Letnik XXX – št. 2, februar 2023 Občinski svet Kaj lahko pričakujemo od štiriletnega mandata? Glasilo občine Trzin 110. obletnica rojstva Tineta Orla Trzinska krajevna knjižnica pripravila razstavo Antonov dan Prešernov dan Občinska proslava na predvečer Praznovanje godu sv. Antona slovenskega kulturnega praznika v Jefačnikovi domačiji plačan oglas STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik plačan oglas ALU OGRAJA DOSTAVA KURILNEGA OLJA PVC OGRAJA 2 | Odsev — Glasilo občine Trzin www.hubat.si 080 22 36 plačan oglas plačan oglas Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! Uvodnik Odsev, glasilo Občine Trzin ➔ Na naslovnici Fotografija: MPP Med zimskimi šolskimi počitnicami se je začela gradnja večnamenske športne dvorane v Trzinu, ki bo potekala predvidoma do aprila prihodnje leto. Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovič, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Tatjana Prašnikar Đuran, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavčar, Anita Omerzu Tome Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: Specom d. o. o. Oglasno trženje: Podjetja, ki poslujete v občini Trzin in okolici ter želite objaviti tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si, ali pokličite 040 202 384. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do nedelje, 5. marca 2023. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. februar 2023 Poslednja teniška žogica Foto: Helena Kermelj Kolofon V življenju vsak med nami na osebnem ali poslovnem področju naleti na najrazličnejše zaključke. Nekateri so boleči, drugih se veselimo, vsi pa v nas vzbujajo kanček strahu zaradi negotovosti pred neznano prihodnostjo. Ob ustvarjanju februarske naslovnice sem v fotografski objektiv ujela poslednjo teniško žogico, samevajočo med kupi peska na porušenem teniškem igrišču, kjer so dolga leta odzvanjali zvoki odbojev teniških žogic. Bila je tam – za vedno zapuščena in nikomur več potrebna. Ob tej podobi se je v moje misli prikradla misel, da se mora ena zgodba končati, da se lahko začne druga – nova in drugačna. Verjamem, da bodo številni pogrešali svoj teniški klub, se pa mnogi odkrito veselijo nove večnamenske dvorane, saj bo v naš kraj zagotovo prinesla novo športno dogajanje in še več priložnosti za organizacijo najrazličnejših dogodkov, ki jih že zdaj ni malo. V tem mesecu na primer poročamo o počastitvi Antonovega dne in občinski proslavi ob kulturnem dnevu, ki je potekala na predvečer Prešernovega dne. Ponosni smo na ohranjanje tradicije rezbarstva in delovanje folkloristov veteranov. Poročamo tudi o razstavi trzinske knjižnice, ki jo je pripravila ob 110. obletnici rojstva Tineta Orla, po katerem je tudi poimenovana. Preberete pa si lahko še prispevek o domoznanski zbirki Knjižnice Domžale. Ker se zavedamo, kako pomembno je ohranjati narodno samozavest, vabimo na ogled filma Korenine moje domovine, ki pripoveduje o zgodovini naše domovine in dragocenostih, ki nam jih je skozi čas uspelo ohraniti na nacionalni ravni. Lokalno pa so v zadnjem desetletju nastajale Trzinske zgodbe. Krajani so jih pisali od leta 2011, konec februarja bodo izšle v zborniku. Katero od njih si lahko preberete, četudi so kanček domišljijske. Z vso resnostjo pa so v tokratnem Odsevu predstavljeni občinski svetniki in njihovi pogledi na delovanje v občinskem svetu ter sodelovanje pri urejanju aktualnih problematik našega kraja. Svetniki so kot pomembne teme našteli prometno razbremenitev lokalnih cest, uspešno črpanje evropskih sredstev, energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj. Pozornost so usmerili tudi v medgeneracijsko povezovanje, razvoj programov za starejše in mlade ter ohranjanje kulture in delovanja društev. Kako se bodo odrezali in kako uspešni bodo pri uresničevanju svojih nalog in zamisli v štiriletnem mandatu, bo pokazal čas. Upamo, da se čas ne izteka Društvu upokojencev Žerjavčki, saj bi bilo zares škoda, da bi društvo ostalo brez predsednika in starejši krajani zato brez številnih dejavnosti, ki so v preteklosti marsikoga rešile osamljenosti. Naj pomladni čas upokojenskemu društvu prinese nov razcvet, da bomo na straneh Odseva še vedno lahko brali spodbudne prispevke o njihovih kolesarskih, balinarskih in pohodniških dejavnostih, na prireditvah pa poslušali recitatorke in pevski zbor ter si ogledali še kakšno razstavo ustvarjalk ročnih del. Vse to so dejavnosti, ki človeka bogatijo ne glede na njegovo starost. Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Predstavljamo občinski svet Kaj lahko v novem mandatu pričakujemo od občinskih svetnikov? Trzinske svetnike, ki bodo interese občanov zastopali v mandatnem obdobju 2022–2026, smo povprašali, kako se bodo lotevali težav in odprtih vprašanj, ki se bodo pojavljali v našem kraju, in kako bodo delovali v dobro občanov. Zanimala nas je tudi njihova vizija, predvsem glede priložnosti za razvoj in izboljšanje življenja občanov v Trzinu. Za dobro delo v občinskem svetu pa je pomembno tudi sodelovanje s svetniki iz vrst drugih strank oziroma list, zato smo jim postavili tudi vprašanje na to temo. Njihove odgovore predstavljamo na naslednjih straneh. Hitri odzivi na nepredvidljive težave Občinski svet Občine Trzin z županom Petrom Ložarjem. Kot smo poročali v januarskem Odsevu, je bil na drugi redni seji Občinskega sveta Občine Trzin potrjen mandat nadomestni članici Petri Podgoršek, ki je med svetniki zasedla mesto Petra Ložarja. Slednjemu je zaradi funkcije župana mandat svetnika prenehal že decembra lani na prvi redni (konstitutivni) seji, na kateri pa so bili potrjeni mandati Milici Erčulj, Radu Gladku, Ireni Habat, Milanu Karčetu, Antonu Kralju, Mihi Pančurju, Boštjanu Papežu, Antonu Peršaku, Nuši Repše, Zoranu Rinku, Dunji Špendal in Veroniki Weixler. Občinski svetniki (od leve proti desni) Zoran Rink, Irena Habat in Boštjan Papež Prometna razbremenitev Novinci v občinskem svetu Boštjan Papež, Irena Habat in Zoran Rink so podali kar skupinski odgovor: »Gibanje Svoboda je na lan4 | Odsev — Glasilo občine Trzin skih lokalnih volitvah dobilo tri svetnike v Občinskem svetu Občine Trzin, kar je za novo stranko lep uspeh. Zavedamo se sicer, da ima v občinskem svetu ena lista večino in lahko odločitve sprejema sama, a svetniki iz vrst Gibanja Svoboda bomo pri delu občinskega sveta dejavno sodelovali tudi s pobudami in po svojih najboljših močeh izvajali program, ki smo ga pred lanskimi lokalnimi volitvami ponudili volivkam in volivcem. Velik poudarek bomo namenili razbremenitvi vaškega jedra od gostega prometa – pri tem mislimo na trzinsko obvoznico, gradnjo pločnikov ob Mengeški cesti in izboljšanje javnega železniškega in avtobusnega prometa – ohranjanju narave in okolja v občini ter izboljšanju kakovosti življenja za upokojence in dostopni zdravstveni oskrbi za občane. V kratkem želimo organizirati srečanje s pristojno ministrico za infrastrukturo, na katerem bomo spregovorili o možnostih čim prejšnje zgraditve nujno potrebne obvoznice. Kot največja vladna stranka menimo, da lahko problematiko trzinske obvoznice, ki je državni projekt, najbolj učinkovito predstavimo pristojnim. Podobno se bomo lotevali tudi drugih perečih vprašanj v občini in tako dejavno izpolnjevali naše predvolilne obljube. Ena od najpomembnejših dejavnosti naše svetniške skupine pa bo tudi skrb za racionalno porabo proračunskih sredstev, predvsem tistih, ki so namenjena investicijam. Vsi razpisi morajo biti izpeljani popolnoma transparentno in omogočati, da se nanje prijavi več ponudnikov, saj lahko le tako zagotovimo, da bodo ljudje v občini dobili največ za svoj denar.« Svetnik Rado Gladek iz stranke SDS Trzin je povedal naslednje: »V občinskem svetu že tretji mandat s ponosom delim izzive, ki bogatijo življenje našega Trzina. Pri reševanju težav mora biti občinski svet argumentirano odločen in znati poiskati rešitve, ki bodo v dobrobit vseh krajanov. Na nenadne in nepredvidljive težave je treba odreagirati hitro. Pri reševanju že znanih težav pa je treba predvsem poslušati krajane, ki se jih težave dotikajo, in pri iskanju rešitev pretehtati posledice le-teh. Prepričan sem, da bom s svojo povezovalno držo, umirjenostjo, poglobljenim znanjem ter izkušnjami v sodelovanju s krajani in občinskim svetom znal poiskati rešitve, ki bodo dobre za našo lokalno skupnost.« Rado Gladek Vpetost v društveno dogajanje Dunja Špendal z Liste za trajnostni razvoj Trzina je prav tako izkušena občinska svetnica in kot svojo prednost poudarja dolgoletno vpetost v društveno dogajanje Trzina. »Tudi v tretjem mandatu bom vsako pripombo, vprašanje ali predlog vzela zelo resno, in če ne Občinske novice vijo, sledijo pogovor in usklajevanje z večino svetnikov ter glasovanje. Delovanje v dobrobit občanov pomeni, da se še naprej zavzemam za uresničevanje volilnega programa naše liste.« Svetnica Milica Erčulj iz vrst SDS Trzin se pri svojem delovanju drži reka: »Lepa beseda lepo mesto najde in sem vedno za strpen in korekten dialog, ko ljudje ohranjamo dostojanstvo drug do drugega in spoštovanje.« Pokopališče Anton Kralj z Liste za trajnostni razvoj Trzina je poudaril, da se bo težav loteval z obojestranskim pogovorom. »V čim večji meri bom prisluhnil željam občanov,« je povedal in dodal, da se bo zavzemal za to, »da bomo omogočili občanom manjkajočo infrastrukturo – pokopališče, ki je že dolgo trn v peti, in dokončanje pločnika na Mengeški cesti, če nam bo to končno dopustil Urad za ceste Republike Slovenije.« Dunja Špendal bom znala odgovoriti, bom poiskala odgovor pri za to odgovornih ljudeh. Tukaj mi zelo pomaga poznavanje prav teh.« Občani se pogosto obrnejo na Nušo Repše, svetnico Liste za trajnostni razvoj Trzina, ki je sprejela tudi funkcijo podžupanje. »Tako kot v prejšnjih mandatih bom tudi v tem občanom prisluhnila in poskušala težave odpraviti z dialogom, mirno in spoštljivo, obenem pa najti rešitev, da bomo na koncu vsi deležniki zadovoljni. Vsako kritiko, predlog, pobudo in pohvalo sprejemam z vso resnostjo. Marsikatero vprašanje smo skupaj zelo hitro uredili, nekatera pa potrebujejo svoj čas, da dozorijo in se uredijo. Za vse pobude, predloge, kritike in pohvale sem seveda še vedno na voljo.« Pozvala je občane, da pristopijo k njej in ji zaupajo pozitivne ali negativne vtise. Tudi na svetnika Miho Pančurja iz SDS Trzin se občani radi obrnejo s svojimi vprašanji. »Glede na to, da živim in delam v Trzinu ter da svoj prosti čas zelo rad izkoristim za druženje s Trzinkami in Trzinci, sem prepričan, da bom težave v našem kraju zelo hitro zaznal. Vesel bom vsakega vprašanja, pobude ali pritožbe. Na želje občanov bom odločno opozarjal v občinskem svetu.« Obnova cerkve Milica Erčulj Ključ do uspešnih rešitev Iz vrst članov Liste za trajnostni razvoj Trzina prihaja tudi nadomestna svetnica Petra Podgoršek, ki je prepričana, da sta »preprostost in pogovor ključ do uspešnih rešitev«. Poudarila je: »Če bom sama zaznala težavo, bom nanjo opozorila in se pozanimala glede možnih izidov. Bom pa zelo vesela, če se bodo občani tudi sami obrnili name (kar se je že začelo dogajati) in mi zaupali, kakšne izzive in/ali rešitve vidijo. V dobro občanov bom delala tudi v smeri ozaveščanja ter pomoči pri organizaciji dogodkov – s promocijo, sporočanjem preko družbenih omrežij ter vpletenostjo v organizacijo oziroma izvedbo.« Milan Karče, član Liste za trajnostni razvoj Trzina, je prav tako poudaril pomen konstruktivnih pogovorov: »Težave se najprej predsta- Te težave se zaveda tudi Pančur: »Kot vsi vemo, je naša glavna težava prepolna Mengeška in Jemčeva cesta. Vsi skupaj se bomo morali truditi, da nas državni organi uslišijo pri gradnji obvoznice,« je dejal in svoje sporočilo občanom dopolnil z mislijo: »Obnove je nujno potrebna trzinska cerkev. Dolgoročno si Trzin zasluži tudi sodobnejši kulturni dom. Sam se bom najbolj angažiral na področju športa in mladih. Želim si, da bi mladi svoj prosti čas radi preživljali v Trzinu.« Strokovna obravnava najrazličnejših tem Listi za trajnostni razvoj Trzina je pridružena tudi mlajša svetnica, Veronika Weixler, ki ji teče že drugi mandat, v svojem odgovoru je poudarila naslednje: »Težav se bomo lotevali načrtno in konstruktivno. Na tem mestu spodbujam vse občane, naj z morebitnimi težavami in predlogi za izboljšanje pristopijo k izvoljenim občinskim svetnikom in županu. Občino gradimo skupaj,« je poudarila in dodala: »Osebno se bom posvetila predvsem mladinski politiki in kulturi, saj vidim veliko potenciala za njun razvoj v občini Trzin. Se pa občinski svet ukvarja z najrazličnejšimi temami, delamo strokovno in z največjo mero skrbnosti v dobro vseh občanov.« februar 2023 Miha Pančur Mladi, kultura in društva Veronika Weixler Za zdravo delovanje mladine se bo zavzemala tudi svetnica Weixlerjeva. »Moja vizija je med drugim delujoč, avtonomen Mladinski dom, kamor bodo lahko hodili vsi mladi iz Trzina. Zavedam se, da danes vlada pomanjkanje prostorov, kjer se lahko mladi družijo, zato se mi to zdi pomembna pobuda za grajenje skupnosti in za njihovo sedanjost in prihodnost,« je povedala in poudarila še en pomemben vidik svojega delovanja: »Najpomembnejša pa je kultura. Občina mora spodbujati društveno življenje občanov in | 5 Občinske novice dim še zlasti dvoje nalog: še bolj poudarjeno skrb oziroma programe za starejše (merim zlasti na preventivne programe proti demenci in programe za aktivacijo tistih starejših, ki so že upokojeni in bi si želeli še biti dejavni in koristni) in seveda tudi mlade, tako med drugim tudi zagotavljanje neprofitnih stanovanj za mlade, ki nimajo možnosti z lastnimi sredstvi priti do stanovanj.« Povedal je še, da sta izhodišči delovanja občinskega svetnika po njegovem mnenju dve: »Prvič: program, s katerim smo kot lista, ki ji pripada tudi izvoljeni župan, kandidirali in smo ga pred volitvami tudi dovolj temeljito predstavili občanom in občankam. In drugič: opozorila na morebitne težave, pomanjkljivosti in morebitne posebne težave v občini, na katere me bodo opozorili občani in občanke. Del slednjih je mogoče začeti urejati že z ustreznim vprašanjem, namenjenim županu ali občinski upravi, del pa s pobudami za reševanje dejanskih večjih problemov ali težav s posamičnimi (župan, uprava) ali splošnimi akti (občinski svet).« ustvarjati dobre možnosti za njihovo kulturno udejstvovanje. Ne smemo pozabiti, v Trzinu imamo številna uspešna društva, ki delujejo na podlagi prostovoljstva, kar je treba ohranjati in spodbujati tudi z večanjem občinskih sredstev zanje.