FRANC KRIŽNAR SARAJEVSKA EPOHA SLOVENSKEGA TENORISTA* POLDETA POLENCA (1912-1974) JE BILA V LETIH 1954-1962 NJEGOV SOLISTIČNI VRHUNEC Prispevek za bio- in bibliografijo Uvod Prvič srečamo Polenčevo ime v okviru slovenske (glasbene) enciklopedike 1. 1972 v II. knjigi/zvezku Slovenskega gledališkega leksikona, kjer ga opiše avtor gesla P. B. (= Peter Bedjanič).1 Sledi njegova omemba v 27. letniku Loških razgledov (1980), kjer se ga v pogovoru z bratom Antonom dotakne ob 70-letnici slednjega * Delo je nastalo na pobudo (škofje)loškega umetnostnega zgodovinarja in mojega kolega, dr. Franceta Štukla, ki mi je še kot vodja ZAL, E. Šk. Loka omogočil vpogled v Polenčevo zapuščino. Kot Polenčev osebni prijatelj pa mi je lahko posredoval še marsikatero sekundarno informacijo, ki jo nepopolna Polenčeva zapuščina ne vsebuje; hvala kolegu Štuklu, ki je to besedilo tudi prvi prebral in (deloma) dopolnil oz. popravil, za vse; zato mu omenjeno razpravo tudi posvečam! 1 POLEN/E/C Leopold (nepravilno 14, pravilno: 5. /op. avtor!/ nov. 1912 Škofja Loka). Pevec. 1952 je diplomiral na AIU, medtem, v lj. O. debitiral kot Pedro (Nižava; op. avt.: Eugen d'Albert!). Do 1954/55, ko je odšel v Sarajevo, je nastopal še v nekaj drugih vlogah. V Sarajevu je do leta 1962, ko je prenehal nastopati, interpretiral zelo veliko različnih vlog. Med njimi so: Manrico (G. Verdi, Trubadur), Werther 0- Massenet, Werther), Mehemd Sokolovič (I. Zaje, Nikola Šubic Zrinjski), Don Jose (G. Bizet, Carmen), Othello (G. Verdi, Othello), Herman (P. I. Čajkovski, Pikova dama), Dimitrij (M. P. Musorgski, Boris Godunov), Riccardo (G. Verdi, Ples v maskah), Turiddu (P. Mascagni, Cavalleria rusticana), Cavaradossi (G. Puccini, Tosca), Lohengrin (R. Wagner, Lohengrin) in Elezar (J. F. Halevy, Židinja). P. Je eden redkih slovenskih pravih junaških tenorjev (prim. SGL, II, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, Ljubljana 1972, str. 529-39). eden od (škofjel)loških »polihistorjev«, France Planina.2 L. 1984 ga v 2. knjigi Muzičke enciklopedije Jugoslavije/Glasbene enciklopedije Jugoslavije (s sicer nekaj napakami!) opiše neznani avtor;3 zaradi podobnosti teksta bi lahko bil to isti avtor kot v SGL, vendar sedaj v hrvaško-srbskem oziroma srbsko-hrvaškem jeziku. Tudi zadnja Enciklopedija Slovenije se v 9. zvezku (avtor gesla spet P. Bed. = Peter Bedjanič) 1. 1995 spomni, dotakne in predstavi P. Polenca.4 Še najbolj pa se ga je v vseh teh letih dotaknil Miha Naglic v rubriki, nadaljevanki z naslovom Po ljudeh gor, po ljudeh dol v svojih »Terenskih ogledih za Gorenjski biografski leksikon« v Gorenjskem glasu.5 2 »Dne 7. oktobra 1980 je dopolnil 70 let znani biolog in pedagog dr. Tone Polenec iz Puštala. Živi v Kranju, toda po smrti brata Poldeta (1974!), nekdanjega opernega pevca, gospodari na svojem domu »pri Nacetu« v Puštalu in sam opravlja razna kmečka dela, kolikor je ...'Tvojo mamo in brata Poldeta sem dobro poznal,...' Brat Polde se je rodil 1. 1912, dve leti za menoj...« (prim. LR, 27, 1980, str. 223-29). 3 POLEN/E/C, Leopold, tenor (Škofja Loka, nepravilno 14., pravilno 5. /op. avtor!/ XI. 1912 - Ljubljana, 5. X. 1974). God. 1952. diplomirao na Akademiji za kazališnu umjetnost u Ljubljani, zatim učio pjevanje. Na opernoj pozornici debitirao u Ljubljani kao Pedro (E. d'Albert, U dolini). Od 1952 (pravilno je: od 1954; op. avt.!) do 1962, kada je prestao nastupati, bio je član Sarajevske opere, u kojoj je ostvario više zapaženih uloga, naročito u fahu herojskog tenora. GLAVNE ULOGE: Manrico i Otello (Verdi, Trubadur i Otello); Werther (Massenet); Mehmed Sokolovič (Zaje, Nikola Šubič Zrinjski); Don Jose (Bizet, Carmen); Lohengrin (Wagner) i Eleazar (J. F. Halevy, Zidovka; prim. MEJ, 2. knj., Leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, Zagreb 1984, str. 194). 4 POLEN/E/C, Leopold (Škofja Loka, nepravilno 14., pravilno 5. /op. avtor!/ 11.1912 - Ljubljana, 5.10.1974), tenorist, operni pevec. Diplomiral je 1952 na AIU v Ljubljani; petje je študiral zasebno. Bil je eden redkih slov. pevcev s pravim junaškim tenorjem. V ljubljanski Operi je debitiral že 1951 (pravilno je: 1. 1952!). L. 1954 je nadaljeval kariero v Sarajevu in tam ostal do 1962, ko je prenehal nastopati. Kot cenjen pevec je mdr. nastopal v vlogah Manrica (G. Verdi, Trubadur), Wertherja (J. Massenet, Werther), Mehmeda Sokoloviča (I. Zaje, Nikola Šubič Zrinjski), Dona Joseja (G. Bizet, Carmen), Otella (G. Verdi, Otello), Hermana (P. I. Čajkovski, Pikova dama), Lohengrina (R. Wagner, Lohengrin) in Eleazarja (nepravilno: G. Mayerbeer, pravilno: J. F. Halevy, Židinja, op. avt.; prim. ES, 9. zv., MK, Ljubljana 1995, str. 64). 5 Z naslovom Polde Polen/e/c, »prvi junaški tenor« (s sliko) v 135. nadaljevanju (omenjena rubrika izhaja redno 2-krat tedensko v poltedniku Gorenjski glas v Kranju, vse od 29. apr. 1998) v glavnem prepisuje dosedanje ugotovitve strokovne glasbene literature, dodaja pa še ugotovitve »(škofje)loške dokumentacije« in s tem dodaja Polenčeve igralske (domačijske, škofjeloške) in druge ugotovitve; zlasti še, kar zadeva Polenčevo življenje in delo pred odhodom v Sarajevo in po vrnitvi, nazaj v Škofjo Loko: »Zadnjič smo biografirali biologa Antona Polenca, zdaj je na vrsti Polde, njegov brat, slovenski pevec in loški prosvetni delavec. Za začetek navajamo spomin na njunega očeta Toneta, kakor ga je obudil njegov sin enakega imena. 'Moj oče Tone je bil Ločan iz predmestja Na Studencu. Bil je glavnikarski pomočnik. Dvakrat je šel za zaslužkom v Kanado in se vdinjal tam kot rudar. Mama Johana Homan je bila nezakonska in je živela pri starih starših v sedanji naši hiši v Puštalu, ki je dobila hišno ime (Nacetova hiša, op. avt.!) po dedu. Z očetom je hodila 17 let in starši niso pustili, da bi se poročila. Ko sta bila še fant in dekle, je bil oče nekoč med Puštalci, ko je prišlo na loškem 'placu' do pretepa med njimi in Prifarci. Nekdo izmed Puštalcev je zagnal 'skalo' in je bil eden od Prifarcev ubit. Očeta Toneta je mama še pravi čas potegnila iz gruče, da ni bil udeležen pri tepežu in je potem imel lahko stališče pri zasliševanju. Šele po smrti starih staršev, ko je oče nameraval že tretjič v Kanado, sta se lahko poročila. Kot prvorojenec sem dobil ime po očetu. Brat Polde se je rodil 1. 1912, dve leti za menoj. Tretji sin Andrej je prišel na svet 1. 1914, ko je bila že prva svetovna vojna in je bil oče že na fronti v Galiciji. Andrej je takoj umrl. Oče je dobil strel v nogo in mu je noga ostala poškodovana. Po zdravljenju v bolnišnici je prišel na dopust. Spominjam se še, kako smo se poslavljali od njega, ko je z dopusta odšel za sanitejca na soško fronto. Leta 1916, ko sem bil star šest let, je padel na Lokvici pri Doberdobu. Zadušil ga je bojni plin, ker si ni o pravem času nadel maske.' (LR 27, 1980, str. 223). Enkratne usode, mar ne? Svoje je bil deležen tudi sin Polde. LEOPOLD POLEN/E/C (ES) se je rodil /nepravilno/ 14., pravilno 5. /op. avtorja!