List 18. Tečaj XVI. ospodarske, obertniške Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr. , za pol leta 1 fl. 50 kr., za cetert posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 il. 20 kr., za četert leta 1 fl. 10 kr. Ljubljani v sređo 5. maja 1858. Le dve besedi našim gospodarjem. Bčelarjem dober svèt A ». reci. Te besedi Le dve besedi, dragi moji, Vam imam ste gosence in pa kebri ali hrošci. Kaj imam s tema dvema besedama na sercu, lahko sami uganete, ako pogledate na drevje in vidite požrešno žival na njih. Mnogi časniki, list stajarske kmetijske družbe in za njim tudi „Novice" so predlanskem priporočale bčele čez zimo v zemljo zakopati, da srečno do spomladi preživijo. Storila sta tukaj dva bčelarja tako, kakor so imenovani listi učili. Po vélikonočnih praznikih gresta bčele iz jame Za nektere gosence je y ze prepozno y sedaj naše vzdigovat y pa joj ! ni bila alleluja ! bilo je miserere or ospodarje opominjati, ker V ze davnej so se razlézle y mokre Vse smerdljive ! dvoje plemen in posebno tistih gosenc, iz kterih se zarede beli metulji, pa se dá v se veliko pokončati y tedaj na noge, dragi moji, da Vam ne požró več košev jabelk. hrušk in drugega sadja!#) Druga in velika nadloga našemu drevju v gojzdih in na vertih nam bojo letos kebri ali h r o s či, ker vsakemu, kdor se sprehaja zvečer, oznanujejo kebri, ki švigajo okoli njega in rojijo kakor bčele, da je letos kebrovo leto. od perve do zadnje so bile mertve Boljši nauk daje imenovani list letošnega tečaja št. 12 v imenu bčelarja gosp. Jožefa Svajgar-ja. Po tem pravilu gospoda Svajgar-ja sem jez čez tri zime že svoje bčele ohranil; zato si upam vsem bčelarjem priporočati kar se mi je po triletnih skušnjah kaj dobro poterdilo. Tako-le Cez zimo morajo bčele biti na suhem, zračném kraji mraz jih ne smé stiskati, tudi ne soparica dušiti; biti mo- enakem hladu. Tako uči tudi go- y y rajo na miru m zmiraj v Res y da tega merčesa, če bi se tudi vsi zedinili y ne moremo popolnoma pokončati, al na milij one jih mo-remo zatreti, če bi vsak gospodar svoje storil, in zju-traj. ko kebri vsi oterpnjeni na drevesih sedé, jih otresel ali otresti dal in poparjene s kropom ali poteptane potem No- spod Svajgar. Kadar tedaj bčele za zimo pažit greš, oberni panje noter v bčelnjak ali pa počez, da pozimi veter skoz žrelo pihati in notranje toplote spremenjavati ne more ; žrelo po navadi zavoljo miš obvari. Pred ko paziš y pusti dnj za gnoj porabil, za kterega so tako dobri, kakor so k 55 zgorej tolik d p e r t da bi mogel nožev vice « v ze veckrat svetovale. Ako bi si naši gospodarji veliko škodo le nekoliko k sercu vzeli, ktero ta žival v dvojni po dob i našim pridelkom prizadeva, namreč v podobi červa herbet noter vtakniti, ali pa toliko, da bčela skoz zlesti vtakni žebelj ali kaj druzega na sredo, da se ne more; y dokler je pod zemljo in korenine zit i. t. d. objeda, in pozneje v podobi kebra, ki se je iz červa izvalil in nad zemljo škodo delà, bi gotovo vsi s ku paj vse svoje žile skoncnica zgoraj dá zapreti, okovari jo po vsaki strani s žeblji, da ven pasti ne more. Pred ko zapažiš, deni pred a, ali gra-elo in nad- zrelo in nad odperto skončnico bremce smrečj h ali druge terd m y da skoz napeli jih je y y da bi zaterli požeruhe kolikor moč. Kolikor manj zgoraj odperto skončnico škodlj mokrotni hlap zbežati toliko manj je tudi škode, toliko več pa more. Ko si pri žrelu in pri zadnji skončnici tako opravil tudi dobrega gnoja! Ne recite, „da je škoda kebrov loviti, saj se ne dá s zapaži tudi panj Najboljše je za to pezderje. Pa ne 55 U da bi ga kar malo potrosil saj ne prizadene nobenih v se tem nic opraviti.44 Berite.le v 44. listu povedale iz Tirol ov, kjer so v eni sami dolini ÍCilski dolini) združeni gospodarji 104 stárov kebrov nalovili in tako Qier so šteli koliko kebrov gré v en stár) jih pokončali en milij on, sto in štir in šestdeset tavžent in osem sto kebrov. Koliko drevja bi bili obje dli ti požeruhi in koliko novih červov bi bili zalégli vsak lahko sam prevdari. Beračem, postopačem, fantinom naj bi se za mernik kebrov plačalo kaj malega in nalovilo bi se jih lahko na milijone v vsaki deželi. Pa le ..združena moču tukaj kaj L/ Kr • v A VF T Itl ^ KJMJ WV WV Ul» ^ » ' ^ * enkrat kar so lani „Novice" stroškov; nadevaj ga na debelo na panjove in okoli in // 1 « <* V , *ft « V okoli samo na slamo pred zrelom ga ne deni nič y m nad zadnjo skončnico ga položi bolj natenko, da soparica počasi ven puhtí in panjev znotraj preveč ne prehladi. Ta šega bčele za zimo pažiti, velja za težk "J in e, sred- b e panjove. Ne boš našel spomladi ne plesnjivca ne skoraj nič mertvih v panji. Naučila me je pa tega sledeča naključba: Pred tremi leti sem v jeseni zapažil zraven srednjih tudi tri težke, bogate panje. Spomladi grem gledat, kako je kaj. Pri en em opravi. Tedaj le skupaj, dragi moji y da zatremo nadlogo tezkem najdem znotraj vse plesnj polovica mertvih muh na tleh; in si jo obernemo v pridl Stari Kovač iz Šiške. in mokro, pa več ko pogledam h drugima težkima : vesel vidim vse satovlje lepo rumeno, popolnoma z medom zadelano, mertvih pa skoraj čisto nič. Ni mi šio berž v glavo: zakaj da je v enem panji vse tako ple-snjivo, černo in mokro, in pa toliko mertvih? Razpažim y *) Novo postavo, ktero je lani dalo naše visoko c. kr. dečelno pregleduj in najdem, da so na obeh zdravih panjovih poglavarstvo, da vsak mora gosence obrati, če ne, se skoncnice zgorej odpert bile y ker jih je bilo solnce ven bojo obral e na njegove stroške po zap an ih, so dale potegnilo. Poli sem pa pri paženji skoncnice v jeseni sam odperal in pažil, kakor sem povedal, in prepričal sem se nektere marljive kantonske gosposke vn o vic letos spomladi ob pravém času oklicati. Ali so to storile vse gosposke, in ali župani čujejo nad spolnovanjem postave, ne vémo. Skoda! ako bi hvale vredna in toliko koristna postava le na papir ji y da je prav dobro po tej šegi bčele čez zimo zapaževati Blizo Konjic na Stajarskem J. Šuc ostala ! Vřed. 13$ Nova cesarska postava za pôsle kraja ? v kterem bivajo, toda le, će se ji s potno izkazav Od 1. inajnika tega leta zacasno veljavna na deželi po Krajnskem. nico (pôsom) izkažejo. Zastran danih pôselskih bukvić je treba natanjčen za (Dalj in konec.) pisnik pisati 30. Pôsel zamore službo pred časom pri celoletni službi le če šest tednov, sicer pa le zapustiti, toda ce t » štirnajst dni pred slovo da: 1. če dobi ženski pôsel po zakonu, možki pa s tem, da dobi za svoje lastno gospodarstvo ali lastno obertmjo dobro priložnost, ktero bi zamudil, če bi do konca v službi ostal pad 35. Nob kteri gospod n e mé pôsl ma pôselskih buk ? v s luz b sicer za k Pôselske bukvice ima gospodar prevzeti in shraniti kadar pride pôsel v službo r 36 Kadar gré pôsel iz službe . V ar O 1 ima župan po ust menem ali pisanem spricevalu (^cajgnisu) gospodarjevem predelke (rubrike) pôselskih bukvić popisati, se podpisati , pi cucmo ^iuuiiivcžj jiuociatvui UUKVIU pupiSčtll , 2. če more pôsel zavoljo prejetja dedšine (erbšine) ali jn prineseno gospodarjevo spričevalo prideržati zavoljo kake druge posebne zadeve na drugem mestu dalj zastran zvestosti ? časa ostati 3. če potrebujejo poslovi starši njega zavolj tega ker da so se še le po nastopu službe njih okoljnosti premenile, njih gospodarstvo ali obertnijo prevzame ali da jim střeže y in na-nj ne morejo službe iztekel toliko časa čakati, da bi Spričevalo pripravnosti, pridnosti in lepega vedenja se smé samo jemati, če za posla dobro govori. Ako pa v tej ali uni lastnosti slabo govori, je zadevne predelke samo prečertati. Ako pa gospodar v svojem spricevalu posla cesar kri- ktero smé župan po tem cas njegove vega ali sumnega delà, in župan po preiskovanju a » • r \y luiviivM pOSCl prosi, spozna , uu 111 luoiutiiu ^ suie h\\\)í\ii pu tem. Tudi ti vzroki se morajo županu naznaniti in verjetno kar preiskovanje pokaže, v predelke zapisati, mora pa to da ni resnično dokazati, ce gospodar zoper nje ugovarja Bi sz županovega privoljenja, in če se pri politični gosposki pritoži, brez privoljenja té, se ne smé pôsel od- daljiti. Spolnovaje to postavo smé pôsel, ce je sila, tudi v se v bukvice izrecno zapisati. Gospodarja, kteri dá pôslu s svojo vednostjo neresnično pričevalo, je primérno kaznovati in je verh tega še dolžan. škodo terpeti, ktera zavoljo tega zadene posla. ■ . 37. M Pôselske bukvice so javne (očitne) pisma, pred tirjati, da se iz službe spusti, preden preteče šest Kdor jih ponareja, ali kdor se posluži tujih pôselskih tednov in ozeroma štirnajst dni po danem slovesu, če po- bukvić, da bi mogel izhajati, ali kdor zavoljo tega posodi odnega posla na svoje mesto in se s tem 8V0je bukvice komu drugemu, zapade kazni po kazenski stavi druže zastran hrane in mezde tako zmeni, da gospodar nikakor postavi škode ne terpí 38 Ako pôsel svoje bukvice zgubi, ima to nazna Pôsle, kteri svojo službo očitno slabo, leno in ne- niti politični gosposki, v ktere okraj biva voljno opravljajo ali se sicer v svoji službi zavolj te Ta gosposka bo vse okoljnosti skerbno pozvedovala in * v J -------------U ^ —~ ^ ' OI1VI U11VJ \fVJd V VyUU V CllU 111* neprimerno obnašajo, da bi gospodarja zoper njegovo voljo ako to pozvedovanje pokaže, da so bile bukvice gotovo prisilili jih iz službe spustiti, je posebno ojstro kaznovati zgubljene, nove pôselske bukvice dala, ali bo pa in z vso ojstrostjo zaderžati ? da , ce je spolnujejo. . 31 Gospodar, kteri brez postavnega vzroka (§.28) posla pred časom iz službe spusti, se sicer ne more pri- druge dolznosti svoje službe druga politična gosposka zgubljene bukvice dala, posker da ta nove bukvice dá. V novih pôselskih bukvicah je izrecno opomniti, da so bela siliti i pa je, ^ ^ y pôsla zoper njegovo voljo zopet v službo vzeti, dolzan dati poslu mezdo in hrano za čas, ki še ostane, in 39 če ta čas četert leta ali kvatre preseze, za cetert leta Politična gosposka čuje nad pôsli in izpeljujt nazočo pôselsko postavo. Pri tem so ji župani pripomožni kterim je po navodu politične gosposke nad vedênjem 32. Pôsle, kteri pred časom brez postavnega vzroka naznaniti kteri jih bo zasledoval m službo po svoji oblasti zapuste, je županu , če gospodar zahteva, tudi s silo pri- moral, se v službo verniti. Verh tega jih je še primerno kaznovati in dolžni so, škodo poverniti, ktero so s svojim nepripušenim zapušenjem službe storili. nostj< pôsle j ~ r " ' j/wiiMvuv ^uojjuDttv UHU v gutiijižui ^ n/u- in dobrim obnašanjem pôslov čuti in zlasti paziti na i kteri so brez službe Pôsle, kteri so ob službo in spadajo k soseski ima Ako pa gospodar nece tacega pôsla, ki je usel vec v službo, zná namesti njega druzega pôsla udinjati in od ali delat ne grejo župan z vso ojstrostjo naganjati, službo ali druzih dopu-šenih del iskati. Ako vkljub temu tega ne storijo, jih je tako dolgo k soseskenim ali očitnim delom zaderževati, dokler v službo unega tirjati, da mu poverne, kar je imel zavoljo tega vec Pri tem pa ni porajtati na izgovor, da so se zavezali 33 Kdor nost misliti more posla, od da je ušel, v službo delati svojim s tarse m ali drugim, vzame. mu službo zlasti pa takim ljudém. kterega vé ali si vsaj iz okolj- pri kterih prebivajo, ako je očitno, da pri teh nimajo nika- koršnega ali vsaj ne primernega delà. Ptuje pôsle, kteri so brez službe in kteri imajo pri- , pa nekteri pohujšljivo, gerdo živé ali nimajo volje, si skorej službo ali drugo delo poiskati, s kterim bi se živili preskerbí ali stanovanje dá, ga je primérno kaznovati in dolžan je škodo poverniti gospodarju, ktero je imel za to, ložnost za novo službo ali za druge dopušene delà ker mu je pôsel ušel, kakor mora tudi s poslom, kteri je čejo iti služit ali delat ušel, in sicer vsaki polovico, gospodarju plaćati hrano, kar je je več dal drugemu pôslu, kterega je v službo vzel. . 34. V^sak pôsel se ima preskerbeti s pôsel- je iz soseske odpraviti. 40. Kdor se s tem V f peca i da poslom službe iše ski m i bukvica m i, ktere dobi pri politični gosposki svo- (cupringa), ga je primerno kaznovati. jega domovja in plača za nje: 6 kr. za štempelj in kar veljá Da se pa olajsa poslom služba, in gospodarjem j pôslov natis in vezanje teh bukvić. Dobi jih pa samo, če nič ne dobiti, je pn županu bukve napraviti, v ktere se zapisu-nasprotje pravici za udinjanje ali sicer nobenega zaderžka jejo pôsli, kteri službe išejo, in gospodarji, kteri hočejo ni. Ako pa ta gosposka ni ob enem tudi politična gosposka pôslov imeti. v • kraja, v kterem zivi, se bo ta po poslovi prošnji obernila 41. Pravde med gospodarji in pôsli, ktere izvirajo na politično gosposko njegovega domovja, da ji dá oblast, iz službene razmere ali službene pogodbe, in se se v sluz mu pôselske bukvice dati. benem času ali vsaj 30 dní pred dnevom vsnujejo » ko je Pôsli, kteri pridejo iz dežel, v kterih nimajo pôselskih služba nehala, grejo pred politično gosposko; pravde pa, ktere se po tem naredé, ko je ta čas pretekel, se pred bukvić, dobivajo te bukvice po politični gosposki tistega r 139 sodno gosposko obravnavajo. Politična poska bo tudi je preddurje platz vor dem hausthore. Po tej analogii •S17UIIU guojiuisnu uwi«»ua»aju. i uiui^iin mv i««» J i "—" —J ---|------ - — -------* v vvj sicer tožbo in pritoževanja v pôselskih zadevah, kolikor bo anti je prav zloženo: „pred m es tje, pred gor j r , •».. • _____ i a _ a i i__ __- ^ i ' »» ». A A « «r-u ..— rt.