, na svidenje 7. Septembra 1.1. v prijaznem Ptuju. — Odbor Ptujskega Sokola. PTUJSKE NOVICE. Shod invalidov v PtuJM se vrši v ne- deljo, dne 10. avgusta 1919 dopoldne. Cas in prostor je razviden iz letaköv. Invalid«, udeležite sc ga v poln em Skvi lu, ker se gre za -/aSe intvrese! Central- ni odbor. hiev. 84 »NöVS 5/ ir ?t K« Strati 3. DNEVNE NOVICE. ČlšČenje. Pred kratkim je prine- sel Ijubljanski dnevnik zopet daljši oster napad na nekega višjega urad- nika v Ceiju, bivšega nemškutarja, ki pa ga je naša država vkljub svarilu slovenske javnosti obdržala v službi. Mi se ne bomo spuščali v razmotriva- nje, je-li bilo primerno in potrebno, obdržati moža v naši službi; na vsak način pa moramo vladi odločno pove- dati, da je bilo skrajno nepremišljeno, pustiti moža, kot -neSteto drugih po- dobnih tovarišev, na istem službenem mestu, kjer vsakdo pozna njegovo mi- nulost in ga nešteto osebno prizadetih dnevno z ogorčenjem srečuje. Mislimo, da je bilo vsakomur mučno čitati na- pad onega Časopisa, tudi osebno pri- zadetemu; ker, če ga je vlada že en- krat obdržala v svoji službi, lahko on •d nje tudi zahteva primerne zafičite. Zahtevamo torej od vlade, da vse bivše nemSkutarje vsaj premesti na druga mesta, kjer bodo eventuelno lahko tudi sodelovali v prid naše države, — kar je le tedaj mogoče, če ne bodo ziveli v kraju, kjer se morajo dnevno stikati s svojimi bivšimi političnimi prijatelji in sovražniki. S tern pa se- veda nikakor nočemo reči, da.je treba sploh kakega nemškutarja obdržati v naši službi. Vatikan še ni priznal naše državc Vin kakor poročajo »Primorskc novinc«, X papež izrccno prepovcdal vsako ccr- kveno opravilo za slučaj smrti našega kralja. Vidi se jasno, kako odvisen je #:v?ki papež orJ naše prijateljice Italijc Ob vsaki priliki in nepriliki pa se rar- vešajo iz cerkev po Sloveniji papeške zastave kot v zasmeh avtoriteti naše države. Doživimo inorda prihodnjič, da bo plapolala poleg papeške še laška za- stava iz slovenskili cerkev. Zveza (anet. podružnic v političnem okraju Hutomerskem prirecli v nedeljo. dne 10. avg. ob 9. uri v gostilni Kosi pri Sv. Križu že napovedani shod delcga- tov, odbornikov in povcrjenikov včla- njenih 7 kmet. podružnic. Na dnevnem ledu je poleg druzega izvolitev odbo- rovega načelstva in »Zavezinc« gospo- darske zadrugc. K udeložbi so povab- Ijcni vsi interesentje. rranjo Cvetko. t. C\ načelnik, Zaplenjeno zlato v Spilju. Jinancna straža je dne 28. julija zaplenila nekcmu iihotapcu 299 cekinov po 20 irankov in 2 cckina po 10 irankov. Zaplenjeni ceki- ni so bili vredni nad (»000 frankov. Dne 30. julija ponoči pa je hotel židovski tr- govec Memiševič iz Sarajeva vtihotapi- ü v Avstrijo za več lnilijonov zlata in tujega denarja.i Vreče, v katcrih je imel spravljene cekine, je Irnel skritc-deloma v lTiedu, deloma pa v surovem rnaslu. Eno vrečo cekinov je imel zavito kot klobaso v nosodi za vodo i«a stranišču. V eni vreei je bilo 1700 cekinov po ZO frankov, 152 cekinov po 10 irankov in 299 turških /latnikov. Razen iega je bilo v vreči 46 