Darja Zupan1, Alenka Hafner2, Marjetka Hovnik Keršmanc3, Kristina Zadravec4
Izzivi na področju prekomerne prehranjenosti
otrok in mladostnikov na Gorenjskem
v obdobju 2010–2019
Challenges with Overweight and Obesity among Children and
Adolescents in the Gorenjska Region in the 2010–2019 Period
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: prekomerna prehranjenost, otroci, mladostniki, Gorenjska, občine
IZHODIŠČA. Prekomerna prehranjenost otrok in mladostnikov spada med velike svetov-
ne javnozdravstvene izzive. Vodilni vzrok za njen nastanek je neravnovesje med ener-
gijskim vnosom in porabo. Namen prispevka je prepoznati gorenjske občine, ki potrebujejo
dodatne aktivnosti na področju preprečevanja in zmanjševanja prekomerne prehranjenosti
otrok in mladostnikov, ter proučiti povezave med prekomerno prehranjenostjo in dejav-
niki tveganja na Gorenjskem. METODE. Podatki o prekomerni prehranjenosti otrok in mla-
dostnikov med letoma 2010 in 2019 so pridobljeni iz podatkovnih zbirk SLOfit, SiStat
in Zdravje v občini. Analiza povezanosti kazalnikov prekomerne prehranjenosti in dejav-
nikov tveganja je izvedena s Pearsonovim korelacijskim koeficientom z upoštevanjem inter-
vala zaupanja 5 %. REZULTATI. V obdobju od 2010 do 2019 med otroki in mladostniki
gorenjskih občin so obstajajale pomembne razlike v prekomerni prehranjenosti. Leta 2019
je bil najvišji delež prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikov zaznan v občinah
Jesenice, Kranjska Gora in Naklo, najnižji pa v občinah Žiri, Žirovnica in Preddvor. V osmih
občinah je bil ugotovljen trend zmanjševanja indeksa telesne mase ob istočasnem pove-
čevanju kožne gube. Potrjena je bila statistično značilna povezanost prekomerne prehra-
njenosti otrok in mladostnikov s prekomerno prehranjenostjo odraslih, nizkim indeksom
gibalne učinkovitosti otrok in mladostnikov, nizko stopnjo izobrazbe odraslih ter majh-
no povprečno stanovanjsko površino. RAZPRAVA. Razlike v prekomerni prehranjenosti
otrok in mladostnikov med gorenjskimi občinami pred epidemijo koronavirusne bolez-
ni 2019 (angl. coronavirus disease 19, COVID-19), ki so povezane z družbeno-ekonomskimi
razlikami ter z razlikami v življenjskem slogu in okolju, v katerem živijo, so vir neenakosti
v zdravju, ki jih je treba v krajevnih okoljih ustrezno naslavljati.
111Med Razgl. 2023; 62(2): 111–23 • Raziskovalni članek
1 Mag. Darja Zupan, univ. dipl. org. dela, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Kranj, Gosposvetska
ulica 12, 4000 Kranj; darja.zupan@nijz.si
2 Prim. Alenka Hafner, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Kranj, Gosposvetska ulica 12,
4000 Kranj
3 Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Kranj, Gosposvetska
ulica 12, 4000 Kranj
4 Kristina Zadravec, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Kranj, Gosposvetska ulica 12,
4000 Kranj
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 111
V evropskem prostoru v zadnjih deset-
letjih prevalenca debelosti najhitreje naraš-
ča v skupini prebivalcev z nižjim družbeno-
-ekonomskim položajem, ki ga najpogosteje
opredeljujemo z nizko izobrazbo in šibkim
gmotnim stanjem. Neenakostim, povezanim
z različno stopnjo izobrazbe, v državah
Evropske unije pripisujemo 26 % debelosti
pri moških in 50 % debelosti pri ženskah.
Več debelosti je v državah z večjo dohod-
kovno neenakostjo. Povezava med debe-
lostjo in nizkim družbeno-ekonomskim
položajem je močna, izražena predvsem pri
ženskah (2).
V Sloveniji se je po zadnjih razpolo-
žljivih podatkih med letoma 2007 in 2016
naraščanje prekomerne prehranjenosti
otrok in mladostnikov zaustavilo v neka-
terih starostnih skupinah, različno glede na
spol, ter najverjetneje tudi pri otrocih in
112 Darja Zupan, Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc, Kristina Zadravec Izzivi na področju …
aBSTRaCT
KEY WORDS: overweight, children, adolescents, Gorenjska region, municipalities
BACKGROUNDS. The overweight of children and adolescents is one of the major global
public health challenges. The leading cause is the disproportion between energy intake
and consumption. The purpose of this article is to identify municipalities in the Gorenjska
region that need additional activities for the prevention and reduction of overweight of
children and adolescents, and to study the connection between overweight and risk fac-
tors in Gorenjska. METHODS. The data were obtained from the SLOfit, SiStat and Health
in the Municipality databases. Pearson’s correlation coefficient with a confidence level
of 5% was used to analyse the association. RESULTS. In the years between 2010 and 2019,
there have been important differences in overweight among children and adolescents in
Gorenjska municipalities. In 2019, the highest share of overweight children and adolescents
was detected in the municipalities of Jesenice, Kranjska Gora and Naklo, and the lowest
in the municipalities of Žiri, Žirovnica and Preddvor. In eight municipalities, a trend of
decreasing body mass index with simultaneously increasing skinfold thickness values
has been found. Results have confirmed a statistically significant association between
overweight of children and adolescents and adult overweight, a low index of physical effi-
ciency in children and adolescents, a low level of adult education, and a small average
living area. DISCUSSION. Differences in the overweight of children and adolescents
between municipalities in the Gorenjska region before the coronavirus disease 19
(COVID-19) epidemic, which are related to socio-economic differences and differences
in lifestyle and the environment in which they live, are a source of health inequalities
that need to be addressed in local environments.