« Evropska sredstva Repšetova je poudarila, da je »dejavna na področju črpanja evropskih sredstev, kjer ima naša občina zelo dober izkupiček, in srčno upam, da nam bo to uspevalo tudi v prihodnje«. Zase je povedala še: »Zamisli mi ne zmanjka, nekaj jih je že v pripravi, več o tem pa, ko bodo stvari tako daleč, da jih lahko razkrijem.« Opozorila je tudi na projekte, s katerimi so se svetniki ukvarjali v preteklem mandatu. Tako je v ospredju »dokončanje zastavljenih projektov – gradnja športne dvorane (tu dela že potekajo in to me zelo veseli); širitev ambulante; ponovni zagon Mladinskega centra, kjer moram izreči vse pohvale našim osnovnošolcem, ki so na tem področju zelo dejavni; vlaganje v vsa prostovoljna društva, ki so srce naše družbe.« Petra Podgoršek Nuša Repše Medgeneracijsko povezovanje Tudi Podgorškova je poudarila, da so priložnosti za razvoj našega kraja »skupni trajnostni cilji, ki smo si jih zastavili ter so jih volivci pred kratkim potrdili in jih s svojim glasom močno podprli. Vsekakor so v ospredju zgraditev večnamenske športne dvorane, širitev zdravstvene mreže, nadaljnje pridobivanje nepovratnih sredstev Evropske unije ter gradnja vzhodne obvoznice. Kot posameznica pa vidim največ potenciala v medgeneracijskem povezovanju ter sodelovanju in promociji projektov in dogodkov med občani.« 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Koristi povezovanja med različnimi generacijami je poudarila tudi Erčuljeva: »V mandatu, ki je pred mano, želim delovati predvsem na področju medgeneracijskega povezovanja in izboljšav življenja v Trzinu za vse generacije. Vključila pa sem se v odbor za socialno in humanitarno dejavnost, saj upam, da bomo v njem lahko povezali tudi delovanje različnih društev in organizacij, ki delujejo na tem področju v Trzinu.« Špendalova je poudarila, da je osnova za njeno delovanje in prepoznavanje priložnosti njeno preteklo delo. »Še naprej si bom prizadevala izboljšati življenje nas v tretjem življenjskem obdobju, ki smo še vedno polni energije, dejavni in se v velikem številu udeležujemo vseh občinskih prireditev; nas, ki nam ni vseeno za delovanje občinskih dogodkov; nas, ki spoštujemo kakovost življenja. Moja vizija je, kot sem poudarjala v predvolilnem obdobju, naj se v dolgoročnem načrtu v Trzin vrnejo mladi, ki so ga morali zapustiti zaradi pomanjkanja novih stanovanj ali možnosti gradnje, naj se občina pomladi, mi pa bi ostali občani Trzina v varovanih stanovanjih. Trenutno to še ni težava, dolgoročno pa bo,« je opozorila. Programi za starejšo generacijo in mlade Problematiko mladih in tudi starejših je v svojem odgovoru poudaril tudi Anton Peršak, ki je v preteklosti vodil Trzin kot župan. »Trajna naloga tako župana kot občinskega sveta in s tem tudi posameznega svetnika je seveda uresničevanje na volitvah potrjenega programa (trenutno je prvi pomembnejši projekt večnamenska športna dvorana), sam pa vi- Anton Peršak Fotovoltaika Milan Karče je poudaril pomen gradnje večnamenske dvorane. »Pred nami je izvedba največje naložbe, večnamenske dvorane, to je bila večna želja občanov, pričakujem, da bom vključen pri izvajanju in prevzemanju objekta.« Opozoril pa je še na eno tematiko, ki bo zagotovo na dnevnem redu katere od občinskih sej. »LEK – lokalni energetski koncept obravnava tudi fotovoltaiko, ki bo verjetno tudi tema tega mandata. V naši občini je na objektih precej primernih površin, evidentiranih za namestitev tega potenciala električne energije,« je povedal Karče. Občinske novice Energetska samooskrba in trajnostni razvoj Svetniki Gibanja Svoboda v občini Trzin so vizijo strnili v kratko misel. »Občina mora biti ponovno v vrhu po kakovosti bivanja ljudi in ne le po najmodernejšem voznem parku v državi. Potrebujemo zdravstveno-oskrbovalni center, izboljšano športno infrastrukturo, z namestitvijo sončnih elektrarn na javne objekte pa lahko izboljšamo energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj občine. Predlagali bomo tudi, da občina več sredstev nameni za štipendiranje socialno ogroženih in nadarjenih mladih športnikov. Skratka, vizija Gibanja Svoboda v občini Trzin vključuje predvsem projekte, ki neposredno izboljšujejo kakovost življenja ljudi.« Povezava lokalnih potreb z državnimi investicijskimi načrti Rado Gladek je poudaril naslednje: »Kot poslanec Državnega zbora, ki edini lahko neposredno poskuša državnim interesom približati potrebe lokalnih skupnosti, se bom v tem mandatu predvsem trudil povezati naše lokalne potrebe z državnimi investicijskimi načrti. Naši glavni projekti in temeljna področja delovanja so odlično zastavljeni in so nujno potrebni za izboljšanje kakovosti življenja Trzincev, to so: gradnja obvoznice mimo Trzina in nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti, razširitev športnega parka, zgraditev športno-kulturne dvorane, skrb za starejše, uvedba dodatnih ugodnosti in prilagoditev za mlade družine, obnova najstarejšega kulturnega spomenika, cerkve svetega Florijana …« Želje po dobrem sodelovanju Če imajo na problematike v našem kraju vsi svetniki svoje poglede, pa so si bili vsi enotni v želji po dobrem sodelovanju. »Zavedam se, da v občinskem svetu svetniki nismo zaradi sebe, ampak zaradi krajanov Trzina! Ker je treba slediti skupnim ciljem, ki bodo pozitivno vplivali na dobrobit vseh Trzincev, omejevalne politične delitve ne podpiram. Zagovarjam model tvornega sodelovanja, kar sem dokazal tudi v prejšnjih mandatih,« je poudaril Gladek. Njegov strankarski kolega Pančur pa je poudaril tudi prijateljske vezi: »Prav z vsemi občinskimi svetniki se že zdaj zelo dobro razumem. Večina svetnikov so tudi moji prijatelji. Mislim, da različne liste oziroma stranke v našem občinskem svetu ne bodo imele velikega vpliva. Velikih razhajanj ne pričakujem. Prepričan sem, da se bomo vsi svetniki skupaj z županom trudili, da v okviru zmožnosti naredimo čim več dobrega za naš kraj.« Tudi Weixlerjeva se strinja: »Znano je, da na lokalni ravni strankarska pripadnost ni tako pomembna kot na državni ravni. Tudi v Trzinu smo v prejšnjem mandatu odlično sodelovali, prepričana sem, da bo tudi v prihodnje tako.« Tem besedam pritrjuje tudi Nuša Repše: »Sodelovanje je ključnega pomena. Morda se ponavljam, a s posluhom in pogovorom. Vsem nam je v interesu delati za dobrobit občanov. Za zdaj sodelujemo odlično in želim si, da bo tako tudi ostalo.« Tudi svetniki Gibanja Svoboda pozdravljajo sodelovanje: »Zavedamo se sicer, da ima naša stranka v občinskem svetu le tri svetnike, a hkrati smo prepričani, da na lokalni ravni ni prostora za izključujočo politiko. Naši svetniki bodo podpirali vse predloge, ki bodo skladni z našim programom in vizijo razvoja občine, ne glede na to, ali jih bo predlagal župan ali katera od drugih svetniških skupin. Hkrati pa seveda pričakujemo, da bodo tudi druge svetniške skupine v naših pobudah prepoznale njihov pomen za življenje ljudi. Sodelovanje z drugima svetniškima skupinama v občinskem svetu si zato predstavljamo v obliki tvornega dialoga in izmenjave mnenj ter argumentov, katerih cilj je skupno iskanje najboljših razvojnih rešitev za občino.« tniki podala Petra Podgoršek: »Spoštovanje in zaupanje sta temelja dobrih odnosov (pa naj bo to poslovno ali zasebno). Vedno iščem skupne točke, dobre argumente in prepričana sem, da to prispeva k dobremu sodelovanju. Verjamem, da tudi v občinskem svetu gradimo sodelovanje in odnose v tej (konstruktivni) smeri.« Je pa pomembnost medsebojnih odnosov omenila tudi svetnica Dunja Špendal: »Vedno poudarjam pogovor, če ne razumem, vztrajam pri vprašanju, nisem žaljiva in spoštujem hierarhijo na sejah. Po sejah na pijači pa je drugače,« je še dodala iskreno o odnosih, ki jih s svetniki liste gradi tudi v svojem prostem času in ob kovanju idej za dogodke in druge dejavnosti, ki se jih loteva kot predsednica turističnega društva. Da se nekateri svetniki dobro poznajo že iz preteklih mandatov, vidi kot pozitivno izhodišče Milan Karče: »Gre za znane obraze oziroma preizkušene svetnike iz prejšnjih mandatov, zato pričakujem dobro in tvorno sodelovanje. Pozitivno pa je tudi to, da sta v tem mandatu dve listi manj.« Pa naj končamo še z mislijo najstarejšega svetnika, Antona Peršaka: »Znotraj liste, katere član sem, menim, da ne bi smelo biti težav. Z drugimi pa seveda strpno usklajevanje pogledov na predloge, dane v obravnavo občinskemu svetu, in posluh tudi za njihove predloge ob oceni, da so smiselni in koristni. Dober kompromis je vedno boljši kot prepir in slaba volja.« Svetnikom želimo, da bi udejanjili vse ideje, ki so nam jih predstavili, in da bi v duhu sodelovanja poskrbeli, da bo Trzin še naprej v ponos vsem generacijam. Metka Pravst Primožič Foto: MPP, arhiv občinskih svetnikov Najboljše rešitve za kraj Milan Karče februar 2023 Tudi svetnik Anton Kralj je prepričan, da bo dialog pripomogel k dobremu sodelovanju vseh, zato poziva svetnike: »Prisluhnimo drug drugemu in skupaj iščimo najboljše rešitve za kraj.« »Če komunikacija med različno mislečimi poteka strpno in korektno in če nas pri našem delovanju vodi dobrobit skupnosti oziroma Trzink in Trzincev, menim, da je sodelovanje možno z vsemi svetniškimi skupinami,« je prepričana tudi Milica Erčulj. V duhu sodelovanja in medsebojnega spoštovanja je svoj pogled na odnose med sve- Anton Kralj | 7 V našem kraju Kulturni praznik počastili tudi v Trzinu Skrbno načrtovan dogodek so čudovito izpeljali članice in člani Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin, ki so se na moč potrudili in poskrbeli, da nam bo letošnja Prešernova prireditev ostala v spominu. Sama se pogosto udeležujem kulturnih srečanj v trzinski občini. Obiskala sem tudi tisto peščico dogodkov, ki so se v času pandemije vendarle lahko zvrstili. Nisem pa se zavedala, da počastitve kulturnega dne že nekaj let ni bilo. Letošnje slavje na čast Prešernu je bilo namreč prvo po letu 2019, kar se je poznalo tudi pri pripravi dogodka. Ta je bil namreč izredno močan, prepoln izjemnih nastopajočih, z izredno razgibanim programom, kot da bi želeli organizatorji nadomestiti vse, kar smo obiskovalci v preteklih letih »zamudili«. Mimogrede, to jim je tudi uspelo. Povedanemu se je pridružil tudi slavnostni govornik večera, dr. Tone Peršak, nekdanji trzinski župan in minister za kulturo, tudi pisatelj, dramaturg, režiser in še bi lahko naštevali. Govornik je poudaril, da je kulturna prireditev, na kateri smo se zbrali, namenjena obujanju spominov. »Radi namreč govorimo, da je slovenska kultura zaslužna za obstanek slovenskega naroda,« je povedal Peršak, »zato je bil dan slovenske kulture tudi razglašen za državni praznik. A okoli te trditve se poraja veliko skepse. Slovenska kultura naj bi veljala za takšno morda do osamosvojitve Slovenije, odtlej pa največ štejejo gospodarstvo, znanost, tehnologija, šport. Tako pravijo. A sam verjamem, da je trditev, da je slovenska kultura resnično zaslužna za obstoj slovenskega naroda, točna, kar lahko tudi dokažemo.« Kot dodaten dokaz, da kultura lahko in tudi dejansko soustvarja in ohranja narod, je nekdanji župan navedel primer ZDA – te namreč svojo kulturo širijo po svetu s svojim načinom življenja (tako imenovani ameriški način življenja – American Way of Life), s čimer skrbijo, da njihova kultura nikdar ne zamre. Dokažimo, da je kultura tudi za nas Slovence enako pomembna! Večer se je, kot se za tovrstno slavje spodobi, začel s slovensko himno, nato pa je zbrane nagovoril župan občine Trzin Peter Ložar in poudaril dejstvo, da nam je v preteklih letih takšnih kulturnih prireditev res primanjkovalo. S takšnimi srečanji namreč ne le krepimo medsebojne vezi in se še tesneje povezujemo, temveč ohranjamo tudi kulturno dediščino. Hkrati je pohvalil delo Kulturnega društva Ivan Hribar, ki se je, čeprav deluje šele približno pet let, izredno dobro odrezalo in pripravilo razgiban dogodek, posvečen velikanu slovenske poezije, dr. Francetu Prešernu. Za glasbeni uvod v večer je poskrbel Mešani pevski zbor Ivan Hribar Trzin, in sicer z izvedbo skladbe Po jezeru (bliz Triglava), nadalje pa so glasbeno pobudo prevzele pevke iz Ženskega pevskega zbora Trzinke, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Ivana Hribar Trzin. Večer so ozaljšale s pesmijo Ljubljančanke. Z dogodka je upravičeno izostal njihov zborovodja, Primož Leskovec, zato sta zbora tokrat nastopila 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju pod dirigentsko taktirko Neli Zidar Kos, ki nas je pozneje z zveni citer, s skladbo iz Cvetja v jeseni in uglasbeno Prešernovo pesmijo O, vrba, popeljala v nebeške višave. Glasbenih vložkov na dogodku ni bilo malo, večer je bil namreč glasbeno silno razgiban, vendar to ni bilo vse, kar so nam organizatorji dogodka pripravili. Celoten večer je bil namreč prepleten s slikovitimi recitacijami Prešernove poezije, ki so jih prav tako izvedli članice in člani Kulturnega društva Ivan Hribar, ki delujejo v Recitatorski skupini. Tako smo med drugim slišali pesmi Kam?, Železna cesta in še marsikatero drugo. Vsekakor doživete in silno močne recitacije, ki jih bomo še dolgo pomnili. Da pa se nismo zadržali le v trzinskem okraju, priča dejstvo, da je Kulturno društvo Ivan Hribar v goste povabilo tudi Sorške orgličarje, ki v Trzinu niso nepoznani, saj so med drugim nastopili že na Hribarjevih dnevih. Tokrat so nas med glasbene ritme popeljali z dvema skladbama – Tam, kjer sem doma in Tri planike. A s tem večera še ni bilo konec. Oder so namreč zavzele tudi trzinske Čivke, vokalna skupina, ki jo pogosto srečujemo na številnih trzinskih prireditvah. Tokrat so nam ponudile uglasbeno različico Prešernove pesmi Kam?, še prej pa smo se naužili čudovite melodije prirejene skladbe skupine Tabu – Lahko sem srce. Zatem so glasbeno vodstvo povzeli pevci iz Moškega pevskega zbora Radomlje, ki so nam zapeli pesmi Slovenec sem in Pod oknam. Seveda pa ni kulturnega dogodka brez plesa. Glasba, recitacije in ples – ni lepšega, kajne? Tako smo se v zadnjih izdihljajih dogodka zavrteli še v ritmih poskočnih gorenjskih plesov, ki so jih vodili veterani Folklorne skupine Trzinka. Ko so s plesnimi koraki zapustili prizorišče, pa nas je s poslednjimi besedami nagovoril še sam Prešeren in nas vse povabil na prijetno, sproščeno in seveda kulturno obarvano druženje. Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam? Sama odvrnem – v Trz'n, na dogodek, n'kamor dr'gam. Besedilo in foto: Barbara Kopač februar 2023 | 9 V našem kraju 110. obletnica rojstva Tineta Orla Veste, kdo je bil Tine Orel? Da, po njem je poimenovana knjižnica v Trzinu, Krajevna knjižnica Tineta Orla. Da, bil je rojen Trzinec, tudi to drži. Ampak ali dejansko veste, kdo je bil? Ste vedeli, da je bil strasten planinec? Da je bil več kot 30 let celo urednik Planinskega vestnika? Da je bil cenjen in spoštovan tako med kolegi akademiki kakor med svojimi planinskimi kolegi? Ste vedeli, da je dolga leta soustvarjal Slovenski biografski leksikon, bil prevajalec in pisec ter prejemnik številnih domačih in tujih nagrad? Tine Orel je bil vse to in še več, in ker smo nedavno počastili 110. obletnico njegovega rojstva, se spodobi, da vam podrobneje predstavimo njegovo življenje in delo. Da bi trzinskega velikana bolje spoznali, je krajevna knjižnica, ki nosi njegovo ime, pripravila razstavo, s katero se poklanja njegovim življenjskim dosežkom in predvsem zapuščini, ki jo je Tine Orel zapustil. V vitrini pred knjižnico si tako lahko ogledate nekaj fotografij, ki ga prikazujejo takšnega, kakršen je po zapisih znancev, prijateljev in kolegov v resnici bil – skromen, a velik, srčen, a močan, velikan svetovnega kova. Na ogled so postavljene nekatere izdaje Planinskega vestnika, ki ga je Orel dolga leta soustvarjal, preberete pa si lahko tudi nekatere ključne podrobnosti o njegovem življenju. Tine Orel se je rodil 9. februarja 1913 v revni družini v Trzinu. Oče je delal kot zidar, pozneje pa tudi kot železničar. Bil je veliko zdoma, saj je delal tudi v Združenih državah Amerike, zato je za malega Tineta skrbela predvsem mama Rozalija. Imel je še dva brata, vsi trije mladeniči pa so mami pomagali na skromni kmetiji. Tinetovo življenje ni bilo preprosto, saj je že zgodaj izkusil grozote prve svetovne vojne, ki so življenje le še otežile. Vendar mu to ni strlo duha in želje po učenju. V šoli ni imel večjih izzivov, z veseljem je prebiral knjige in pozneje s strastjo študiral, zato je z odlično oceno končal študij slovenistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ker je ljubil slovenski jezik, je želel to predati mlajšim generacijam, kar je do druge svetovne vojne tudi počel, in sicer na gimnaziji v Celju. Tudi pozneje, ko se je vrnil kot ravnatelj, je sledil svojemu življenjskemu načelu »ne kar veleva mi stan, kar zmorem, to storiti sem dolžan«. Želel je vzgajati mladino, v tem je videl svoje poslanstvo, zato pa tudi je pustil tako velik pečat. Kot so zapisali raziskovalci njegovega bogatega življenja, je za Tinetom Orlom iz let, ko je deloval na srednjih šolah, ostala bogata dediščina. Zapustil je namreč kar 12 samostojnih publikacij, priredb in prevodov z uvodno besedo. Poleg tega je napisal šest znanstvenih in strokovnih sestavkov ter 32 poljudnoznanstvenih sestavkov, tem pa je dodal še 83 recenzij knjižnih del, ocen in poročil o literarnih in gledaliških delih. Šest let je urejal Celjski zbornik in do upokojitve predaval na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Svoje znanje je hvaležno delil z drugimi, nikdar ni miroval ali počival, temveč je vselej iskal svoj naslednji podvig. Bil je tudi sodelavec Slovenskega biografskega leksikona, od leta 1967 je sodeloval z Jugoslovanskim leksikografskim zavodom v Zagrebu, bil je sodelavec Mednarodne revije Alpinismus, iz francoščine je prevedel delo Osvajalci nekoristnega sveta, katerega avtor je eden najuspešnejših plezalcev vseh časov, sloviti Lionel Terray. Ljubezen do alpinističnih podvigov je prelil tudi v uvod k delu Življenje v naravi, ki je prvič izšlo v letu 1972, Orel pa je pri pripravi zbornika deloval kot glavni urednik in lektor. Delo je na voljo za izposojo tudi v Krajevni knjižnici Tineta Orla v Trzinu. O alpinizmu pa Orel ni le pisal, bil je namreč tudi gorski reševalec, ljubil je gore. »Zato, ker gora krepi, odkriva v človeku tisto, kar je v njem najognjevitejšega, s tem odkriva človekovo vrednost, njegove meje ter najpristneje povezuje človeka z naravo. Gore imamo radi zaradi tistega, kar terjajo od nas.« Tako se je slavni Trzinec odzval na vprašanje, zakaj ravno gore, zakaj ga ravno narava tako privlači. V več kot 20 letih vzponov je preplezal številne stene, osvojil številne vršace in 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin hkrati dosegel, da je Planinski vestnik pod njegovo taktirko ter ob močni podpori in pomoči žene Zore dosegel mednarodno veljavo. V enem svojih prispevkov je Tine Orel zapisal: »Planinstvo je sicer športna dejavnost, vendar je bilo vseskozi bliže kulturi kot telesni kulturi. O nobenem drugem športu namreč ni bilo napisanih toliko knjig, v nobenem drugem športu se ljudje ne ukvarjajo z duhovnimi vprašanji v toliki meri. Kulturna prežetost planinstva je tisti 'spiritus agens' vse planinske akcije skozi zgodovino, da mimo nje ne moremo, pa najsi se planinstva lotevamo iz katerikoli strani.« Najbrž je človek njegovega kova vedel, kaj govori/piše. Oboževal je naravo, ljubil je gore, predan je bil slovenskemu jeziku. Prejel je številna priznanja za svoje akademske in tudi alpinistične dosežke. Za svoj prispevek k Planinskemu vestniku je prejel Bloudkovo nagrado, najvišje priznanje Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju športa. Ko je leta 1985 nesrečno umrl na otoku Lošinju, je ob slovesu eden od udeležencev čudovito ubesedil njegove poslednje trenutke: »Planinski Orel je omahnil. Žal ne v njegovih ljubljenih vršacih slovenskih gora, temveč na žgoči obali majhnega zaliva terre incognite, kjer je preprosto od izčrpanosti sklenil roke pod glavo in gledajoč širno zvezdnato nebo tudi zaspal v večno skrivnost, ko ga je smrt junija 1985 napotila k sebi.« V našem kraju Tine Orel je pustil neizbrisljivo sled. Ni zgolj njegovo ime na trzinskem hramu kulture, ni le podpisal številnih monografij in prispevkov, ki še danes odmevajo v akademskih in alpinističnih krogih, pustil je mnogo več – zapuščino, ki še skoraj 40 let po njegovi smrti spominja na njegove življenjske dosežke, ki so postavili mejnike tako v akademskih vodah kot v planinstvu in alpinizmu. Čeprav je njegovo telo že davno zapustilo ta svet, njegov duh živi naprej v tej zapuščini. Razstava o življenju in delu Trzinca Tineta Orla je na ogled v vitrini pred Krajevno knjižnico Tineta Orla. Vabljeni k ogledu! Besedilo in foto: Barbara Kopač Nastop folkloristov razvedril oskrbovance doma starejših Folklorna skupina veterani, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Kanja Trzin, je 27. januarja 2023 s plesom, petjem in zvoki harmonike izpod prstov Blaža Klopčiča polepšala dan oskrbovancem Doma počitka Mengeš. V kratkem načrtujejo tudi nastop v trzinski enoti. MPP Foto: Aleša Pibernik Razstava v trzinskem domu starostnikov Slikarke Društva Lipa Domžale so 24. januarja 2023 v trzinski enoti Doma počitka Mengeš postavile na ogled slikarsko razstavo. Lepo vabljeni na ogled razstave vse do aprila 2023. MPP Foto: arhiv Društva Lipa Domžale februar 2023 | 11 V našem kraju KUD Trzin gostil Kavč festival Konec januarja in v začetku februarja je potekal že 4. subkulturni festival, imenovan Kavč festival, katerega namen in cilj je, da nam umetnost pripelje na dom, v okolje, kjer se počutimo najugodneje. Tako izkusimo pristne umetniške izvedbe, hkrati pa se lažje in tesneje povežemo z izvajalci. Dogodek tako združuje izvajalce in občinstvo. Vsak posameznik si lahko zamisli svoj oder, saj umetniki predstavo uprizorijo tudi na vašem balkonu, terasi, dvorišču ali marsikje drugje. Kot pravijo ustvarjalci festivala, ki so ga letos uspešno izvedli že četrtič po vrsti: »Z izvedbo produkcije doma se brišejo meje med tistimi na odru in tistimi pod njim, navsezadnje dogodek sooblikujejo vsi navzoči. Kavč festival producira umetnost, ki podira zidove odrov in institucij ter se razliva med ljudi.« Letos je festival gostil tudi KUD Franc Kotar Trzin. Na svojem odru je predstavil izjemnega umetnika francosko-italijanskih korenin, ki živi in ustvarja v slikovitem Berlinu. Phillipe Ducasse je trzinsko občinstvo navdušil v trenutku, ko je stopil na oder. S svojimi izrednimi veščinami, plesnimi in cirkuškimi sposobnostmi ter številnimi izkušnjami s področja tovrstne umetnosti, ki jih je predstavil v predstavi, je občinstvo takoj osvojil. Še en dokaz, da v KUD-u vselej potekajo dogodki, ki človeka ne pustijo ravnodušnega. Vendar bi umetniku storili krivico, če bi ga opredelili le kot cirkuškega ali plesnega ustvarjalca. Phillipe namreč kot sodobni umetnik združuje cirkuške akrobacije, plesne gibe, žongliranje, požiranje ognja in še marsikatero obliko umetnosti. Med drugim uprizarja tudi klovnovske norčije, česar se najbolj razveselijo otroci, ki med predstavo z veseljem sodelujejo. Phillipe je tudi tokrat na prizorišče povabil prostovoljce, da bi mu pomagali zgodbo pripeljati do konca. Tako smo bili priča nadvse zabavnim in prisrčnim prihodom, ki so obiskovalcem polepšale dan. Iznajdljivosti otrok, vabljenih na oder, ni bilo konca, dobro pa se je znašel tudi odrasel gospodič, ki ga je umetnik prijazno povabil, naj mu pomaga pri izvedbi prav posebne pantomime. Najbolj navdušujoče je bilo to, da je del predstave Phillipe hodil tudi po rokah, izvajal gibe z uporabo pripomočkov (žoge, palice in še česa), hkrati pa mu je uspelo vse zgodbe pripeljati do konca. Zgodbe so bile podane tako, da je bila vsebina razumljiva tudi najmlajšim obiskovalcem predstave, ki so ustvarjalcu navdušeno ploskali, z veseljem pa so sledili tudi vsem njegovim napotkom, s katerimi jih je med igro usmerjal in vodil. Vseskozi smo bili priča Phillipovi ljubezni in strasti do odrske umetnosti, do tega, da svoja občutja izkazuje z gibi, te pa srčno deli z občinstvom. Umetnika, ki je odraščal med Parizom in Milanom, že od mladih nog spremljajo različne oblike umetnosti, od slikarstva in glasbe do plesa in žongliranja, v kar se je že v rani mladosti tudi močno zaljubil. Ko je na Univerzi v Exeterju končal študij psihologije, se je za devet mesecev preselil na Kitajsko, kjer je obiskoval šolo borilnih veščin. Nadaljeval je s triletnim cirkuškim usposabljanjem v Berlinu, kjer je zaključil priznani program na šoli Die Etage, s posebnim poudarkom na upravljanju (manipulaciji) predmetov. Dejstvo, da ima Phillipe izredno razgibano ozadje, se odraža tudi na odru, saj bi kdo, ki je predan oziroma zavezan le eni obliki umetnosti, težko povezoval in prehajal z enega področja na drugo, ne da bi trenil z očesom. Phillipe namreč počne prav to – na odru združuje številne umetniške sloge, uporablja izjemno zahtevne, a hkrati na videz preproste plesne, akrobatske in cirkuške gibe, obenem pa pripoveduje zgodbo, ki občinstvo navduši in hkrati presune. Poleg tega je predstava, ki smo si jo prvo soboto v februarju ogledali tudi mi, edinstvena tudi v smislu, da se dolžina lahko prilagaja – odvisno od velikosti občinstva, pripravljenosti sodelovati (čeprav to pri predstavljenem umetniku verjetno nikoli ni težava) in od same zahtevnosti obiskovalcev. Svoje performanse pa umetnik z veseljem razkriva svetu. Potuje naokoli, nastopa in predava po vsem svetu, sodeloval je že na številnih festivalih, denimo na festivalu Usedome Kleinkunst, Mednarodnem pripovedovalskem festivalu, festivalih Aurillac in Fusion, Brianza Juggling Convention in številnih drugih. V času obiska Slovenije je dvakrat gostoval tudi v Ljubljani, kjer je prav tako očaral občinstvo. Nedvomno se obiska izjemnega francosko-italijanskega, morda tudi že napol nemškega umetnika lahko nadejamo tudi v prihodnje, saj ni le odigral igre, temveč je vanjo povabil vse, ki smo sedeli med občinstvom in spremljali vsak njegov gib, vsak najmanjši delček te posebne predstave. Ustvarjalec je upravičil naslov uprizorjene predstave – AH BAH, BRAVO! (Odlično opravljeno torej!, op. a.). Besedilo in foto: Barbara Kopač 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Praznovanje Antonovega dne v Jefačnikovi domačiji Turistično društvo Kanja Trzin med svoje prireditve že vrsto let uvršča praznovanje godu sv. Antona oziroma Antonov dan. V ponedeljek, 16. januarja, je društvo vse svoje člane povabilo v Jefačnikovo domačijo, da počastijo Antonov dan. Folkloristka Anica Cirman je godovnika nagovorila z voščilom: »Dragi naš Tone, pa zdrav nam ostani, svoje prijatelje pa v srcu ohrani. Bog ti daj mnogo let še na tem svet' živet', da bi dočakal zdrav najmanj sto let.