GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak I četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna I Stev. 43 (553, ?00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma i ameriške dolarje - TEKOCl RAČUN pri Mestni hranilnicT-Komunalni banki NOVO MESTO 27 v Novem mestu štev. 606-70/3-24 ' UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — Leto XI. I NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave OKTOBRA 1960 *t. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje »Delo-« v Ljubljani OB PRVEM PEDAGOŠKEM TEDNU IN DNEVU PROSVETNIH DELAVCEV NASEGA OKRAJA Družbain prosvetni delavec Vse vrste družbenih ureditev ter vsi režimi polagajo izredno pozornost vzgojiteljskemu ter prosvetnemu kadru, ker se dobro zavedajo, da je v veliki Meri odvisno prav od učiteljev in profesorjev, kakšna bo nova generacija mladih ljudi. Starši imajo sicer zelo močan vpliv na vzgojo svojih otrok; tudi razne izvenšolske organizacije lahko veliko vplivajo na formiranje mladega Človeka. Vendar pa imajo pri tem pomembnem delu največji vpliv prosvetni delavci. Oni »e 'vzgajajo samo posameznikov, temveč cele generaciji mladih ljudi ter vplivajo na formiranje mišljenja mladih državljanov — bodočih nosilcev družbene ureditve. Delo prosvetnih delavcev ni samo v tem, kar je večini ljudi znano, namreč: koliko in kakšno znanje bodo dobili mladi ljudje v šoli, kako jih bo šola Usposobila za življenje in delo v poklicu. Njihova vzgoja sega razen navedenega še na mnogo Pomembnejše področje: kakšni bodo mladi ljudje, kako se bodo izkazali pri utrjevanju družbenega sistema, kakšen bo nji-bov odnos do raznih družbenih, Političnih, ideoloških, etičnih, gospodarskih, kulturnih in drugih problemov. Iz teh razlogov so tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti posvečali in se vedno posvečajo vsi režimi veliko pozornost političnemu kboru ter kvaliteti prosvetnega kadra ter jih uporabljajo 2* svoje širše politično-vzgoj-' no delo. Mislim, da moramo priznati, da posveča naša družba v tem oziru premajhno skrb prosvetnemu kadru ter da ne izkorišča v politično-ideološkem oziru vsega ogromnega potenciala, ki ji leži v tem kadru na razpolago. Zaradi naglega razvoja materialne osnove za iz- gradnjo socialistične ureditve, zaradi nenehnega poudarka gospodarskih nalog, pa tudi zato, ker živimo v dobi izrednih tehničnih dosežkov v svetu in doma, smo po mojem mišljenju y ♦ ♦ Inž. Vilma Pirkovič, ljudska poslanka in podpredsednica OLO v Novem mestu preveč zapostavili vprašanje formiranja bodočega socialističnega človeka. Več poudarka šolstvu, pro-svetljevanju in kulturi! Skozi vse naše družbene plane, proračune, zakone in razne ekonomske instrumente naše družbe dajemo še vedno mnogo premajhen poudarek šolstvu, prosvetljevanju in kulturi. Sicer se prav v zadnjem času položaj v tem oziru zbolj-šuje, pa tudi novi ukrepi, ki so na vidiku, bodo znatno izboljšali predvsem položaj šolstva. Vendar smatram, da še vedno gledamo na materialna sredstva in napore, ki jih vlagamo v šolstvo, bolj s stališča splošnega ter strokovnega izobraževanja mladih ljudi za delovno mesto, kot pa s stali- šča vzgajanja boljšega, socialističnega človeka. Čeprav je materialna izgradnja naše skupnosti osnova za razvoj socialističnih odnosov med ljudmi, vendar ne smemo ob silnih naporih, s katerimi naši delovni ljudje gradijo našo gospodarsko osnovo, zapostavljati pomena družbene vzgoje ljudi, posebno še mladine. — Kljub sprejetim načelom pa se to v vsakdanjem življenju ter ob' burnem razvoju čestokrat dodaja. Razen političnih činiteljev so naše šole v prvi vrsti poklicane, da vzgajajo mladega socialističnega človeka, nosilca bodoče družbene ureditve. V bodoče bodo morali iz šol v vse večjem številu prihajati mladi Mudje klenega značaja, odkriti in pogumni, ki se ne bodo bali odkrito nastopiti proti nepravilnostim, ki bodo znali samostojno presojati, misliti in odločati, ki bodo s svojim ustvarjalnim poletom prevzeli nase breme nadaljnje izgradnje ter se ne bodo izogibali težkih in odgovornih nalog — skratka ljudje, izpolnjeni z vero v človeka in socialistično skupnost, pripravljeni storiti vse za sočloveka in skupnost. Da bi naš prosvetni kader lahko v tem smislu vzgajal in formiral mlađega socialističnega državljana, bi moral biti njegov sestav precej kvalitetnejši kot je danes. Razumljivo Je, da zaradi znatnega števila pomanjkanja prosvetnih delavcev zaenkrat ni mogoče misliti na selekcijo v njihovih vrstah v smislu zadovoljevanja ne samo izobraževalnih, tem-več tudi politično - vzgojnih zahtev naše družbe. Razvoj bo gotovo privedel sčasoma tudi do tega. Imamo pa že danes veliko število prosvetnih delavcev, katerim gre vse priznanje za nji- Za 2b: oktober — praznik občin« Novo mesto, pošilja Občinski ljudski odbor, v Novem »nestn svoje tople čestitke in najboljše želje za \sestranski napredek občine. — Hkrati, ko čestitamo tudi mi vsem našim bralcem in naročnikom za letošnji praznik dolenjske metropole, lepo Pozdravljamo vse prosvetne delavce našega okraja, ki se bodo v prihodnjih dneh zbirali V okrajnem središču, da proslavijo svoj dan prosvetnih delavcev in da se udeležij< prvega Pedagoškega tedna. Prisrčno dobrodošli! hovo izredno požrtvovalno ter naporno delo v šolah in izven njih. Trudijo se po svojih najboljših močeh in dosegajo izredno lepe uspehe, — največ pač, kar je v danih skromnih pogojih možno doseči. Ce ne dosezajo vsega tega, kar družba od njih pričakuje, ni krivda-na prosvetnem kadru, vsaj v večini primerov ne. Krivda je na družbi sami, ker jim ne da potrebnih materialnih pogojev za delo v šolah, ki jih obremenjujejo z raznimi manj važnimi nalogami, razen tega pa njim osebno ne daje odgovarjajočega materialnega in moralnega priznanja za težko in odgovorno delo. Pa tudi v strokovno izpopolnjevanje in posebno še v njihovo idejno-vzgojno izobraževanje ne vlaga naša skupnost dovolj resnih in sistematičnih naporov. Te ugotovitve veljajo v glavnem za vso državo, enako tudi za naše področje. Pri nas, v novomeškem okraju, so pogoji dela na naših šolah ter življenjske razmere prosvetnega kadra še posebno težke. Razlogi za to so na eni strani v še nezaceljenih vojnih ranah ter gospodarski nerazvitosti našega področja, kar ima za posledico šibko materialno osnovo za vse dejavnosti s področja družbenega standarda, vključno šol-st-a. Na drugi strani pa je prav s tem povezan tudi omalovažujoč odnos dela prebivalstva in ponekod celf vodilnej-ših ljudi do vprafoira šolstva, izobrazbe in vzgoje, ker še niso prišli do spoznanja, kako neprecenljivega pomena so te dejavnosti za našo družbo. Naše najdragocenejše investicije Investicije v človeka so naše najvažnejše in najrentabilnejše investicije. Tudi tega dejstva se na področju novomeškega okraja odločilni činitelji ne zavedajo dovolj. To je tudi razlog, da se kljub naši šibki materialni osnovi vendarle vedno znova najdejo sredstva za nove investicije v gospodarstvo, medtem ko šolstvo in druge veje družbenega standarda močno zaostajajo ter ne gredo v korak s celotnim razvojem našega področja. Perspektivni plan, ki ga pripravljamo, bo moral ta neskladja odstraniti ter dati znatno večji poudarek in materialna sred- Jutri 12. seja obeh zborov ObLO Novo mesto Predsednik ObLO Novo mesto tov. Maks Vale je sklical za jutri, petek, 28. oktobra, 12. sejo obeh zborov občinskega ljudskega odbora, ki bo ob 9. uri v Sindikalnem domu. Na dnevnem redu so poročila tržne, sanitarne ter veterinarske inšpekcije, poročilo sodnika za prekrške in poročila komisij za pravne predpise, za gospodarstvo in za volitve ter imenovanja. Lepi načrti LJUDSKE POTROŠNJE V Brežicah je že precej sodobno urejenih trgovin, sodobne izložbe polne okusno razvrščenega blaga zapeljivo vabijo potrošnika. Počasi se bodo tudi preostale zastarele prodajalne umaknile novim, lepšim. Trgovsko podjetje Ljudska potrošnja ima kar lepe načrte. Največjo poslovalnico, ki nosi ime »Svoboda« bodo preuredili in specializirali. Stara izložba se bo umaknila novi, sodobnejši; taka usoda čaka tudi notranjo opremo lokala. V preurejeni prodajalni bodo proda-;ali tekstil in konfekcijo. VREME A C AS OD 27. OKTOBRA O O 6. NOVEMBRA Približno do 28. oktobra dr evje z ohladitvijo jn včasii celo sneg do nižin. Nato tri d' štiridnevno izboljšanje vreme na. Po prvem novembru «opeJ deževje. stva za razvoj družbenih služb, predvsem za šolstvo. PEDAGOŠKI TEDEN, ki ga letos na Dolenjskem prvič organiziramo, ter DAN PROSVETNIH DELAVCEV NOVOMEŠKEGA OKRAJA, katerega bomo proslavljali 29. oktobra kot uvod v ta teden, vse to pomeni samo del načrtnih naporov organov ljudske oblasti ter političnih in družbenih činiteljev za večjo ter vsestransko pomoč prosvetnim delavcem. Politične, kulturne ter zabavne prireditve, ki bodo 28. in 29. oktobra v Novem mestu, so namenjene v prvi vrst? prosvetnim delavcem, ki se bodo zbrali iz vsega okraja v Novem mestu, da proslave svoj dan. Razstava učil ter vrsta kvalitetnih seminarjev, ki bodo potekali ves teden v Novem mestu za ves prosvetni kader v okraju, vse to bo v znatni meri obogatilo znanje naših prosvetnih delavcev ter jim olajševalo premagovati vsakodnevne težave v njihovem zahtevnem pedagoškem delu. posebno še v zvezi z uresničevanjem šolske reforme. Z organiziranjem prvega pedagoškega tedna v našem okraju skušamo dati ne samo pomoč, temveč tudi vse priznanje prosvetnim delavcem, ki na našem področju z največjo požrtvovalnostjo v silno težkih pogojih zelo uspešno opravljajo svoje veliko poslanstvo. Hvala vam vsem za vaš trud in nesebično delo! Naša skupnost bo vložila v bodoče vse napore, da vam delo olajša ter ustvari zanj boljše pogoje, vam pa da odgovarjajoče materialno in široko družbeno priznanje. Inž. VILMA PIRKOVIC, podpredsednica OI ^ Novo mesto Ob dnevu mrtvih se z globoko hvaležnostjo v srcih spominjamo vseh, ki so za prihodnost in srečo svojega naroda darovali največ, kar so imeli — svoja življenja! Njihova predanost ljudstvu in njegovi usodi, veličastni borbi za svobodo nas nenehno spodbuja, da nadaljujemo začeto pot do zmagovitega konca. Čast in slava vsem padlim borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojske, vsem, ki so v nacističnih in fašističnih taboriščih smrti in v izgnanstvu z življenjem plačali svojo ljubezen do svobode, večen spomin vsem žrtvam fašističnega nasilja! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO Bele krizanteme Otožno se poslavlja jesen. S prečudovitimi barvami je okrasila gozdove, parke, sadovnjake in z zadnjimi močmi nadela rastlinju tisočere barve. Redki topli žarki božajo zemljo; listje šelesti pod nogami ali še na drevju in vse diha v skrivnostnih akordih. Po tru-dapolnem delu, ko je izpolnila naloge, se narava pripravlja na zimski počitek, da si bo nabrala novih moči za pomlad. Vrtove so okrasili te dni čudežno lepi cvetovi belih kri-zantem. Zadnji cvetovi, ki kljubujejo mrzlim nočem, podnevi pa budijo novembrske spomine. Vse leto jih skrivamo v srcih, te dni pa bodo privreli iz nas. To so najgloblja, najplemeni-tejša čustva nepozabnega prijateljstva in spoštovanja do onih, ki jih ni več med nami, a živijo z nami kot neminljiv simbol svobode in našega narodnega obstoja. Burna preteklost zadnje vojne je razmejila človeštvo v boju dobrih z zlim. Mračni dnevi fašistične okupacije 1941—1945 so zburili našo domovino, da je v usodnem boju z nasilniki vstala kot en mož in se dvignila v revolucijo: V. KONGRES SZDL SLOVENIJE: 7. MARCA 1961 20. oktobra so na 17. plenarni seji Glavnega odbora SZDL Slovenije v Ljubljani med drugim sklenili, da bo V. kongres Socialistične zveze Slovenije 7. marca 1961. Na vsakih 1.250 članov bodo na občinskih konferencah SZDL izvolili po enega delegata za kongres. Na seji je član G0 SZDL Slovenije tovariš Viktor Avbelj poročal o osnovah perspektivnega plana 1961-1965 in o nalogah Socialistične zveze. sovražniku v pogin, sebi za lepše, pravičnejše, svobodno življenje. Takrat so vstali naši tovariši, borci, aktivisti, sodelavci narodnoosvobodilnega boja. Ime za imenom se je vrstilo, posamezniki so gradili neupogljivi zid vsenarodne obrambe. Neizmerna množica junakov raznih usod se je združila iz lastne srčne nuje, da bi zavarovala elementarne pravice ljudstva ter nesebično darovala, če je bilo treba, tudi svoja življenja za svetle ideale svobode in napredka. Dan mrtvih. Vsak misli na svoje najdražje, na prijatelje in znance. Vsem pa uhajajo spomini v nedavno preteklost, k dolgim vrstam znanih in neznanih junakov, ki so obležali na bojnem polju in izkrvaveli v neizprosnem boju s sovražnikom širom po naši lepi domovini. Štiriletna vojna je nenehno kosila in neizprosno jemala žrtve vse od 28. oktobra 1941, ko sta v Razvajah pri Sinjem vrhu pod okupatorjevimi streli padla borec za pravice delovnih ljudi Franc Spehar in njegov tovariš Miha Mukavec. To sta bili prvi žrtvi v Beli krajini in na Dolenjskem, medtem ko so v Spodnjem Posavju Nemci že prej začeli s streljanjem talcev, mladih skojevcev in mučenjem zavednih aktivistov. V noči od 1. na 2. november 1941 je Belo krajino in naše osvobodilno gibanje zadel še strašnejši udarec — v neenakem boju proti številčno močnejšemu sovražniku je na Gornjih La-zah tragično padlo 19 borcev za svobodo. Ljudstvo je za trenutek onemelo, toda neizprosno je šlo naprej po borbeni poti, ki so jo zapečatile prve žrtve v najmračnejših dneh fašistične okupacije. Nenehno je smrt lovila svoje žrtve; padali so na bojnih poljih, umirali v pregnanstvu, internacijah, streljali so talce, množično pobijali nedolžno prebivalstvo. Fašizem je besnel in plaval v krvi. Tisoče grobov se je prezgodaj odprlo. Koliko trpljenja. koliko svetlega junaštva, koliko tople ljubezni veje iz teh grobov. Nepozabni vstajajo pred očmi našega spomina junaki osvobodilnega boja; z legendarnim junaštvom so osvetlili našo mračno preteklost in žalostno zgodovino: Jože Mihelič — ko si bil obsojen na smrt, si nas v svojem poslednjem pismu hrabril, tolažit in kazal pot, ki vodi k svobodi; Štefan Stefanič — dan pred smrtjo si v črnomaljskih zaporih napisal na zid: jutri bom ustreljen, živela Osvobodilna fronta! Mladinka Fanika Gašperič — ko so bile v tebe uperjene cevi izdajalcev, si jim vrgla v obraz: Partizani so povsod, koder so Slovenci! In ti, Tonček Jakofčič — ko so ti lomili kosti in zahtevali, da bi izdal tovariše, nisi spregovoril niti besedice! Angelca Simec — ko so te do kraja štrli vojni napori, si zapisala v svoj dnevnik: če bom umrla za domovino, ne bom jokala ... Koliko je še bilo junakov: Ilija Badovinac, Milka Sobar, Janko Brodarič, Franci Seti-na, Janko Stariha — in še in še mnogi, premnogi drugi, ki so vsi padli junaške smrti v spopadu s sovražnikom ali pa umirali v sovražnih taboriščih, ječah in na okupatorjevih moriščih. Prečuden cvet je v grapi črni... Vseh mrtvih dan. Spet bodo oživele steze in stezice, ki vodijo h grobovom. Tisoče imen, vklesanih v granit na spomenikih in ploščah, bo oživelo in naše misli se bodo združile z njimi, ki smo jih imeli radi. Milijone rok bo seglo po belih krizantemah; položili jih bodo na grobove, pred spomenike in spominska obeležja. Izraz naše globoke ljubezni, neizmerne hvaležnosti in iskrenega spoštovanja so do vseh onih, ki jih ni več —: a so bili in umrli, da smo mi danes. To je njihov dan. Posvečen njihovemu spominu. JANEZ VITKOVlC ZuMJJSPOilTIČHI TEDEaSKI PREGLED Proti formalizmu in zoževalnim težnjam v družbenem upravljanju Komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru. SZDL Novo mesto je nedolgo tega izdelala program dela. Ker v njem nakazuje nekatere značilne pojave v družbenem upravljanju in delavskem samoupravljanju, ki pa jih bo ie podrobneje proučila, bomo nekatere misli iz programa uporabili za pričujoči sestavek. -_o program ugotavlja potrebo, da bj komisija kot pomožni organ okrajnega odbora SZDL morala posvetiti posebno skrb nadaljnjemu razvoju komunalnega sistema, hkrati opozarja na nekatere pojave, ki ta razvoj ovirajo. Tako je v delovanju nekaterih samoupravnih družbenih organov še precej formalizma. Dejanske odločitve sprejemajo v ozkem krogu ljudi, medtem ko organi družbenega upravi j anja nemalokrat samo formalno pritrjujejo. Zoževal-ne težnje se skrivajo v nalaganju pomembnejših funkcij manjšemu številu ljudi, namesto da bi neprestano širili krog upravljavcev v komuni. Preobremenjenost s funkcijami ima za posledico, da nekateri ljudje ne morejo dobro opravljati vseh svojih dolžnosti, razen tega pa nujno zanemarjajo tudi lastno izobraževanje. Nadaljnje prenašanje sredstev in funkcij okraja na občine ni odvisno zgolj od sprememb v predpisih, temveč predvsem od jasne politične usmerjenosti, ki ne sme dovoliti omahovanja, ali bi ali ne bi. Za to pa ni dovolj samo jasen koncept pri okraju, marveč je potrebno, da se tudi komune kadrovsko in drugače krepijo ter se s poglabljanjem demokratičnega organizma usposabljajo za nove in se večje dolžnosti, ne samo pravice. Vloga okraja kot skupnosti komun pa bo seveda tudi se naprej izredno pomembna pri usmerjanju in vsklaje-vanju razvoja ter nuđenju vsestranske pomoči zlasti kadrovsko > šibkejšim občinam. Komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL bo v sodelovanju z občinskimi komisijami proučila vse negativne pojave, ki se postavljajo na pot hitrejšemu razvoju komunalnega sistema, in seveda tudi pozitivne izkušnje, ki jih bo treba spremeniti v splošno prakso. Svoje ugotovitve in pobude bo posredovala okrajnemu odboru SZDL, da bi lahko sprejel ustrezna stališča. NOVI ODNOSI IN PREŽIVELE OBLIKE Komisija v svojem programu nadalje ugotavlja, da bo morala posebej proučiti nekatere probleme v delavskem samoupravljanju in pri vodenju podjetij. Strokovni kolegiji v nekaterih podjetjih so tako ozki in predvsem resorni, da mladi strokovnjaki že težko uveljavljajo svoje pobude za napredek proizvodnje, organizacije dela in drugega. V kakem podjetju se je udomačila škodljiva praksa, da se o važnih zadevah dogovarjajo na ožjih sestankih predstavnikov delavskega sveta, sindikalne podružnice, organizacije Zveze komunistov in drugih organizacij v podjetju. Ko pozneje o tem razpravljajo organi delavskega samoupravljanja, se sklicujejo na dogovor političnih organizacij. Tudi če bi v resnici šlo za stališče zavestnih političnih sil — v tem primeru gre za dogovor posameznih predstavnikov — ga je moč uveljavljati na seji delavskega sveta le po demokratični poti, preko članov dob^al. Vzv°5 jati periodične časnike, ki svoje funkcije obveščanja še ne opravljajo zadovoljivo, a vseeno že na višji ravni, kot prej nekatere preživele oblike informacij. Potrebno bo, da bodo tovarniški časniki postajali hkrati tudi obveščevalci komun. Na ta način bodo prispevali k vsklajevanju dvojne dejavnosti neposrednega proizvajalca — kot proizvajalca in upravljavca v podjetju ter kot potrošnika in upravljavca v komuni. NE DOVOLITI, DA BI SLI V RAZVOJU NAZAJ Važna ugotovitev komisije, ki pa terja še globljega proučevanja, je siromašenje oblik upravljanja v nekaterih zadrugah, h katerim so se pripojila družbena posestva. Ce •ia posestvu, ki je imelo prej svoj delavski svet, s pripojitvijo ukinemo oblike samoupravljanja in se zadovoljimo samo z zadružnim svetom