/ nov. 1912 v Puštalu, umrl je pred 25-imi leti, 5. okt. 1974 v Ljubljani. polenčevo življenje - poskus biografije P. Polen/e/c je bil rojen 5. novembra 1912 v puštalu (št. 6) v Škofji Loki v Nacetovi »bajti« (in ne 14. nov. kot doslej navaja vsa dosegljiva leksika!).6 O tej pravilnosti rojstnega datuma priča tudi izvirnik Potrdila o državljanstvu, izdan 20. maja 1952 (v Škofji Loki).7 Med podatki zasledimo, da je bil že naslednji dan (6. 11. 1912) tudi krščen. Pravilno in (po)polno krstno ime je Leopold, očeta posestnika Antona (Polenca) in matere Ivane (roj. Homan). Krstna botra sta bila (6. 11. 1912) posestnik Anton Jamnik in Marija Rupar, kmetova žena, babica Marija Grims, vpis v Rojstno in krstno knjigo pa je opravil kaplan Janez Mikuž. Birman je bil v Šk. Loki, 9. maja 19208. Iz istih podatkov izvemo še to, da je (Leo)Pold(e) Polenec umrl v Ljubljani (v bolnišnici, na Zaloški c. 7) dne 5. oktobra 1974.9 Preostali bio- in bibliografski podatki o L. Polencu niso ohranjeni. Določene vmesne epizode o človeku in umetniku pa si bomo še dodatno nanizali iz njegove vzporedne umetniške bibliografije. Tudi ta ni nikjer ohranjena v celoti, zato pa smo si v ta namen pridobili ohranjena dokazila tako v Operi in baletu SNG v Ljubljani in Narodnem pozorištu - Operi v Sarajevu, Ustvarjalni del njegovega življenja je bil razpet med udejstvovanjem na loški kulturni sceni in med poklicnim petjem v operi. Ker puštalska bajta ni mogla preživljati dveh študentov, je šel Polde že mladoleten delat. Zaposlil se je najprej kot občinski sluga v Zmincu, v letih 1932-41 je delal v tovarni Šešir, med vojno pa na domačem posestvu. Dejavno je sodeloval v odporu zoper okupatorja. Študirat je šel šele 1946 in 1952 diplomiral na tedanji Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. V ljubljanski Operi je debitiral 1951 (pravilno je: 1952!), višek svoje pevske kariere pa je dosegel v sarajevski Operi, kjer je bil 1954-62 vodilni tenorist. Odpel je celo vrsto uspelih vlog, med katerimi je sam najbolj cenil vloge Hermana v Pikovi dami, Eleazarja v Židinji in Lohengrina. Pred operno kariero oziroma do odhoda v Sarajevo, in po vrnitvi v Puštal (zadnjih deset let svojega življenja je bil doma tudi za gospodarja), je bil med najbolj dejavnimi kulturniki na loški sceni. 'Vsa leta sem aktivno delal v igralski oziroma dramski sekciji v Škofji Loki. Režiral sem prek 20 premier brez nagrade, delal sem pa sigurno toliko kot profesionalni režiser v poklicnih gledališčih. To so bile predstave: Svet brez sovraštva, Tuje dete, Kralj na Betajnovi, Visoška kronika itd.' Nekateri Ločani se ga še zdaj spominjajo po njegovih dramatizacijah Tavčarjeve Visoške kronike, ki jo je sam priredil in režiral kar trikrat, vsakič na prostem: prvič na dvorišču Puštalskega gradu 1951, drugič na dvorišču Loškega gradu 1963, tretjič ob 1000-letnici Loke v novem letnem gledališču zraven gradu, 1973- Kakšen človeški in ustvarjalni razpon: od puštalskega kmeta prek loškega prosvetarja do prvaka sarajevske Opere! V prvi od teh vlog je ohranil in bratu Tonetu zapustil eno najlepših puštalskih domačij, v drugi je obogatil tisočletno mesto, čeprav mu to niti stalne službe ni privoščilo, s tretjo se je uvrstil v Enciklopedijo Slovenije in si prislužil nadvse laskavo oznako: 'bil je eden redkih slovenskih pevcev s pravim junaškim tenorjem.« (prim. Gorenjski glas, 21. 9. 1999, str. 20). 6 Prim. Rojstno in krstno knjigo, hrani Matični urad Občine Škofja Loka, pod zap. št. 101 na str. 145. 7 Prim. orig. v Polenčevi zapuščini v Šk. Loki (danes Puštal 74; fotokopijo hrani avtor!). 8 Prim. Rojstno in krstno knjigo za 1. 1912 (pripis iz Mrliške knjige 1974, na str. 247, pod zap. št. 2016). 9 Ib. P. Polen/e/c na eni od številnih nedatiranih fotografij iz svojega »sarajevskega« obdobja (ok. 1954-62; orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) Rojstna in j krstna knjiga. Stari Kritno Ime, očetu i Kritno ima matere Botri Babica '"M « - ** V ■nf Izpisek vpisa (Leo)Pold(eta)a POLENCA iz Rojstne in krstne knjige in prvi dokaz o pravilnem rojstnem datumu P. Polenca (roj. 5. in ne 14. nov. 1912; orig. hrani Matični urad Občine Škofja Loka) nekaj malega pa je ostalo tudi v umetnikovi zapuščini v Nacetovi hiši.10 Tako kot biografski podatki so skopi in s pisnimi dokazili skoraj nedokazljivi verodostojni Polenčevi podatki o šolanju, delu (delovanju), razen nekaterih zelo vestno zabeleženih (pevskih) uspehov v sarajevski Operi (med leti 1954 in 1962). Od vseh del, ki jih je »umetnik« opravljal, je spet dokazljiva njegova delovna doba delavca v (škofje)loški Tovarni klobukov »Šešir« (takrat, med Polenčevimi delovnimi leti na Spodnjem trgu 40 v Šk. Loki!) in sicer: 8. 8.-9.11.1932, 23. 1. 1933-28. 4. 1934, 23. 1. 1935-16. 4.1941,16. 6.-22. 9. 1941 in 16. 7.-7. 8. 1946, skupaj torej okoli 8 let, en mesec in dva dni.11 Ves ta čas je bil po istem dokumentu P. Polen/e/c tudi »socialno zavarovan.«12 Vse to mu je precej kasneje iz različnih službenih dolžnosti in del (umetniških in neumetniških) omogočilo tudi starostno pokojnino od vklj. 1. 1. 1973 dalje;13 torej komaj leto dni do njegove prezgodnje smrti, 5. okt. 1974.14 Malo manj znano je, da je bil P. Polen/e/c tako pred študijem igralstva na AIU (ok. 1946- Polenčeva, Nacetova (rojstna) hiša v Puštalu - Škofji Loki nekdaj (orig. v arhivu družine Polenčevih v Šk. Loki) 10 »... Prostor je posvečen bratoma Poldetu (1912-1974) in prof. dr. Antonu (1910-2000) Polencu. Polde Polen/e/c je bil operni pevec in režiser, prof. dr. Anton Polenec pa znanstvenik, pedagog in publicist, tudi častni meščan Škofje Loke. Polde in Tonče, kot so Puštalci klicali svoja znamenita rojaka, imata zasluge, da se je Nacetova hiša ohranila, kot jo poznamo danes ... (iz prospekta o današnji domačiji-muzeju družine Polenec v Puštalu 74, 4220 ŠKOFJA LOKA; glej podrobne podatke na spletni strani: www.nacetovahisa.com. 11 - Prim. potrdilo Tovarne klobukov »Šešir« z dne 20. 5. 1955 (gl. Polenčeva zapuščina v Nacetovi hiši, Puštal 74, Škofja Loka s podpisom takratnega direktorja Franceta Kavčiča; fotokopijo hrani avtor!). 12 Prim. Sklep Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 6. 12. 1973 pod zap. št. P-212.205 (ibidem). 13 - Ib. 14 Prim. op. 8! Vabilo in spored Na (škofje)loškem kulturnem področju najdemo P. Polenca najprej le kot pevca. Pel je na proslavi dr. Franceta Prešerna, 2. sep. 1945, ki jo je organizirala »puštalska mladina in krajevna O. F.« na grajskem dvorišču v Puštalu (to je na lokaciji zdajšnjega gradu, kjer je na naslovu Puštal 21 danes sedež /osnovne/ Glasbene šole Šk. Loka; op. avt.!).16 P. Polenec je »verjetno« pel tudi v napovedanem (vokalnem, moškem) pevskem oktetu, kot solist pa je ob spremljavi citer naveden še za samospev (F. Serafin Vilhar; op. avt.!) Mornar.17 Verjetno je tudi igral, saj ga 1952) v Ljubljani in v času zelo kratkega delovanja v ljubljanski Operi (1952-54) pa vse do odhoda v Sarajevo (1954) kakor tudi po vrnitvi iz Sarajeva (1962) aktiven na področju ljubiteljskega igralstva na (škofje)loškem dramskem odru. Po diplomi je bil »uradno« dramski režiser in pevstvo mu je bilo tako zaradi naravnega talenta (glasu) kakor (privatnega) študija solopetja pri takratnem slovenskem pevskem, opernem in pedagoškem prvaku Juliju Betettu (1885-1963)15 »šele« sekundarnega pomena. Ali pa tudi ne? Podatkov oz. dokazil o celotnem poteku življenja, (umetniškega) in drugega dela P. Polenca ni na razpolago, zato so podatki o vsem tem malce sporadični. Lotevamo pa se jih kronološko, tako kot so se dogajali. TOVARNA KLOBUKOV-SESIR" Škofje toka LR SLOVENIJA Potrdilo rojen 7.10.1912, aapoelen pri nagem podjetju od 8. 