___ u 9 V se mogoče, v krátkém razsodiia in prestope te pôselske po stave soditi imela celó: prav fi pred 42. V tej poselski postavi namerjene kazni se imajo dnarjih ali z zaporom ali pa s tepežem izgotovljati. Kazni log; *) ni usesu neprijetno (kar stoji pred ); ali kosmato in čisto napek je: „predare d- ti, predstaviti, predložiti, in iz tega předpis i. t. d." Tacim sostavam nimas primere z dnarji ne smejo pri pôslih 5 gold, in pri druzih osebah v jeziku; tako se tudi ne sme delati Vem ? da se mi bo ne 25 gold, preseci. Zaperati se smejo do 14 dni in spolnovaje odločbe ka- zenske postave se zna zapor še s postom poojstriti. Tepsti se smejo samo pôsli zavernilo: casi nikakor ni mogoce ogniti se jih; sila kola lomi Prazen izgovor! Le mislimo slovenski, pa bo s to tožbo utihnila še nektera druga! Kaj pa da se bere uže v starem: „hleb predloženija" (schaubrod) ali Tepejo se pa mladenci, kteri še niso 18 let spolnili, to je grecizem, in grecizem je tukaj tudi rodivnik «I V/ _ ^ __ %/ 1 II 1 1 J ✓ 1 /I 1 A « . 9 in ženske s šibami, odrašeni možki pa s palicami, in čez dalje sebere: „predt (vorlâufer), predvarit (prae- 15 palic ne smé nobeden dobiti. Tepsti se pa smejo še le, cedere), predglagolati" itd. itd. Jaz menim, ako bi se ko je popred zdravnik izrekel, da tepenje ne škoduje potrudil kdo, in prevéjal vse grecizme v stari slovenščini zdravju obsojenega T se pa ne smé nikolj očitno goditi, da bi mu ravno sostave dale zadosti opravka y . 43. Dnarje kazenske je v soseskini dnarnici hraniti in posebej zarajtovati. Rabiti se pa smejo samo za podporo bolnih ali ubozih pôslov, kteri ne morejo več delati. Zaverniti bi me utegnil kdo, da se govori V « V se celó v Rib k „predj užnik po u 9 . 44. Opravila, ktere so v tej pôselski postavi županu izročene, se zamorejo, če je treba, kaki drugi osebi po U- A gorenskem pa: „predpold 9 izročiti, ktera zaupanje zasluži. . 45. V srenjah ali soseskah, ktere so v okrajů kake c. k. policijske gosposke, ima ta gosposka opravljati opra- dolenskem gabelfruhstuck pr edkosilni sedi: „predpold čas; ali opomniti pa je, da nikdar ne bo djal Laščan: „predj užnik", temuč vselej: „dojužnik", kakor tudi a Znano mi je, in tukaj, posebno v be-predlog res ne kaže mesta, ampak vila politične gosposke in župana, ki so v tej pôselski po stavi imenovane. pravimo: „dopoldne" (vormittag). Pozabiti se pa vender ne smé, da ima tukaj tudi Serb dve besedi, ravno ko mi namrec doručak" Vuk o vem rečniku ed 9 99 in Napáke slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Zlagamo s predlogi tacimi, ki imajo le po en ,,p r e d k mih. venščina ,predručak"; zadnja je v zložénka s tim predlogom, ker u nima; bral sem jo le v V tacih sostav kih p to nam kaze, da se jako rada ogiblje slo- ; in pisar mora ugajati jeziku, pa ne nagajati mu j v ce Dalj noce biti zavžar! se ta predlog časi tudi zlaga s prilogom v z 1 o «• Samo predloga : „m i m o a 111 99 preko a ? daravno prilog, pa ne prav mnogokrat; in to spada i mata dva zloga, časi nahajamo v sostavah, pa v našem kterem bomo v • « narecji ga ne; v serbskem je: „Arap prekomorac u 9 99 da lóvno zlaganje, o lan ski, pred včera nj i" i. t. d 9 tudi govorili ; uže pr v se med po ,p r ed i celó sostáv so za živa želja mimoidje" (mini). Govorili bomo le o nek m v terih predlogih. Predlog: „k" meni znan samo v dveh sostavah: klju i m e jezik ni slovenščini zoperno otr 9 ,p r e d n a m u (vorfahre) Predlog 99 med a se zlaga z i m v bovati (menda iz „k ljubu • vu u zu fleiss); knicemrati prilogom v prilog, z glagol kd i m ne 9 casi s pa tudi verderben iz: „k nic" (k nicemur), govori se namrec nic sem k • V nic 99 k kaže le mesto. Slišal sem v jeziku samo tri take sostave me je del." Vidi se, da le-ta predlog v sostavi nima tolike važnosti, kolikoršno imajo drugi; za to 99 V medplečj dn ožj 9 d m f v žaba 9 se prav za prav ne more 9 govoriti o njego vem zlaganji. žaba ujeta med velicim in malim Šmarnom je dobro ž njo pokaditi, kader glava bolí. pra vij o to je, da se Imamo tudi 99 medgorj a 9 v serbskem je 99 medjud 99 Brez" ima precèj veliko sostav; zlagamo ga le z dnevi med veliko in malo gospojnico. Se celó sostava so 99 bez imenom v prilog, redko v ime, na priliko : po sien*) zu bescháftigungslos (srb.), brezdušen, brez zoba (baba), brezdno, bezzakonje" men o m ni neslovenska na pr. „mednam Rekli smo uze, da imajo nektera imena irreligion 10 g o v pom Tudi pred temi zlagamo večidel brez veznice (srb.) itd. Več sostav ima: „raz", ki je na Gorenskem na pr. „křiž po tje, križempot 9 še predlog. Zlaga se z glagoli, pa tudi z i meni v p r i 1 o g ali ime, na pr. ,,r a z o g 1 a v razusten (velicih ust 9 post) mitte der fasten 9 ima tramput d p o s t d p o s t, " nedelj (s r éj . Serb (stranputica) w • v/, iiu j)» uuvgi« i j i »uuu vv., tma,. „o »/i oiupuut« ^o u a u p uut uj — sei tcnweg. iVa Lašč.), razvraten (velicih vrat, Lašč.), ráz s o la vadna je v Laščah tudi sostava te verste z veznico (einsalzung, Lašč.), raz vid i ti se" — tag werden; pa ne: sich wieder sehen ! i. t. d. Huda muka vsim učenim slovanskim pisarjem je predlog: „pred, ki se le malo zlaga. Res da mi imamo v jeziku: „pred pust, Pr edd vor"; ali to prav za prav ni zlaganje, kakor se bo pozneje dokazalo. Slovenec bi ne smel le-te besede sostavljati nikoli z glagoli, ampak z imen i, večidel neglagolskimi, pa le redko, in tedaj mora: „pred" vselej kazati mesto, časa ne. Serbski slepci beraške pesmi, ki se pojó pred hišo („kuco") imenu 99 d 9 to je : godovi sred (sv. Pavel itd.) Govori se: mraz je kakor o dozi mcih Naj se mi ne ocitáf da rabim tudi jaz besedo: „predlog." apek narejena, čeravno je uže stara; ali ne- besede; tega me je ostrašil mnogi Vem da vseeno delo je kovati prežalosten izgled. Jako je treba in ćas je, da bi se poraz umeli možje, ki jezik znajo, in da bi dali naši slovnici ter-minologijske oblike narejene slovenščini po volji. Dokler ne bo tega, tako dolgo bo šušmaril vsak šuš m ar po svoje. Tukaj naj stojí tudi nekoliko imen starosl. slovnice iz jejo: „predkucnice"; Gorenec pravi: „préderje u 9 to D obro wsky g g (silbe) , „i m e (hauptwort) m V serbskem je najpervo sostava: „bezposlen"; iz tega: bezposlica" (musse, tudi: můssigganger) ; iz tega zopet: bezposličiti" (mûssig gehen), in zopet iz tega: „bcz- 99 r> s toi me (?) (furwort), glagol (zeitwort), pričastije (participium), predlog (?) (vorwort), n a r e č i j e, tudi : , raz- Pis. znana dglag (umstandswort), s%uz (bindewort) ličije" fartikel). Vse so po gerškem narejene **) Ne vémo: ali je predpold ali predk posliéenje*' (mûssiggang). Lahko bi se pokazalo se več tacih izgledov, kako se iz dobrih sostav dalje nareja. G **) Ta beseda ima čez analogijo veznico 99 0. ií Pis. Pis. Mi le vémo za ko s i 1 o (Frůhessen) J (Mittagessen) in za malco (malo jed), ki je dopoldne pred južino in pa popoldne po južini. Vřed 140 Zlagamo z ne kda njimi predlogi, in tudi nija; Avgusta, menijo učeni, da je Augsburg; pa Ti burnija nam je znano staro mesto blizo Špitala na napr. „praprot, (praděd), prekupiti, prekupec, Koroškem; Bekonija pa ugibajo, da je Br en nija ali druzimi besedicami, kakor : pra y pro f pre y pa y n e z u prebegnz profugus (srb.), parobek" itd. (Dalje sledí.) Brevnija na Tiroljskem; pa menim, da je nar hitreje le Be to vij a ali Ptuj na Štajerskem. Tedaj v teh mestih Jezikoslovne in zgodovioske reči. Spisal P. Hicinger. ^ M . ^ g mm * t% l> î s T 1 * * Ceterti zvezek Kukuljevičevega „Arkiva za povjest-nicu jugoslavensku" je v „Novicah" vlanskega leta stran 407 s pohvalo omenil že slavni naš Terstenjak. Nektere reci se mi zdijo toliko tehtne za nase slovenske strani, da so leta 590 ali 591 še Franki, in z njimi vred Bavarci; kar leta 595 pa se ima ondi bavarski Tasilo bojevati s Sloven i. Kaj more jasnejše kazati, da so Slovenci v te strani prišli med letama 591 ali 592 in 593? Se se dá to dokazovanje pojasniti z drugo pri- z Avari vred. le na- V se y jih tukaj nekoliko vec opisem, in zraven pridenem nektere svoje misli in najdbe. /. Prihod novih slovenskih rodov v naše kraje. V načertu jugoslavenskih povestij do IX. stoletja slavni dr. Fr. Rački govori (str. 249) tudi od Slovencov, ki godbo. Poprej so S loveni, tudi merjali na južne dežele, Mezijo, Tracijo, Macedo-nijo; v letu 592 — 594 pa je oboje poleg Tise hudo natolkel bizantinski vojvoda Prisk. Ravno ta nesreća je utegnila Slovene prisiliti, da so se proti zahodu, skozi so proti koncu sestega veka se naselili iz novega razun S prešlavnim Safari kom vred stavi on prihod teh Slovencov med leto 591 Panonije v Noriku, Istri in Karnii. Panonijo v Norik, Karnijo in Istro zavalili. (Procop. 1. III. 33. — Epistolae Theodeberti R. ad Justinianum Imp. apad Duchesne, episcoporum Venetiae ad Mauritium Imp. apud de Rubeis p. 272 — Gregorii M. ad Mariniamum Rav. 1. IX. 9. — Theophanes et Anastasius apud Stritter.) (Dalje sledi.) do 595. Otem naseljevanji Slovencov je bilo že mnogokrat PotOVailje pO izhođnem ali pO jlltrOVÍh đCŽelah govorjenje v „Novicah", in kmalo se je stavilo v leto 334 pod imenom „Sarmatov limigantov", kmalo v leto 550 ali nekoliko pozneje, v oziru na prestopanje slovenskih narodov čez Donavo. Dr. Rački dokazov za omenjeno dobo ne naveduje, pa Safařik se povračuje izrečno na pripovedi in letu 1857 liste tistih starih časov. Kaj tedaj obsegajo njegovi dokazi? Prokopi, Teofi- Kolikor pripovedujejo zgodovinarji Spisal Mihael Verne. XXVIII. Iz vélike cerkve se pride med klončniki na severní strani v neko vežo ali lopo, v kteri imajo latinci ali kato- y lakt, in drugi od prestopanja slovenskih narodov cez Donavo v koncu petega in skorej v čelem š es tem stoletji (poprej namreč se imenujejo le unstran Donave), nam kaže same napade v Mezijo, Tracijo, Macedonijo in Dalmacijo; Panonija je le deloma zadeta, Norik ličani na levi ne velike, pa dobro ubrane orgije, na desni Iz te veže pelje nekoliko pa y altar sv. Marije Magdalene stopnic v majhno katoliško, Marii Devici posvećeno cerkev s tremi altarj Na srednjem, ki naznanja kraj, kjer se je ? Karnija in Istrija celo ni imenovana sred silovitih na-valov. Še le v letu 595 pové Pavel diákon od pervega boja med Slovenci in Bavarci, in papež Gregor v listih iz leta 599 in 600 govori od vstopanja Slovencov v Istro in Italijo. Prokopi, ki je pisal o gotiški vojski krog leta 552, tudi naveduje stanovavce teh dežel, ki so . in nek Jezus, Gospod naš, po svojem veličastnem ustajenji ljubeznjivi presveti Materi svoji prikazal, se hrani in moli neprenehoma presveto rešnje telo. — Na stranskem altarji pri uhodu pa stojí v temni, s precej gostim železnim v • omrezjem zaperti votlini ali globini kos ste bra, h kteremu je bii Jezus pr y ko so ga judje kruto bičali Tega kosa se dotikajo z neko palico kristjani vseh ver, in vsak y prebivali med jadranskim morjem in Donavo, imenuje narpoprej Dalmacijo, Liburnijo in Istro dalje Venete, te vse ob morji; nad njimi Siscijane ih Švabe, dalje Kame in še Noričane, Panonce in Dake. Slovenov ne imenuje nikjer, razun če stari poljubi potem palico in se je s čelom dotakne. — Veliki petek pa je bila tèmna votlina odperta in luč je gorela v nji Sloveni tičijo v imenih No r i čan o v, Panoncov in Svabov. kar je pa treba dokazati od drugod. V gotiski vojski je le enkrat navedena slovenska četa, ki je prišla Belizarju v pomoč; Narsetu so bili le Longobardi v podporo. Ko so pa leta 568 Longobardi šli Italijo , da se je zanimivi kos s kervjo Kristusovo posvečenega stebra lahko vidil; verni so poklekovali na altar, se ga z golo roko dotakniti in ga poljubiti. — Drugi kos tega stebra pa je odnese! o križanskih vojskah leta 1223 kardinal Ion na (Kolona) v Rim, kjer se v cerkvi svete Praksede hrani in pobožno časti. tij Iz že omenjene veže je tudi vhod v sila ozko k iz te pa v že tudi omenjeni mokrotni in nezdravi V posedat, so sicer se razni narodi z njimi bili v družbi, pa Sloveni se ne berejo, razun če so v imenu Noričanov in Panoncov, toda, to so stari slovenski rodovi. (Procop. debeli, goth. 1. I. II. III. Teofilakt 1. VII. in Stritteri editione. Gregorii M. epist. 1. VII. 9. X. 36. — Pauli diac. 1. I. 27. 1. IV. 7.) Razun imenovanih dokazov se zamorejo še nekteri pri- samostnn franciskanski, nad kterem stoji visoko na griču nekoliko turških pohistev in hlevov Od altarj a svete Marije Magdalene ki sem ga malo prej v misel vzel, in ki naznanja kraj, kjer se je Zveličar nas po svojem ustajenj ti pokorjeni grešnici ko vertnar prikazal, je po versti v polkro proti izhodu še mnojro poslednjim urom neskoncno dobroti jivega in milostive Od y se vzeti, ki dôbo, o kteri so prišli novi slovenski rodovi bolj natanko določijo. Kakor piše Prokopi, so krog leta 548 Franki se polastili delà Ve nečije, celo so za kralja Teodeberta razprosterli svojo oblast čez Norik in Panonijo, in so jo deržali še leta 590, kakor se kaže iz li8tov tište dobe. In kar posebno utegne tisto dobo pojasniti, Franki so v več mestih tistih krajev postavili škofe svo rešenika posvećenih svetišč kapelic, ki so pri vsakdanjih slovesnih obhodih ali procesijah postaje. Perva je neka tèmna podzemeljska ali marveč v skalo sekana jama ki ji jeca Jezusovau pravijo, ker je mog*el nek Jezus tù cakati, dokler niso vojaki na Golgotu pr pravili in napravili, kar je bilo za križanje treba. Dalj naprej je druga kapel y kjer so nek vojaki jega rodu, in to je še veljalo leta 590 ali 591; nasprot Jezusa slekli in si oblačila njegove razdelili, za suknj pa iz tistih mest zginejo vsakteri škofje, kakor naglo so njegovo pa si novi slovenski rodovi se zemlje polastili; med drugimi eckali Od tod se gré nekoliko korakov bolj na desno potem Janez, panonski škof, pribeži leta 599 v Venecijo. pa kakih 28 — 30 stopalnic nazdol, in se pride naj prej v Imenovane pa so mesta Avgusta, Bekonija in Tibur- kapelo in pred altar Hel Tù namreč je molila po- 141 božná carinja, ko so kopači in razni delavci na njene stroške četku tega popisa omenjene kapelice Matere Božje, ki je sveti križ iskali. Od tod pa se gré po nekem prostorném zunaj cerkve. — V drugem predalu pa precej zraven, kjer predoru še nižje nekoliko stopnic, ki so vecidel v živo stěno je bil križ po koncu usajen, je bogato okinčani altar vsekane. T je spet drug altar s križem v živo udelan, kjer so bili v tem ne ravno velikem prostoru trije sténo gerski, in le pod mizo tega altarja se vidi še nekoliko žive skale y namrec h S Kalvarije, vse ostale križi najdeni. Gotovo je bil tù o Kristusovi smerti ali kak tla pa so z belim in rudečim marmorjem olišpane. V sred posušen vodnjak ali pa grapa pri mestnem ozidj y kamor skale je vsekana globoka okrogla luknj 1 • 1 • V « - t - v naznanovanje so judje križe pometali, ki so jim bili gnjusoba in ostud- daje križ Gospodov tu stal. Kakih pet čevljev od te "........ Pa nekoliko zadej, sta vdelana v tla na oběh stranéh zakaj v živo skalo nost, nikakor vriniti. Kdo je v stanu popisati veselj po dolgem iskanji križe ugledala mela in se žalila, ker ni vedila, Gospod naš, ki se vidi, bi se ne bili mogli svete cesarice y ko je luknj dva černa okrogla kamna, da kažeta boj niko v stala y sta križa raz Pa kako je tudi ster na kterem Na desni proti katoliškemu altarju blizo omenjene Odrešenik sveta, visel in umerl; zakaj Pila v --- ------- i----- ---"UMIJU, UHA, u U III U NJ ( krizu je luknje, se vidi pod gerškim altarjem kaka dva persta še več širok m y tov ega napisa ni bilo več na njem na strani so ga nek en kos najdli. jeruzalemski škof, pa si v svoji i pak le poleg krizev potresa o smerti Kristusovi globoko v skalo segajoč razpok od strašnega Sveti Mak y tacasni sreberno plošico, ki je pa premaklj Razpok ta je pokrit z dolgo kmali pravo umisli, lahko vidi -, — ^^«"».«jiirt*, da spranjo vsak Na levi gerškega altarja je še tretji kato Vse tri križe namreč dá k neki verni, pa hudo bolni ženski liški altar nesti, ter iskreno moli, da bi Bog blagovolil, pravi križ razodeti. Bolna žena se dotakne na to pervega in druge No 5 sedaj imaš tudi popis k križa, pa ji nič ne pomagata. Ko se pa tretje dotakne, je v hipu zdrava in krepka pa se vé da le kakoršnega Ti morem jaz dati Božjega grob y križa dobro vém uuiunuv ^ jv » »"f" ------ — --- ----1-----7 nikdar bolna bila. Tretji križ je bil tedaj pr kakor da bi ne bila tančniši popis Ti ne more pravega zapopadka te velike neredne cerkve dati, Ti podam tu tudi obris cele cerkve V « , _ - J y da moj in kterikoli si bodi najredniši Ker pa in na- križ K y in še dan današnji obhaja latinska in gerska sem si ga nalaš oskerbel stuso v cerkev „najdenje svetega križa m ki y 3. maja in ki ti bo vse bolj razjasni!. *) Nek katolišk duhoven Arabčan iz Damaska ki pa (Dalj sledi.) licu IVU tu 110IV UUUUÏCUj XXJ WWVHH t« " -------— 7 — r — laški jezik gladko govori, mi je pravil, da sv. Helena je to srečno veselo najdenje sinu svojemu, caru Konstantinu Slovenske humoreske v Carigrad, djal bi, v hipu sporočila in naznanila. Obiju bila je bila namreč y ako sveti kriz najde y da mu bo to fcerž na znanje dala. Zato se je napravila od Jeruzalema do Carigrada po visokih hribih dolga dolga versta kolov z gorljivo snovo na verhu, in kakor hitro je bil sveti križ najden, so zažgali germadico te gorljive snove na pervem kolu pri Jeruzalemu, potem na drugem in tretjem kolu in in v malo urah se jev vedila Ce je to Po narodnih pravlicah spisal Vicko Drag Gostovanje v Verbovcu. V noči prišelci ali prežari y tudi Pi imeno vani, marsikako prevzetijo napravijo. Županu so plug na sleme potegnili y pred » rotovzem" so obešli njegovo brano tako dalje noter do Carigrada, vesela prigodba tudi v glavnem mestu carstva res, so telegrafi, pa se vé, da ne taki, kakoršne sedaj in vec takosnih burk so napravili Drugi dan gostovanske kuharce že zgodaj klopočevo župo kuhajo, in natelj vseh iger po zajutreku se začnejo igre. Zovčin je rav imamo že stara stara reč. Pa sej so germade tudi naši Lovijo nesejo v procesii bos m tate in jih pripeljajo pred sodnika, an od nevestnega doma v hišo i lil a llllf ^ MA\J O IU1 U UIM1W * vv« JL M» M^J --------- ------ verli Slovenci zažigali, ko je bilo nekdaj treba roparske turške napade naglo po vsi deželi razglasiti in na znanje dati, da so se ljudje še o pravém času v terdne varne kraje umaknili. drugi dan gostija ženina, kjer je Bos m an je pogača v podobi deteta, na kteri je viditi celo gospodarstvo, malih babik, petelinčkov, kravičk i. t. d. Ko se iz globokih kapél Helene in najdenja svetega Oče starašina bosman prej, kakor mlada žena spat gré, med godbo in pesmami nevesti v krilo položi. Ženski spol križa nazaj pride, se gré nekoliko korakov na jugo-zahodno speva stran proti Golgot ali Kal y y sramovanja", ki se tako imenuje zusa, ljubeznivega Gospoda našega y in tù je „kapéla za ne kakor da bi bili Je-tù posebno zasramovali y Darujemo ti bosman Zakona izgled, Da bi bila srečna Dosti dosti let! Daruj ti bosman Zakona izgled, Da bi ti dobila Ljubeznih detet ampak za to, ker se v nji nek kamen ali odlomek stebra hrani, na kterem je nek Jezus na dvorišču Pilatovega po slopj sedel y ko so ga sirovi rimski vojaki nj pljuvali, mu terno vo kro no na glavo djali amovali, ? ga z nekim škerlatnim plajščem ogernili in mu terst ko žeslo v roko dali, ter ga zasramovaje pozdravljali rekoč: „Zdrav bodi kralj Judovski." Od te kapele se gré po mostovžu dalje na jugo-zahodno stran proti vratam cerkve, ter se pride k podnožji najviš- Darujemo ti bosman Zakona izgled, Da bi v njem le pila Sami sladki med! Mlada žena vzeme bosman in ga svojemu možu dá y mozaki pojejo : jega verha gore kalvarije, ki je zgol skala. Sterme stop nice peljejo na ^ erh y y ki utegne kake štiri sežnje visok biti in tù je spet zala cerkvica, ki jo dva močna klončnika na kterih nastropje in streha sloni, v dva predala delita. je bil Zveličar naš nemilo na križ přibit in je za nas Darujemo ti bosman Zakona izgled, Da bi bil ti srečen V Se ko stari ded. Darujemo ti bosman Zakona izgled Da bi skoro prišla Na tvoj'ga brata red. Darujemo ti bosman Zakona izgled y y Da bi bile polne Parma in klet. Da bi veselili Se drugokrat pa vsi Dobre volje bili V toti hisici.' y Tù grešnike na križu smert storil izbuja ta presveti kraj v člověku žive vere ! in mocnejsi koliko ganljivih čutljejev — Pa ti čutljeji ako bi se ne bila Bosman vzeme mladi mož in ga položi na mizo. Babické hvalijo umetnost kuharce, otroci pa sline cedijo po njem y iu željno cakajo časa y kadar se bode razrezal in bi bili gotovo še ganljivisi cloveška roka nikdar lotila tega svetega kraja lepšati in lišpati ! med gosti razdelil. Pred obedom je lov brakovi ce, pirovi ce — gibanice. Mlada žena jo more speci. Kadar testo teni y Desni ali če se proti Božjemu grobu oberneš y levi predal cerkvice, kjer so Jezusa na kriz razpeli in pribili je lastnina katoličanov, intùje veliko okno že o za- y Obris cerkve Božjega groba se bode pridjal posebnim buk-vicam, v kterih bo natisnjen vès ta potopiš, in se bojo na prodaj dobile. Vred. 142 gledajo babické, ali se kaj terga , in če se zlo terga, jim pelnjak. Pepelko. Deček orijaše nadladal. Deček nadladal 3 je to znamenje nesrečnega zakona. V brakovico nameša pozoje. Mačuha i pasterka. Jezuš dečku dal zmožnost da, WĚĚĚM ^H^^H^H^H mt WĚ H^^H ^^H ^Hj^B tri brinjeve jagode in druge disave. Potem pa gda oce, vtic postane. Čudotvorna vurica. Čudotvorna tor beži z njo v kuhinjo, in jo na novem bukovém loparji po- bica. Vrag služi siromaka. Škatla, daj jesti, a ti, klabiik, tisne v peč, in pri peči tako dolgo caka, deržeč stil lo- vudri zdaj. Muž gospona naplatil. Muž naplatil ženu. Kaj nikdar ne bilo. Laž i Prilažič. Jež i srna. Vuk Rimljan. Rat med psom Belinom i vukom. Vtiča, lisica i pes. Clo vek, parov med nogami, dokler se ne izpece Potem pa jo zamota v belo rušico, dene v korbulico i in sadaj banderas beži z njo po vesi. Gosti bežijo za zajec, lisica i medved. 9 Knjiga bo 15 do 20 pol d e-in če je banderas brakovico ali pirovico srečno nazaj bela. Veljalabozanaročnike48kr. sr. in kdor v begu nihče ulovil, je to znamenje bo nabiral naročnike, dobi če hoče, vsako tri- najsto za nameček; po bukvarnicah pa bo več njim prinesel, in ga ni srečne ženitve. Domu pridši dene gibanico na mizo, in vsaki gost dobi falaček pirovice. Sedaj se začne obed ropota ko toča po koruzi. ko pol več veljala. Čas, do kterega si jo je treba naročiti, je do 1. junija 1858, do kterega časa in mlini meljejo, da po želodcu prosim, da mi se posij ej o sèm vVaraždiu imena tistih gospodov, ki si želé naročiti to knjigo. V Verbovcu vsigdar do petka gosti vkup ostanejo, se v petek jim mora mlada žena gibanjeve župe skuhati. m Denarja ni treba naprej dajati, posije naj ga vsak precej kadar dobi knjigo v roke. Godci zagodejo zalostnico in konec je veselja ze nitovanskega. Jaz pa sklenem svojo povedko s besedami slovenskih pripovedovavcov: „Bil sem tudi jaz poleg, smo dobro jeli v želodcu Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Marburga 28. aprila. V in pili ali meni je samo po bradi kapalo pa ni nič ostalo." Z Bogom, dragi moji Verbovcani, bratje Ribcanov in Lemberžanov! Hej brata Ribničan in Lemberžan: ali ne bi tudi vidva kakošne povedala o svojih rojakih? Razjašnjenja : Klopočeva župa, Klachelsuppe. svojem današnjem dopisu opravljam službo hvaležnosti do dvojih ljubih prijatlov, ktera mi je vzela nemila smert. Pervi so častitljivi fajmošter Jožef Pinter pri sv. Lavrencu v Stranicah blizo Konjic, kteri so 1. sušca t. 1. v Gospodu zaspali. Soznanil sem se ž njimi še le pred tremi leti, ali našel sem v njih „moža od oka", kakor Horvat pravi. Bili so goreč Slovenec in ljubitelj slovenskega slovstva. „Novice" so těžko vsakikrat pričakovali. Domaća zgodovina jim je bila veselje, in Slovanski popotnik ker so stanovali tam, kjer je nekdaj stala rimska „Mutatio ad Lotodos", so vsako starino, ktero so v tišti okolici izkopali j »i* Družtvo za jugoslavensko povestnico in starine v Zagrebu je določilo, da se k imeniku vseh dosedaj v horvaškem in serbskem jeziku natisnjenih knjig, ki ga je zložil gosp. profesor Vinko Pacel na in slovenske. Slavni Reki 9 dajajo tudi knjige bugarske v cislih imeli. V steno svojega farovža so dali vse rimske kamne vzidati, in tako so příhodnosti ohranili drage spo-minke nekdanjega izverstnejšega veka kakor je sedanji vek strastnega egoizma. Da niso časa tratili, so si izbrali za svoj samotni kraj načelnik ovega družtva gosp. Ivan Kukuljević je poslal vredniku „Novic" povabilo, naj zapiše vse knjige, ki jih je on na svetio dal v slovenskem jeziku, in vse tište knjige, ki so mu kakor redke znane, z natanjčnim naslovom, imenom pisatelja, leta, mesta in tiskarja, kjer so natisnjene bile. z veličino knjige in številom listov, ki jih obsega. astronomijo, in so v jasnih nočeh lukali iz bližnje gore v velike bukve, v ktere je Stvarnik zapisal skrivne pismenke. Dva lepa teleskopa si omislijo v ta svoj namen, in po smerti većega poklonijo Naznanjamo tedaj to povabilo vsem pisatelj em slo venskim, ki so že kakošne bukve na svetio dali marburžkemu gimnaziju, kterega pridni učenec so nekdaj bili, manjega pa celjske mu. Mi učitelji in učenci nismo blagemu možu lepše hvale vedili, kakor da smo 26. aprila za pokoj njihove duše v naši cerkvi molili, in peto mašo naj pošljejo kmali take napise v Zagreb ali pa vredniku Glasnika44, gosp. Janežić-u v Celovec, ki nabira za da requiem'4 obslužili. Večni Bog jim poverni za dragi dar in lepi izgled, 55 da , kterega so dali sadanjim ucencom, se tudi oni spomnijo hvaležno kadaj učelišča, kterega 15 ta namen prineske k slovenskem u slovstvu. Ker vsak naših pisateljev spozna važnost tega delà za povestnico književnosti naše, nam ni treba na dolgo prigovarjati k temu početju. * „Horvaško- ucenci so sedaj ! — Komaj sem s solznimi ocrni odpel „Re-quiescat in pace**, že me čaka drugo žalostno opravilo. 25. aprila je umerl moj učitelj, kolega in dobri pri j atel Juri Maily, častili mestjanin marburžki i clen vec slovenske narodne pripovedke učenih druztev, jubilirani direktor marburžkega gimnazija profesor, in dvakrat zacasni , v 66. letu svoje starosti. iz okolice Varaždinske." Pod tem naslovom je raz- Rajni je bil rojen v Lipnici, je zveršil 6 latinskih soi v poslal gospod profesor Matija Valjavec naročilni list za Marburgu, filozofiške nauke, kakor tudi pravoslovne v ono knjigo, ki jo je unidan oznanil v „Novicah." V tem Gradcu, in je bil iz začetka profesor v Celji, po tem pa ■^■pp* razglasu gosp profesor na drobno nasteva nekoliko napisov v Marburgu. Pred tremi leti je stopil v mir. Rajni profesor tistih pripovedk, ki jih misli vzeti v to knjigo, namreč: Maily skoz štiri leta moj učitelj, skoz 5 let pa moj ko-a) Pripovedke, v kterih je govor o Vila h: Vile lega, je bil učitelj kakoršnih je le malo. Poseben prijatel jabuke obrale. Vile cvetje pojele. Vile prosu popasle. Vile livade popasle. Vile senokošu popasle. Bendeš-Vila Man ubogih dijakov si je tudi prizadeval iz najslabejše glave kaj napraviti. Poleg tega je bil učen i moz, m ni samo po v • oci dalena. ^ Vila v Molin-gradu. Deček imel vilinskoga konja, skušal v modroslovnih spisih, temuč tudi naravoslovnih in Vile dečka čuvale. Devojka Vila postala. Devojku Vile k lepoznanskih. Lepših monografij dolnje-štajerskih krajev sebi zele. Vile slepcu dobavile zorjinu rosu. Vila svoju cer nimamo, kakor so njegove večidel v časopisu „Steiermar- kraljiču dala. Deček Vile z-igranjem nadladal. Vile starcu kische Zeitschrift" natisnjene. Leta 1848 ga je marburžko iskopale. Devojka Vili hlad načinila. Vila Kraljevicu mesto izvolilo za poslanca za frankobrodski parlament, kjer Marku jakost dala. Župnik pretiral Vile. b) Prip o vedke, se je kakor z vest Avstrijan obnašah Srečni mož ni imel v kterih je govor o Rojenicah (Sojenicah, Sujenicah, sovražnikov na tem svetu, ljubilo ga je vse, iv«i j Sudjenicah). c) Pripovedke, v kterih je govor o poznalo, zavoljo njegove dušné prostosti in ljubeznjive po vučjem pastiru, d) Različne pripovedke na pr.: nižnosti. To je poterdil tudi njegov pogreb, kteri je bil Torklja. Vukodlak. Podvržek. Peter Breborič. Milutin. Pe- slovesen kakoršnega naše mesto že dolgo vidilo ni. Naj to kar ga je 143 žalostno oznanilo njegovim nekdanjim učencom, kterih obilo Ima po slovenskem Stajeru, bode hvaležen spomin! Obšir-niši življenjopis bode prinesel letosnji gimnazialni program. Davorin Terstenjak. Iz Celovca. * Velika množica laških delavcov vrè iz vseh krajev k delu naželeznico, ki se nareja od Celovca do Marburga, in že je vse živo na céli poti od tod do tjè. Iz Beršeca v primorski Istri 25. aprila. — Tako stanovite zime kakor letošnje se vé pri nas le kak starcek spomniti. Kdo bi verjel, da še 26. sušca zjutraj je snega na debelo padlo na že lepo cvetece mandeljnovo drevo, ako bi sam vidil ne bil? Zavolj velikega snega in hudega mraza je to leto kakor tudi druge terde zime na sosednem otoku Kerškern (Kerso) tisuč in tisuč mladih o vác fjeruhov) poginilo, kar ni čuda, ker tukajšni ljudje, živeći po starem kopitu svojih sprednikov, nimajo nobenega hleva; le pod milim in nemilim nebom prebiva njih uboga živinica noč in dan, poleti in pozimi. Mikavno je viditi iz barke, ako se pelješ pozimi blizo tega otoka, kadar sneg po vi-šinah zapade, kako mnogoverstna živina (ovce, mezgi, konji i. t. d.) pride na kopno k morji, berž ko se sneg staja, iskaje kakošne travice in da se ogne snegu silnému. — Sprehajaje se po vinogradih smo žalostni zapazili, da so naše brajde grozno posahnile: ali od zime ali po dobi, se ne more reči; enoglasno tožijo skerbni kmetiči, da bode letos manj vina, ker se je moglo mnogo mertvih tersov za ogenj posekati; toda „člověk obraća, Bog pa oberne." Na žitu in drevji ne vidimo nobene škode po přetekli krutni zimi. Sajovec Jakob. Iz Ljubljane. Tisto neljubo novico, da zgubimo sa-mostojno deželno poglavarsto in da pridemo s Ko-rošci vred pod Gradec, je skoval bojè le kak novičár v Ljubljani, ker, kakor smo za gotovo zvedili, se na Dunaji od tega nič ne vé. — Kar dosihmal Ljubljana ni imela, nam bo napravil gosp. Miha Ambrož: mlin namreč, kterega ne goni ne voda ne sapa, ampak vodni sopár, to je tista moč, ktera goni vozove po železni cesti in ladije po morji in se parni mlin (Dampfmûhle) imenuje. Kupil je tisto poslopje blizo kolodvora, kjer je popřej bila fabrika za vžigavne klinčike, in že je začéi mlin delati. Tak mlin ima zraven drugih prednost tudi to dobro, da mélje, kadar ob suši drugi mlini stojé. Res je pa od druge strani tudi, da potřebuje veliko goriva, al gosp. Ambrož ima šote in premoga dovelj. Zatorej dobro sreče! — Po smerti našega rojaka, gospod dr. Igri. Knobleher-j a, je gospod Jože Gostner, rojen Tirolec, pro vi kar misijona v srednji Afrik i. Misijon ta, kteri se razprostira čez 90 milijonov duš, ne bo nehal, ker ima sedaj že 4 štacijone: v Hartumu, sv. Križu, Šobatu in Gondokoru. Na vse strani marljivi gospod Gostner je, kakor beremo v teržaškem listu, unidan pisal, da „v Hartumu pijejo sploh a v s trija n s k e vina: Grincingerja, Gumpoldskirhnerja itd., ker se dajo dobre ohraniti in so zdravejše memo francozke mešance; tudi za presladke gerške, španjske in laške marajo ljudje čedalje mànj in pijejo veliko raje a v s tri j an s k e, ktere spodkopujejo že zlo žganje, ktero je ljudém tù toliko škodljivo. Gospod provikar misli, da se utegne kmali avstrijanskeinu vinu velika kupčija v srednjo Afriko odpreti." Za té zelo vroče kraje bi utegnil naš rezni dolenec, kar ga je dobre sorte, posebno zdrav in pripraven biti; tudi vožnina do Tersta znaša manj kakor iz Dunaja. Prav bi bilo, da bi tudi mi Krajnci od srednje Afrike kakošen dobiček imeli. Le dobr ega blaga je treba, in pa moža za tako započetje. — Hvala Bogu! V nedeljo ponoči in v pondeljek je pomočil pohleven dežek žejno zemljo tudi pri nas prav dobro; nadjati se sedaj moremo dovelj klaje za ubogo živinico, pa tudi, če kakošna posebna uíme ne pride, dober kup kruha. Novičar iz raznih krajev. Iz Dunaja. Po cesarskem patentu od 27. aprila t. 1. bo novi denár od 1. novembra 1858 edini postavili dnar v čelem cesarstvu. 1. dan julija 1858 ima tako imenovan š a j n v celem cesarstvu nehati. Ob enem so pre-svitli césar milostljivo pripustili, da se more vsake sorte, papirnat in drugi dnar, kteri je bil od leta 1848 izdan, če tudi od ministerstva že preklican, še zmenjati, toda samo do 1. julija (malega serpana) t. 1. Več o tej postavi dru-gikrat. Marsikdo ima m orebiti še kak tak preklican dnar, zlasti papirnat, ki ga bo sedaj še lahko brez vse zgube spečal. — Brati in slišati je, da bodo šli s v. Oče papež na Dunaj presvitlega cesarja obiskat. — Govorjenje je, da bo dana krnali nova postava za županije. Prav bo za vladne zadeve, kakor tudi za srenjsko gospodarstvo, ker bo sedanji začasni stan nehal, ko bo prišla nova stanovitna srenjska postava. — C. k. pravosodno ministerstvo je dogovorno z mini-sterstvom notranjih opravil ukazalo, da se odslej kažnjene i, kteri so zavoljo kakega pregreška za več kakor eno leto v ječo obsojeni, ne bodo v deželnih kaznovavnicah, temuč v jetnišnicah tistih sodnij pokorili, ktere jih obsodijo. — „A. A. Z.ći piše : Dalj časa se posvetuje na Dunaju zbor pravoslovcov zastran prenaredbe naše civilne pravde. Kakor je slišati, bodo te posvetovanja skorej dokončane. Osnutek postave, ki bo iz teh posvetovanj izviral, bodo dobili potem pravoslovske družtva in učeni natisnjen v pretres in potem ga bodo še enkrat pretresovali v posebnem zboru. Te posvetovanja so zanimive, ker ima iz njih postava za civilno pravdo izvirati, ktera bo po celem cesarstvu veljavnost imela. — Slovanska beseda 27. aprila se je, kakor pi-šejo „Slov. Noviny" v vsakem ozéru prav dobro obnesla. Sper lnová soba je bila tako polna poslušavcov, da jih precej ni prostora več imelo. Godbe kakor tudi spévi so bili izverstni. Péla je tudi žl. gospodična Irena Fichtenau-ova, Ljubljančanka. — „Fr. Blatt" piše: Neniška pravlica pravi, da se nam je v sredi tega mesca hudega mraza bati, namreč 12., 13. in 14. maja kakor o godovih sv. Pankracia, Servacia in Bonifacia. Skušnja učí, da ljudska vera, ktera se na naturne razmére opéra, ni vselej prazna. Stari pregovor: „Pankraci, Servaci in Bonifáci so trije ledeni možje" in „po sv. Servaciju ni več mraza in po sv. Bonifaciju ni več snega" ima tudi kaj v sebi. Profesor Mad 1er je preiskoval v Berlinu vřeme od 86 let, in najdel je, da je imenovane dní res nekoliko menj toplo. Màdler misli, da pride to odtod, ker se začne ta čas v severo-izhodnih dežeiah Evrope sneg tajati in merzel sever začne pihati, kterega pa v letih 1856 in 1857 ni bilo. Iz Ogerskega. Iz vesprimske okrajine se slišijo velike tožbe, da se ljudstvo v deželi, kjer je vino doma, od dné do dné huje žganja poprijema. V mali srenji Ny. ktera ima 600 prebivavcov, popijejo, kakor nek kerčmar sam terdi, v letu 150 do 200 veder žganja, vina pa komaj 30 do 40 veder! Iz Moravskega. V nekterih krajih pridelajo na Moravském veliko sadja, ktero posušé, ker ga ne morejo prodati. Prigodilo se je že večkrat, da so lakomili kupci in barantači popolnoma dobrega posušenega sadja nakupili in, da bi več dobička imeli, ga tako z vodo namočili, da se ga je cele vozove v Ameriko namenjenega spridilo. Ker tako ravnanje lahko cele kraje, kjer imajo veliko sadja, ob pošteno ime dene, so dale gosposke na znanje, da se bodo take goljufije in hude dobičkarije ojstro kaznovale. Iz Rusije. Zopet je pét okrajin se izreklo za o proste nje kmetov, namreč: Novgorod, Kazan, Kostroma, Rêzan in Astrakan. 144 Iz Italije. Piemontežki deržavni zbor je končal ob 7 po po ravnave zastran nove, .od francozke vlade zahtevane postave kteri pregreškov zoper tiskino postavo ne bodo več rotniki sodili. Grof Cavour je dobil većino glasov za-se in ostane tedaj še minister. Nek berlinski časnik piše o tem in sploh o piemonteški politiki : ,.Se nikolj, kar svét stoji, ni nobeno ministerstvo tako imenovano konservativno moj strovanje tiskarstva s takimi prekucijskimi dokazi zagovar jalo. Cesar Napoleon tako govori ministerski pred je varh Italije; kdor svoje upanje sednik kaj priprosto v prebujenje Italije stavi, mora v Pariz svoje oči obraćati. Zato mora Sardinija svobodo tiska varhu Italije darovati ; zakaj cena te svobodě in svobodnosti je oteta narodnost!" „In res jo je Sardinija, ko se je francozkemu varstvu podvergla, tako zavozila, da ji ni od nikodar do- u bička upati. Iz Nemškega. Požar, kakoršnih malo, je 24. aprila popoldan mesto Frankenstein na Prusko-siležkem skoraj popolnoma pokončal. V kratkem času so gorele vse poslopja in dasiravno so prišli iz vsih krajev pomagat, vendar niso mogli nič opraviti, ker je bil vihár prevelik. Sopara je bila tolika, da še konji v ozkih ulicah niso mogli prestajati in mnogo mnogo ljudi je poginilo. Se drugi dan so vlekli kosti za kostmi, ude za udi izpod razvalin. Tudi bližnja vas Zadel je pogorela. Doslej je 23 mertvih naznanjenih. Sliši se da so sopet otroci s harnicami ali vzigavnimi 5000 ljudi ob čez klinčki igrali, čez 500 hiš požgali in premoženje in podstrešje pripravili! Iz Francozkega. Najnoveja novica iz Pariza bi uteg-nila tíi in tam ljudí precej osupniti. Francozka vlada je namreč za 42,000 mož armado pomnožila. Vpraša se, kterim sovražnikom velja to? Eni pravijo, Angležem, drugi so v skerbi, da je to z nameni v zvezi, kteri še niso znani in so Itálii namerjeni. Nas pa obhaja misel, da to ne veljá un an ji politiki, temuč notranji. Al Francozje se ne pripravljajo samo na kopném, tudi na morju kažejo, da hočejo biti pripravljeni, naj že pride karkolj: „Moniteur" Zaperanja še vedno ni konca ne kraja. Mnogo poljskih izseljencov se vraća ta cas v svojo domovino iz Francozkega; nekteri z ženami in otroci. Nepřemožní dobi-vajo od ruske vlade dnarjev za dolgo pot. Iz Turškega. Turška vlada je poslala pred nekimi 7 S tedni černogorskemu knezu tako imenovan ultimatum o v kterim zahteva, da naj bo Cerna gora porok za mir ob turški meji 7 to je 7 da Černogorci ne bodo več čez mejo v turške dežele zahajali ropat. Ako se v to zahtevanje ne vdá, bo stolila turška vlada, kar bo podložnikov vgodno spoznala; ne bo za varstvo svojih se pa s Černogorci voj- skovala, temuč samo njih deželico bo z vojaki oblegla toliko časa, dokler ne bodo Černogorci terdno obljubili Jiočejo kot pošteni sosedje mimo živeti. 7 da Kcrške pesmi za pokušnjo # ir. 7 f Kostrencice ') mlađe ! noste se oholo Da vam nezavide tri gradi -) okolo. Blagoslovi Bože majku, ká te rodi! Bog pomiluj otca, ki te lipo zgoji Blagoslovi Bože pleni i povojy, Ki su previjali prebeli život tvoj ! Blagoslovi Bože vse puty i stozy, 3 Po kih som hojival 4) do moje jubcice! 5 III. Kada mi Franica k masici hojáse, 6) Za njun mi Nanulo na konjiću jaše: „Poćekaj me, Frane, službenice moja!" „„Niť som te služila, niť te čekat oću."" Onda mi Nanulo konjića podbadne, Ter Franu šarene 8) na — srid ravna poja. 9) 10 77 ti, Franico od meca umriti, Voliš AP mene mlajohna pod otaj !1) jubiti?u „„Volim ja, Nanulo, od meća umriti, Ner' tebe mlajohna pod otaj jubiti. Onda uu mi Nanulo sabjicu zitegne, l2) Da oće Franici glavicu odsići. Pusti me. Nanulo, da dvi rici reći." 77 Reci, rêci, Frane, 'ko ćeš i ćetire."" 7717 # „Ti ćeš se namirit na mojih devet brát, Devet bratac mojih, deseti otoc stari, biše, najjadniji biše), (Ki najmlaji Oni hte te pitat: si nam kadi vide7, Si nam kadi vide' sestru našu Franku ?" 13 V „r>Nit som jé ja vide', nit son š njun govore Čo ti to Nanulo sabjica krvava?" „„Sabjica krvava, košutu som ubi'."" „Kadi ti, Nanulo, meso od (sic/) košuty?" Méso od košuty va jamu duboku."" 14) „Kadi ti, Nanulo, koža od košuty?" uu. 77 r> 7777 Koža od košuty va jamu doboku."" K o str Rekom i Bak é, ój : (izvestni přidav.) je prim 2 Krcani medja P kakor i Vi i vsi severni Sloveni; tri grada nije pravo. 3) Mi Cokavci imamo o (Vi pa O) kde je starosl. b ili 'b na pr. otoc, osol, stoza itd. 4 navadu: „ich pflegte zu geh <5, V glagol o. m trpé lj f zato govore hodjáše, 6) U Krcan je k namesto lj ub V « nasi ne 5 Poljakov, a i u davnih Sloveno v, kroz nos itd. namesto zemlja, kralj, instrument, jednine žens. imen kakov , na pr. žena, žen on un, polj ovca, ovcon, polj. ovc$, miloštjun, m je jako mlad. Naš glasoviti pesnik Barak Oliva" : grublj život s. Katarine" Jaruli: glov s n j o n, z g to je 7 doteći 8 vir on; knjiga . „ družbon. svoj on, silon, dušon, mukon; „Filoména": s vruć on. a. 9) hoćeš radj e, rajše, m i.fo«. u) Kréâni ćokavci kadtc 14) hitil sam v ... Pig lat. mavis, kad zamuće I aj polj i teg, taji sicer vsako pripravljanje na morju, pa vendar, cimu potrebujejo 150 parobrodov vsake verste in še 72 druzih bark? Francozko kupčijstvo ne potřebuje toliko bark. Zavoljo tega pogledujejo Angleži z nekako debelimi očmi na Francozko, in če vidijo, da ti ne postopajo, tudi oni ne Gospod bodo rok skrižem deržali. Darovi za Vodnikov spominek. Od I.—XXI. naznanila 900 fl. 52 kr 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 V 77 77 77 7T> 77 77 77 Jožef Goriup, c. kr. policijni vodja v Zadru 2 fl. — kr Greg. Cižman, c. k. polic, nadkomisar „ 1 r> — 77 Janez Florian Zemic, svetovavec c. k. deželne 2 » — 77 Alojzi Trauć, c. k. nadlajtnant polka Princ- Hohenloheškega v Zadru • ...... 1 V — 77 Edvard Skubic, c. k. nadlajtnant polka Princ- 1 V — 17 Raimund Endlišek, c. k. auditor polka Vo- 1 T) — 79 Edmund Jenko, c. k. nadlajtnant polka žan- 1 r> — 71 Franc Podkrajšek, c. k. lajtnant polka žan- darmerijskega v Zadru........ 1 r> — 77 Janez Jevnikar, c. k. poštni kontrolor v Zadru 1 » — 77* Ivan Terdina, c. k. gimazialni učitelj na Reki V — 77 Vinko Pacel, „ „ „ „ 1 r> — 77 Viko Slamnik, „ „ „ „ 1 » — 77 Ognjaslov Katkić, c. k. gim. „ „ 1 r> — rv Jakob Čicigoj, „ „ „ „ 1 r) — 77 Janko Božić, „ „ „ „ V — 77 Franjo Kurelac, pisac horvatski „ 1 V — 77 Malešević, c. k. financial™ komisar „ V — 77 J. Pavletić, c. k. deželni odvetnik „ 1 r> — » r> — 71 G. J. Jane, fajmošter........ 1 r> — 77 dr. Faustin Suppe, advokat na Reki . . . 1 r> — 77 M. R. iz Trebolj . . . ....... 1 r> 20 77 Jakob Ukmar, učitelj v Mošnjah .... — r> 30 77 Skupaj . 931 fl. 42 kr» Odgovorni vrednik : Dr. Janez BleiweiS. — Natiskar in založnik : Joief Blaznik