rmmniskih bankovcev po 500 lejev in 2 bankovca po 1000 lejev. V vrcči. ki je bila zvita kot klobasa, so nasli 287 cekinov po 20 frankov in 2b ce- kinov po 10 irankov. Ves zaplenjen de- iji orkester ma- riborske vojaškc godbe ppd znanim, iz- hornim vodstvom kapclnika g. Ferdo Herzoga. Za okrcpcila bodo skrb^ii bu- feti. kojih vodstvo so prcvzele požrtvo- valne narodne dame. Pokroviteljstvo je prevzela iz prijaznosti ga. Pjr>a Arko- Tavčarjeva. Pričaknjcmo, da prihitite ta dan v našc krasno zdravilišče iz bli- žne in daljne okolice vsi, ki hočete doži- veti par veselih uric v prijetni domači zabavi. Med tiikajšnjimi gosti, brati Srbi in Hrvati, vlada žc sedaj veliko zaiuma- nje za to prireditev. — Odbor. Iz Oplotjuce. Opozarjamo občinstvo, posebno pa še vdove ali družine po vjet- nikih na razne slcparje, ki izvabljajo na zvit načinjienar, obleko in druge vred- nosti od ijudi! Tako je priSla dne 3. avg. neka ženska, približno 20 let stara, majhne in nasedene posave U posestnici Antoniji Lipuš v Oplotnico, češ, da je njeji mož (o katerem pa ni nie gotovega, ali jc padel ali je pa vjet) z njenim bra- tom pobegnil iz ital. vjetništva in da sc nahaja sedaj v bolnišnici na Dunaju, naj nni pošlje z njenim bratom, ki se zopet vrnc na Dunaj, nckaj denarja in cc mo- goče tudi obleko. Medtcm, ko se je Li- pns za nekaj čiisa odstrauila, ji je sle- parka, ki trdi, da je iz Vurberga doma in da se piše iPerko, izmaknila 160 K v denarju, 2 srebrni možki verižici, 1 siebrno zavratnicp in poročni prstan. Imela je tudi več denarja seboj in je po- nüjeno ji nagrado odklonila. Sv. Ana v Slov. gor. Slovenske gorice so bile in tudi ostanejo sioven- ske. A vendar se nahajajo v ten kras- nih vinskih krajih še zagrizeni nem- čurski otoki. Tako na pr. Sv. Ana. Ljud- stvo je po pravici čisto slovensko, a njega vzgoja je bila nemška. Čudno se Ti bo videlo, kako to. Ali kratek odgovor! Saj ga nikdo ne pouči. Fak- torji ki bi to delo lahko prevzeli, spijo. Saj se vsako nedeljo sliši Ijudstvo nem- ški evangelij iz prižnice in na praznik Sv. Ane celo nemško pridigo. G. kano- nik, mi smo v Jugoslaviji, ne pa v deželi lakote. Naše ljudstvo zna slo- venski in ni mu treba švabski pridi- govati. Sicer pa bi se zato tudi lahko malo pobrigal knezoškofijski ordinari- jat. Proč s švabskim govorom, proč s švabskimi naredbami, proč sploh z vsem, kar nas spominja na kruto tla- čanstvo. Živela Jugoslavija, to je sedaj naše geslo. Zadnja poročila Nadžarska pred razsulom. LDU. Budimpešta, 5. avg. Ge- neral Margarescu je izročil madjarski vladi načrt premirja, po katerem bi Rumuni ne zasedli cele Madjarske, s pogojem, da madjarsko vrhovno po- veljništvo sprejme sledeče obveznosti: Oddati se ima ves vojni materijal razun tistega, ki je potreben za oboroženje 15.000 mož za vzdrževanje mim. Na- dalje se imajo oddati vse tovarne, v katerih se izdeluje orožje in strelivo, potem 40% železniških vozil, 600 avto- mobilov, 30% vse goveje in druge do- mače živine, 30% poljedelskih strojev, 20.000 vagonov žita, 10.000 vagonov