8.1932 do 9.11.1932 od 23. 1.1933 do 26. 4.1934 od 23. 1.1935 do 16. 4.1941 od 16. 6.1941 do 22. 9.1941 od 16. 7.1946 do 7. 8.1946. Tes Saa aapoalltve Je bil socialno zavarovan. S.F. - S.S.I ,j Direktor, n ( KavS15 France ) Potrdilo (P. Polenca) o delovni dobi in še ena (nepravilna navedba, zdaj že tretjega rojstnega datuma: 7 10. 1912! orig. v arhivu družine Polenčevih v Šk. Loki) programski list/plakat za to prireditev18 navaja tudi kot igralca.19 Kljub temu da je bila omenjena proslava tesno povezana z našim literarnim prvakom dr. F. Prešernom, da Basist in pevski pedagog je debitiral na ljubljanskem opernem odru 1903 v Smetanovi Prodani nevesti (Kecal). Študij je nadaljeval v tujini, na Dunaju in bil kmalu angažiran v tamkajšnji Dvorni operi. Od 1922 spet v Ljubljani, kjer je bil od 1933-40 direktor-ravnatelj Konsevratorija Glasbene matice, od 1939, ko se je le-ta preimenoval v Glasbeno akademijo tudi večkrat rektor. Vmes je bil (1930-32) še član Državne opere v Miinchnu. Poleg izjemne domače in tuje umetniške, pevske kariere (kot operni in koncertni pevec!), je bil učitelj številnih slovenskih pevcev. S tem je občutno pripomogel, da se je ljubljanska Opera dvignila na evropsko raven. Mdr. je tudi dobitnik Prešernove nagrade (1962). Prim. programski list, plakat v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota za Šk. Loko,Partizanska c. 1B. 7Ib. 9Ib. je bil »čisti dobiček«, izkupiček le-te namenjen »v popravo Kulturnega doma«, in glede na to, da ga je organiziral Krajevni odbor O. F je moral biti P. Polen/e/c očitno simpatizer OF. L. 1945 (21. 9. 1945 ko je bil ustanovljen Prosvetni odsek v okviru Okrajnega odbora) od 30. okt. (1945) je v omenjenem kulturnem društvu vodil sekcijo knjižnice. Takrat mu je bilo »že« skoraj 33 let!20 V tej funkciji je bil (po)vabljen tudi na 1. sejo UO KD (= Upravni odbor Kulturnega društva) v Šk. Loki (28. 9. 1945), kjer je bil tudi prisoten. Na 2. seji (istega organa) pa ga (17. 10. 1945) ni bilo več.21 Potem se je spet pojavil (istotam) na naslednjih treh sejah (8. 11., 22. 11. in 6. 12. 1945),22 na naslednji seji (20.12.1945) pa ga spet ni bilo več.23 V (gledališki) sezoni 1946/47 je bil P. Polen/ e/c že napovedan kot režiser »igralske družine iz Puštala« za Finžgarjevo ljudsko igro Naša kri.24 V dveh (napovedanih) predstavah 29. sep. in 6. okt. (1946) je igral glavno (moško) vlogo Miklavža Borštnika, francoskega maira (= župana), delo pa je tudi še režiral!25 Na plakatu, ki je izšel za to »ljudsko igro iz Napoleonovih časov v narodnih nošah s petjem«, je bil natisnjen tudi del igralskega monologa naslovnega junaka Borštnika (igral ga je P. Polen/e/c), katerega vsebina je v dobršni meri značilna za nadaljnji prikaz Polenčeve človeške narave: »Ljubite to grudo, kakor smo jo mi, vaši očetje! In ko bodo naše kosti že trikrat prekopane, naj zvedo pozni vnuki o teh hudih dneh in mogočnjaki naj pomnijo, da naša kri ni igrača!«16 V naslednji sezoni (1947/48) je bil P. Polen/e/c spet napovedan za režiserja Tavčarjeve Visoške kronike (oktober 1947), Princeske in pastirčka (očitno mladinske igre neznanega avtorja; 5. do 11. oktobra 1947) in igre Za svobodo (?).27 Omenjena igralska in režiserska dinamika in različni angažmaji P. Polenca, največ v dramskih vlogah (kot igralec, dramaturg, režiser, ...) se potem v Šk. Loki nadaljuje vse 21 Ib. (Loški oder, Škofja Loka, 1945-76/ŠKL 238, škatla 6028/1, Akc. 392, 80, 95, 120, 180, 269; zapisniki, spisi, odbrane računovodske priloge, 1945-59). 21 Ib. 22 Ib. 23 Ib. 24 Ib. 25 Prim. plakat za omenjeno igro (ib.). 26 Ib. 27 Prim. ZAL, ib. (Loški oder, Škofja Loka, 1945-76/ŠKL 238, škatla 6028/1, Akc. 392, 80, 95, 120, 180, 269; zapisniki, spisi, odbrane računovodske priloge, 1945-59). tja do 1. 1954, ko ga izmed listin (zapisnik občnega zbora Kulturnega društva zdaj že poimenovanega SKUD = Sindikalno Kulturno umetniško društvo »Toneta Šifrerja«) ni več.28 Med najbolj izpostavljenimi imeni, avtorji in naslovi, vse, kar je še moč razbrati iz ohranjene in urejene dokumentacije so igre ali/in režije del z naslovi: Tuje dete, I. Cankar (P. Polenec), Kralj na Betajnovi, F. Roš, Mokrodolci, P. Schuvek (P. Hafner in P. Polen/e/c), Pesem s ceste, I. Tavčar (P. Polen/ e/c), Visoška kronika, J. Ogrinc, V Ljubljano jo dajmo za svobodo, H. Woulijahi, Žene na Niskavourju, S. Cajnkar, Za svobodo, V. Mrštik, Mariša, W. S. Maughm, Sveti plamen, I. Cankar, Za narodov blagor.29 Prav tako je bil v tem času P. Polen/e/c redno prisoten na sejah organov Kulturnega društva, ki se je 1. 1949 preimenovalo v SKUD »Toneta Šifrerja«. Izvoljen je bil v Sindikat, za vodjo Dramatske i Premiera dne 26. januarja 1952 Eugen D'Albert: NIŽAVA Glasbena drama v dveh dejanjih in s, prologom. Besedilo po A. Guimeri napisal Rudolf Lothar, prevedel Smiljan Samec. Dirigent: dr. D. Svara. Scenograf; B. Vavpotič. ■: C. Debevec. Sebastiano, bogat posestnik ...... Tojnmaso. devetdesetletni starček Moruccio, mlinski hlapec ........ Marta........................... Pepa' ............................ Antonla ........................ Rosalia ...... .................. Nuri ............................ Pedro, pastir .................... Nando, pastir .................... S. Car, V. Janko J. Betetto, Š. Drakulič, F. Lupša A. Andrejev, I. Anžlovar V. Gerlovičeva, M. Skenderovič M. Polajnarjeva, N. Vidmarjeva M. Mlejnikova, E. Neubergerjeva S. Drakslerjeva, B. Stritarjeva M. Patikova D. Čuden, P. Polenec G. Dermota, S. Štrukelj Župnik, kmetje in kmetice. Godi se v Pirenejih In v katalonski nižavi ob njihovem vznožju. Zborovodja: J. Hanc. Asistent režiserja: E. Rebolj. Kostupie je po osnutkih Mije Jarčeve izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom C- Galetove, A. Humarjeve in J. Novaka. Inspdcient: Z. Pianecki. — Odrski mojster: J. Kastelic. — Razsvetljava: S. Šinkovec. — Maske in lasulje: R. Kodrova in J. Mirtič. Fragment iz Gledališkega lista in zasedba vlog za operno premiero D'Albertove opere Nižava (prim. Gledališki list Opere v Ljubljani, 1951-52, št. 3) za premiero 26. 1. 1952, str. 2 (?; orig. hrani Arhiv Opere in baleta SNG v Ljubljani) sekcije, pogosto je bil član različnih sklicev upravnih (in drugih) odborov, komisij in bil povabljen v pevsko sekcijo itd.30 V tem času je moral že študirati v Ljubljani (na AIU in petje pri K. Novak Kušej ali/in pri J. Betettu), o čemer pa dokazila »molčijo«; preprosto jih ni. Obstaja le nekaj podatkov Opere SNG v Ljubljani, zlasti še tistih, ki so neposredno povezani s Polenčevim (opernim, pevskim) debijem. Za premiersko predstavo »glasbene drame v dveh dejanjih in s prologom« Nižava nemškega skladatelja francoskega rodu Eugena d' Alberta je bil tenorist P. Polen/e/c napisan v zasedbi v alternaciji z Dragom Čudnom (v vlogi Pedra, pastirja).31 Kljub temu pa mu je v cit. gledališkem listu namenjenih kar nekaj fotografij in podpisov k njim: »Polde Polen/e/c, dramatski tenorist, absolvent Akademije za igralsko umetnost, je začel pevski študij pri prof. Kseniji Kušejevi in bo v 'Nižavi' alterniral z D. Čudnom v partiji Pedra.