IZHODIšČa
Prekomerna prehranjenost otrok in mla-
dostnikov spada med velike svetovne
javnozdravstvene izzive 21. stoletja (1).
Prekomerna prehranjenost obsega preko-
merno telesno maso in že razvito debelost.
Neuravnotežena prehrana, slabe prehranske
navade in telesna nedejavnost so pomemb-
ne determinante slabega prehranskega sta-
tusa, zlasti prekomerne telesne mase in
debelosti ter najpogostejših kroničnih ne-
nalezljivih bolezni, zmanjšujejo kakovost
življenja in lahko vodijo tudi v prezgodnje
smrti (2, 3). Svetovna zdravstvena organi-
zacija (World Health Organization, WHO)
je leta 1997 debelost uvrstila med kronične
presnovne bolezni. Debelost obravnavamo
tudi kot bolezen odvisnosti ali psihosomat-
sko bolezen in potrebuje kakor druge kro-
nične bolezni dolgoročno obravnavo (4).
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 112
mladostnikih iz družin z višjim družbeno-
-ekonomskim položajem, ne pa tudi tistih iz
družin z nižjim družbeno-ekonomski polo-
žajem (5). Po podatkih mednarodne raziskave
Z zdravjem povezano vedenje v šolskem oko-
lju (Health Behaviour in School-aged
Children, HBSC) je bilo v Sloveniji leta
2018 prekomerno prehranjenih 17,6% otrok
in mladostnikov (22,7 % fantov in 13,9 %
deklet). V primerjavi z letom 2010, ko je
bil zaznan najvišji delež prekomerno pre-
hranjenih otrok in mladostnikov, se je ta zni-
žal za 0,7%, pri fantih bolj kot pri dekletih (6).
Prehranjenost v otroški dobi je povezana
z razvojem debelosti pri odrasli osebi (7, 8).
Pri otroku z debelostjo v starosti od pete-
ga do desetega leta z vsaj enim staršem
z debelostjo se bo debelost napredujoče raz-
vijala tudi v odraslo dobo (7). Raziskava,
izvedena med slovenskimi otroki in mla-
dostniki, je pokazala, da je imelo 40 % fan-
tov in 49 % deklet, ki so imeli debelost pri
18 letih, debelost že pri 7 letih (8).
Namen prispevka je prepoznati gorenj-
ske občine, ki potrebujejo dodatne aktivnosti
na področju zmanjševanja in preprečevanja
prekomerne prehranjenosti otrok in mla-
dostnikov, ter proučiti povezave med preko-
merno prehranjenostjo otrok in mladost-
nikov in izbranimi determinantami zdravja.
METODE
Opazovano populacijo za raziskavo razšir-
jenosti prekomerne prehranjenosti otrok in
mladostnikov v gorenjskih občinah med
letoma 2010 in 2019 so predstavljali
osnovnošolski otroci in mladostniki med
6. in 15. letom starosti.
Ocenjevanje prekomerne prehranje-
nosti otrok in mladostnikov je potekalo
na podlagi mednarodnih rastnih krivulj
Mednarodne delovne skupine za debelost
(International Obesity Task Force, IOTF).
Indeks telesne mase (ITM) je groba mera
za populacijsko oceno stanja prehranjeno-
sti in predstavlja razmerje med telesno
maso in kvadratom telesne višine. Indeks
prekomerne prehranjenosti (IPP) prikazu-
je delež otrok in mladostnikov z ITM nad
mejno vrednostjo za ustrezno prehranjenost
za določeno starost in zajame vse s preko-
merno telesno maso in z debelostjo (9). Pri
otrocih in mladostnikih se uporabljajo
s starostjo povezane mejne vrednosti (pod-
hranjenost pod 5. centilom, prekomerna
telesna masa med 85. in 95. centilom in
debelost nad 95. centilom) (6, 9). Ker ITM
ne meri neposredno vrednosti maščob
v telesu, smo v analizi uporabili še antropo-
metrični kazalnik porazdelitve perifernega
maščevja, tj. debelino kožne gube nadlak-
ti (antropometrična debelina kožne gube
nadlakti (AKG)), ki je tudi boljše merilo sta-
nja prehranjenosti od ITM (10).
Podatki o stanju prehranjenosti so bili
pridobljeni iz sistema SLOfit, ki je nad-
gradnja uveljavljenega narodnega sistema
spremljanja telesnega in gibalnega razvo-
ja otrok in mladine, t. i. športnovzgojnega
kartona (10). Vanj je vsako leto vključenih
okoli 96 % vseh osnovnošolskih otrok in
mladostnikov (9, 10). Podružnične šole so
upoštevane v občini matične šole. Občinam,
v katerih ni sedeža osnovne šole, sta bila pri-
pisana ITM in indeks gibalne učinkovito-
sti otrok in mladostnikov občine sedeža šole
(9, 10). Ker ima občina Jezersko na svojem
območju le podružnično šolo, so podatki
otrok te podružnične šole upoštevani v obči-
ni matične šole, tj. v občini Preddvor.
Viri podatkov za determinante zdravja
za leto 2016 so bile podatkovne zbirke
Zdravje v občini, SLOfit in Slovenske regi-
je in občine v številkah ter podatkovne zbir-
ke Nacionalnega inštituta za javno zdravje,
Univerze v Ljubljani, Fakultete za šport in
Statističnega urada Republike Slovenije
(9–11).
