Predlogi za finančni zakon za leto 1939./40. (Nadaljevanje in konec.) 14. Dopusti zaradi odslužitve kadrovskega roka. K § 87. zakona o uradnikih ise doda nov odstavek, ki se glasi: »Učiteljem se za odslužitev kadrovskega roka odobrava 9 mescčen dopust. Po odslužitvi se avtomatično vračajo v državno službo in obdržijo vse pravice, ki so jih do tedaj v službi pridobili. Utemeljitev: Služba v stalnem kadru je ip>rav za prav vršenje državne dolžnosti; karakteristika je v tem, ker se ta čas ne računa v smislu uradniškega zakona in ne pripadajo nikaki prejemki. S predpisom § 87. zakona o uradnikih je dopuščeno, da sme državni uradnik po privatnem poslu biti izven dolžnosti več mesecev. Po tem predpisu za čas nad dva meseca ne pripadajo uslužbencu aktivni prejemki. Kontinuiteta siužbovanja takega uslužbenca ni prekinjcna. nasprotno, čim mu preneha odobreni dopust, se takoj vrača v svojo dotedanjo službo in obdrži vse oridobljene pravice. Po tcj utemeljitvi smatramo. da sprejetje predloženega amandmaja ne bo imelo nikakega finančnega efekta. Podpora se najbolje pokaže s tem, ker se bodo takoj zaposlili oni učitelji, ki se vrnejo iz vojaške službe. 15. Duhovniki priznanih veroizpovedan i — priznanje let ob vstopu v državno službo. V§116. zakona o uradnikih z dne31.marca 1931. se ukinja točka 6., ki se nadomešča s sledečim besedilom: »6. Čas, ki so ga duhovniki ' priznanih veroipovedanj, preden so stopiti v državno službo, prebili v duhovniški službi priznanih veroizpovedanj. Določba tega člena se nanaša tudi na one državne uslužbence, ki so bili upokojeni po 31. marcu 1931.« Utemeljitev: a) Poleg državnc duhovniške službe so še drugi državni poklici. v katere so stopili zanje kvalificirani duhovniki ipriznanih veroizpovedanj in kateri so enako ali vsai nič manj koriistni in važni za državo. Toda medtem ko se prvim priznava ves čas prejšnje duhovniške službe po § 116., t. .6., ur. zakona za odmero količine njih pokojnine po dejanskem trajanju, bi drugi, ki niso opravljali ravno državne duhovniške službe, pa so vendar vse svoje moči izrabili za državo v drugih državnih poklicih, ostali brez priznanja dejanskega trajanja prejšnje duhovniške službc nri odmeri njih pokojnine prezrti, kar bi bilo že s tega vidika skrajno krivicno in gotovo nikakor ne po intencijah zakonodavca, a to zgolj zaradi besede: duhovniško. b) Nadalje je zakonodavcc imel s točko 6. § 116. ur. zakona med drugimi duhovniki v mislih brez dvoma tudi bivše duhovnike, ki so stopili v državno službd kot kateheti. torej v državno-nastavniško t. j. uoiteljsko službo, kakor jih jemlje v misel še § 342., st. 2., ur. zakona. Med bivšimi duhovniki. ki so prestopili v državno službo, pa so tudi taki. ki so se posvetili učiteljskemu stanu, i. j. učiteljskemu svetnemu poklicu in niso izvrševali več duhovniške, amp«k !e učiteljsko službo. za katero so se usposobili z naknadnimi izpiti. Priskočili so državi na pomoč ob času prevrata, ko je bilo pomanjkanjc učitcljstva na višku. In za te ni v uradniškem zakonu nikjer predvideno, naj bi se jim štela leta prejšnje duhovniške službe tudi v leta efcktivne državne službe, in to samo radi besede: duhovniško. Kar pa se všteva katehetom v dobro, bi bilo krivično, ako bi se nasprotno omcnjenim učiteljem taisto odrekalo. Zakai katehet je po svojem poklicu ravno tako učitelj, kakor je učitelj-laik, oba pa služita vsak po svojem delokrogu isti državi, torej je tudi dolžnost države, da se delo obeh