«32 Druga fotografija s podpisom pa prikaže »našega« tenorista P. Polenca v »Prizoru iz naše uprizoritve D' Albertove 'Nižave' (Marta - V. Gerlovičeva, Pedro - P. Polenec)«.33 In še zadnja napoved: »Prizor iz naše uprizoritve D' Albertove 'Nižave' (Sebastiano - S. Car, Pedro - P. Polen/e/c).34 Značilna slogovna oznaka te opere je morda P. Polencu prišla zelo prav pri njegovem nadaljnjem opernem delovanju, saj je D' Albertova 29 ib. 30 ib. 31 Prim. Gledališki list, Opera, 1951-1952, št. 3 (Eugen D' Albert, NIŽAVA), str. 0 /48/, orig. hrani Opera in balet SNG v Ljubljani. 32 Ib, str. 52. 33 Ib, str. 121. 34 Ib, str. 123. Nižava označena za »stilno spajanje verizma in Wagnerjeve kontinuirane gradnje ... Najbolj so privlačni intimni lirični prizori, medtem ko na dramatsko razburljivih mestih včasih moti pretirana patetičnost.«35 Zaradi podatkov, ki sledijo v Operi SNG v Ljubljani, je prav P. Polen/e/c to (premiersko) vlogo pod taktirko dr. Danila Švare in v režiji Cirila Debevca 26. jan. 1952 tudi odpel: »Sezona 1951/52: 27. 1. 1952 je bila premiera D' Albertove opere 'Nižava'. Dirigiral je dr. Danilo Švara, režiral Ciril Debevec. V tej operi sta se predstavila novo angažirana člana baritonist Simeon Car in tenorist Polde Polen/e/c.«36 Poleg tega P. Polenca spet najdemo v premierski zasedbi v Jugoslaviji krstne predstave Beraške opere angleškega modernega skladatelja Benjamina Brittna (1913-1976) komaj pet let po njenem nastanku (1948); slovenska premiera pa je bila 24. feb. 1953 spet v Operi SNG v Ljubljani. Tokrat tenorist P. Polenec ni bil več v alternaciji, temveč predviden sam oziroma je tudi pel in igral tenorsko vlogo Captaina Macheatha.37 Dirigiral je Samo Hubad, režiser pa je bil Hinko Leskovšek.38 Tudi ta gledališki list prinaša fotografijo »P. Polenca v vlogi Macheatha v »Beraški operi«39 in še skupinsko sliko, ki samo delno prikaže tokratne Polenčeve operne partnerje: »S.(-amo) Smerkolj, L.(-adko) Korošec, C.(-vetka) Součkova, H.(-inko) Leskovšek, M.(-anja) Mlejnikova in P.(-olde) Polen/e/c v 'Beraški operi.«40 In to je praktično vse, kar nam je ostalo z začetka Polenčeve opernopevske kariere (v Ljubljani), zato pa se je njegovo (Polenčevo) ime pojavilo še predno je odšel v Sarajevo. Nekaj, s čimer se je P. Polenec ves ta »ljubljanski« čas še tudi ukvarjal v rodni Škofji Loki v okviru svoje igralske in režiserske aktivnosti tako v igralski, dramski družini kot kasneje v SKUD »Toneta Šifrerja.« Iz (škofjeloškega) Prosvetnega lista41 razberemo, da je P. Polen/e/c prispeval kar tri (strokovne, gledališke) članke z naslednjimi naslovi: Ljudsko gledališče XVIII. in XIX. stoletja, Predzgodovina škofjeloških pasijonskih iger in Spremne besede 35 Prira. Sivec, J, Opera skozi stoletja, DZS, Ljubljana 1976, str. 357. 36 Ib, št. 6 (1952-1953; Benjamin Britten, BERAŠKA OPERA), str. 239 (kjer so na koncu navedena poročila o minulih sezonah!). 37 Ib, str. 0/2/. 38 Ib. 39 Ib, str. 140. 40 Ib, str. 144. 41 Prim. Škofjeloški PROSVETNI LIST, L. I, 1952-53, št. 8, str. 96; 8, 20 in 37; 15. KRSTNA PREDSTAVA V JUGOSLAVIJI PREMIERA DNE 24. FEBRUARJA 1953 BERAŠKA OPERA Baladna opera v treh dejanjih, ki jo je napisal John Gay (1728) in po originalnih spevih na novo uglasbil Benjamin Britten (1948). Prevedla Smiljan Samec in Jadka Sarabonova. Avtorjevo besedilo napisal Mitja Sarabon. Dirigent: S. Hubad Režiser: H. Leskovšek Inscenator: akad. slikar, prot. M, Kavči6 Avtor - berač ......................................H Leskovšek Peachum ..........L. Korošec Peachumka................M. Kogejeva p0Uy ......... C. Součkova Captain Macheath P Polenec Sraka S. Banovec Lockit .................. Lucv M Mlejnikova Gospa Lmitka .... I- BonaSeva »*> s««. . I Gospa Vrtorepka M. Leskovškova Dolly Candra................................................A "učičeva Gospa Slamoglavnikova M Juvančičeva MoUy Nesramnica ..........................................M Murausova Jenny Skokica ................................S. Ulčarjeva Betty 21ampačka ..................................................................M. Gorjančeva Harry Tapetnik £ , Ben Premikač S. Stmkelj Wat Pustež ..............................................................................J- Mat Kujež........................................P Zupan Jemmy Skubec ................• L. Kobal Ned Suniga......................................................................}■ A*"0™1" Gospa Postopačka ............v- Ziherlova - - 11. Rebolj Ječar . Služabnik M .Skabar Natakar .................................... Puhar Zborovodja: J. Hanc Koreograf: N. Murašova Kostume so po načrtih M. Jarčeve izdelale gledališke delavnice pod vodstvom C. Galetove, A. Humarjeve in J. Novaka Odrski mojster: J. Kastelic — Inspicient: Z. Pianecki — Razsvetljava: S. Šinkovec — Maske in lasulje: J. Mirtič in R. Kodrova. Cena Gledališkemu listu din 35. Na ovitku eden od osnutkov scene za »Beraško opero«, delo akad. slikarja M. Kavčiča. Vse fotografije v tej številki Gledališkega lista je posnel. S. Zalokar. Lastnik in izdajatelj: Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Juš Kozak. Urednik: Smiljan Samec. Tiskarna Slovenskega poročevalca. Vsi v Ljubljani. Fragment iz Gledališkega lista in zasedba vlog za operno premiero Brittnove opere Beraška opera (prim. Gledališki list Opere v Ljubljani, 1952-53, št. 6) za premiero 24. 2. 1953, str. 2 (?; orig. hrani Arhiv Opere in baleta SNG v Ljubljani) branko bercic: ob uprizoritvi »Mariše.« V istem najdemo še LOŠKt ROJAKI MED SLOVENSKIMI JAVNIMI DELAVCI oodatek o vzporedni Polenčevi aktivnosti, r Najmanj pa je med rojaki glasbenih umetnikov. Neka] kot Člana Nadzornega odbora SKUD /= i« bilo omenjenih ie med prejšnjimi podatki, tu naj jih dodam ° samo par, ki toliko da zaslužijo imena glasbenikov. Skofjeločan Sindikalnega kulturno umetniškega društva/- Luka Dolinar Curkov!*,. " « •▼rf.tdk oho 12 J0 taM CUWm ULAZNICA: I Din «9.—; fcUk* n Din W ._ Gledališki plakat za opero R. Wagnerja Leteči Holandec alias Večni mornar s R Polencem v vlogi Dalandovega krmarja (orig. hrani Narodno pozorište v arajevu, FBiH), za premiero 28. jun. 1956 v Sarajevu i ^■flHHmBi^H V soboto, 4. avg. 1956 ob 20» uri v Kulturnem domu v Škofji Loki VOKAINI KONCERT 4 PESMI IN OPERNIH ARIJ $ Omjata Polde Potenc, tenorist sarajevske opere v Marica Vogelnik, pianistka ______ Eden redkih »dokazov« za Polenčev nastop v rodni Šk. Loki (orig. hrani ZAL, e. v Šk. Loki) 8 Pianistka in klavirska pedagoginja Marica Vogelnik (1904-1976) je bila v Polenčevem aktivnem pevskem obdobju (1952-62), v letih 1940-57 profesorica na Glasbeni akademiji oz. današnji Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot koncertno pianistko in spremljevalko jo je P. Polenec verjetno spoznal in z njo delal oz. študiral v času privatnega učenja petja pri prof. J. Betettu (prim. MEJ, 2. knj., Leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, Zagreb 1984, str. 508-09). Prim. plakat v ZAL, ibidem. P Polen/e/c v vlogi Hermana v operi P. I. Čajkovskega Pikova dama (orig. hranita družina Polenčevih v Šk. Loki in Narodnopozorište v Sarajevu, FBiH), posnetek z ene od januarskih predstav l. 1957 v Sarajevu sedmih slikah je napisana po Puškinovi noveli in libretu skladateljevega brata Modesta Čajkovskega. Takrat so bili Polenčevi sodelavci: dirigent Mladen Pozajič, režiser Drago Fišer (kot gost) idr. Ker je zasedba v večini vlog alterirana, je Polen/ e/c pel alternativno z Mariom Durancem. Gre za skladateljev operni ustvarjalni vrh. Herman P. I. Čajkovskega je za razliko od Puškinovega »človek vročih čustev, strasti in ognjene fantazije. Pri njem je začetna gibalna sila ljubezen do Lize (zasedena spet s sopranistko Miro Štor!). Ta za razliko od Puškina ni več ubožna grofičina rejenka, ampak njena vnukinja.