pri zadrugi, smo s tem naredili korak nazaj v razvoju novih odnosov. S Šolskimi odbori kot eno izmed oblik upravljanja v šolstvu nekaj ni v redu. Komisija je bežno ugotovila, da kak šolski odbor obstaja že tri in celo štiri leta, ne da bi bile v tem času nove volitve. To ni samo v nasprotju s predpisi, marveč pomeni hkrati tudi zoževaino težnjo, ki ovira, da bi se skozi oblike družbenega upravljanja v šolstvu zvrstil širši krog državljanov. Bežna analiza dela šolskih odborov pa tudi kaže, da je bila kadrovska izbira v mnogih primerih prepuščena zgolj upraviteljem šol. Tako izbran sol- Ceprav je še deset dni do predsedniških volitev v ZDA. je prav tako tvegano napovedovati zmagovalca, kakor je bilo v začetku volilnega boja. Tako vsaj pravi ustanova Gallup, ki organizira ankete o vseh mogočih zadevah, na volitvah oziroma pred njimi pa se v glavnem ukvarja z anketami, ki naj bi prikazale razpoloženje volivcev. Glavna predsedniška kandidata sta že povedala, kar sta imela povedati in zdaj -- čeprav nadaljujeta svoj predvolilni boj z »nezmanjšano srditostjo« — več ali manj vdano čakata, kako bodo odločili Američani osmega novembra. Sporazum o zahodnonemških vojaških oporiščih in skladiščih v Franciji je že gotova stvar. Po tem sporazumu bodo prišli na francosko ozemlje nemški vojaki petnajst let potem, ko so jih zavezniki izgnali iz Francije. Ne glede na zgodovinsko ironijo, je napredne Francoze globoko pretreslo dejstvo, da se bodo nemški vojaki urili na francoskem ozemlju baje zato, ker imajo v Zvezni republiki Nemčiji premalo prostora. Uradni francoski krogi skušajo dokazati, da je ta korak potreben in koristen, vsaj zato, »ker bomo Imeli odslej Nemce pod nadzorstvom«. Dejansko je ta argument prepričal le malo koga. Javnost se sprašuje, kje je francoska armada. Odgovor se glasi, da je francoska armada v Alžiriji, kjer se bojuje z uporniki, medtem pa silijo v deželo »Švabi*. Toda francosko-zahodnonemški sporazum o oporiščih je samo en element v razvoju odnosov v atlantski skupnosti. Slišati je čedalje več govoric, da nameravajo ZDA decembra na zasedanju sveta Atlantskega pakta predlagati, da bi NATO postal četrta »atomska sila«. Po tem predlogu naj bi zahodna vojaška zveza dobila rakete Polaris z atomskimi naboji. Svet NATO bi tudi dobil pravico odločati o uporabi teh raket, medtem ko je bilo to doslej izključna pristojnost predsednika ZDA. Niso redki glasovi, ki pravijo, da pomeni ta sklep, dejansko omogočiti atomsko oborožitev Zahodne Nemčije, ki je že tako in tako uradno sporočila, da namerava oborožiti svojo vojsko z atomskim orožjem. Očitno je, da skuša Bonn do skrajnosti izkoristiti sedanji zaostreni položaj gospodarstvu. Nevšečnosti bodo na obeb straneh, toda DR Nemčija bo izgubo brez posebnih težav nadoknadila ne samo z uvozom iz drugih držav bloka, ampak tudi z reeksportom zahodnonem* škega blaga iz drugih zahodnoevropskih držav, ki nimajo namena slediti Bonnu pri blokadi vzhodnonemškega gospodarstva. Ker ne more biti nobenega dvoma, da bonnska vlada ve za dejstva oziroma je vedela za ta dejstva, preden je prekinila trgovinske odnose, je očitno, da je storila ta korak Izključno z namenom še poslabšati odnose med obema blokoma. Sem sodi tudi incident, do katerega je prišlo v Bonnu med govorom mini- TEDEN V SVETU med obema blokoma. Najnovejši korak v tej smeri je sklep zahodnonemške vlade o prekinitvi trgovinskih odnosov z Vzhodno Nemčijo. Trdijo sicer, da sta bila proti temu koraku minister za gospodarstvo Ludvvig Erhard in zastopnik zahodnonemških industrijcev Berg, medtem ko je zagovarjal ta ukrep kancler Adenauer, ki si je zanj pridobil soglasje krščansko-demokratske stranke. V resnici pa je Erhardov odpor Izviral menda le iz dejstva, da se kancler Ade-nauer ni prej posvetoval z njim in je tako »škodoval njegovemu ugledu« kot ministru za gospodarstvo. Kritiki tega ukrepa poudarjajo, da ni zadal hudega udarca vzhodnonemškemu stra Erharda pred zastopniki 24 afriških držav. Minister Erhard je obljubljal afriškim državam gospodarsko pomoč, da bi se rešile kolonlalizma in pripomnil: »Toda najhujši kolonializem je še zmerom komunistična diktatura sovjetskega tipa...« Pri teh besedah je skočil na noge sovjetski veleposlanik Smirnov, ki je bil tudi navzoč, stopil proti Er-hardu in mu začel glasno očitati, kaj je vse Nemčija storila drugim narodom, med drugimi tudi sovjetskim, saj je pobila dvajset milijonov ljudi v ZSSR Smirnova so »spremili« detektivi do avtomobila, v zaostrovanju odnosov med Bonnom In Vzhodom pa je bil storjen še en korak... Za nadaljnjo decentralizacijo javne uprave delavskega sveta, ne pa s sklicevanjem na sklep katerekoli politične organizacije. Tudi oblike obveščanja članov delovnih kolektivov o vseh problemih podjetij ne ustrezajo več nastajajočim novim odnosom. Zaradi tega so v nekaterih podjetjih pričeli izda- TEDENSKJ NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Teden je bil bogat dogodkov in vsi terjajo prostor v našem pregledu. Vendar zaradi odmerjenega prostora ne bomo posegli po vseh dogodkih, pač pa vam bomo posredovali nekaj misli o razvoju kmetijstva pri nas. Tudi o tem je namreč govoril tovariš Edvard Kardelj na velikem zboru ▼ Valjevu, kjer so odkrili spomenik borcem revolucije. Mimo tega je tovariš Kardelj govoril tudi o perspektivnem nacrtu, ki ga bomo sprejeli v letošnjem letu. O tem so razpravljali tudi na nedavnem plenumu Socialistične zvz okrajev na komune hkrati z ostalimi pristoj- Počastili sd dan OZN V ponedeljek zvečer, 27. oktobra, Je odbor novomeškega Mladinskega kluba s sodelovanjem ljubljanskih gostov v novomeški Vajeniški šoli priredil proslavo, s katero so počastili dan Organizacije združenih narodov. Na prireditvi so govorili predstavnik Ljubljanskega dnevnika Miran Ogrin, indonezijski študent Sunato Sudarno ter kapetan alžirske narodnoosvobodilne vojske Altsi Mohamed. O pomenu OZN je govoril tovariš Miran Ogrin. Poudaril je, da ta organizacija vedno bolj vpliva na mednarodni položaj. Najprej je reševala samo politična vprašanja, zdaj pa razpravlja tudi o svetovnem gospodarstvu In mednarodnem sodelovanju. Predvsem je pomembno, da so male države prišle do besede, kar smo lahko zasledili na letošnjem zasedanju OZN. Mnoge azijske in afriške dežele zdaj že same odločajo o svoji prihodnosti. »Dolga je bila borba za neodvisnost Indonezije,« Je poudaril Sunato Sudarno, ko Je govoril o zgodovini svoje domovine. »Toda .merdeka* (svoboda) je zmagala.-Danes tudi Indonezija gradi svojo prihodnost. Tudi kapetan alžirske narodno- „„avo_. osvobodilne vojne Aitsi Mohamed vprašanja. je hotel predstaviti svojo domovino v osvobodilnem boju proti francoskemu nasilju, ki traja v Alžiriji te šest let. »Povedali bomo nafim otrokom, kdo Jim Je ubil očete,« je nadaljeval. »V tem peklu,, kjer kolonialisti razumejo samo jezik pušk, mora zmagati naša pravica.* Ko je govoril o vzhodnem in zahodnem bloku, je poudaril: »Nismo lutke Vzhoda niti Zahoda. Mi smo Alžirci in to hočemo ostati!« Poslušalci, med katerimi je bilo največ srednješolcev, so toplo pozdravili drage goste, najlepše pa so se zahvalili še posebej gostu lz Alžirije. rz STANOVANJA Kaže, da bo letos naša stanovanjska izgradnja narasla za 12 odstotkov, kar pomeni, da bo zgrajenih 68.000 stanovanj, je na nedavni konferenci za tisk izjavila tovarišica Lidija Sentjurc, članica Zveznega izvršnega sveta in sekretar za socialno politiko in komunalna nostmi tudi v delitvi narodnega dohodka. Menila je, da okraji zadržujejo določene pristojnosti, ki pripadajo komunam. Okraji naj bi nudili komunam le strokovno pomoč, vse operativne naloge pa naj bi prepustili komunam. Tovariš Slavko Drčar je govoril o nagrajevanju po delu tudi v javni upravi. Poglavitna ovira za pravilnejše nagrajevanje je naš uslužbenski sistem, ki omejuje pravice organov javne uprave pri reguliranju prejemkov svojih uslužbencev. Poudaril je, da je od nagrajevanja v veliki meri odvisno uspešno delo javne u-prave. Kot v gospodarskih or ganizacijah je potrebno tudi v javni upravi uvajati nagrajevanje po storilnosti, za kar je potrebno najti ustrezni sistem ocenjevanja delovnega mesta. Znatne razlike med prejemki uslužbencev v gospodarskih organizacijah in uslužbencev v javni upravi povzročajo, da odhajajo uslužbenci javne u-prave v gospodarske organizacije. V dokaz so navedli ugotovitve v okraju Celje, po katerih so prejemki višjih uslužbencev v gospodarstvu za 34 odstotkov višji kot enakih uslužbencev v javni upravi. Za prenos pristojnosti na komune tudi v notranjih zadevah, zlasti s področja javnega prometa, se je zavzel v svojem poročilu tovariš Ciril Kobal. Hkrati se je dotaknil predpisov ljudskih odborov in na-glasil, da je pri tem premalo očitna vloga odborniških komisij. Dogaja se, da ljudski odbori odnosno njihov aparat predlože posamezne predpise komisijam ljudskih odborov tik pred sejo v formalno potrditev, kar je nepravilno. Udeleženci občnega zbora, ki so se po mnenju v uvodu navedenih predstavnikov dotaknili res najbolj perečih zadev s področja javne uprave, so se odločno izrekli za nadaljnjo decentralizacijo javnih služb. Pri tem so posebej podčrtali, da mora decentralizacija zajeti tudi pristojnosti pri delitvi dohodka, pri investicijah in ostalih zadevah družbene samouprave. Skratka, pojem samostojnosti je treba v celoti pokazati v praksi. Na tem občnem zboru so, kot povedano, ustanovili Klub diplomantov Višje upravne šole LRS, sprejeli njegova pravila ter izvolili upravni in nadzorni odbor. Popoldne so udeleženci zbora napravili izlet na partizanski Rog, zvečer pa je bila v Dolenjskih Toplicah prva seja novo izvoljenega u-pravnega odbora in družabna prireditev za vse udeležence. Dopisna šola v Ljubljani razpisuje vpis v L letnik dopisne ekonomske srednje lole, v dopisno administrativno Bolo, v I. in n. stopnjo dopisne splošnolzobraZevalnr iole (osemletke), V I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški al| Italijanski jezik. Glede na veliko zanimanje In povpraševanje podaljšujemo vpis za vse šole in tečaje do 31. oktobra 1960, za administrativno šolo pa do 15. decembra 1960. Pravico do vpisa v vse šole imajo člani organizacije ZB in otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujih jezikov pa se lahko vpišejo tudi člani sindikatov. Prijave pošljite na naslov: DOPISNA ŠOLA, Ljubljana Likozarjeva 3 Program, prijave in navodila za vpis In šolanje ^ Dopisni šoli dobite pri okrajnih In občinskih odborih ZB, pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih ali v Dopisni soli, LJubljana, Likozarjeva ulica štev. 3, telefon 30-043. Za posebne Informacije priložite znamko za odgovor v znesku v zrtesku din 20. Obveščamo vse vpisane In tiste, ki se bodo 8e vpisali, da bodo prve pošiljke gradiva sledile v začetku novembra 1960; za administrativno šolo pa v januarju 1960. 45 vagonov in 60.000 buteljk vina za izvoz OBJAVE — RAZPISI — OBVESTILA Razpis Belokranjske železo-livarne BELT v Črnomlju Upravni odbor Belokranjske ze-lezolivame In strojne tovarne BELT, Črnomelj, razpisuje delovno mesto vodje računsko-gospodarskega sektorja Priglasijo se lahko osebe z višjo aH srednjo strokovno Izobrazbo, ki so že bile na podobnih delovnih mestih in ki imajo ustrezne organizacijske sposobnosti. Placa po dogovoru, družinsko stanovanje ali opremljena soba zagotovljena. Ponudbe dostavite v 15 dneh po objavi na -BELT«, Črnomelj. RAZPIS Komisija za razpis direktorskih mest pri ObLO Novo mesto razpisuje mesto direktorja Trgovskega podjetja -Zadružnik* v Novem mestu. Pogoji: ekonomska fakulteta s petletno prakso aH srednja šola z osemletno prakso v trgovinski stroki ali nižja šola z najmanj desetletno prakso v trgovinski aH komercialni stroki. Nastop delovnega mesta takoj. Osebni dohodek se določi po tarifnem pravilniku. Rok za vložitev prošnje je 15 dni po objavi tega razpisa. Razpis trgovskega podjetja »SLOGA« v Sevnici Trgovskega pomočnika, visokokvalificiran ega v železninarski stroki, sprejme Trgovsko podjetje na drobno in debelo »Sloga- v Sevnici. Placa po tarifnem pravilniku in po storilnosti. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. RAZPIS Na podlagi 244. In 245 člena Zakona o javnih uslužbencih, 7. člena Pravilnika o izvajanju razpisov uslužbensklh mest za učno in vzgojno osebje (Objave Sveta za šolstvo LRS, H. 2-1. maja 1958), na predlog Komisije za razpis delovnih mest za učno in vzgojno osebje pri ObLO Novo mesto in sklepa Sveta za prosveto in kulturo pri ObLO Novo mesto, izdajam razpis prostih uslužbensklh mest v Studijski knjižnici -Mirana Jarca« v Novem mestu: 1 Mesto višjega bibliotekarja ali bibliotekarja. Pogoj: fakulteta z gimnazijsko predlzobrazbo, znanje enega tujega jezika. Prednost imajo prosilci, ki so že službovali v knjižnicah. Nastop službe takoj aH po dogovoru, stanovanja ni. 2. Mesto knjižničarja III. vrste. Pogoj: srednješolska Izobrazba. Prednost imajo prosilci, ki so se že bavili s knjižničarstvom in obvladajo tuje Jezike. Nastop službe takoj aH po dogovoru. Stanovanja ni na razpolago. Predsednik Sveta za prosveto hi kulturo: Tone Gortnar, L r. Kmetijska zadruga z. o. j. v Brežicah razpisuje delovna mesta za: 4 skladiščne delavce (moški), 2 vajenca za mesarsko stroko. Pogoj: dovršena popolna osemletka, telesno in duševno zdravje, sposobnost ln volja za to delo. Za delavce obstaja možnost prt-učitve v stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Zaradi delovnega mesta v Brežicah imajo prednost kandidati iz Brežic ln okolice. -Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe pošljite na upravo KZ Brežice. Podjetje »Vino* Brežice se je uvrstilo med prodajalce vin za belgijsko tržišče. Uspeb je toliko večji, ker je znano, da je tamkajšnje vinsko tržišče eno izmed najzahtevnejših v Evropi in na svetu sploh, saj prodajajo tam res samo najkvalitetnejša vina. Prva ladja s 45 vagoni vina za Belgijo, ki ga je dobavilo podjetje VINO BREŽICE, je odplula že v ok tobru. Razen tega je podjetje na vezalo tudi dobre poslovne sti ke z Vzhodno Nemčijo. Tja bodo prodajali buteljčna vina. ObiSčite blagovnico »TR0M0ST0VJE« LJUBLJANA - VVolfova 1 tpeciallzirano trgovino za oblačilno stroko, ki vam nudi veliko izbiro vseh vrst tekstilnega blaga in modne konfekcije! CENJENIM GOSTOM IZ NOVEGA MESTA IN OKOLICE KAKOR TUDI OSTALIM PREBIVALCEM OBČINE ČESTITAMO ZA 29. OKTOBER IN SE PRIPOROČAMO GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »Grad Otočec« OTOČEC Prvo pošiljko, ki bo vsebovala 60.000 buteljk, bodo odpremili v novembru. S kupci v Vzhodni Nemčiji imajo večje dogovore, saj so pripravljeni prevzeti vsako količino naših buteljčnih vin, ki bodo odgovarjale kvalitetnim pogojem, kakršne tam zahtevajo. Nabirajte zdravilna zelišča Lubje: češminovih koiedin cešmlnovlh palic, bregovite. Korenine: arnike. beladone, krvavega mlečka habata. maloga divjega janeža, velikega divjega janeža, medvedovih tac, ženiklja. pekoče koprive, srčne moči, bodeče neže. rebrlnca. Plodove: česmina. Sipka (celega). Juščlne Sipka brez semena, jereblko brinja sladkega Janeža. Razno: gomolje jesenskega oodleska. Nabiralci zdravilnih zelifič 1» gob si lahko od 17, oktobra da" 1 je ogledajo v skladišču »Gosad« Novo mesto, Slakova 8, nagradne dobitke. Pripravljeni so *• VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE za nabiralce zdravilnih telifič in gob. ki bo v Novem me** u prihodnji mesec. Dobitki ■>o naslednji: 1. šivalni stroj »B»* i/,at«, 2. kompletna kuhinjska oprava, S. moško kolo, 4. ionsko kolo 5. radioaparat, ** moSka ročna ura. 7. f«n»k» ročna ura H kamgarn ca W°" Sko obleko, 9 dese! vreB* cementa. 10 štedilnik »Goranu, **• štedilnik »Goran«. 12. divfcfi* « »■MlIBBBIMfflilM^ Ob prazniku brežiške občine Tokrat bomo v Brežicah že sedmič imeli ob črnski praznik. Ob tem se spominjamo časov, ki so bili za naše ljudstvo najtežji. To so bili dnevi nemške okupacije, ko je fašizem hotel s silo iztrebiti naš ži-velj, s tem da je iz spodnjeposavskega področja izseljeval naše ljudi. Pretežna večina občanov je morala v koncentracijska taborišča, njihove domove pa so naselili okupatorjevi privrženci. Odpor našega ljudstva je v tistih dneh rodil vsesplošno oboroženo vstajo proti okupatorju in njegovim pomagačem. Že v prvih dneh tega plemenitega osvobodilnega boja je bila na našem območju ustanovljena partizanska enota »Brežiška četa«. Bila je in bo ostala poznejšim rodovom vsetal zgled in vodnica v bodočnost. Datum njene ustanovitve smo si izbrali za naš občinski praznik. Če se ob letošnjem praznovanju občinskega praznika ozremo na uspeh našega dela v minulem letu, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo dosegli omembe vreden napredek na vseh področjih družbenega življenja. Prizadevanja za izvršitev nalog iz družbenega gospodarskega načrta gredo h kraju in predvidevamo, da bomo naloge opravili do dneva republike. Trdno računamo tudi s tem, da bomo letošnji družbeni plan v glavnem izpolnili do konca leta. S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v kmetijski proizvodnji dosegli očiten napredek. Znatno povečanje proizvodnje smo dosegli pri proizvodnji krme. Prvi v Sloveniji smo sprejeli spomladi 1960 odlok o minimalni agrotehniki na travnikih in $ tem zaorali ledino. Naši kmetovalci so potrosili na 2200 ha travnikov nad 1100 ton umetnih gnojil. To se je že v letošnjem letu bogato obrestovalo, saj se je pridelek sena povečal od 15 do 20 q na hektar. Tudi kvaliteta sena se je izboljšala. To je bil napreden ukrep naših kmetovalcev v prizadevanjih za dosego večjih donosov v kmetijski proizvodnji. Ustvarjeni so torej pogoji in osnova za dvig živinoreje, ki je pomembna kmetijska panoga v naši občini. To še tembolj, ker velike površine vinogradov v naši občini spričo njihove starosti in izčrpanosti našemu kmetovalcu ne dajejo več primernega dohodka. Tako pot bo treba nadaljevati, če hočemo, da bo naša kmetijska proizvodnja dajala vedno več družbi, in če hočemo, da bodo našim kmetovalcem njihova gospodarstva nudila dobro plačilo za vloženo delo. Letošnjemu praznovanju občinskega praznika daje še poseben pomen dejstvo, da proslavljamo 15. obletnico osvoboditve in 10-letnico delavskega samoupravljanja. V teh desetih letih smo dosegli velike uspehe v družbenem upravljanju in v izpolnjevanju proizvodnih načrtov. Plačevanje po učinku se vedno bolj uveljavlja. S skupnimi napori vseh delovnih ljudi si gradimo pot do boljšega življenja. Razmeroma slabo gospodarsko stanje naše komune nam še posebej narekuje, da povsod tesno sodelujemo pri izgradnji naše komune. Prav v letošnjem letu smo naredili korak naprej v združevanju naporov za boljše gospodarstvo v občini, saj smo od razpoložljivih sredstev posameznih podjetij združili skoraj pedeset odstotkov. Tudi na kultumo-prosvetnem področju smo kljub težavam dosegli precejšen napredek pri izvajanju šolske reforme, pri strokovni vzgoji kadrov, izobraževanju odraslih itd. Ob koncu je treba poudariti, da nam doseženi uspehi na eni strani, obstoječe stanje pana drugi strani narekuje, da moramo pri nadaljnjem delu naše sodelovanje nenehno krepiti za uspešno rast osnovne celice družbenega, gospodarskega in političnega življenja — naše komune. Kolektivom v gospodarskih