tudi z isto mero taksira. Poleg tega pa je učiteljev dclokrog vsekakor splošnejši, širši kakor pa katehetov: ker katehetska služba zadeva le pripadnike njegove veroizpovcdi, učitel.jska vse državljane brez razlike vere. Dvakrat pravično bi torej bilo, da se tudi kvalaficirani učitelji  bivši duhovniki — kar se tiče njih pokojnine, popolnoma izenačijo z zakonskimi pravicami katehetov, kar bi se najenostavneje doseglo s predlagano izpremembo t. 6. § 116. uradniškega zakona. c) In, ako se po § 342., ,st. 2., duhovnikom, če stopijo v nastavniško državno službo, priznavajo !eta žirpnijske (duhovniškc) službe že za periodične poviškc, zakai se ne bi priznala tudi kot efektivna leta državnc službe še za pokojnino? d) Ker gre tu le za gotovo ma.jhno število (v dravski banovini n. pr. en sam primer) takih učiteljev in bi tako tudi finančni efekt ne bil mnogo spremenjcn, je to samo še vecji razlog za upoštevanje predloženega amandmaja in za popravo nastale krivice tako s pravičnostnega kakor s socialnega stališča. S predloženo izpremembo bi se torei na tak način omogočilo tudi onim bivšim duhov- nikom, ki so prcs.topili v državno laiško učiteljsko službo, priti do svoje pravice. 16. Priznanje stanarine banskim in sreskim šolskim nadozornikom. Banskim šolskim nadzornikom kakor tudi sreskim šolskim nadzornikom pripada stanarina v smislu § 29. zakona o narodnih šolah. To stanarino izplačujejo pristojne upravne občine. Utemeljitev: Z uveljavljenjem II. odst. § 293. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., je spremenjen predpis drugega odstavka § 118. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929., po katerem so šolski nadzorniki dobivali tudi stanarino. Takoj je treba ugotoviti, da finančni razlogi, v kolikor so oni diktiraii omenjeno spremembo. niso najmanj upravičeni. To zaradi tega, ker je število šolskih nadzornikov zelo majhno in bi bil stanarinski izdatek zanje skoro neobčuten v samoupravnem, odnosno občinskem proračunu. Interesantno je pripomniti, da je odredba 2. odstavka § 118. zakona o ljudskih šolah bila v veljavi do 31. marca 1931. in zato ni ni- kakega razloga, da bi ne tnogla biti tudi nadalje priznana. Iz tega razloga naj se predloženi amandma sprejmc in vnese v finančni zakon. 17. Priznanje stanarine učiteljem slušateljem višje pedagoške šole. Učitelji ljudskih šol, ki so v stnislu § 15. uredbe o višji pedagoški šoli izbrani za slušatelje te šole, imajo pravico na stanarino za ves čas, ko študirajo. To stanarino izplačujejo pristojne banske uprave iz svojega proračna. Utemeljitev: Splošna seja državnega sveta je v tolmačenju stanarinskega vprašanja iz § 84. zakona o ljudskih šolah odredila, da učitelji, izbrani za slušatelje višjih pcdagoških šoi. nimajo pravice do stanarine. Kot kriterii za tako stališče je državni svet v glavnem poudaril to, da slušatelji v času študija niso na ljudski šoli ter da jim zaradi tcga nc pripada ta pravica. Tako stališče državnega sveta, v katerega pravičnost in socialno analizo se ne spuščamo, je zelo težko prizadelo učitelje slušateljc omcnjcnih šol. Njim je odvzeta stanarina, dasiravno bi jim morala pripadati, ker so še vcdno aktivni učitelji in kot taki prejemajo s%'oje redne dohodke. Njihov materialni položaj pri študiranju v Beogradu in Zagrebu je še posebej ogrožen s tem, ker se vzdržujejo s plaeami III. draginjskega razreda, ki jim ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebc. Razloga za odvzem stanarine prav za prav ni. Z njo bi si vsaj deloma uravnali svoj mučni materialni položaj in omogočili svoje pedagoško spopolnjevanje, ki so se ga lotili zaradi državnih in prosvetnih potreb. 