145 
Sirote lastovice t
Silo je v prijetnej spomladi. Solnce'je razlilo svoje gorke žarke po razkop-^nelej zemlji in do malega povilo travnike in gozde v prijetuo zelenilo. Zdaj ni bilo več tako tiho, žalostno in pusto kakor po zirai, ker so se iz daljaib krajev povrnile tudi vesele ptičiee. Kamor koli si prišel, povsod si videl, kako prisrčno in Ijubeznivo  se pozdravljajo ti naši krilati gostje.    Nekateri so si
poiskali zeleno poljc, drugi gozde iu zopet dmgi naše \\iwe. Tti so si poiskali ugoden prostorček, kjer bodo preživeli reselo poletje oni in njihov mladi naraščaj.
Pod streho neke kmečke hiše zgradile so si lastovice umetno gtiezdice, a Da bližujcj staji, ki je bila na nasprotnej strani hise, nastanile so se bile vže po-prej drnge lastovice.
Jarnejček je bil teh ljubcznivih živalic z dolgimi perotaieaiui zelo vesel. Slilal je namreč v šoli, da lastoviee ne store človeku niti najmanjše kvare, da po-končajo neizrecno mnogo nadležnega in kvarljivega mreesa,  vsakeršnih muh iu
--•« lili >¦•-
raušiu, komarjev in žuželk, metuljev in pajkov ter so ljudcra v veliko korist. Zalorej ni privoljeno teh ptio loviti ali ubijati. Cuilil se je iijihovej priduosti iu naglosti v letauji.
Nekega jutra odpre Jarnejček okno ter sliši, kako nekaj čivka tam na staji pod streho v gnezdu.  pTo so izvestno mladii lastovice," reče Jarnejček.
In tako je tudi bilo. Videl je, kako dve stari odletavato in dolutarate. Mlade v gnezdu odpirajo svoje bljuneke, a stiiri dvejim donažate muli, gosenic, ČTvičkov ter jim je maSita v kljuučke. Ali koraaj da požri prinesoni jim zalogaj, vžo 7.opet začoo vpiti in iMvknti ti mali nenasitneii. A stari dva hajdi zopet na delo, da preskrbtta nove hraoe.
Nekega dne so ostale lastovice, ki so bile v guezdu iia staji popciluoiua same; žalostno so čirkale, ali k njim ni bilo starih.
Jarnej6ek tefe k oeetu in mu reče: nGlejte. oi-e, one mlade lastovice na staji so ?es dan same; kje neki ste ostali stari?"
»Izvestno ju je snedla ona ptuja maeka, ki se tii okoli klati. Uboge sirole!" reče ote.
nZdaj bodo mogle gladu poginiti. Leteti ne morujo same, in od kod naj dobe hraue?'1 reče zopet Jarnejček in solzti se nni udero po licih, ker so se lnu smilile uboge ptičice.
nJaz sem si uekaj izmislil," rečo oče, „11! treba, da bi pogiuile od gladi. Midva jim hočeva pomagati."
nKako neki?" vpraša Jaroejžek.
Dobri oee ga prime za roko ter pelje s seboj k sosedu vrtnarju. Od njega si izposodi lestvice, odnese jili do staje in prisloni kraj gaezda. Poteiu si privzdigne predpasnik, popne se do gnezda, vzame lai!ne ptižice in jib previduo položi v pred-pasnik. To storivši, vzarae zopet lestvice ter jili prisloni k hiži ob lastovidiiio gnezdo. Tu videč, da starih ni v gnezdn. položi onc tri lasto\ice, ki jik je yze\ a gnezda na staji, k onim trera, ki so bile v goczdu pod hižno streho. To storivši, odnese lestve zopet nazaj k sosedu.
Zdaj se povrneti (udi stari lastovici ter zažudeni gledati toliko število mla-diJev. Ali imeli sta dobro srce in sta s potrpežljivostjo redili vseh šest. Zui se, da sta irneli zdaj še jedenkrat toliko dela; ali vse to ju ni tnotilo.
Dobri Jarnejiiek se zahvali očotu ter ves vesel vzklikne: »Zdaj pa iraajo sirote lastovice zopet ojeta in raamo!"                                                         jta!. iv. T.