« Tam so se zbrali člani Folklorne skupine Veterani, harmonikar Blaž Klopčič, godovnik Anton Peršak, župan Peter Ložar in drugi člani društva. Predsednica Turističnega društva Dunja Špendal je pozdravila vse obiskovalce in povedala nekaj zgodovinskih dejstev o svetniku Antonu Puščavniku, ki goduje 17. februarja. Ker je znan kot zavetnik živinorejcev in mesarjev, je bil posebno priljubljen v Trzinu, ki je premogel številne mesarje. Člani Folklorne skupine in obiskovalci smo skupaj zapeli voščilo, nadaljevali pa s pesmijo Majolka bod pozdravljena ob spremljavi harmonikarja Blaža. Vsi skupaj smo nazdravili godovniku ter mu zaželeli veliko zdravja. Blaž je z narodnozabavnimi vižami dodobra razvnel prisotne, da so poleg petja tudi zaplesali. Najprej je zaplesal godovnik, nato pa so folkloristi povabili na ples tudi druge obiskovalce. Sledila je pogostitev, ki je značilna za praznovanje Antonovega goda. Kot vedno se je tudi tokrat izkazal Rajko, ki je z odlično pripravljenimi mesnimi dobrotami razveselil obiskovalce. Še posebej nas je presenetila Nuša, ki je v peharju prinesla slastne flancate. Veselo druženje se je nadaljevalo še pozno v večer. Praznovanje godu sv. Antona je vsem prisotnim in še posebej godovniku Antonu prikazala Folklorna skupina Veterani, ki deluje v okviru Turističnega društva Kanja Trzin. Na diatonični harmoniki je njene člane spremljal harmonikar Blaž Klopčič, ki že devet let goji ljubezen do svojega glasbila. V veži domačije so nekateri člani z udarjanjem s pokrovkami, grabljami in ragljo prikazali ofiranje godovniku, ki jih je nato moral povabiti v sobo. Zadovoljni smo, da turistično društvo ohranja nesnovno dediščino, v katero uvrščamo tudi praznovanje godu sv. Antona. Je običaj, ki ohranja vez in druženje med nami, bogati naš vsakdan in nas povezuje. Majda Šilar Foto: Zinka Kosmač februar 2023 | 13 Trzinci - naš ponos Razstava trzinskih rezbarjev V avli Centra Ivana Hribarja so trzinski rezbarji, ki delujejo v okviru Turističnega društva Kanja Trzin, v torek, 17. januarja, pripravili razstavo svojih del. Predsednica Turističnega društva Dunja Špendal je pozdravila vse obiskovalce razstave, nastopajoče, rezbarje in župana Petra Ložarja. Predstavila je harmonikarja Blaža Klopčiča, dijaka srednje strojne šole, ki že devet let obiskuje Glasbeno šolo Lartko pod vodstvom mentorja Klemna Stoparja. Najavila je Folklorno skupino Veterani, ki je pod vodstvom predsednice Majde Mušič pripravila posebno točko za to prireditev. V nadaljevanju je Dunja Špendal predstavila krajši vpogled v program letošnjega delovanja Turističnega društva Kanja Trzin. Prva prireditev je bila počastitev goda sv. Antona v Jefačnikovi domačiji. Društvo se bo februarja udeležilo sejma Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sledili bodo branje Trzinskih zgodb, praznovanje dneva žena in razstava vezilj. V marcu bo na gregorjevo tradicionalno spuščanje ladjic po Pšati, sledili bodo sejem in druge prireditve. Po predstavitvi programa je predsednica društva besedo predala vodji rezbarjev Jožetu Močniku, ki je povedal, da je ta razstava že dvanajsta po vrsti. Rezbarji se vsak torek od 17. do 19. ure zbirajo v učilnici tehničnega pouka Osnovne šole Trzin. Rezbarijo slike, reliefe, skulpture – odvisno od želja, zmogljivosti in sposobnosti rezbarjev. Povedal je, da delajo v glavnem iz lipovega lesa, ki je najmehkejši za obdelavo in najslabši za dleta, saj se hitro skrhajo. Torkova srečanja so med rezbarji priljubljena, saj redkokdo manjka .Ne veže jih samo 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin ljubezen do ustvarjanja, ampak tudi prijateljstva, ki so se v letih delovanja stkala med njimi. Srečanje začnejo s pogovorom o delu in pogledajo, kaj kdo ustvarja. Med seboj si pomagajo, se spodbujajo in se veselijo izdelkov. Jože Močnik je še poudaril, da nihče med njimi ni profesionalec ali profesor, ampak so vsi rezbarji samouki. To dokazuje, da se da z dobro voljo in vztrajnostjo marsikaj narediti, kar kažejo razstavljeni izdelki. Sledil je pozdravni govor župana Petra Ložarja, ki je tudi v imenu občine Trzin pozdravil navzoče, še posebej pa rezbarje. Povedal je, da je letošnje leto pomembno za Trzin, saj praznujemo 750. obletnico prve omembe kraja, ki je bil po nekaterih zgodovinskih virih omenjen 15. maja 1273. Trzin je na stičišču pomembnih poti, zato smo od nekdaj navajeni, da je šlo veliko ljudi mimo kraja, bili smo vedno odprti za srečanja in druženja med ljudmi. Orisal je razvoj kraja in nastanek raznih društev, ki delujejo predvsem v zadnjih dvajsetih letih. Med številnimi društvi je predstavil turistično društvo kot eno najbolj dejavnih, saj je skozi vsa leta v kraju organiziralo niz dogodkov. Pri delu teh dogodkov so sodelovali tudi rezbarji, ki že vrsto let delujejo in tako ohranjajo tovrstno kulturno dediščino. Za razstavljena dela se je rezbarjem zahvalil, jim čestital in zaželel še mnogo uspešnih let. Trzinci - naš ponos Sledil je nastop folklorne skupine Veterani, ki je s petjem ljudskih pesmi in plesom ob spremljavi harmonikarja Blaža popestrila lep večer. Po zakuski so si obiskovalci ogledali razstavo, občudovali umetniško izdelane predmete in se pogovarjali z rezbarji. Majda Šilar Foto: Zinka Kosmač Vabilo na ogled filma Ponovno predvajanje filma Korenine moje domovine Lani smo v oktobrskem Odsevu (na straneh 10, 11 in 12) poročali o premiernem ogledu dokumentarnega filma Korenine moje domovine, ki je bil posnet v okviru študijskega krožka Etno fletno. Kot nam je takrat pojasnila vodja študijskega krožka in režiserka filma Branka Urbanija, javnega povabila na dogodek ni bilo zaradi omejenih prostorskih možnosti Dvorane Marjance Ručigaj v Trzinu in izrednega zanimanja za ogled premiere, je pa poudarila, da bo možen ogled filma na ponovitvah. Zato ste vabljeni v četrtek, 23. februarja, ob 18. uri v trzinsko Dvorano Marjance Ručigaj na brezplačno predvajanje filma. Po ogledu filma sledi še pogovorni del z nastopajočimi gosti Dušico Kunaver, Simonom Prosenom, pisateljema Marijem Čukom in Ivanom Sivcem ter profesorjem dr. Antonom Perdihom. Ustvarjalci filma bodo veseli vašega obiska. Vabljeni tudi, da si ogledate kratek napovednik o filmu na spletni strani http://bit.ly/3jeceb7. Besedilo in foto: MPP OBČINA TRZIN, TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA TRZIN IN KNJIŽNICA DOMŽALE – KRAJEVNA KNJIŽNICA TINETA ORLA TRZIN V A B I TA na predstavitev in podelitev zbornika TRZINSKE ZGODBE 2O11–2020 v petek, 24. februarja 2023, ob 18. uri v Dvorani Marjance Ručigaj, Ljubljanska cesta 12f, Trzin. Ustvarjalci filma Korenine moje domovine na odru z režiserko Branko Urbanija tik pred premiernim predvajanjem filma v Dvorani Marjance Ručigaj BREZPLAČNO PREDVAJANJE FILMA IN P O G O V O R Z N A S TO PA J O Č I M I G O S T I KDAJ: KJE: Veselimo se druženja z ustvarjalci in bralci zbornika. Vljudno vabljeni! Napovenik filma: http://bit.ly/3jeceb7 februar 2023 Dokumentarni film Korenine moje domovine, produkt študijskega krožka ETNO - FLETNO, ki je nastajal pod vodstvom mentorice Branke Urbanija, pripoveduje o zgodovini in dragocenosti naše domovine. Po predvajanju filma sledi pogovorni del z nastopajočimi gosti. | 15 Vrtec in šola Začetek gradnje večnamenske športne dvorane v Trzinu Kot je bilo v januarskem Odsevu napovedano v pogovoru z županom Petrom Ložarjem, se je v februarju začela gradnja večnamenske športne dvorane v Trzinu. Med šolskimi zimskimi počitnicami je izvajalec del postavil gradbiščno ograjo, šola pa je dobila obvestilo občine, da bo zaradi gradnje večnamenske dvorane prehod mimo šole po severni strani začasno onemogočen. Starši šolskih in vrtčevskih otrok (tudi tisti, ki imajo otroke v vrtcu Palčica) so bili obveščeni, da bo dostop do vhoda v vrtec Palčica in male šolske telovadnice urejen z zahodne strani po pešpoti ob Pšati. Vsem, ki bodo v času gradnje večnamenske dvorane dostopali do vrtca in otroke vozili k dejavnostim v mali telovadnici, pa so priporočili, da svoja vozila parkirajo na zahodnem parkirišču ob Ongru oziroma pri mostu čez Pšato. Glavni vhod v osnovno šolo bo dostopen kot do zdaj, prav tako bo nemoteno v uporabi parkirišče pred šolo. Manj razveseljiva pa je novica za otroke, ki v šolo prihajajo s kolesi in skiroji, svojih prevoznih sredstev namreč začasno ne bodo mogli puščati v ograjeni kolesarnici. »Kolesa in skiroje bodo učenci lahko puščali pred glavnim vhodom v šolo, kamor bomo preselili stojala za kolesa iz ograjene kolesarnice. Prosimo vas, da učenci kolesa zaklepajo, saj stojala na zelenici pred šolo ne bodo ograjena,« je sporočila ravnateljica šole Matejka Chvatal. Gradnja večnamenske dvorane naj bi potekala predvidoma dobro leto – do 1. aprila 2024 – in do takrat se bo Občina Trzin skupaj z izvajalci trudila, da bo gradnja za izvajanje obveznega in razširjenega programa v trzinski osnovni šoli čim manj moteča in predvsem varna za učence, zaposlene, starše in druge udeležence. Besedilo in foto: MPP Vrtičkarji obiskali Minicity in spoznali različne poklice Konec januarja smo najstarejši vrtičkarji obiskali ljubljanski BTC, in to s prav posebnim namenom: skozi leto namreč spoznavamo različne poklice in obrti, v malem mestu pa se nam je ponudila zanimiva priložnost, da se ob igri tudi veliko naučimo in izvemo čim več koristnega. Triurni obisk Minicityja je Sovicam, Ptičkom in Čmrljem pod vodstvom zelo prijaznih animatorjev omogočil spoznavanje naslednjih poklicev: policista, trgovca, reševalca, kuharja in slaščičarja, turističnega animatorja, vrtnarja, gradbenika, avtomehanika, voznika tovornjaka/avtobusa, strojevodje, novinarja ... Poskrbljeno je bilo tudi za gibalne trenutke v dveh razgibanih in domiselno urejenih igralnicah, otroci pa so za domov dobili kup tematskih pobarvank ter knjižic s poučnimi ekološko obarvanimi vsebinami. Obisk je imenitno uspel, med vračanjem v trzinski vrtec pa so malčki veselo razpravljali, kaj bi bili radi po poklicu. Gašper Ogorelec Foto: arhiv Vrtca Trzin JAVNI VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2023/2024 Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17) objavljamo javni vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtca Žabica, za šolsko leto 2023/2024. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najpozneje do 31. marca 2023 na naslov: Vrtec Žabica, Svetovalna služba, Ploščad dr. Tineta Zajca 1, 1236 Trzin, oziroma na elektronski naslov os-trzin-taj@guest.arnes.si Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca ali na spletni strani vrtca www.vrtec-trzin.si. Ravnateljica Matejka Chvatal 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Trzinski podjetniki Uspešno končala podjetniško usposabljanje Mojca Tavčar iz Trzina je bila ena od udeleženk že šeste skupine sodelujočih pri projektu Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR) in se letos podaja na poslovno pot z inovativnimi zamislimi in novim imenom Be Divine. Mojca Tavčar je Trzincem že poznana, saj deluje v okviru društva Pot srca in za udeležence pripravlja številne delavnice in srečanja, ki so namenjeni predvsem ohranjanju duševnega in telesnega zdravja, o njih pa pogosto pišemo in jih napovedujemo tudi v Odsevu. Svoje delovanje, ki je po udeležbi na podjetniškem usposabljanju bogatejše za nova znanja v svetu podjetništva, bo nadgradila z novim imenom, saj v tem letu načrtuje odprtje podjetja Be Divine, Celostna terapija. Mojca, ki je pri ljudeh prepoznala željo po kakovostnem bivanju in občutenju notranjega miru, zadovoljstva in izpolnjenosti, je v projektu razvijala svojo poslovno idejo. Izhajala je iz ugotovitev, da je za boljšo kakovost življenja treba ljudem ponuditi celostno podporo pri osebnem razvoju v obliki individualnih terapevtskih storitev, podpornih skupinskih vadb joge in terapevtskih delavnic. Zato vas vabi v lesen studio v Kmetičevi ulici 9 v Trzinu, kjer boste zagotovo našli program po svoji meri. Lahko obiščete Psihološko energijsko terapijo, Access Bars ali Zvočno terapijo, se udeležite redne vadbe Joga za dobro počutje ali se sprostite ter obnovite svoje zdravje in dobro počutje na delavnicah Zvočne kopeli ali Terapevtska joga z eteričnimi olji. Vse te dejavnosti bo Mojca združila pod imenom celostna terapija Be Divine in jih tudi predstavila na novi spletni strani. Ko bo njena spletna stran zaživela, jo bomo v enem od prihodnjih Odsevov tudi podrobneje predstavili, do takrat pa se ji lahko pridružite na dogodkih, ki jih še vedno pripravlja v okviru društva Pot srca (www.potsrca.si). Novostim njenega delovanja pa lahko sledite tudi ob objavah na družbenih omrežjih Facebook (www.facebook.com/drustvopotsrca) in Instagram (www.instagram.com/drustvo_pot_srca). MPP Foto: osebni arhiv Slovenski in tuji TV programi z Limbarske gore, Krvavca ter Krima. ZANESLJIVO IN UGODNO! 15 let SERVIS LCD TV februar 2023 plačan oglas - TV od 18,5 EUR, INTERNET od 13 EUR, MOBILNA TEL. od 5 EUR/mesec - ARENA SPORT, SPORT KLUB, POP TV, filmski, otroški in dokumentarni (DISCOVERY) programi. - INTERNET in IPTV signal + časovni zamik tudi s Kamniškega gradu, Krima, Ambroža, Velike Planine, Zg. Javoščice, Rožična, Porebra, Sr. Vasi, Črnivca, Slivne in Sv. Miklavža. | 17 Knjižni kotiček Februarska literarna priporočila V februarskem literarnem kotičku predstavljamo nekaj več strokovnega, vendar zelo berljivega čtiva. Vsem delom je skupno, da vsaj delno popisujejo svet, v katerega se želimo vsi ali čim bolje vključiti ali od njega zbežati ali pa se mu prilagoditi do te mere, da sprejmemo nove, hkrati pa še vedno ohranjamo svoje lastne (stare) vrednote. Eldar Magomedovič Gadžijev – ŠKARJE, PROSIM Smo v obdobju, ko nastajajo številne medicinsko obarvane (avto)biografije oziroma dela zdravnikov, ki razkrivajo resnice in tudi temne plati medicinske stroke kot tudi številna dognanja, ki so širšemu občestvu po večini neznana. Eno takšnih del so spomini enega najboljših slovenskih kirurgov, svetovno uveljavljenega specialista za kirurgijo jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke, dr. Eldarja Magomedoviča Gadžijeva. V knjigi izkušen zdravnik in tudi vešč slikar odstira tančice in nam ponuja vpogled v svet medicine, ki ga običajen smrtnik sicer ne dobi. Ponuja tudi uvid v pacientovo perspektivo, saj je danes sam eden tistih, ki jim je še nedavno pomagal. Kot sam pravi: »Le dober človek je lahko dober zdravnik, dober zdravnik pa priznava tudi svoje napake.