« V 5. sliki, ki je najbolj mračna po koloritu, je izstopajoč monolog Hermana, ki se ga polašča blaznost, saj je Pikova dama P. I. Čajkovskega opera solističnih točk. P. Polen/e/c je imel takrat v vlogi Hermana še posebno »priložnost« v ariosu (1. slika). Če se je očitno v tej sezoni oglasil le v tej premieri, je spet zagotovo pel preostale vloge, saj Opera v sarajevskem Narodnem pozorištu v tistem času kaže na glasbeno repertoarno gledališče. V njem pa so zagotovo tako kot v prenekaterem dandanašnjem glasbenem teatru bili tudi tenoristi »diktatorji repertoarja.« P. Polenca srečamo v tej sezoni še v premieri opere Simonide srbskega skladatelja Stanojla Rajičiča, ki je 24. maja 1957 doživela sploh prvo postavitev prav v Sarajevu. S tenorsko vlogo Nikodima (libreto je po dramski enodejanki Milutina Bojiča Kraljeva jesen napisal Josip Kulundžič) se je P. Polenec priključil ekipi dirigenta in režiserja v eni sami osebi: Ivana Štajcerja. V naslednji sezoni (1957/58) se p. Polen/e/c spet pojavi v eni od naslovnih vlog, v ponovljeni vlogi Cavardossija, v 30. (ponovljeni) predstavi Puccinijeve Tosce 3- dec. 1957 ob gostovanju romunske pevske prvakinje iz Bukarešte, sopranistke Elene Černei v naslovni vlogi Tosce (prim. njegov prvi tovrstni nastop v prejšnji, 1955/56, sezoni v Sarajevu!). Režiser je ostal Jurislav Korenič, dirigent pa je bil Mladen Pozajič. Komaj štiri dni za tem (7. dec. 1957) odpoje P. Polen/ e/c v 20. ponovitvi Verdijeve Aide prvič tenorsko vlogo Radamesa. Po V tih i- W k P. Polen/e/c v vlogi Radamesa v Verdijevi operi Aida (na desni-spodaj; njegovi partnerji neznani; orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), posnetek s predstave 9. nov. 1956 v Sarajevu larodno pozorište u Sarajevu ■ 231 Nedelj«, Zf april ItJfl !•*» •BNOVA KARMEN Opera u «*Urt Oina — Nttpluo: 2ori BIZE Ubralo prema nov.H Pro»p*r. MERI ME-«. napfcalk H. MAJEK 1 L. HALIVI ml: MItdcn POZAJIC Reditelj: Jurialav KORINIC graf: SUM BKL02ANSKI k. f. Koetimofraf: Helen« UHLIK-HORVAT LICA: Karmen. etganka...........B»dem« Bokolovlt-Sujoor Don Hoče. narednik...........Leopold rolenec Mlkaela, muki djevojka.........Mir« 8tor Eakamiljo, toiMdor...........M«tij« Kuftlnee ZunJIf«. poruMk............Mirko JanJM« Morale«, narednik............Franjo Blnder ( Dankalra I . JJ . ........PeUr Kloc Reroendedo j - ........Ante Sladoljev. muhJU ........Mirka KlarlO Merced« | d"n*C ........ Efiaa Uherka Oftdrt, oatnki. narod, radnlce, dieo«, krtlumCarl. Dogads ae u Španiji u prvoj polovrlnl XIX vijaka. Spanaka pleaove u II fttnu livodi baletni hor, a u IV ttnu Tert Likar 1 baletni hor. graf: Praajo HORVAT Aalateot naUJe: Krtto SKAKAVAC Konoertmajitor: Alekaandar SEGEDI >1 1 dekoracije radene ped rukovodatvom Rute Dordevl*, Branka Mall6a 1 Tranje Curkov!««. Sllkankt rodovi radenl pod rukovodatvom Paul« Sn«jder«. Majator poaornlce: Veljko U Raavjeta: Dui«n Boberevti I Karlo M MMak m 1» J0. a «vrtet«* ain 12 tata CMBOt (JLASMICAi Din lit.—i releije 1 od II—VI red« Dln lM.-i fotelja II od TO-XII reda Din IM.-; r«ulj« m od XVIII reda Dlri 100—1 UU w»il> Din IM.—t Ui« I Din IM.-; le«« n Din 100— B«lko« I - aradkia Din m—J BbUmh i — ta t trta« Din H—: Ballua U — rad I Din. «0.—: Balko« n Din M— Gledališki plakat za Bizetovo Carmen ob priliki gostovanja romunske mezzo-sopranistke Elene Černei v naslovni vlogi in s P. Polencem v vlogi Don Joseja (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), za predstavo 3- dec. 1957 v Sarajevu doslej znanih podatkih nimamo te vloge nikjer omenjene. Kdaj in kje naj bi jo P. Polen/e/c pel premierno? Zato morda sedaj beseda ali dve o tej novi Polenčevi vlogi v Verdijevi Aidi: za opero v štirih dejanjih in sedmih slikah je libreto, besedilo napisal Antonio Ghisianzoni. Gre za svečano opero, v kateri imajo po skladateljevi tradiciji, zlasti še v tistem, uspešnem avtorjevem ustvarjalnem fragmentu enak pomen tako arije kot ansambli, recitativi pa še balet, koračnice, mogočni zbori in pompozni sprevodi. Mojster dotlej še ni zložil tako lepih arij, kot so Radamesova romanca idr. V naslednji sezoni 1957/58. je omenjen najprej v opernem diptihu, 15. ponovitvi operne predstave iz standardnega repertoarja, Leoncavallovih Glumačev. 11. jan. (1958) je odpel vlogo Cania, vodjo potujočih glumačev, skupaj s partnerico, sopranistko Vando Cisler v vlogi Nedde. Njegova najvažnejša sodelavca v tej predstavi sta bila zagotovo spet dirigent Teodor Romanič in režiser Berislav Brajkov. Za to dramo v dveh dejanjih je napisal besedilo skladatelj Ruggiero Leoncavallo sam. Vrhunec te opere je zagotovo tenorska Gledališki plakat za eno od (15). ponovitev Leoncavallovih Glumačev; P. Polenec v vlogi Cania (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), za predst. 11. jan 1958 v Sarajevu ' ® NARODNO POZORIŠTE U SARAJEVU Muk. « |M 1*51 MIMUII« Kavalerija rustikana Ljubav-čarobnka Fantastični magazin - ------... .k. 11 t. Gledališki plakat za opero Cavalleria rusticana Italijana Pietra Mascagnija: P. Polen/e/c v vlogi mladega kmeta Turidduja (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), za predstavo 6. jun. 1958 v Sarajevu P. Polen/e/c v vlogi grofa Riccarda Warwicha v Verdijevem Plesu v maskah (P. Polen/e/c sedi na desni; orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) posnetek s predstave 27. feb. 1958 v Sarajevu arija Cania na koncu 1. dejanja. 18. jan. (1958) je v 21. ponovitvi Verdijeve Aide tenorist Polenec spet enkrat odpel vlogo Radamesa z že znanimi protagonisti te popularne opere in s tem še eno predstavnico repertoarnega opernega gledališča (prim. prvi omenjeni nastop P. Polenca v tej vlogi v isti sezoni!). 