Povezava prekomerne prehranjenosti
otrok in mladostnikov z izbranimi deter-
minantami zdravja (AKG in indeks gibal-
ne učinkovitosti otrok in mladostnikov,
prekomerna prehranjenost in stopnja izobraz-
be odraslih, povprečna mesečna neto plača,
113Med Razgl. 2023; 62 (2):
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 113
stopnja prijavljene brezposelnosti, povpreč-
na površina stanovanja, razvitost občine,
gostota prebivalstva) v letu 2016 v gorenj-
skih občinah je bila ocenjena s Pearsonovim
korelacijskim koeficientom z upošteva-
njem intervala zaupanja (IZ) 5 %.
REZULTaTI
Ocena prekomerne prehranjenosti
otrok in mladostnikov na Gorenjskem
med letoma 2010 in 2019
Indeks prekomerne prehranjenosti 
IPP se je v opazovanem obdobju od 2010
do 2019 na Gorenjskem znižal tako pri
dekletih kot fantih, so pa bili fantje s preko-
merno prehranjenostjo vsa leta bolj obre-
menjeni. V primerjavi s Slovenijo je bila
Gorenjska pri obeh spolih v ugodnejšem
položaju (slika 1).
Do upada deleža IPP je na Gorenjskem
prišlo le pri fantih in dekletih s prekomerno
telesno maso, IPP pri debelih obeh spolov
pa se ni pomembno spreminjal. V Sloveniji
114 Darja Zupan, Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc, Kristina Zadravec Izzivi na področju …
je do upada IPP prišlo pri obeh spolih, tako
pri tistih s prekomerno telesno maso kot
tistih z debelostjo (slika 2).
V nadaljevanju je prikazan IPP deklet in
fantov v letu 2019 za vseh 18 gorenjskih
občin. Pri fantih je bil najvišji IPP zabele-
žen v občini Jesenice, pri dekletih v obči-
ni Kranjska Gora. Slovensko povprečje sta
pri dekletih presegali še občini Jesenice in
Bohinj. Najmanj prekomerno prehranje-
nih fantov in deklet je bilo v občini Žiri
(slika 3). Razmerje med občinama z najmanj
in z največ prekomerno prehranjenimi otro-
ki in mladostniki je znašalo pri fantih več
kot 2,5, pri dekletih pa več kot 2,6.
Delež posameznikov z debelostjo je bil
pri fantih najvišji v občini Jesenice, slo-
vensko povprečje pa je presegala še obči-
na Bled. Pri dekletih je bil najvišji delež
posameznic z debelostjo v občini Bohinj,
delež posameznikov z debelostjo je prese-
gal slovensko povprečje še v občinah
Jesenice in Kranjska Gora. Najmanjši delež
19
17
21
23
25
27
29
15
24,2
22,4
28,1
25,2
21,7
20,8
25,3
23,1
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
IP
P
 (
%
)
Leto
GOR fantje SLO fantjeGOR dekleta SLO dekleta
Slika 1. Spreminjanje deleža prekomerno prehranjenih fantov in deklet na Gorenjskem in v Sloveniji med
letoma 2010 in 2019 (12–14). IPP – indeks prekomerne prehranjenosti, GOR – Gorenjska, SLO – Slovenija.
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 114
115Med Razgl. 2023; 62 (2):
4
6
2
8
10
12
14
16
18
20
22
0
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Leto
(%
)
18,2
16,3
19,9
17,7
16,8
15,8
18,6
17,0
6,0
8,2
7,5
4,9 5,0
6,7
6,1
P
o
sa
m
ez
n
ik
i
z 
d
eb
el
o
st
jo
P
o
sa
m
ez
n
ik
i s
 p
re
ko
m
er
n
o
te
le
sn
o
 m
a
so
prekomerna telesna masa GOR fantje prekomerna telesna masa SLO fantje
prekomerna telesna masa GOR dekleta prekomerna telesna masa SLO dekleta
debelost GOR fantje debelost SLO fantje
debelost GOR dekleta debelost SLO dekleta
Slika 2. Spreminjanje indeksa prekomerne prehranjenosti (IPP) fantov in deklet na Gorenjskem in v Sloveniji
med letoma 2010 in 2019 (12–14). GOR – Gorenjska, SLO – Slovenija.
11,8
15,5
16,1
20,5
20,6
20,7
21,3
21,4
21,5
21,7
21,9
22,2
22,4
22,6
22,9
22,9
23,6
25,2
30,1
0 10 20 30 40
Žiri
Žirovnica
Bohinj
Preddvor
Škofja Loka
Gorje
Cerklje na Gorenjskem
Železniki
Šenčur
Radovljica
Kranj
Bled
GORENJSKA
Tržič
Gorenja vas-Poljane
Kranjska Gora
Naklo
SLOVENIJA
Jesenice
IPP (%)
Fantje
Debelost
30,4
30,6
11,6
14,7
15,6
17,1
18,1
18,2
18,5
18,7
18,8
18,9
19,4
20,2
20,8
21,3
23,1
23,1
24,8
Žiri
Žirovnica
Preddvor
Škofja Loka
Bled
Tržič
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Železniki
Gorenja vas-Poljane
Radovljica
Kranj
GORENJSKA
Naklo
Gorje
SLOVENIJA
Bohinj
Jesenice
Kranjska Gora
Dekleta
0 10 20 30 40
IPP (%)
Prekomerna telesna masa
Slika 3. Indeks prekomerne prehranjenosti (IPP) po spolu po gorenjskih občinah, na Gorenjskem in v Sloveniji
leta 2019 (12–14). IPP – indeks prekomerne prehranjenosti.
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 115
fantov z debelostjo je bil v občini Žiri,
deklet pa v občinah Žiri in Žirovnica (slika 4).
Razmerje med občinama z najnižjim in
najvišjim deležem otrok in mladostnikov
z debelostjo je bilo pri fantih več kot 5,8, pri
dekletih pa več kot 7,4.