18. Priznanje stanarine veroučiteljem. Veroučitelji v Ijudskih šolah s kvalifikacijami in rangom iz §§ 2. in 3. zakona o verskem pouku od 23. septembra 1933., imajo pravico na stanarino v smislu § 84. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. Utemeljitev: Po sklepu sjplošne seje državnega sveta št. 12.828/37 je ukinjena stanarina veroučiteIjem narodnih šol. Ta ukinitev je posledica ozkega tolmačenja zakona o ljudskih šolah, v katerem ni izrecno naglašena pravica do stanovanja odnosno stanarine veroučiteljem ljudskih šol. S takim stališčem so veroučitelji dvojno prizadeti: moralno in materialno. Moralno so prizadeti v tem, ker se njihove pravice — priznane po § 3. zakona o verskem pouku — smatrajo manjše od pravic učiteljstva, dasiravno so oni po strokovni izobrazbi. delu in odgovornosti popolnoma enaki učiteljem ljudskih šol. Veroučitelji, kakor tudi učitelji ljudskih šol služijo istemu smotru: za dobrobit in naipredek otrok, šole in države. Z vzgajanjem otrok v religioznem in etičnem smislu pomagajo, da se tudi ostali pouk vrši pravilno in temeljito. Poleg tega so oni stalno vezani samo na delo v šoli, ker imajo po zakonu skoraj isto število ur, kot jih imajo učitelji ljudskih šol. V materialnem pogledu so veroučitelji prizadeti tudi v tem, ker jim je istanarina odvzeta ravno v času. ko ne moreio s svojimi rednimi dohodki kriti vseh svojih rcdnih potreb. Ta stanarinska doklada, v kolikor bi bila priznana, bo popravila in stabilizirala vsaj nekoliko njihov gmotni položaj. Na podlagi iznešenih razlogov je pričakovati, da bo predloženi amandma pravilno razumevan in kot tak v celoti sprejet. 19. Uzakonitev zvania »upravicelj ljudske šole«. V § 346. uradniškega zakona naj se vnese novo zvanje »upravitelj ljudske šole« (§ 45., odst. 2.), ki naj se po rangu vstavi pred zvanje »učitelj ljudske šole«. Skladnostem naj se izpremeni tudi § 113. zakona o ljudskih šolah. 20. Pravice učiteljstva za defektne otroke. Točka 6. § 94. finančnega zakona za leto 1937./38. naj se ukine. Ponovno naj se uveIjavi točka 24. § 62. finančnega zakona za leto 1932./33. 21. Ukinitev uslužbenskega prispevka. Ukine se 1% uslužbenski prispevek. Utemeljitev: V svojem proračunskem ekspozeju za 1. 1936./37. je gospod finančni minister v zagovoru izrednega tinančnega ukrepa izjavil, da se bo uslužbenski prispevek ukinil v prihodnjem proračunskem letu. Odveč bi bila vsaka konstatacija, da dobodki učiteljstva ljudskih šol ne zadastujejo niti za najpovprečnejši standard. Njihov materialni položaj je nevzdržen. Verujemo, da je izjava gospoda finančnega ministra ne> samo rezultat osebnega prepričanja, nego stvarno stališče v pogledu materialnega položaja celokupnega učiteljstva in ostalega uradniškega stanu. Nadejamo se, da bo predlagani amandma naletel na prvilno razumevanje in bo kot upravičen tudi sprejet. 