koruze, 15.000 vagonov ječmena in ovsa. Izpustiti se imajo vsi rumunski vojni vjetniki, talci in pribežniki, ki se nahajajo sedaj na Madjarskem. Razun tega mora Madjarska trpeti vzdrže- vanje rumunske posadke zapadno reke Tise. Šele potem, če izpolni Madjarska te pogoje, bi se umakntle rumunske čete na vzhodno strau Tise. Rumunska vojaška misija v Budimpešti bode do odobritve mirovnih pogojev nadzorovala izvrševanje tega dogovora. Rok za.od- govor na te predloge poteče 5. avg. o polnoČi. Madjarska vlada je izročila angleškemu generalu Gordonu, ki na- čeluje bidimpeštanski antantni misiji. sledeči odgovor: Vsled uničevalnih ru- munskih zahtev nam je nemogoče iz- poln;evati pogoje določene in prevzete pri sklepanju premirja dne 11. nov. 1918. Zato izročamo odločitev zavezniškin- državam, katere naj po svojih budim- peštanskih zastopnikih o rumunskih zahtevah meritorno odločijo. Poslano* Opozarjam gdč. Emo Lebeničnik iz Zavo3ne, da born zoper njo rad obrekljivega govorjenja sodno postopa in jo torej tem potom pozivljam, du ne prihaja več v bližino mojega stano- vanja. Mislim da je lahko zadovoljna če sem jo oblačil. Njene cele rodbin( pa ne morem podpirati. Prosim vsa kogar, da mi vsako žalitev s stran^ gdč. Lebeničnik naznani. Celje, dne 6. 8.1919. Koštomaj Fran brivec. * Uredništvo ne prevzame odgovornosti Kfno Gaberje. Samo dva dni, če trtek 7. in petek 8. avg. se predstavlji velikanski film: Gajus Julius Cae- sar. Moiumentalna historična dram: v 6 dejanjih. Aleksander Veliki, Napo- leon, Gaj Julij Caesar so trije mbžj< v zgodovini, ki so zasanjali in se bo rili za vlado sveta. Te sanje in'ta bo^ ki ga poznamo na kratko iz šolskii knjig o rimski zgodovini, je z monu mentalno veličino podan v našem filmte Ves potek Caesarjevega življenja, nje govih slavnih činov in tragedija njego vega konca . . . Mladenič še, je ime novan za rimskega prokonzula rac svojih neprekcsljivihzmožnosti, sčeme se že začno zmagoslavni pohodi, ka koršnih svetovna zdodovina le mal pozna. Na čelu svojih legij prekorač premagavši nadčloveške napore, Alp< bije se z Galci, jih premaga in polo? temelje za kulturo, s katero prvačij. danes Francozi celemu svetu! Po te: amagah mu domača zavist preti uniči« sad njegovega dela; pa Caesar se n. ukloni; z zmagoslavnimi legijami pre korači mejno rečico Rubikon z znanin- besedami: Alea jacta est — kocka j padla in prisili Rim, da mu izkaže vs triumfatorske časti, ki si jih je pribor; za domovino! Genijalno vlada rimsk državo. dokler v najlepSi moški dot ne pade, 132-krat zaboden odzavratnii morilcev . . . „Tudi ti, moj sin Brutus ( so zadnje njegove besede, videč me* morilci njega, ki mu je bil najdražji n- svetu . . . Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 84 „LASTNI DOM4' regislrovana Kre- difna in stavbena zadruga z om, zav. V CELIU Presernova ullca kt. 15. »prejema Iiranllne vloge in tfth otoresf nje po /«3*11 0( V tri in pol od sto \«^& 2 ' o/ Karol Vaiilčf Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. TRGOVINA, QRBT IH NA- RODNO GOSPODARSTVO. Dobava blaga iz inozemstva. V ministrstvu za prehrano se dela za dobavo večje množine blaga iz ino- zemstva. Doslej je došlo mnogo ponudb od zasebnikov, in sicer neposredno ali pa preko naše agenture v inozemstvu. Te ponudbe se prončujejo in v naj- krajšem času se določijo dobave. Dokler ne dobi država velike rnnožine blaga, ne bo konca draginje. Napisi na železniških vagonih. Minister za promet je odredil, da bedo poslej vse železniške lokomotive in vagoni imeli za napis nastopne črke: DŽ SHS (Državna železnica SHS). Povišane cene v brivskcin obrtn. Z ozirom na to, da so brivci kljub vse- stranski draginji za svojc dclo le cnkrat za malenkostno svoto ccne zvišali in z ozirom na to, da so cene v brivskcm o- brtu v vseh drugih krajih večjc, kakor tudi z ozirom na to, da jc obstanek briv- cev vsled vcdno naraščajoče dragin-jc resno ogrožeu, so člani podpisane zadru- ge prisiljcni, da cenc za postrežbo se- danjemu času primerno zvišajo. Novc cenc, ki stopijo v veljavo 1. avg. 1919, so sledeče: Briti 2 K, briti in čcsati, 2 K 50 v, glavo briti 4 K, glavo umiti 3 K, vrat briti 1 K, lase ostriči s strojem 2 K, na frizuro 3 K, lase kodrati 4 K, lase o- sušiti z aparatom I K, brke izvleči 60 v, prirezovanje bradc 2 K. Vse drugc za- htcve sc posebcj zaračuniio. Za postrež- bo izvcn liiše in strižcnje las v soboto, na praznik in dan prcd praznikom se se računa dvojna cena. Brivnicc so vsak dan odprte od 7. ure zjutraj do pol 13. od opl 14. do 19., v soboto in dan pred praznikom do 20. ure zvečer. Na praz- nik so brivnice odprte od 7. ure do 12. ure. Ce delo trpi dalje, kakor so določe- ne ure, se za pokritje stroškov cene pri- merno zvišajo. Vsak brivski mojster je proti globi clolzan, držati se omenjenih cen. Izplačevanje kuponov vseh avstrft- skih obveznic in zadolžnic je minister- stvo financ ustavilo. Ore za obresti od ,amortizovanih obligacij vseh predvojnih in vojnili dolgov bivše Avstro-Ogrske. Ustavitev velja, dokler se zadeva o dol- govih mednarodnopravno ne odloči. Cenc za letošnje seno in slamo. V četrtek dne 31. p. m. se je vršilo v Ce- Iju zborovanje Zveze trgovcev s senom na Spod. Štajerskem, katerega so se udeležili zastopniki vseh vcčjih sensklli trgovin v deželi. Na zborovanju so se določile enotne nakupne cene za letošnje seno in slamo. Ugotovilo se je, dakupu- jejo nekateri prekupci seno po K 10.— do največ K 20.—, s čemur pa niso niti kriti stroški producenta vzpričo obsto- ječih delavskih mczd in splosne dragi- nje. Po zaslišanju kmetijskih strokov- njakov in upoštevajoč zahteve konzu- mentov sc je sklenilo določati nakupno ceno za seno največ mi K 30.— postav- ljeno k trgovcu, za škopno slamo K 19.— in navadno slamo K 17.— meterski stot. Cena je torej ostala ista kakor leta 1918. Ta nakupna cena je za organizirane tr- govce s senom obvozna in ostane v veljavi do javnega preklica. 100.000 K za gospodarsko obnovo Srbije je darovala srbska banka v Za- grebu. Pekarijo v bližini mesta ali vvečjem trgu, event, tudi pri večji sari se «S6e v najem. Pismene ponudbe na »I. D. Storje štev. 55.« 1130 2—2 «IJgJp_Q A B EWJE SamoZdnf. čettrt*kR7- SomeZdni. ^mmhh petek 8. anMHHBBMMH Göjiis Julius Gobsof Monumentalna häsioricna dramä v 6. velikih dejanj h. Nad 1OOOOO sodelujočih Zvišane cene. i>roda se nova Mša s 3 sobami, hlevom, vinogradom in sad- nim vrtom (20 minut od Celja). Vpraša se pri g. J. Krajšeku, Breg št. 1. 1147 2-1 Proda se jako dobra molzna krava. VpraSa se pri Mariji Šribar, Sp. hudinja 14. 1 Hrona in stonovanje se išče za dve učenki meščanske sole za Solsko leto 1919/20. Naslov ?e izve v upravništvu Nove Dobe. 1142 3—1 OsMrbnik omožen, ki se spozna pri konjib in vrtnem delu, dalje, dober kupovalec za seno in skladiščnik (magaciner), kateri se razume pri prevzetju in oddaji sena, se sprejme takoj pri Josip Kirbischu, Celje. 1144 1 velike in male množine, postavljeno v skladišše, kupuje Josip Kirbisch Ceje, Benjamin Ipavčeva ul. 12. 1145 1 3 delavce za stiskanje sena, z dobrim zaslužkom sprejme Josip Kirbisch Celje. KoteI samostoječi 125 litrov, znotraj emaj- liran se proda. Celje, pri kapucinskem mo- stu St. 4. 1139 2-2 « podg me, ste- 1 y3.aS2>IL« nice ; t; fičurkfl ter ves mrčes mora poginiti, Če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 6 K, za podgane In mlšl 6 K, za ščurke 6 K, posebno niočna tln- ktura za stenice 6K, unifavalec moljev 3 K. prašek proti rnrčesom 5K, tinktura protl ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za ušl pri ži- vini 3 K, prašek za us! v obleki in perilu 4 K, tinktura protl lnrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, 85 -59 Zagreb 37, l>eirHnjska ullca 3. Rudeče maline za eksport kupuje »Balkan« trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljub- ljana, Dunajska c. 33. Prosi se natan- 1065 čne pismene ponudbe. 8—8 Vžigalice, koruzo, poper, kremo za čevlje itd., itd. ima po najnižjih cenah v zalogi veletrgovBna 9nt. Kolenc, Celje 1115 3-3 Dolno ovčjo, kupi vsako množino po najvišjih cenih vefietpgovina R. Stermecki, Celje 1121 8-2 JL 0 ° 1 tijniRS išče mestna obcina Slov. Bisfpica. Plača po dogovoru. Prošnje na mestno občino. 1134 2—2 fts'jgioi-oca špBcerijsEio tilogatsr «SBhoerstne berge zü ptk, s tiüte- rifriisilalihoiiSöliäö bBFva vsahouFstnc ülsgo säüi. 242 104-57 Prevzela sva V Celjll „ ufet na kolodvoru in se priporočava slavnemu občinstvu in potnikom za obilen obisk. 3asip in lUariia Hftajdič. SedSaa^ska in t ape« tarska delavnica LQ »0 245 104-60 I ß\\ö Samostanska S%IJ%9 ulica štev. 16. muzikalile VUHvUI OklIVUnvVUVil* VVlJv Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. Qosniinfl" »CRrUllBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča A. Robek. 244 104—53 Dva močna in poštena tpgovsha učenca z dobrimi spričevali iz boljše hiše išče tvrdka Rudolf Pewec w Mozirju. 1122 4—3 VsQhovrsfoD minerolno vodo razpečava tvrdka 167 104-77 C©1J© trgovina s specerijskint blagom, barvami in de- želnimi pridelki. ČEVLJARSKA DELAVNICA Rud. Zontič Kocenova (Špitalska) ul. Stev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—58