« Delo vsekakor lahko razsvetli tako poznavalce medicinskega področja, torej strokovnjake, ki delujejo v medicini, kakor tudi širše bralstvo, ki si je od nekdaj želelo pokukati v zakulisje medicinskega dogajanja. Annie Ernaux – LETA Francoska pisateljica, profesorica književnosti in avtorica, ki je za svoj prispevek k literaturi v letu 2022 prejela Nobelovo nagrado za književnost, s svojim delom Leta (edino avtoričino delo, prevedeno v slovenski jezik) vnovič dokaže, da ji ni para. Priča smo briljantnemu preklapljanju z zasebnega na kolektivno, pri čemer avtorica v pisanje vnaša svojevrstne prvine, lasten slog in avtobiografske sestavine. Delo nas popelje v dogajanje po drugi svetovni vojni, ko lahko spoznavamo občutja in vtise v povojnem obdobju, ne nazadnje pa spremljamo hiter vzpon tehnologije, ki je za vedno spremenila dojemanje nam dotlej poznanega sveta. Zaradi pisateljičine edinstvenosti se ji je švedska akademija odločila podeliti prestižno nagrado, ki jo upravičuje pisateljičin pogum oziroma drznost, s katero avtorica v svojih delih »razkriva korenine, odtujitve in kolektivne omejitve osebnega spomina«. Federica Bosco – PRAVIJO, DA SEM PREVEČ OBČUTLJIVA V izredno tankočutnih zapisih se italijanska pisateljica in scenaristka poda v deželo samorogov, kjer obišče posameznike, ki se morda v tem hrupnem, hitrem in natrpanem 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin svetu, v katerem danes živimo, ne znajdejo najbolje. Ali to pomeni, da ne spadajo sem? Prav nasprotno, avtorica popisuje možnosti, ki jih ima oseba, ki jo večina opisuje kot pretirano občutljivo, možnosti, ki se tej osebi odpirajo, predvsem pa prednosti, ki jim jih ponuja prav ta lastnost, ki jo marsikdo vidi kot negativno. Preobčutljivost je, če jo le sprejmemo, lahko velika prednost, posamezniku pa lahko odpre poti, ki jih dotlej sam ni videl oziroma jih ni znal videti. V opisanem delu se pisateljica poglablja v vsakdanja vprašanja, jih na novo osmišlja in hkrati zastavlja nova z osredotočenostjo na to, da ni treba, da so občutljivejše osebe osamljene, da čutijo zapuščenost ali odrinjenost na rob. Prav tem posameznikom želi vliti poguma in upanja, da niso sami, predvsem pa jim ponuditi vpogled v lastno osebnost, kjer lahko najdejo tisto, kar so pravzaprav iskali vse življenje – upanje, drznost in celo srečo. Morgan Housel – PSIHOLOGIJA DENARJA Nekateri trdijo, da je denar vse, drugi, da denarja ni mogoče primerjati z ljubeznijo, radostjo, zdravjem in sorodnimi vrednotami. Če nanj pogledamo z razumskega vidika, resda ni vse, ima pa veliko (in pomembno) vlogo, najsi nam je to všeč ali ne. Denar nikakor ne kupi sreče, lahko pa nam pot do nje precej olajša. S težavami se ukvarjamo vsi, in to vsak dan, najsi imamo denarja veliko ali malo, večino pa je vseeno lažje razrešiti, ko nam ni treba vsak trenutek dneva razmišljati še o denarju. O tem je bilo spisanega veliko gradiva, pogledi na sam denar se razlikujejo, vsem pa je skupno eno – ključen je odnos. Odnos do denarja, o čemer govori tudi Morgan Housel, avtor predstavljene uspešnice Psihologija denarja. Uspešen poslovnež ne opisuje vrednosti denarja, marveč se osredotoča predvsem na pomen, ki ga ima odnos ljudi do finančnih sredstev. Meni, da je ravnanje z denarjem vezano na naše vedenje (obnašanje) nasploh – na vseh področjih življenja. Kot zapiše, pa se je obnašanja zelo težko naučiti tudi oziroma še posebej pametnim ljudem. O denarju in z njim povezanih vrednotah avtor razpreda v delu in vsebino vseskozi navezuje na človeško vedenje: doma, na delovnem mestu, na zabavi, med prijatelji. Morda pa se med opisi posameznih položajev prepoznate tudi sami in iz knjige potegnete več, kot bi sprva pričakovali? Besedilo in foto: Barbara Kopač Dogajanje na dlani Podkast Knjižnice Domžale Dandanes smo obkroženi s številnimi oblikami obveščanja, od družbenih omrežij do klasičnih medijev, radia in televizije. Njihova naloga je, da nas obveščajo o novostih doma in po svetu, hkrati pa nas razvedrijo, česar je večina v tem hitrem ritmu življenja še kako potrebna. Med razvedrilnimi vsebinami so tudi podkasti, ki so v Sloveniji v ospredju od leta 2015, prisotni pa že vse od leta 2005, ko je ta digitalna oblika prodrla tudi na naš trg. Četudi podkasta morda še niste poslušali, najbrž veste, da gre za spletne vsebine, ki so tako razvedrilne kot tudi izobraževalne narave. Tematik je nešteto na voljo, saj lahko poslušate »poddaje« (tako so podkaste ponesrečeno poimenovali pred leti, vendar se izraz zaradi neustreznosti ni prijel), ki se osredotočajo na aktualne vsebine, govorijo o filmskih industriji, se poglobijo v svet zvezdništva, arhitekturne podvige, morske teme in še marsikaj. Danes bomo pisali o podkastih, ki v ospredje postavljajo književnost oziroma literarne vsebine. Podkasti od leta 2022 V obdobju pandemije so bili podkasti zelo priljubljeni, saj se je marsikdo zaradi zaprtja družbe in zmanjšanih možnosti druženja posvetil spletnim vsebinam. Dostop do spleta je bil nemoten, ljudje pa so se o želenih temah lahko podučili iz domačega naslanjača, v avtomobilu, na sprehodu ali kar v topli postelji. Zato ni nič nenavadnega, da se je k tem vsebinam usmerila tudi Knjižnica Domžale in lani uradno postavila spletno stran, na kateri poslušalcem ponuja številne literarne podkaste. Vsebine so namenjene tako mladim kakor tudi zrelim, predstavljajo pa tako domači kot tuji literarni trg. »Z zamislijo o podkastih sem se sicer poigravala dalj časa,« pravi Maruša Pavlič, pobudnica podkastov v Knjižnici Domžale. »Vedela sem, kaj želim, nisem pa vedela, kako februar 2023 priti do tja, kakšen pristop ubrati.« Navdih je dodala Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, ki je že leto poprej tovrstne spletne vsebine vključila na svojo spletno stran. Ker se je z letom 2022 spletna stran Knjižnice Domžale posodobila, se je porodila zamisel, da bi nove vsebine, torej podkaste, ponudili poslušalstvu (in bralstvu) sočasno s svežo spletno stranjo. »Tu naj poudarim, da sama skrbim zgolj za tehnični vidik strani, torej za osveževanje in dodajanje novih vsebin, ki pa jih pripravljajo sodelavci,« dodaja moja sogovornica. Na spletni strani https://anchor.fm/ knjiznica-domzale se najdejo številne privlačne vsebine za različne okuse. Literarna kavarna Trenutno je osredotočenost še vedno na literarnih temah, predstavljeni so literarni dogodki, ki so prej že potekali v živo, zdaj pa so na voljo tudi kot podkasti. Omenim naj 'Literarno kavarno', redno literarno druženje, ki poteka v živo vsak mesec v večnamenski dvorani Knjižnice Domžale. Ker pa je današnje življenje hitro, so želeli te vsebine ponuditi tudi tistim, ki so dogodek v živo morda zamudili. »Trenutno to še ni podkast v pravem pomenu besede oziroma podkast v tisti obliki, ki je danes najbolj razširjena. Za zdaj namreč še ne gostimo sogovornikov, si pa seveda želimo, da bi v prihodnje v goste lahko povabili ustvarjalce, umetnike, strokovnjake z različnih področij, ki bi svojo znanost približali poslušalcem.« V okviru Literarne kavarne so poslušalcem na voljo številni slovenski literati, med njimi Nataša Konc Lorenzutti, Ana Schnabl, Erica Johnson Debeljak in Bronja Žakelj. Novih vsebin za podkaste nastane toliko, kolikor to zaposlenim dopušča čas. Že s pripravo ene nove vsebine je namreč precej dela, da ne govorimo o dveh, treh ali več. Če želijo poslušalcem ponuditi kakovostne vsebine, je treba te pred objavo strokovno pregledati in po potrebi preurediti, najsi gre za govorjeno ali brano besedo. Zven besed Poleg 'Literarne kavarne' so na strani tudi številne brane vsebine. Tako lahko poslušamo mnoge slovenske pisce, od Ivana Tavčarja in Ivana Cankarja do Josipa Jurčiča in Janeza Trdine. Bralci vsebin so tako mladi kot tudi starejši, najdemo pa jih pod oznako 'Zven besed'. Maraton poezije Literature željnim je dostopen tudi 'Maraton poezije', ki ponuja številna lirična besedila. Tako se lahko sprostimo ob nežnih verzih Zvezdane Majhen, odplujemo v čaroben svet poezije Ferija Lainščka, začutimo srčnost besed Toneta Pavčka, hkrati pa se lahko naužijemo mojstrstva slovitega Franceta Prešerna. »Menim,« pravi Maruša, »da bi bilo za naše poslušalce zanimivo predvsem to, da bi naše vsebine zajemale širša področja oziroma bi vključili tudi sogovornike, torej različne pesnike, pisatelje, ustvarjalce, ki bi pritegnili širše občinstvo. Knjižnični podkast se mi sicer zdi odličen predvsem za brano poezijo, ker se ta ob prebiranju drugače dojema.« Očitno je, da je za podkaste še veliko zamisli, načrtov, za katere vsi upamo, da se v prihodnosti tudi uresničijo. Med drugim sem Marušo povprašala, ali se v prihodnje želijo osredotočiti tudi na posamezne občine, v katerih ima Knjižnica Domžale svoje enote. Vsekakor bi bilo zanimivo prisluhniti zgodbam, literaturi, arhitekturi, zgodovini, ki soustvarjajo vsak okraj, a za zdaj tega še ni v načrtih. A četudi se bodo omenjene novosti rojevale še nekaj časa, nam dotlej ne bo dolgčas, saj je že trenutnih vsebin dovolj, da nam zapolnijo marsikateri popoldan. Vabljeni k poslušanju! Besedilo in foto: Barbara Kopač | 19 Dogajanje na dlani Domoznanska zbirka Knjižnice Domžale Začetki knjižničarstva v Domžalah segajo v daljno leto 1893, ko je bilo ustanovljeno Bralno društvo Domžale. Prva knjižnica v pravem pomenu besede pa je v Domžalah nastala v letu 1904, ko so občani dobili potovalno prosvetno knjižnico. Knjige so tako že 130 let pomemben del domžalske kulture, kar res ni zanemarljivo, hkrati pa je prav to pripomoglo k dejstvu, da je domžalski okraj skupaj s sosednjimi občinami tako predan zapisani besedi. Ker pa se ta vseskozi razvija, raste in se nadgrajuje, saj sledi hitremu ritmu življenja, je mlajšim generacijam včasih težko predstaviti vrednost, ki so jo nekdaj imele knjige. Dandanes namreč odpremo brskalnik, opravimo nekaj hitrih gibov s prsti, potrdimo in nova knjiga je že na poti k nam. Lahko si izberemo »zahtevnejšo« pot, se sprehodimo do najbližje knjižnice in si knjigo izposodimo. Včasih pa ni bilo izbire. Kdor je želel brati, je izkoristil vsako redko priložnost za dostop do knjige ali dveh. Zato je ključnega pomena, da tudi mladim danes predstavimo razvoj knjižničarske dejavnosti, da doumejo, kako dostop do knjig ni bil vselej preprost, da pa so prav zato imele (in še imajo) neprecenljivo vrednost. Prav s tem namenom se je Knjižnica Domžale že pred časom odločila del svojega prostora nameniti domoznanski zbirki, torej zbirki del o razvoju knjižničarstva v Domžalah in okoliških občinah, ki prikazujejo delovanje knjižnic na območju Domžal, Trzina, Mengša, Lukovice, Moravč, Ihana in tudi drugih bližnjih občin. V ta namen so na oddelku za odrasle v prostorih Knjižnice Domžale postavljene posebne knjižne police, ki hranijo ta dela. Tam si lahko poleg klasičnih monografij o razvoju knjižničarstva na Domžalskem preberete tudi članke iz dnevnega časopisja in zbornikov, ki obravnavajo dogajanje na območju delovanja knjižnice, vse članke, publikacije in informativno gradivo, ki prikazujejo delovanje Knjižnice Domžale, serijske publikacije z območja delovanja, šolska glasila, interna glasila podjetij, raziskovalne in diplomske naloge, ki so vezane na območje delovanja knjižnice, zemljevide, razglednice, koledarje, plakate, letake, vabila, informativne liste, na voljo pa so vam tudi zvočne vsebine in videoposnetki, ki prikazujejo razvoj in knjižničarsko delovanje po posameznih občinah. Nekaj domoznanskega gradiva je na voljo tudi v enotah Knjižnice Domžale (v Trzinu, Mengšu, Ihanu, Šentvidu pri Lukovici in v Moravčah), kjer sicer ni prav temu namenjenih oddelkov, vseeno pa lahko pobrskate po lokalnih zbornikih, ki hranijo zgodbe in popise kulturnega delovanja v posameznih občinah. Kot pravijo v Knjižnici Domžale, je domoznanstvo del kolektivnega spomina. Več ko vložimo vanj, bogatejše je. Zato so vedno veseli dodatnega gradiva, s katerim lahko širijo svojo že precej bogato zbirko. Še vedno namreč marsikdo doma hrani domoznansko gradivo, do katerega knjižnica nima dostopa oziroma ga doslej še ni uzrla, zato so takšnih dopolnitev vselej veseli. Seveda so po opravljenem kopiranju zavezani temu, da gradivo nepoškodovano vrnejo lastniku. Domoznansko gradivo pa ni priljubljeno zgolj med ljubitelji zgodovine, kulture in domovine, marveč je uporabno in priročno tudi za dijake in študente, ki se lotijo raziskovalnih ali zaključnih nalog s področij te domoznanske zbirke. Poleg tega je v zbirki zajeto elektronsko gradivo. Tako si na spletni strani Knjižnice Domžale v razdelku Domoznanska zbirka lahko ogledate stare razglednice, ki prikazujejo okoliške kraje (od Domžal in Trzina do Mengša, Lukovice, Ihana …), kakršni so bili nekoč. Razglednice so bile pred časom na voljo tudi v obliki razstave, ki je krožila po enotah Knjižnice Domžale. Hkrati je obiskovalcem na voljo večje število monografskih publikacij avtorjev Janeza Trdine, Frana Detele, Janka Kersnika, Franca Bernika, Ivana Hribarja in drugih velikanov, ki so soustvarjali kulturo Domžal in okolice. A to še ni vse. Obiskovalcem spletne strani ponujajo spletne razstave, ki pripovedujejo zgodbe okoliških občin, vselej pa je dostopna tudi Kamra. Regijski portal Kamra je spletno mesto, ki združuje digi- 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Predstavitev novih zbornikov za domoznansko zbirko talizirane vsebine s področja domoznanstva tako v knjižnicah kot tudi v drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so tako dostopne z enega mesta, ustvarjene pa v tistih organizacijah, ki so najbolj usposobljene za določeno področje. Kamra jim daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v digitalni obliki na spletu. Pod Domoznansko zbirko na spletni strani lahko dostopamo tudi do Digitalne knjižnice (dLib-a), kjer si lahko digitalizirano gradivo ogledamo brez omejitev. Med drugim so v spletno obliko postavljene vsebine lokalnega časopisja in lahko pokukamo v zakulisje kulturne in zgodovinske dediščine naših krajev (Občinski poročevalec, Slamnik, Mengšan, Rokovnjač, Novice iz Moravške doline, Odsev). Pobrskamo lahko še med nastalimi seminarskimi ali raziskovalnimi projekti, ki so jih ustvarili učenci, dijaki in študentje, dotikajo pa se kulturne zgodovine okoliških krajev. Nedavno je bila dodana digitalna zbirka fotografij enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev, Nenada Jovičića. V Mostarju rojeni umetnik se je po srečanju s priznano domžalsko slikarko Vero Trstenjak preselil v Domžale oziroma živel in deloval med Domžalami in Beogradom. Na voljo so tudi fotografije in opisi umetnikovih osebnih predmetov. Kljub obsežnemu seznamu pa naštevanja še ni konec. Postavljena je še zanimiva Breznikova muzejska zbirka, za ogled katere pa se je treba najaviti, saj ne stoji v prostorih Knjižnice Domžale, temveč v Župnijskem domu svetega Jurija v Ihanu. Zasluge za zbirko ima Matjaž Brojan, novinar, publicist in zbiratelj, ki je v svojem javnem delovanju izkazoval posebej naklonjen odnos do Ihana in Ihancev. Kot zbiratelj je med drugim pozornost namenil najpomembnejšemu Ihancu, dr. Antonu Brezniku. Več kot štirideset let je o njem zbiral gradivo, rezultat česar je zbirka tiskov, dokumentov in drugega gradiva o Navžarjevem gospodu. To zbirko je ob 130. obletnici Breznikovega rojstva podaril Ihanu in Ihancem. Zbirka ponuja celovito predstavitev življenja, dela in pomena dr. Breznika in je namenjena šolskim, strokovnim ali katerim drugim skupinam oziroma študijskim namenom. Ni treba posebej poudarjati, da je zbirka domoznanskega gradiva Knjižnice Domžale že zdaj zavidanja vredna, se pa ves čas še dopolnjuje. Če vas zanima, kaj vse še skriva, se le oglasite v Knjižnici Domžale in se prepričajte, kakšno izjemno vrednost hranijo knjižne police na domoznanskem oddelku. Na voljo imate tudi kotiček za branje, kjer lahko v miru pobrskate po domoznanski zbirki in se prepustite duhu kulturne dediščine. Besedilo in foto: Barbara Kopač Dogajanje na dlani Delovanje trzinskih šahistov Pa smo skočili v novo leto in to nam je prineslo nov krog tekmovanj. Kot vsako leto je tudi tokrat najprej na vrsti ljubljanska šahovska liga, in to je že njena petinsedemdeseta izvedba. Že bežen pogled na to številko pove, da segajo začetki zelo daleč v minulo tisočletje in da se le malokatero tekmovanje lahko pohvali s tolikšno zgodovino. Po uspehih v lanskem novembru, ko smo vitrino našega sponzorja, podjetje Buscotrade d. o. o., obogatili z dvema pokaloma, smo z novim zagonom znova sedli za šahovnice. V prvem krogu med petnajstimi prijavljenimi moštvi smo najprej odigrali medsebojni dvoboj in po deskah se je razpletlo tako: 1. deska: 2. deska: 3. deska: 4. deska: Peter Krupenko : Nesib Jukan Hinko Krumpak : Miha Lanjšček Igor Rojs : Kostja Konvalinka Lan Rojs : Dušan Leben 1:0 1:0 ½:½ 0:1 Naslednja dva kroga, ki smo ju odigrali še v januarju, sta prinesla te rezultate: 2. kolo: 3. kolo: ŠK Višnja gora Stična : ŠK Trzin Buscotrade ŠK Trzin Pecos pub : ŠD Črni graben ŠK Trzin Buscotrade : ŠK Ig ŠD Vrhnika : ŠK Trzin Pecos pub 0:4 3½ : ½ 0:4 2½ : 1½ Tekmovanje se nadaljuje februarja, ko bo na vrsti še šest krogov, in takrat lahko pri naših ekipah pričakujemo napredovanje na turnirski lestvici. Zaradi hudega poraza ŠK Trzin Buscotrade v boju z objektivno najmočnejšo ekipo lige – zanjo sta igrala tudi dva mednarodna mojstra – je to padlo na šesto mesto, drugo trzinsko moštvo pa je za zdaj le mesto nižje. Bralce bi rad na kratko seznanil še z (ne)šahovskim dogajanjem. 