Neugoden trend večanja deleža fantov
z debelostjo na Gorenjskem je bil med leto-
ma 2010 in 2019 zaznan v šestih občinah
(Jesenice, Bled, Cerklje na Gorenjskem,
Preddvor, Kranjska Gora in Gorenja vas-
-Poljane), najbolj izrazit pa je bil v občinah
116 Darja Zupan, Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc, Kristina Zadravec Izzivi na področju …
4
6
2
8
10
12
14
16
0
Je
se
n
ic
e
B
le
d
S
L
O
V
E
N
IJ
A
C
er
k
lj
e 
n
a
G
o
re
n
js
k
em
P
re
d
d
vo
r
G
O
R
E
N
JS
K
A
K
ra
n
j
Š
en
ču
r
K
ra
n
js
k
a
 G
o
ra
Š
k
o
fj
a
 L
o
k
a
R
a
d
o
vl
ji
ca
T
rž
ič
G
o
re
n
ja
 v
a
s-
P
o
lj
a
n
e
Ž
el
ez
n
ik
i
N
a
k
lo
Ž
ir
o
vn
ic
a
B
o
h
in
j
G
o
rj
e
Ž
ir
i
D
eb
el
o
st
 (
%
)
FantjeA
B
20192010
10,5 8,0 7,5 6,9 6,7 6,1 5,9 5,4 5,4 5,2 5,2 5,2 4,9 4,9 4,8 3,9 3,9 3,9 1,8
4
6
2
8
10
12
14
16
0
D
eb
el
o
st
 (
%
)
20192010
B
o
h
in
j
Je
se
n
ic
e
K
ra
n
js
k
a
 G
o
ra
S
L
O
V
E
N
IJ
A
T
rž
ič
B
le
d
N
a
k
lo
G
O
R
E
N
JS
K
A
Š
en
ču
r
G
o
rj
e
K
ra
n
j
R
a
d
o
vl
ji
ca
Š
k
o
fj
a
 L
o
k
a
G
o
re
n
ja
 v
a
s-
P
o
lj
a
n
e
Ž
el
ez
n
ik
i
P
re
d
d
vo
r
C
er
k
lj
e 
n
a
G
o
re
n
js
k
em
Ž
ir
o
vn
ic
a
Ž
ir
i
Dekleta
11,1 9,4 8,2 6,1 5,3 5,2 5,1 5,0 4,7 4,6 4,1 3,9 3,8 3,7 3,6 3,3 3,2 1,5 1,5
Slika 4. Delež fantov (A) in deklet (B) z debelostjo v gorenjskih občinah, na Gorenjskem in v Sloveniji v letih
2010 in 2019 (12–14).
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 116
Cerklje na Gorenjskem in Gorenja vas
(slika 4A). Med dekleti se je delež deklet
z debelostjo povečal v petih občinah (Bohinj,
Kranjska Gora, Tržič, Bled in Šenčur), naj-
bolj v občinah Bohinj, Kranjska Gora in Tržič
(slika 4B).
Debelina kožne gube nadlakti
V opazovanem obdobju med letoma 2010
in 2019 se AKG pri gorenjskih dekletih ni
pomembno spreminjala, pri fantih se je
povečala, medtem ko je v Sloveniji upadla
pri obeh spolih. Kljub temu pa so bili gorenj-
ski fantje in dekleta vse opazovano obdob-
je v ugodnejšem položaju.
Večino opazovanega obdobja je bil AKG
gorenjskih fantov nižji od AKG deklet, česar
za Slovenijo ne moremo trditi (slika 5).
Med gorenjskimi občinami so v letu
2019 najvišje vrednosti AKG dosegali fan-
tje in dekleta v občinah Tržič, Jesenice in
Naklo, najnižje pa fantje in dekleta iz občin
117Med Razgl. 2023; 62 (2):
Gorje, Bohinj in Žiri. Največja razlika med
AKG in ITM je bila med fanti in dekleti iz
občin Tržič in Gorje (slika 6).
V primerjavi z letom 2010 se je leta
2019 AKG fantov povišal v polovici občin,
tj. v devetih, v osmih ob istočasnem zmanj-
šanju ITM, največje povišanje AKG pa je bilo
zaznano v občinah Naklo, Radovljica in
Kranjska Gora (slika 7A). Pri dekletih se je
v opazovanem obdobju AKG povišal v šestih
občinah, od tega v petih občinah ob isto-
časnem znižanju ITM. Največ se je AKG
povišal v občinah Bohinj, Radovljica in
Kranj (slika 7B).
Povezanost prekomerne
prehranjenosti otrok in
mladostnikov z izbranimi
determinantami zdravja
Tabela 1 prikazuje povezanost IPP otrok
in mladostnikov z izbranimi kazalniki
s področja determinant zdravja. V letu 2016
50
49
51
52
53
54
55
56
48
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Leto
GOR fantje SLO fantjeGOR dekleta SLO dekleta
A
K
G
–
C
51,2
55,1
54,4
52,1
53,2
54,8
53,8
Slika 5. Spreminjanje debeline kožne gube nadlakti fantov in deklet na Gorenjskem in v Sloveniji med
letoma 2010 in 2019 (12–14). AKG – antropometrična debelina kožne gube nadlakti, C – centil, GOR – Gorenjska,
SLO – Slovenija.
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 117
118 Darja Zupan, Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc, Kristina Zadravec Izzivi na področju …
Tabela 1. Povezanost med prekomerno prehranjenostjo otrok in mladostnikov ter izbranimi kazalniki deter-
minant zdravja po podatkih za Gorenjsko v  letu 2016 (9, 11–14). Statistično značilni so rezultati, ki imajo
p-vrednost manjšo od 0,05. r – Pearsonov korelacijski koeficient, OŠ – osnovna šola, AKG – antropometri-
čna debelina kožne gube nadlakti, preb. – število prebivalcev, SURS – Statistični urad Republike Slovenije.