organizacijah in vseh javnih službah ter vsem prebivalcem občine Brežice čestitam za občinski praznik in jim želim v nadaljnjem delu veliko uspehov. Miroslav Kamb ič predsednik ObLO Brežice Prisrčne čestitke! V sredo, 2. novembra, bodo številni tovariši iz revolucije, prijatelji, znanci in drugi ljudje stisnili roko našemu ga zaslišali iandarji, petkrat pa na takratnem srezu. Ob prihodu okupatorjev v naše kraje je Martin že prve dni našel svoje mesto; vedel je, kaj nas taka in bil je med prvimi organizatorji upora na Krškem polju. O tem priča spomenica iz 1941, že julija 1941 pa je bil sprejet v Komunistično partijo. Vsa vojna leta in po osvoboditvi je imel razne vodilne funkcije v organih ljudske oblasti in v politični organizaciji. Po osvoboditvi ga srečamo na različnih odgovornih mestih: bil je sekretar okrajnega komiteja KPS v Krškem, član okrožnega ljudskega odbora v Novem mestu, kontrolor republiške kontrolne komisije in pod. Zdaj je podpredsednik ObLO v Brežicah, član občinskega in -okrajnega komiteja ZKS, član OLO Novo mesto, član okrajne in republiške skupščine Zavoda za soc. zavarovanje itd. Čeprav je zelo zaposlen, še vedno najde čas, da se pomeni z vsakim borcem in občanom, ki pride k njemu. Predanega revolucionarja in borca za novi svet je zaradi velikih zaslug v NOB naše vodstvo večkrat odlikovalo: Martin ima Red bratstva in enotnosti 11. stopnje, Red za hrabrost in Red zaslug za narod III. stopnje. Med vsemi, ki ga poznajo — in teh je povsod v okraju, posebno v Spodnjem Posavju zelo veliko — je tovariš Grega priljubljen, visoko spoštovan in drag tovariš! Vsi mu zato želimo ob 50-letnici življenja še mnogo zdravja, zadovoljnih in srečnih let v socialistični skupnosti! Martinu Baj cu-Gregi, ki bo ta dan stopil v drugo polstoletje svojega plodovitega življenja. Na ta dan pred 50 leti se je rodil Martin kot sin revnega podeželskega obrtnika na Gmajni pri Raki. Doma se je izučil čevljarske obrti, nato pa delal vse do odhoda v partizane. Leta 1940 je odprl svojo delavnico v Kostanjevici na Raki. Že leta 1933 pa je začel politično delati. Sodeloval je v takratnih naprednih organizacijah. Ni čudno, da so ga leta 1936 za štirinajst dni zaprli v ljubljansko šempetr-ajfco vojašnico zaradi organiziranija demonstracij proti aretacijam nekaterih tovarišev in proti režimski dejavnosti. Tudi kasneje so ga večkrat preganjali; dvaimdvajsetkrat so 10 milijonov so prispevali sami Po predračunu bi veljal vodovod v vaseh Bojsno, Mrzla-va vas in Čatež 14 milijonov dinarjev. V Mrzlavi vasi je predviden le za šolo. Prebivalci vseh omenjenih vasi so krepko priskočili na pomoč. Krajevni odbori in Socialistična zveza so uspeli z dobro organiziranim prostovoljnim delom, — prebivalci so sodelovali pri izkopu jarkov, pri zasipavanju in opravili številne vožnje z vprežno živino, — prispe- Ne recite: »0 našem krofu pa nikoli nič ne piše«; raje se odločite in nam napišite, kaj je pri vas novega! vati kar 10 milijonov dinarjev, tako da je Občinski ljudski odbor Brežice dal le 4 milijone. Novi vodovod bo za vse vasi velika pridobitev, saj bo voda, ki bo pritekla iz pip, mnogo bolj zdrava in čista kot ona v studencih, ki jo skali vsaka nevihta, pa tudi gospodinje bodo rešene napornega prenašanja polnih vađor in škafov. Nova šola v Bojsnem ima pravtako dve učilnici; slovesno jo bodo izročili svojemu namenu nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri dopoldne Trdni temelji kmetijstva Občina Brežice je dolgo stv lit na križpotju, ko je bilo treba odločiti, kam usmerjati razvoj gospodarstva. Industrija je le slabo razvita, zato je razumljivo, da so investicijska sklad: prešibki in. ne zadoščajo ?,a hitro industrializacijo. Ker je živelj v občini pretežno kmečki in ker so pogoji za razvoj poljedelske, živinorejske, vinogradniške pa tudi sadjarske proizvodnje dokaj ugoin!, so se odfločili za kmetijstvo Občina Brežice je bila zato prva v okraju, ki je sprejela odlok o agrominimumu v travni-šrvu. S tem so ustvarili trden temelj za razvoj živinoreje. Ko smo pred leti pričeli vse odločneje uvajati nove. sodobnejše načine proizvodnje. Je pričel rasti pomen kmetijske proizvodnje. Danes je ne ocenjujemo več fcot manj pomembno in celo nepridobitno, kar še pred nedavnim ni bil ravno redek pojav. Nedvomno pa dobro organizirana kmetijska proizvodnja.' prav zaradi takšnih ocen iz preteklosti, zahteva še danes znatne napore in velika truda, preden se pokažejo prv sadov1!. Občin! Bre.žice j« preostala torej le ena izbira: krepiti industrijo in gospodarske organizacije kolikor jih je, .največ skrbi pa posvetiti hitrejšemu razvoju kmetijstva, ki bo nedvomno prav tako kot Industrija, pričelo kmalu bogato vračati sadove vloženih sredstev Da bi pospešili razvoj kmetijstva, so se odločili za troje: ekonomsko krepiti kmetijske zadruge, ki morajo postati toliko sposobne, da bodo povečevale družbeno proizvodnjo na svojih obratih, ki naj počas: preraščajo v nekakšne kmetijske kombinate. Vzporedno s tem bodo pospeševali tudi! proizvodnjo v zasebnem sektorju s pomočjo že ustaljene o^.Lke pogodbene proizvodnje, hkra'.l pa bo ObLO Izdajal vedno nove in nove odloke, ki bodo kmetijsko proizvodnjo nedru-ž-benega sektorja pospeševal'. Tretja naloga je obnova vinogradov; z njo bodo pričeli ia]-prej na Bizeljskem. Naštetim smernicam bos:a podrejena petletni perspektivni načrt in družbeni načrt občine za prihodnje leto. Ker je sredstev zelo malo. bodo lahko ze razvoj družbenih dejavnosti ln za državno upravo porabili le toliko sredstev, da bo zagotovljeno njihovo osnovno delovanje. Investicijske sklade pri občini pa bodo uporabljam ra-zumneje kot doslej. Vse preveč so jih drobili na majhne zneske, ki niso dajali zaželenih rezultatov. Odslej bodo pri »i-vestiranju temeljito precenili gospodarnost vsake naložbe 'n raje v manjše število objektov investirali večje zneske, ki se bodo hitreje vračali. M. J. Brežicam se obeta veleblagovnica Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnjac bo preuredilo poslovalnico l z vsem 130 kvadiraitnili metrov velikim prodajnim prostorom v sodobno prodajalno živil. Novi prostori bodo opremljeni ln preurejeni tako, da jih bo mogoče pozneje, ko bodo dani pogoji, brez večjih stroškov preurediti v samopostrežno trgovin no. v letu 1962 bodo vso stavbo, v kateri je zdar; poslovalnica 1, preurediiai v trgovsko niso. S prezidavo upravnih prostorov v prvem nadstropju bodo pridobili 4 nove prodajne oddelke, izmed katerih bo vsak veliifc po 70 kvadratnih metrov, skupna površin« prodajnega prostora v novi veleblagovnici pa bo 470 kadratnih metrov. Prizadeven kolektiv namerava načrte uresničiti z lastnimi sredstvi in s pomočjo investicijskega sklada občine Brezice. Izobraževalni center in delavska univerza Izobraževalni center v Tovarni pohištva v Brežicah že dobro deluje saj ;e med najboljšimi T okraju. Ker center še nima dovolj izkušenj, Delavska univerza Brežice pa jih je lani z uspešnim deiom pridobila dovolj, so se dlQ» govorili za koristno sodelovarc*. Delavska univerza pomaga izobraževala, centru na metodološkem in organizacijskem področju Izobraževanja, center pa doto-oa vsebino in potrebe izobraževanja v podjetju ter hKratij skrbi za predavatelje. Letos so doseglj že zelo lepe uspehe pri izobraževanju na delovnem mestu. Bizeljsko: obnova vinogradov Kmetijski obrat zadruge Bizeljsko usmerja svojo proizvodnjo razen v vinogradništvo tudi v živinorejo, ker potrebujejo za gojenje vinogradov hlevski gnoj. 90 glav živine, kolikor se- jo redili doslej, je zadoščalo za gnojenje 32 ha vinogradov. Ker je predvidena obnova novih 50 ha vinogradniških površin na področju Drenovca in Jeneževe gorce, že zdaj razmišljajo v povečanju živinoreje. Kmetijski obrat zadruge zato preureja dva hleva, enega za 70 glav in drugega za 50 glav goveje živine. V obeh hlevih bodo živino privezali ša letos. Načrti za obnovo 50 ha vinogradov so že pripravljeni li tudi revizijska komisija jih je že odobrila. Brez ozira na sektor lastništva bodo obnavljali 50 ha površin na Drenovcu In Janezovi gorci. Najnaprednejše vinogradniki so na to že pristali in tudii zadružni svet je že sprejel sklep o obnovi. Ker bodo mnogi vinogradniki pomagali z delom, dali hlevski gnoj ln tramovje za žične opore, računajo, da bo obnova hektara veljala mnogo manj od 1,300.000 din, kot bi stala sicer. Zasebn'. vinogradniki lahko dobe kredit le v višini 60 odstotkov potrebnih sredstev; več kot bodo zasebniki prispevali zdaj, lažji bo nato obračun. Zadruga ponuja sredstva za obnovo vinogradov že več let, med vinogradniki pa doslej ni bilo pravega sporazuma, čeprav so se predvsem ti. ki imajo že izčrpane vinograde, za obnovo navduševali. Peronospora prizadene bdzelan-skim vinogradnikom vsako leto veliko škodo, ker z ročnim škropljenjem ne utegnejo vsega pravočasno poškropiti. V obnovil j enih vinogradih boido to delo opravljali s stroji, zato bo škoda peronospore zna eno manjša. Novo vinsko klet za 600 nagonov vina bodo gradili 'la Gradišču, Načrt za gradnjo je zelo uporaben zato, ker ga je mogoče uresničevati v več etapah. Zaenkrat imajo Izdelane načrte za klet. ki bo lahko sprejela 200 vagonov vina i-n tudi ta načrt bodo lahko ures- ničevali postopoma. Ker bo klet podzemna — gradili jo bodo v hrib — jo bodo nato lahko širili v nadstropja ter v levo In desno. M. »VINO« v Brežicah fe izpolnilo letni plan Podjetje >Vino Brežice« je že 7. oktobra doseglo in preseglo svoje nailoge v družbenem načrtu za leto 1960. Ko so odposlali 45 vagonov vina za Belgijo, so te naloge dosegli in celo že presegli. Oddelki za odrasle imajo dovolj slušateljev V Brežicah ;e letos zanimanje za izobraževanje v oddelkih za odrasle na osemletkah mnogo večje kot je bilo lani. Odprli so že dva takšna oddelka na brežit ški osemletki, oba pa imata dovolj slušateljev ki pouk redno obiskujejo in se prizadevno učijo. Zaradi res velikega zanimanja delavska univerza le stežka zadošča vsem potrebam te vrste izobraževan; a. Oddelki za odrasle že uspešno delujejo ali pa bedo še odprti, ker Je dovolj prijavljencev tudi na osemletkah v Veltiik Dolini, v Cerkljah in na Bizeltskem, NAROČITE SI DOLENJSKI LIST! Nova šola v Mrzlavi vasi ima dve učilnici. Odprli jo bodo In izročili tamošnji mladini jutri, 38. oktobra, ob treh popoldne (Foto: Lojze Kastellc) Spored prireditev ob občinskem prazniku v Brežicah ČETRTEK, 27. oktobra: ob 19.30 slavnostna akademija v počastitev občinskega praznika; ob 20.30; otvoritev vinske razstave v Domu JLA, ki bo odprta do vključno nedelje, 30. oktobra PETEK, 28. oktobra: ob 7. uri: budnica; ob 9. uri:^lav-nostna seja občinskega ljudskega odbora; ob 10.30: komemoracija pri spomeniku padlih borcev Brežiške čete na kolodvoru; ob 10.45: odhod motoriziranih patrulj — nosilcev vencev k spomenikom padlih borcev; ob 15. uri: otvoritev nove Sole v Mrzlavi vasi SOBOTA, 29. oktobra: ob 14. uri: otvoritev vodovoda na Čatežu NEDELJA: 30. oktobra: ob 10. uri: otvoritev nove šole na Bojsnem kot zaključek slovesnosti ob občinskem prazniku MLADINA BRE«ISKE OBČINE ZA LETOŠNJI MESEC TEHNIKE Mlada volja si je utrla pot PODRUŽNICA NOVINARSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE V NOVEM MESTU BO PRIREDILA S SODELOVANJEM OBČINSKEGA IN KRAJEVNEGA ODBORA SZDL IN ODBORA LMS NOCOJ OB 19. URI NA BIZELJSKEM V DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA Sodelujejo novinarji Dela, Dolenjskega lista in RTV Ljubljana, predstavniki domačih kolektivov in javnega življenja. V zabavnem delu programa nastopajo domači godbeniki. Na programu: fotoreportaža, nagradno žrebanje, humor ln zadnje Vstop prost. Sedaj, ko pišem članek o njih prizadevnosti in imam pred seboj poročila o delu šestnajstih osnovnih šol, imam v mislih vseh 3209 učencev, pionirjev in pionirk, ki sem jih srečava! na šolskih vrtovih, na njivah in novih nasadih, na športnih igriščih, v delavnicah In šolskih kuhinjah — na žalost ne na prireditvah — se želim dotakniti njihovih misli In jih prenesti staršem, učiteljem, družbenim organizacijam, posebej patronatom, sploh vsem, ki jim je mnogo do gospodarskega napredka občine in vzgoje otrok. Vključeni v tekmovanje, so se pionirji in pionirke pod vodstvom svojih učiteljev lotili izpolnjevanja začrtanih programov. Čeprav so bili programi ponekod pogumneje zastavljeni, ponekod pa skromneje, kar je v glavnem odsev pogojev, v katerih dela šola, so bili v glavnem izpolnjeni In v mnogih odredih tudi prekoračeni. Pionirski odredi so delovali izven šolskega programa in časa na raznih sektorjih. Pionirski odredi, kjer so bili pogoji za ustanovitev pionirske zadruge, so letos prvič pridelovali na lastni zemlji. Nastali so prvi nasadi. Zadruge so delovale v naslednjih šolah: v Globokem, Artičah, Srom-Ijah. na Bizeljskem, Dobovi. S tem pa ni rečeno, da je bila možnost dela v zadrugi le v teh šolah. Razen tega. da so se v pionirskih zadrugah pionirji prvir srečali z zadružnimi traktorji in drugimi stroji, so tudi prvič občutili vprašanje, ki spremlja vsa- kega kmečkega proizvajalca — kako proizvesti čimveč in čim ceneje. Dejansko tu ne moremo govoriti t »finančnem uspehu«, saj so mlade roke res še mlade in šibke, toda o moralnem uspehu že lahko govorimo. VnovČenih je bilo mnogo kmetijskih pridelkov; nekaj je šlo zadrugi za strojna dela in semena ter gnojila, drugo pa za šolske kuhinje. Tako so v 7 šolah pripravili za zimo okrog 480 litrov sadnega, grozdnega in ribezovega soka, 470 kg marmelade in 270 kg razne konservirane zelenjave. V vseh ostalih šolah, kjer so bili pogoji za ustanovitev pionirske zadruge težji, so pionirski odredi delovali v, skoraj bi rekel, »neštetih krožkih«. No, vendar sem jih preštet in ugotovil, da je bilo dejavnih 28 krožkov. V delo krožkov je bilo vključeno 88 °/o vseh pionirjev ali 2.855 od 3.209. V krožke je bilo vključenih 3.917 pionirjev in pionirk, kar pomeni, da so mnogi delovali v dveh ali več krožkih. Najštevilnejši so bili pevski (545 pionirjev), dramatski (434), šahovski (295), športni (427), tehnični (256), vrtnarski (401), kmetijski (224), modelarski (128), in fotokrožek (112). Po številu manjši (in tudi samo po določenih šolah) so delovali literarni krožek (78 pionirjev), recitacijski (42). folklorni (73), prometni (228). biološki (18). krožek rejcev malih živali (14), godbeni (5), knjižničarski (29), lutkarski (90), filatelistlčnl (20), ga- silski (25), tamburaški (T), prirodoslovni (91), Čebelarski (34), risarski (34), strelski (25) in krožek prve pomoči (15). Dejansko sem tu res skopo našteval krožke In številke, toda v teh številkah je skritega toliko dela in dobre volje, da želim, da prav vsi pionirji občutijo svoje zadovoljstvo, ko vedo, da so všteti v te številke, prav takšno zadovoljstvo, kot so ga doživljali ob vse mogočih prireditvah s širokimi programi vse od prvih prazničnih dni (občinski praznik, dan republike, novoletna jelka, Prešernova proslava, pustna povorka, Zupančičeva proslava, dan žena, praznik dela, praznik mladosti), tja do zaključne šolske proslave, kjer so bila razstavljena dela tehničnih krožkov. Številna so bila športna srečanja in tekmovanja v odbojki, rokometu, badmintonu, svečano je bilo sodelovanje na »Zletu bratstva in enotnosti«- v Novem mestu in aktivno sodelovanje v Titovi štafeti. V vsem tem naštevanju je nešteto veselih in razburljivih trenutkov, od prireditev In nastopov ter športnih tekmovanj do pogledov na končne izdelke lutk, krmilnic, valilnic, risb itd. tja do značk II. in III. stopnje pri prometnih krožkih. Šolski vrtovi so lepše in bogatejše zacveteli v mnogih šolah — lahko pa bi še lepše. To moramo priznati. Bile so organizirane dežurne službe, pri katerih so prišle do izraza tiste male skrbi In odgovornost. Nekateri odredi so delali v družbeno koristnih akcijah kot so pogozdovanje, pomoč kmetijski zadrugi, pri komunalnih debli in lepšanju okolice. Glede patronatov ne morem najti pohvalne besede, niti je ne morejo najti pionirji. Formalnost pri prevzemanju patronata nad pionirskim odredom daje kaj malo poleta mladim. Vemo pa dobro, da so pionirji skromni in da bi znali Tpošt-nati tudi najmanjšo pomoč — pa tudi moralno pomoč, ki smo jo tudi pogrešali. V mnogih odredih so pomagali tudi starši otrok (dovoz gnoja« pomoč z nasveti). Prikazal sem le delček tistega, čemur pravimo - uspeh. Pionirji in pionirke so dokazali, da so voljni delati v takšnih akcijah, toda potrebujejo pomočnike in svetovalce, pomoč in priznanje. Ne nameravam hvaliti posameznih odredov — res je, vsak je delal: eni z večjim, eni z manjšim uspehom. Pohvalo zaslužijo vsi pionirji tam od Pečic, Sromelj, Pisec, Globokega, Artič, Brežic, Bušeče vasi, Cer-kelj, Skopic, Čateža, Velike Doline* Dobove, Kapel, Stare vasi, Bizeljske-ga tja do Orešja, Za njih delo so pripravljene skromne nagrade v Novem mestu. Društvo prijateljev mladine in pristojne organizacije pa bodo t kusale najti sredstva, ki razveseljujejo in grejejo tako kot pohvala in topla obutev in obleka. Inž. Mile Pletera« ■ 4 DOLENJSKI LIST štev. 43 (553) ske stavbe, ki so jih zgradila ■odjetja, ustanove in občina. Se in še bi lahko naštevali, a naj bo dovćlj to. kar smo e povedali, čeprav je vse na-■teto le droben izrez velikega lela, ki smo ga opravili letos. Najbrž mnogih stvari nismo ■pazili, saj je utrip življenja ako nagel! Uspehi, ki so jih s složnimi napori dosegli občani novomeške občine, pa so tako veliki, da si lahko ponosni estitamo za letošnji občinski -raznik, ki je hkrati tudi praz-velikih delovnih zmag. Miloš Jakopec svetli poti uspehov (NAPIS NA SPOMINSKI PLOŠCI V VEZI HEROJEV V NOVEM MESTU) življenje smo dali, vse smo žrtvovali, kot v težkih sta dneh nam veleli dolžnost in zavest. V vas dalje živimo, ker vaša vseživa smo vest. Vse dni naj bo z nami, spomin naj vam drami, da misli, ki zanjo smo umrli, ostane vsak zvest. Leta 1956 smo pripravljali petletni perspektivni plan. »Tako velike naloge, to je vendar neizvedljivo!