27. febr. 1958 je P. Polen/e/c napisan na plakatu v naslovni vlogi Grofa Riccarda, Warwicha, bostonskega guvernerja v Verdijevi operi Ples v maskah (libreto AntonioSomma;operavtreh dejanjih in šestih slikah). Pel je sam, brez alternacije, njegovi sodelavci pa so bili še baritonist Milivoj Bačanovič v vlogi Renata, sopranistka Ana Ivaniševič v vlogi Amelije, dirigent Teodor Romanič in režiser Jurislav Korenič. Verdijeva opera v treh dejanjih in šestih slikah sodi v železni repertoar vsake opere, zato tudi verjetno v seznam del takratnega repertoarnega gledališča v Sarajevu. Najboljši del te Verdijeve opere je njeno 2. dejanje, ki vsebuje tudi ljubezenski duet med Riccardom in Amelijo, glasba Riccardove smrti pa je elegična; spet niz priložnosti za takratnega vodilnega sarajevskega tenorista slovenskega rodu (P. Polenca)! Tudi številčna prisotnost Verdijevih oper utrjuje tezo o repertoarnem gledališču takratne sarajevske Opere. P. Polen/e/c je napisan v 52. (!) P. Polen/e/c v vlogi slikarja Maria Cavaradossija v Puccinijevi Tosci (na levi; orig. v arhivu družine Polenčevih v Šk. Loki in Narodnem pozorištu v Sarajevu, FBiH) posnetek s predstave v dec. 1958 v Sarajevu ponovitvi Verdijeve opere Trubadur, tokrat v glavni tenorski vlogi Manrica (libreto: Salvatore Cammarano in Leone E. Bardare). Predstava, ki jo omenjamo, je bila na sporedu 5. apr. 1958. Poleg P. Polenca so tolmačili glavne vloge še: baritonist Milivoj Bačanovič v vlogi Grofa Lune, sopranistka Ivana Ivaniševič v vlogi Leonore, altistka Branka Dordevič-Perič v vlogi Azucene, pa še dirigent Mladen Pozajič, režiser Mladen Sabljič idr. Zaradi opernega libreta in skladateljevih karakteristik, ki jih je položil v značaj ciganke Azucene, ki je njeno ljubezen do Manrica za maščevanje svoje matere položil stran od omenjene tenorske vloge, lahko samo verjamemo, da je P. Polen/e/c več kot vešče odpel vsaj tiste najvišje in najbolj eksponirane (visoke) tone okrog tričrtanega ce-ja. 6. jun. (1958) je pel sarajevsko premiero Cavalerie rusticane Pietra Mascagnija in glavno vlogo mladega kmeta Turidduja (libreto za enodejanko sta po Vergilovi drami napisala G. Targioni-Tozzetti in G. Menasci). Delo s prizvoki ljudske glasbe dobro nakazuje lokalni (italijanski) kolorit. Mlado kmetico Santuzzo je pela sopranistka Branka Dordevič-Perič, dirigent je bil Mladen Pozajič, režiserka pa Slovenka, Mariborčanka Erika Druzovič (k. g.). Gre za delo z bogatimi igralskimi in pevskimi priložnostmi tako glavne ženske kot moške vloge: duet Turidduja in Santuzze, ganljivo Turiddujevo slovo od matere, Turiddujeva napitnica z zborom, ljubezenska pesem, ki jo poje Turiddu za odrom, idr. Ob tej enodejanki sta bila takrat v Sarajevu na sporedu še dva krajša baleta, in sicer enodejanki: Ljubezen čarovnica na glasbo M. d. Falle in Fantastični magazin na glasbo G. Rossinija-O. Respighija; oba baleta je dirigiral Radivoje Spasič. Naslednja sezona (1958/59) je že kmalu na začetku (23. okt. 1958) prinesla Polencu eno od epizodnih tenorskih vlog Grigorija Otrepjeva (Dimitrija samozvanca) v ljudski glasbeni drami v štirih dejanjih in desetih slikah Boris Godunov Modesta Petroviča Musorgskega (libreto je delo skladatelja M. P. Musorgskega po Puškinovi dramski pesnitvi in na podlagi zgodovinskih podatkov Karamzina). Dirigiral je Ivan Štajcer, režiser je bil Jurislav Korenič, naslovno vlogo Borisa pa je pel basist Mirko Janjčič. Čeprav velja M. P. Musorgski za največjega mojstra ruske nacionalne opere, je omenjeno delo rezultat skladateljevega odklona od romantične tradicije v nenavadno drzen realizem. Manj kot čez dva meseca, 14. dec. (1958), je P. Polen/e/c pel v Sarajevu obnovljeno predstavo (v rangu premiere) in glavno tenorsko vlogo, morda svoj največji igralski in zlasti še pevski uspeh, slikarja Maria Cavaradossija v Puccinijevi glasbeni drami v treh dejanjih Tosca (besedilo po V. Sardouju sta napisala Luigi Illica in Giuseppe Giacosa). Njegova ljubezenska partnerica Tosca je bila sopranistka Mira Štor, dirigent je bil Ivan Štajcer, režiserka pa je bila spet Slovenka Gledališki plakat za Verdijevo opero Ples v maskah ob priliki gostovanja ameriške sopranistke Glorie Linari-Lind v Sarajevu: 29. okt. 1959; P. Polen/e/c v vlogi grofa Riccarda Waru>icha (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu FBiH) Gledališki plakat za Verdijevega Trubadurja ob gostovanju italijanske mezzosopranistke Licie Galvano v Sarajevu: 17. dec. 1959; P Polen/e/c v naslovni vlogi trubadurja Manrica (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) Gledališki plakat za Pucci-nijevo Tosco ob priliki gostovanja ameriške sopranistke Glorie Lind v Sarajevu: 26. okt. 1959; P-Polen/e/c v vlogi slikarja Maria Cavardossija (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) Gledališki plakat za Verdijevo opero Aido ob gostovanju ruske pevske prvakinje Bolšoj teatra iz Moskve sopranistke Galine Višnjevskaje v Sarajevu: 9. maja 1960; P. Polen/e/c v vlogi Radamesa (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH) I NARODNO POZORIŽTE U SARAJEVU Gostuie BLANCHE THE BOM, mecEosopraa PRVAKIN|A METROPOLITAN OPERE NEW-YORK KARMEN Gledališki plakat za Bizetovo Carmen ob priliki gostovanja prvakinje opere Metropolitan iz New Yorka (ZDA) mezzosopranistke Blanche Thebom v naslovni vlogi in s P. Polencem v vlogi Don Jo sej a (orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), za predstavo 14. apr. 1960 v Sarajevu Tenorist Polde Polen/e/c v naslovni vlogi Lohengrina v istoimenski Wagnerjevi operi (na sliki v sredini, pred zborom; orig. hrani Narodno pozorište v Sarajevu, FBiH), posnetek s predstave v sep. 1960 (?) v Sarajevu Erika Druzovič; sami »stari« znanci »našega« P. Polenca in spet veliko priložnosti zanj: velika Cavaradossijeva arija v 3- dejanju, slovo od življenja in ljubezni, ljubezenski duet obeh junakov (v 1. dej.) pa spadajo med najboljše ljubezenske prizore v Puccinijevem opusu nasploh. V delu ne manjka niti mojstrskih dramskih razporeditev niti neizčrpne muzikalne invencije niti nežnega instrumentalnega kolorita. Vse to je bilo zagotovo »našemu« »svetlemu in junaškemu« tenoristu in stasiti človeški pojavnosti umetniški zenit. V sezoni 1958/59 P. Polenca ne srečamo na seznamu premiernih pevcev v Sarajevu. V naslednji sezoni 1959/60. je P. Polen/e/c odpel »najmanj« dvoje vlog v rednem repertoarnem gledališču. Prva vloga je že omenjeni Ricardo v Verdijevem Plesu v maskah (12. ponovitev, 29- okt. 1959; prvič smo ga v tej vlogi srečali v sezoni 1957/58) in nato še vloga Manrica v Verdijevem Trubadurju (61. ponovitev, 17. dec. 1959, ko je v Sarajevu v vlogi Azucene gostovala italijanska solistka, altistka Licia Galvano iz Milana; prvič smo to Polenčevo vlogo že omenili v sezoni 1957/58, ko jo je v Sarajevu tudi prvič pel!). Ponovil je še en svoj številni (sarajevski) uspeh z vlogo Cavardossija v Puccinijevi Tosci, ko je pel to svojo zagotovo najtežjo in hkrati najuspešnejšo vlogo 14. apr. (1960) ob priliki gostovanja ameriške sopranistke Blanche Thebom iz newyorške Metropolitanke v naslovni vlogi Tosce. Edina premierska vloga v fNARODNO POZORIŽTE U SARAJEVU »nii«m*. f m* t*M i.» iOliuK: GAL1NA VIŠNJEVSKA, .opran - SSSR PRVAKINJA KKjSOf TEATRA MOSKVA tej sezoni pa je pripisana še eni od epizodnih vlog v Mozartovi Čarobni piščali, ko je 12. maja (1960) na premieri pel vlogo Prvega orožnika. Za veliko opero v dveh dejanjih in kar 14 slikah je libreto, besedilo napisal Emanuel Schikaneder. Polenčevi takratni sodelavci pa so bili: basista Paško Duplančič in Slovenec, Mariborčan Makso Savin (v alternaciji Sarastro), tenorist Vojislav Vujačič v vlogi Tamina, sopranistka Radmila Todorovska v vlogi Kraljice noči, sopranistka Vanda Cistler v vlogi njene hčere Pamine, baritonist Ljubiša Martinovič kot Papageno, sopranistka Trifona Kulari kot Papagena, dirigent Teodor Romanič in režiserka, Slovenka Erika Druzovič (k. g.). Ker je Čarobna piščal prva in morda edina velika Mozartova glasbena mojstrovina, ki je bila ustvarjena za ljudske množice, v njej prevladujejo zlasti še ansambelski (pevski) prizori: zborovske scene. To Mozartovo delo je že na pragu romantike. V 29. ponovitvi Verdijeve Aide (9- maja 1960 ob gostovanju ruske operne primadone Galine Višnjevske, prvakinje moskovskega Boljšoj teatra v naslovni vlogi Aide) spet najdemo našega prvaka med njenimi partnerji v vlogi Radamesa; dirigiral je Ivan Štajcer, režija pa je bila v rokah Jurislava Koreniča (prim. Polenčev prvi tovrstni nastop v Sarajevu v sezoni 1957/58, 7.12. 