Kazalnik Moč povezanosti r p-vrednost Mera
Prekomerna prehranjenost odrasliha močna 0,741 0,000 indeks
Indeks gibalne učinkovitostib –0,629 0,007 indeks
Osnovno izobraženi odrasli – 0,532 0,023 %
dokončana OŠ ali manj (25–64 let)a
Povprečna površina stanovanjc –0,521 0,027 m2
AKGb 0,459 0,064 centil
Stopnja prijavljene brezposelnostic 0,389 0,111 %
Gostota prebivalstvac šibka 0,269 0,281 preb./km2
Povprečna mesečna neto plačac neznatna –0,053 0,835 indeks
Razvitost občinea –0,044 0,861 indeks
a Zdravje v občini
b SLOfit
c SURS
zmerna
Gorje
Bohinj
Žiri
Žirovnica
Kranj
GORENJSKA
Šenčur
Bled
Kranjska Gora
Preddvor
Radovljica
Naklo
Jesenice
Tržič
Gorje
Žiri
Bohinj
Žirovnica
Preddvor
GORENJSKA
Radovljica
Šenčur
Bled
Naklo
Jesenice
Tržič
0 20 40 60 80
Škofja Loka
Cerklje na Gorenjskem
Železniki
Gorenja vas-Poljane
SLOVENIJA
Fantje
AKG ITM
Škofja Loka
Cerklje na Gorenjskem
Železniki
Gorenja vas-Poljane
Kranj
SLOVENIJA
Kranjska Gora
Dekleta
0 20 40 60 80
AKG, ITM – C AKG, ITM – C
33,1
39,7
43,8
45,3
49,2
49,4
50,0
50,4
53,2
54,0
54,3
54,4
55,4
55,8
57,1
58,0
61,3
61,6
65,6
34,1
42,6
44,7
45,6
47,7
50,2
50,7
51,1
51,3
53,2
53,8
54,7
55,4
55,9
56,2
57,2
57,6
63,0
68,6
Slika 6. Debelina kožne gube nadlakti in indeks telesne mase (ITM) med fanti in dekleti v gorenjskih občinah,
na Gorenjskem in v Sloveniji, 2019 (12–14). AKG – antropometrična debelina kožne gube nadlakti, ITM –
indeks telesne mase, C – centil.
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 118
119Med Razgl. 2023; 62 (2):
5
10
15
–15
–10
–5
0
FantjeA
ITMAKG
Dekleta
A
K
G
, 
IT
M
(
C
)
–
∆
N
a
k
lo
R
a
d
o
vl
ji
ca
K
ra
n
js
k
a
 G
o
ra
C
e
rk
lj
e
 n
a
G
o
re
n
js
k
e
m
B
o
h
in
j
K
ra
n
j
Š
k
o
fj
a
 L
o
k
a
Ž
e
le
z
n
ik
i
G
O
R
E
N
JS
K
A
Je
se
n
ic
e
P
re
d
d
vo
r
S
L
O
V
E
N
IJ
A
Š
e
n
ču
r
G
o
re
n
ja
 v
a
s
-P
o
lj
a
n
e
B
le
d
Ž
ir
i
G
o
rj
e
T
rž
ič
Ž
ir
o
vn
ic
a
7,8 7,7
5,5 4,9
3,2 3,1 3,1 2,5 1,9
0,3
5
10
15
–15
–10
–5
0
B
ITMAKG
A
K
G
, 
IT
M
(
C
)
–
∆
B
o
h
in
j
R
a
d
o
vl
ji
ca
K
ra
n
j
K
ra
n
js
k
a
 G
o
ra
N
a
k
lo
C
e
rk
lj
e
 n
a
G
o
re
n
js
k
e
m
G
O
R
E
N
JS
K
A
Ž
e
le
z
n
ik
i
Je
se
n
ic
e
S
L
O
V
E
N
IJ
A
P
re
d
d
vo
r
Š
k
o
fj
a
 L
o
k
a
T
rž
ič
Š
e
n
ču
r
G
o
rj
e
B
le
d
G
o
re
n
ja
 v
a
s
P-
o
lj
a
n
e
Ž
ir
i
Ž
ir
o
vn
ic
a
9,0
6,5
5,7 5,6
3,6
1,7
1,0
Slika 7. Sprememba debeline kožne gube nadlakti in indeksa telesne mase (ITM) pri fantih (A) in dekle-
tih (B) v gorenjskih občinah, na Gorenjskem in v Sloveniji v letu 2019 v primerjavi z letom 2010 (12–14). AKG –
antropometrična debelina kožne gube nadlakti, ITM – indeks telesne mase, ∆C – sprememba v centilih.
je bila na Gorenjskem povezanost IPP otrok
in mladostnikov s prekomerno prehranje-
nostjo odraslih močna, pozitivna in stati-
stično značilna. Povezanost IPP otrok in
mladostnikov z indeksom gibalne učinko-
vitosti in s povprečno površino stanovanj
je bila zmerna, negativna in statistično
značilna, z nizko izobrazbo (osnovnošolsko
ali manj) pri odraslih pa zmerna, pozitivna
in prav tako statistično značilna. Nadalje je
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 119
bila ugotovljena tudi zmerna in pozitivna
povezanost IPP z AKG ter s stopnjo prijav-
ljene brezposelnosti, vendar povezavi nista
bili statistično značilni. Povezava IPP
z gostoto prebivalstva je bila šibka in pozi-
tivna ter prav tako ni bila statistično zna-
čilna. Povezavi med IPP in povprečno
mesečno neto plačo ter razvitostjo občine
sta bili neznatni, negativni in statistično
neznačilni.