23. januarja smo imeli klubski letni občni zbor. Na njem smo pregledali delo in uspehe v minulem letu ter se dogovorili za letošnje dejavno- Fotografija je posneta med dvobojem z ekipo Šahovskega kluba Ig. Zgoraj sta v ospredju z leve naša Marko Coklin in Emil Lah, spodaj pa (z leve) Hinko Krumpak in Peter Krupenko. sti. Te bodo podobne tistim iz minulega obdobja in upamo, da tudi tekmovalni rezultati ne bodo slabši. Pomembno je, da v minulem letu nismo imeli finančne izgube, preselili smo se v nove igralne prostore v stavbi Doma zaščite in reševanja na Mengeški cesti 22 ter pridobili nekaj novih članov. Besedilo in foto: Andrej Grum Delavnica »Ali tvoj otrok že ve, kam gre?« Za starše osmošolcev je šola 2. februarja v šolski jedilnici organizirala delavnico z naslovom »Ali tvoj otrok že ve, kam gre?«. Številne zagotovo skrbi, ker otrok še ne razmišlja, kam in kako naprej. Predavanje je vodila družinska terapevtka, karierna svetovalka in imago facilitatorka Nada Zupančič, ki je na uro in pol trajajoči delavnici skušala starše usmeriti k pomoči otroku pri izbiri srednje šole in kariernem odločanju. Župančičeva pravi, da je prvi temelj za karierno orientacijo in odločanje védenje, kdo je naš otrok, kako dobro se pozna, kaj ga zanima. Šele potem je na vrsti pregled šol in kaj posamezna šola ponuja. Zato je staršem že na začetku zastavila nalogo, da med predavanjem na list papirja zapišejo vsaj tri osebnostne lastnosti svojega otroka (nekaj jim jih je naštela), kaj ga zanima in kaj bi v tem letu lahko še izboljšal. Pozneje jih je spodbudila, da so o tem spregovorili, in jim na podlagi povedanega predstavila, kam bi se otrok morda lahko usmeril in na katerih področjih bi bil morda uspešen. Ob tem je poudarila velik pomen pohvale, spodbujanja in zaupanja v otroka v smislu »verjamem, da boš zmogel, ponosen sem nate, zanima me tvoje mnenje, vem, da si naredil vse, kar si lahko …« S primerom je prikazala, kako pomembni so tudi neformalno izobraževanje ter veščine in konjički, ki se lahko razvijejo v poklic. Staršem je predstavila nekaj orodij, ki so lahko v pomoč pri odločanju, kot sta koncept IKIGAI (japonski koncept za iz- februar 2023 Delavnice se je udeležilo presenetljivo malo staršev glede na to, da so v šoli trije razredi osmošolcev. boljšanje dela in življenja) in analiza SWOT o izbiri šole. Med drugim jim je pokazala tudi, kakšna so pričakovanja delodajalcev od iskalcev zaposlitve in zaposlenih. Za konec pa jim je svetovala, naj otroci na informativnih dnevih v srednjih šolah čim več sprašujejo, si ogledajo srednješolske spletne strani in za nasvet prosijo tudi dijake, ki to srednjo šolo že obiskujejo. »Odločanje za poklic je potovanje. Srednja šola je le prvi korak na tej poti,« je prepričana Župančičeva. Besedilo in foto: Tanja Jankovič | 21 Dogajanje na dlani Prelomni trenutki za Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin Društvo upokojencev upa na novega predsednika Ker so dnevi v letošnjem februarju prelomni za Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin, ocenjujem, da je treba krajanom pokazati, kaj smo počeli lani. Morda pa se zaradi dejavnosti, ki jih gojimo v društvu, še kdo odloči za včlanitev v društvo upokojencev in bo morda pripravljen delček časa posvetiti tudi njegovemu vodenju. Upajmo, da se scenarij, ki ga je v predzadnjem odstavku svojega poročila predvidel predsednik, ne uresniči. Poročilo predsednika Društva upokojencev Žerjavčki Trzin za leto 2022 V začetku leta, 27. januarja, smo pripravili pesniški recital z naslovom Prebujenje. Zaradi pandemije smo zbor članov že drugič izvedli na spletu, zato je druženje, ki smo si ga vsi želeli, odpadlo. Vodstvo društva se je trudilo opremiti novo sobo v Domu zaščite in reševanja za normalno delovanje društva, še pred odprtjem tudi s sofinanciranjem Republike Slovenije in Evropske unije iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Izdali smo zgibanko za obveščanje sokrajanov, ki smo jo dostavili vsem gospodinjstvom v Občini Trzin. Kupili smo računalniško opremo (računalnik, kamero za računalnik in tiskalnik) in prenosnik za projekt Starejši za starejše. Kupili smo še mizo in loparje za namizni tenis, pripomočke za »prstomet«, krogle za balinarje, rokavice za kolesarje, nogavice za pohodnike, klaviaturo in hladilnik ter podaljšek in kanale za elektriko, koš za smeti ter pripomočke za čiščenje sobe. Pri tem se moramo zahvaliti Občini Trzin, ki nas je povabila, da kot partner sodelujemo pri projektu Centra modrosti in vitalnost Trzin. Tako bomo pridobili sredstva za navedeno opremo. Seveda pa se moramo še naprej truditi in organizirati čim več dejavnosti za starejše v Trzinu. 3. maja 2022 smo podpisali pogodbo za brezplačni najem prostorov, plačevali bomo samo pavšal za nadomestilo stroškov elektrike, vode, ogrevanja in čiščenja skupnih prostorov. Dodeljeni prostor čistimo sami. Brezplačni prostor nam je občina dodelila na podlagi že v letu 2021 pridobljenega statusa organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Prav zato smo dolžni ministrstvu za kulturo poročati o naših projektih in delu na področju kulture. Če o tem ne poročamo, nam grozita odvzem statusa in prekinitev pogodbe za brezplačni najem prostorov. Organizirane dejavnosti v sekcijah in na prireditvah • Organizirali smo dve proslavi, in sicer prvo na dan državnosti in drugo srečanje za starejše občane Trzina nad 70 let. • Pohodniki so veselo vsak torek hodili v okolici Trzina in na prireditve Pokrajinske zveze društev upokojencev ter društev v Sloveniji (Bled in Ojstrico, Po štirih občinah in pohod od Litije do Čateža). • Kolesarji so se udeležili kolesarjenja Pokrajinske zveze društev upokojencev v Naklem in Od Hribarja do Hribarja, vsak četrtek pa so kolesarili iz Trzina v bližnje kraje in tudi v kraje, oddaljene do 60 kilometrov. • Balinarji so pridno trenirali večkrat na teden in tekmovali v zimski in letni ligi veteranov ter pripravili turnir v balinanju. • Recitatorke so poleg že omenjenega kulturnega večera »Prebujenje« sodelovale na proslavah in v domovih starejših, kjer so jih bili zelo veseli. • Pevski zbor je vadil skoraj vsak četrtek dopoldne in nastopal na proslavah in drugih prireditvah ter v domovih starejših občanov. • Bilo je še nekaj seminarjev, med njimi o zdravilnih zeliščih. • Člani so se odpravili na štiri izlete: po primorskih hribovjih, na 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin Kočevsko in v Belo krajino, na Pokljuko in na martinovanje v Derbetince. • Družili smo se na pikniku v Dolgi dolini in na Olimpijadi starejših. • Ustvarjalke pri ročnih spretnostih so se občasno sestajale, večinoma pa ustvarjale doma. Svoje izdelke so izročile tajnici, da jih je uporabila za pošiljanje čestitk jubilantom. Na prednovoletnem srečanju pa so jih tudi podarile prisotnim članom. Posebej moram pohvaliti Jelko Moravec - Elo, saj je na mojo željo, ko je bila že zelo bolna, naslikala lepo sliko žerjavčkov, ki krasi našo novo sobo v Domu zaščite in reševanja. Podarila je še štiri slike in ena že krasi sobo Društva upokojencev Kamnik, podarili smo jo ob njihovem visokem okroglem praznovanju. • Prostovoljci na čelu z Milico Erčulj so se v okviru projekta »starejši za starejše« trudili kar največ starejšim zagotoviti dobre informacije za odpravljanje njihovih tegob in jim krajšali turobne ure dneva. Za izvedbo tako bogatega nabora dejavnosti so predvsem zaslužni vodje sekcij, ki so svoje dejavnosti organizirali, in za to se jim zahvaljujemo. Štiriletni mandat se nam je iztekel. Po dveh mandatih predsedovanja sem že v začetku preteklega leta člane Društva upokojencev Žerjavčki Trzin seznanil, da ne bom več kandidiral za predsednika. Po dveh mandatih predsednikovanja društvu se vsak človek iztroši in nima več začetnega zanosa in zamisli za dobro nadaljevanje vodenja društva. Čim starejši smo, tem bolj smo dovzetni za razne bolezni, ki jih občasni stresi še pospešujejo. Zato sem predlagal, da se ustanovi kandidacijska komisija, ki bo zbirala predloge za novo vodstvo društva upokojencev in s predlaganimi kandidati opravila pogovore. Predsednica tričlanske komisije je bila Jožica Valenčak. Komisija je zbrala nekaj predlogov, vendar so vsi predlagani za predsednika/co društva upokojencev to funkcijo odklonili. Na razširjeni seji Upravnega in nadzornega odbora Društva upokojencev Žerjavčki Trzin 16. januarja letos ni bilo dorečeno, kako naprej. Predlagano je, da društvo preneha delovati ali da v enem tednu Zoran Rink in Milica Erčulj opravita pogovore z nekaterimi predlaganimi člani društva upokojencev (Majdo Šilar, Ivanom Mušičem, Tomažem Pevcem in Janezom Florjancem), vendar so vsi ponudbo za predsednika odločno zavrnili, novega predloga pa niso navedli. O tem so bili obveščeni vsi člani upravnega odbora in nadzornega odbora na ponovni razširjeni seji v ponedeljek, 23. januarja. Tudi na tej seji ni bilo idej, kako naprej, in razšli smo se s sklepom, da še iščemo primernega kandidata za predsednika, če ga ne najdemo, se to ureja na zboru članov. Napovednik za februar in marec Žerjavčki smo v prelomnem obdobju in ne ve se, kdo bo društvo vodil v prihodnje. Čeprav novega vodstva še nimamo, smo pripravili osnovo za nadaljevanje dela in načrtujemo naslednje dejavnosti: 25. februar 2023 ob 15. uri v Osnovni šoli Trzin – zbor članov; 13. marec 2023 ob 9.30 v Domu zaščite in reševanja – predavanje in urjenje oživljanja in uporabe defibrilatorja; 20. marec. 2023 ob 9.30 v Domu zaščite in reševanja – predavanje o zdravilnih zeliščih, njihove učinkovine in uporaba. Dogajanje na dlani Spoštovane članice in člani, zbor članov naprošam, da se izmed vas kdo javi za predsednika društva upokojencev. Ob izvolitvi predsednika se mu podeli mandat, do 13. marca 2023 pa mora predsednik: – predlagati člane za sestavo novega vodstva društva upokojencev; – sklicati ponovni zbor članov 24. marca 2023, ki bo potrdil novo vodstvo; – staremu vodstvu za to obdobje podaljšati mandat, da v soglasju z izvoljenim predsednikom opravlja tekoče posle. Žal moram končati z ugotovitvijo, da če ne izvolimo novega predsednika, moramo ravnati v skladu z 29. in 61. členom pravil našega društva, ki določata o prenehanju delovanja. Vsem članicam in članom društva se prav lepo zahvaljujem za potrpljenje in večinske izraze podpore, ki sem jih prejemal med svojim predsednikovanjem. Zoran Rink Skupina Naše vezi Trzin Leto 2023 smo začeli s pogrebom Zadnji dan leta 2022 je umrla naša članica dr. Marta Rižnar Bregar, ki je bila zdravnica v Zdravstvenem domu Mengeš. Veliko ljudi jo je poznalo, v pokoju pa je imela še ambulanto za vozniška podaljšanja. Že nekaj časa je bila slaba, ni klicala in ni se oglašala na telefon. Obvestilo o smrti nas je šokiralo. V ponedeljek, 9. januarja 2023, je imela prekrasen pogreb z veliko cvetja. Zaradi pogreba smo praznovanje dvajsetletnice skupine Naše vezi Trzin prestavili na 19. januar in kar nekaj se nas je zbralo na proslavi. Povabilu na praznovanje so se odzvali župan občine Trzin Peter Ložar, predsednica društva Jesenski cvet Majda Knehtl in tajnica društva Mateja Turk, ustanoviteljica in mentorica Helena Ogorelec ter člani naše skupine. Prijeten pogovor, močno sneženje in dobra družba so nam vlili upanje in nas opozorili na velik pomen skupin za samopomoč starih ljudi. V gostilni Narobe pa je skupina za pokojno doktorico Marto, ki bi imela 26. januarja 84 let, praznovala rojstni dan. Zakurjena kmečka peč in odlična malica sta nas poživili. Žalost ob praznini po odhodu doktorice Marte je to dopoldne prešla. Slovo v Mengšu – naj dr. Marta Rižnar Bregar počiva v miru. Praznovanje rojstnega dne V naši skupini je precej vdov in vdovcev in zelo dobro poznajo občutek praznine ob izgubi dolgoletnega partnerja, njihovi večeri so še posebno pusti in prazni. Na dan praznovanja smo razumeli in tolažili Marka, ki mu je težko … 20 let skupine Naše vezi Trzin Jožica Trstenjak Foto: arhiv skupine Naše vezi Trzin Oskrbovana stanovanja V Trzinu na Ljubljanski cesti 8/a ima Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Ljubljana v lasti štirinajst stanovanj različnih velikosti. Od tega je šest stanovanj velikih od 37 do 43 m2 in osem stanovanj velikih od 53 do 64 m2. Pogoji za vložitev prošnje za oskrbovana stanovanja so: – starost 65 let, – duševna in telesna samostojnost, – dohodkovni cenzus. Merila za izbiro najemnika so navedena v 4. členu Pravilnika za oddajanje oskrbovanih stanovanj v najem z dne 9. marca 2022. 30. novembra 2022 sta se dve stanovanji spraznili zaradi odhoda stanovalcev v dom. V Domu počitka Mengeš, Enota Trzin, pa se je v februar 2023 tem letu zaposlila nova socialna delavka, ki je po službeni dolžnosti članica stanovanjske komisije sklada. 