« smo govorili, ko smo prelistavali zajetni zvezek, prebirali številke in, čudeč se, vzdihovali. Ko smo pripravljali družbeni načrt občine Novo mesto za letošnje leto, so se dvomi še povečali. Sklenili smo izpolniti petletni plan v štirih letih. To je hkrati pomenilo opraviti haloge dveh let v enem letu! Mnogo trdih bitk s posameznimi kolektivi je bilo treba izvojevati, preden so pristali na predlagane naloge in načrte. Od takrat je poteklo komaj 8 mesecev in že ugotavljamo, da so bili dvomi neosnovani in da je bil strah neupravičen. Vrsta kolektivov bo že do 29. novembra izpolnila proizvodne OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU NOVEGA MESTA načrte. Bitka za družbeni načrt je pričela v vseh kolektivih že januarja, že od prvih dni letošnjega leta so vsi trezno razmišljali o velikih nalogah in jih hkrati sproti kar najbolj izpolnjevali. Uspehi prvega triT četrtletja potrjujejo upravičenost napovedi, ki se nam je zdela v začetku leta preveč optimistična, namreč: da lahko petletni perspektivni načrt izpolnimo že letos. Zaradi dobrega začetka: do 36 odst. več kot lanil Naši delovni ljudje so že od nekdaj polni ustvarjalne volje, ne boje se naporov, le redkokdaj omahujejo. Toda uspehi letošnjega leta so zasenčili vse dosedanje. Kako to? Letos smo pričeli družbeni načrt uresničevati z vso resnostjo že januarja, že prve dni leta smo povečali vse napore do skrajnosti, ne čakajoč »odločilnih mesecev« konec leta, kot smo to delali vsa leta doslej. Po približni oceni (poudarjamo, da je raje nižja kot višja), je družbeni bruto proizvod — ustvarjen v občini do 30. septembra letos, za 36 odstotkov višji kot v enakem razdobju lanskega leta. Vsi pa vemo, da je bil že lanski plan kar močno »napet«, kot pravimo. Ze v prvem četrtletju je bil družbeni načrt izpolnjen le za nekaj odstotkov niže, konec polletja so bili uspehi še ugodnejši, na koncu tričetrtletja ugotavljamo, da je že vrsta kolektivov, ki bodo te dni izpolnili naloge proizvodnega načrta. ZA 36 odstotkov več kot lani smo naredili v tričetrtletju v vseh panogah; kmetijstvo družbenega sektorja celo za 113 odstotkov, industrija za 44 odst., gradbeništvo pa za 37 odst. več kot v enakem razdobju lanskega leta, Skoroda vse panoge se z večjim ali manjšim odstotkom uvrščajo k naštetim. Stroji v tovarnah nenehno teko Največji delež pri uresničevanju letošnjega družbenega načrta občine Novo mesto je prevzela industrija. Ta bo do konca leta ustvarila za 7 milijard 658 milijonov din bruto proizvoda. Popolni podatki za tr'četrtletje še niso zbrani, vendar so naloge kljub številnim težavam uresničene. Industrija motornih vozil je bila letos predmet številnih razprav. Proizvodna dvorana je pričela šele v marcu služiti namenu. Čeprav obratuje tovarna še vedno v zelo tesnih prostorih, saj obsega ves njen prostor komaj desetino tega, kar imajo avtomobilske tovarne sicer, proizvodnja kljub temu teče. Glavna naloga: osvojiti proizvodnjo treh avtomobilov na dan, bo letos uresničena. Tovarna se bo nato razvijala v skladu s sredstvi, ki jih bo družba vanjo vlagala. Nekdanji podgorski kmet, ki je pred nedavnim znal obračati samo motiko, proizvaja danes v novi tovarni svetle, lepe avtomobile. Tovarna zdravil Krka je letos zelo povečala proizvodnjo, saj jo je od lanskih 800 milijonov dvignila na 1 milijardo. Ta proizvodni načrt so že izpolnili, kolektiv pa se je obvezal preseči plan za 300 milijonov. Obrat IEV v Šentjerneju je letos povečal proizvodne prostore. Rudniki nekovinskih rudnin Kremen pa so presegli vsa pričakovanja. Preselili so pralnico peska iz Novega mesta na Mokro polje in kljub neugodnemu vremenu znatno presegli vse proizvodne naloge. Da ne pozabimo na nove obrate Iskre iz Kranja, ki bodo še letos pričeli rasti v novem industrijskem središču v Bršlji-nu! Ko bodo dograjeni, bodo dajali družbi 4 milijarde bruto proizvoda na leto. Tam bo zrasla še tovarna ravnega stekla in tudi Novoteks bo znatno povečal svoje prostore. Našteli smo le najpomembnejše, zato poudarjamo, da so vsi delovni kolektivi v občini šli po enaki poti in od začetka letošnjega leta z doslej neslu-tenim delovnim poletom in velikimi napori izpolnjevali naloge družbenega načrta. Trgovina v novi obleki Trgovina se je že lani in predlani pričela odevati v novo obleko: po Novem mestu so pričele rasti sodobno opremljene poslovalnice v svetlih, za oko privlačnih prostorih. Letos je bil storjen še večji korak v tej smeri: dobili smo kar štiri nove poslovalnice, ki so mestu v ponos: novo delikatesno trgovino, prodajalno Astra, obnovljeno poslovalnico Avtodeli in preurejeno Drogerijo. Starodavni novomeški Glavni trg odkriva v svojih nedrjih novo lepoto. Upravičene želie Slatenčanov Elektrifikacija podeželja se počasi približuje h koncu. Mnogo denarja in truda so organi ljudske oblasti, prebivalci sami in kolektiv DES vložili po vojni v to pomembno delo. Med kraji, ki imajo še vedno iz- proizvodmje in kljub črnogledim napovedim dvomljivcev dosegle večji bruto proizvod kot kdajkoli doslej. Razvoj je prerasel mnoge manjše zadruge, ki niso bile sposobne živeti; združile so se z večjimi, te pa zdaj laže zmagujejo vse naloge. Kmečki proizvajalci so že spoznali prednosti sodobne proizvodnje v kmetijstvu. Otresli so se predsodkov, brez prepričevanja posegajo po novih vi-sokorodnih semenih, gnoje z umetnimi gnojili in se radi poslužujejo kmetijskih strojev. V okviru kmetijskih zadrug rastejo zadružne ekonomije, na njih se, čeprav še na sorazmerno majhnih površinah, pričenja blagovna proizvodnja v kmetijstvu, ki bo kmalu zajela Za mladi rod, za gospodinje in matere Zapustimo tovarniške dvorane, kjer stoje v dolgih vrstah stroji, izognimo se zdaj poljem, kjer motorji traktorjev sopeč vlečejo pluge in si oglejmo bližnjo okolico, svet, v katerem živimo dan za dnem. Ali smo že pozabili? Letos je Novo mesto dobilo lep, nov, športni stadion, ki bo še dolga leta zadoščal vsem potrebam telesne vzgoje. Na njem bodo merili svoje moči mladi in stari športniki vsako leto od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Ob stadionu je zrasla stavba s sanitarijami, prhami in z ob-lačilnicami, skoraj enaka pa na športnem telovadišču na Loki. Mladinska politična Solo v Novem mestu V širokem programu idejno* vzgojnega dela z mladino zavzemajo važno mesto večerna miadinske šole. ki s svojim programom pomagajo, da slušatelji pridobijo potrebno znanja. Organizacija teh šol zahteva precej truda. Mladinska vodstva so se naslonila na ideološke komisije pri Občinskih m tejih Zveze komunistov Jn da občinske ljudske univerze, k: bodo lahko pomagale zlast' pr: Izbiri predavateljskega kadra. Trenutno kaže. da se bo v kratkem začela mladinska šola v Novem mestu, ki bo v glavnem zajela mladino iz delovnih kolektivov, ki se zelo zarvzema za to šolo. Sd, MLADINCI! Občinski komite LMS No^o mesto prosi vse mladince, ki želijo obiskovati večerno politično šolo, naj se zglasijo na Občinskem komiteju LMS Novo mesto, kjer bodo dobili vsa potrebne informacije. Hkrati obveščamo vse, ki se zanimajo z« mladinske značke, da jih imamo dovolj na zalogi — cena 50 dinarjev. Občinski komite LMS Novo mesto Prizorček z asfaltiranja obnovljene ceste čez Gorjance. Ce dež ne bi tako zelo nagajal, bi se zdaj po lepi, novi cesti že lahko vozili — no, pa tudi do tega ni več tako daleč. Zdaj z deli res hitijo in vsak dan je videti več črne »vijugaste kače«, ki sili v Gorjance ... V nedeljo odprta nova šola v Zameškem pri Šentjerneju. Dve svetli učilnici sta postali dom zameške in okoliške mladine (Foto: Lojze Kastelic) V Bršljinu so hkrati zrasla nova trgovska skladišča, ki bodo močno omilila veliko pomanjkanje skladiščnih prostorov. Trgovina se specializira in približuje potrošniku, kar je obema le v korist. V bogato klasje so zarezali kombajni Kmetijske zadruge so letos oddale trgovsko poslovanje, ki jih je že vsa leta doslej močno hromilo. Z mnogo večjo vnemo so se lotili svoje osnovne naloge: pospeševanja kmetijske vse površine. Občinski ljudski odbor je letos sprejel odlok o agrominimumu za pšenico in travništvo. Oboje je trdna podlaga za bodoči še hitrejši razvoj kmetijstva. Razdrobljena / kmetijska posestva, ki so do letošnjega leta le životarila, je prevzelo KGP Novo mesto. Na 2436 ha površin se po načrtih kmetijskih strokovnjakov razvija načrtna proizvodnja, ki bo v prihodnjih letih zlahka zadostila vsem potrebam domačega tržišča in razen tega prodajala svoje proizvode tudi drugam. redno slabo luč, je tudi Mah Slatnik z vso okolico. Zdaj dobiva luč iz 2abje vasi, odkoder pa je le malo daleč: žarnice na Slatniku in v okolici zvečer le žalostno brle. Taka -napol luč« očem pravzaprav bolj škodi kot koristi. Zato je že lani dozorel načrt: Slatnik naj bi dobival elektriko prek Krke iz Mačkovca. Rečeno — storjeno! Za nov transformator so prispevali Slatenčani in okoličani nad 400 tisočakov v denarju, opravili so vse prevoze in vsa gradbena dela. Izkopali so tudi jame za daljnovod in kupili drogove. Proračun za vsa dela znaša menda 750 tisočakov; nekaj bo po obljubi primaknil k temu tudi ObLO v Novem mestu. Ze prvo elektrifikacijo so Slatenčani s sosedi izpeljali sami. Zdaj, ko gre za nov daljnovod iz Mačkovca, so spet pridno zavihali rokave in veliko naredili. Nekatere vasi okrog Smolenje vasi, ki še nimajo elektrike, so že tretjič kupile drogove za elektriko, ker so jim prvi zginili. Zato prosijo prebivalci te novomeške okolice ObLO in DES v Novem mestu, da jim pomagajo do dobrega toka in da ne bi nova transformatorska hišica stala prazna še naprej. Prazna je že tako več mesecev. — Ob letošnjem občinskem prazniku Novega mesta si prebivalci Slatnika z okolico vred žele predvsem močnejši tok in prosijo pristojne organe, da jih pri tem oodpro Spored prireditev za 29. oktober, praznik občine Novo mesto ČETRTEK, 27. oktobra: v Studijski knjižnici bo odprta razstava »Izbor knjižnih novosti SK Mirana Jarca v letu 1960 (odprta do 5. novembra). V DOLENJSKEM MUZEJU bo odprta razstava: Novo pridobljeni predmeti v letu 1960 PETEK, 28. oktobra: ob 20. uri v Domu ljudske prosvete: Drama SNG iz Ljubljane — Matej Bor: ZVEZDE SO VEČNE SOBOTA, 29. oktobra: ob 8.30 na Glavnem trgu: koncert godbe na pihala; ob 9. uri: zborovanje na Glavnem trgu, govori podpredsednik Izvršnega sveta LRS tov. dr. Jože Vilfan; ob 10. uri: tradicionalni tek 29. oktobra s ciljem na Glavnem trgu; ob 10.15: položitev vencev v spominski loži narodnih herojev na Vratih; ob 10.30: otvoritev pedagoških razstav v prostorih Vajenske šole; ob 11.30: otvoritev upravne stavbe, razvitje prapora in športne prireditve TVD Partizan Novo mesto — vse na Loki; ob 15. in 20. uri: v Domu LP priredi Svoboda Dušana Jereba Hamiltonovo dramo PLINSKA LUC Ob 15. uri v Domu JLA: vokalni koncert Slovenskega okteta; ob 20. uri v Domu JLA: baletni večer solistov ljubljanske Opere Letos spomladi je v Novem mestu začela delati pralnica ih kemična čistilnica. Skoraj mimogrede vam tam za mali denar operejo perilo in očistijo obleko. Še nekaj časa, pa bo nov otroški vrtec v Kandiji sprejel prve cicibane. Mamice ne bodo več v skrbeh za njih, ne bodo jih več v jutranjih urah vodile iz Kandije čez vse mesto. Nova šola v Zameškem je v zameno za temačne prostore v nekdanji kmečki hiši ponudila te dni učencem nove, svetle učilnice, polne sonca in svetlobe. V Šentjerneju bodo začeli kopati temelje za novo šolsko poslopje, dograjeni del šolskega poslopja v Smihelu pa bo omilil veliko pomanjkanje šolskih prostorov v Novem mestu. Novi vodovodi Vas se vse bolj otresa zaostalosti, električne žice, napete med drogovi, ki si utirajo pot preko hribov in dolin, prinašajo tudi v oddaljene hiše električno luč. Se več kot to: novi vodovodi v Smarjeti, v Skocjanu in v Dolenjskih Toplicah bodo dograjeni še letos, po ceveh pa bo pritekla voda tudi na vas. Cez Krko bo pri Zalogu s pomočjo prebivalcev in prizadetih podjetij zrasel nov lesen most. V Novem mestu je urejena kanalizacija na Partizanski in Zagrebški cesti, položene so cevi za novi vodovod na Zagrebški in Gubčevi cesti. Zrasle so nove stanovanj- Najboljši: Stopiče, Novo mesto in Šentjernej Letos spomladi se je v celi državi začelo tekmovanje pionirjev Ošriovnih Šol in mladih zadružnikov v raznih dejavnostih. Ocena te dejavnosti obsega: 1. sestavo programa dela in Izvajanje tega programa (ocen* 5 tbčk). S to zahtevo so sestavljavd tekmovanja hotela vzbuditi zanimanje za delo in lastno sipodbudo za delo; 2. merjenje aktivnosti dela na vseh področjih preko celega leta, pri čemer Je treba predvsem upoštevati pogoje za delo (10 točk); 3. koliko pionirjev od celotnega števila šolarjev sodeluje pri izvajanju programa (10 točk); 4. obdelavo zemljišča (šolskega vrta), dežurstvo obdelave med počitnicami, napravo nasadov na vrtu ali drugje, tople grede, čebelnjake, krmil niče za ptice pevke ln evidenco dela (skupaj 15 točk); 5 točk). S to zahtevo so se sta vi j a v ci tekmovanja hoteli vzbuditi posestvom, kmetijskimi strokovnjaki, ugotovitev, ali so šole iskale to pomoč (10 točk); «. vključevanje v družbeno koristne akcije: pogozdovanje, obiranje hmelja, urejanje spomenikov in grobov padlih borcev itd. (10 točk); 7. spoznavanje naprednega kmetijstva z ogledi družbenih posestev in zavodov (10 točk); 8. ustanavljanje, delo in samoupravljanje pionirskih zadrug, pri čemer Je poudarek na samoupravljanju (10 tockj; 9. dejavnost krožkov, število krožkov, število pionirjev, včlanjenih v krožke, delo krožkov in vodstvo krožkov po pionirjih (20 točk). Navedena dejavnost hoče pionirje navajati k samostojnosti m Je poudarek predvsem na tem. To je vsekakor pozitivno. Sodimo pa, da Je morda premalo poudarka na ureditvi šolskih vrtov, nasadov in dela na vrtu. Kljub tej pomanjkljivosti je pa z oceno deda po navedenih dejavnostih možno dobiti razmeroma ustrezno podobo dela pionirjev ta mladih zadružnikov na naših osnovnih šolah. V novomeški občini se je od 30 šol prijavilo za tekmovanje JI šol (70 odstotkov). Za tekmovanje se niso prijavile osnovne SOie v Podgradu, na Dolžu, v Brusnicah, Gaberju, na Drči, v Zameškem, Smarjeti, Kartel je vem in Lazah. Iz tekmovanja so bue izločen« šole v Mirni peči ta Prečni, ker razen prijav niso poslale nobenega poročila o delu. Občanska komisija za ocenitev dela pionirjev ta mladih zadružnikov je te dni končala delo in so posamezne šole dosegle od 100 dosegljivih, naslednje število točk: » 1. osnovna šola Stopiče.......... M točk 2. osnovna šola Novo mesto I. ta n..... 83 točk 3. osnovna šola Šentjernej ........ 81 točk 4. osnovna šola Birčna vas........ 71 točk 5. osnovna šola Otočec......... » 72 točk 8. osnovna šola Smihel......... . 71 točk 7. osnovna šola V avta vas.........63 točk 8. osnovna šola Dolenjske Toplice ..... 62 točk 9. osnovna žola Skocjan..........59 točk 10. osnovna Sola Mali Slatnik........ 56 točk 11. osnovna šola Bela cerkev........ 55 točk 12. osnovna šola Orehovica ........ 54 točk 13. pomožna šola Smihel.......... 48 točk 14. onsovna šola Trška gora........ 47 točk 15. osnovna šola Soteska.......... 45 točk 16. osnovna šolo Gor. Sušice........ 41 točk 17. osnovna šola Šmarješke Toplice..... 40 točk 18. osnovna šola Globodol......... 39 točk 19. osnovna sola Grčavje.......... 38 točk C« bi ocenjevali samo šolski vrt in nasade, bi brez dvoma bila na prvem mestu šola v Birčnl vasi s svojim l^pim nasadom, nato Stopiče, Novo mesto in Otočec. Toda oceniti je bilo potrebno tudi drugo dejavnost ln zato se naj nihče ne jezi, če nI na vrhu lestvice. Navedena ocena Je samo predlog občinske komisije okrajni ocenjevalni komisiji, ki bo dokončno odločala o nagradah. Po zatrdilu okrajne komisije bo nagrad več in jih bodo dobile vse šole* ki so se tekmovanja udeležile, vrstni red ta višino nagrad za posamezno šolo bo pa dokončno odločila okrajna ocenjevalna komisija. Obžalujemo, da se tekmovanja niso udeležile še ostale šole v občini, med katerimi bi bile nekatere lahko, če že ne na prvem mestu, vsaj v sredini navedene lestvice. 2elimo, da bi pri tem spodbudnem tekmovanju prihodnje leto sodelovale vse šole, saj Je ta vrsta tekmovalnega dela spodbuda za delo naših otrok. D. T. NOVA ŠOLA V ZAMEŠKEM V nedeljo. 23. oktobra, je bila dopoldne na slovesen način izročena namenu nova Sola v /ameskem. Staro šolsko P -slopje, ki je stalo na istem prostoru, je uničila vojna vihri. Pouk se je po vojni, spremljan s številnimi težavami, od vijal v navadnem kmečkem poslopju. Vse to je okoliške prebivalce sililo h gradnji novega šolskega poslopja, za katerega je bilo težko zbrati l>o nebna sreduUu. Leta 1957 je bil ustanovljen gradbeni odbor Prebivalci so vneto sodelovali Vozili so gradbeni materi 1!, prispevali les in pomagali na razne druge načine. V letih 1958 in 1959 so stavbo dogru U vali. preteklo nedeljo pa Je bila izročena namenu. Novi šola, ki se lahko meri z najlepšimi šolskimi stav Mam i v okraju, je stala le I5 milijonov dinarjev, ker so 3 milijone prispevali prebivalci 5 prostovol; nim delom in podarjenim gradbenim materialom. Ce bi j< gradilo podjetje, bi veljala na,5 mani 22 milijonov. Na lepi otvoritveni slovesno sti so sodelovali domači učenci, in učenci osemletke iz Šentjerneja, zvrstilo se je več go vornikov, nato P» je klj>uče no ve šolske stavbe prevzel preu sednik šolskega odbora. Učene: so predstavnike občine in dru* benega upravljanja v šolstvu ter gradbeni odbor obdarili s cvetjem. -»taro in novo — kozolec in šupa pred vrsto novih blokov nad Ragovsko cesto. Se nekaj let, pa bo lodoba Novega mesta docela spremenjena. Nova, strnjena naselja govore sama po sebi dovolj prepričljivo e hitri izgradnji Novega mesta, «krajnega središča 48 (553) DOLENJSKI LIST NENAVADNI ŠOLARJI ■Pri nas sta šola in praksa eno . . .« Dopoldan na dvorišču grm-skega gradu. Odmor. Slušatelji SREDNJE KMETIJSKE SOLE ZA ODRASLE se v gručah pogovarjajo. Pristopim k skupinici treh. Pogovarjajo se o predmetu, ki ga bodo imeli čez nekaj minut. O agrarni politiki. »Sicer pa to pri nas ni najvažnejši predmet,- je povedal Marko Šterbenc. »Pri nas je poudarek predvsem na živino-reji in poljedelstvu .. .* Od posameznih predmetov je pogovor napeljal na šolo na učenje. «-Zakaj ste se odločili za to lolo?« me je zanimalo. »Tukaj na Grmu sem pred leti končal nižjo kmetijsko šolo. Potem sem bil v službi v KZ v Starem trgu. Vesel sem sprejel vest, da je organizirana srednja kmetijska šola za odrasle .. .« »Tudi jaz sem pri svojem c" lu pogrešal večje znanje,« je doda! še Tone Jereb, doma iz Pra-protne Police pri Cerkljah na Gorenjskem. »Deset lt. sem bil v službi v zadrugi.« »Tukaj imamo šolo in prakso povezano,« je nadaljeval. »Mislim, da je to najbolj življenjska oblika šole, saj se ne Izgubljamo samo v teorili, pač pa tudi praktično preverimo ttvari, ki se jih v šoli učimo.* -Sest let sem bil v službi na raznih kmetijskih posestvih,« je povedal še tretji iz skupine — Ludvik Mežan. »Končno sem bo, zaposlil tu, na Grmu. Bil sem vodja strojnega parka in poljedelske panoge. Okrajna zadružna zveza me je poslala na prakso na Dansko. Tam sem bil šest mesecev. Marsikaj sem videl. Predvsem me je zanimala sodobna obdelava zemlje. Na to šolo sem se vpisal zato, ker bi se rad izpopolnil tudi teoretično. Medtem ko je govoril, so se skupinici približali še drugi... Govorili so o šoli, o dneh, ki so iih prebili tukaj. »Se letos bomo gulili hlače,« se je pošalil »učenec«. Zazvonilo je. Razšli smo se. Odhiteli so v učilnice. Se marsikaj se hočejo naučiti! »Rad bi se izpopolnil« Vrvenje na hodniku v gimnaziji. Nekaj minut pred četrto je. Slušatelji SREDNJE EKONOMSKE SOLE ZA ODRASLE hite v razred. Prvo uro imajo slovenščino. Poslušajo dobo prosvetljenstva. »Bo kaj utrjevanja? Izpraševanja?