RaZPRava
V obdobju odraščanja sta uravnotežena
prehrana in zadostna telesna dejavnost
pomembna varovalna dejavnika za zdravje,
ki omogočata zdravo rast in razvoj ter pre-
prečujeta prekomerno prehranjenost. Otroci
in mladostniki, ki oblikujejo zdrav življenj-
ski slog, lažje varujejo in ohranjajo svoje
zdravje skozi vsa življenjska obdobja (2). Na
spremembe v prehranskih vzorcih in tele-
sni dejavnosti posameznikov pogosto vpli-
vajo družbeni in okoljski dejavniki, povezani
s politikami na področju zdravja, ozavešča-
nja in izobraževanja, kmetijstva, predelave,
porazdelitvein trženja hrane ter načrtovanja
mestnega okolja in prevoza (4, 7).
V obdobju med letoma 2010 in 2019
(pred epidemijo koronavirusne bolezni 2019
(angl. coronavirus disease 19, COVID-19)) se
je na Gorenjskem in v večini njenih občin
delež prekomerno prehranjenih fantov in
deklet zmanjševal, kar je bilo posledica zni-
ževanja deleža posameznikov s prekomerno
telesno maso, ostal pa je izziv zaustavitve
naraščanja deleža otrok in mladostnikov
z debelostjo. V letu 2019 je bilo na
Gorenjskem 6,1 % fantov in 5,0 % deklet
z debelostjo, kar je sicer nižje od sloven-
skega povprečja. Kljub temu je podrobnej-
ša analiza IPP pokazala manjše znižanje
deleža prekomerno prehranjenih med letoma
2010 in 2019 na Gorenjskem kot v Sloveniji
ob tem, da se delež otrok in mladostnikov
z debelostjo na Gorenjskem ni statistično
značilno spreminjal, medtem ko se je v Slo-
veniji zniževal. Prekomerna prehranjenost
je bolj ogrožala fante kot dekleta, kar je
veljalo za večino gorenjskih občin, gorenj-
sko regijo in Slovenijo. Ugotovitve na pod-
lagi podatkov, pridobljenih med letoma
2010 in 2019, nakazujejo potrebo po poglo-
bljenem delu s populacijo otrok in mla-
dostnikov z debelostjo na Gorenjskem, zato
je zelo pomembno podrobneje raziskati
dogajanje po posameznih občinah.
Kot kažejo podatki za leto 2019 za
gorenjske občine, je delež fantov z debe-
lostjo na Jesenicah in Bledu presegal slo-
vensko povprečje ter skupaj s Cerkljami na
Gorenjskem in Preddvorom tudi regijsko
povprečje. Istega leta pa je bilo stanje pri
dekletih še slabše: delež deklet z debelost-
jo je bil višji od slovenskega povprečja kar
v treh občinah (Bohinj, Jesenice in Kranjska
Gora), od regijskega pa še dodatno v obči-
nah Tržič in Bled. Med gorenjskimi obči-
nami so bile na tem področju velike razlike,
saj je bilo razmerje med občino z najnižjim
in občino z najvišjim deležem otrok in
mladostnikov z debelostjo pri fantih več kot
5,8, pri dekletih pa celo več kot 7,4.
Poleg občin, ki so bile najbolj obreme-
njene z debelostjo pri otrocih in mladost-
nikih, je treba izpostaviti še občine z nega-
tivnim trendom v obdobju med 2010 in
2019. Pri fantih so to Cerklje na Gorenjskem,
Gorenja vas-Poljane, Bled, Jesenice, Kranjska
Gora in Preddvor. Med dekleti se je delež
posameznic z debelostjo povečal v petih
občinah (Bohinj, Kranjska Gora, Tržič, Bled
in Šenčur). Na Jesenicah delež deklet z debe-
lostjo ni več rasel, so pa bile pri dekletih,
kar se tiče debelosti, druga najbolj obre-
menjena občina na Gorenjskem.
V raziskavo je bila vključena tudi ocena
AKG pri otrocih in mladostnikih. Razvrščanje
otrok in mladostnikov v kategorije pre-
hranjenosti samo na podlagi ITM ni zane-
sljivo, saj je odvisno od stopnje biološke zre-
losti in sestave telesa. Ker se ITM otrok in
mladostnikov z rastjo stalno spreminja, je
težko določiti enotno mejo prekomerne
telesne mase in debelosti. Na osnovi ITM,
120 Darja Zupan, Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc, Kristina Zadravec Izzivi na področju …
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 120
ki je zelo groba ocena prehranjenosti, so
lahko nekateri posamezniki z več mišične
mase uvrščeni v kategorijo prekomerno
prehranjenih, čeprav to niso, zato je te
rezultate treba obravnavati z zadržkom.
Posamezniki z visokim ITM in nizkimi
vrednostmi AKG so najverjetneje v območ-
ju normalne prehranjenosti, pri posamez-
nikih z izrazitim naraščanjem ali upadanjem
AKG v primerjavi z ITM pa lahko sklepa-
mo na spremembo sestave telesa (12–14).
V obdobju med letoma 2010 in 2019 se
vrednost AKG pri gorenjskih dekletih ni
pomembno spreminjala, pri fantih se je
povečala, medtem ko je v Sloveniji upadla
pri obeh spolih. Gorenjski fantje in dekle-
ta so bili kljub temu vseeno vse opazova-
no obdobje v ugodnejšem položaju. Med
gorenjskimi občinami so v letu 2019 naj-
višje vrednosti AKG dosegali fantje in
dekleta v občinah Tržič, Jesenice in Naklo,
najnižje pa fantje in dekleta iz občin Gorje,
Bohinj in Žiri. V nekaterih gorenjskih obči-
nah je bila zaznana precejšnja razlika v uje-
manju obeh kazalnikov. Največje neuje-
manje smo zaznali pri obeh spolih v občinah
Tržič in Gorje.