19. januarja 2023 smo se tako sestale tri članice stanovanjske komisije sklada. Uslužbenka sklada, ki je vodila sestanek, nas je seznanila s Pravilnikom za oddajanje oskrbovanih stanovanj v najem, seznamom prosilcev za najem in vzorcem najemne pogodbe. Iz prejetih dokumentov je razvidno, da je najemnina za oskrbovana stanovanja v velikosti od 37 do 43 m2 od 263 do 310 evrov, za stanovanja v velikosti od 53 do 64 m2 pa od 362 do 458 evrov. Prednost pri dodelitvi izpraznjenih stanovanj imajo stalni prebivalci občine Trzin, teh je na seznamu za najem sedem, vseh prosilcev pa je sto devet. Obe izpraznjeni stanovanji sta dodeljeni v najem prebivalcema Trzina. Milica Erčulj, članica stanovanjske komisije sklada | 23 Vremenska s(e)kir(i)ca Dve različni polovici prvega meseca v letu Dnevi in tedni bežijo kot za stavo, mi pa smo že skoraj pri koncu meteorološke zime. Če smo se v njenem prvem delu pritoževali nad njo, se nam je v drugem v precejšnji meri oddolžila. Za prvi del januarja bi lahko uporabili pregovor »Prosinec mili, bog se usmili«, saj je že kazalo, da bomo imeli opravek še z eno toplo in zeleno zimo. Sredi meseca so se stvari le postavile na svoje mesto – če smo natančni, jedra več sredozemskih ciklonov. Kombinacija ravno prav hladnega zraka pri tleh s severa do vzhoda in občasno zmerno, predvsem pa vztrajno narivanje vlažnega zraka južnih smeri nanj je dala tisto, kar narava in z njo tudi ljudje potrebujemo v tem delu leta: sneg in mraz. V severnem delu Ljubljanske kotline, kjer je tudi Trzin, smo ga dobili še najmanj, precej več pa v Grintovcih, Polhograjskem in Posavskem hribovju pa tudi na Kočevskem in Notranjskem. In seveda tam, kjer ga je že po pravilu največ – v alpskih višavah in dolinah. Ravno še pravi čas, da so bile letošnje nekoliko zgodnejše zimske šolske počitnice snežne. V trenutnih razmerah je bilo to res pripravno, saj so oživela številna krajevna smučišča, tekaške proge, sankališča in drsališča. Vendar pa je bil tudi prvi letošnji mesec za več kot tri stopinje pretopel glede na dolgoletno povprečje, čeprav je zdaj povprečna temperatura najhladnejšega meseca po nižinah osrednje Slovenije že krepko nad lediščem. Ko sem avtor teh vrstic drgnil srednješolske klopi, so nas učili, da je ta še nekoliko pod njim. Temperature nezadržno rastejo in včasih se nam zdi, da zmanjka ravno nekaj desetink, in bi lahko imeli tudi pri nas sneg. Tako pa smo ga deležni šele ob koncu padavinskega dogodka, ko nas preplavi hladen zrak in je intenziteta padavin že precej manjša. Januarja smo imeli kar 15 dni s padavinami, večino v drugi polovici meseca; največ (> 50 mm) v ponedeljek, 16. Tudi 12 dni s snežno odejo ni od muh, s 16 centimetri je bila ta najvišja dan pozneje, obdržala pa se je do 27. januarja. Le šest dni smo imeli opravka z meglo in slano, ki očitno »držita skupaj«. Najvišja temperatura zraka je bila izmerjena prvi dan v mesecu, to je na novega leta dan, ki ga skoraj vsi še dobro pomnimo, saj so bili zelo topli skoraj vsi dnevi med božično novoletnimi prazniki ob koncu minulega in v začetku tega leta. Bil smo brez ledenih, zato pa smo imeli osem hladnih dni; le en dan je bila povprečna dneva temperatura zraka pod lediščem, osem dni pa višja od 10 stopinj Celzija. Že drugi mesec zapored pa smo bili prikrajšani za skoraj polovico pričakovanih sončnih žarkov. Medtem ko smo imeli zadnje tedne opravka s snegom, pa so ugotovili, da so lani v kar 12 od 27 evropskih držav izmerili temperaturne rekorde. Podatki programa Evropske unije Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb kažejo, da je kar dvanajst evropskih držav v vsaj enem mesecu leta izmerilo temperaturne rekorde. Lansko poletje v Evropi je bilo najtoplejše do zdaj. V vseh primerih je bilo odstopa- Tu in tam se vreme poigra tudi s Trzinci; 22. januarja popoldne je sočasno snežilo in sijalo sonce. Prvo je vse redkejše, drugo vedno pogosteje – nikakor pa ni pogosta kombinacija obojega sredi zime. Podnebne spremembe so že precej časa v dolini, a se še kar naprej pretvarjamo, da jih ni, in živimo »po starem« … nje več kot 1,9 stopinje nad povprečnimi temperaturami, izmerjenimi med letoma 1991 in 2020. Leto 2022 je bilo v Evropi drugo najtoplejše, lansko poletje pa najtoplejše do zdaj. Najvišji temperaturni porasti so bili izmerjeni konec poletja, oktobra in decembra. V Avstriji je bilo temperaturno povprečje oktobra za 3,3 stopinje višje od povprečja za ta mesec med letoma 1991 in 2020. Tudi Slovenija in Francija sta v tistem mesecu izmerili temperaturna odstopanja treh stopinj, na Hrvaškem in v Grčiji so takšno odstopanje izmerili decembra. Italija je bila toplejša od povprečja celo leto razen v dveh mesecih. Najvišja odstopanja temperatur od povprečja so izmerili v maju, oktobru in decembru. Tudi Portugalska in Španija sta izmerili tri najvišja odstopanja od povprečja. Na severu in zahodu Evrope so se lani spopadali z daljšimi in intenzivnimi vročinskimi valovi. Velik del kontinenta je prizadela suša, izpusti zaradi gozdnih požarov poleti so bili največji v 15 letih. Leto 2022 je bilo peto najtoplejše, odkar obstajajo meritve, zadnjih osem let skupaj pa najtoplejših do zdaj. Povprečna svetovna temperatura leta 2022 je bila za 1,2 stopinje višja od povprečja v referenčnem obdobju 1850–1900. Temperature sicer niso bile višje po vsem svetu, veliko višje so bile na severni polobli, še posebej na območju Arktike in VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (januar 2023) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 3,5 1.–31. 1. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 14,9 1. 1. 11.20 Najnižja temperatura zraka (°C) –5,9 21. 1. 7.02 Največja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 11,8 (12,2 / 0,4) 10. 1. 0.00–24.00 Število dni s padavinami ≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 16 / 10 / 4 1.–31. 1. mesec Št. hladnih/ledenih dni (min. T ≤ 0 °C/maks. T ≤ 0 °C) 8/0 1.–31. 1. mesec Največja dnevna količina padavin (mm) 54,6* 16. 1. 0.00–24.00 Mesečna količina padavin (mm/h) 162* 1.–31. 1. mesec Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer 35,4 / SZ 10. 1. 14.20 Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer 27,4 / JJV 5. 12. 20.56 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za januar 2022; celoten arhiv za ta mesec je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si/text.php?report=NOA A /NOA A-2023-01.txt, vsi podatki pa na http://trzin.zevs.si/summary.html. Vir: Vremenska postaja Osnovna šola Trzin (CZ Trzin), * – podatka s sosednje postaje Domžale (ARSO) in ročne meritve za Trzin Mlake 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Divje rastline Evrope. V Evropi se temperature višajo dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, na Arktiki pa štirikrat hitreje. Temperature so bile med letoma 1991 in 2020 več kot dve stopinji nad povprečjem tudi v severnih delih osrednje Sibirije in ob Antarktičnem polotoku. Strokovnjaki opozarjajo, da je pomemben vsak delček stopinje. Zaradi podnebnih sprememb se s sušami, vročinskimi valovi in poplavami spopadajo tudi velika območja, ki teh pojavov niso navajena. To pomeni, da moramo hitreje kot kadar koli spremeniti naš način življenja, tudi Trzinci. Besedilo in foto: Miha Pavšek Superšpinača iz naše narave mešamo jogurtu, si jih pomešane z medom namažemo na kruh ali kar potresemo po kašastih jedeh, kot semena koprive torej ali kar skupaj pomešana z drugimi prehranskimi dopolnili iz naše narave. Mi smo jo tokrat pomešano s sadjem, semeni in žlico medu pojedli za malico. Anja, Tina in Katja Rebolj Foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Malica s sadjem in metliko Kvinoja je njena sorodnica in njuni listi so si med seboj tako podobni, da ju niti jaz ne bi uspela ločiti med seboj. A kvinoja ne raste divja, metliko pa v naši naravi lahko naberemo na vsakem koraku. Njeno križanje s sorodnimi vrstami je v naravi zelo pogosto. Zato jo redkokdaj določamo do botanične vrste ter jo z vsemi njej podobnimi rastlinami uvrščamo v tako imenovani agregat. Bela metlika, Chenopodium album agg., je metlikovka, po domače pa jo veliko ljudi pozna pod imenom loboda, čeprav je uradno to ime rezervirano za njej podobno rastlino navadno lobodo, Atriplex patula. Tudi ta je užitna in kulinarično uporabna vrsta. Njuni cvetovi niso tisto, kar si po navadi predstavljamo kot cvetove. Prav neugledni, zeleni so, združeni v socvetja, ki oblikujejo nekakšne kroglice na vrhu rastline. Ti cvetovi tudi ne privabljajo čebel, so pa pomembna hrana nekaterih rastlinojedih živali. Čeprav je špinača le ena, med različnimi vrstami metlik pogosto najdemo rastline, ki jih na vrtu gojimo kot špinačo. V zadnjem času se zdi najbolj priljubljena rdeča loboda ali špinača, ki zraste preko dveh metrov in jo vso rastno sezono obiramo za uporabo. Tej beli metliki, ki zraste divje, pa pravimo kar »superšpinača«. Vzdevek izhaja iz ljudskega poimenovanja, njeno vrednost pa so potrdile tudi raziskave. Te se nemalokrat nanašajo na njeno zatiranje s herbicidi ali alergenost njenega peloda. A raziskana je tudi njena vsebnost makro- in mikroelementov, vitaminov, antioksidativnih spojin in spojin s protibakterijskim delovanjem. Veliko o zdravilnem delovanju bele metlike pa vemo tudi od drugod. Že davno so jo uporabljali v tradicionalni medicini in kulinariki. Tu se metlika uporablja predvsem za čiščenje krvi, na koži blaži pike žuželk in se uporablja tako, kot smo bolj navajeni uporabljati trpotec. Nekateri zeliščarji jo posebej priporočajo ženskam v meni ter pri sumu na parazite. V vseh teh primerih se lahko uporablja kot špinača ali se iz nje pripravlja čaj. Kot poparek je suha ali sveža bela metlika s slezom in slezenovcem dobra kombinacija proti kašlju. Edina omejitev pri uživanju je oksalna kislina, ki pri dolgotrajnem uživanju lahko povzroča slabokrvnost. Bela metlika je zdravilna rastlina, ki so jo že pred Kristusom in jo še danes pogosto uporabljamo kot zelenjadnico. V nekaterih državah kot špinačo gojijo tudi nekatere druge vrste metlik. Za špinačo uporabljamo njene liste, užitna pa so tudi njena socvetja in plodovi. Te nabiramo v avgustu in septembru in jih nato sušimo, da jih lahko uporabljamo v zimskem času. Navadno jih dodajamo v smutije, jih prifebruar 2023 • • • • • • • Sestavine: dve jabolki nekaj mandarin štirje kiviji žlica sončničnih in bučnih semen žlica riževih kosmičev dve žlici posušenih socvetij bele metlike žlica medu Sadje narežemo na koščke, potresemo s semeni, riževimi kosmiči, socvetji metlike in dodamo žlico medu. Dobro premešamo in postrežemo mamici in očiju. Metlika je eden izmed zdravilnih plevelov, ki sem jih podrobno opisala tudi v svoji novi knjigi Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti. | 25 Iz župnije Trzin Predavanje dr. Bogdana Dolenca o konfliktu v Ukrajini in vplivu pravoslavja V ponedeljek, 9. januarja, po sv. maši smo v učilnici župnišča gostili našega duhovnega pomočnika, dr. Bogdana Dolenca. Prof. Dolenc je član komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci in upokojeni profesor na teološki fakulteti. Predaval je več področij: dogmatiko, bogoslovje, nauk o Cerkvi, ekumenizem, krščanska verstva ... Zaradi njegovega širokega znanja smo ga povabili, da nam predstavi problematiko spora v Ukrajini, ne s političnega, ampak predvsem z verskega stališča, saj je v spor vključena tudi Ruska pravoslavna cerkev s patriarhom Kirilom na čelu. Pravoslavne cerkve so Predavatelj dr. Bogdan Dolenc namreč samostojne in nacionalne, zato so pod mnogo večjim družbenopolitičnim in finančnim vplivom lastnih držav. Predstavil je tudi prizadevanja papeža Frančiška in vatikanske diplomacije za mirno rešitev spora, pogovore med papežem in patriarhom in željo papeža Frančiška, da obišče Kijev in Moskvo. Po predavanju smo skupaj pokramljali in se posladkali z dobrotami naših gospodinj ter poskrbeli za preventivne Udeleženci na predavanju ukrepe proti prehladu. Kot je poudaril profesor Dolenc, nasilje nikoli ni pot evangelija. Vsi smo poklicani, da delamo za mir v svojem okolju in po svojih močeh. Boštjan Guček, župnik Foto: arhiv Župnije Trzin Post 2023 Dragi verniki in ljudje dobre volje. Vsem želim blagoslovljeno pripravo in obilo velikonočnega veselja ob praznovanju velikih skrivnosti naše vere – trpljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda Jezusa. Pred nami je sveti postni čas, ki ga začenjamo s pepelnico. Pepeljenje je znamenje minljivosti, ponižnosti in spokornosti. To je čas milosti. Bogu smo hvaležni za ta čas, ki je posebej namenjen razmisleku o našem življenju, ter popravkom in uravnavanju našega življenja po evangeliju na vseh področjih. Namenjen je vsem nam, da bi se telesno in duhovno okrepili in osvobodili vsega, kar nas ne vodi v nebesa, ampak dela pekel že tukaj na zemlji. Na postne petke bomo pol ure pred sv. mašo molili križev pot in imeli v češčenje izpostavljeno Najsvetejše. Vabljeni k češčenju! Molitev križevega pota bodo pripravile različne skupine, ki delujejo v župniji. Ta molitev ni rezervirana za posameznike ali skupine, ampak je odprta za vse. Tam nas čaka Jezus prav vse in takšne, kot smo, zato vabljeni tudi drugi, ne le tisti, ki molitev pripravljajo. Med češčenjem bo tudi priložnost za sv. spoved. Obisk župnika po domovih in v domu V domu starejših bo sv. maša s pepeljenjem 2. marca ob 10. uri. Takrat bo tudi priložnost za spoved. Maša bo v domu tudi na veliko noč ob 14. uri. Bolne in ostarele, ki redno ne morejo k maši, bom pred prazniki obiskal v petek, 31. marca, dopoldne. Kdor ve za koga, ki bi za praznike rad prejel zakramente, pa ga redno ne obiskujem, naj to sporoči v župnišče. Postna postava Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. – Strogi post je na pepelnično sredo in veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže kristjane od izpolnjenega 18. leta starosti do začetka 60. leta. – Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta. SVETI POSTNI ČAS Datum postni tedni Spoved Dogajanje/molitev Čas Kraj 22. 2. pepelnica ne pepeljenje ob 19.00 v cerkvi 24. 2. postni petek da skupina Marijino delo ob 18.30 v cerkvi 3. 3. 1. teden da Unicum ob 18.30 v cerkvi 10. 3. 2. teden da ŽPS ob 18.30 v cerkvi 17. 3. 3. teden da Župnijska karitas ob 18.30 v cerkv. 24. 3. 4. teden da ministranti ob 18.30 v cerkvi 31. 3. 