« pomišljajo. Nekaj minut pred zvonjenjem sem se zapletel v pogovor s tremi slušatelji te šole. Imena: Lidija Unjič, Tone Gabrijel in Lojze KoČevar. Za- Prlzorček Iz administrativne iole 'za odrasle: učimo se »slepo pisati« z vsemi desetimi prsti.,. kaj so se odločili za nadaljnje šolanje? Odgovori so približno enaki: »Moramo nadoknaditi čas, ki Široko Je letos razpredeno Izobraževanje odraslih v Novem mestu. Najbrž mnogi naši bralci ne vedo, čemu gore v vseh novomeških šolah pozno popoldne ln zvečer luči v tolikih razredih. Namesto njih smo zato pred občinskim praznikom obiskali šole in razrede, skupine mož in žena, fantov ln deklet, ki Jih srečujete v popoldanskih urah, ko hite v »svoje šole«, v »svoje tečaje«. • SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA ZA ODRASLE NA GRMU: Od Jeseni lanskega leta obstaja SREDNJA KMETIJSKA SOLA ZA ODRASLE na Grmu v Novem mestu. Na Soli Je pospešen pouk, saj traja samo dve leti. Letos prvega letnika ni. Slušatelji - 92 Jih Je - imajo še leto dni šolanja pred seboj. Stanujejo v internatu na Grmu, Program Sole Je precej skrčen. Učne pripomočke, knjige ln skripte, so dobUi lz srednjih kmetijskih šol v Mariboru, LJubljani in Celju. Vsi slušatelji so štipendisti kmetijskih zadrug, občin in okrajev. Večina slušateljev je iz novomeškega okraja, nekaj pa Jih Je tudi lz kranjskega okraja • SREDNJA EKONOMSKA SOLA ZA ODRASLE: Petintrideset ljudi se Je lani odločilo za študij na SREDNJI EKONOMSKI SOLI ZA ODRASLE. Petintrideset se Jih je letos vpisalo v drugi semester te šole. Noben ni odpadel, no-< ben ni popustil. Letos so se vpisali novi v prvi semester. Od 86 slušateljev na šoli jih ima 30 supendlje_ ali podpore za šolanje. Slušatelji so v službi v novomeških podjetjih in ustanovah. Učnih pripomočkov Ima šola dovolj, saj Jih dobi od redne srednje ekonomske šole iz Ljubljane, razen tega pa so tudi skripta, ki so prirejena za šolo za odrasle. Oddelki srednje ekonomske šole za odrasle v Novem mestu so tudi v Vidmu-Krškem ln v Brežicah. Na teden imajo 20 ur predavanj. Na šoli učijo profesorji iz redne ekonomske šole. Marsikateri med njimi pravi, da Je delo s starejšimi zanimivejše in hvaležnejše, saj so slušatelji že odrasli ljudje m se zavedajo pomena Šole. • VEČERNA GIMNAZIJA ZA ODRASLE: Na otvoritveni sestanek VEČERNE GIMNAZIJE ZA ODRASLE v Novem mestu Je prišlo 29 uslužbencev in delavcev. Vsi so pokazali veliko zanimanje za Šolo, vendar se Jih je vpisalo samo dvanajst. Vpis Je bil manjši zato, ker Je šolnina precej veiika (vsakdo ne more pogrešati 2500 dinarjev na mesec), razen tega pa so tudi podjetja,' kjer so slušatelji v službi, le delno zainteresirana za šolanje, saj v večerni gimnaziji ne dobijo slušatelji strokovne Izobrazbe, pač pa le splošno. Celotna gimnazija za odrasle traja trt leta. Učni načrt Je zelo ugoden. Kot na drugih šolah za odrasle so tudi tukaj manj bistveni predmeti skrajšani. Obvezen je samo en tuj jezik, ki ga poučujejo povprečno pet ur na teden. Pri slušateljih je opaziti veliko željo po izobraževanju. Nekateri bi se radi učili kar dveh Jezikov. Na šoli poučujejo profesorji redne gimnazije. Vodi jo prof. MIlan Dodlč. Za uspešen potek šole bo potreben materialni prispevek občinske delavske univerze. Slušatelji imajo na teden dvajset ur pouka. • VEČERNA POLITIČNA ŠOLA: VEČERNA POLITIČNA SOLA stopa letos v tretje leto. Medtem ko so V prejšnjih letih šolo obiskovali samo člani ZK, Jo letos obiskujejo tudi nečlani. Slušatelji se vsak ponedeljek in petek seznanijo z osnovami političnih in gospodarskih ved. Solo obiskujejo, zato, da bodo lahko aktivno posegli v delo prt političnih organizacijah in organih družbenega samoupravljanja. Program Sole zajema 28 tem, vsaka tema pa se predeluje en teden. Na predavanjih so zajeta vprašanja politične ekonomije in ekonomike FLRJ, znanstvenega socializma, marksizma, delavskega gibanja ... Perspektive šole: posebni oddelki bi se odprli pri podjetjih. Program šole bi bil prilagojen podjetju. S to prakso bodo začeli v letošnjem letu. • ADMINISTRATIVNA ŠOLA ZA ODRASLE: Dva semestra traja ADMINISTRATIVNA SOLA ZA ODRASLE. Solo obiskuje 32 žena. Delajo po učnem načrtu, ki pa je bil pred kratkim izpremenjen. Slušateljice Imajo na teden 8 ur strojepisja, ostalo pa so družbeno-ekonomske vede in gospodarsko poslovanje. Na Šoli predavajo profesorji, ki poučujejo na redni administrativni in srednji ekonomski Soli. • OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE: OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE je prejšnja leta spadala k večerni gimnaziji. Ob reformi šolBtva je skrb za osnovno šolo za odrasle prevzela I. osnovna Sola v Novem mestu. Tu sta sedaj dva tečaja. Prvi, ki obsega snov petega razreda osemletke, in drugi tečaj, ki ustreza sedmemu ln osmemu razredu. Časovno je študij za polovico krajši kot na redni osnovni šoli. Delajo po skrčenem načrtu, saj odpadejo vsi nebistveni predmeti. , Latos je na šoli okoli 70 sluftatellev. Večina je v delovnem 'razmerlu. To so bolničarii. delavci lz tovarn, skratka vsi tisti, ki prej niso imeli možnosti šolanta. Slušatelj, ki se vpiSe na to šolo. mora biti star vsaj is let. Pouk je trikrat na teden. Sola Ima dovolj učnih pripomočkov, tnko da slušatelj, ki zamudi uro ali dve, lahko snov sam predela in se je nnuči. • SRFDNJA TEHNIŠKA ŠOLA ZA ODRASLE: Posebno zarilmanle je med mlajšim) delavci ln tudi nekaterimi starejšimi letos zbudila vest, do bo ustanovi jena srednja tehnična Sola za odrasle s stro.inim. / elektro in z lesnim oddelkom. Pouk se je začel letos. Solo obiskujejo delavci in uslužbenci novomeških podjetij ln ustanov. nam ga je vzela vojna. CAS Od končane osemletke do po GRE NAPREJ, ne moremo polne srednje šole in fakul- ostati vedno enaki, moramo se tete.« izobraževati. V službi vidim, »Vas šola ovira pri delu v Na križišču pred bencinsko postajo v Novem mestu sta se srečala znanca, čas: nekaj minut pred četrto popoldan. « »Glej ga no, kam pa ti?« je povprašal prvi in zvedavo pogledal po prijateljevi torbi, iz katere je sililo ravnilo. »Pa menda ne...« je dodal presenečen. »V šolo seveda, uganil si,« mu je odvrnil drugi. Potem sta se prijatelja — tridesetletna moža razšla. Temu, ki je hitel v šolo, se je mudilo. Še pet minut in pouk se začne, je pomislil. Kar stopiti moram! Trikotnik: Vajenska šola — Gimnazija — Osemletka. In še nekaj drugih stavb, v katerih luč ne ugasne pozno v noč. Za tiste, ki jih dopoldan najdeš v novomeških podjetjih in ustanovah: za delavce iz tovarn, uslužbence iz podjetij, Člane delavskih svetov ... Velika je njihova želja po izobrazbi. Radi bi se izpopolnili, nadoknadili vse, kar so zamudili, slišali bi radi o novih pogledih na svet ln družbo... Kot nekdaj v otroških letih šolanja tudi sedaj zvečer, ko pridejo domov, pregledujejo urnik: treba se bo pripraviti, predelati in utrditi včerajšnjo snov, tako razmišljajo. Urnik njihovega dneva se je spremenil. V kratko odmerjenem prostem času, ko niso v službi ali pa v šoli, so zatopljeni v knjige, priročnike, skripta. Marsikaj so morali opustiti in dan urediti tako, da ne trpi niti šola niti služba. Niso navadni šolarji. Odrasli so, resni ljudje, ki vedo, zakaj se učijo. Vedo, da je vsaka ura v dnevu dragocena in da jo morajo izkoristiti, če se hočejo čimveč naučiti, čimveč pridobiti. Vedno več jih je, ki hočejo nadaljevati svoje šolanje. Zavedajo se, da potrebuje družba izšolane ljudi, strokovnjake v poklicu. Kako študirajo, kako izpolnjujejo gvoje dolžnosti, kaj vse pričakujejo od šole in zakaj so se odločili zanjo — vse to nas je zanimalo, ko smo jih obiskovali. Najbrž smo že vsi pozabili, koliko je a na kvadrat plus b na kvadrat, toda v večernih šolah za Odrasle tudi te uganke za naie resne slušatelje niso pretrdi orehi, ki Jih ne bi mogli streti. Volja, vztrajnost, nepopustljiva odločnost — to je odlika naših »velikih učencev«, o katerih vam govori ta stran da mi manjka znanja Rad bi se izpopolnil... Imam že priznano srednješolsko izobrazbo, vendar čutim, da je bilo vse tisto premalo... Od nekdaj sem si želela, da bi obiskovala ekonomsko šolo. Sedaj imam priložnost...« Vsakdo ima svojo pot, toda vse njihove poti vodijo k istemu namenu: učiti se. Kajti samo talko boš lahko izpolnjeval vse dolžnosti, ki ti jih nalaga družba in čas. čas jih lovi Iz dneva v dan Vrata naprej od srednje ekonomske šole je večerna gimnazija. Čakam na he>dniku, da bo zazvonilo za odmor. Sem' se slišijo besede, ki jih ponavljajo drug za drugim. NemšČdno imajo. Potem le zazvoni. Odmor. Pričakoval sem, da bodo slušatelji prišli na hodnik, da se bodo po uri sedenja sprehodili. Toda iz razreda je prišel samo profesor. Stopim v razred. Deset žena in dva fanta. »Je kaj težko?« vprašam Marijo Ficelj, ki pridno prepisuje besede s table v zvezek. »Težko?« vpraša. »Prve tri dni se mi je zdela matematika težka. Cez tri dni se mi je zdelo, da jo razumem in da je sploh zelo zanimiv predmet, začutila sem pa težave pri jeziku. No, čez kakšne tri dni je bilo tudi tu dobro... Da, lahko vam povem o težavah, ki pa jih ima skoraj vsak slu- siužbl Jn v političnih organizacijah?« »V času šolanja smo razbremenjeni vseh političnih funk- delavec v dveh urah naredi... v kolikem času bosta delo dovršila dva delavca... To je osnovna šola za odrasle. Obiskujejo jo ljudje, ki bi radi nadoknadili, kar so nekoč zamudili. Ce pogledaš v njihov razred, čutiš utrip njihovega življenja, njihovih hotenj... Ce delavec... Koliko nalog bo v dneh, ki pridejo, še zastavilo življenje? Se obisk v srednji tehnični Soli za odrasle »Prosim, kje je strojna?« povprašam v vajenski šoli. »Tištale vrata,« odgovorijo fantje. »Se boš tudi ti vpisal?-" me pobara človek pri oknu. »Moral boš izbrati,« nadaljuje. »Tukaj je strojni, lesni ln elektro oddelek...« »In kam naj se vpišem? Svetuj ...« »K nam pojdi, k strojnikom!« pravi. »K nam, k mizarjem!« je rekel fant nasmejanih oči, ki je pristopil. »Lesni oddelek, to je nekaj ...« »Pa gre v šoli?« »Mora iti. Ce sem štiri leta Resni, zavzeti, prizadevni — to je spričevalo njihovih značajev cij razen dela v organih družbenega samoupravljanja. Sicer pa imamo šolo samo dvakrat na teden.« »Kako ste zadovoljni s predavanji?« »Verjemite mi, da bi mi bilo težko, če bi prišel kdo sedaj le v razred in povedal, da danes ne bo predavanj. Navadil sem se.- Toliko zanimivih stvari slišim.« »Kako Študirate?« »Predavatelji nam pri predavanju vedno naštejejo literaturo, po kateri lahko preda- Prvič imamo letos tudi v Novem mestu večerni oddelek srednje tehnične šole za odrasle —ti, ki ga obiskujejo, so hvaležni učenci! šatelj katere koli šole za odrasle. Časa nimamo. Lovi nas iz dneva v dan. Kino, popoldanski počitek po službi, vse majhne in velike stvari, ki so človeku že prišle v meso in kri, moraš tu opustiti in ure — v pošte v pridejo samo večerne — žrtvovati šoli, to je: žrtvovati jih zase, za dni, ki pridejo ...« In že ni bilo več časa za pogovor. »Toliko je zanimivih stvari« Nadstropje više. Dan pozneje. Prvi je prišel v razred Jože Cmič Slušatelj večerne politične šole. Zastavil sem mu nekaj vprašanj. »Kakšen je namen šole in kaj pričakujete od nje?« »Na kratko: rad bi spozna' našo družbeno stvarnost.- »Kakšno izobrazbo imajo slušatelji te šole?« »Izobrazba je zelo različna. vanja, ki jih slišimo, doma obnovimo. Imamo tudi skripta in druge učne pripomočke ...« »Kaj boi skuhala?« Dvaintrideset žena obiskuje administrativno šolo za odrasle. Šola traja dva semestra. »Kaj pa boš zvečer skuhala?« je povprašala šestindvaj-setletna žena svojo prijateljico — sošolko. »No. bom že kaj na hitro naredila ... Hčerkici bom .. in potem je naštevala, kaj bo pripravila za večerjo. To je pogovor, ki ga navadni šolarji ne poznajo. Za žene, ki obiskujejo administrativno šolo za odrasle pa je to nekaj vsakdanjega... Se delnvec v dveh urah...« Po desetih, dvajsetih letih so spet stopili pred šolske table, vzeli v roke kredo in na-, pisali 3 3 x +... Sklonjeni nad zvezki rešujejo nalogo: Ce zdržal v partizanih, bom tudi nekaj let tukaj zdržal...« Stopimo Se k njim! A še nismo obiskali vseh. Stopiti bi morali še k tovarišem — »dijakom« Dopisne šole v Ljubljani, k nekdanjim partizanom, izmed katerih dokončujejo mnogi prav zdaj zadnji letnik dopisne ekonomske srednje šole. O njih smo lani sicer že pisali, kmalu pa nam bodo sami spet povedali kaj več o sebi, o vztrajnosti in močni volji, ki premaguje vse ovire. Stopiti bi morali ob tihih večerih še v sobice, kuhinje in kabinete, v katerih se sklanjajo glave nad naloge, skripta, učbenike — zraven njih pa leže že napisane kuverte: »Dopisni knjigovodski tečaj, Ljubljana...« ali pa: »Dopisna šola za tuje jezike, Ljubljana, Likozarjeva 3«. Pomeniti, bi se morali s tovariši in tovariši-cami, ki so se vpisali v različne dopisne tečaje in šole. Tudi med njimi so poročene matere, očetje in mlajši uslužbenci, uradnice različnih ustanov in pisarn. Želijo korak naprej, ne bi radi obtičali le pri znanju, ki jim ga je dalo doslej praktično delo. Radi bi širših obzorij. O žeji po znanju in širjenju obzorja bi zvedeli marsikaj zanimivega tudi na večernih tečajih za tuje jezike, ki so stekli te dni v okviru delavske univerze. Zanimanja za tuje jezike pa je proti pričakovanju manj kot smo predvidevali. Stopiti bi morali še k tistim, ki so jim novi predpisi lani in letos omogočili izredni študij na univerzi. Vemo, da so med njimi izredni študentje zagrebške ali ljubljanske pravne, filozofske, ekonomske fakultete, izredni študentje Visoke komercialne šole v Mariboru in različnih drugih visokih in višjih šol. Tudi oni stoje v dolgi vrsti tistih, ki jih. leta, odkar so nehali drgni!i šolske klopi, ne morejo ločiti od globoke, iskrene in trdne želje: zdržati, učiti se, spoznavati čas, v katerem živimo. PETER BRESCAK KAJ PRAVIJO DRUGI 0 NJIH ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE: DRAGOCENA »PREDIZOBRAZBA« Tovariš uredniki Tvoji prvi želji, naj bo odgovor kratek, bom vsekakor laže ustregel kakor ostalim. To pa zato, ker poučujem na šoli za odrasla, ki je po svoji strukturi — dopoldanski pouk, hnematsko življenja gojencev, praktično delo na posestvu popoldan, ko Je teoretični pouk končan - vsekakor bolj podobna »klasični** strokovni šoli, kot pa današnji običajni večerni šoli za odrasle, kjer poteka pouk, ko so slušatelji že opravili svoje poklicno vsakodnevno delo. — No, pa nič zato; vsaka stvar Ima svoje dobre in slabe plati in vrh tega ne spadam med tiste, ki sodijo, da je vse, kar je »klasično«, nujno slabo, kakor tudi ne, da je vse, kar je novo, dobro že zaradi tega, ker je pač novo. Tope j k stvari: poučujem v dveh močnih oddelkih slovenski Jezik na Srednji kmetijski šoli na Grmu. Slušatelji - vseh skupaj Je 92 - bodo letos končali drugi letnik in s tem absolvirali srednjo šolo. starost Je kaj različna: najstarejši je nekako mojih let, naj-mlajM jih Ima enaindvajset. Med njimi Je nekaj uslužbencev zadrug, prevladujejo pa kmečki sinovi in delavci. Poprejšnja izobrazba je različna, prav tako prizadevnost m 7.animanje za moj predmet, vendar sem z njima zadovoljen. Pred nekaj dnevi smo opravili kolokvij lz slovenske književnosti, uspeh pa Je bil takle: 16 odličnih, 20 prav dobrih, 24 dobrih, 2fi zadostnih in 4 nezadostni. (Seveda se je pri tem številka 4 poigrala čisto po naključju!) Upam, da se ne motim, če trdim, da se tudi s tistimi štirimi, ki jim Je sedaj spodrsnilo, kar dobro razumemo. S kolokvijem sem na splpšno zadovoljen. Moram reči, da so bili posebno nekateri odgovori zelo lepi in včasih mi Je bilo kar užitek poslušati kandidata, ki sem mu mimogrede nalašč zastavil Se kako vprašanje lz sodobne literature, čeprav je pri pouku še nismo obravnavali. Hotel sem namreč preveriti, koliko je bral sam iz lastnega zanimanja. Dojemanje je kajpada različno ln odvisno največ od tega. kakšna je kandidatova izobrazba. Tistim, ki so napravili več šol* osvajanje znanja ne dela težav, tistim pa. ki Imajo manj razredov in so se šolali celo med vojno, gre teže, kajti v dveh letih morajo opraviti vse, kar mora absolvent redne srednje šole opraviti v štirih letih. Pa še zadnji odgovor. Na šoli učim rad, čeprav Jo nekoliko od rok. Se rajši bi seveda učil, ko bi imel primerne učne knjiga. Sedim namreč, da je primerna tiskana čitanka s pretehtanimi ln smotrno izbranimi sestavki in odlomki tudi za odraslega ie vedno najboljši učbenik, posebno, če mu Je za delo čas tako skopo odmerjen. Enako je z jezikovnim, zlasti slovničnim poukom: tu nam P* ttUBOjkM samo učbenik, ampak sploh metoda za delo z odra- Ko bomo prišli do vsega tega, kar nam danes manjka, sem prepričan, da bo delo z odraslimi toliko prijetnejše sa1 so odrazu navadno dosti hvaležnejši učenci kakor radina življenje ^ihH namreč že obrusilo, življenjske lzkutevje pa so ne^rno svo^evrsma ln dragocena, čeprav ne a spričevali potrjena - »predlzVrazST K. BACEK »OBČUDOVANJA VREDNA PRIZADEVNOST...« Učim slovenski jezik in književnost v oddelkih Eko-nomske srednje Me za odrasle. Obiskovalci te šole so uslužbenci iz podjetij in trgovin, med njimi je le malo delavcev Vsi so se prostovoljno odločili, da bodo tri leta obiskovali pouk štirikrat tedensko po 5 ur pozno popoldne, vsak dan do osmih ali devetih zvečer. Ta odločitev zahteva od njih vehko požrtvovalnost in odrekanja, kajti Sola ne zahteva samo tega, da poslušajo razlago, marveč morajo snov doma sproti vsaj pregledati in pogosto naredUi še domače naloge. Namen pouka slovenščine na tej šoli ni samo ta, da predavatelj utrdi jezikovno znanje, marveč predvsem ta, da predavatelj pokaži estetske in idejne vrednote del iz svetovne in domače književnosti. Ob tem naj bi se kandidatom izoblikoval pojem umetniške in družbene vrednosti ter lepote književnosti. Marsikomu se to ne zdi potrebno, toda v nalogah, ki so jih učenci te šole pisali o svojih poklicih, so povedali, da ti poklici ne zahtevajo samo ekonomsko razgledanega človeka, marveč tudi človeka, ki je human, takten in ki ima razumevanje za bližnjega. Ob vzorih, ki jih pokažejo svetovna in domača dela, se oblikuje tudi njihova osebnost. Prizadevnost kandidatov je občudovanja vredna. Med njimi so ljudje različne starosti. Mladi, brez družine, in starejši, med njimi tudi žene, ki jih doma čakajo trije otroci. Vsi se odrekajo prostemu času in razvedrilu. Med učenci te šole se dobro počutim, ker vidim njihovo resnost in zavzetost, ki je nujna, če hočejo, da bo njihovo znanje, ki ga bodo pridobili v treh letih tako, kot bi bilo, če bi obiskovali redno &>lo. Palma Kasesnik »VSAK SI LAHKO IZPOPOLNI ZNANJE« Današnje življenje zahteva vsak dan več od posameznika in od kolektiva. Kar Je kdo zamudil v mladosti, mora dohiteti sedaj, da ne bo zaostal za drugimi. Vsak zaostanek povzroča človeku tudi materialno Izgubo. Ker pa vsak nerad kaj izgubi, zato si vsak prizadeva ohraniti to, kar že ima. Se več, želi si izboljšati življenje Da bi pa to dosegel, se mora izobraziti, izpopolniti svoje znanje, kajti le tako mu bo uspelo iti v korak z življenjem. Izobraziti se, pridobiti si več znanja pa danes ni več nerešljiv problem ne za mladino, ne za odraslega čioveka. Danes ljudska oblast dejansko nudi vsakomur priliko, da si z manjšim ali večjim naporom izpopolni svoje znanje, s tem pa tudi izboljša svoj materialni položaj. Do tega spoznanja Je prišlo že veliko ljudi, tudi odraslih, ki delajo v podjetjih in ustanovah novomeškega okraja. Zato so se eni vpisali v večerno osemletko, ekonomsko srednjo šolo, administrativno šolo ali pa v večerno delavsko gimnazijo; nekateri pa so se vpisali v jezikovne tečaje tujih jezikov, ki so v okviru naše delavske univerze, da bi si pridobili ln izpopolnili znanje tujih jezikov. Letos smo prvič v našem mestu odprli večerno delavsko gimnazijo. Zanimanje zanjo Je bUo doknjšnje, saj se je priglasilo kar 23 kandidatov. To pomeni precej; prihodnje leto se bo število verjetno dvignilo, ker bodo nekateri gotovo nadaljevali študij, čim bodo končali večerno osemletko. V naši večerni delavski gimnaziji prevladujejo ženske. Doslej vsi učenci redno