Pri fantih je bilo v primerjavi z letom
2010 leta 2019 zaznano naraščanje AKG
v devetih občinah, najbolj v občinah Naklo
in Radovljica, pri dekletih pa v šestih obči-
nah, najbolj v občinah Bohinj in Radovljica.
V vseh teh občinah, z izjemo Bohinja pri
dekletih, je bilo zaznano povečanje deleža
maščobne mase ob istočasnem znižanju
ITM. To kaže na težavo prikrite debelosti.
Vzroki za ta pojav so lahko različni, pomem-
bno vlogo pa igrata sedeč življenjski slog
in pomanjkanje telesne dejavnosti.
Prekomerna prehranjenost je posledica
dolgotrajnega energijskega neravnovesja
med energijskim vnosom in porabo ter
delovanja različnih dejavnikov, npr. genet-
skih, vedenjskih, okoljskih in drugih.
Prekomerna telesna masa ima negativne
učinke na gibalno učinkovitost, kar je potr-
dila tudi naša analiza povezanosti preko-
merne prehranjenosti gorenjskih otrok in
mladostnikov z indeksom gibalne učinko-
vitosti (5, 12–14). Strokovnjaki ugotavljajo,
da se prekomerna prehranjenost pogosto
pojavlja v družinah, najpogosteje zaradi
enakega življenjskega sloga vseh družinskih
članov. Tudi v naši raziskavi smo potrdili
močno statistično značilno pozitivno pove-
zanost prekomerne prehranjenosti gorenj-
skih otrok in mladostnikov s prekomerno
prehranjenostjo odraslih. Otroci in mla-
dostniki, ki imajo povečano telesno maso,
jo težko zmanjšajo, če se jim v teh priza-
devanjih ne pridružijo vsi družinski člani
s spremembo življenjskega sloga celotne
družine (16). Ker otroci in mladostniki
pogosto v tem obdobju dokončno oblikujejo
svoje prehranske navade, so pomembni
ustrezna podpora domačega in šolskega
okolja, zgodnje odkrivanje ogroženih otrok
in mladostnikov ter izvajanje ukrepov za pre-
prečevanje prekomerne prehranjenosti (17).
Družbeno-ekonomski položaj je eden
od dejavnikov, ki vpliva na življenjski slog
posameznika. Za merjenje družbeno-eko-
nomskega položaja otrok in mladostnikov
običajno uporabljamo družbeno-ekonomski
položaj njihovih staršev, ki se meri z do-
hodkom, izobrazbo, poklicem in zemljepis-
nim območjem kraja bivanja (18). Naši
rezultati so potrdili povezanost med pre-
komerno prehranjenostjo gorenjskih otrok
in mladostnikov in med nizko izobrazbo
staršev ter tudi med manjšo povprečno
površino stanovanja, medtem ko za druge
spremljane družbeno-ekonomske kazalni-
ke povezave niso bile statistično značilne.
Vsekakor pa je stanje na področju preko-
merne prehranjenosti otrok in mladostnikov
na Gorenjskem in v njenih občinah pokazalo
večanje neenakosti v zdravju, ki so posle-
dica družbenega razslojevanja in so nepra-
vične ter jih lahko preprečimo.
Skrb za zdravo prehranjevanje ter za-
dostno in redno telesno dejavnost otrok in
mladostnikov ter vzgoja na teh področjih je
primarno domena staršev. Družina ima
121Med Razgl. 2023; 62 (2):
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 121
pomembno vlogo pri oblikovanju pozitiv-
nega ali negativnega odnosa do zdravega
življenjskega sloga, ki se ohranja in krepi
skozi vsa leta odraščanja vse do samostoj-
nosti posameznika (19). Pri tem so pomem-
bna ustrezna podporna okolja, ki spodbujajo
aktivni življenjski slog in zdravo prehrano.
Posebno pozornost je treba nameniti ustvar-
janju okolij, ki zagotavljajo enake možno-
sti za vse, ne glede na družbeno-ekonomski
položaj in druge ranljivosti.
Pretežno sedeč način življenja s pomanj-
kanjem telesne dejavnosti in nezdrave pre-
hranske navade povečujejo tveganje za
nastanek prekomerne prehranjenosti med
otroki in mladostniki. V obdobju pred epi-
demijo COVID-19 sta posebno skrb na
Gorenjskem zbujali občini Jesenice in
Kranjska Gora, kjer je delež prekomerno pre-
hranjenih fantov in deklet presegal tretji-
no osnovnošolske populacije, ter tudi
občine, kjer je delež otrok in mladostnikov
z debelostjo naraščal. Ob tem ne smemo
spregledati tudi velikih neenakosti v zdrav-
ju v gorenjskih občinah, ki so posledica
razlik v življenjskem slogu, povezanih z druž-
beno-ekonomskimi razlikami ter dejavniki
okolja, v katerih otroci in mladostniki živi-
jo. Krajevne skupnosti imajo ključno vlogo
pri omogočanju in spodbujanju zdravega
življenjskega sloga in telesne dejavnosti za
varovanje in krepitev zdravja z ustreznim
načrtovanjem in izgradnjo transportne,
rekreacijske in športne infrastrukture
(izgradnja pločnikov, igralnih, vadbenih in
rekreacijskih površin, parkov, športno-
-rekreacijskih prostorov, kolesarskih, spre-
hajalnih in pohodniških poti), kot tudi
z omogočanjem in financiranjem ali so-
financiranjem programov, ki spodbujajo
zdrav življenjski slog, vključno s programi
telesne dejavnosti za krepitev zdravja
(športno-rekreacijski in vadbeni programi).
Skrb za zdravje ne sme biti prepuščena
le posamezniku, njegovi družini in zdrav-
stvu, ampak mora biti vključena v vse poli-
tike v občinah in v regiji. Zmanjševanje
neenakosti v zdravju mora vključevati vse-
stranske in ciljane ukrepe, s katerimi se
ustvarja okolje, v katerem bodo otroci in
mladostniki imeli možnost razviti zdrav
življenjski slog z dobrimi prehranjevalnimi
in gibalnimi navadami ne glede na druž-
beno-ekonomski položaj, spol ali starost.
122 Darja Zupan, Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc, Kristina Zadravec Izzivi na področju …
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 122
LITERaTURa
1. Spinelli A, Buoncristiano M, Kovacs VA, et al. Prevalence of severe obesity among primary school children in
21 European countries. Obes Facts. 2019; 12 (2): 244–58.
2. Lesnik T, Gabrijelčič Blenkuš M, Hočevar Grom A, et al., eds. Neenakosti v  zdravju v  Sloveniji v  času
ekonomske krize: Debelost – socialno-ekonomsko obarvan most med dejavniki tveganja ter boleznimi srca
in ožilja [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2018 [citirano 2020 Jul 28]. Dosegljivo na:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/neenakosti_v_zdravju_2018.pdf
3. Vinko M, Kofol Bric T, Korošec A, et al., eds. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog pre-
bivalcev Slovenije 2016 [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2018 [citirano 2020 Sep 25].
Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/kako_skrbimo_za_zdravje_
splet_3007_koncna.pdf
4. WHO: Obesity and overweight [internet]. Geneva: World Health Organization; 2021 [citirano 2020 Sep 25].
Dosegljivo na: https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/obesity-and-overweight 
5. Gabrijelčič Blenkuš M, Robnik M, eds. Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji
II [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2016 [citirano 2020 Jun 11]. Dosegljivo na:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/debelost_pri_o-m_daljsa_spletna_avg2016_final_01082016.pdf
6. Zaletel M, Vardič D, Hladnik M, et. al., eds. Zdravstveno statistični letopis 2018 [internet]. Ljubljana: Nacionalni
inštitut za javno zdravje; 2020 [citirano 2020 Jun 6]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/
files/uploaded/publikacije/letopisi/2018/3.2_cezmerna_hranjenost_in_debelost_2018.pdf
7. Bilban M. Debelost – javnozdravstveni problem delovne populacije: Zdravstvena priloga. Delo in varnost [inter-
net]. 2018 [citirano 2020 Jun 11]; 2018 (3): 28–41. Dosegljivo na: http://www.zvd.si/media/medialibrary/
2019/06/Zavod_za_varstvo_pri_delu_RDV_3_2018_Debelost.pdf
8. Starc G, Strel J. Tracking excess weight and obesity from childhood to young adulthood: A 12-year prospective
cohort study in Slovenia. Public Health Nutr. 2011; 14 (1): 49–55.
9. NIJZ: Zdravje v občini 2016 [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2016 [citirano 2020 Jul
29]. Dosegljivo na: http://obcine.nijz.si
10. SLOfit: O SLOfit [internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport; 2016 [citirano 2020 Jul 29]. Dosegljivo
na: http://www.slofit.org/o-slofit
11. Skupnost občin Slovenije: REGIJE V ŠTEVILKAH – Statistični portret slovenskih regij 2018 [internet]. Ljubljana:
Statistični urad Republike Slovenije; 2018 [citirano 2020 Jun 10]. Dosegljivo na: https://skupnostobcin.si/
publikacija/regije-v-stevilkah-statisticni-portret-slovenskih-regij-2018/
12. Starc G, Strel J, Kovač J, et al., eds. SLOfit 2015 – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih
osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2014/2015 [internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport;
2015 [citirano 2020 Jun 10]. Dosegljivo na: http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/Porocilo_SLOfit_14-15.pdf
13. Starc G, Strel J, Kovač M et al., eds. SLOfit 2016 – Letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine
slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2015/2016. [internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za šport; 2016 [citirano 2020 Jun 10]. Dosegljivo na: http://www.slofit.org/Portals/0/SLOfit_2016.pdf
14. Starc G, Strel J, Kovač M, et al., eds. SLOfit 2017 – Letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine
slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/2017 [internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za šport; 2017 [citirano 2020 Jun 12]. Dosegljivo na: http://www.slofit.org/Portals/0/Porocilo_SVK_2017_in_priloga.pdf
15. Černetič A, Dobrinja D, Treer D, et al., eds. Debelost pri otrocih in mladostnikih: Zbornik predavanj. Ljubljana:
Zveza društev medicinskih sester, babic, in zdravstvenih tehnikov Slovenije – Sekcija medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov v pediatriji; 2009.
16. Korošec A, Gabrijelčič Blenkuš M, et al., eds. Otroška debelost v Sloveniji – strokovna izhodišča za stroškovno
oceno [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2018 [citirano 2020 Avg 13]. Dosegljivo na:
https://nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/stroski_otroske_debelosti_0.pdf
17. Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. 2015. Uradni list
RS št. 58/15.
18. Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, et al., eds. Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih
slovenskih mladostnikov [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2011 [citirano 2020 Jan 3].
Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2010.pdf
19. Bratina N, Hadžić V, Battelino T, et al. Slovenske smernice za telesno udejstvovanje otrok in mladostnikov
v starostni skupini od 2 do 18 let. Zdrav Vestn. 2011; 80 (12): 885–96.
Prispelo 4. 1. 2022
123Med Razgl. 2023; 62 (2):
mr23_2_Mr10_2.qxd  20.6.2023  12:31  Page 123