22. Novela zakona o narodnih šolah. Pooblašča se prosvetni minister. da v soglasju z ministrskim sv^tom izda novelo zakona o Ijudskih šolah. Utemel.jitev: Zakon o ljudskih šolah je bil sprejet 5. decembra 1929. v posebnih razmerah in v glavnem nosi tudi obeležje potreb, ki so se v tem času vsiljevale. Razmere so se danes v marsičem izpremenile, zato je potrebna sprememba mnogih njegovih doloeil. V teku časa se je sicer spTcmenil z raznimi odredbami zlasti z uredbo o vzdrževanju narodnih šol ter raznih finančnih zakonov, ampak niti to ni zadostno za prilagoditev novim potrebam, ki so sc od takrat do dancs v praksi pokazale. Niti pravilnik k zakoriu, ki bi moral biti sp-rejet dva meseca po objavi zakona, ni bil izdan tcr so izostala mnoga potrebna pojasnila in navodila. Zaradi tega se vsiljuje nujna potreba novele o Ijudskih šolah za ureditev vseh teh vprašanj. 23. Določitev števila učencev v razredu: oprostitev pouka upraviteljev šol z 12 razredi. Določbe § 30. finančnega zakona za lcto 1933./34., ki so spremenile predpise §§ 51. in 113. zakona o narodnih šolah od 5. decembra 1929., sc ukinejo. Utcmeljitev: Prvotno se je glasil 2. odstavek § 51. zakona o ljudskih šolah tako, da je smelo biti v cnem razredu 7. enim oddelkom največ 50 učencev, a z vcč oddelki 40 učencev. Če je bilo več učencev, se je moral razred deliti. Tako maksimiranje številčnega stanja učencev po razredih ustreza pedago^škim in tudi higienskim zahtevam. Prenatrpanost učencev po razredih jc nezdrav pojav, ki ovira sistematični razvoj pouka, onemogoča celo povprečne uspehe. ki bi bili v normalnih razmerah sicer absolutno gotovi. Omejitev številčnega stanja učcnccv, odnosno določitev najvišjega števila, jc potrebno izključno v interesu napredka šolstva, pouka in prosvctljenosti sploh. Zvanje šolskega upravitelja ni benificirano v smislu odredb uradniškega zakona. Zvanje ni povezano z nikakimi olajšavami niti po zakonu o ljudskih šolah. marveč p<>menja le dvojno dolžnost upravitel.ja, da dcla v razredu in da izvršuje vse administrativne šolske in ostale posle. Ko je 5'topil v veljavo zakon o liudskih šolah, so bili upravitelji šol z 12 razredi oproščeni pouka. Z odredbo omenjenega finanč- nega zakona je bilo to število povečano na 16 razredov. Taka situacija je kvama za pouk in tudi za administrativno delo. Izkazuje se kot nemogoče, da upravitelj šole z 12 ali 14 razredi poleg nadzorne dolžnosti istočaisno tudi ipoučuje v razredu in z uspehom.vrši tudi šolsko administracijo. Razlogi šolskega in humanega značaja jasno kažejo potrcbo sprejetja predloženega amandmaja. 24. Nostrifikacija učiteljskih diplom. § 71. zakona o narodnih šolah naj se dopolni s sledcčim besedilom: »Za začasne učitelje narodnih šol morejo biti postavljeni kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji jugoslovanske narodnosti, ki so polagali po ratifikaciji rapalske pogodbe zrelostni ali praktični učiteljski izpit na ozemJ.ju avstroogrske monarhije in ki so že opravili dopolnilni zrelostni izpit na državni učiteljski šoli, odnosno ilosegli nostrifikacijo učiteljskega izpita zrelosti. Kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji z dopolnilnim zrelostnim izpitom in dopolnilnim praktičnim izpitom se smejo postavljati ob upoštevanju službe po § 54. v zvezi s §53. zakona o državljanstvu z dne 21.septembra L928. za stalne učitelje narodnih šol. § 47. zakona o učiteljskih šolah se dopolni, in siccr: Minister prosvete sme po zaslišanju Glavnega prosvetnega sveta nostrificirati v inozemstvu poiožene učiteljske izpite za pouk na ljudskih šolah z določitvijo dopolnilnih izpitov na učiteljskih šolah. S temi izpiti se doseže veljavnost diplomskih izpitov učiteljskih šol.