obiskujejo pouk. Imajo 20 ur na teden. Dela so se lotili z vnemo in voljo, zato so kmalu prebrodili prve težave. V njih sta se prebudila vztrajnost in veselje, ker vidijo, da so tudi oni sposobni obvladati stvari, nad katerimi so morda v mladosti zdvajali. Ti uspehi pa jim dvigajo samozavest, utrjuje se jim še bolj volja do dela. Učno snov spremljajo in jo obvladujejo dokaj urno, kar se vidi ob preverjanju njihovega dela. Tudi naloee vestno narede in pazijo na ličnost. Lahko rečem, da rad učim na večerni delavski gimnaziji nekaj zato, ker vidim, da so se za študij odločili iz resn'ene želje kaj več vedeti o vsem, kar se dogaja na svetu, še bolj pa zato. ker hitreje In globlje dojemajo lepoto in idejni pomen literarnih in drugih umetniških del in ker se v pogovoru z njimi bolj razčistijo pogledi in sodbe o naravni in idejni vredn osU sleherne umetnine. Dodal bi somo Se naslednle: Čim več bo v posameznem razredu, tečaju, učencev, toliko manjši bodo vzdrževalni stroški, ki pridejo na osebo. Dobršen del stroškov krijejo namreč učenci sami, oziroma podjetja in ustanove, kjer so zaposleni. Na druai strani pa se ob večjem Številu učencev ustvari boljše delovno vzdušje, prej pride do medsebojnega tekmovanja, večja je tudi medsebojna pomoč pft učenju. MILAN D O D I O 0 pomenu V »PEDAGOŠKEM TEDNU« razstave učil Ob pripravah za razstavo uči smo se prosvetni delavci rave-deli številnih težav in problemov, ki spremljajo pouk ni osnovnih šolah. Te težave so deloma posledica šibke materi ulne podlage naših šol, večje zahtevnosti po sodobnih metodah, spremenjenih in poglobi ie-nih učnih načrtov, vedno »es uejše prepletenosti življenja s tehniko, spremenjenih gospodarskih pogojev in še več tega Pa tudi tehnična usposobljenost prosvetnega kadra ni t<»-likšiiti, da bi vsakomur uspelo zamisel o potrebnem učilu tudi uresničiti. O industriji učil Je 'udi znano, da Je marsikaka pobuda na tem področju propadla, ker iz ekonomskih in dru-fih vzrokov ni bilo mogoče industrijske izdelave učil utrditi, ■o izpopolnjevati in dobfti >z vrst prosvetnih delavcev pobudnike in iznajditelje učil. Vanj za Slovenijo bi to precej Jutri ob 16. in 20. uri bo gostovala na odru novomeškega Doma LP Drama SNG iz Ljubljane z veljalo. dramo Mateja Bora: ZVEZDE SO VEČNE (režija Slavko Jan, scena: Vladimir Rljavec). — Na sliki: Prosvetni delavec je ob vse-Stane Cesnik (prvi partizan), Ali Raner (kurir), Slavka Glavinova (Jasna), Andrej Kurent (Andrej stranski -zaposlitvi le fežko na-Brinar), 1) ",o Makuc (Boštjan). — Prireditev je v kulturnem programu prvega PEDAGOŠKEGA gel čas ukvarjati g« z izdelavo *£D\TA PROSVETNIH DELAVCEV NOVOMEŠKEGA OKRAJA, nekaj vstopnic pa bo v predpro- n0vih učil. Reforma Šolstva pa dajl tudi za drage obiskovalce zahteva, čfe» v tem pogledu «t*v SEMIČ SPOMINU PRVIH JUNAKOV 28. oktobra 1941 so se zbrali Da Smuku nad ^ miflem belokranjski parti/- il in ustanovili Prvo belokr.ii> ko četo. Zaradi todajstva je skupina že čez nekaj dni doživela tragedijo na Gor. Lazah pri Rožnem dolu. Dan ustanovitve prve partizanske enote si je Semič izbral za svoj krajevni praznik. Prvič ga je slavil lete 1953, zdaj pa te 28. oktober postal že tradicija. Krajevni odbor SZDL v Semiču je sklenil, da bodo letos v vseh šolah predavali o zgodovinskem pomenu krajevnega praznika. Osrednja proslava s kulturnim sporedom bo v soboto, 29. oktobra, ob treh popoldne v domu narodnega heroja Jožeta Mihelčiča. Po proslavi bo v Partizanovem domu družabna prireditev. Semič se je v povodnih letih precej razvil, če primerjamo kraj ln zaposlitev njegovih prebivalcev s stanjem pred zadnjo vojno. Kmetje se pečajo predvsem s poljedelstvom in vinogradništvom. Kraška tla pa ne dajejo dovolj kruha za vse, ki živijo doma. Mladi ljudje — predvsem dekleta, so našli primerno zaposlitev v obratu IEV - »KONDENZATORJI* na Vrtači, kjer dela zdaj 150 žena in deklet in kakih 30 moških. V letu 1951 je tu delalo le nekaj ljudi, 1953 okrog 30 delavk v leseni baraki, 1955 pa že 100 ljudi. Njihovi proizvodi: papirnati radijski kondenzatorji v steklenih cevkah zdaj še drugi kondenzatorji in stirofleksini kondenzatorji za odpravljanje jalovega toka. Kmalu bodo dobili na Vrtači še nekaj no- s Vpliv govornih moteni na psihčni razvoj otroka Piše defektologtnja Kristina Rilci) Kako boste pomagali svojemu obroku? Zdravljenje je najuspešnejše v začetku razvoja ali takoj po nastanku govorne hibe. Vsa podrobna navodila dobite pismeno ali ustno v Logcpedičnem oddelku na osemletki v Novem mestu ali na pomožni šoli v Smihelu, kjer je tudi logopedični oddelek. ZGODBA IX 8 M I H E L A Po pregtedu otrok na osemletki v Smihelu sem ugotovila, da ima 30 otrok govorne hibe in motnje. Ker se to da odpraviti in zdra/viti, sem nekaj teh otrok poklicala v logopedični oddelek. Vest se je hitro razširila in matere teh otrok so se razburjale in so bile proti temu, da bi njihovi otroci obiskovali to šolo. Višek razburjenja in nerazumevanja pa je pokazal B. S., čigar sin je imel tudi govorno hibo. Vsi določeni otroci so kljub temu prišli v logopedični oddelek. To je bilo zanje nekaj povsem novega. Več staršev je bilo proti temu, da bi njihovi otroci hodili h govornim vajam, čez nekaj dni pa so bili zadovoljni in srečni, da si bo otrok popravil govor. Komaj som začela dobro delati, nekdo naglo, ne da bi potrkal, odpre vrata in s stegnjeno roko išče med učenci svojega sina: >Janez, kje si? Janez, domov!« — »To je moj sdn! Pridi, Janez, tukaj že ne boš!« — »Pri ta neumnih pa že ne boš zaprt!« Vse to je človek povedal zelo razburjeno. Hotela sem zvedeti za vzrok, nakar md je odvrnil, da so ga ženske na cesti napadale, kje ima sina, da je zaprt na pomožni šoli itd. Mene sploh ni poslušal in s hitrimi koraki je odpeljal svojega sina. Otroci so preplašeno gledali prizor, prav tako jaz. Vprašu-jooim očem sem pojasnila, da ljudje tega še ne poznajo, zato si razlagajo po svoje in ne gre jim zameriti. Oče tega Janeza pa je pokazal skrajno nekulturno vedenje, ko je vdrl v učilnico, ne da bi potrkal. Tudi med rastlinami in živalmi, kakor seveda med ljudmi, Imamo bolne. Ker obstaja veliko bolezni, ki pustijo razne okvare: telesne, duševne ali bolj ali manj nerazvite govorne funkcije, se v skladu z načeli socialistične vzgoje nudijo čedalje vočje možnosti tudi tistim, ki sicer ne bi mogli uspevati v pogojih, v katerih uspevajo njihovi vrstniki, ki so fizično ln duševno normalno razviti. Vsak uspeva v določenih, zanj primernih pogojih. Pred vojno je bilo le malo ustanov za šolanje takih otrok, po vojni pa se je skrb za duševno prizadete otroke podvojila. Hudi na Višji pedagoški šoli v Ljubljani imamo oddelek za defektologe, kjer se pripravljajo bodoči vzgojitelji na svoj poklic. Za ta poklic pa se odloči le malo ljudi. Za to delo mora imeti Človok še posebno ljubezen, požrtvovalnost in znanje. Presodite sami, kaj bi bilo bolj prav. Otrok je duševno nerazvit, ne more slediti pouku v normalni šoli, na prošnjo staršev ga spuščajo kljub temu naprej, samo zaradi mnenja staršev, ker ti nočejo pred javnostjo priznati, da je njihov otrok prizadet V čigavo škodo? Ali ni to otrok, kateremu je treba nuditi take pogoje, v katerih ?e bo lahko razvijal? Kdo bi moral v takih primerih zavzeti odgovorno stališče in pravilno pojasniti staršem, ki ne razumejo ali nočejo razumeti, kaj je dobro za njihovega otroka? — Učitelj ln ves učiteljski zbor z upraviteljem. Pomagati je treba takemu otroku, dokler je čas! Dolžnost vsakega šoLskega upravitelja je, da se še posebno sanima za take otroke in jim pravočasno pomaga, da se vključijo v tisto vrsto šole, kjer bodo dane vse možnosti za njihov razvoj, ne glede na starše, ki iz sleče ljubezni a'i zaradi mnenja Qndi ovirajo otroka pri razvoju, da bi se kot enakovreden član ftortoAlstlčne dru/1;- i '.'il in vk'!učil v našo skupnost. Vsak Mm določen« sposobnosti, le razviti jih je treba! vih nalog iz sorodnega centralnega obrata IEV v Ljubljani, tako da bo proizvodnja še znatno večja. Trg je z izdelki »Kondenzatorji-« zadovoljen, letošnji plan pa bo kolektiv pravočasno izpolnil. Mizarska delavnica in Čevljarstvo Semič dajeta kruh 38 ljudem. Manjka pa v Semiču kvalificirane in visoko kvalificirane delovne sile, pa seveda tudi stanovanj. Sodobna stanovanja nudi samo blok obrata IEV na Vrtači. Kraj ima zdaj lepo urejeno zdravstveno postajo, manjka pa gostišče s primernimi prostori. Železniško postajo so končno vendarle začeli obnavljati oz. graditi. Semiška gora slovi po vinogradih, ki pa so mešani * najrazličnejšimi sortami trt; težko je odkupiti večje količine ena-kovrstnega vfaa. Pridelek je bil letos zelo slab zaradi pomladanske slane in marsikdo ne bo imel pijače niti za domače potrebe. — Se miško področje ima nekaj zasebnih obrtnikov; kazalo bi ramisliti o njihovi združitvi ▼ uslužnostne servise. Semič z okoliškimi vasmi J« precej oddaljen od železniške postaje. Organizacije predlagajo, da bi se povečal in spremenil vozni red avtobusov. — Avtobus »Gorjancev« naj bi vozil prek Strekljevca in Vrtače čez Semič v Novo mesto (tudi potem, ko bo cesta čez Gorjance spet urejena!). Odhod naj bi bil postavljen na zgod- nejšo uro, da bi imeli ljudje iz oddaljenih krajev zvezo na vlak, ki odhaja ob osmih proti Črnomlju. Ljubljanski avtobus pa naj bi odhajal iz Ljubljane malo kasneje. Tudi v kulturnem življenju hoče Semič napredovati. Sindikalne podružnice so sklenile, da urede klubske prostore, kjer bodo imeli knjižnico, revije in časopise ter televizijski sprejemnik. Sredstva za televizor že zbirajo. RTV v Ljubljani so prosili, naj uredi že dolgo obljubljeno televizijsko relejno postajo na Mirni gori. Semlčani in okoličani, pridite v soboto popoldne na proslavo krajevnega praznika! limo korak dalje. Prav reforma osnovnega šobvtva je okrepila osnovne šole z višjimi razredi, kjer pouk zahteva odkrivanj«1 zakonitosti v splošnih piij.i' i.i Prototip, shema, učilo bistveno premaguje verbalizem. Nekaj zemljevidov ali slik pa še kak preprost mehanizem za fiziko je pač vse, kar najdemo na "e čini šol m podeželju. Sicer je pa tudi pomanjkanje učbenikov z ustreznimi ilustracijami in slikami naš splošen pojav v šc'stvu. So pa pri pouku nekatera področja bolj ko druga odtegnjena možnostim cDati ur novzgojni vsebini adekvatno ponazorilo ali učilo. Podčrtati je treba, da bo ia-ša razstava učil menda prva te vrste pri nas in je še brez nekih praktičnih izkušenj. Brez koristi bi bilo za bodoče delo na šolah, ako bi se razstava orientirala na izjemna učila, ki so praktično bodisi nedoseglji va ali predraga za povprečno proračunsko zmogljivost šol. Ne bi bilo smotrno razkazovati vse, kar leži zaprašeno in pre živelo ter že vrsti generacijam znano v kabinetih, ki jim je vojna slučajno še piiatanesla. Ni dvoma, da je življenj« ljudi, narava in okolica otrok prvo in najbolj zanimivo učilo ln da mora biti pouk tesno povezan s tem. kar obdajb otroki doma m v šoli. To velja slasti za pouk prirode In družbe, kjer M prisiljeno tehniziranje in shematiziranje zapiralo učencem oči pred tvornimi, pestrimi in dialektičnimi spremembami živega sveta. To torej ne more bKi raz stava tehnike na nek] primitivni stopnji, marveč razstava sredstev in pomagal, ki na neposredno čutno dojemljiv način posredujejo odkrivati bistvo in osnovno aakonitost in funkcionalnost v obravnavani učni snovi. Zato bo razstava več nudila metodikom in pedagogom, ko laikom. Tehnika in metodologija pri Izdelavi učil mora namreč zasledovati cilj približati učencu na najbolj nepo sred en način neko tipičnost ah zakonitost realnega sveta, kl U v konkretnosti navadno prepleten z množico drugotnih in manj bistvenih komprt^ent. "*ri učilu torej ne gre za neko miniaturno posnemanje v naravi danih dejstev. Ce ima šola * neposredni okolici tak objekt, menda ne bo treba zanjo izdelati miniaturo tega. ker bo ne posreden ogled realnega objekta dal učencu več ko miniatura Pač pa bi shematična ali tip'č" na ponazoritev delovanja, pr> cesa, proizvodnje tovarne, stroja, geografskih posebnosti in tako dalje približala in skrajšala pot k razumevanju osnov- lahko rešilia nepotrebnega bate* sta, ki stagnira in konservtra pouk, in prešla n»a pot stalne i/loljšave in dopolnjevanja iiL.il z noivimi in ustrezneJ1I-mi primerki. V tem naj bi bfl tudi pomen razstave učil naš«" ga okraja, ki naj bi dala šolnikom In industriji izpodbudne rr;sli in načrte. Iz konkretne situ«acije in de lovnih pogojev šole se bo mo* rala le-ta orientirati na vp:»' sanje, po kakih poteh in principih je treba zbraiti osnovna učila in pomagala, določiti ne" ke splošne in standardne tip« Program strokovnega dela v »PEDAGOŠKEM TEDNU« (2.-5. novembra 1960) 2. novembra predava Jože 2abkar: Analitična metoda in učna sred- stva prt računskem pouku Nastop v 1. razredu. Pavle Kalan predava o Orfovem instrumentariju pri glasbenem pouku. Nastop v 2. razredu. 3. novembra predava Ljuba Kozina: Metodične posebnosti o uporabi fizikalnega instrumentarija. Nastop v 7. razredu. Dora Vodnik predava o direktni metodi pouka nemškega jezika. Nastop v 7. razredu Sonja Pestotnik predava o direktni metodi pouka angleškega jezika v primerjavi z drugimi metodami (6. razred). 4. novembra predava Miro Kugler: Likovni pouk v osnovni Joli. Na- stop v 3. razredu. Dr. SUva Trdina: Nekaj metodičnih problemov pri pouku slovenskega Jezika (4. razred). 5. novembra predava Antonija Metelko: O pouku v 5. razredu imamo že nekaj Izkušenj. Nastop v s. razredu. Avguštin Lah: Sodobni tehnični pouk v osnovni šoli. Nastop v 6. razredu. Mira Majcen: Pravilna drža pri gospodinjskih delih. Nastop v 8. razredu. ne funkcionalnosti danega ob jek ta, procesa, dogodka. Zato tudi ne more biti za vsako lois in za vsako stopnjo učenčevega razvoja isto učilo enakega pomena. Ostane torej učitelju na šoli nelahka nalogja in dolž nost, da ustrezno učnim smotrom, položaju šole in stopnji pouka sam izdela najbolj adekvatno učilo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da obstoje po leg šolskih kjablnetov še muzeji, zbirke, galerije, knjižnice, razstave in institucije, ki ve dno bolj prevzemajo nase del pedagoških ln metodičnih na log in da spadajo poučne eks kurzije v okvir rednega šolske ga dela. Na podlagi (takega tehtanja, kaj mora šola imeti kot nujno učilo, kaj pa lahko že okoli«* nudi kot pomoč za nazornost pouka, se bo marsikatera šola za industrijsko ločiti od onih, mezno šolo ob nujno različni izdelavo in jih ki so za posa-danih pogojih in prepuščeni individualni Invenciji ter izdelavi. Učitelj bo pri pouku vsekakor stremel za tem, da bo učence navajal ob shematičnem učilu opazovati konkretno in dokaj različno izvedbo v praksi. Vsega, kar daje narava in življenje, ni mogoče prenesti v kabinete in tudi ni namen Sole spreminjati življenja v ka-binetsko znanost. Ta princip morda ne bo na tej razstavi še povsem jasno oblikovan. Kasnejše razstave pa bodo lahko tudi že teoretično oblikovale osnovni namen učil in dale spodbudo za metodološka razmišljanja, kaj je naloga jčite-lja na šoli, katere naloge pa lahko prevzame industrija učil. -k II. OKTOBER — IS. NOVEMBER: MESEC TEHNIKE Veliko tekmovanje se je začelo V mesecu tehnike smo v našem okraju pričeli osemmesečno tekmovanje vse tehnične dejavnosti, da bi z njo zainteresirali širšo javnost in vključili mladino v njene vrste. Na razpis tekmovanja je okrajni odbor Ljudske tehnike prejel že tri prijave: iz Brežic, Sevnice in Žužemberka. V Brežicah so se že sestali in imenovali tekmovalno komisijo. V tekmovanje se bo Novo: okrajno društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Kmetijski strokovnjaki novomeškega okraja so si v soboto, 15. okrtobra ogledali kmeti;aka posestva v Beli krajini. Najprej so obiskali kmetijski obrat Poslovne zveze v Cmomiju »Lokve«, kjer Je 50 ha zemlje pridobljene iz stel;-nih površin, m hlev s 100 glavami mlade goveđe živdme. Gradijo pa že hlev za 200 glav goveje fcivine. Inž. Drvoriak Je pripovedoval strokovnjakom, kako je tu nastala plodna zemlja rz stel;ni£kih površin in kakšne načrte Ima posestvo v bodoče. Mnogi so občudovali posestvo, saj Je bila pred dvema letoma vsa bližnja okolica Črnomlja že porasla z brezami in praprotjo, danes pa je tu rodovitno polje s sodobnimi hlevi in dvostanovanjska h:ša. Gostje so s', ogledali tudi 200 ha preoranih steljniSk:h površ-in v Gribljah in na Kraslncu. Tu brni sUokom-bajn. eden najmodernejših kmetijskih strojev ln hkrati prvi kombajn v Bel: krajini. Ta stroj kosi koruzo za silažo. Jo reže m naklada na traktorsko prikolico. Zeleno maso odvažajo v nad dvajset metrov dolge m več metrov široke jame, po njito pa traktorji tlačijo silažo, v Jami ;e rbite in z zemljo pokrite nad 50 ton zelene krme za pitanje govedi. Taki silosi se vrstijo drug za drugim. Kmetijski strokovnjaki 4z Novega mesta so si ogledali še Kmetijsko posestvo v Metliki »Mestni log« ln Vlnomer, k;er so imeli občni zbor. Tu so govorili o Izdelavi petletnega perspektivnega plana v kmetijstvu ter o nalogah v zvezi z nJim. sprejeli so sklep naj se ustanovi okrajno društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov, ki si bo v bodoče prizadevalo, da se poveča kmetijska proizvodnja ln izvede socialistična preobrazba vasi. To društvo naj bi obstajalo vse do takrat, ko se bodo učvrstile kmetijske sekcije pri občinskih društvih inženirjev ln tehnikov, da bodo sposobne prevzeti to svojih nalog, niso pa znali ko ordinirati dela. Z zanašanjem »drug na drugega« so zapravili vrsto dobro planiranih akc'j zh katere je tudi družba prispevala del sredstev. Tako z večjimi napori kot bi bilo octrebno uresničili nekaj na'Iog med katere štejejo vključevanje novih članov, ureditev ko pališča in delno otroškega Igrišča itd. Precej govora je bilo o kooperaciji, ki ni dosegla 2a želenega razmaha. Glavni vzrok za ta neuspeh je zastarelo sledenje ha kmetijske stroje in premajhna pomoč odgovornih ljudi, ki bi kmetom na praktičen način prikazali obojestransko korist kooperacije. Čudno, da državno posestvo na Dobj nima večjega vpliva na kmetovalce, saj prav to kaže,, kai se da doseči z umnim kmetova njem. Krajevna organizacija SZDL bi morala biti tolmač hitrih sprememb, ki jih narekuje naš razvoj. Kolikor tam ni sposobnih ljudi, so občinska vodstva dolžna članom ra'.ioi-mačiti spremembe. Sd. pravljati z izvoljenimi odborniki organizacije: vsak torek lahko v zadružnem domu govorijo s predsednikom ali s kom drugim iz odbora SZDL. Čeprav še nimajo prostorov, so to važno vprašanje zadovoljivo rešili. — Iz poročila na konferenci je razvidno, da ima organizacija 507 članov, konec leta 1959 pa jih je imela le 415. Izmed podjetij se lahko le kolektiv »Telekomunikacij« pohvali, da je v celoti uredil vprašanje članstva v vrstah SZDL, česar za druge ustanove in podjetja v Mokronogu žal še ni moč trditi. Ko so pregledovali, kako so uresničili lani sprejeti delovni načrt, so v Mokronogu v glavnem bili lahko zadovoljni. Žal poročilo molči o delu z ženami (komisija ni delala), kaj več pa bi radi slišali tudi o prostovoljnem delu članov pri urejanju kraja. Četrtek 27 oktobra Petek, 28 oktobra Sobota. 29. oktobra Nedelja, 30. oktobra Ponedeljek, 31. okt. Torek, 1. novembra Sreda. 2. novembra — SvetopoLk — Simon — Id« — Sonja — Gorazd — Don mrtvih — Dušanka NOVO MESTO Od 17. do 24. oktobra je bilo rojenih 13 de6kov in 15 deklic. Poročila sta se: Alojz Reze]j, mizarski oomočnik iz Hmeljčiča, in Ana Murgelj. šivilja iz Gor. Kamene. Smrti ta teden m bilo. Na Bizeljskem smo zvedeli Pogodbena proizvodnja goved na Bizeljskem se je letos ustavila, čeprav je za rejo prašičev dovolj interesentov. N.iva uredba je malo prizadela pogodbene rejce za težjo živino vendar zadeva ni tako huda, ker je moč vse pogodbe preusmeriti v »bebi bif« pitan le. Rejec lahko dobi za kilogram žive reže pri 55-odstotni k'.av nosti 220 din. takšno živinče pa lahko vzred; v enem letu in zasluži 80.000 dinarjev. Razen tega lahko tudi gnoj koristno uporabi za vinograd. Do zda; jo bilo sklenjenih le 6 pogodb za »bebi bif« pitanje, za pr.iši čn pa kar 60. Prepričani smo. da se bodo kmetovalci rade ve lje odločili tudi za »bebi bif* pitanje, ker je najdonosnejše. V zvezi z odlokom o agro-minimumu v travništvu. k: so ga na Bizeljskem letos dobro upoštevali, saj se je pridels! letošnje krme povečal v primerjavi z lanskim kar za 50 odst. Razen tega je tudi kvil-teta pridelka znatno boljša od dosedanje. Italijanska pšenica se kar dobro uveljavlja na bizeljsk'h njivah, čeprav sicer kmetovalc. ne sejejo posebno veliko pšenice. Od 80 ha. kolikor je vsa ko leto zasejanih z njo. je bilo letos že 40 ha posejanih i Italijanko, Domača pšenica je vrgla pridelek povprečno nižji od 2>) stotov na ha, medtem ko it bil povprečen pridelek Italijanke pri kmetovalcih, ki so up6 štovali navodila, nekaj višj; kot 30 stotov, posamezniki pa so pridelali tudi več kot 40 stotov na hektar. V vsako hišo našega okraja: DOLENJSKI LIST Praznik novomeškega Partizana 29. oktobra praznuje Nove mesto svoj praznik. V programu prireditev zasledimo, da bi 29. oktobra ob 11.30 uri na Loki otvoritev upravne stavbe, razvitje prapora in nato športne prireditve Društva za teies-tSo' vzgojo*"Partizan "Novo mesto. Društvo- -zaključuje sezono, ki jt bila plodna ln obilna. 5e z otvoritvijo doma in razvitjem prapora. Razvitje prapora. k! bo v' ponos članom društva, je nagrada za dosežene uspehe v rezvoju telesne kulture v No Novomeška kronika Plenum občinskega odbora SZDL v Novem mestu 21. oktobra so delegati'na plenumu v Novem mestu pretresali vrsto pomembnih vprašanj s področja organizacijskega utrjevanja Socialistične zveze, stanovanjskih skupnosti in stanovanjskim gradenj. Krajevne konference SZDL naj se izpremene v res dobro pripravljeno tribuno izmenjave mišljenj. Na njih naj člani SZDL obdelajo vse plati družbenega življenja z organi delavskega samoupravljanja, družbenega upravljanja in družbenega upravljanja v zadružništvu, ki delujejo na področju, kjer je konferenca sklicana. Na plenumu so ugotovili, da stanovanjske skupnosti v občini niso vedno upoštevale načel družbenega upravljanja. Delovanje skupnosti se je preveč omejilo na sestajanje predsednikov in posameznih članov izvršnih svetov, upravni odbori skupnosti pa so pri tem ostali neaktivni. Do novega leta Je treba izdelati perspektivne načrte, U načrti pa morajo biti v skladu z družbenim načrtom občine. Državljani naj v okviru Socialistične zveze in na zborih volivcev te načrte, preden bodo sprejeti, predlskutirajo. v razpravi o stanovanjskih gradnjah so ugotovili, da je s trošenjem sredstev stanovanjskega sklada v obliki posojil zasebnikom treba prenehati in ta sredstva uporabljati le v okviru stanovanjskih zadrug. Razen številnih zaključkov so sprejeli tudi pravilnik o volitvah v krajevne odbore SZDL, ki natančneje določa vse tisto, kar je v statutu SZDL načelno določeno. vem mestu. Praporu bo kuml-val predsednik občinskega odbora SZDL tov. Tone Počrvuia. kar med drugim dokazuje te*-no sodelovanje društva z organizacijami. Druga pomembna pridobitev ie vsekakor upravna zgradbi Ze vrsto let se društvena Pisarna seli iz lokala v lokal, saj se je od leta 1945 selila že kar šestkrat, sedma selitev pa bj končno v lastne prostore. Ne smemo misliti, da bo na L*v samo upravna stavba. Tu bodo Se klubski prostori, v katerih sp bodo zbirali člani društva na sestankih, razgovorih in kjer bodo prirejali čajanke. V klubskih prostorih bodo revije, časopisi, družabne igre in stro-kevna knjižnica. V stavbi bc na razpolago tudi 16 ležišč z? obiskovalce seminarjev in tečajev, ki jih bo prirejala Okrajna zveza Partizan, na voljo 50 do pa tudi ostalim interesentom. V prostih dnevih bodo prenočišča oddajali. V spodnjih prostorih bo pisarna društva in Okrajne zveze Partizan, abc DOLENJSKI LIST naj ne manjka v nobeni družini v domačem okraju! urejene garderobe in prhe , telovadeče na šoprtnih igrišč-na Loki. Društvo ne bo dobilo samt upravne zgradbe. pač pa s v 0 ; dom — Dom Partizana. 2 uspehi ki jih je društvo le: v doseglo, se resno vključuje \ tekmovanje za pokal DELA k mu po doseženih uspehih tjC gr*. O delu društva bomo več p sali v eni prihodnjih .štev '.k Danes pa čestitamo vsem Si 1 nom društva in upravnemu 'A boru k doseženim uspehom! -c- Srečanje v Krškem OK »DJURO SALAJ« (Videm-KRSKO) • TVD PARTIZAN (TREBNJE) 2:3 V nedeljo, dne 23. oktobra je odbojkarska ekipna TVd Partizan iz Trebnjega, ki je nedavno tega osvojila prvenstvo okraja, gostovala v Vddmu-Krškem. Srečala se je s kombinirano ekipo odboj -karjev tovarne POtO papirja Dju-ro salai, in Tehniške srednje šole. Rezultat kaže, da je bila tekma zelo zanimiva, zlasti v drugem delu pri stanju 2:2. Odbojkarji K Trebnjega so imeli ob konev več sile in so zasluženo zmagal' s 3:2. Ekipi sta ^ dogovorili za povratno srečanje, ki bo verjetno čez štirinajst dni v Trebnjem. S. B. Črnomelj; 28. ln 30. X. ameriški barvni film »Bodimo srečni«. . in 2. Xi ameriški barvni film Človek ki ga ni bilo«. Dol. Toplice: 29. in 30. X. jugoslovanski mm »Kala«. Kostanjevica: 20. x. jugoslovanski barvni film »Miss Stone«. Metlika: 29. in 30 X. ameriški barvni film Savonara«. Mokronog: 29. in 30. X. madžarski film »Zavito stopnišče«. Novo mesto. «Krka«; od 28. X. do l. XI. Jugoslovanski film »Dobri stan pianino«. Od 1. do 3. XI. angleški film »Pot v visoko družbo«. ■omi*: S». X. ameriški barvni Mm »Dimni signaG«. Senovo; 2. in 3. XI »Megre nastavlja past«. Sevnica: 29. in 30. X. ameriški film »Vanentino«. Trebnje: 29. in 30. X. ameriški barvni film -Dimni signal«. Predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14., 16. in 18.30. Žužemberk; 30. X. pol;ski film »Kanal«. Ob bridki izgubi našega dragega očeta FRANCA SUTARJA se iskreno zahvaljujemo zdravnikoma dr. Feliksu Koscu in dr. Er-ni Primožičevi, vsem uslužbencem Internega oddelka in sindikatu Splošne bolnišnice Novo mesto za vse, kar so storili za nas. Sutarjevl. Zahvaljujemo se Cirilu Novaku, krojaču iz bloka Nad mlini v Novem mestu, ki je podaril namesto .enca na grob pokojnega Franca 'Sega 2000 din Okrajnemu odboru Zveze slepih. Okrajni odbor Zveze slepih v Novem mestu. r ^ i'RODAM 18 mesecev staro žrebi-co. Bojane, Bučna vas 15, Novo mesto. .'KODAM HISO z vrtom ln nekal gozda. Zupane, Dol. Toplice 31. NACE HLDOKLIN Z MIKLAVŽA na Gorjancih, p. Brusnice, proda vse svoje posestvo na Gorjancih s hišo in gospodarskimi poslopji. Izletna točka in primerno za planinski dom. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan. Zemljišča je okoli 3 ha z njivo in sadnim vrtom. iOSPODINJSKO POMOČNICO, ne glede na starost, sprejmem takoj. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Jenko, dežntkarstvo, Kranj, Prešernova ulica 8. rtiUPIM ENOSTANOVANJSKO hišo, zaželena Mirenska dolina. Peterim, Žabja vas — kamnolom. KDOR MI JE VZEL na terasi kina -Krka* bel modro pikast dežnik, naj ga prinese do 29. oktobra v uredništvo Dolenjskega lista, ker je bil opazovan. (1326-60) ISCERI SOBO IN KUHINJO ali samo sobo s posebnim vhodom, po možnosti v Novem mestu ali bližnji okolici. Nagrada. Naslov v upravi lista. (1323-60) pozdravite svojce v tujini Z DOLENJSKIM LISTOM! Na-roSite JlB fa - hvaležni j Vam bodo za posornoat! * ošljite nam naslove sorod-likov, znancev in prijate-iev, ki še ne poznajo na-->ega lista: poslali jim bomo reč številk brezplačno na ogledi Vzornemu mozu v spomin % Ragovski most je z obeh strani zaprt za ves promet, ker bi ga bilo treba popraviti. Popravlja pa ga še nihče, zato So stalni obiskovaloi Ragovega loga pogruhtali. kje se dajo deske obiti, in se tako kljub' zapori nemoteno sprehajajo po mostu in gozdu. V nedeljo popoldne je bil na mostu precejšen promet; tudi do 10 ljudi hkrati je šlo čezenj. Kdo bo kriv, če pride do nesreče? % Na tržnici je bilo v ponedeljek, 24. oktobra, precej prometa. Prodajali so zelje po 20 din, kostanj po 40 din, jabolka Po 50 din, paradižnik po 50 din, jajca po 28 din,, papriko Po 60 din, hruške po 70 din. krompir po 20 din, grozdje po 100 din in vino po 100 din liter. Dobiti je bilo tudi košarice s cvetjem za na grobove; zanje so zahtevali 700-800 din. % Gibanje prebivalstva: Rodile so: Anicd-PečaPifr iz bloka Nad mlini — deklico, Erna Ja-bežič iz bloka IMV v Gubcevi Ulici - dečka, in Malči Pirno-var s Šmihelske 4 — deklico.— Porok, smrti in nesreč ta teden V mestu ni bilo. Danes: mali nogomet na Loki V počastitev občinskega prazm-*« se bo danes popoldne pričel na Loki turnir v malem nogometu, za katerega ;e občinski ljudski odibor Novo mesto razpisal prehodni pokal, do sedaj so se te prijavila moštva Elan, Borec, Pionir, IMV, Otočec, Birčna vas in Straža, pričakujejo pa še nekaj prijav. Tekmujejo lahko športna društva, društva Partizan, sindikati, šole JLA in dirugi iz občine Novo mesto. Moštva, ki bi želela tekmovati, pa se Se niso prijavila, na. se zberejo v četrtek. 27. oktobra, ob 16. uri na Loki. Vabimo vse ljubitelje nogometa, da si ogledajo turnir. Mali nogomet je nova športna panoga, ima pa vse značilnosti nogometa, le da so dimenzije igrišča mnogo manjše, Tečaj za fotoamaterje piireja Fotoklub Novo mestu. Tečaj se bo pričel v petek, 28. oktobra, ob 17 uri v prostorih Fotokluba na Hladnikovi ul'ci 1. Teoretični pouk bo združen s praktičnim. Tečajniki se bo K1 seznanili z osnovami fotografije vse od nastanka slike, prek razvijanja filma, do izdelavi? posnetka. Predavanja bodo dvakrat na teden — ob sred:ih in polkih od 17. do 19. ure. Z* odrasle je šolnina za v«*s te«'"« 100 din, za dijake pa 50 dir.. Fotoaparatov je vedno več, lito bn med strastnimi »filmarji* gotovo precej takih, ki se fele pivdrobneje seznaniti s foto«?ra firan jem. Pridite! Ko so Metlicam IS. oktobra pospremili k zadnjemu počitku ROBERTA FUXA, Je bilo ob odprtem grobu v srcih veliko iskrene žalosti. Zavedali so se, da ne pokopujejo le enega svojih someščanov, temveč izredno vrlega in plemenitega moža, tihega, nesebičnega človeka, ki so ga vsi ns samo spoštovali, temveč imeli radi in bili ponosni nanj. Kratke, toda srčno tople besede so ob grobu zazvenele v čast in slovo temu zmeraj tako skromnemu človeku, ki je tudi pred smrtjo izrazil željo, naj ga -poneso po najkrajši pot\ na pokopališče, brez petja, godbe ■in vencev*. Žlahtna želja pokojnika, ki pa ji Metličani le niso mogli povsem ustreči. Pokojni Robert Fux je bil rojen v Metliki leta 1892. Dve leti je obiskoval realko v Ljubljani, potem pa je zaradi naglušnosti moral opustiti študij. Posvetil se je krojaškemu poklicu, delal nekaj časa v Beogradu, nato pa je v rodni Metliki odprl krojaško delavnico in manufakturno trgovino, ki je spričo njegove vestnosti in poštenosti uživala sp.ošni ugled. Toda Robertovo poklicno delo je bila le ena veja dejavnosti tega naprednega, zmeraj dejavnega moža v javnem življenju. Bil je do zadnjega navdušen planinec, zaljubljen v Gorjance, njegovo glavno torišče pa je bilo v mlajših letih teovndba. vse do zadnje vojne pa prizadevno delo v ^okolskem društvu. Bil je med usianovitelji telovadnega društva v Metliki leta 1907, sodeloval je pri prvem nastopu leta 1908, tekmoval v župnt vrsti v Pragi leta 1912. Bil je oodnačelnik druHva in je do l. vojne vodil mlajše vrste. Kot odličen telovadec je leta 1919 nastopil v Oz!ju in na zveznem zletu Beograd-Novi Sad. Za razvoj in napredek telovadbe v Metliki in sploh Bell krajini ie imel pokojni Robert Fux velike zasluge. Enako je rad pomagal mestni godbi in jo nemalokrat tudi materialno podprl. Ni treba posebej poudariti, da je napredni mož s svojo družino tudi med NOB vedel, koga je treba podpirati. Kakor je, zlasti zadnja leta :ive! tiho, tako je tiho ugasnt-lo tudi njegovo blago srce in se izteklo življenje. Usahnila je spet ena dobrih m zdravih belokranjskih korenin- Naj pokojni Robert Fur še dolgo živi v lepem spominu! S. Iz Poljanske doline S V nedeljo, 16. oktobra, so bili zaradi združitve v Poljanski dolini zbori volivcev. Po treh letih razkosanosti te geografsko zaokrožene doline, ki je odkar pomnijo ljudje spadala pod Belo krajino, so njeni prebivalci na zborih volivcev odločili, da hočejo živeti spet z Belokranjci v občini Črnomelj. N- zbore volivcev je prišlo skoraj 90% vseh volilnih upravičencev; od teh jih je za občino Kočevje glasovalo 67. za Črnomelj pa 355. S skupnimi napori bomo morali zdaj popravljati, kar smo zamudili. V ta konec sveta bi bilo treba prenesti kakršno koli gospodarsko dejavnost, da bi lahko zaposlili vsaj tiste ljudi, ki so zaposlitve potrebni. Mnogo je še drugih problemov, vendar bomo vse rešili, če bomo enotni in složni. £ Osemletka v Starem trgu je letos dobila še eno učilnico, tako da jih ima sedaj štiri. V vseh učilnicah je pouk dopoldan in popoldan, učiteljev pa je le 5. Končno smo uspeli, da v letošnjem letu obiskujejo višje razrede vsi učenci iz Poljanske doline. £ Jesensko slabo vreme zelo ovira spravilo koruze, vendar ljudje izkoristijo vsako lepe uro tudi za setev pšenice, ki se mora še pred nastopom mraza obrasti. Če bo še kaj ugodnega vremena, bodo vse njive posejane do 28. oktobra. £ Novembra bodo volitve v nove odbore SZDL, na kar se že dolgo pripravljamo. Želimo, da bi bili v novih odborih taki ljudje, ki so voljni delati v korist domačega področja in vse jugoslovanske skupnosti Rudolf Kobe prettkh teden so v novomeški porodnšnici rodile: Jožefa Medved s Krke—deklico, Jožefa jon-tez iz Sp. Miadetičev—dečka, Jožefa Kregar iz Gor. Straže—deklico, Fani Blažič iz Stopič—dečka, Zofida Zeli ko iz Tr:buč—dečka. Marija Klanšek iz Koluderjev-dečka, Rozalija Bradač iz Dol. Toplic — dečka, Slavka Murn lz Podgore—deklico. Jožica Siler iz Cešče vasi—deklico, juika Nema-nič iz Bršljina—dečka, Rev.ka Luk-šič tz Jurne vasi—dečka, Marija judež lz Mirne peči—deklico, Frančiška Kernič iz Maiega Nerad ca—deklico, Jožefa Knez lz Krila—dečka, Marija Brezovar iz Sentruperta—dečka, Marija Gršič iz Križevske vasi—deklico. Milena Fink iz Vavte vasi - deklico, Jožefa 2agar iz Kočev;a—dečka Štefanija Makse lz Goriške vasi— deklico. Kristina Marinč tz Žužemberka—dečka, Marija Pšek iz Arje vasi—dečka. C+J Pretekli teden so se ponesrečili in iskan pomoči v novomeški bolnišnici; Antonu Zupančiču, rudarju iz krmelja. se je pri delu zrušil na desno dlan premog. Antonu Tekavčiču, kmetu iz Zviirč, je nekdo vrgel kamen v prsi. cirll pavšič, kmet lz Tršči-ne, se je na. trarvniku spotaknil in si poškodoval desno nogo.Franc Lovrenko. gradbeni delovodja iz Koče\ra. si je pri prometni nesreči poškodoval levo roko in nogo. Martin Gosenca sia ključavničarja lz Radovice, je padel in si poškodoval desno koleno. Miho Andruščičena, upokojenca iz Kamenja je krava sunila in ga poškodovala. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnšnici rodile- Ankica Majerič iz Trstenika — dečka, Albina To-min iz Brežic — deklico, Marija Bautm iz Poišče — dečka, Terezija Bučar iz Senuš — deklico, Urška Mauser s Pristave — dečka, Marica Topol iz Laduča — deklico. Kristina Kržan z Malega vrha — dečka, Marija VranaričdČ iz Pologa — dekldco Milica Turk iz sv. Križa — dečka. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili ln iskan pomoči v brežiški bolnišnici; Marija Galof, upokojenka iz Ljubljane, si je pri padcu z vlaka zlomila levo roko. Jožetu Lupšini, delavcu iz Sel. je padei na levo nogo kos železa ter mu jo poškodoval. Štefka Sunta, gospodinja ;z Sevnice, si je pri padcu zlomila levo nogo. Štefana lliaž. kmetovalca iz Lukovca, je povozil avtomobil, pri čemer je dobil poškodbe po glavi.. Nikola Kopinič, delavec iz Brdovca si je pri padcu poškodoval desno roko in levo nogo.Jožeta Bogolina, delavca tz Pesja, je pritisnil voz ob zid, pri čemer je dobil poškodb« po hrbtu. SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Napoved časa. poročila, vremenska napoved ln obvestila — ob 3.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00, 22.00; radijski dnevnic ob 19.30, poročila ln pregled tiska ob 23.00, zadnja poročila in zaključek oddace ob 24.00. SOBOTA — 29. OKTOBRA: 8.05 Glasba ob delu — 8.35 Slovenski samospevi — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Za razvedriio — 10.10 Odmevi iz opernih in koncertnih dvoran — 11.00 zvočna ruleta — 11-30 Pionirski .tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmice — 12.00 Pesmi jugoslovanskih narodov — 12.15 Kmeti.isk: nasveti _ 12.25 Opoldanski spored za zabavo — 13.15 Obvestila m zabavna glasba — 13.30 Kvintet Niko Stritof ob spremljavi Štirih fantov — 1345 Dvospevi iz fran coskih oper — ^ 14.20 Sport tn Iportniki — 14.35 Naši poslušalci >estitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame :n zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Izbrali smo za vas — 16.40 Mešam zbor KUD pošta — Obrtnik iz Maribora — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 pozdrav z gora — 18.00 Jezikovni pogovor; — 18.15 Akademski pevski oktet — 18.30 V tnčeti-tinskem taktu — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Po gamsovi stezi . . .« — 20.30 »Poslušaj m povej nam!« — 21.20 Melodije za prijeten konec teana — 22.15 Oddaja za naše izse^ence -23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA — 30. OKTOBRA: 6.00--6 30 jutranji pozdrav -6.30 Vedri zvoki — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Pihalni orkester LM — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.47 Iz albuma otroških pesmi Pavla Sivica — 9.02 Melodije za dobro voljo — 10.00 Se pomnile, tovariši . .. Anton Iko-vic: Napad v Kačjeku — 10.30 Dve skladbi Pabla sarasateja — 10.45 Radi jih poslušarte! - 11.30 Nedeljska reportaža — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav, ljajo — I — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.15 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — II. — 15-15 Reklame — 15.30 Iz solistične glasbe Chopina in Gersh\vina — 1610 Humoreska tega tedna — 16.20 Za nedeljsko popoldne — 17.10 Peli so jih mati moja — 17.30 Radijska igra — 18.22 ocmetri; Zebre: Vizija n. — 18-30 Operetne uverture — 18.45 Trio Slavka Av-serpka — 19. Oo Obvestila, reklame n zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.o5 Izberite melodijo tedna — 20.50 Zveneča godala — 21.00 O Verdiju in njegovem delu - II. oddaja — 22.16 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Torek - 1. novembra: 8.00 Mladinska radijska igra — Maurice Maeterlfhck: Sinja ptica t 8i55 Dve jesenskr pesmi'V izvedbi otroškega zbora - 9.00 Melodije slovesa - 10.00 Da bi dtugi živeli - 10.30 F. Chopin: Preludij za klavir - 11.00 Simfonični koncert - Marijan Lipovšek: Domovina; Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu; Robert Schumann: Manfred. uvertura - 12.00 Opoldanski glasbeni spored - 12.30 Zbori in ansambli iz oper - 13.30 Slovenske narodne pesmi - 14.00 Melodije za godala - 15.15 Adaggio cantabile (stavki iz kvartetov in tria L. van Beethovna) - 15.15 Ivo Tijardovič: Mati joče nad mrtvim sinom, kantata (prva izvedba v RTV Ljubljana) — 16.00 Reportaža z žalnih svečanosti - 15.30 Simfonični fragmenti — 17.00 Radijska igra - Oskar Davi-čo: Zrenjanin - 17.34 Tam na Pu-gled gori . . . (pesmi naših partizanov) - 17.56 Dolina miru (filmska glasba iz istoimenskega filma) — 1B.15 Tragične ljubezni (Tristan in Izolda. Francesca da Rimini in Paolo Malatesta. Romeo in Julija) - 19.05 Igraio veliki zabavni orkestri - 20.00 Jugoslovanske zborovske skladbe - 20.30 Glasovi, ki so utihnili - 21.30 Lahka glasba -22.15 Josef Suk: Klavirski kvintet op. 8 - 22.50 Narodne žalostinke (literarna oddaja) - 23.05 Od melodije do melodije - 23.50 Bene-detto Marcello: Introdukcija, arija ln presto. ZABELE2ENO Za sekcije: dovoli možnosti! Pretekli petek zvečer so se v gasilski dvorani v Sevnici zbrali člani (bolje rečeno — del članov) SZDL iz Sevnice. Razpravljali so o V. kongresu, kmetijskem vprašanju, stanovanjski skupnosti, vrtcih, o organizacijskih vprašanjih pred krajevno konferenco in o predlogu perspektivnega plana razvoja Sevnice. V razpravi o vrtcu, stanovanjski skupnosti- in perspektivnem planu se je razvilo prav veselo vzdušje. K temu so pripomogli posamezni člani. Predlogi so padali sem in tja, nekateri boljši, nekateri slabši. Vrtci so premajhni, otroci se ne morejo igrati in pripravljati za šolo tako, kot bi bilo treba. Razprava se je usmerila na vprašanje, kdo naj bi dokončno razpravljal o predlogu članstva, da se zgradi nov vrtec. Kje naj stoji, kolikšen naj bo, ali naj bo eden ali dva itd. Ze so hoteli ustanoviti pri-< pravljalni odbor, pri tem pa so pozabili, da je pravzaprav organizacija SZDL tisia, ki naj vse te zadeve rešuje v bodoče v svojih sekcijah. Ko se je nato razprava pol ure sukala okoli razbite školjke v vrtcu v Sevnici, je postalo jasno, da predvsem starši niso napravili svojega, saj se za svoje malčke zanimajo le do vrat vrtca, naprej pa vse skrbi prepuščajo vzgojiteljicam. Ker je v dvorani sedelo dokaj ljudi, ki jih vrtec toliko ne zanima, ker v njem pač nimajo svojih otrok, verjetno ni bilo povedano vse, kar je res aktualno. Zato je prav, da se ljudje pogovorijo o problemu, ko so vsi prizadeti zbrani. To je — sekcija pri krajevni organizaciji SZDL. Potreba po njej se je pokazala. Druge potrebe pa se bodo pojavile, ko bo delo krajevne organizacije v Sevnici steklo po redni poti, ko bo sestankov članstva več, ko bodo sestanki rednejši in ko bo vodstvo krajevne organizacije analiziralo probleme svojega kraja. To je le izvleček iz velikega števila problemov, ki člane SZDL nekega kraja zelo zanimajo Prav je, da o tem razmislimo in da se pripravimo na nove predloge, ki naj jih analizira konferenca osnovne organizacije sredi novembra. Takrat pa bomo lahko ustanovili vse potrebne sekcije in bomo torni nrnnnizirann lahko reševali kar nas tare pri vsakodnevnem delu Stran 10 DOLENJSKI LIST štev. 43 (553JI V ATOMSKI RAKETI NA LUNO prirejeno po fantastični zgodbi r. o. fohlerja Brivec kronanih glav Djordje Gojkovič, brivec v Osijeku, bo kmalu prazonval 100-letnico rojstva Toda ugledno mesto med svojimi jugoslovanskimi stanovskimi tovariši ne zavzema le spričo častu tljive starosti, temveč še posebno po zanimivih doživetjih in glavah, ki jih je strigel in bril. Pred prvo svetovno vojno je delal v najboljših dunajskih brivnicah in tako prišel v stik z marsikatero kronano in nekronano glavo svojega časa. Zapisano ima, da so bile njegove stranke na primer ruski car Nikolaj II, predsednik ZDA Theodor Roos-welt, črnogorski kralj Nikola, srbski kralj Milan, španski kralj Alfonz XIII., skladatelj Richard Strauss, dva angleška kralja: Georg IV. in Edvard VII.. in še marsikdo. Georg IV. je Gojkoviča celo povabil na angleški dvor za svojega osebnega brivca, toda mojster je ponudbo odklonil- žveplo iz odpadnih plinov 7. — Za inž. Rona to noč ni bilo spanja. Učenjak je vedel, da so za usodo slehernega poleta v vesolje odločilne prve sekunde, minute in ure po vzletu. Z zavistjo je bil v duhu pri svojem srečnem tekmecu in s šestilom ga je spremljal na posebnem zemljevidu Zemlje in Lune. Nekdo je rahlo potrkal. Bil je IUming, ki je vstopil v delovno sobo svojega očeta in molče prisedel. — Tedaj se je oglasil daljnopis. Illming se mu je v skoku približal in glasno bral: »Prvo poročilo o položaju AR 2: 1300. kriterij premagan — stop — parabolično se bližamo Luni — stop — NKVČIZ konec.« Illming je vprašujoče zrl v očeta, ki je olajšano vzdihnil. »Kaj pomeni to v zemeljski govorici?« je vprašal. 8. — Smehljaje mu je odgovoril inž. Ron: »Kritičnih 1300 kilometrov, ki jih mora preleteli vsemirska ladja, da premaga privlačno silo Zemlje, je že za njimi. S parabolično brzino 11,18 kilometrov na sekundo se približuje AR 2 tisti točki v vesolju, kjer bo Luna v približno petih dneh, torej na dan prihoda rakete. Na krovu vse čilo in zdravo!« — »Torej so izven nevarnosti?« je hotel vedeti Illming. Oče je molče odkimal in dodal: »Zal so za sedaj le iz največje nam znane nevarne cone. Toda sedaj se bližajo nam povsem neznanemu, po sodbi teoretikov manj. nevarnemu delu vesolja. Sedaj šele se začenja največja pustolovščina v zgodovini človeštva, ki ji žal, lahko prisostvujem samo v duhu!« 9. — Naslednje sporočilo daljnopisa je bilo: »Zaman skušamo dobiti zvezo z vsemirsko raketo. AR 2 se ne javlja.« In AR 2 se ni več javila. Minile so ure, napočil je dan; AR 2 se še vedno ni javila. Minili so dnevi in brezžične oddajne postaje so ponoči in podnevi zaman skušale dobiti zvezo z atomsko raketo. Izgubila se je v neizmernem vesolju. Začeli so jo iskati. Prvi poseg človeštva v vesolje je bil poseg v prazno in dvanajst najboljših iz vrst človeštva so morali črtati z liste živih in zapisati njihova imena v zlato knjigo žrtev napredka. Svet se je odel v črnino. Povsod so vihrale žalne zastave in ljudje so spraševali po usodi izgubljene rakete. »Saj je vendar še čas...« Ce se ojunačite in na »tarnanje o kurjavi« pripomnite: »■Kje ste bili pa spomladi in poleti?« boste od zaskrbljenih gospodinj dobili odgovor, da so takrat svojo pozornost zaposlile okrog stroškov za letni dopust. Ali mora res biti tako, da o letnem dopustu mislimo šele takrat, ko sonce že pošteno ogreje svet? In potem nas boli glava zaradi denarja in ker ne moremo več najti prostega mesta tam, kjer bi radi- letovali. Ali res moramo misliti na kur- Kanadska filmska zvezda Anne Helm se je le s težavo prerivala skozi ateljeje in igrala skromne epizodne vloge po raznih filmih. Nenadoma pa je dvajsetletno dekle postala zelo slavna - pa ne zaradi svoje zmage na platnu, marveč zato, ker ji je neki daljni stric zapustil okrog pol milijarde. Stric Walter Helm iz Port Hopeja (pristanišče Upanja) je s svojo smrtjo in naslednjo voljo uresniči dekletove najdrznejše sanje - postala bo- sama filmski producent in si bo po mili volji izbirala vloge v svojih filmih. V Turčiji se je začel veliit proces proti bivšim državnim voditeljem s predsednikom republike in vlade Bavarjem in Menderesom na čelu. Obtoženih je kakih 450 oseb, med njimi vsi ministri. Dolžijo jih kršitve ustavnih svobod, defrav-dacij, korupcije in špekulacij vse do veleizdaje. Vse kaže, da bodo odletele številne glave in da se bo nabralo nekaj sto let zapora, ko bo sodišče izreklo kazen zaprtim obdolžencem. Na sliki: bivši predsednik republike Turčije Dže-lal Bayar odgovarja na vprašanja preiskovalca v državnih zaporih na Yassaidi, majhnem otočku v Marmornem morju. javo šele takrat, ko se temperatura približa ničli in ne moremo dobiti dobrih drv ali premoga? Ali res moramo misliti na zimsko perilo in obleko na začetku zime, ko je že prepozno, da bi dobro izbrali, kar želimo? Ali res moramo iti v kino ali v gledališče pet minut pred predstavo in se potem jezimo, ker so vstopnice že razprodane? To našo navado, oziroma navado marsikoga od nas, da v osebnem življenju hočemo urediti vse v zadnjem trenutku, smo na žalost prenesli tudi v družbeno delo, v tovarne in ustanove, v katerih smo zaposleni in katere tako ali drugače vodimo ali jih upravljamo. Ce na primer obiščete maja ali junija sestanek delavskega sveta v kaki tovarni, boste ver-' jetno prisostvovali razpravlja- nju o tem, kje in kako bodo člani tega kolektiva preživeli svoj letni dopust. Ker pa je že prepozno, da bi kaj resnega pripravili in organizirali, ne morejo skleniti nič stvarnega. Zadevo odložijo na jesen. Toda jeseni na dopust nihče več ne misli, pa razpravljajo o preživljanju dopusta spet šele maja ali junija, v najboljšem primeru aprila. Tako kolektiv iz leta v leto ostane brez počitniškega doma, tudi če ima sredstva, da bi ga zgradil ali najel. To naše »saj je še čas« in v »poslednjem trenutku« se je že mnogim neprijetno maščevalo. Primerov je nešteto, naj omenimo le enega, najnovejšega: pri nedavnem trčenju dveh tramvajev v Beogradu je bilo ranjenih okrog 40 oseb. Ta nesreča se je zgodila zato, ker je voznik tramvaja, čeprav je ve- del, da s tramvajem nekaj ni v redu, nadaljeval vožnjo, češ: Malo bo že še vzdržal. Podoben primer se je zgodil oni dan v neki naši tovarni, ko je eksplodiral kotel, kar je prizadejalo tovarni veliko škodo. Vedeli so, da kotel lahko vsak trenutek eksplodira, pa vendar, niso o pravem času ustavili proizvodnje in popravili kotla. To naše čakanje »zadnjega časa« ni dobra lastnost. Ne takrat, ko gre za naše osebno življenje, še manj pa, kadar gre za družbene posle in zadeve. (Po »Sedmi sili«) V Jugoslaviji bomo kmalu začeli pridobivati žveplo iz odpadnih plinov, ki jih dajejo velike industrijske naprave. To bo velikega pomena za naše gospodarstvo, kajti letno uvažamo 9 tisoč ton žvepla. Strokovnjaki so že sestavili načrt za najgospodarnejše pridobivanje žvepla. Ugotovili so, da je žveplo mogoče proizvajati iz domaČih surovin, zlasti iz pirita, ki ga je v Jugoslaviji dovolj, in iz nekaterih odpadnih plinov. Posebna skupina znanstvenikov bo proučila v Boru, Trepči in še v nekaterih rudnikih možnosti pridobivanja žvepla iz odpadnih plinov. Poleg čisto gospodarskega ima ta načrt tudi velik zdravstveni pomen. Ce bi namreč osvojili pridobivanje žvepla iz odpadnih plinov, bi naselja okrog rudnikov rešili škodljivih kemičnih snovi, ki ogrožajo zdravje in slabijo pogoje za življenje in delo. Odstranitev teh škodljivih plinov bi ugodno vplivala tudi na vegetacijo, saj je znano, kako v neposredni okolici borskega rudnika škodujejo rastlinam in drevesom plini, ki uhajajo iz tovarniških dimnikov. Pot, dolga 150.000 km Toliko, in še čez, je doslej prepešačil Borisav Mihajlovic iz Arandjelovca v Srbiji od doma do službenega mesta v znanem rudniku marmora na planini Venčac. Od leta 1923 pa do 1958 je vsak dan prehodil 12 kilometrov in v vseh teh 35 letih nobenkrat ni izostal z dela. Mihajlovic je zdaj star 70 let, visok, nad dva metra in težak 120 kg. Ves čas službovanja v rudniku, kjer je bil skladiščnik, je imel, kot pravi sam, samo en obrok na dan. Za zdravnike je Mihajlovic pravcati fenomen: še zmeraj izvrstnega zdravja in telesne moči, nima niti enega pokvarjenega zoba, naočnikov ne potrebuje. Tudi zdaj v pokoju večkrat gre v kamnolom Pa tudi še na daljše ture. Pravi, da se ni odrekal ne vina, ne tobaka, vendar je oba ta »strupa« užival umerjeno. Vetrovno mesto Beograd ni samo naše največje, temveč tudi najbolj vetrovno mesto. Na leto ima 145 vetrovnih dni. Za primerjavo: Sarajevo ima vetrovnih dni 58, Zagreb 40, Titograd 32, Skopje 17, Ljubljana 12. PREBERITE ŠE TOLE: i Q Londonska gospodinja Betr ty Tennvsson je postala za svojo okolico junak dneva: na žive in mrtve je pretepla na ulici žeparja, ki ji je hotel iz žepa ukrasti denarnico. $ Neki dunajski zobotehnik je svojemu lovskemu psu napravil umetno zobovje za nagrado, ker mu je tako zvesto že deset let pomagal pri lovu. Pravijo, da se pes izvrstno počuti z umetnimi zobmi. & Največ krožkov in društev za tehnično vzgojo mladine imajo v Sovjetski zvezi. 0 Mlada, pa že slavna in tudi precej zgovorna francoska pisateljica Saganova je vprašala režiserja Claira: »Kakšne ženske vam najbolj ugajajo?« — »Molčeče!« je odgovoril nič manj slavni režiser. £ Neka angleška tovarna je izdelala tiskarski stroj za hitro serijsko tiskanje. Stroj natisne tisoč besed v minuti, je torej desetkrat hitrejši od »najhitrejšega teleprinterja«. Stroj ;e namenjen za delo z elektronskimi računskimi stroji. Na hrbtih so znosili planinski dom Ko so pred dvema letoma pri Velikem jezeru na makedonski planini Perister odprli planinski dom, ki spada med najlepše v Jugoslaviji, so poudarili, da so za ta dom najzaslužnejši bitoljski planinci. Ti so namreč večino gradbenega materiala znosili na hrbtu po strmih gorskih stezah. Drugače ni šlo, ker ni vozne poti do mesta, kjer 2218 metrov visoko stoji planinski dom. Dolge kolone bitoljskih planincev, otovorjene z najrazličnejšim gradbenim materialom, so se dan za dnem vile iz Bitolja proti Pe-risteru. To je bilo požrtvovalno dejanje bitoljskih planincev, zato so lahko še posebno ponosni na svoj lepi planinski dom na Peristeru, planini, ki na daleč slovi po svojih naravnih lepotah: jezerih, gozdovih, smuških terenih in pre krasnih razglednih točkah. Dve iz Vojvodine Najbolj izrazito nihanje let ne temperature v Jugoslaviji ima Vojvodina. Pozimi se temperatura zniža do minus 30 poleti pa naraste do plus 3:' stopinj Celzija. V zadnjih sto letih je ime:.-Vojvodina 32 katastrofa! ir1 suš. ON Nadaljnja znamenitost moskovskega Kremija je »Carski rvon«, vlit v 18. stoletju. Ko so ga spravljali tedaj v zvonik, |e nastal požar in zvon je padel z zgorelega odra. Pri tem se je razbil in odlomljenega kosa niso popravili zato še danes manjka in je Zvon videti kot ogromen šotor z odgrnje-nim vhodom. Številni tehniki v Centru za preizkušnjo raket na Cap Cana-veralu na Floridi v ZDA prihajajo na delovna mesta, da napolnijo z gorivom in opremijo z vsem potrebnim za polet veliko raketo Atlas, ki sestoji iz nad 300 tisoč delov in stane veliko več kot srednje vojaško letalo. Znano pa je, da imajo Američani smolo in jim rakete nekako nočejo leteti tako, kot bi oni hoteli in se večkrat premislijo med letom v vesolje ter se vrnejo nazaj v naročje matere Zemlje. Med največjimi zanimivostmi Moskve je prav gotovo Kre-Ugaja mi. Koliko zahtevate?« Kurt mu je naštel živila. Kupec je mrmrale zračunal sam pri sebi in rekel: »Dobre, toliko bom imel. Počakajte za renutek, da nakupim.« Kurt je ostal sam. Mimo njega so spet ho-Jili ljudje, ponujali stvari ali živež, izklicevali ceno, odhajali. Potem so prišli novi in trgovanje se je nadaljevalo. Kurt je že izgubil upanje, da se bo njegov kupec vrnil, zdajci pa ga je zagledal z velikim zavitkom pod roko. »Komaj komaj sem vse nakupil,« je vzdihnil naglas in ponudil Kurtu zavitek. »Tu je vse, kar ste zahtevali.* Vzel je suknjič in se ogrnil, Kurt pa je z lačnim pogledom ogledoval živita. »Da nimava slučajno iste poti?« Kurt mu je imenoval svojo ulico. »Tudi jaz grem tam mamo. Pojdiva!« Čez nekaj časa je novi znanec vprašal K u rta: »Mislim, da ste se pošteno nagarali tam, v Rusiji. Ste bili v taborišču?« »Ne, nismo bili v taborišču,« je odgovoril Kurt in od veselja, da je dobil za družino potrebna živila, je postal zgovomejši. »Ze pred vojno sem se učil ruski. Potem sem v Rusiji nadaljeval. Bilo je težko, ker Rusi niso radi govorili z nami ... V Donbasu sem si kupil dober slovar. Z njim je šlo veliko laže. Kasneje sem v ujetništvu bil tudi tolmač.* Spotoma je Kurt pripovedoval novemu znancu o svojem življenju v ujetništvu, dokler nista prišla do neke ruševine. »Vidite, tukaj je stala moja hiša. Sedaj stanujem v kleti. Hočete pogledati?« »Ne, ne,« se je oprostil sopotnik. »Ze tako ^em se preveč zamudil. Zena bo v skrbeh. Časi so nemirni. Kako pa kaj z delom?« »Še nisem nič našel.« »Pa ste šli v Bismarckovo ulico 8?« »Šel, pa brez uspeha* »Pogejte še! Vsak dan. Jaz sem hodil, n zdaj delam.« Ko sta se poslovila, je sopotnik vzel be-ležnico in zapisal Kurtov naslov. »Za Kur ta bom precej dobil,* je zamrmral m spet odšel proti Reichstagu. Naslednji dan je Kurt šel na številko 8 v Bismarckovi ulici. V hodniku ni bilo ljudi. Stopil je v prvo sobo in se ustavil pred mizo. /.a katero je sedel starejši gospod. »Prišel sem vprašat za delo« je rekel Kurt. »Ali ste že vpisani v naš seznam?« »Pred tremi dnevi mi o seznamu niste ličesar omenili.« »Kako se pišete?« je vprašal nekdo od it rani. Kurt se je obrniil in pogledal, kdo ga je 'prašal. »VViener. Kurt VVienjer.« »Zdi se mi. da je vpisan pri meni,« 'se je spomnil neki starejši uradnik. »Zadnjič ste tako hitro odšli, da vam sploh nismo utegnili pojasniti. Jaz pa sem si vendar zapisal vaše ime. Sed'te.« Ko je Kurt vse povedal o svoji družini in o sebi in ko so njegove podatke vnesli v kartoteko, so mu rekli, naj gre k šefu. V prostornem kabinetu, ki je bil opremljen z dragim pohištvom, s težkimi zavesami in starimi slikami po stenah, sta sedela dva človeka. Eden je pisal za veliko pisalno mizo, drugi pa je s cigaro v roki udobno sedel v naslonjaču. Sluga je pomolili glavo skozi vrata in kratko prijavil: »Kurt VViener. Išče delo.* Človek za mizo je preiskujoče pogledal Kurta in mu pokazal stol. »Sedite! Vaša strokj?« ga je vprašal. »Pred vojno sem bil strojni ključavničar.* »Kaj na v vojski? Šofer? Mehanjk?« »Ne, strelec.* »Tako... Drugih kvalifikacij nimate? Morda poznate nemške stroje?... Kako se sestavljajo.* »Da, delal sem tudi v montažnem oddelku,« je hitro odgovoril Kurt »V katerih tovarnah? Krupp? Messer-schmitt?« »Ne* Kurt je bil v zadregi. Stroje je montiral v ujetništvu, v tovarni, ki so jo bili preselili v Sibirijo. Vendar se ni upal povedati, morda bi potem ne dobil dela. »Kje pa? Telefunken?« »Ne, ne...« »Povejte vse, brez skrbi! Moramo vedeti, da vam lahko priskrbimo dobro delo. Če ne, vas bomv. morali poslati v kako na pol porušeno delavnico. Kakor želite. Izbirajte sami!« »Delal sem v ruskem ujetništvu.* »Bili ste v ujetništvu?« »Da.« »Čujte, gosped Kruse: v ruskem ujetništvu so lahko montirali tudi stroje. Zanimivo, zanimivo! . Za hrbtom pa vam je bržkone stal stražar z avtomatsko puško, ne?« Kur' je sprevidel, da mora računati s so-govornikovjm lazpoloženjem. če hoče dobita delo. »Da,« je odgovoril kratko. »No. kaj sem vam govoril, gospod Schvvarz?« se je oglasil gospod v naslanjaču. Schvvarz. s-^ je nagnil nad mizo, črtal po čistem papirju nekake kroge in vprašal malomarno: »To gotovo ni bilo kako pomembno podjetje. Ne morem verjeti, da so vas poslaili v veliko tovarno.* »Točno vam ne morem povedati. Toda bil je velik, ograjen prostor.« »No, seveda! Običajno slepilo za ujetnike. En sam kombinat, zajema pa prostor, ki Je velik skoraj kot vsa Danska« Schvvarz je dolgočasno zazehal. »Povejte, če se spominjate, kje je stala ta tovarna?« Z%+%X%$%$^F%$+$%$^%%+^+/+%$%/^^^/+/%/$%+%+$P$+/$$+/%/+^+/^/$^+$ %-%$%+$+%+%+/$%+/+/$$+^^X