1957). V sezoni 1960/61 je tenorist P. Polen/e/c spet nastopil v premieri že na začetku te sezone in sicer 25. sep. (1960) v naslovni vlogi Lohengrina v istoimenski Wagnerjevi operi. Morda predstavlja prav ta pevski in igralski lik za vlogo Cavardossija v Puccinijevi Tosci (drugi) Polenčev tovrstni vrh? Ob tem, da sta vlogo Henrika Ptičarja, nemškega kralja pela v alternaciji dva basista Paško Duplančič in Makso Savin, je bil P. Polen/e/c v naslovni vlogi sam; kar samo še potrjuje njegovo formo in vrhunec življenjskih in umetniških moči; bilo mu ni niti 48 let! Poleg že omenjenih so bili njegovi tokratni sodelavci še sopranistka Mira Štor v vlogi Elze Brabantske, dirigent Ivan Štajcer, režiser Anton Koren idr. Tako kot za večino Wagnerjevih glasbenih dram, je tudi za to romantično opero v treh dejanjih - za Lohengrina - besedilo napisal skladatelj sam. Lohengrinov lik je odet v mistične zvoke, ki sijajno označujejo poslanca božanskih sil. Lohengrin je v primerjavi z značilnim Wagnerjevim »Sprachgesangom« bolj pet kot pa govorjen. Tako kot je P. Polen/e/c že pred leti pel v Wagnerjevem Večnem mornarju (sezona 1955/56) je morda s sto svojo (drugo) Wagnerjevo vlogo daleč presegel samega sebe. Kar pa zadeva njegove zadnje sezone, lahko že za to sezono, sezono 1960/61, ugotovimo, da je s predstavo Židinje skladatelja Jacquesa Fromentala Halevyja zaključil svojo »sarajevsko« epizodo in hkrati celotno (pevsko) kariero. S tenorsko vlogo Žida in draguljarja Eleazarja, ki je doživela premiero v sarajevskem Narodnem pozorištu 22. marca (1960), je P. Polen/e/c zaključil niz omenjenih premierskih tenorskih vlog. Za veliko opero v petih dejanjih je napisal libreto, besedilo Eugene Scribe. V tem delu je najbolje prikazan fanatizem Eleazarja, ki vzplamti v zaključnem prizoru predzadnjega, 4. dejanja. Delo pa daje vsem pevskim solistkam in solistom odlične priložnosti, da v njih pokažejo in razkrijejo vse svoje najboljše kvalitete. Tokratni Polenčevi sodelavci so bili še dirigent Mladen Pozajič, režiser Anton Koren idr.70 ,n Prim. Narodno pozorište, Izložba 75 godina rada Narodnog pozorišta, 100 godina zgrade sa osvrtom na teatarski život Sarajeva prije osnivanja Pozorišta i Teatrografska študija: Repertoar pozorišta (1921-1996); Priloži o razvoju Drame, Opere i Baleta i teatarskom životu; Muzej književnosti i pozorišta umjetnosti BiH, Sarajevo 1998, str. 255-77; izvirnik hrani Narodno pozorište-opera v Sarajevu in lepake za gledališke predstave, ib.; kopije hrani avtor!). V okviru -!iO-,julojUih pol.-fcaito p?iro?riJo psoludiji, flois Dorfcok»oSuri ploai, iovojo pianiotim Morijo EooiJoofiiS. 4/uOOCCOO 3iBOt»arija is oporo "Čara«", poj o ton-oeiat .. oldo Polcnoo,prl klavirju pianiotka Itoriju —— odaor —- RooijaaSlc. 5/ iotoff IJio oj .ove^l,Jc.ooooi:3 poaon, iaVu.^: trio ijorsxau >o :.olovy »arijo ic oporo "/idinja", poj a wxiorl-t *oldo tolenoe,prl ;J.avi»Ju piaalatiia : torija •.ooijaasiii. 7/ Fs^xiarie ,..opint..oc turno v to duru, ia ^ v cio oolu* iavjJ;. pioaiatta ■ torija >oolJnatilo. j/Ho&o ii-jonlti, on ovot, .iiil .ulaji^t luilaoo - -jonorl:it . oldo i olonoo.;«! lvvirju plaalrjt>a :"asij'-::ooiJcač£. -Jjo? -toivj-.iUaovt lo -ijo, s -•voi-u-, 1ovxi.jS pl-o iSV oC UriO OTU3C• u/JoOtf . to-j j- iOUOOTv v arvir. lo; Javili pilotnih priro.litev fcooucn« Spored koncerta 29. avg. 1963 v Škofji Loki Opero je zamenjal za kmetijo V Puštalu pri Škofji Loki je lesena domačija, pred najmanj 200 leti zgrajena. Na pročelju visijo rumene kite koruze. V stene očrnelih brun so vsekana okenca, ki komaj dovoljujejo soncu, da pokuka v hišo. Velika kmečka peč ji daje videz domačnosti. To je dom kmeta Poldeta Polenca. Kakih dvajset let je minilo, ko je v ljubljanski operni hiši zapel nov bariton. Starejši ljubitelji opernih arij se ga gotovo še spominjajo. ■Povabili io me, pa sem šel. V Ljubljano pet,« se spominja Polde' Polenc. »Občinstva nisem bil vajen in tremo sem imel. Skoraj noč in dan sem vadil in uspeh ni izostal. Diplomiral sem na Igralski akademiji. Profesorji so me imeli radi in so mi pomagali. Profesor Betetto me Je poslal celo v Gradec na skušnjo. Z nemškim petjem so bili zadovoljni, s slovenskim pa ne.« Nenadoma pa petje Poldeta Polenca v ljubljanski operni hiši ni bilo več dobro. Vsaj tako so trdili. »Zdi se mi, da sem se profesorici zameril. Trikrat sem zatem ie pel * Gorenjskem slavčku, potem pa nič več.« Z odprtimi rokami pa so ga sprejeli v sarajevski operi. Polenc je takoj dobil številne vloge. Pel je v Othellu, Trubadurju, 2idinji, Cavallerii rusticani, Borisu Godunovu in v drugih vlogah. Toda navdušeno ploskanje poslušalcev ga ni premamilo, da ne bi neprestano mislil na domačijo v Puštalu, na dom, v katerem je prebivalo že toliko rodov Polencev. »Med počitnicami sem se vedno vračal domov. Dve stari Micki sto gospodarili na kmetiji. Kaj dosti nista mogli več postoriti. Pa je bilo treba preorall zemljo, Jo posaditi, obrati sadje, skrbeti za kravo v hlevu. In sklenil sem, da v Sarajevu ne bom dočakal upokojitve. Odločitev je bila težka. A zmagala je zemlja. Postal sem kmet.« In sedaj že vrsto let prav ponosno stopa s košem na rami skozi vas, krmi svoji kravici, obira sadje in obdeluje polje. Dela mu ne zmanjka, a še vedno najde čas za petje. V družbi kaj rad pritegne s svojim baritonom. »Takoj Je druga ,štimun-ga'«, pravijo .Ločani, »če zapoje še Polde Polenc.« L. Bogataj Del časopisne reportaže o P. Polencu avtorice in novinarke Leopoldine Bogataj v Gorenjskem Glasu, 29. dec. 1971, str. 16 Kdaj natančno in zakaj se je končala relativno kratka pa dovolj bogata pevska in gledališka kariera P. Polenca v Sarajevu ni mogoče natančno določiti in odločiti. Tako kot pravijo njegovi poznejši spomini, ga je tudi iz Sarajeva ves čas vleklo domov, v rodno Šk. Loko, na njegovo kmetijo, kar vse je še najbolj natančno popisano v kratkem intrevjuju s pevcem z naslovom Opero je zamenjal za kmetijo: »V Puštalu pri Škofji Loki je lesena domačija, pred najmanj 200 leti zgrajena. Na pročelju visijo rumene kite koruze. V stene očrnelih brun so vsekana okenca, ki komaj dovoljujejo soncu, da pokuka v hišo. Velika kmečka peč ji daje videz domačnosti. To je dom kmeta Poldeta Polenca. Kakih dvajset let je minilo, ko je v ljubljanski operni hiši zapel nov bariton (pravilno je: tenor; op. avt.!). Starejši ljubitelji opernih arij se ga gotovo še spominjajo. 