« Utemeljitev: Ministrstvo prosvete je odredilo z odločbo O. N. br. 29.463/21, da moraio oni učitelji, ki so polagali zrelostni ali praktični učiteljski izpit v inozemstvu, opraviti dopolnilni izpit jz nacionalne grupe predmetov. ako hočejo službovati v kraljcvini Jugoslaviji. Pozneje je bila predpisana povečana nostrifikacija. Ta je bila obvezna za vse učiteljske kandidate, ki so dovršili svoje šolanje po 8. dccembru 1920., torej po dnevu, ko je stopila v veljavo rapalska pogodba. Po pojasnilu ministrstva prosvcte O. N. br. 43.575/36 kakor tudi po tolmačenju drž. sveta, broj 7358/36, obstoji ta nostrifikacija v tem. da morajo kandidati polagati vsc predmete učiteljske mature. Do 8. decembra je dopolnilni izpit obstojal edino v polaganju: jezika s književnostjo, zemljepisa in zgodovine kraljevine Jugoslavije in znanja o državljanskih pravicah in dolžnostih. Z vsemi položenimi izpiti je bil kandidatom omogočen sprejem v državno slubo. Je še nekaj učiteljcv, naših državljanov, ki so prišli iz Italije. Tem je zelo otežkočen sprejem v državno službo zaradi tega, kcr se zahteva za nostrifikacijo diplome polaganje vseh predmetov učiteljske mature. Smatramo. da taka zahteva ni upravičcna. Ako so diplome pridobljene do 8. decembra 1920. po položenem izpitu iz nacionalne skupine predmetov popolnoma upoštevane, ni Tazloga, da se zaradi nostrifikacije od kandidata zahteva, da ponovno polaga učiteljsko maturo. 25. Razpis službenih mest. Izpremenijo naj sc slcdeči paragrafi zakona o narodnih šolah: Zadnji odstavck § 93. naj sc glasi: »Prošnje za premestitve se rešujejo takoj, premestitve pa se izvedejo na osnovi razporeda šele konec šolskega leta.« V času, ko traja dclo v šoli (o-d 1. septembra do 28. junija) se premestitve po prošnji ne morejo izvesti. O izjemah, ako ne nasprotujejo službenim interesom, odločuje minister prosvete. Temu paragrafu naj se doda nov odstavek, glaseč se: »Učitelj ne more bifi odpuščen iz državne službe in ne biti premeščen proti svoji volji, ako ni izvedena disciplinska preiskava dokazala njegove krivdc« Prvi odstavek § 88. naj se iz,premeni in glasi: »Konec vsakega meseca dostavlja kraIjevska banska uprava ministrstvu prosvete predlog za razpored učiteljev za mesta, ki jih je ministrstvo razpisalo prejšnji mesec« Drugi odstavek 5) 99. naj se izpremeni in glasi: »Razpored za učiteljska mesta, razpisana v juraiju in juliju, mora biti gotovo najkasneje do 15. avgusta vsakega leta, a premeščeni učitelji morajo biti v novih krajih najkasneje do 25. avgusta. Najkasneje do 15. julija vsakega leta pa morajo biti na svojih mestih oni. za katere je bil izvršen. razpored v teku šolskega leta.« Kot tretji odstavek naj se doda: »Učiteljska mesta se oddajajo komisijsko. V to svrho se ustanove pri kr. banskih uipravah in pri ministrstvu prosvete komisije, v katerih ima Jugoslovensko učiteljsko udruženje po dva člana.« Utemeljitev: Dosedanji način razpisovanja praznih učiteljskih mest je pokazal v praksi toliko senčnih in slabih posledic za šolo, da je nujno pristopiti k uzakonitvi gomjega predloga. 26. Banski šolski nadzorniki. Dostavi naj se k § 120. zakona o narodnih šolah nov odstavek: »Istotako se smejo postavljati za banske šolske nadzornike sreski šolski nadzorniki z najmanj 5 letno nadzorniško službo in učitelji narodnih šot z najmanj 20 leti državne službe, ako imajo nadzorniški izpit in so sc odlikovali s svojim delom v šoli in na narodnem izobraževanju. Ti imajo prejemke po § 118. zakona o narodnih šolah v zvezi s § 45./3. U. Z. in v zvezi s § 62./24. finančnega zakona za leto 1932./33. 27. Ukinitev zakona o avtentičnem tolmačenju § 110. uradniškega zakona. Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. uradniškega zakona od 31. marca 1931. preneha veljati. V § 110. uradniškega zakona besede: »Ako to sicer zahtevajo interesi službe«, se zamenjajo z besedami: »Nesposobnost kakor tudi nespodobnost uslužbenca za službo mora biti dokazana.« Utemeljitev: Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. kaže preveliko ostrino diskrecijske pravice, katere uporaba v praksi je bila neprizanesljiva tudi napram takim učnim osebam. katerih marljivost in neoporečnost v službi in privat¦nem življenju sta bili vzorni. Mnogo je učiteljev popolnoma po nedolžnem trpelo zaradi tendencioznih denunciacij. Dasiravno natančni in odlični v šolskem in izvenšolskem delu, primerni v vsem privatnem življenju, so mnogi zaradi osebnih in kapricioznih nazorov, včasih samo ene osebc v vasi, občutili posledice ostrih predpisov, katerih ukinitev se predlaga. Obstojanje disciplinske odgovomosti učiteljstva, kakor tudi redno ocenjevanie njihovega službenega in izvenšolskega dela, je dovoljna mera in sankcija za vsako eventualno pregreško. Dokazovanje nesposobnosti in tudi nesipodobnosti uslužbenca ustreza ideji socialne pravice: nemoralna je obsodba nedolžne osebe. V današnji družbi so v sodnem zakonodajstvu za uporabo sankcij tudi pri najtežjih kriminalnih prestopkih potrebni dokazi. Predpis, katerga sprememba se predlaga, je enostranski in izključuje vsak dokazni postopek. Načela pravno urejene države in občutek socialne pravice sta na strani teh razlogov, s katerimi iprosimo za ukinitev navedenih predpisov. 28. Popravek predpisa točke 5. § 33. fin. za- kona za 1937./38. V II. odstavku točke 5. § 33. fin. zakona za leto 1937./38. se ukine beseda: ... »neposredno«. Utemeljitev: Po točki 5. § 33. fin. zakona za 1937./38. je čas nacionalnega dela, prebit v verskih prosvetnih avtonomijah in družbi sv. Cirila in Metoda, priznan kot čas aktivne državne službe. Odveč bi bilo govoriti na tem mestu o nacionalnih in patriotskih zaslugah učiteljstva, ki je službovalo v teh ustanovah. Po omenjenem zakonskem prcdpisu se Drizna ta čas službovanja pogojno s tem. ako je prcstop iz versko-prosvetne službe. torej privatne službe, v državno službo bil neposreden, odnosno brez vsake prekinitve. Z drugimi besedami: ta olajšava velja šele tedaj, ako med versko prosvetno službo in državno službo obstoja popolna kontinuiteta. Je nekaj učiteljev, ki so službovali na tcritoriju, ki je po mirovni pogodbi pripadel kateri od sosednjih držav. Zaradi teh predlagamo popravek. Oni so iz nacionalno idealnih razlogov še nadalje ostali učitelji svojega naroda toliko časa, dokler so jim razmere dopuščale. V našo državno službo so prišli šeJe tedaj, ko je to moralo biti, ko so bili zaradi nacionalne misije formalno obsojeni na preganjanje. Pri nas niso mogli biti takoj sprejeti v državno službo, nego so čakali leta in še čakajo. Taki zaslužni nacionalni delavci se ne morejo okoristiti z olaišavo. o kateri se govori in to samo zaradi besede: »neposredno«, odnosno zaradi tega, ker je obstojala prekinitev njihovega službovanja. Zakaj ie nasfalo prekinjenje, se da jasno sklepati iz tega, ker so bili preganjani. 29. Novi disciplinski nostopek za učiteljstvo narodnih šol ne ustreza in naj se uveljavi za učiteljstvo docela drug disciplinski .postopek določbam uradniškega zakona. ki 'bo v celoti ustrezal organizaciji prosvetne stroke in bo nrilagodea razmeram, v katerih učitelj živi in dela.