^¦iif,v/:ii:i V NAŠI DRŽAVI. Odstop pravosodnega ministra. Minister za pravosodje Boža Maksimovič je poslal predsedniku vlade g. Uzunoviču pismo, v ikaterem mu sporoča, da odlaga svoje mesto kot minister za pravosodje. Predsednik vlade je sprejel ostaviko. — Vodstvo pravosodnega ministrstva je poverjeno dr. Dragolinu Kojiču, kmetijskemu ministru. V DRUGIH DRŽAVAH. Balkanska zveza je pričola zborovati dne 30. oktobra v turški prcstolici v Ankari pod predsedstvom grškega zunanjega ministra Maksimosa. Navzoči so bili: turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, romunsiki zunanji minister Titulescu in pooblaščeni jugoslovan&ki mi nister dr. Purič v zastoptsvu zunanjcga ministra Jevtiča. Uvodoma je Makslmos podal daljše poročilo o siklepih beograjskega sestanka Balkanske zveze ter nazadnje strnil glavne smernice, o katerih &e je razpravljalo v Beogradu, v 4 točke, ki predstavljajo delovni program Balkanske zveze v mcdnarodni politilki za prihodnjo bodočnost. Te točke so: 1. Nedotakljivost pogodbc Male zveze, pogodbe Balkanške zveze in vseh dogovorov, iki izvirajo iz njih. 2. Nujno potrebno je, da v duhu miru Łn utrditve v&e države brez izjeme sodelujejo in po svojib. močeh i&krcno pripomorejo, da se ugotovi odgovornost za atentate, zaradi katerih trpi vsa Evropa. Višek cele vrste atentatov je bil marsejski umor kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Barthouja. Sodelovanje med državami mora biti takšno, da bo omogočilo osvoboditi cclo Evropo tch. morilccv; zato naj bi poseb- na oblast sikrbeia za to, da se onemogoči ponovitev takšnih nesreč. 3. Balkanslie države poudarjajo, da bodo tudi v bodoče pospeše-:ale politično zbližanje in sodelovanje v pravcu, kakršen je bil v trenutku, 'iko sta bila umoi-jena jugoslovanski kralj in franooski zunanji minister. 4. Balkanska zveza bo ostala zvesta načelom, fci sta jim vedno sledili obe žrtvi in ki obsegajo edinstvo Jugcslavije, ojačenje Male antante i.n Balkanske zveze ter nedotakljivost mej. Prvi del nove avstrijske ustave je bil uveljavljen s 1. novembrom. Letos 1. maja je bila razglašena nova avstrijska ustava, ki temelji na načelu stanovske ureditve. S 1. novembrom je bil uveljavljen prvi del ustave. Imenovani so bili člani državnega, go&podarsikega in kulturnega sveta, skupaj 160 oseb. V državnem svetu prevladujejo člani Heimwehra, v ikulturnem kršč. socijalci. Po političnem mišljenju je približno ena tretjina novih državnih svetnikov nevtralna (brezbarvna), ostali so imenovani v enakem številu iz vrst Heimatschutza in krščanskih socijalcev. Novi deželni glavarji v Avstriji. Za de-želnega glavarja Štajerske je imenovan bivši vodja patrijotične fronte Stepan. Koroški deželni glavar general Huelgert je imenoval dne 2. novembra vlado in koroški deželni odbor. Madžaiski predsednlk vlade na potovanju. Predsednik madžarske vlade Gombos je odpotoval v Rim v soboto 3. novembra. En dan s-e je mudil na Dunaju, kjcr se je sestal s ikancelarjem dr. Schuschniggom in avstrijskim zunanjim ministrom Berger-Waldeneggom, s katerima je razpravljal o gospodarskih vprašanjih mod Madžarsko in Avstrijo. V Rimu se bo sestal z Mussolinijem in z državnim podtajnikom Suvichom. V Budimpešto se bo vrnil najkas- neje 12. novembra, nakar bo poročal zunanjemu odboru parlamonta o uspchih' svojih pogajanj v Varšavi, na Dunaju in v Rimu. Po nekatcrih obvestilih. bode Gombos po obisku v Rimu odšel tudi v Berlin. Ni tudi izključeno, da ne bi Gombos potoval v Berlin naravonst iz Rima. V madžarskih političnih krogih izjavljajo, da bo sedanje Gombo&ovo potovanje v Rim ikakor tudi v Berlin svetovnega političnega pomena. Gombos se bode po naročilu Mussolinija pogajal s Hitlerjem o bodočem razmerju Nemčije in Avstrije ter bode imel s pristojniml nemškimi zastopniki tudi razgovore o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in "Madžarske in so nujno potrebna razčiščenja. P-ogajal se bo s Hitlerjem po Mussolinijevem naročilu tudi o odnošajih Italije z Ncmčijo. Francoski izredni vojni kredit za leto 1935 bo znašal v celoti 1.110,000.000 frankov. Združene ameriške države za javna dela in omejitev brezposelnosti. Javna uprava dela v Združonih ameriških državah se bavi v očigled brezposelnosti z velikim načrtom, po katerem bi se v teku petih let izvedla razna javna dela za 12 milijard dolarjev. Sedem milijard dolarjev naj bi se porabilo za javne zgradbe, pet pa za zgraditev lastnih domov. Kapital za izvedbo teh del naj bi se po dosedanjih načrtih zbral na podlagi dolgoročnih posojil po 2.4 milijarde dolarjev na leto, iki bi jih dalc zvezne rezei*vne banke. Na ta način bi se istcčasno tudi koristno naložili v bankah zamrznjeni krediti v višini 12 milijard dolarjev. Vlada Zedinjenih držav Sev. Amerike se glede na prihajajo.čo zimo in na naraščajfjče.izdatke za podpore tembolj prizadeva, da bi nadomestila podpiranje brezposelnih s preskrbo obče ikoristnega dela. Eralj Sijama (v Aziji za Indijo) sc ja odpovedal presioln. Vzrok odstopa je naslednji: Med kraljem na eni strani in vlado ter parlamentom na drugi strani je nastal spor. Stari običaji so dajali kralju pravico, da sam razpolaga z življenjem in smrtjo svojih podanikov. To pravico je ikralj dal edino v izjemniti slučajih vojaškim poveljnikom ali podkraljcm v oddaljenih deželab. Določba kazenskega zakonika pravi, da mora kralj potrditi smrtno obsodbo. Siamska vlada, ki ji predseduje Phya Bahol, je predložila poslanski zbornici zakon, ki izpremirja to določbo. Poslanska zbornica je zakon sprejela. Kralj ni hotel potrditi tega sfclepa in se je postavil na stališče, da gre za odpravo starega obi-< čaja, glede katerega se mora izreči vse Ijudstvo, in sicer s plebiscitom ali z volitvami. Ker je poslanska zbornica zavrnila kraljev predlog, se je vladar odpov«dal prestolu.