'Povabili so me pa sem šel. V Ljubljano pet,' se spominja Polde Polen/ e/c. 'Občinstva nisem bil vajen in tremo sem imel. Skoraj noč in dan sem vadil in uspeh ni izostal. Diplomiral sem na igralski akademiji. Profesorji so me imeli radi in so mi pomagali. Profesor Betetto me je poslal celo v Gradec na skušnjo. Z nemškim petjem so bili zadovoljni, s slovenskim pa ne.' Nenadoma pa petje Poldeta Polenca v ljubljanski operni hiši ni bilo več dobro. Vsaj tako so trdili. 'Zdi se mi, da sem se profesorici (Kseniji Kušej, op. avt.!) zameril. Trikrat sem zatem še pel v GORENJSKEM SLAVČKU, potem, pa nič več.' Z odprtimi rokami pa so ga sprejeli v sarajevski operi. Polen/e/c je takoj dobil številne vloge. Pel je v OTHELLU, TRUBADURJU, ŽIDINJI, CAVALERII RUSTICANI, BORISU GODUNOVU in v drugih vlogah. Toda navdušeno ploskanje poslušalcev ga ni premamilo, da ne bi neprestano mislil na domačijo v Puštalu, na dom, v katerem je prebivalo že toliko rodov Polencev. 'Med počitnicami sem se vedno vračal domov. Dve stari Micki sta gospodarili na kmetiji. Kaj dosti nista mogli več postoriti. Pa je bilo treba preorati zemljo, jo posaditi, obrati sadje, skrbeti za kravo v hlevu. In sklenil sem, da v Sarajevu ne bom dočakal upokojitve. Odločitev je bila težka, zmagala je zemlja. Postal sem kmet.' In sedaj že vrsto let prav ponosno stopa s košem na rami skozi vas, krmi svoji kravici, obira sadje in obdeluje polje. Dela mu ne zmanjka, a še vedno najde čas za petje. V družbi kaj rad pritegne s svojim baritonom (pravilno je: tenorjem; op. avt.!). 'Takoj je druga štimunga,' pravijo Ločani, 'če zapoje še Polde Polen/e/c.«71 Ker je bil torej P. Polen/e/c v letih 1954-62 angažiran v sarajevski Operi, ga v tem času ni bilo v Škofji Loki oz. ga ni zaznati v (škofje)loške gledališkem življenju in delu.72 Zato pa ga že 12. okt. 1964 najdemo kot režiserja med člani repertoarne komisije, ki je v Šk. Loki pripravila razgovor o formiranju amaterskega gledališča.73 Kot tak je bil spet takoj izvoljen v (gledališki) umetniški svet, član uprave Loškega gledališča, na predlog Rada Jana pa tudi zelo kmalu njegov upravnik (8. dec. 1964).74 Še istega leta je bil P. Polenec izvoljen za direktorja (Škofje)Loških poletnih prireditev in kmalu so ga, še v istem letu (1964), poimenovali za »človeka, ki ves živi za gledališče.«75 Kot tak se potem nenehno pojavlja kot član različnih drugih (ljubiteljskih) kulturnih in še zlasti gledaliških in prosvetnih organov (v Škofji Loki). 10. dec. (1964) je bil že izvoljen za v. d. direktorja upravnika Loškega odra (prim. zapisnik gledališkega sveta Loškega odra).76 Njegovo gledališko, upravniško in še kakšno delo se redno pojavlja tako na debatnih večerih, kjer nastopa kot umetniški vodja, član umetniškega sveta itd. Vse to zelo počasi prehaja v neke vrste (pol)profesionalizacijo njegovega tovrstnega dela, ki je na začetku omenjeno kot delo honorarnega upravnika (1965).77 71 Prim. Bogataj, L. (v.: /Gorenjski/Glas, 29. 12. 1971, str. 16). 72 Hrani ZAL, ib. (Loški oder 1953-71, zapisnik in spisi, škatle 6029-6036). 73 Ib, šk. 6029/2. 74 Ib. 75 Ib. 76 Ib. 77 Ib. Pred hišo Nacetovega Poldeta-Polenca v Puštalu, konec marca 1968 (zelo vroča pomlad); P. Polenec na levi in F. Štukl na desni (orig. last F. Štukla v Šk. Loki; foto: P. Pokom) Že naslednje leto (1965) se Polenec podpisuje kot upravnik istega.78 Zato kot tak na seji (upravnega) Odbora Loškega gledališča (7. nov. 1966) izrazi željo, da se ga razreši dolžnosti predsednika Loškega gledališča.79 V letih, ki sledijo, se Polenčev interes in pa tudi delo vedno bolj veže s položaja in dela na Loškem odru še na Loške poletne kulturne prireditve in zlasti še na njegovo dramatizacijo, režijo in postavitev Tavčar-Polenčeve Visoške kronike. 80 »Njegovo« Visoško kroniko81 poznamo že s prve postavitve 1. 1949, potem pa so pred nami še postavitve v letih: 1963, 1964, 1965 in 1973-82 Zlasti še zadnja, ko so jo pod Polenčevo režijsko in igralsko roko odigrali ob 1000-letnici Škofje Loke (1973) na (škofje)loškem gradu, je bila tista predstava, ki tako njegovo pevstvo kot igralstvo in režijo zaokrožajo kot Polenčev celotni kulturni opus. Saj je tokrat njegova dramatizacija, režija in igra dosegla poleg premiere skoraj deset predstav. To je bila gledališka igra sicer statične narave, ki jo dandanes v (Škofji) Loki edinole še lahko primerjamo tako s prvimi procesijami Marušič-Romualdovega Škofjeloškega pasijona (1721) in z njegovimi ponovitvami oziroma obnovitvami v letih 1999-2000. V tem času, torej po 1. 1964, se Polenčevo ime vsakič pojavlja na kateremkoli mestu in položaju, ko se v Škofji Loki govori in piše o kulturi in še posebej o gledališču. Ob nekaterih odličnih ljubiteljskih gledaliških igralcih različnih usmeritev in generacij pa v tem času zagotovo ne moremo mimo timskega dela Zdenka Furlana, Rada Jana, Janka Kreka in Poldeta Polenca; ti so se izmenjevali na različnih položajih, režirali in nekateri od njih tudi igrali na Loškem odru. Natančnih vlog, režij in preostalega, res čisto igralskega »opusa našega« P. Polenca se tukaj ne bomo dotikali, četudi je ta umetnikov delež velik in v letih po povratku iz Sarajeva, torej po letu 1964, še večji, uspešnejši in tudi prodornejši kot pa tisti v Polenčevem »predsarajevskem« obdobju (ok. 1946-54).83 Iz tega časa, iz jubilejnega leta Loškega odra (1973) izhaja še druga, za Polenca pomembna dramatizacija Tavčarjeve V Zali84 Iz že omenjenega dolgoletnega in plodnega sodelovanja P. Polenca z Ločani, med njimi je bil v zadnjih letih življenja in dela prav Janko Krek najbolj izpostavljen, velja iz tistega časa neke vrste dovolj enovit pogled in hkrati na ljubezen obeh Ločanov na »njuno« Loko, saj sta prav v (tem) času skupaj objavila citat, posvečen 1000-letnici (Škofje) Loke:85 »Mirno in milo gori nad gorami, kot zastor zlat -ah, tamkaj odzad, tam si ti, ki me misel nate omami - o domovina, Loka, moj dom ...« 78 Ib. (prim. zapisnik primopredaje z dne 20. 1. 1965), kjer stoji »prevzem te funkcije.« 79 Ib., šk. 6029/2. 80 Ib., šk. 6030. 81 Prim. LR, 10/1963, str. 166-205. 82 Ib, šk. 6030. 83 Ib, šk. 6031-6036. 84 Prim. Gledališki list Loškega gledališča, 1973; ib. 85 Ib. UPRIZORITVE NA JUBILEJNEM PRIZORIŠČU NA LOŠKEM GRADU One 15., 16., 19- 20.. 21.. 22. in 23. Julijo. V primeru deijo bodo prestavljene posamezne uprizoritve na teden od 23. do 30. JuUJa. Ob 8.30 uri. IVAN TAVČAR — POIDE POLENEC Visoška kronika Dramatizacija * enajstih slikah PolHcorp Kolon, gospodar na VUokem Izidor njegova »Inova Jurij " " Lukež, hlapec na Visokem Slmen, hlapec na Visokem Franček. posla na VUokem Tevžek, posla na Visokem Jeremijo WuJffW»g, gospodar v Dovči Morks njegova sinova iz prvega zokana Othinrih " Jeremljeva žena iz drugega zakona Jeremijeva mati Morgoreta, njuna hči Marija Schwarzkobler — »Pasaverica. Agata Schworakobler, njena vnukinjo Mbndl, loJkl glavar Frueberger. zlatar v Lola Fruebergerica, njegova žena Mi Kol Schwaiffstrigkh, grajski ječar Grajski pisar Joones Francftcus. freismlki ikof Pierre, njegov služabnik Urh, proit Mestni sodnik Iz Lok« Sodnik