5. teden da češčenje v tišini ob 18.30 v cerkvi V DOMŽALAH TA DAN SPOVEDNI DAN OD 7.00 DO 19.00. Spovedujejo različni spovedniki. Vabljeni, da se telesno in duhovno pripravimo na največji praznik, ki nam prinaša upanje, saj smrt nima zadnje besede, ampak vstali Kristus. Boštjan Guček, župnik 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Iz župnije Trzin Kaj nam pripovedujejo vsakdanji simboli? Pepel – znamenje minljivosti Če pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, bomo ugotovili, da se beseda pepel često uporablja v prenesenem pomenu. »Posipati se s pepelom« pomeni kesati se svojih slabih dejanj. Če je nekaj povsem uničeno in razrušeno, pravimo, da »se je spremenilo v prah in pepel«. Kar »tli pod pepelom«, se dogaja prikrito in neopazno. Rečemo tudi, da po dolgih letih »pepel časa prekrije spomine«. Iz povedanega je razvidno, da nas pepel spominja na minljivost in bežnost človeškega življenja. Enak pomen tega znamenja poznajo v Indiji. Hindujski asketi (jogiji) in spokorniki, ki so se odrekli svetu (saduji), si telo natrejo s pepelom v znamenje, da se odpovedujejo zemeljski slavi, imetju in zabavi. V februarju se začenja postni čas, ki pomeni štiridesetdnevno pripravo na praznovanje velike noči. Na njegovem začetku ima pepel pomembno vlogo. Če pogledamo malo v zgodovino, ugotovimo, da že v Svetem pismu stare zaveze pepel označuje minljivost. Očak Abraham je svojim prošnjam k Bogu, da bi prizanesel mestoma Sodomi in Gomori, dodajal besede: »Glej, drznil sem se govoriti z Gospodom, dasi sem prah in pepel.« Potresanje s pepelom je pomenilo odločitev za spreobrnjenje in poboljšanje. Podobno so ravnali tudi prvi kristjani. Javni grešniki so delali pokoro v raševini (to je grobo domače sukno) in pepelu. Pokori je bil posebej namenjen postni čas. V 7. stoletju so za javne grešnike uvedli slovesno resnobni obred na pepelnično sredo, to je na dan po pustnem torku. Škof jih je pokropil z blagoslovljeno vodo, posul s pepelom in jim nadel spokorno obleko. V času pokore so bili izključeni iz cerkvenega občestva in niso smeli prejemati obhajila. Na veliki četrtek, to je tri dni pred veliko nočjo, so bili spet sprejeti v krščansko občestvo. Polagoma so se tem spokornikom iz pobožnosti pridružili tudi drugi verniki in se dali potresti s pepelom na pepelnico, to je prvi dan postnega časa, ki je po tem obredu dobil ime. Navada se je udomačila med vsem krščanskim ljudstvom in ostaja v veljavi vse do danes. Od konca 11. stoletja je sestavni del rimskega obreda. Še na začetku 20. stoletja so blagoslovljeni pepel kot obrambno sredstvo pred hudo uro nesli tudi domov, tu in tam so ga posipali po polju. Tam, kjer pusta niso pokopali že na pustni torek, ga na ta dan pokopljejo, sežgejo, vržejo v vodo. Pepel za pepeljenje dobimo, ko sežgemo oljčne, palmove in druge vejice, ki so bile blagoslovljene na cvetno nedeljo prejšnjega leta. Takrat so te vejice oznanjale Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem in k nam. Zdaj pa nas hočejo spomniti njegovega prihoda ob naši smrti in ob koncu časov. Na pepelnico duhovnik najprej blagoslovi pepel in z njim napravi križ na čelo vsakega vernika. Pri tem govori: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš.« Namesto tega lahko reče: »Spreobrni se in veruj evangeliju.« Znamenje križa oznanja življenje, kajti s Kristusovim križem je smrt premagana. V krščanskih samostanih se je dolgo ohranila navada, da so umirajoče položili na tla, na katera so s pepelom narisali križ. Kakor ogenj upepeli vejice, tako čas vse spreminja in použiva. V njem vse mineva, ugaša in umira, tudi naše življenje. Pepeljenje nas spomni na dejstvo, da je vse zemeljsko minljivo in da ima vse svoj končni cilj drugje, onkraj tega sveta in življenja. Pepeljenje nas na eni strani spominja smrti, po drugi pa nas spodbuja k življenju z Bogom. Post je čas spreobrnjenja od praznega, sebičnega življenja k polnemu življenju. Jezus nam s svojim vstajenjem omogoča to novo življenje. To misel izraža Simon Gregorčič v pesmi V pepelnični noči, kjer napoveduje svojemu narodu srečnejšo prihodnost: »Le vstani, ubogi narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!« februar 2023 Bogdan Dolenc Foto: MPP | 27 Obvestila Padla drevesa in polomljene krošnje To zimo smo bili tudi v našem kraju priča snegolomu in vetrolovu. Sneg, ki je v ponedeljek, 16. januarja, pobelil Slovenijo, v trzinski občini sicer ni povzročil nevšečnosti z elektriko, so nam povedali na občini in pojasnili še, da so bile teden pred tem v določenih predelih Trzina težave z dobavo elektrike zaradi preobremenitev. Nekateri krajani pa so bili brez elektrike tudi v soboto, 4. februarja, ko je močno pihal veter. Kot smo izvedeli od našega vremenarja Mihe Pavška, je bil na ta dan ob 10.15. v Trzinu izmerjen sunek vetra kar 61,2 km/h. Pod težo snega in zaradi močnejših sunkov vetra so se lomile veje in padala drevesa. Precej strašljiv je na primer pogled na brežino padlih dreves s ceste Trzin–Ljubljana ob uvozu v cono iz smeri trgovine z gradbenim materialom. Župan Peter Ložar nam je pojasnil, da to območje spada pod Mestno občino Ljubljana, zato trzinska občina ne more pozvati lastnika k sanaciji. Smo pa župana povprašali, ali bodo pregledali poti v gozdu med cono in Mlakami ter potke čez Onger. Župan je v svojem odgovoru opozoril na težavo, s katero se ukvarjajo na občini glede te problematike: »Na 'beli cesti', ki je občinska, lahko odstranimo padlo drevje, ki ovira prehodnost, medtem ko po stezah znotraj gozda to ureja Zavod za gozdove. Pa še tam lahko inšpektor odredi odstranitev samo za iglavce, zaradi nevarnosti lubadarja. Drugo drevje se odstranjuje po načelu služnosti dostopa.« Zagotovil Obvestilo o prehodu na tedensko praznjenje rjavih zabojnikov Obveščamo vas, da se s prvim tednom marca začne tedensko odvažanje biološko razgradljivih odpadkov. Točni dnevi odvoza vseh odpadkov za posamezno odjemno mesto so navedeni na prvi strani računa, v preglednici z navedenimi zabojniki, in na spletnem portalu eProdnik. nam je, da bodo preverili stanje na »beli cesti« in poskrbeli za varnost obiskovalcev gozda na predelih, kjer ima občina pristojnosti. Besedilo in foto: MPP Dneva odvoza kosovnih odpadkov v letu 2023 že na vaših računih za komunalne storitve Javno komunalno podjetje Prodnik Foto: MPP Javno komunalno podjetje Prodnik kosovne odpadke z vsakega odjemnega mesta odvaža dvakrat na leto po vnaprej določenem razporedu. Dneva odvoza za leto 2023 sta že navedena na računih za komunalne storitve (v preglednici z zabojniki pred specifikacijo obračuna). Datuma lahko kadar koli preverite tudi v portalu eProdnik (e.prodnik.si), tam se tudi lahko prijavite na prejemanje opomnika o odvozu kosovnih odpadkov na svoj elektronski naslov. Uporabniki iz večstanovanjskih objektov informacije v zvezi z odvozom odpadkov dobijo pri upravnikih, ki imajo vse potrebne informacije. Javno komunalno podjetje Prodnik Foto: MPP 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Obvestila februar 2023 | 29 Trzin'c vas gleda Neprimerna sporočila v gozdu Trzinskih sprehajalcev, ki radi zahajajo v gozd, je veliko, saj je veliko tudi gozdnih poti in stezic, ki jih ponuja narava v okolici Trzina. Gozdni sprehajalci, ki so zvesti »beli cesti«, že dalj časa opažajo, da nekdo ob poti vztrajno pušča neprimerna sporočila, kakršna v gozd zagotovo ne spadajo. Sporočila, ki so napisana na belem listu velikosti A4, razkrivajo primitivno naravo pisca, sprehajalcev pa se različno dotaknejo. Fotografskega gradiva zaradi uporabe neprimernih besed ne bomo objavljali v Odsevu! Smo pa dobili tudi opozorilo občanke o neprimernem vedenju moškega starosti med 50 in 60 let, ki se na javnem kraju neprimerno razkazuje. O dogajanju je bil nemudoma obveščen župan Peter Ložar. Stopil je v stik z domžalsko policijo, ki že dalj časa patruljira v trzinskem gozdu, da bodo policisti pozorni tudi na tovrstne neprimerne prakse v našem kraju. Besedilo in foto: MPP Trzinska očesa, ki ves čas opazujejo ... Trzinske cestne oznake Čeprav je naša občina med najmanjšimi v državi, imamo nekaj cest in na njih številne cestne oznake. Če pustimo ob strani obe državni cesti in tamkajšnjo prometno in cestno signalizacijo, je med najbolj »obremenjenimi« s cestnimi oznakami trzinska »avenija« – Ljubljanska cesta. Gotovo jo poznate, to je tista ulica, ki jo na severu »zapira« novi dom zaščite in reševanja, na jugu pa se konča kot slepo črevo, potem ko se parkirišče pri poslovni coni na Mlakah spremeni v navadno ulico. Če se na tej cesti (poleg te imamo v Trzinu le še dve drugi cesti – Mengeško in Jemčevo; vse druge so ulice, v coni pa ni niti teh) ob pravem trenutku postavite na pravo mesto in imate fotoaparat z nekoliko zmogljivejšim, na primer 70–200-mm teleobjektivom, lahko ujamete tudi več kot deset prometnih in opozorilnih ter obvestilnih znakov in tabel; priporočamo spomladansko ali jesensko večerno sonce. Verjamem, da jih velika večina uporabnikov te ceste večinoma spregleda, saj velja v tem primeru obrnjeni pregovor Več je manj. Na trzinskih prometnicah bi torej lahko ponekod sledili tistemu bolj znanemu in večkrat uporab(lje)nemu reku Manj je več! Na Ljubljanski cesti je bilo že kar nekaj menjav vseh teh znakov; nekateri so ostali isti in so zamenjali le oporo, na katero so pritrjeni. Najbolj zanimivo pri vsem skupaj pa je, da je logika cestnoprometnih predpisov in oznak v pogostem nasprotju z logiko uporabnikov, torej nas domačinov. Še ena značilnost je, da imamo po obnovi določenega cestnega odseka vedno veliko več oznak kakor pred tem. Seveda več znakov še zdaleč ne pomeni več reda in večje varnosti. So pa tudi znaki, ki jih menjamo večkrat letno. Eden takih je progasta rdeče-bela oznaka na začetku sredinskega cestnega otočka za pešce (označuje prav tega) pri nekdanjem Zastopniku, zdaj Zupotu oziroma Globalni informacijski družbi, natančneje na križišču Ulice pod gozdom in Ljubljanske ceste. Če iz prve zavijate levo, morate paziti, da greste z vozilom malo bolj naokoli te oznake, sicer jo z zadnjim delo posnamete. In to slednje se dogaja redno na vsakih nekaj mesecev, pri čemer dvomimo, da gre zgolj za neprevidne voznike. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, koliko so jih že zamenjali; prsti ene roke menda ne bodo dovolj. Prenova te ceste je sicer končana, a zdi se, da vsi uporabniki tega še niso ozavestili. Kako naj si sicer razlagamo dejstvo, da večina šolarjev s kolesi, rolkami, kotalkami, skiroji in kar je še podobnih »vozil« še vedno raje ostane na pločniku in se vozi v nasprotno smer, kakor pa da bi dvakrat prečkala glavno cesto? Zdi se, da so načrtovalci obnove in prenove spet sedeli v udobnem naslanjaču domače pisarne in načrtovali »na daljavo«; brez dvoma je bilo na računalniškem zaslonu videti brezhibno, dejansko pa je … tako kot je. Takle 'mamo, pravijo stari Trzinci in še kako prav imajo! Besedilo in foto: Miha Pavšek Nesrečni prometni znak na križišču Ljubljanske ceste in Ulice pod gozdom so menjali že večkrat. Kako ga zamenjati tako, da ga ne bo treba več menjati? 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Ustvarjalne roke Monstera Tropski nakit iz polimerne mase Priljubljena sobna rastlina z zarezanimi listi, ki raste v tropskem svetu, se kot motiv pojavlja na številnih izdelkih. Vi lahko iz polimerne mase izdelate uhane in ogrlico. Zagotavljamo vam, da s tropskim nakitom ne boste ostali neopaženi. Besedilo in foto: Metka Pravst Primožič Za izdelavo nakita potrebujemo polimerno maso v zeleni barvi ter kovinske osnove za uhane in ogrlico. Za izdelavo šablone potrebujemo list papirja in svinčnik ter škarjice. Za delo s polimerno maso potrebujemo podlago (pleksisteklo ali keramično ploščico ipd.), valjček, rezilo, nožek, modelirno orodje in vlažen robček. Za peko potrebujemo pečico, za izdelavo uhanov in ogrlice pa klešče za nakit. Potrebščine Postopek izdelave nakita po korakih: 3. Na listu papirja si s svinčnikom skiciramo list monstere, narišemo tudi črte vzdolž lista in luknje, skozi katere bomo vdeli osnove za nakit. S škarjicami previdno izrežemo osnovo za šablono. 6. Šablono odstranimo in tropski list zgladimo z vlažnim robčkom, ki ga ovijemo okrog kazalca. Previdno zgladimo robove, ki jih je za seboj pustil nožek. 1. Od kosa polimerne mase z rezilom odrežemo rebro zelene polimerne mase in ga z valjčkom razvaljamo v pravokotnik. 4. Šablono položimo na razvaljan kos polimerne mase in z nožkom previdno obrežemo obliko monsterinega lista, ne pozabimo na luknjice. Odvečno polimerno maso previdno odstranimo, pri tem moramo biti pazljivi pri odstranjevanju mase v zarezah. 7. Tropski list previdno odstranimo s podlage, z modelirnim orodjem izvedemo zadnje popravke. Izdelamo vsaj tri monsterine liste in jih spečemo v pečici po navodilih proizvajalca, ki jih najdemo na embalaži. 2. Pravokotnik večkrat prepognemo na polovico in ga spet razvaljamo. Zadnjič maso razvaljamo na debelino približno 3 milimetre. 5. Na izrezanem listu ustvarimo relief tako, da s topo konico modelirnega orodja rahlo poudarimo zarisane črte vzdolž lista na šabloni. februar 2023 8. Ohlajene tropske liste iz polimerne mase še opremimo s kovinskimi osnovami za nakit. S kleščami za nakit skozi luknjice vdenemo osnove za uhane, pri ogrlici pa si pomagamo s kovinskim obročkom. | 31 Oglasi NOVI RENAULT AUSTRAL že za 190 € /mesec* fiksna obrestna mera* 8 let jamstva** dobava takoj *Mesečni obrok velja za model Renault AUSTRAL equilibre mild hybrid 140 in začetno ceno 27.900 €. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Informativni izračun mesečnega obroka je narejen na dan 22. 12. 2022 za skupni znesek kredita v višini 5.167,75 €, za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,99 % ter polog v višini 8.977,55 €. EOM je 6,93 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 190 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 13.754,70 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 23.298,31 €, od tega znašata zavarovalna premija 224,61 € in strošek odobritve kredita 199,00 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Ponudba velja ob nakupu vozila z Renault Financial Services. **V obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija. Po preteku tovarniške garancije sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej, ter nato dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant oziroma 150.000 km, kar koli se zgodi prej. Kupec prejme dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant samo ob nakupu vozila z Renault Financial Services.Poraba pri mešanem ciklu: 4,6-6,6 l/100 km. Emisije CO2: 104-148 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0184-0,0495 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolična. GA Adriatic d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca plačan oglas renault.si Renault priporoča Zavarovanje doma. plačan oglas Vse bo v redu. triglav.si Enostavno in prilagodljivo. 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin