FOTO: Jože POJBIČ
ŠTEVILKA 36
26. april 2002
TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice
UVODNIK
Osrednji temi te številke Lipnice sta dve: na narodnostno mešanem območju smo proslavili 15. marec - praznik madžarske države in zaključena je prva faza sprememb v lokalni samoupravi. Brez sprememb pri nas. Soočamo poglede in komentiramo.
Informativni blok zajema poročila z domala vseh področij življenja v občini, obsežen je del uradnih objav, posebej opozarjam na tri razpise za sredstva iz občinskega proračuna za kulturne in športne dejavnosti ter občinske podpore v kmetijstvu.
Gradiva je enostavno preveč: medtem sta bili dve seji občinskega sveta. Aprilska je skušala odgovoriti na vprašanje, kakšen bo v prihodnje status naselij oziroma ožjih območij občine.. Obveljalo je zanimivo stališče: vaške skupnosti kot pravne osebe. Več v naslednji, junijski številki Lipnice.
Urednik
TEMA NASLEDNJE ŠTEVILKE VODA NAŠA VSAKDANJA
SVETNIKOV AKTUALNI NOVI PREDLOG
VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Levstikova 11, 9226 Moravske Toplice tel.: 538 14 70, 538 14 71
,	OBVEŠČAMO
STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK, da bo vpis otrok - novincev za šolsko leto 2002/2003
za vse enote zavoda Vrtci občine Moravske Toplice, ki delujejo v naslednjih krajih:
Bogojina,	Martjanci,
Filovci,	Moravske Toplice,
Fokovci,	Prosenjakovci - Partosfalva,
od ponedeljka, 13. maja, do petka, 17. maja 2002, od 8.00 do 13.00 ure
na upravi vrtca v Moravskih Toplicah, Levstikova 11.
ŽIVLJENJE OB MEJI/ELET A HATAR MELLETT
Motvarjevci
MADŽARSKI NARODNI PRAZNIK
Prebivalci narodnostno mešanega območja naše občine so v organizaciji Madžarske narodne samoupravne skupnosti (MNSS) Občine Moravske Toplice tradicionalno proslavili 15. marec, madžarski narodni praznik. Pred osrednjo svečanostjo v vaškem domu Motvarjevci so predstavniki madžarske države in narodnostne skupnosti položili vence pred spominskima obeležjema v Prosenjakovcih in Motvarjevcih. Osrednje proslave v Motvarjevcih sta se poleg številnih županov in drugih predstavnikov oblasti z obeh strani meje udeležila tudi veleposlanik Republike Madžarske v Sloveniji Gabor Bagi in poslanka Državnega zbora RS Marija Pozsonec.
Slavnostni govornik Tibor Voroš, predsednik MNSS Občine Moravske Toplice, je uvodoma spomnil na zgodovinske dogodke iz leta 1848, ko je mladina v Pešti pod vodstvom pesnika Sandor-ja Petofija začela pripravljati madžarsko revolucijo in boj za svobodo. Vodilo je bilo zapisano v Petofijevi pesmi »Vstani, Madžar, domovina te kliče«. 15. marca je napočilo veliko obdobje v zgodovini madžarskega naroda.
»Tudi naše območje, Prekmurje, ni bilo zaščiteno pred zgodovinskimi viharji, ... vendar so tukajšnji Madžari ohranili svojo krščansko vero, materni jezik in kulturo... Slovenija zagotavlja pravice v ustavi. Vendar je stanje gospodarstva na najnižji točki v državi, negotovo je samo preživetje, če bodo ukinili delovna mesta, če sta kmetijstvo in živinoreja na kolenih. Izjemno žalostna je usoda tovarne Tekstil v Prosenjakovcih. Vodstvo brez pravega strokovnega znanja je podjetje pripeljalo do roba stečaja. Delavci so doslej dobivali plačo, nižjo od zajamčene. Za izigrane tekstilce ni pravice, njihov klic na pomoč ostane brez odmeva...« Govornik je pozval prekmurske poslance, »da storijo kaj v interesu ohranitve prekmurskega gospodarstva, da Prekmurje ne bi postalo slovenska Sibirija«.
Veleposlanik Gabor Bagi je prebral poslanico premieija Viktorja Orbana Madžarom v zamejstvu.
V raznolikem, bogatem in dobro pripravljenem kulturnem programu so sodelovali: malčki dvojezične enote zavoda Vrtci iz
Prosenjakovec, folklorna skupina in druge kulturno-umetniške skupine Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, ljudske pevke iz Prosenjakovec ter člani kulturno-umetniških društev »Antal Ferenc« iz Središča in »Attila Jozsef« iz Motvaijevec (glasbenika oče in sin Geza Dora ter folklorna skupina z izbrušenim programom madžarskih plesov).
Ludvik Sočič
Partosfalva
A KOZOSSEGI HAZ ALAPK0LETETELE
Marcius kozepe tajan alkalmi iinnepi rendezveny kereteben lefektettek a partosfalvi kozossegi haz alapkovet. A ket iinnepi szonok - Voros Tibor a magyar nemzeti onigazgatasi kozosseg elnoke es Franc Cipot Moravske Toplice Kozseg polgarmestere az alkalomhoz illo ihlettel szoltak a partosfalviak es kornyekbeliek szamara tortenelmi jelentosegu esemenyroI. A polgarmes-ter szerint nagyon fontos a Szlovenia kozpontjat a Magyarorszaggal ossze-koto legrovidebb utvonalon fekvo telepiileskozpontban tervezett letesitmeny kialakftasa. A kezdemenyezes egyebkent nem mai, viszont kiilonosen ido-szeruve valt a Partosfalva - Magyarszombatfa orszag kozti hataratkeld megnyitasat kovetoen.
A kozossegi kozpont kiepitesevel konkret elomozdulas varhato a lakossag eletfel-teteleiben. Kulonosen vonatkozik ez az idosebbekre, hiszen a foldszinten kap helyet az egeszsegiigyi rendelo (es nem kell tobbe a faluotthon emeleti szintjere faradniuk), mellette a gyogyszertar. Igy te-hat nem kell a tavolabbi kozponti gyogy-szertarakba utazni a legszuksegesebb gyogyszerekert.
A mintegy ezer negyzetmeteres epulet-ben (kozel 700 negyzetmeter hasznos terulet) helyet kap meg a posta, a koziga-
zgatasi egyseg kirendeltsege, a Triglav biztositotarsasag irodaja, egy onkiszolgalo uzlet, az olvasoterem, ugyanakkor uj helyi-segekbe koltozhet a Moravske Toplice Kozseg Magyar Nemzeti Onigazgatasi Ko-zossegenek szakszolgalata is.
Az epuletben tobb lakas is lesz, kozii-luk harmat a kozseggel egyutt felvasarol a szloven lakasalap.
A letesftmeny tervezoje a ljutomeri Domus projekt kft. (Štefan Baler), a beruhazo pe-dig a muraszombati Intering vallalat.
Ludvik Sočič
Prosenjakovci
TEMELJNI KAMEN ZA POSLOVNO-STANOVANJSKO ZGRADBO
Sredi marca so na dobro obiskani priložnostni slovesnosti položili temeljni kamen za poslovno-stanovanj-ski objekt v Prosenjakovcih. Oba govornika, predsednik Madžarske narodne samoupravne skupnosti Tibor Voroš in župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot, sta priložnosti primerno z vznesenostjo govorila o zgodovinskem dnevu za Prosenjakovčane in okoličane. Župan je posebej poudaril pomen pridobitve v tem obmejnem policentričnem središču, ki leži ob najkrajši poti iz centralne Slovenije na Madžarsko. Ideja o gradnji objekta je stara več let, aktualna pa je postala zlasti po odprtju meddržavnega mejnega prehoda Prosenjakovci - Magyarszombatfa.
Konkretne materialne pridobitve bodo namreč pomenile bistveno izboljšanje živ-
i LIPNICA
26. april 2002
ŽIVLJENJE OB MEJI/ELET A HATAR MELLETT
Szentlaszlo
MAGYAR NEMZETI UNNEP
Moravske Toplice Kozseg Magyar Nemzeti Onigazgatasi Kozossegenek (MNOK) szervezeseben kozsegunk nemzetisegileg vegyesen lakott teriileteinek lakoi immar hagyomanyosan megiinnepeltek marcius 15-et, a magyar nemzeti unnepet. A szentlaszloi faluotthonban szervezett kozponti iinnepelyt megelozoen a magyar allam es a nemzetisegi kozosseg kepviseloi koszorut helyeztek el a partosfalvi es a szentlaszloi kopjafanal. A szentlaszloi kozponti rendezvenyen a hatar ket oldalan elo polgarmesterek es mas kozeleti szemelyisegek mellett jelen volt Bagi Gabor, a Magyar Koztarsasag szloveniai nagykovete, valamint Pozsonec Maria, a szloven orszaggyules kepviseloje.
Voros Tibor unnepi szonok, a Moravske Toplice Kozseg MNOK elnoke emlekezte-tett az 1848-as esemenyekre, amikor Petofi Sandor kolto vezetesevel a pesti ifjusag megkezdte a magyar forradalom es a szabadsagharc elokeszfteset. A felhivast Petofi a Nemzeti dalban fogalmazta meg: »Talpra magyar, hiv a haza...«. Marcius ti-zenotodikevel a magyar nemzet tortene-tenek nagy korszaka kezdbdott. Az unnepi beszedet egeszeben kozoljuk.
Bagi Gabor nagykovet felolvasta Orban Viktor magyar miniszterelnoknek a hata-ron tuli magyarokhoz intezett uzenetet.
A szines, gazdag kulturalis program-ban reszt vettek a partosfalvi ovodasok, a partosfalvi ketnyelvu altalanos iskola nep-tanccsoportja es egyeb muvelodesi csoport-jai, a partosfalvi nepi enekesek, valamint a szerdahelyi Antal Ferenc es a szentlaszloi Jozsef Attila muvelodesi egyesulet tagjai (Dora Geza apa es fia - zeneszek, valamint valogatott musorral az egyesiilet neptanccsoportja).
Ludvik Sočič
ljenjskih razmer tamkajšnjih prebivalcev. To smemo trditi zlasti za starejše prebivalstvo, ki bo v pritličju zgradbe dobilo sodobno zdravstveno ambulanto (in se jim ne treba več vzpenjati v nadstropje vaškega doma), ob njej pa priročno lekarno, da celo po najnujnejša zdravilo ne bo potrebno potovati v oddaljena krajevna središča.
V skoraj 1000 kvadratov veliki zgradbi (blizu 700 m2 neto površine) bodo dobili svoje prostore še enota Pošte Slovenije, izpostava Upravne enote, Zavarovalnica Triglav OE Murska Sobota, samopostrežna trgovina z mešanim blagom, čitalnica, nove upravne prostore pa bo pridobila tudi Madžarska narodna samoupravna skupnost (MNSS) Občine Moravske Toplice.
Stanovanjski del bo obsegal več enot. Tri stanovanja bo v sodelovanju z domačo občino odkupil Stanovanjski sklad Slovenije.
Projektant objekta je Domus projekt d.o.o. (Štefan Baler) iz Ljutomera, investitor pa podjetje Intering iz Murske Sobote.
Voros Tibor, a Moravske Toplice Kozseg MNOK elnokenek unnepi beszede a magyar nemzeti iinnep kapcsan szervezett szentlaszloi iinnepelyen
Tisztelt hdlgyeim es uraim, kedves vendegeink!
Ma itt Szentlaszlon melto tisztelettel emlekezunk az 1848. marcius tizenotodikere, a magyar szabadsagharc kezdetere, amely a fiiggetlen Maggarorszag es az emberi ertekek eloterbe helyezeset tuzte ki celjaul.
A parizsi es a becsi forradalom hirere a pesti itjak Petofi Sandorral az elen megkezdtek a magyar forradalom, szabadsagharc elokesztteset. Igy Petofi megirta koltemerujet »Talpra magyar, hf a haza« a Nemzeti dalt. Elkeszttettek koveteleseiket a maggar nemzet neveben, amelyet tizenket pontban (oglaltak ossze. A maggar orszaggyiiles szonokai egyik diadalt a masik utan arattak, mind kozelebb hatoltak a celhoz. Ingoti a kiralg akarata, gyozott a helgzet bizongtalansaga. Pesten, marcius 15-en a lelkes ifjusag kiszabadttotta bortonebol Tancsics Mihalyt. akti sajtovetseg miatt zaratott el a kormang. Petoflnek, a legnaggobb magyar koltonek, Jokai vezetese alatt kinyomtatta az ifjusag a »Talpra maggart”, Petofi koltemenyet es a tizenket pontot a szabad sajto elso termekeiil.
A Landerer ngomdaban nedvesen kikapta a gep hengerei koztil az elso peldanyt, s rohant vele a nephez, ki az utcara. Egyik kezeben orajat tartvan, masik kezeben a nyomtatvanyt lobogtatta, messze ddrgo hangon kialtotta - Marcius 15-e delelott feltizenkettore nagg idoszak koszontott be a maggarok tortenelmeben. Ime itt van a sajtoszabadsag elso muve. Akarmi szabadsaga fog is lenni eggkor a maggamak. az a dicsosseg mindig megmarad, hogy a legnevezetesebbet, a sajtoszabadsagot magunk vivtuk ki. A maggar nemzet olyan hu marad. mint mindig volt ahhoz, kinek fejen a Szent Istvan koronaja raggog. Gyozott a magyar nemzet, ggozott a szabadsagharc.
Mi itt a Moravske Toplice kozsegben elo magyarok mar hagyomanyszeruen minden ev marciusaban unnepelges keretek kozott melto tisztelettel emlekezunk 1848. marcius tizenotodikere, a magyar szabadsagharc. forradalom kitoresere, meg nem renditheto ifjusagra, Petofi Sandorral az elen, akik vegig vezettek nemzetilnket, a szabadsagot felkinalo uton, s vegiil sajat eletuket felaldozva a szabadsagert, a maggar nemzet biiszkesegiert.
Tisztelt iinneplo kozonseg!
E terulet, Muravidek sem volt vedeti a viharoktol. Az itt elo ember tobbszor szabadult. Kormanyok jottek, kormdngok tavoztak, de az itt elo maggar ajku ember meg tudta orizni keresztyen hitet, anyanyelvet es kulturajat. Hala az Istennek megszunt az egyeduralom, ismet a nep kapta kezebe a hatalmat. Szlovenia jogainkat alkotmdnyban lefektette, killon cikkelyekkel biztositja. De a gazdasagi helyzetunk az orszag legmelgebb pontjan ingadozik, a megelhetes is kerdesese valik, amennyiben a munkahelyek megszunnek letezni, a mezogazdasag, dllattenyesztes terdre van kenyszeritve. Nagyon szomoru a partosfalvi Tekstil iizem sorsa. A hozza nem erto vezetok az tizemet a csod szelere jutattak. Eddig is az orszagban eloirt ber alatt fizettek a munkasokat. Meg a jog sem konydriil a kijatszott textilmunkdson, segitseg kerese, jaj kialtasa suket fulekre talal. Arra kerem mindazokat, akik valamit tehetnek ertunk, hogg tegyek meg a lepest meg ma, mert holnap mdr keso lesz. Hogg eggkor e gazdag teruletrol, ahol a megelhetes es a fejlodes biztositva volt, az itt elo embemek ne keljen szulofoldjet elhaggni, es vilagot jami megelhetes utan csak azert, hogy egges politikusaink Muravidek gazdasagat kiszolgaltatjdk sajat boldogulasukert.
Mi a Moravske Toplice Nemzetisegi tanacs, politikankat a bekes eggilttelesre es a megertes jegyere alapoztuk. A jovobe is ezt fogjuk, a kitartas es megmaradds jegyeul. Koszonjiik Pozsonec Maria naggsaga faradozasait, segitseget, anyagiak megszerzeset, anyanyelvunk, kulturank apolasahoz, a Muravideki gazdasag es mezogazdasag megmaradasaert teti erofesziteseti. De elvarjuk a tobbi muravideki kepviselotdl is, hogy a nemes cel erdekeben a muravideki gazdasag megmaradasaert lepjen, hogg a Muravidek ne alakuljon Szlovenia Sziberiajdva.
Az 1848 szabadsagharc erteketi szivunkbe zartuk, a hetkoznapi gondjaink lekiizdesehez erot es bizalmat ad. hogy rabok soha tobbe nem leszilnk, csak is szabadok.
Ludvik Sočič	Koszdnom, hogg meghallgattak!
26. april 2002
LIPICA
LOKALNA SAMOUPRAVA
Po odločitvah v Državnem zboru
OBČINA OSTAJA V DOSEDANJIH OKVIRIH
Državni zbor Republike Slovenije je na februarskem zasedanju razpravljal in sklepal o ustanavljanju novih občin oziroma spremembi njihovih območij. Osvežimo si spomin: zeleno luč parlamenta so dobili predlogi za ustanovitev občine Šmartno pri Litiji in teritorialne spremembe v šestih slovenskih občinah. V skladu z odlokom so v teh krajih 7. aprila 2002 uspešno izvedli glasovanje na referendumih.
Med predlogi sprememb, zavrnjenimi ob glasovanju v Državnem zboru RS, sta se znašla tudi predloga iz naše občine: predlog za ustanovitev Občine Bogojina in izločitev naselja Martjanci iz sedanje občine in priključitev k Mestni občini Murska Sobota.
Predsednike svetov KS Martjanci (Franc Kodila), KS Bogojina (Andrej Benkovič) in KS Filovci (Milan Varga) smo zaprosili, da pojasnijo stališče sveta KS (ali osebno stališče) do odločitve DZ in odgovorijo na vprašanje, ali se bodo pritožili oziroma kaj vse nameravajo ukreniti, da bi dosegli zastavljene cilje. Objavljamo stališče sveta KS Martjanci in odgovor (v imenu obeh KS) Andreja Benkoviča, predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev Občine Bogojina, ki pa se v vneti kritiki sedanjih razmer v občini bistveno oddaljuje od zastavljenih vprašanj. Naslovi člankov so redakcijski.
Položaj osvetljujemo še z nekaj strani: skozi pogovor s poslancem Gezo Džubanom skušamo zvedeti več o dogajanjih v parlamentu, Bojan Peček komentira lokalnosamoupravni položaj, nenazadnje pa se na nedavne dogodke odziva tudi župan Franc Cipot s svojim pismom Boganjčaru Pavlu Horvatu.	..	...
LOKALNA SAMOUPRAVA ŠE BURI DUHOVE
BO PO VOLITVAH ŠE TOLIKO ŽELJA ZA SPREMEMBAMI?
Skoraj bi dejal, da ne. Iz enostavnega vzroka: mešetarjenje z interesi prebivalstva, ki pri spreminjanju meja občine večinoma sploh ne ve natančno, za kaj gre, se je namreč sprevrglo v prvovrstno politično igrico. Če sprejmemo tezo, da je oblikovanje novih meja občin sploh lahko igrica. A očitno so dogodki v kratki zgodovini slovenske samouprave dokaz, da je tako.
In če se ob tem zavedamo, da so pred nami (oktobra ali novembra) lokalne in predsedniške volitve, je jasno, da o spremembah v lokalni samoupravi lahko - oziroma moramo - govorimo skozi predvolilno optiko. Tudi zato so zadnje pobude o novih občinah oziroma izločitvah in pripojitvah v državnem zboru praviloma sprejemali opozicijski poslanci, pozicija pa jih je zavračala. Bodo po volitvah vse te razprave pojenjale?
OBČINA MORAVSKE TOPLICE NI IZVZETA
Tudi v naši občini sta znani pobudi, ki bi zemljevid komune Moravske Toplice dodobra spremenili, nekateri celo menijo, da bi njuna uresničitev v bistvu načela substanco občine. Gre za Bogojino (ki se ji pridružuje KS Filovci) in Martjance. Prvi želijo na svoje, torej novo občino, drugi pa vidijo več koristi zase, če bodo znotraj mestne občine Murska Sobota. Ne bom zapisal prvič, da je pravica do lokalne samouprave enaka za vse. Zatorej tudi za prebivalce omenjenih krajevnih skupnosti. In s tega vidika je legitimna tudi njihova želja za spremembami. Čeprav bi glas ljudstva še morali izmeriti na tako imenovanih poizvedovalnih referendumih, ki pa jih državni zbor po presoji vlade ni odobril. Seveda s takim razvojem dogodkov tako v Bogojini (Filovcih) kot v Martjancih niso zadovoljni, saj se počutijo opehaijene. Pravijo, da bodo svojo pravico še iskali - za začetek na ustavnem sodišču, potem pa tudi (če bo potrebno) na evropskih inštitucijah.
BOGOJINA
V Bogojini pravijo, da je za zmešnjavo kriva država, češ da je sama odločila, da je mogoče vsaka štiri leta začeti s postopkom za ustanovitev občine in s tem ljudem omogočiti, da na referendumu sami odločijo, kje in kako bodo živeli. Na ta način, pravijo v Bogojini in Filovcih, niti vlada niti državni zbor nista ravnala v skladu z zakonom, ker sta to pravico ljudstva zanemarila. Nadalje opozarjajo na znano protislovje, saj so enkrat že dopustili ustanovitev občin, ki niso izpolnjevale vseh kriterijev (posebej o minimalnem številu prebivalstva).
Očitkom je težko oporekati, ker je bilo v Sloveniji v dobrein desetletju pri razvoju lokalne samouprave res veliko nedoslednosti. Bolj ali manj so bile politično motivirane, zdaj pa so se naenkrat odločili in napravili rez, češ enkrat je potrebno napraviti red. Verjetno res, a kako to razložiti nekomu, ki se prav v tem trenutku podaja v avanturo, imenovano pobuda za spremembo lokalne samouprave?
MARTJANCI
Slovenska vlada se z željo, da bi se izločili iz Moravskih Toplic in priključili mestni občini Murska Sobota, ne strinja. Razlogov je po mnenju uradne Ljubljane več: prevelika oddaljenost Martjanec od mesta, za izpolnjevanje osnovnih potreb so prebivalci Martjanec po-
vezani z Moravskimi Toplicami, slednja pa brez Martjanec ne bi več izpolnjevala kriterijev za občino.
Vsemu temu Martjančani oporekajo. Predvsem zamerijo poslancu Gezi Džubanu, da je kolegom v parlamentu govoril o tem, da so Moravske Toplice v Martjancih uresničile veliko naložb, kar naj bi vplivalo na kasnejše negativno mnenje državnega zbora. Predvsem pa se tudi v Martjancih nočejo odreči referendumu, kjer bodo ljudje sami povedali, kaj želijo.
Vloga poslancev pri zadnjih pobudah je bila vsaj tako pomembna kot pri prejšnjih lokalnosamoupravnih spremembah, le da so se tokrat pozicijski poslanci pač odločali v skladu z vladnimi smernicami. Verjetno veliko bolj kot v kakšnih prejšnjih časih, ko so tehtali med lojalnostjo stranki in glasom ljudstva in se morda odločali bolj v prid slednjega. Tokrat so praviloma v manjši meri prisluhnili »željam s terena«. Če so s tem pridobili politični kapital ali obratno, bodo v dobršni meri pokazale že jesenske volitve. Prav tako bodo te iste volitve dale odgovor, če so si v sedanjih opozicijskih strankah s sprejemanjem novih pobud pridobili kaj glasov volilcev.
RAZPRAVA JE PRENAPETA
Splošno spoznanje, ki se mi poraja, sem zapisal že v uvodu: lokalna samouprava je postala pomembno orožje v predvolilnem boju, kar hipotetično pomeni, da bo aktualnost teh vprašanj po volitvah predvidoma zbledela. Ne glede na volilni izid.
Po drugi strani pa bi rad opozoril predvsem na preveliko vehemenco pri obravnavi lokalnosamoupravnih vprašanj. Ta vehemenca prihaja najbolj do izraza prav v občini Moravske Toplice in ne bi dal roke v ogenj, da je to dobro. Prej nasprotno. Razno razne jajčne revolucije v prid temu ali onemu kažejo predvsem na pomanjkanje politične kulture, kar je bilo v Moravskih Toplicah opaziti tudi že pri kakšnem drugem vprašanju, ne le pri lokalni samoupravi.
Zato bi rad pozval predvsem k strpnosti in uglajenosti: že res, da nikomur ni vseeno, kje in na kakšen način živi, da ima pravico o tem odločati. A vseeno naj mi nihče ne pravi, da so prav meje občin tista najpomembnejša reč na svetu, zaradi katere bi se kazalo na smrt skregati!
Bojan Peček
26. april 2002
LOKALNA SAMOUPRAVA
Intervju s poslancem Gezo Džubanom
VLADE IN DRŽAVNEGA ZBORA,
KI STA USTANAVLJALA OBČINE V NEKEM DRUGEM ČASU, NI VEČ
Nam lahko opišete, kako je tekla parlamentarna razprava o oblikovanju novih občin? Iz sredstev javnega obveščanja je bilo moč razbrati, da je šlo za aktualni antagonizem: opozicija naj bi goreče zagovarjala ustanavljanje novih občin.
Geza Džuban: Celotne parlamentarne razprave ni možno opisati. Strokovne službe Vlade RS in DZ RS so pripravile stališča do določenih pobud, iz katerih je bilo razvidno, da se ne podpre nobene pobude, ker nobena ne izpolnjuje zakonsko zahtevanih pogojev. Med sejo zbora je bilo ugotovljeno, da so podatki za razpis referenduma za ustanovitev občine Šmartno pri Litiji nepopolni. Po opravljenih popravkih je pobuda izpolnjevala zahtevane zakonske pogoje in je državni zbor pobudo podprl s potrebno večino. Opozicija je podpirala večino pobud. Koalicijski poslanci in poslanske skupine različno.
Zakon s svojimi kriteriji je jasen. Žal nimam pri roki podatka, vendar bi rekel, da je vsaj polovica sedanjih poslancev sedela v parlamentarnih klopeh tudi pred štirimi leti, ko ste (po istem zakonu) velikodušno ustanavljali občine mimo uzakonjenih kriterijev. Je torej leta 1998 šlo za izrazito politično trgovanje s Podobnikovo LSL, kar v sedanjih razmerah ni potrebno? Geza Džuban: Vlade in državnega zbora, ki sta ustanavljala občine v nekem drugem času, ni več. Opravila iz različnih koncev (EU, gospodarstva, predstavniki regij, enega dela politike seveda, državljani, itd.) so pripomogla k rešitvam, ki so se zgodile ob glasovanju v DZ za razpis referenduma za ustanovitev občin.
Spet povzemam po medijih: osebno ste vneto nasprotovali izločitvi naselja Martjanci iz sedanje občine. So Vas pri tem prepričali argumenti občinskega sveta ali imate tudi dodatne svoje razloge?
Geza Džuban: Nisem vneto nasprotoval izločitvi naselja Martjanci iz občine Moravske Toplice. Sem pa res nasprotoval predlogu, kar pa ni pomembno vplivalo na izid glasovanja. Po tej poti bi v naslednjem koraku predlagali izločitev naselja Noršinci ali celo to, kar so pobudniki razdelitve občine Moravske Toplice ponujali po naselju Moravske Toplice, da se naselje Moravske Toplice izloči iz občine Moravske Toplice. To pomeni, da bi naselja z višjim standardom (ceste, kanalizacija, vodovod, športni objekti, zdravstvene dejavnosti, zaposlovanje, razvoj gospodarskih subjektov, itd.) »šla na svoje ali na boljše«, gorički del pa bi ostal s svojimi razvojnimi problemi tudi na svojem in še dolgo časa v podrejenem ali zapostavljenem položaju.
Neuslišani napovedujejo, da se bodo pritožili na vse možne instance. Kakšne možnosti dajete tovrstnim pritožbam?
Geza Džuban: Si ne upam napovedovati. Resna in legitimna pritožba je na Ustavno sodišče RS. Državni zbor bo spoštoval odločitev, ki bo sprejeta v tej smeri. Če bo Ustavno sodišče pretehtalo posamično pobudo in o njej odločalo kot o možnih izjemah, bi bilo to razumno. V kolikor bo zavrnilo celoten paket in dalo možnosti ustanavljanja vsem pobudnikom (tudi 40 prebivalcev), potem je konec z vlogo lokalne samouprave (občin), njihovih pristojnosti, razumne porabe sredstev, sodelovanja pri regionalnih projektih, razvoja gospodarstva in iskanja delovnih mest itd.
Postopek ustanavljanja novih občin je razvnel strasti. Razmere v občini Moravske Toplice dobro poznate. Se Vam zdi, da je po vsem tem možno sožitje in predvsem ustvarjalno sodelovanje v tem okolju?
Geza Džuban: Na to vprašanje bi morali odgovoriti tisti, ki so obljubljali, zavajali, celo z nasiljem preprečevali drugačno razmišljanje in obveščanje ljudi.	Ludvik Sočič
Svet KS Martjanci
NEZADOVOLJNI, RAZOČARANI
Želja za priključitev k mestni občini Murska Sobota je bila izražena že ob oblikovanju novih občin v Sloveniji, vendar do realizacije tega ni prišlo iz nam nerazumljivih razlogov. V nekdanji občini Murska Sobota je bilo naselje Martjanci v vseh prostorskih planih obravnavano kot primestno naselje. Naselje Martjanci je s komunalno infrastrukturo, poslovno, prometno, upravno, razvojno, kulturno in tradicionalno povezano z mestom Murska Sobota. Glede na lego naselja in zaradi navedenih razlogov naselje Martjanci gravitira na mesto Murska Sobota, kar potrjuje tudi močna dnevna migracija prebivalstva. Zaradi vseh omenjenih razlogov krajani Martjanec vidijo večjo razvojno perspektivo v mestni občini Murska Sobota.
Krajevna skupnost Martjanci, ki zajema naselje Martjanci, je na zboru občanov dne 21. 05. 2001 soglasno sprejela sklep, da svet KS Martjanci vloži pobudo za izločitev naselja Martjanci iz območja občine Moravske Toplice in njeno priključitev k mestni občini Murska Sobota, kar smo dne 29. 06. 2001 tudi storili.
Pobudo za izločitev je najprej obravnavala vlada RS. Kljub natančnim in utemeljenim navedbam in razložitvam smo presenečeni ugotovili, da vlada ne podpira predloga, ker z našo izločitvijo občina Moravske Toplice več ne bi izpolnjevala pogojev za občino. Ostro smo protestirali proti tej odločitvi vlade, še posebej pa razlogom, ki so navedeni pod mnenjem, saj gre za grobo zlorabo nekaterih navedb in podatkov. Nikakor ne moremo razumeti, da niso upoštevali mnenj KS Martjanci kot predlagatelja, občinskega sveta občine Moravske Toplice in sveta mestne občine Murska Sobota, ki sta se v razlogih opredelila za naš predlog oziroma nista nasprotovala. Naše mnenje je, da vlada ni upoštevala argumentov in mnenj, pač pa je odločila nekaj tretjega. Vlada znotraj sebe odloča demokratično, navzven pa zakonito ali nezakonito. Menimo, da je vlada predlagala državnemu zboru nezakonit sklep, v posledici tega pa je tudi sklep Državnega zbora nezakonit Še posebej zaskrbljujoče pa je to, da so v mnenju uporabljeni podatki, ki nikakor ne držijo oziroma so v določeni meri zlorabljeni, kot na primer:
-	Od oznake za naselje Martjanci do oznake za naselje Murska Sobota je manj kot dva kilometra, ne pa nekaj kilometrov.
-	Izjava »Prebivalstvo se glede zadovoljevanja osnovnih potreb in interesov veže na sedanji občinski center Moravske Toplice, oziroma druga naselja« je brez kakršne koli podlage in je neverodostojna, ter je navadna izmišljotina.
-	Še povsem nesprejemljivo pa je, da naš predlog povezujejo z predlogom ustanovitve občine Bogojina in manipulirajo s temi podatki.
-	Razlogi glede šolstva, zdravstva, otroškega varstva, celotne komunalne infrastrukture itd.: naselje je kvečjemu prepleteno z mestom Murska Sobota, nikakor pa ne z občino Moravske Toplice. Na podlagi naših navedb ugotavljamo, da naših utemeljitev v predlogu (glede prepletenosti z mestno občino Murska Sobota) sploh niso upoštevali, ker bi sicer ugotovili našo povezanost z mestno občino Murska Sobota.
-	V predlogu je tudi spregledano, da je z izločitvijo KS Martjanci preostalo število prebivalcev v občini Moravske Toplice 5948 in ne 4460, kot je zapisano v Poročevalcu.
-	Glede navedbe »Občinski svet mestne občine Murska Sobota je opozoril, da je v primeru pozitivne odločitve treba upoštevati finančne obveznosti, ki bodo nastale mestni občini« to sploh ni pogoj, ampak samo opozorilo. V sklepu sveta mestne občine Murska Sobota tega stavka sploh ni in je tudi ta navedba zlorabljena.
Ker smo menili, da z izločitvijo naselja Martjanci iz območja občine Moravske Toplice in njeno priključitev k mestni občini Murska Sobota niso in ne bodo kršena nobena določila iz 13. in 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi, to pomeni, da bo občina Moravske Toplice z našo izločitvijo še naprej izpolnjevala vse pogoje za občino, smo od državnega zbora zahtevali, da ponovno preuči naše razloge za izločitev pred svojo odločitvijo, ter zahtevali pravico za neposredno odločitev občanov na referendumu, sicer bomo uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva.
26. april 2002
LIPNICA
LOKALNA SAMOUPRAVA
Nadaljevanje s prejšnje strani
Glede mnenja vlade RS o predlogu izločitve naselja Martjanci iz območja občine Moravske Toplice in priključitev k mestni občini Murska Sobota smo sprejeli sklep, da svet KS Martjanci še naprej vztraja pri postopku za izločitev naselja Martjanci iz območja občine Moravske Toplice in priključitev k mestni občini Murska Sobota, ter smo vložili amandma državnemu zboru k predlogu vlade po določenem postopku. Amandma za izločitev je predstavila in ga zagovarjala poslanka ga. Marija Pozsonec, ki se je za to odločila zgolj zaradi pravičnosti in ker imamo res tehtne razloge. Ga. Pozsoncova je predstavila naše mnenje in naša stališča, s katerim je dokazala, da občina Moravske Toplice še naprej izpolnjuje pogoje za občino, če se naselje Martjanci izloči. V razpravo se je vključil tudi poslanec g. Geza Džuban, ki je očital ga. Pozsoncovi prizadevanja za izločitev naselja Martjanci, češ da je s tem prizadeta narodnostna manjšina in da s tem pridobiva poceni politične točke. G. Geza Džuban je povedal, da ni pošteno od KS Martjanci, da se zdaj, ko jim je občina Moravske Toplice izgradila celotno infrastrukturo, športni center, zdravstveno postajo... hočejo izločiti iz sedanje občine.
Z mnenjem g. Geze Džubana se nismo strinjali, saj njegovo mnenje ne vzdrži in je zavajanje vseh občanov občine Moravske Toplice. Zato bomo sestavili obširno poročilo o vseh vlaganjih in investicijah v vasi Martjanci in s tem seznanili vse vaščane vasi Martjanec, vse občane Moravskih Toplic in širšo javnost z objavo v časopisih. O vsem tem bo še posebej obveščen varuh človekovih pravic. Ker je državni zbor predlog za izločitev naselja Martjanci zavrnil, smo soglasno sprejeli sklep, da se zbere vsa potrebna dokumentacija in se sproži ustavni spor, ker se z mnenjem državnega zbora ne strinjamo. To smo tudi storili in po nekaterih zagotovilih nimamo kaj izgubiti.
Za konec bi pa dodali še tole. Nad ravnanjem poslanca g. Geze Džubana smo precej razočarani, saj je deloval proti volji tistih volilcev, pri katerih je dobil ne malo število glasov. Ampak to zdaj več ni pomembno. Vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je, v čigavem imenu ali interesu je bilo njegovo obnašanje? Domnevamo, da je bilo to v interesu občine Moravske Toplice, vendar zakaj, če je občinski svet sklenil, da ne nasprotuje naši pobudi! Potemtakem sklep občinskega sveta Moravskih Toplic nima veljave in je brezpredmeten.
Posebno zahvalo pa si zasluži ga. Marija Pozsonec, ki se je edina zavzela za pravice vaščanov Martjanec. Vsi prebivalci Slovenije bi bili prezadovoljni, če bi vsi poslanci tako kot ona gledali skozi oči navadnih vaščanov in se zavzemali za njihove interese in ne dvigovali roke, kot jim narekuje neki posameznik in njegovi interesi.
Ker so se vaščani Martjanec na dveh občnih zborih opredelili za izločitev iz občine Moravskih Toplic, je naloga sveta KS Martjanci, da naredi vse potrebno, da se to tudi zgodi. Verjamemo, da bo Ustavno sodišče RS odločitev državnega zbora, da
A LIPNICA__________________________________
Andrej Benkovič
KAJ Z OBČINO???
Kaj z občino??? To je zdaj vprašanje.
Stvari se odvijajo po naprej pripravljenem scenariju na državni ravni, ki je bil izoblikovan že jeseni. Žal je Ustavno sodišče v mali godlji, saj ima dve zadevi podobne vsebine in se ne more v obeh izreči za nepristojno. Zavlačevalo se bo in na koncu odločilo, za njih v skladu z zakonom, ampak vprašanje je, če po najboljšem prostem preudarku, v skladu z etiko in moralo ter dosedanjimi načeli. Ampak to je že drugo vprašanje in ni zgolj slučajno, da je sestava ustavnega sodišča skrb zbujajoča že za nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica.
Da, vložili smo presojo in tudi ustavno pritožbo. Tudi Martjančani bi morali slišati, kaj je govoril poslanec o njihovi pobudi, žal tega ob njegovi visoki drži nisem pričakoval. Mi iz bogojinskega dela smo tako ali tako za nekoga »maškare«, »telebani«, »nergači« in še kaj.
V prvih besedah sem dal vprašaje, kaj z občino. To se pravi, kaj z dosedanjo občino, v kateri se ne ravna najbolj gospodarno in v korist prebivalcev lokalne skupnosti. Lep primer za to je nedavna objava, kaj bo s hotelom »Vivat«; za nekoga mogoče pred letom dni »mit«, drugi, ki so bili trezni, so že ob začetku razmišljali, da je to le črpanje denarja iz različnih računov za velikega kapitalista. Slednje se udejanja. In kaj je izgubila naša občina? Za delež v družbi smo podarili zemljišče in komunalni prispevek, kar je zneslo več kot 50,000.000,00 SIT, nato se je gradnja podražila in naš delež je začel kopneti, lanskega leta smo dali še za opremo (cca. 3,000.000,00 SIT), da smo imeli tam morebiti tri seje. Zdaj bo pa vse to šlo v »culo kafro«, šušlja pa se, da morebiti k kapitalistu. S tem je prav gotovo občina izgubila ta sredstva, saj če bi ob gradnji zahtevala to plačilo, bi bil ta denar na računu. Krajevna skupnost Moravske Toplice ne bi rabila prosjačiti, da jim nekdo plača, da se jim odpeljejo smeti od pokopališča. Reševal bi se lahko problem z oskrbo pitne vode na goričkem predelu. Kmetom občina pri subvencijah curkoma daje sredstva, seveda najnujnejša. V mojem mandatu se
se za območje KS Martjanci ne razpiše referendum za odcepitev od sedanje občine in priključitev k mestni občini Murska Sobota, razveljavilo in bo hkrati državnemu zboru naložilo, da za območje KS Martjanci razpiše referendum o odcepitvi od sedanje občine Moravske Toplice. Ustavno sodišče je sprejelo odločitev, da bo vloženo ustavno pobudo obravnavalo prednostno, kar pomeni, da bo odločitev znana v kratkem. S tem bo dana pravna možnost, da občani KS Martjanci svojo ustavno pravico do izvrševanja lokalne samouprave tudi dejansko uresničijo.
komisija za štipendiranje sploh ni sestala, kaj da bi še koga štipendirala, nekateri imajo tako štipendije že šesto leto. Ne samo to, sploh niso iz naše občine, morebiti le zato, da so zaposleni v občinski upravi. Kakšen milijon od teh sredstev bi lahko šel za štipendiste. Na koncu koncev, če smo tako radodarni, da podarjamo milijone kapitalistu, zakaj jih ne bi podarili mladim družinam v občini, jim dali zemljišče, se odpovedali komunalnemu prispevku, da bi ti lažje rešili svoje stanovanjske probleme. Zakaj zaračunavamo komunalni prispevek našim občanom, če jih ne zaračunavamo takšnim, ki lahko ta sredstva priskrbijo čez noč. Ali naš izvoljeni ne ceni svojih občanov, očitno so mu zgolj številke, to je pa že skrbi vredna zadeva.
Lepo je, da pridobivamo evropska sredstva, ampak najmanj 20 % investicije je potrebno zagotoviti iz sredstev občine in niso majhna sredstva za projekte, ki sedaj ne živijo in so sami sebi v namen. Koliko manjšinskih sredstev se je na ta način uporabilo drugače, kot bi se lahko? Po vsej verjetnosti je naše komunalno podjetje tonilo v dolgove že drugo leto in na koncu koncev bo čez nekaj časa šlo v stečaj ali odkup kapitalista po »bagateli«. To, da se Murskosobočani smejo iz nas, da naše komunalno podjetje tam dela pod ceno in pravijo, saj je lepo, da nam občina Moravske Toplice na takšen naciji polni proračun. Tudi za »Grede« se je obljubljalo, da bomo za veliko noč že jedli paradižnik, vem, da se ni povedalo za katero, upam, da ne bodo šli v stečaj še prej, preden bodo začeli z obratovanjem, sicer pa je občina dala težko garancijo, nimajo se česa bati, samo pravno bo potrebno spraviti vse v okvir. Še nekaj takšnih »megalomanskih« projektov je, ki povečujejo premoženje prekmurskemu kapitalistu.
S kanalizacijo in čistilno napravo v Bogojini pa se bo Bogojinčane tako ali tako vleklo še najmanj toliko časa, kot se je dosedaj. S komisijo, ki jo je imenoval občinski svet, se ni mislilo resno, zato ni sklenjenega nobenega aneksa. V svojem imenu sem pritožbo, ki je več ni bilo, umaknil, da sem zadovoljil »slo« nekoga. Kako sta se odločila krajevna skupnost in vaški odbor pa ne vem, ker nisem hotel sodelovati na sestanku. Za tiste, ki so mi zaupali, bom pravico iskal drugje.
Skratka, občani ne nasedite igram zdajšnjega župana, ki bo prek društev, zvez in še česa kupoval svoje glasove. Bo-gojinskim pevcem je za oblačilo že dal 150.000,00 SIT, kajti to je le »bagatela« od vsega, kar se steče v proračun; samo od moje dohodnine je lanskega leta prejel okrog 350.000,00 SIT.
Andrej Benkovič, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Občine Bogojina
26. april 2002
LOKALNA SAMOUPRAVA
PISMO PAVLU HORVATU IZ BOGOJINE
Spoštovani g. Pavel!
Iz Vašega pisma, ki je bilo sicer poslano na naslov Občine Moravske Toplice, ni mogoče jasno razbrati, komu je dejansko naslovljeno - županu ali občinskemu svetu -, vendar pa je jasno zapisano, da se ne strinjate s sedanjim stanjem glede kanalizacije in čistilne naprave v Bogojini.
Čeprav sem o tem večkrat odkrito govoril tudi v Bogojini na različnih zborih in sestankih in pisal v Lipnici, je izgleda to moje prizadevanje bilo slabo razumljeno, zato bom v zelo kratki obliki ponovil nekatere osnovne vsebine, povezane s tem projektom.
1.	Občina je že leta 1997 sprejela srednjeročni program investicij do leta 2002, kjer je bilo jasno opredeljeno, da je ena od investicij, ki jo je potrebno vključiti v ta program tudi kanalizacija in čistilna naprava v Bogojini.
2.	Glede na velike potrebe po vlaganjih v komunalno omrežje -ceste, vodovodi, kanalizacije, čistilne naprave v vseh 28 naseljih naše občine - je bilo takrat na občinskem svetu sprejeto razmerje za kanalizacijo in čistilno napravo Bogojina: 55% občina in država, ter 45% KS in občani. Celotna vrednost pa
je bila ocenjena na 46 mio SIT, kar je preračunano na današnjo vrednost z indeksom inflacije cca 65 mio SIT. Do te vrednosti smo takrat prišli na ta način, da smo upoštevali že zgrajeno kanalizacijo kot ustrezno, saj je bilo takrat večkrat na sestankih v Bogojini rečeno, da za že izgrajeno kanalizacijo obstaja neka dokumentacija oziroma celo dovoljenje. Tega dovoljenja oziroma te dokumentacije - kot vemo sedaj - na žalost ni bilo!
3.	Na osnovi sprejetega programa izgradnje smo v letu 1999 s krajani podpisali pogodbo o sofinanciranju, v kateri pa smo iz prejšnjih 45% zmanjšali delež KS in občanov na 33%, saj se je pokazalo, da bo izgradnja bistveno dražja, kot je bilo prvotno planirano - čeprav smo pri tem še vedno upali na neke vrste vključitev obstoječega sistema v novi komunalni sistem. S tem bi se namreč kljub vsemu bistveno zmanjšala celotna vrednost investicije, ki je sicer ocenjena sedaj na 150 mio SIT.
4.	V obdobju do konca leta 2000 ni bilo možno začeti gradnje komunalnega sistema v Bogojini, saj ni bilo pripravljenih dokumentov, ker smo še vedno zaradi racionalnosti gradnje iskali variante, ki bi vključevale tudi obstoječo kanalizacijo.
Prav tako pa se je v danem trenutku kazala možnost izgradnje skupne čistilne naprave s Filovci (osnovi namen je bil poceniti investicijo in istočasno omogočiti pridobivanje državnih sredstev za sofinanciranje - Ministrstvo za okolje in prostor je namreč takrat sprejelo odločitve, ki so pomenile onemogočanje sofinanciranja manjših čistilnih naprav). Do te skupne čistilne naprave zaradi tudi vam znanih vzrokov žal nismo uspeli priti...
5.	V letu 1999 je občinski svet sprejel nov srednjeročni program investicij za obdobje do konca leta 2010, v katerem so zelo jasno določene prioritete tudi pri izgradnji kanalizacij in čistilnih naprav. Po tem programu, ki se dosledno izvaja, spadata čistilna naprava in kanalizacija v Bogojini v I. prioriteto. Po vrsti pa
so navedene kanalizacije in čistilne naprave Tešanovci, Moravske Toplice, Lukačevci, Noršinci, Mlajtinci in Bogojina (v II. in III. prioriteti so Sebeborci, Filovci, Motvarjevci, Pordašinci in Prosenjakovci). Sprejeti vrstni red pa pomeni, da se po končanju ene kanalizacije in čistilne naprave začenja naslednja v I. prioriteti in v naslednjem ciklusu izgradnja v naseljih, ki spadajo v II in III prioriteto.	{
6.	Večji del kanalizacij in čistilnih naprav (razen dela kanalizacije
v Moravskih Toplicah) iz I. prioritete, ki so bile pred bogojinsko, je v tem trenutku končan, zato je v letošnjem letu na vrsti kanalizacija in čistilna naprava v Bogojini, ki se bo predvidoma izvajala v štirih fazah v naslednjih treh letih v skladu s proračunskimi možnostmi. Prva faza zajema izgradnjo čistilne naprave in dela kanalizacije za spodnji del naselja Bogojina ob državni cesti - ta naj bi bila končana v letu 2002. Druga faza bo obnova sedanje ali izgradnja čiste fekalne kanalizacije v tistem delu, kjer je že sedaj obstoječa kanalizacija - ta naj bi bila končana v letu 2003. Tretja faza bo novogradnja kanalizacije ostalih krakov v naselju Bogojina, kjer do sedaj
26. april 2002________________________________________________________
ni bilo izvedene kanalizacije - ta naj bi bila končana v letu 2004. Četrta faza pa je novogradnja kanalizacije do vikendov oziroma hiš v bogojinskih goricah - ta naj bi bila končana v letu 2005.
7.	V pogodbi, ki so jo podpisali krajani z občino, je jasno zapisano, da s poravnavo teh obveznosti dejansko poravnajo vse svoje obveznosti v zvezi s kanalizacijo, kar pomeni, da ne glede na čas izgradnje in takratno vrednost izvedbe njih kot bodoče koristnike ne bo nihče dodatno obremenjeval za ta del investicije. Priključnim in interni vod do posameznega gospodinjstva pa tako kot v ostalih naseljih ni vsebina primarnega omrežja.
V času od podpisa soinvestitorskih pogodb do danes pa se je dogajalo marsikaj - tudi takega, kar je po nepotrebnem razburjalo ljudi v Bogojini. Na vsak način se je želelo s strani nekaterih sedaj vodilnih krajevnih funkcionarjev meni osebno pripisati krivdo, da zadržujem izvedbo komunalnega sistema v Bogojini z nekim popolnoma drugim namenom oz. da je dejansko denar, ki so ga ljudje vplačali, izgubljen ali celo porabljen za moje lastne potrebe. Ta zavajanja in hujskanja ljudi so šla do vrelišča, bolj ko se je bližala odločitev o ustanovitvi Občine Bogojina, ki ji jaz osebno nikoli nisem nasprotoval, sem pa stalno opozarjal na to, da je drobljenje že tako obubožane pokrajine nesmiselno in dolgoročno škodljivo za ljudi, ki bodo živeli v teh zelo malih in gospodarsko popolnoma nerazvitih občinah - to mislim tudi sedaj, saj sistem javne porabe in financ dejansko dobro poznam in vem, kam se bo v prihodnje nagibala tehtnica... To, da sem si upal povedati te stvari v obraz ljudem, ki so se z vso vnemo zavzemali za novo Občino Bogojina, je nekatere popolnoma razvnelo, tako da so bili pripravljeni na fizični ali kakršenkoli linč - nekaj podobnega se je na zborih in po zborih občanov v Bogojini dejansko tudi dogajalo, vendar pa sem na te stvari reagiral v smislu biblijskega izročila -sami veste katerega. To, da o občinah odloča državni zbor samostojno, ne glede na naša občinska mnenja, so se ti posamezniki lahko prepričali neposredno, saj smo videli na TV, da so bili prisotni pri odločanju o bodočih občinah, zato o tem ne želim več v nadaljevanju po nepotrebnem razpredati, škoda le, da se nekateri pri svojem prav sovražnem odnosu do mene osebno, niso bili sposobni ostati v okviru kulturnega dialoga, je pa to povezano z marsičem - tudi s tako imenovano čustveno inteligenco posameznika.
Ne vem sicer, kako ljudje sprejemate kritike, vendar pa sem sam kot javni delavec s tem razčistil, še preden sem se odločil za to funkcijo, ki je ne glede na to, kaj in koliko sem prispeval za razvoj našega skupnega okolja, vedno s strani opozicije izpostavljena maksimalnim napadom in podtikanjem. Vendar: če se ta stvar konča na političnem polju, to ni nič nenavadnega, bolj žalostno pa je, da ti posamezniki želijo prek sodne poti izsiliti nekaj, kar sicer kot osebe z vrednotami niso sposobni. Skupina svetnikov, vnetih zagovornikov nove Občine Bogojina, je pri tem šla celo tako daleč, da so k sodnemu linču napeljali nekatere krajane v Bogojini, ki so s svojimi podpisi podprli tožbo zoper občino in mene kot župana - to pa izgleda približno tako, kot če bi Pomurci (kot davkoplačevalci) tožili državo in najvišje državne predstavnike, ker še nimamo avtoceste, ki bi naj po programu izpred nekaj let bila zgrajena leta 2002 - a je to normalno?! Upam le, da so ljudje, ki so nasedli tovrstnemu pristopu iskanja svojih pravic, obveščeni tudi o tem, da v primeru, če koga osebno tožiš za kriminalno dejanje in mu tega ni možno dokazati, lahko le-ta sproži v nasprotni smeri tudi kakšno odškodninsko tožbo zaradi blatenja osebnega imena...
Vsekakor bom med tistimi, ki se bo veselil nove kanalizacije in čistilne naprave v Bogojini, jaz osebno in verjetno vsi v Občini Moravske Toplice, ki se zavzemamo za hitrejši razvoj našega območja in še posebej tisti, ki se zavedamo, da je čisto okolje naše veliko bogastvo, ki ga je vredno in potrebno čim bolj zaščititi.
Tako kot smo v preteklosti uspeli marsikateri projekt v Bogojini uspešno zaključiti, sem prepričan, da nam bo to uspelo tudi pri tem projektu - seveda s skupnimi močmi.
Lepo Vas pozdravljam!
Župan Franc Cipot. univ. dipl. org., ekon.
____________________________________________________LIPNICA _L
FOTO: Geza GRABAR	FOTO: Geza GRABAR	FOTO: Geza GRABAR
V SLIKI IN BESEDI
DELEGACIJA EVROPSKE UNIJE SIJE OGLEDALA STEKLENJAK -Med nedavnim obiskom visoke delegacije Evropske unije (EU) so ugotavljali, da uresničitev projekta Grede Tešanovci lepo napreduje.
V hektar velikem steklenjaku namreč opravljajo zaključna notranja dela pri napeljavi vodov za ogrevanje ozračja z geotermalno vodo. Sledila bo namestitev opreme za hidroponski način gojenja. Steklenjak bi naj postal učni in demonstracijski center za novi način pridelave hrane na manjših kmetijah. (G.G.)
KROŽIŠČE V MORAVSKIH TOPLICAH - Do sredine maja naj bi dokončno usposobili krožišče na stičišču Kranjčeve in Dolge ulice ter dovozne ceste v Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Nova pridobitev bo posebej pomembna za goste in kopalce v Termah ter za vse številnejše igralce golfa, ki so se doslej pri izhodu iz zdraviliškega kompleksa s težavo vključevali v promet na glavni cesti. Vrednost investicije znaša 68 milijonov tolarjev, večji del sredstev bo primaknilo prometno ministrstvo. (G.G.)
TEMELJNI KAMEN ZA POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT V PROSENJAKOVCIH -Načrtovana zgradba bo nadvse pomembna pridobitev za krajane in okoličane, saj bodo dobili vrsto potrebnih sodobnih objektov: zdravstveno ambulanto, lekarno, poslovne prostore za pošto, krajevni urad, madžarsko narodno skupnost, čitalnico, trgovino s rehrambnimi artikli in več stanovanj. Listino je v imenu Občine Moravske Toplice podpisal župan Franc Cipot, v imenu MNSS pa predsednik Tibor Voroš. (L.S.)

VAŠKO-GASILSKI DOM SEBEBORCI: NAJLEPŠI MED VSEMI - Na lanskoletnem natečaju OGZ Moravske Toplice za najlepše urejeni dom v občini je najvišjo skupno oceno prejel temeljito obnovljeni, dograjeni in dobro vzdrževani dom v Sebeborcih.
ZIMSKI VEČERI V FILOVCIH - Pri turističnem društvu v Filovcih nadaljujejo s pristno etnografsko prireditvijo: prikazom starih zimskih opravil na podeželju. V dvorani vaško-gasilske-ga doma so jo pripravili zadnjo soboto v februarju in jo naslovili Zimski večeri na vasi -nekdaj in danes. Obiskovalci so videli že pozabljena zimska kmečka opravila, pa tudi, kako zimski čas preživljamo danes. Slišali smo veliko zanimivih pripovedi, vse pa so združili z dobro voljo domačih muzikantov in lepo domačo pesmijo. (G.G.)
TEŠANOVSKA FOLKLORA NA PRVEM REGIJSKEM FESTIVALU OHRANJANJA LJUDSKEGA IZROČILA - V februarju so festival pripravili na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Tešanovski folkloristi so se predstavili s spletom prekmurskih ljudskih plesov ter z ljudsko pesmijo Rasti, rasti rožmarin. Čas pred nastopom v nabito polni dvorani so tešanovska dekleta izkoristila za ogled bogate razstave ročnih del. (G.G.)
PREKMURSKI VUZEN - Prizadevni člani TD Moravci iz Moravskih Toplic so v času velikonočnih praznikov v hotelu Vivat pripravili tradicionalno razstavo velikonočnih jedi, pogrinjkov in izdelkov ročnih del. Sodelovali so tudi malčki iz vrtca. Na »veliki« ponedeljek so člani turističnega društva zdraviliške in druge goste presenetili z bogato obloženo stojnico, kjer so se lahko brezplačno okrepčali s šunko, kruhom, poticami in drugimi prekmurskimi dobrotami ter se poveselili ob zvokih harmonikarja. (G.G.)
± LIPNICA
26. april 2002
FOTO: Geza GRABAR	FOTO: Geza GRABAR	FOTO: Ludvik SOČIČ
URADNE OBJAVE
Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01) in 16. člena Statuta občine Moravske Toplice (Ur. list RS, št. 11/99 in 2/2001) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 11. marca 2002 sprejel
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2001
1.	člen	5. člen
S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2001, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Sestavni del zaključnega računa proračuna Občine Moravske Toplice so tudi izvirni prihodki in odhodki krajevnih skupnosti za leto 2001.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna v zaključnem računu za leto 2001 znašajo:
-	skupni prihodki	705.529.623,37	SIT
-	skupni odhodki	666.578.418,06	SIT
Razlika med prihodki in odhodki	+ 38.951.205,31 SIT
V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazana tudi sredstva krajevnih skupnosti za leto 2001 v višini:
-	izvirni prihodki krajevnih	skupnosti	72.464.010,71	SIT
-	odhodki krajevnih	skupnosti	67.686.770,59	SIT
Razlika med prihodki in odhodki	+ 4.777.240,12 SIT
3.	člen
Račun finančnih terjatev in naložb izkazuje:
-	prejeta vračila danih posojil	10.146.123,95 SIT
-	dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 12.233.163,84 SIT Razlika med prejetimi in danimi posojili - 2.087.039,89 SIT
4.	člen
Račun financiranja občine Moravske Toplice za leto 2001 izkazuje:
-	prejeta posojila	/
-	odplačilo glavnice v letu 2001	55.094.285,08 SIT
Razlika med najetimi in odplačanimi krediti - 55.094.285,08 SIT
Negativni saldo sredstev na računih proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2001 v višini 18.230.119,66 SIT se pokriva iz presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2000, tako da skupni saldo nerazporejenih sredstev iz računov proračuna znaša 33.359.732,63 SIT in se uporablja za pokrivanje odhodkov proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2002 kot namenska sredstva.
Nerazporejena sredstva krajevnih skupnosti v letu 2001 v višini 4.797.576,13 SIT se uporabijo za pokrivanje namenskih odhodkov krajevnih skupnosti v letu 2002.
6.	člen
Saldo sredstev stalne proračunske rezerve na dan 31. december 2001 v višini 12.361.526,00 SIT se prenese v leto 2002.
7.	člen
Pregled vseh prilivov in odlivov proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2001 je sestavni del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 403-03/02-1 os V Moravskih Toplicah, dne 11. marec 2002
Župan:	&
Franc Cipot, univ. dipl. org., ekon., L r.
Na podlagi 8. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 in 22/00), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odi. US, 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odi. US, 74/98, 59/99 - odi. US in 70/00) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99 in 2/01) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 11. marca 2002 sprejel
PRAVILNIK
O FINANCIRANJU IN SOFINANCIRANJU PROGRAMOV KULTURNIH DRUŠTEV IN KULTURNIH PROJEKTOV IZ PRORAČUNA OBČINE MORAVSKE TOPLICE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za programe kulturnih društev in kulturne projekte, ki so lokalnega pomena, in jih iz občinskega proračuna financira ali sofinancira Občina Moravske Toplice.
2.	člen
Praviloma se sofinancira naslednja vsebina:
-	dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij ter kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost,
-	kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov - vse le v delu, ki presega vzgojno-izobraževalne programe,
-	udeležba na območnih, medobmočnih, državnih srečanjih in mednarodnih prireditvah,
-	izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
-	kulturne prireditve in akcije,
-	drugi programi in projekti, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost.
3.	člen
Komisija za potrditev izbora programov in predloga delitve razpoložljivih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih društev in kulturnih projektov, Občinska uprava in predlagatelji programov oziroma projektov se pri pripravljanju, sprejemanju in izvajanju odločitev o izbiri projektov in programov ravnajo po pogojih in merilih, ki so obvezni in sestavni del pravilnika.
II.	POSTOPEK
4.	člen
Postopek razpisa in dodeljevanja finančnih sredstev izvajalcem poteka po naslednjem zaporedju:
-	imenovanje komisije za pripravo predloga razdelitve sredstev, namenjenih za programe kulturnih društev in kulturnih projektov,
-	priprava in objava javnega razpisa za zbiranje predlogov programov kulturnih društev in kulturnih projektov (v nadaljnjem
______________________________________________LIPNICA ±
26. april 2002
URADNE OBJAVE
besedilu: javni razpis),
-	zbiranje predlogov,
-	strokovno ocenjevanje prispelih predlogov,
-	obravnava in potrditev predlogov,
-	obveščanje predlagateljev o odločitvi,
-	reševanje morebitnih pritožb predlagateljev,
-	sklepanje pogodb,
-	spremljanje izvajanja pogodb,
-	obravnava poročil o projektih in programih ter ocena skladnosti s pogodbami izvajalcev.
5.	člen
Besedilo javnega razpisa, razpisno dokumentacijo, datum objave javnega razpisa in razpisni rok določi na predlog občinske uprave župan s sklepom.
Razpisni rok se časovno prilagaja postopku priprave in sprejemanju občinskega proračuna.
6.	člen
Objava javnega razpisa mora vsebovati:
-	navedbo naročnika (naslov in drugi podatki),
-	področja kulturnih dejavnosti, ki so predmet sofinanciranja,
-	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi programi ali projekti,
-	določitev obdobja za porabo sredstev,
-	razpisni rok,
-	način dostave predlogov,
-	navedbo oseb občinske uprave, pooblaščenih za dajanje informacij,
-	informacijo o razpisni dokumentaciji,
-	rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa.
Razpisni rok ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od dveh mesecev.
Javni razpis se objavi v Občinskem glasilu LIPNICA, na spletnih straneh Občine Moravske Toplice in na oglasni deski Občine Moravske Toplice.
III.	VSEBINSKE DOLOČBE
7.	člen
Izvajalci kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo na podlagi tega pravilnika, so:
-	kulturna društva,
-	zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva,
-	zavodi, skladi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju kulture,
-	javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,
-	posamezni avtorji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost ali predložijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost
8.	člen
Izvajalci programov na področju kulture morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Moravske Toplice,
-	da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture oziroma, da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture,
-	društva, da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto,
-	da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto,
-	posamezni avtoiji, da dostavijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost.
i® LIPNICA
9.	člen
Pravočasno prispele popolne prijave na razpis zbira Občinska uprava, ki po preteku roka odpre predloge in zapisniško naredi seznam vseh prispelih vlog po predlagateljih in namenih.
Na podlagi pogojev in meril za vrednotenje programov pripravi občinska uprava predlog izbora kulturnih programov in projektov ter predlog razdelitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje v ta namen zagotavlja proračun občine.
Predlog obravnava petčlanska Komisija za pripravo predloga razdelitve sredstev, namenjenih za programe kulturnih društev in kulturne projekte Občine Moravske Toplice, ki jo imenuje župan.
10.	člen
Komisija s sklepom obvesti vse prijavljene na razpis o izidu razpisa. Zoper ta sklep je možno podati ugovor županu občine najkasneje v roku osem dni od prejetega sklepa.
Odločitev župana o ugovoru je dokončna.
Izbrani predlagatelj postane izvajalec po sprejemu proračuna in obojestranskem podpisu pogodbe.
Župan vsako leto posebej sklene z izvajalci kulturnih programov in projektov pogodbe o sofinanciranju. Če izbrani izvajalec pogodbe ne podpiše v roku petnajstih dni od prejema pogodbe, se šteje, da je odstopil od svoje zahteve za sofinanciranje.
V	pogodbi se opredeli izbrani program oziroma projekt, višino in namen sofinanciranja, roke za zagotovitev finančnih sredstev in način nadzora nad namensko porabo proračunskih sredstev.
Izvajalci programov in projektov morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih razdobjih, določenih s pogodbo, predložiti dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti v skladu s pogodbo. Izvajanje pogodbenih obveznosti spremlja občinska uprava.
Kolikor izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občinski proračun skupaj z zakonsko predpisanimi obrestmi.
Izvajalec, ki krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena, ne more kandidirati za sredstva občine na naslednjem javnem razpisu občine.
11.	člen
Izjemoma sme župan skleniti pogodbo o sofinanciranju posameznega programa oziroma projekta tudi brez javnega razpisa, vendar le v primeru, da ugotovi posebno pomembnost programa oziroma projekta in ga ni bilo mogoče vnaprej načrtovati.
Iz občinskega proračuna se lahko financirajo tudi drugi kulturni projekti, če pomenijo bistveno popestritev kulturne dejavnosti v občini z novostmi in kvaliteto.
Tovrstne programe lahko prijavijo poleg v pravilniku navedenih izvajalcev tudi drugi izvajalci, izjemoma pa tudi izvajalci, ki imajo sedež izven Občine Moravske Toplice, v primeru, da se program izvaja na območju Občine Moravske Toplice, ali se projekt nanaša na Občino Moravske Toplice.
Za te namene se v občinskem proračunu nameni del proračunskih sredstev, namenjenih za kulturno dejavnost.
IV.	PREHODNA DOLOČBA
12.	člen
Javni razpis po tem pravilniku za leto 2002 se objavi v glasilu Lipnica, Uradnem listu Republike Slovenije, na spletnih straneh občine in na oglasni deski občine najpozneje v 30 dneh od pričetka veljavnosti tega pravilnika.
V.	KONČNI DOLOČBI
13.	člen
Spremembe in dopolnitve pravilnika se sprejmejo po enakem postopku kot sam pravilnik.
14.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 67/02-4 os
V	Moravskih Toplicah, dne 11. marec 2002
Župan: Franc Cipot, univ. dipl. org., ekon., L r.
26. april 2002
URADNE OBJAVE
Na podlagi 3., 7. in 9. člena Zakona o športu (Ur. 1. RS, št 22/98) v skladu z Nacionalnim programom športa v RS (Uradni list RS, št 24/00) ter 16. členom Statuta Občine Moravske Toplice (Ur. 1. RS, št 11/99 in 2/01) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na seji dne 11. marca 2002 sprejel
PRAVILNIK
O MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNIH PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Javni interes Občine Moravske Toplice na področju športa obsega zlasti:
-	zagotavljanje pogojev za ustvaijanje, posredovanje in dostopnost športa vsem občanom, predvsem pa otrokom in mladini,
-	zagotavljanje pogojev za razvoj in delovanje vrhunskega športa,
-	ustvaijanje možnosti za skladen razvoj posameznih športnih panog in društev na področju športa,
-	promocijo občine s pomočjo športa.
Javni interes občina uresničuje:
-	z občinskim programom športa,
-	z občinskim letnim programom športa za posamezno proračunsko obdobje,
-	z zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športa v občini,
-	z zagotavljanjem javnih sredstev v proračunu občine za izvajanje programov športa,
-	z graditvijo in vzdrževanjem javne infrastrukture na področju športa.
2.	člen
S tem pravilnik se določajo merila, pogoji in postopki za izbor in sofinanciranje programov športa, pomembnih za razvoj športa v občini Moravske Toplice v okviru vsakoletnega občinskega proračuna.
S programom športa v občini Moravske Toplice se:
-	opredelijo cilji in smernice za doseganje opredeljenih ciljev na vseh področjih športa, ki so predmet tega pravilnika,
-	določi okvirna dinamika za uresničevanje ciljev po letih ter glavni elementi, po katerih se bo spremljalo uresničevanje ciljev,
-	določi okvirni delež sredstev občinskega proračuna za doseganje navedenih ciljev.
3.	člen
Sredstva za programe, določene v letnem programu športa, se v okviru občinskega proračuna Občine Moravske Toplice razdelijo izbranim izvajalcem na podlagi javnega razpisa.
H. UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IZ PRORAČUNA OBČINE MORAVSKE TOPLICE
4.	člen
Upravičenci do sofinanciranja športnih programov so:
a)	športna društva in športni klubi,
b)	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju Občine Moravske Toplice,
c)	zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja,
d)	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
e)	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu ter so splošno koristne in neprofitne.
Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri sofinanciranju športnih programov.
5.	člen
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci športnih programov:
-	imajo sedež v Občini Moravske Toplice,
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti,
-	imajo organizirano redno vadbo oz. druge redne športne aktivnosti,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini (velja za društva in klube),
-	so registrirani in delujejo najmanj leto dni,
-	imajo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Dodatni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci športnih programov, . se lahko določijo v javnem razpisu za posamezno proračunsko leto.
m. POSTOPEK DODELJEVANJA FINANČNIH SREDSTEV
6.	člen
Postopek dodeljevanja finančnih sredstev izvajalcem športnih programov poteka po naslednjem zaporedju:
1.	Priprava in sprejem letnega programa športa.
2.	Priprava in objava javnega razpisa.
3.	Zbiranje, odpiranje in strokovno ocenjevanje prispelih predlogov.
4.	Obravnava in priprava predlogov ter izdaja sklepa o izboru.
5.	Obveščanje izvajalcev ter sprejemanje in reševanje morebitnih pritožb.
6.	Sklepanje pogodb.
7.	Spremljanje izvajanja pogodb in namenske porabe proračunskih sredstev.
8.	Obravnava in ocena poročil o odobrenih programih.
a)	Letni program športa
7.	člen
Letni program športa s prioritetami financiranja v posameznem proračunskem letu pripravi Občinska uprava na predlog Izvršnega odbora Občinske športne zveze, sprejme pa ga občinski svet in sicer najkasneje do 25. novembra za prihodnje proračunsko obdobje.
V letnem programu športa se določi naslednje:
-	programi športa, ki se sofinancirajo v tekočem proračunskem letu,
-	obseg in vrsta dejavnosti, ki se sofinancira pri posameznih programih,
-	deleži sredstev za posamezne programe.
Finančni obseg letnega programa športa je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu za posamezno proračunsko leto.
b)	Javni razpis
8.	člen
Javni razpis mora biti objavljen najkasneje do konca novembra za prihodnje proračunsko obdobje in sicer v skladu s sprejetim letnim programom športa za isto proračunsko obdobje.
Za javni razpis Občinska uprava pripravi ustrezno razpisno dokumentacijo, v kateri se določijo dokazila, ki jih morajo predlagatelji športnih programov priložiti k prijavi. Na podlagi sprejetega letnega programa športa se določijo tudi podrobnejši razpisni pogoji za izbor programov ter število razpisanih programov.
Javni razpis se objavi v Občinskem glasilu Lipnica, na oglasni deski Občinske uprave in na spletnih straneh občine. Razpisni rok ne sme biti krajši od trideset dni in ne daljši od petinštirideset dni.
9.	člen
Objava javnega razpisa mora vsebovati:
-	navedbo naročnika,
-	programe, ki so predmet sofinanciranja,
-	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi programi ali projekti,
-	vrste dokazil,
-	kriterije in merila za izbor programov športa in dodelitev sredstev,
-	določitev obdobja za porabo sredstev,
-	razpisne roke,
-	način dostave predlogov,
-	navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij,
-	rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa.
______________________________________________________LIPNICA Ji
26. april 2002
URADNE OBJAVE
c)	Zbiranje, odpiranje in strokovno ocenjevanje prispelih predlogov
10.	člen
Predlagatelji svoje predloge oddajo na posebnih enotnih obrazcih, ki jih pripravi Občinska uprava.
Odpiranje prispelih predlogov opravi petčlanska komisija, ki jo imenuje župan. Sestavljajo jo trije člani Občinske športne zveze, en član iz osnovnih šol in en član Občinske uprave. Komisija vodi zapisnik o prispelih predlogih po predlagateljih in vsebinah.
Zbiranje in ocenjevanje prispelih predlogov opravi Občinska uprava.
11.	člen
Nepopolne vloge se zavržejo, o čemer izda Občinska uprava, na predlog komisije, ustrezen sklep.
Zoper sklep iz 1. odstavka tega člena je možna pritožba v pisni obliki, ki se naslovi na župana v roku treh dni od prejema sklepa.
Župan svojo dokončno odločitev, zoper katero ni možna pritožba, posreduje v roku osmih dni od prejema pritožbe.
čl Obravnava in priprava predlogov ter izdaia sklepa o izboru
12.	člen
Prispele predloge obravnava komisija iz 10. člena tega pravilnika, ki v roku šestdeset dni od roka za oddajo predlogov oziroma po sprejemu proračuna pripravi končni predlog za izbor programov za sofinanciranje, za kar Občinska uprava izda sklep o izboru.
d)	Obveščanje izvajalcev ter sprejemanje in reševanje morebitnih pritožb
13.	člen
Sklep o izboru se predlagateljem dostavi priporočeno s povratnico v roku treh dni od sprejema sklepa iz 12. člena tega pravilnika.
Predlagatelji se lahko na izbor pritožijo županu občine v roku osmih dni od prejema sklepa.
Župan odloči o pritožbi v osmih dneh od prejema pritožbe. Županova odločitev je dokončna.
el Sklepanje pogodb
14.	člen
Sklepanje pogodb z izbranimi izvajalci se opravi v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o izboru oz. po sprejetju občinskega proračuna za tekoče leto.
Pogodbe z izbranimi izvajalci športnih programov sklene župan. Izbrani izvajalci morajo podpisano pogodbo vrniti v desetih dneh od prejema, v nasprotnem primeru se smatra, da je izvajalec odstopil od zahteve po sofinanciranju.
15.	člen
Obvezne sestavine pogodbe so:
-	naziv, naslov, davčna in matična številka ter bančni račun izvajalca,
-	vrste, vsebina in obseg programov,
-	čas realizacije programov,
-	višina dodeljenih sredstev,
-	pričakovani dosežki,
-	način nadzora nad namensko porabo sredstev in realizacijo programov,
-	rok in način predložitve poročil in dokazil o izvajanju programov in namenski porabi sredstev,
-	druge medsebojne pravice in obveznosti.
IV. NAČIN FINANCIRANJA
16.	člen
Občina zagotavlja sredstva za izbrane programe v okviru sprejetega proračuna za tekoče leto.
Vrednost programov se določa na podlagi pogojev in meril, ki so opredeljena v tem pravilniku, in Cenika za določanje vrednosti programov športa v Občini Moravske Toplice (v nadaljevanju: cenik), ki ga v skladu z letnim programom športa in sprejetim proračunom občine za posamezno proračunsko leto sprejme župan.
Do sprejema proračuna za tekoče leto se programi, izbrani na javnem razpisu za tekoče leto, akontativno sofinancirajo na podlagi cenika za preteklo leto.
E LIPNICA___________________________________________________________
V. OBSEG FINANCIRANJA PROGRAMOV
17.	člen
V javnem razpisu za tekoče proračunsko leto se lahko razpišejo sredstva za sofinanciranje naslednjih športnih programov in drugih aktivnosti na področju športa:
1.	Športna vzgoja otrok in mladine
Športna vzgoja otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega vzgojno-izobraževalnega programa.
1.1.	Športna vzgoja predšolskih otrok
1.1.1. Zlati sonček - sofinancira se nakup knjižic, kolajn in diplom
1.1.2. Naučimo se plavati - sofinancira se nakup knjižic, kolajn in diplom ter do 1/2 vstopnice za bazen na otroka
1.1.3.	Ciciban planinec - sofinancira se nakup knjižic, kolajn in diplom
1.1.4.	60-urni programi redne vadbe za skupine z najmanj 15 in največ 20 otroki, ki se izvaja izven časa rednega varstva otrok -sofinancira se strokovni kader in najem objekta po ceniku
1.2.	Športna vzgoja šoloobveznih otrok
1.2.1.	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
1.2.1.1.	Zlati sonček - sofinancira se nakup knjižic, kolajn in diplom
1.21.2.	Krpan - sofinancira se nakup knjižic, kolajn in diplom
1.21.3.	Naučimo se plavati - sofinancira se nakup knjižic, kolajn in diplom ter za 20-urne tečaje plavanja za skupine do največ 10 otrok, če ni izveden v šoli v naravi, strokovni kader po ceniku
1.21.4.	Šolska športna tekmovanja - sofinancira se: glej poglavje VI. tega pravilnika
1.21.5.	Planinska šola - največ 30-umi programi za skupine z najmanj 15 otroki - sofinancira se strokovni kader po ceniku
1.21.6.	80-urni programi redne vadbe za skupine z najmanj 15 in največ 20 otroki - sofinancira se strokovni kader in najem objekta po ceniku
1.21.7.	140-urni programi interesne vadbe za skupine z najmanj 15 otroki - sofinancira se strokovni kader in najem objekta
1.2.2.	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
1.2.21.	Panožne športne šole - kot je navedeno v Nacionalnem programu športa (točka 41.2.2.)
1.2.21.	Drugi programi redne vadbe - sofinancira se strokovni kader in objekt po ceniku za skupine, opredeljene v poglavju VII. tega pravilnika:
1.2.2.21. 160-umi programi redne vadbe
1.2.2.2.2. 240-urni programi redne vadbe
1.2.3.	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami
1.2.31.	80-umi programi redne vadbe za skupine do največ 10 otrok -sofinancira se strokovni kader in najem objekta po ceniku
1.3.	Športna vzgoja mladine
1.3.1.	Interesna športna vzgoja mladine
1.3.11. 80-umi programi redne vadbe za skupine z najmanj 15 in največ 20 mladimi - sofinancira se strokovni kader in najem objekta po ceniku
1.31.2.	140-urni programi interesne vadbe za skupine z najmanj 15 mladimi - sofinancira se strokovni kader in najem objekta
1.3.2.	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
1.3.21.	Panožne športne šole - kot je navedeno v Nacionalnem programu športa (točka 41.3.2.)
1.3.2.2.	Drugi programi redne vadbe - sofinancira se strokovni kader in najem objekta po ceniku, za skupine, opredeljene v poglavju VII. tega pravilnika:
1.3.2.21	160-urni	programi	redne	vadbe
1.3.2.2.2	240-urni	programi	redne	vadbe
1.3.2.2.3	360-umi	programi	redne	vadbe
1.3.3.	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
1.3.31.	80-umi programi redne vadbe za skupine do največ 10 mladih - sofinancira se strokovni kader in najem objekta po ceniku
2.	Športna rekreacija
Je aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa odraslih vseh starosti.
2.1.	80-urni programi redne vadbe za skupine z najmanj 15 in največ 20 člani - sofinancira se najem objekta, za socialno in zdravstveno
_____________________________________________________________26. april 2002
URADNE OBJAVE
ogrožene ter občane, starejše od 65 let, pa tudi strokovni kader -po ceniku.
3.	Kakovostni šport
Zajema vadbo in športna tekmovanja ekip ter posameznikov, registriranih pri panožnih športnih zvezah, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljujejo, so pa pomemben dejavnik razvoja športa.
3.1.	največ do 320-urni programi redne vadbe - sofinancira se strokovni kader in najem objekta po ceniku
4.	Vrhunski šport
Zajema vadbo in tekmovanja športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda.
4.1.	Programi, opredeljeni v Nacionalnem programu športa (točka 4.5.) - sofinancira se strokovni kader in najem objekta po ceniku za skupine, opredeljene v poglavju VII. tega pravilnika
4.2.	Sofinanciranje udeležbe športnikov s stalnim prebivališčem v občini Moravske Toplice, ki so registrirani v društvu, katerega sedež je v občini Moravske Toplice, na svetovnih in evropskih prvenstvih, svetovnih igrah ter na tekmah svetovnega in evropskega pokala, kjer jim panožne športne zveze v celoti ne zagotavljajo sredstev za pokrivanje stroškov udeležbe - sredstva se podelijo na podlagi posebne prošnje v skladu s sredstvi, ki so za ta namen predvidena v posebni postavki proračuna občine za tekoče leto. Sredstva niso predmet javnega razpisa.
5.	Šport invalidov
Športna dejavnost invalidov vseh starosti, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.
5.1.	80-umi programi redne vadbe za skupine do največ 10 invalidov -sofinancira se strokovni kader in najem objekta po ceniku
6.	Izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov v športu
6.1.	Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanje strokovnega kadra v društvih in njihovih občinskih zvezah po programih, ki jih potrdi Izvršni odbor Občinske športne zveze, pri čemer pridobivanje licenc ni predmet sofinanciranja tega pravilnika.
6.2.	Sofinanciranje izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa študentov izven sedeža Fakultete za šport
7.	Sofinanciranje delovanja društev, občinskih zvez, občinskih zavodov za šport ter drugih zavodov, povezanih s športom, na lokalni ravni
7.1.	Športna društva in njihove zveze - sofinanciranje delovanja na podlagi obsega izbranih programov na javnem razpisu, ki obsega materialne stroške programov, stroške meritev in spremljanja pripravljenosti, nezgodno zavarovanje, kot je opredeljeno v poglavju VIII. tega pravilnika.
8.	Športne prireditve v občini
8.1 Prireditve rekreativnega značaja (enodnevne in lige)
8.2.	Prireditve za registrirane športnike, ki presegajo občinski ali medobčinski nivo
8.3.	Druge športne prireditve občinskega pomena Sofinancira se izvedba prireditev po ceniku.
9.	Promocija športa v občini
Sofinancira se izdaja publikacij, izvedba prireditev, izdelava in podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem...
10.	Planinstvo in taborništvo
Sofinanciranje izletništva v sredogorje in visokogorje, izletništvo v taboru - sofinancira se strokovni kader po ceniku v skladu s poglavjem IX. tega pravilnika.	i
11.	Drugi programi v skladu z Nacionalnim programom športa
VI.	ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA
a)	Splošne določbe
18.	člen
Prireditelj občinskih športnih tekmovanj je Občinska športna zveza Moravske Toplice.
Organizator, izvajalec in koordinator je prav tako Občinska športna zveza, s katero se sklene ustrezna pogodba. K izvedbi se lahko priključijo šole in športna društva.
Sofinancira se izvedba in udeležba osnovnošolcev in srednješolcev na tekmovanjih iz tistih športnih panog, ki so za posamezno šolsko leto opredeljena v Uradnem razpisu šolskih športnih tekmovanj in prireditev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport.
b)	Izvedba občinskih šolskih športnih tekmovanj
19.	člen
Za občinsko šolsko prvenstvo se šteje tekmovanje, ki se ga udeleži najmanj:
-	v individualnih športnih panogah štirje tekmovalci iz vsaj dveh šol Občine Moravske Toplice,
-	v kolektivnih športnih panogah ter v individualnih športnih panogah za ekipna tekmovanja po tri moštva iz vsaj dveh šol Občine Moravske Toplice.
V primeru, da se na razpisano tekmovanje ne prijavi zadostno število tekmovalcev oz. moštev, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku tega člena, ima tekmovanje značaj šolskega oz. izbirnega tekmovanja za področno oz. državno tekmovanje in ga izpelje šola, ki kandidira za udeležbo na tekmovanju višjega nivoja.
20.	člen
Za izvedbo tekmovanj iz prejšnjega člena tega pravilnika se upoštevajo pravila, ki jih ob vsakem šolskem letu izda Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
c)	Sofinanciranje
21.	člen
Prireditelj financira izvedbo občinskih šolskih športnih tekmovanje in sicer:
1.	Za športe iz skupine A in B (atletika, gimnastika, košarka, rokomet, odbojka, mali nogomet, orientacijski tek, odbojka na pesku, badminton, streljanje z zračno puško, namizni tenis):
-	stroške sodnikov v moštvenih športnih panogah v skladu s cenikom na tekmo,
-	stroške sodnikov v individualnih športnih panogah v skladu s cenikom na tekmovanje,
-	stroške priprave štartnih list, zbiranja rezultatov ter izdelave biltena v skladu s cenikom na šolo udeleženko.
2.	Športi iz skupine C (množične prireditve, hitrostno kotalkanje, smučarski teki, šah, judo, tenis, gorsko kolesaijenje, karate, štafetni ulični teki, cestni teki, lokostrelstvo, športno plezanje, atletski mnogoboji):
-	za organizacijo in izpeljavo tekmovanja v skladu s cenikom na šolo udeleženko.
Sredstva se organizatorju nakažejo v obliki dotacije po prejemu poročila o izvedbi tekmovanja.
22.	člen
Priznanja za občinska šolska športna tekmovanja priskrbi prireditelj in sicer:
-	za individualne športne panoge kolajne za prva tri mesta,
-	za ekipna tekmovanja v individualnih športnih panogah, kjer sodelujejo več kot tri šole, pokale za prva tri mesta, sicer pokal za prvo mesto,
-	za kolektivne športne panoge, kjer sodelujejo več kot tri šole, pokale in kolajne za prva tri mesta, sicer pokal le za prvo mesto,
-	diplome za najboljše igralce v moštvenih športnih panogah.
Za izbirna tekmovanja prireditelj preskrbi diplome oz. priznanja.
23.	člen
Prireditelj sofinancira tudi nastope posameznikov, ekip in moštev, ki se na občinskih oz. izbirnih tekmovanjih uvrstijo na področna ali državna tekmovanja in sicer:
-	stroški prevoza s cenovno najugodnejšim prevoznikom,
-	prehrano tekmovalcev v višini, ki je določena s cenikom,
-	štartnino udeležencev Krosa Dela (izključno osnovnošolcem in dijakom).
Sredstva se šoli udeleženki nakažejo na podlagi dostavljenega poročila, ki mora vsebovati:
-	datum in kraj tekmovanja,
-	naziv tekmovanja,
-	poimenski seznam udeležencev,
26. april 2002
LIPNICA u.
URADNE OBJAVE
- v prilogi: računi za prevoz in prehrano, v kolikor se ta ne pripravi v šolski kuhinji.
VII.	OPREDELITVE OBLIK IN VRST PROGRAMOV, KI JIH IZVAJALCI LAHKO PRIJAVIJO NA JAVNI RAZPIS
24.	člen
Starostne kategorije programov redne vadbe otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, ter programov redne vadbe kakovostnega in vrhunskega športa:
cicibani in cicibanke mlajši dečki in deklice B mlajši dečki in deklice A starejši dečki in deklice kadeti in kadetinje mladinci in mladinke
člani in članice.
do 8. leta starosti,
do 10. leta starosti,
do 12. leta starosti,
do 14. leta starosti,
do 16. leta starosti,
do 18. leta starosti oz. kot jih
določajo panožne športne zveze,
25.	člen
Pri specifičnih športnih panogah lahko izvajalci programov prijavijo na razpis starostno in spolno mešane skupine.
Pri individualnih športnih panogah je minimalno število vadečih v skupini 6, pri kolektivnih športnih panogah pa najmanj 7 oz. najmanj tisto število in dva, ki v posamezni športni panogi zadostuje za ekipo, ki igra.
26.	člen
Izvajalci, ki kandidirajo za sofinanciranje programov vrhunskega športa, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da sta v vadbeno skupino pri individualnih in kolektivnih športnih panogah vključena vsaj dva športnika s statusom mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda,
-	vadbene skupine programov kolektivnih športnih panog, ki ne izpolnjujejo pogoja iz prejšnje alinee tega člena, lahko kandidirajo za sofinanciranje programov vrhunskega športa, če je ekipa vključena v evropsko ligaško tekmovanje.
Pod enakimi pogoji imajo prednost pri izboru tisti izvajalci, za katere nastopajo športniki vzgojeni v matičnem društvu.
VIII.	MERILA, KRITERIJI IN DRUGA DOLOČILA ZA IZBOR PROGRAMOV
27.	člen
Merila razvrščajo športna društva v razrede, na podlagi katerih se določi višina sredstev, ki jih športna društva prejemajo za svoje delovanje (točka 7.1. 17. člena tega pravilnika).
28.	člen
Razvrstitev izvajalcev športa v skupine glede na vsebino njihovega delovanja:
1.	skupina: V tej skupini so športna društva, ki se ukvarjajo z individualnimi športnimi panogami in katerih člani tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih športnih zvez. To so športne panoge, pri katerih lahko posameznik osvoji naslov državnega prvaka.
2.	skupina: V tej skupini so športna društva, ki se ukvarjajo s kolektivnimi športnimi panogami in tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih športnih zvez. To so športne panoge, pri katerih lahko ekipa osvoji naslov državnega prvaka.
3.	skupina: V tej skupini so športna društva, ki se ukvarjajo z miselnimi športnimi igrami.
4.	skupina: V tej skupini so športna društva, katerih dejavnost je rekreativnega značaja.
5.	skupina: V tej skupini so planinska in taborniška športna društva, ki izvajajo programe v skladu s točko 10. 17. člena tega pravilnika.
Pri razvrščanju športnih društev v skupine se upošteva osnovna dejavnost posameznega izvajalca, za katero je registriran.
29.	člen
Športna društva se znotraj posamezne skupine (1. - 5.) razvrstijo v razrede glede na razširjenost in uspešnost športnih panog, s čimer se zagotovi različnost sofinanciranja športnih društev glede na pomen in uveljavljenost le-teh.
m LIPNICA______________________________________________________________
Kriteriji za določitev razširjenosti in uspešnosti športnih panog so:
a)	število članov, ki plačujejo članarino,
b)	število registriranih tekmovalcev,
c)	število ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev za izvajanje programov vadbe,
d)	število kategorij, za katere se izvajajo programi za registrirane športnike v skladu s tem pravilnikom,
e)	število mlajših kategorij (do 16 let), za katere se izvajajo programi za registrirane športnike v skladu s tem pravilnikom,
f)	število doseženih prvih treh mest na državnih prvenstvih oz. državnih pokalih,
g)	nivo ligaških tekmovanj,
h)	število kategoriziranih športnikov, pri čemer se vrednoti število športnikov po posameznih razredih kategorizacije na dan 30. 11. za posamezno leto,
i)	število realiziranih ur redne vadbe v preteklem koledarskem letu za posamezne vadbene skupine oz. programe planinstva in taborništva.
Za posamezne skupine iz prejšnjega člena tega pravilnika se posamezni
kriteriji uporabljajo, v kolikor jih je možno določiti.
30.	člen
Športna društva se na podlagi vsakega kriterija, določenega v 29. členu
tega pravilnika, razvrstijo v tri razrede znotraj posamezne skupine in sicer:
Razred	Meja razreda	Število enot
1.	70 % in več	3
2.	41 % - 70 %	2
3.	1 % - 40 %	1
100 % vrednost meje razreda je določena s povprečno vrednostjo posameznega kriterija pomnoženo z 2 (100% = 2x povprečje).
31.	člen
Končna razvrstitev se določi s seštevkom števila enot posameznih kriterijev za vsako društvo, pri čemer se uporabi določilo iz 30. člena tega pravilnika.
Sredstva za delovanje društev se določijo na podlagi razvrstitve športnih društev in klubov v razrede, pri čemer so posamezni razredi ovrednoteni na sledeči način:
Razred Cenovno ovrednotenje za določitev sredstev za delovanje društev
1.	100	%	vrednosti	točk
2.	70	%	vrednosti	točk
3.	40	%	vrednosti	točk
32.	člen
Število točk se določi na podlagi vsote vseh ur programov redne vadbe otrok, mladine in invalidov ter programov redne vadbe kakovostnega in vrhunskega športa oz. programov športne rekreacije, izbranih na javnem razpisu.
Izvajalcem iz 5. skupine 28. člena tega pravilnika se število točk določi tako, da se seštejejo ure, priznane za izvedbo akcij planinstva in taborništva (v skladu z določili poglavja IX. tega pravilnika) po javnem razpisu.
Za posamezno proračunsko leto se uporabljajo podatki, zbrani do 30. novembra v tekočem letu, razen za točko h) 29. člena tega pravilnika.
Vrednost točke za določitev sredstev za delovanje društev se določi v ceniku.
IX.	PLANINSTVO IN TABORNIŠTVO
33.	člen
Določitev števila ur, ki se priznavajo za sofinanciranje strokovnega kadra pri izvedbi akcij planinstva in taborništva:
a)	Izletništvo v sredogoije: 2 vodnika na skupino najmanj 15-ih izletnikov in sicer za 5 ur vodenja na dan.
b)	Izletništvo v visokogorje: 2 vodnika na skupino najmanj 10-ih izletnikov in sicer za 8 ur vodenja na dan. En izlet je lahko največ dvodneven.
c)	Izletništvo v taboru: 1 vodnik na vsakih 10 udeležencev tabora po 4 ure na dan.
26. april 2002
URADNE OBJAVE
X.	ŠPORTNI DODATEK
34.	člen
Športni dodatek se dodeli športnim društvom oz. drugim izvajalcem športa, katerih člani so pridobili status kategoriziranega športnika oz. katerih mladinske ali članske ekipe v kolektivnih športnih panogah nastopajo v 1. oz. 2. državni ligi, če sistem ligaškega tekmovanja za posamezno kolektivno športno panogo sestavljajo 3 ali več lig v istem sistemu. V primeru kolektivnih športnih panog se športnemu društvu prizna športni dodatek za tisto število športnikov, ki v posamezni kolektivni športni panogi zadostuje za ekipo, ki igra. Temu številu se pri-štejeta še dva športnika.
Športni dodatek se prizna za posameznega športnika za obdobje statusa oz. leto uverščenosti ekipe v ligo iz prejšnjega odstavka tega člena v kolektivni športni panogi in sicer v naslednjem številu točk:
-	svetovni razred:	150	točk,
-	mednarodni razred:	130	točk,
-	perspektivni razred:	110	točk,
-	državni razred (in članske ekipe v kolektivnih
športnih panogah iz prejšnjega odstavka tega člena) 90 točk,
-	mladinski razred (in mladinske ekipe kolektivnih
športnih panogah iz prejšnjega odstavka tega člena) 70 točk.
Vrednost točke se določi v ceniku. Sredstva se športnim društvom nakazujejo v obliki dotacije brez izvedbe javnega razpisa v skladu s proračunskimi zmožnostmi, praviloma pa vsako trimesečje.
XI.	PRIREDITVE
35.	člen
Športne prireditve po tem pravilniku so organizirana športna srečanja in tekmovanja.
Prireditve morajo biti najavljene. V vseh najavah in propagandnem gradivu mora biti na vidnem mestu omenjena Občina Moravske Toplice kot sofinancer.
Za izvedbo športnih prireditev, ki so izbrane na javnem razpisu, se izvajalcem nakažejo sredstva na načine, ki so opredeljeni v členih od 36 do 38 tega pravilnika. Vrednost točke iz navedenih členov se določi v ceniku.
a)	Tekmovanja rekreativnega značaja
36.	člen
Enodnevni turnirji: priznajo se stroški organizacije v višini 100 točk, če sodelujejo najmanj 4 ekipe oz. 30 posameznikov, oziroma 200 točk, če sodeluje več kot 6 ekip oz. 60 posameznikov, pri čemer mora biti najmanj polovica udeležencev iz občine Moravske Toplice.
Ligaška tekmovanja: priznajo se stroški organizacije v višini 40 točk za vsako ekipo iz občine Moravske Toplice, pri čemer mora v ligi sodelovati najmanj 8 ekip in morajo biti določene propozicije tekmovanja.
c) Tekmovanja za registrirane športnike
37.	člen
Prireditve za registrirane športnike morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	da se organizira tekmovanje v športni panogi, ki je v občini razvita in katere nosilec ima organizirano redno strokovno vadbo,
b)	da gre za eno ali največ dvodnevno tekmovanje.
Priznajo se stroški organizacije tekmovanja v višini 200 točk za tekmovanje, na katerem sodeluje več kot 30 posameznikov oz. najmanj 4 ekipe, oziroma 400 točk za tekmovanje, na katerem sodeluje več kot 60 posameznikov oz. najmanj 8 ekip.
c)	Druge športne prireditve v občini
38.	člen
Med druge športne prireditve prireditve v občini sodijo:
-	množično pohodništvo in kolesarjenje,
-	dnevi športa, na katerih se predstavijo različne športne panoge,
-	druge športne prireditve občinskega pomena.
Priznajo se stroški organizacije prireditev v višini 100 točk, če se prireditve udeleži najmanj 40 posameznikov, oziroma v višini 200 točk, če se prireditve udeleži več kot 70 posameznikov.
XII.	ŠPORTNI OBJEKTI
a)	Vlaganja v športne objekte
39.	člen
Športni objekti so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori.
Razvrstitev športnih objektov:
a)	objekti, ki so v lasti Občine Moravske Toplice in z njimi upravljajo javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Moravske Toplice,
b)	objekti, ki so v lasti Občine Moravske Toplice in z njimi upravljajo športna društva ali krajevne skupnosti,
c)	objekti, ki so v lasti športnih društev in njihovih zvez,
d)	objekti širšega pomena za izvajanje športno-rekreativne dejavnosti občanov (kolesarske steze, tekaške steze, vodne proge...)
e)	objekti, ki so v lasti drugih pravnih ali fizičnih oseb.
40.	člen
Sredstva za investicije, investicijsko in tekoče vzdrževanje ter nakup opreme za športne objekte, ki so v lasti Občine Moravske Toplice, se določajo v vsakoletnem proračunu občine na posebnih proračunskih postavkah in sicer v skladu s potrebami in zmožnostmi ter na podlagi zakonskih in podzakonskih aktov, ki urejajo področje športa, vzgoje in izobraževanja.
41.	člen
Sofinanciranje vlaganj v ostale športne objekte je odvisno od zagotavljanja sredstev v proračunih občine za posamezna leta, pri čemer se sredstva namenjajo izključno za vlaganja v tiste športne objekte, ki so dostopni vsem občanom in v katerih se prednostno izvajajo športni programi, ki so v javnem interesu občine.
Sredstva se dodelijo na podlagi izvedenega javnega razpisa. V posameznem proračunskem letu se financirajo praviloma največ trije projekti iz 5. odstavka tega člena. Isti izvajalec ne more pridobiti sredstev dve leti zaporedoma.
Do sredstev za vzdrževanje športnih objektov in površin v občini Moravske Toplice so upravičeni lastniki, najemniki ali upravljalci objektov in površin. Prednost pri pridobivanju sredstev imajo športna društva, ki so registrirana v občini Moravske Toplice.
&
Prosilci morajo za koriščenje proračunskih sredstev obvezno izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	da je prosilec lastnik, upravljalec ali najemnik objekta, pri čemer mora biti pogodba o upravljanju oz. najemu sklenjena najmanj za dobo 10 let od dneva, predvidenega za začetek vlaganj v objekt,
b)	ima zaključeno finančno konstrukcijo, pri čemer morajo kandidati zagotoviti najmanj 70 % sredstev iz lastnih ali drugih virov,
c)	da ima pridobljena vsa upravna dovoljenja za posege,
d)	da vodi investicijo v skladu z veljavno zakonodajo,
e)	v primeru, da se za uporabo objekta zaračunava najemnina, le-ta za izvajalce športnih programov, ki so v javnem interesu občine, ne sme biti višja od cen, ki so določene v ceniku.
Sredstva se prednostno namenjajo za:
-	adaptacijo in rekonstrukcijo objekta,
-	posodobitev objektov in športnih naprav,
-	racionalizacijo stroškov (ekološki, tehnični in tehnološki vidiki),
-	ostala dela, ki so nujna za nemoteno izvajanje dejavnosti in niso predmet tekočega vzdrževanja.
b)	Uporaba športnih objektov
42.	člen
Prednost pri uporabi športnih objektov, ki so v lasti občine (razen šolskih telovadnic v času pouka) imajo:
a)	programi športne vzgoje otrok in mladine,
b)	programi vrhunskega športa,
c)	programi kakovostnega športa,
d)	športna rekreacija odraslih,
e)	ostali interesenti.
43.	člen
V športnih objektih, ki so v lasti občine, morajo upravljalci športnim društvom in njihovim zvezam, ki so registrirani v občini Moravske Toplice in imajo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa, zaračunavati najemnino največ v višini, ki je določena v ceniku.
______________________________________________________LIPNICA ii
26. april 2002
URADNE OBJAVE
XIII.	INFORMATIKA V ŠPORTU
44.	člen
Za organizacijo in sistematično spremljanje stanja v športu ter za razvoj te dejavnosti in spremljanje doseganja dolgoročnih ciljev na tem področju se vodijo naslednji registri podatkov:
-	register športnikov,
-	register izvajalcev programov športa,
-	register strokovnih delavcev v športu,
-	register športnih rezultatov,
-	register športnih objektov v občini,
-	ostali registri.
45.	člen
Register športnikov obsega: ime in priimek, spol, rojstni datum, prebivališče, športno panogo, matični klub, trenutni klub, stopnjo kategorizacije. Podatki se pridobijo od športnih društev.
46.	člen
Register izvajalcev programov športa obsega: ime oz. naziv, sedež, datum ustanovitve, ime in priimek zakonitega zastopnika, naziv športne panoge oz. dejavnosti, ime in priimek kontaktne osebe. Podatki se pridobijo od športnih društev.
47.	člen
Register strokovnih delavcev v športu obsega: ime in priimek, rojstni datum, prebivališče, naziv delodajalca, strokovno usposobljenost oz. izobrazbo, športno panogo. Podatki se pridobijo od športnih društev.
48.	člen
Register športnih rezultatov obsega: naziv tekmovanja, ime in priimek športnika oz. športnikov, ki so dosegli rezultat, društvo, iz katerega izhajajo, dosežen rezultat, čas in kraj izvedbe tekmovanja.
Register se vodi za rezultate, dosežene ob koncu posameznega tekmovanja (npr.: v sistemu ligaških tekmovanj se evidentira končno doseženo mesto v skupnem seštevku). Podatke posredujejo športna društva, praviloma v tridesetih dneh po doseženem rezultatu.
49.	člen
Register športnih objektov v občini obsega: ime objekta, lokacijo, podatke o lastniku, leto izgradnje, namen uporabe, velikost tekmovalnih in drugih površin ter zemljiškoknjižni izpisek. Podatki se pridobijo od lastnikov oz. upravljalcev objektov.
50.	člen
Registri iz 44. člena tega pravilnika se vzpostavijo v roku enega leta od sprejema tega pravilnika in se ažurirajo najmanj enkrat letno.
Glede na potrebe se lahko uvedejo tudi drugi registri, ki jih na podlagi tega pravilnika predpiše župan.
Evidence iz 44. člena tega pravilnika lahko vodi Občinska športna zveza, za kar občina z Občinski športno zvezo sklene ustrezno pogodbo.
51.	člen
Osebni podatki, potrebni za vzpostavitev in vodenje registrov, se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v skladu s posebnimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov.
Evidence se vodijo računalniško in v papirnati obliki. Hranijo se trajno in arhivirajo v arhivih Občine Moravske Toplice.
XIV.	PRIZNANJA
52.	člen
Občina Moravske Toplice skupaj z Občinsko športno zvezo podeljuje priznanja športnikom in športnim delavcem za posebne dosežke na področju športa, ki jih je v letu, za katerega se podeljuje priznanje, dosegel posameznik ali skupina športnikov oz. športnih delavcev in so pomembno prispevali k razvoju in ugledu športa v občini.
Pri oblikovanju predlogov za podelitev priznanja lahko sodelujejo vsi občani in občanke ter športne organizacije v občini.
Priznanja se podelijo na posebni prireditvi, najkasneje do konca meseca marca tekočega leta za preteklo leto. Prireditev izvede Občinska športna zveza, sofinancira pa jo Občina Moravske Toplice.
LIPNICA
53.	člen
Priznanje lahko prejmejo športniki in športni delavci s stalnim prebivališčem na območju občine Moravske Toplice oz. tisti, ki so včlanjeni v športno društvo, katerega sedež je v občini Moravske Toplice.
Postopek izbora kandidatov za podelitev priznanj izvede Občinska športna zveza.
S posebnim pravilnikom se opredelijo:
-	vrsta in število priznanj,
-	pogoji za podelitev priznanj,
-	način izbora kandidatov za priznanja,
-	način izbora organizatorja prireditve, na kateri se podelijo priznanja,
-	ostali pogoji in navodila.
XV.	NADZOR
a)	Finančni nadzor
54.	člen
Izvajalci programov športa, ki so v javnem interesu, so programe dolžni izvajati v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi ter načeli s področja športa.
Prejemnik namenskih sredstev iz občinskega proračuna je na zahtevo sofinancerja dolžan predložiti ustrezne dokumente in podatke, ki se nanašajo na namensko porabo sredstev.
V	kolikor se ugotovi, da izvajalec nenamensko porablja proračunska sredstva, se sofinanciranje takoj ustavi, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občinski proračun skupaj z zakonsko predpisanimi obrestmi.
b)	Strokovni nadzor
55.	člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem programov športa, ki so v javnem interesu, izvaja Občinska športna zveza na kraju izvajanja programov. Obiski so napovedani ali nenapovedani.
Ob obisku se napiše zapisnik v treh izvodih, ki ga podpišeta nadzorni delavec in strokovni delavec, ki program izvaja. Oba prejmeta po en izvod zapisnika, tretji izvod se odda na Občinsko upravo.
Podatki iz zapisnika so osnova za preverjanje dejanskega izvajanja programov športa, ki so opredeljeni v pogodbi iz 15. člena tega pravilnika.
56.	člen
Izvajalec, ki je nenamensko porabljal proračunska sredstva in je nestrokovno izvajal pogodbene programe, ne more kandidirati za dodelitev sredstev na naslednjem javnem razpisu občine.
XVI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57.	člen
S pričetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik za vrednotenje programov športa v Občini Moravske Toplice, ki ga je Občinski svet Občine Moravske Toplice sprejel dne 22. 05. 2000 in merila, pogoji in normativi za vrednotenje programov športa v Občini Moravske Toplice, kot sestavni del navedenega pravilnika.
58.	člen
Letni program športa za proračunsko leto 2002 se sprejme najpozneje v tridesetih dneh od pričetka veljavnosti tega pravilnika.
Javni razpis za sofinanciranje programov v letu 2002 se objavi v glasilu Lipnica, Uradnem listu RS, na spletnih straneh Občine Moravske Toplice in na oglasni deski občine najpozneje v tridesetih dneh od pričetka veljavnosti tega pravilnika. Izpolnitev pogoja iz 6. alinee 5. člena tega pravilnika se za leto 2002 ne zahteva.
59.	člen
Ta pravilnik prične veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 65/02-1 os
V	Moravskih Toplicah, dne 11. marec 2002
Župan:
Franc Cipot, univ. dipl. org., ekon., L r.
26. april 2002
URADNE OBJAVE - RAZPIS
Občina Moravske Toplice objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št 75/94 in 22/00), 4. člena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih društev in kulturnih projektov iz proračuna Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št 29/2002) in Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2002 (Uradni list RS, št 107/2001)
JAVNI RAZPIS
ZBIRANJA PREDLOGOV PROGRAMOV KULTURNIH DRUŠTEV IN KULTURNIH PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2002 FINANCIRALA IN SOFINANCIRALA OBČINA MORAVSKE TOPLICE
1.	Naročnik javnega razpisa. Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice
2.	Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin.
-	dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost,
-	kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe,
-	udeležba na območnih, medobmočnih, državnih srečanjih in mednarodnih prireditvah,
-	izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
-	kulturne prireditve in akcije,
-	drugi programi, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost.
3.	Vrednost sredstev razpisa:
-	1.100.000,00 SIT za programe kulturnih društev.
4.	Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, zavodi, skladi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju kulture, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja in posamezni avtorji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost ali predložijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v občini Moravske Toplice,
-	da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture,
-	društva, da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto,
- da Občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto.
5.	Vsebina vloge. Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa v času uradnih ur v tajništvu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice.
6.	Rok in način prijave. Pisne prijave na originalnih obrazcih morate poslati najkasneje do 31. maja 2002 na naslov Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis KULTURA 2002 - NE ODPIRAJ«. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 1200 ure v tajništvu Občine Moravske Toplice.
7.	Obravnava vlog-. Pravočasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na osnovi pogojev in meril za vrednotenje programov kulturnih društev in kulturnih projektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna občine Moravske Toplice. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Moravske Toplice sklenil pogodbe o sofinanciranju.
8.	Informiranje kandidatov. Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice.
Kontaktna oseba: Nada Lutarič, telefon 02/548 17 65, vsak dan od 800 do 1300 ure.
Številka: 67/02-6/1 Moravske Toplice, 08. 04. 2002
OBČINA MORAVSKE TOPLICE
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št.: 22/98), 8. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Moravske Toplice z dne 11. 03. 2002 (Uradni list RS, št 29/2002) - v nadaljevanju: pravilnik, Občina Moravske Toplice objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO PROGRAMOV ŠPORTA, KI SO V JAVNEM INTERESU, V LETU 2002
I.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov na področju občine Moravske Toplice:
-	športna društva in športni klubi, ki imajo sedež v občini Moravske Toplice,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Moravske Toplice,
-	zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja,
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu ter so splošno koristne in neprofitne.
II.	Za sofinanciranje v letu 2002 se lahko prijavijo naslednji programi:
1.	Športna vzgoja otrok in mladine (1. točka 17. člena pravilnika)
2.	Športna rekreacija (2. točka 17. člena pravilnika)
3.	Kakovostni šport (3. točka 17. člena pravilnika)
4. Vrhunski šport (4. točka 17. člena pravilnika)
5. Šport invalidov (5. točka 17. člena pravilnika)
6.	Izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra v športu (6. točka 17. člena pravilnika)
7.	Športne prireditve v občini (8. točka 17. člena pravilnika)
8.	Vzdrževanje športnih objektov (XII. poglavje pravilnika)
9.	Prireditev ob podelitvi športnih priznanj za leto 2002 (XIV. poglavje pravilnika)
III.	Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Moravske Toplice z dne 11. 03. 2002, Letnim programom športa Občine Moravske Toplice za leto 2002 (v nadaljevanju: program) ter Nacionalnim programom športa RS (Uradni list RS, št. 24/00).
Razpisno dokumentacijo, podrobnejše podatke in pravilnik lahko dobite v tajništvu Občinske uprave Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3 - I. nadstropje, soba 3 (telefon: 02/548 17 65).
IV.	Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji za programe pod točko II. (od 1. do 5., razen, kjer je v razpisni dokumentaciji določeno drugače) priložiti:
1)	pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, za katere programe je sklenjena,
2)	potrdilo o izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posamezne programe, v kolikor ni dostavil podatkov za register strokovnih delavcev na področju športa na Občino Moravske Toplice oziroma so v tem času nastale spremembe,
3)	potrdilo o zagotovljenem prostoru za izvajanje programov (pogodba z upravljalcem objekta, iz katere je razvidno število ur in urnik najema objekta za posamezne programe,
_________________________________________________LIPNICA TL
26. april 2002
URADNE OBJAVE - RAZPIS
ali potrdilo o rezervaciji števila ur v posameznem objektu za posamezne programe za leto 2002),
4)	v primeru, da je izvajalec hkrati tudi upravljalec objekta, v katerem izvaja redno vadbo, mora predložiti ustrezen sklep pristojnega organa o višini cene najema za člane in nečlane društva,
5)	program dela za posamezne prijavljene programe,
6)	seznam vadečih po prijavljenih skupinah (ime in priimek, naslov, leto rojstva),
7)	seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi številkami na dan oddaje prijave po posameznih programih,
8)	izvajalci rekreacijskih lig morajo predložiti propozicije tekmovanja,
9)	podatke o članstvu na dan 31.12.2001,
10)	izjava društva o pobiranju članarine,
11)	zaključni račun za leto 2001 (bilanco stanja in bilanco uspeha),
12)	vsebinski in finančni program dela društva za leto 2002.
Za programe pod točko II. 9 morajo izvajalci k razpisni dokumentaciji priložiti:
1)	dokazilo o lastništvu, najemu ali upravljanju objekta,
2)	upravna dovoljenja za poseg v prostor.
V.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati:
1. Športna društva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofinanciranje rednih programov članov, morajo izvajati programe vsaj za
dve mlajši starostni kategoriji (starostna kategorija mladincev in
mlajši).
VI.	Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki:
- bodo imeli vadbene skupine številčno zapolnjene,
-	dosegajo v isti športni panogi boljše rezultate,
-	pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo otrok in mladine,
-	pri izboru projektov za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov bodo upoštevani naslednji kriteriji:
a)	že pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor,
b)	delež lastnih sredstev,
c)	javni interes v športu.
VII.	Prijave, ki morajo vsebovati:
-	potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo,
-	priloge iz IV. točke tega razpisa,
-	ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji pošljite na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Javni razpis ŠPORT - NE ODPIRAJ« najpozneje do 31. maja 2002.
Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 1200 ure v tajništvu Občine Moravske Toplice.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavržene!
VIII.	Sredstva bodo lahko izvajalci, na podlagi sklenjenih pogodb, črpali v proračunskem letu 2002 in sicer do 31. 12. 2002.
Številka: 65/02-2/1
V Moravskih Toplicah, dne 08. 04. 2002
OBČINA MORAVSKE TOPLICE
PROGRAM FINANČNIH INTERVENCIJ V KMETIJSTVO I RAZPISOM V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V LETU 2002
SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV FINANČNIH INTERVENCIJ
Upravičenci za pridobitev finančnih intervencij so občani - fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Moravske Toplice, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in društva z območjem delovanja in sedežem v Občini Moravske Toplice.
Zahtevki za pridobitev finančnih intervencij se vlagajo trikrat letno (osebno v vložišču ali poslano s priporočeno pošto) na Občinski upravi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, Moravske Toplice in sicer: za mesece	vlaganje zahtevkov
od januarja do maja 2002 od 3. 6. do vključno 14. 6. 2002 od junija do septembra 2002 od 1. 10. do vključno 11. 10. 2002 od oktobra do decembra 2002 od 16. 12. do vključno 6. 1. 2003 Zahtevek mora vsebovati vlogo na pripravljenem obrazcu in plačan račun.
Pogoj za pridobitev finančnih intervencij so poravnane obveznosti do Občine Moravske Toplice, Krajevnih skupnosti v Občini Moravske Toplice ter podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Moravske Toplice.
Vloge obravnava odbor za kmetijstvo. Do finančnih intervencij so upravičeni samo vlagatelji, ki so v določenem roku oddali popolne vloge. Vlagatelje nepopolnih vlog se pisno obvesti o tem, da lahko v roku 8 dni po obravnavi dopolnijo vlogo z manjkajočimi dokumenti. V primeru, če vloge ne dopolnijo v celoti, se vloga zavrne kot nepopolna. Po roku vložene vloge se ne obravnavajo in se zavrnejo.
Vlagatelj, ki bo pri vlogi za pridobitev občinskih finančnih intervencij navajal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve sredstev.
Pri postavki nakup apnenca in mulja se ne izplačujejo zneski subvencij nižji od 5.000,00 SIT pri posamezni postavki, vloženi v posameznem roku.
UKREPI PROGRAMA FINANČNIH INTERVENCIJ V KMETIJSTVO V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V LETU 2001
A.	ZAVAROVANJE POSEVKOV
Subvencionira se 30 °/o zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov občanom s stalnim bivališčem v Občini Moravske Toplice pod pogojem, da zavarovalniška hiša nudi dodaten popust v višini 15 °/o, kar predstavlja polovico procentualnega zneska sub-
«LIPNICA
vencioniranja občine. Navedena višina subvencije velja tudi za zelenja-dnice in trajne nasade ter ni dodatno omejena z zneski po hektarju.
Subvencijo na podlagi sklenjenih pogodb uveljavljajo zavarovalniške hiše v imenu svojih zavarovancev.
*
B.	NAKUP APNENCA IN MULJA
Za potrebe apnenja tal se kot agromelioracijski ukrep za izboljševanje tal sofinancira do 30 % cene apnenca in apna ter do 60 °/o cene karbonatacijskega mulja. Cena prevoza pri nakupu mulja se ne sofinancira.
C.	ČEBELARSTVO
Čebelarskim društvom v občini in Vzgojno izobraževalnemu centru za čebelarstvo v Prosenjakovcih se
•	do višine 100 % financira nakup naprav oz. instrumentov za
zdravljenje čebel, ocenjevanje kvalitete medu ipd. ter urejanje VIC za čebelarstvo v Prosenjakovcih,
•	do višine 30 °/o sofinancira nakup sladkorja za zimsko krmljenje čebel.
FINANČNA STRUKTURA INTERVENCIJ V KMETIJSTVO V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V LETU 2001
Sredstva predvidena v proračunu 2002
Sofinanciranje nakupa opreme
v letu 2001, izplačano v letu 2002 Sofinanciranje zavarovanja posevkov Sofinanciranje sredstev za apnenje Sofinanciranje čebelarstva Drugi programi v kmetijstvu Skupaj
11.253.000.	00 SIT
2.211.236.00	SIT
4.200.000.	00 SIT
3.000.	000.00 SIT 600.000,00 SIT
1.241.764.00	SIT
11.253.000.	00 SIT
Program je na podlagi že potrjenega proračuna Občine Moravske Toplice sprejel Odbor za kmetijstvo pri Občinskem svetu Občine Moravske Toplice na svoji 16. seji dne 19. 2. 2002.
Pripravila:
Svetovalec 1 za kmetijstvo:
Martina VINK KRANJEC, univ. dipl. inž. kmet.
Predsednik
Odbora za kmetijstvo: Tibor VOROŠ
26. april 2002
KMETIJSTVO
Republika
Slovenija
Ministrstvo za kmetijstvo,
GOZDARSTVO IN PREHRANO
UKREPI KMETIJSKE POLITIKE 2002
AGENCIJA RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA DUNAJSKA 160, Ljubljana
telefon: 01 478 92 57 telefaks: 01 478 92 94
Tudi v letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vabi k izpolnjevanju obrazcev za pridobitev denarnih sredstev iz naslova Ukrepi 2002.
Pri izpolnjevanju vloge, ki jo bodo lanskoletni upravičenci dobili na dom, ostali pa na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, bodo pomagali kmetijski svetovalci, ki bodo vsako vlogo pred oddajo na agencijo tudi prekontrolirali.
V nadaljevanju vas na kratko želimo opozoriti na tisto, kar je potrebno upoštevati za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo. Ne pozabite: rok za oddajo vloge je od 25. aprila do 24. maja 2002.
Nekaj splošnih nasvetov za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo:
1.	Kje dobite vlogo?
Vlogo dobite na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lanski vlagatelji jo bodo prejeli po pošti.
2.	Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami:
Bodite pozorni na pravilno in čitljivo pisanje številk. Nečitljivo napisanih številk ne bo mogoče pravilno razbrati in jih vnesti v računalniško bazo podatkov.
3.	Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila (če je to potrebno):
-	izjavo o zakupu zemljišč za leto 2002, podpisano s strani zakupnika in zakupodajalca;
-	kopijo zakupne pogodbe, če gre za zakup zemljišč v lasti države, lokalne skupnosti ali pravne osebe;
-	komasacijsko odločbo za zemljišča, ki so v komasacijski postopek prešla po 6. juliju 2001;
-	podatek, v katerem območju se nahaja kmetija, če gre za območja s težjimi dejavniki;
-	fotokopijo bančne kartice (obe strani) in tisto stran hranilne knjižice, iz katere je razvidna številka računa. Pravne osebe naj vlogi priložijo fotokopijo o odprtju transakcijskega računa (odprtega do 30. junija 2002) oziroma žiro računa.
4.	Bodite pozorni na spremembe in novosti:
V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 in spremljajočih uredbah ter tržnih redih je v primeijavi z letom 2001 nekaj sprememb. Tudi v Slovenskem kmetijsko okoljskem programu se letos obeta nekaj sprememb. Med drugim bodo upravičenci v letu 2002 podpisali pogodbo, na podlagi katere bodo ukrepe SKOP izvajali naslednjih pet let. Upravičenci bodo letos lahko zaprosili tudi za sredstva iz naslova dveh novih ukrepov. Ta dva sta Ozelenitev njivskih površin in Prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri. Sprememba pa je tudi pri ukrepu Planinska paša, pri katerem upravičenci lahko uveljavljajo dodatek za pastirja.
5.	Uskladite...
-	podatke, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra;
-	stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem živali v hlevu;
-	stanje v Registru pridelovalcev grozdja in vina s stanjem v naravi;
-	stanje, ki je zavedeno pri hmeljni komisiji, s stanjem v naravi;
-	stanje v Registru trajnih nasadov (oljčniki, nasadi jablan, hrušk, jagodnjaki, špargljišča ...) s stanjem v naravi.
6.	Preden vlogo oddate, jo v pregled izročite kmetijskemu svetovalcu.
Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da je vloga popolna in čitljiva. Cim-prej stopite do svetovalca, da boste lahko vlogo oddali v začetku roka za oddajo vloge. Pri tem vas opozarjamo, da je za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil pri pristojnih institucijah potrebno čakati tudi po 8 dni.
7.	Držite se roka za oddajo vloge.
Vlogo lahko oddate od 25. aprila do 24. maja 2002. Čimprej jo pošljite priporočeno po pošti na naslov:
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja » Dunajska 160, 1000 Ljubljana s pripisom »zbirna vloga«
Kopije vloge, vseh dokazil in potrdil OBVEZNO shranite doma še najmanj 4 leta po tistem, ko boste prejeli denar.
POZOR - MLEČNE KVOTE!
V letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja proizvajalce mleka prvič vabi k izpolnjevanju obrazca, s katerim bodo sporočili količino namolzenega mleka na svojem kmetijskem gospodarstvu.
Zbrani podatki bodo služili kot osnova za dodeljevanje mlečnih kvot kmetijskim gospodarstvom. Na podlagi tako pridobljenih podatkov in na tej osnovi dodeljenih mlečnih kvot bodo proizvajalci mleka še
naprej imeli možnost prodajati mleko mlekarnam kot tudi na domu.
Izpolnjen obrazec proizvajalci mleka do 15. maja 2002 priporočeno pošljejo na naslov:
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Dunajska 160 1000 Ljubljana
s pripisom: »za evidence mleka«
Obrazec je objavljen tudi na spletni strani http://www.gov.si/ mkgp/ organi@ 02.html in v Uradnem listu št. 21/01, str. 2172, kjer je bilo objavljeno tudi Navodilo za vodenje evidenc količin mleka in mlečnih izdelkov.
Za vse nadaljnje informacije se proizvajalci mleka lahko obrnejo na svetovalce območnih kmetijsko gozdarskih zavodov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Občinski odbor za kmetijstvo
KAJ BO Z ODŠKODNINAMI ZA SUŠO?
Podobno kot v številnih lokalnih skupnostih, kjer je kmetijstvo ena od osrednjih gospodarskih dejavnosti, so tudi kmetje v občini Moravske Toplice silno nezadovoljni zaradi še vedno neizplačanih odškodnin za lansko katastrofalno sušo. Iz omenjene občine je škodo zaradi suše prijavilo 766 kmetov. Občinski odbor za kmetijstvo je zato zahtevo za čim prejšnjo rešitev omenjenega problema naslovil na kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za okolje in pro-
stor, vlado, državni zbor in državno komisijo za sanacijo.
Moravskotopliški kmetje skupaj s pomurskimi živinorejci zahtevajo tudi ponovno odprtje Pomurkine klavnice za prisilne zakole. Dejavnost je bila proti njihovi volji prestavljena iz Murske Sobote v Gornjo Radgono. Zaradi zaprtja mostov čez Muro v Petanjcih je pot za nekatere kmete daljša tudi za 50 in več kilometrov.
Geza Grabar
SPOROČILO DRŽAVNE KOMISIJE
Državna komisija za sanacije v pismu z dne 17. 04. 2002 odgovarja na dopis občine z dne 27. 03. 2002 in sporoča, da je vlada RS o pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij odločala v mesecu decembru, ko od občine Moravske Toplice še ni prejela ustreznih podatkov. Komisija je v aprilu posredovala Ministrstvu za finance dopolnjen seznam vlog, Ministrstvo za finance pa bo za vse že izdane odločbe po uradni dolžnosti opravilo obnovo postopka in ugotavljanja upravičenosti do oprostitev oziroma odpisov.
26. april 2002
LIPNICA *
TURIZEM
Panonske terme - realnost ali zgolj iluzija?
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE SO PREVZELE TERME LENDAVA
Lastninjenje gospodarskih družb in drugih podjetij, ki je bilo tudi s pomočjo lastniških certifikatov opravljeno v zadnjih nekaj letih, je odprlo vrata za kapitalska povezovanja. Tem nismo priča samo v širšem pomurskem ter slovenskem prostoru, temveč tudi v naši občini. Pred dnevi je namreč prišla na dan tudi uradna informacija o prevzemu Term Lendava s strani najpomembnejše gospodarske družbe v občini - Zdravilišča Moravske Toplice.
Čeprav je bilo o različnih oblikah povezovanja na področju turizma v pomurski regiji že nekaj časa precej govora - direktor moravskotopliškega zdravilišča Dušan Bencik je celo napovedal možnost nastanka tako imenovanega severovzhodnega turističnega bloka, ki bi nosil skupno ime Panonske terme in bi povezale turistično ponudbo od Lendave do Ruja - so se napovedi za večino zdele preveč optimistične. = Zato je informacija, da je Zdravilišče Mo- | ravske Toplice od večinskega lastnika - g Radenske oziroma Pivovarne Laško (sled- = nja je več kot 80-odstotni lastnik Radenske) 29. marca kupilo 55,80-odstotni lastniški delež v Termah Lendava, toliko bolj nenavadna. Poznavalci pa pravijo, da povsem pričakovana.
NEKAJ SE JE MORALO ZGODITI...
Če se ozremo na trenutne razmere v pomurskem turističnem prostoru, razvoj v tej dejavnosti - razen v Zdravilišču Moravske Toplice, že lep čas več ali manj stagnira. Investicijski vložki namreč niso bili takšni, da niso niti kratkoročno, kaj šele dolgoročno, zagotavljali konkurenčnih prednosti pred vse popolnejšo tovrstno ponudbo v slovenskem prostoru. V Zdravilišču Moravske Toplice, kjer so v zadnjih petih letih v investicije vložili blizu šest milijard tolarjev, so si s temi obsežnimi vlaganji pridobili pomembno konkurenčno prednost. To se že potrjuje oziroma vrača v rezultatih poslovanja. Zdravilišče je namreč lansko leto ustvarilo za 325 milijonov tolarjev dobička, kar je največ v zadnjih desetih letih.
»Odločili smo se, da ostanek kapitala čim bolj ugodno naložimo in si tako ustvarimo pogoje za še pozitivnejše in večje sinergijske učinke. Lendavske Terme so za nas zanimive tako s tržnega kakor razvojnega vidika. Ker imamo zelo dobro razpredeno poslovno mrežo z agencijami v državah na nemško govorečem območju, sem prepričan, da nam ne bo težko napolniti tudi nastanitvenih zmogljivosti v Lendavi,« je ob prevzemu povedal direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik, ki pa še ni razkril natančnega zneska za nakup večinskega deleža v lendavskih Termah. »Ker so pomembni lastniki Term tudi skladi, kapitalski in odškodninski, pa Krekova družba in Nafta Lendava, smo opravili tudi razgovore o odkupu njihovih deležev. Ričakujem, da si bo naše zdravilišče v končni fazi v Termah pridobilo od 80 do 90 odstotkov delnic, kar bo tudi pomenilo, da si bomo s tem ustvarili mo-
Dušan
Bencik
žnost samostojnega upravljanja in odločanja v prevzetem podjetju.« Ohranitev lastniškega deleža krajevne skupnosti Lendava v tamkajšnjih Termah pa prvi mož najpomembnejšega pomurskega zdravilišča komentira z besedami, da je tudi interes novega lastnika, da lokalna skupnost ostane tudi v novi lastniški strukturi, še posebej, ker je turistična dejavnost na področju, kjer deluje, vpeta v okolje, zato bo razvoj lažje usmetjati s skupnimi močmi.
NAČRTI NOVEGA LASTNIKA
Zanimalo nas je, kakšne načrte ima novi lastnik v prevzetem podjetju, v Termah Lendava.
»Idej je veliko, še posebej, ker sta produkta Zdravilišča Moravske Toplice in Term Lendava zelo kompatibilna. Prvo, za kar si bomo prizadevali, je, da bomo nivo storitev v lendavskih Termah - v mislim imam njihovo pestrost in kvaliteto, kar najbolj približali nivoju v Zdravilišču Moravske Toplice,« pravi Dušan Bencik in komentira obnovo kopališča v Petišovcih pri Lendavi. »To je zgrešena investicija, še posebej, ker je v prvi vrsti marsikaj potrebno čimprej postoriti na osnovni lokaciji v Lendavi. Moram pa povedati, da je z našega vidika v Petišovcih veliko zanimivejša lokacija športnega parka in opuščenih naftnih vrtin z zemljišči okoli le-teh. Z revitalizacijo teh površin bi namreč nenazadnje lahko zgradili tudi golfsko igrišče.«
SO SEDAJ NA VRSTI TERME PTUJ IN POTEM ŠE ZDRAVILIŠČE RADENCI?
Govorice, da s prevzemom lendavskih Term kapitalskih povezovanj Zdravilišča Moravske Toplice še zdaleč ni konec in da v Moravskih Toplicah do določene mere računajo na sodelovanje tudi s preostalimi turistično-zdraviliškimi podjetji v severovzhodni Sloveniji, je potrdil tudi direktor Bencik. »V primeru ptujskih Term smo
lastnikom že ponudili najvišjo ceno, ki smo jo pripravljeni in tudi sposobni plačati. Sedaj so na potezi lastniki oziroma Kmetijski kombinat Ptuj, ki je stoodstotni lastnik Term. Ker pa so občine na ptujskem območju vložile zahtevek za delno solastništvo v Termah, se zadeva dodatno zapleta, vendar sem optimist. Terme Ruj si brez strateškega lastnika, kdorkoli že na koncu bo, svoje prihodnosti kratko malo več ne morejo zamišljati, kakor tudi ni razvoja brez stacionarnega turizma.«
Kar zadeva Zdravilišče Radenci, ki jih namerava Pivovarna Laško kot večinski lastnik Radenske prav tako prodati in dati poudarek zgolj proizvodnji in prodaji pijač, je bil Bencik zadržan. Skupen nastop celotnega pomurskega turizma na velikem evropskem turističnem trgu, katerega del naj bi z vključitvijo v polnopravno članstvo v Evropsko unijo postala tudi naša država, bi prinašal sinergijske učinke celotnemu pomurskemu turizmu. Vendar pa Bencika ne zanimajo hoteli in restavracije zunaj zdraviliškega kompleksa v Radencih in Term Banovci, kot so denimo mestni hoteli in restavracije v Murski Soboti in Ljutomeru ter številne druge nepremičnine.
Če do vzpostavitve severovzhodnega turističnega stebra oziroma do kapitalskih povezovanj po načrtih in pričakovanjih Zdravilišča Moravske Toplice ne bo prišlo, sogovornik poudarja, da imajo v njegovem podjetju drugo različico - »... gradnjo hotela s petimi zvezdicami v Moravskih Toplicah«.
Geza Grabar
TIČ Moravske Toplice
PROSPEKT
APARTMAJI »PREKMURSKA VAS« MORAVSKE TOPLICE
Red tradicionalnim sejmom Alpe-Adria, ki je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal v začetku februarja in so se ga tudi letos udeležili predstavniki Turistično-in-formativnega centra (TIČ) Moravske Toplice, je TIC izdal štiristranski barvni prospekt o apartmajskem naselju Rekmurska vas v Zdravilišču Moravske Toplice. Z lastnimi fotografijami in arhivskim gradivom zdravilišča ga je odlično oblikoval Zlatko Gnezda.
Predstavljena je celotna ponudba zdravilišča z bližnjo okolico pa tudi ceniki namestitve v apartmajskem naselju. Rospekt je izšel v nakladi 10.000 izvodov v slovenskem in nemškem jeziku. Dobiti ga je mogoče na sedežu TIC Moravske Toplice.
Geza Grabar
20 LIPNICA
26. april 2002
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
oglas
S pokojninskimi zavarovanji Zavarovalnice Triglav
do dostojne pokojnine
Že nekaj časa je minilo, odkar smo v glasilu Občine Moravske Toplice »Lipnica« pisali o pokojninski reformi in spremenjenih pogojih upokojevanja, ki jih je s 1. januarjem 3000 uvedel nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tokrat želimo osvežiti spomin glede ključnih novosti tega zakona in vas seznaniti z eno izmed možnosti, s katerimi si lahko že danes zagotovite dostojno pokojnino in sicer s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem, kije za marsikoga (še posebej tiste člane kmečkega gospodinjstva, ki niso obvezno zavarovani) najprimernejša rešitev.
Nov zakon prinaša kar nekaj novosti in sicer:
•	znižanje starostne pokojnine z dosedanjih 85% na 72,5% pokojninske osnove,
•	povečanje števila let za izračun pokojninske osnove z 10 na 18 najbolj ugodnih zaporednih let,
•	podaljšanje polne upokojitvene starosti na 61 let za ženske in 63 let za moške,
•	zvišanje polne pokojninske dobe na 38 let za ženske in 40 let za moške ter
•	davčne olajšave za vplačane zneske v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Poleg omenjenih je ena od najpomembnejših novosti uvedba tristebrnega pokojninskega sistema, kjer:
•	prvi steber predstavlja obvezno zavarovanje, kot smo ga že do sedaj poznali preko ZPIZ-a,
•	drugi steber predstavljata:
•	obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer delodajalci plačujejo za pokojnine svojih delavcev, ki imajo beneficirani delovni staž in
•	prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (npr. Pokojninski steber Zavarovalnice Triglav) ter
•	tretji steber, ki smo ga do sedaj že poznali v obliki raznih življenjskih, rentnih in prostovoljnih pokojninskih zavarovanj in varčevanj.
V sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (2. steber) se lahko vključijo vsi, ki so vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje (1. steber), medtem ko za vključevanje v 3. steber ni nobenih tovrstnih omejitev.
V okviru 2. stebra je Zavarovalnica Triglav, d.d. pripravila celovito ponudbo na področju prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, t.i. Pokojninski steber, ki je bil tudi prvi odobreni pokojninski načrt in h kateremu je do danes pristopilo že čez 2000 Pomurcev.
V okviru tretjega stebra pa imamo poleg ostalih klasičnih kapitalskih zavarovanj (življenjska in rentna zavarovanja), od leta 1996 na tržišču tudi produkt prostovoljnih pokojninskih zavarovanj, ki ga že vsa ta leta uspešno izvajamo. Preko nekaterih občin in zadrug nam je uspelo skleniti skupinska prostovoljna pokojninska zavarovanja za kmete, precej privatnih podjetij pa je tovrstna skupinska zavarovanja sklenilo za svoje zaposlene. Tako lahko kmetje in vsi ostali, ki si to želijo in ki se zavedajo, da je za dostojno pokojnino potrebno že danes dodatno varčevati, plačujejo premijo za svojo starost in si oblikujejo svoj fond. Ker je še posebej za prihodke kmetijskega gospodarstva značilno sezonsko nihanje, je prednost tega zavarovanja tudi v tem, da premije ni potrebno plačati vsak mesec, pač pa takrat, ko ima kmetija denar. Zavarovanec si lahko svoj fond poveča z enim ali večimi dodatnimi vplačili, ob upokojitvi pa lahko tudi zahteva, da se mu do 50% fonda izplača.
Po podrobnejših informacijah in natančnejših izračunih lahko povprašate vam najbližjega zastopnika Zavarovalnice Triglav, se oglasite na našem najbližjem poslovnem mestu (z mesecem marcem letos smo zastopstvo v Moravskih Toplicah preselili v nove prostore v Hotelu Vivat) ali pa kar na Območni enoti Zavarovalnice Tri-glav, d. d. na Lendavski 5 v Murski Soboti, kjer boste skupaj s strokovno službo poiskali najus-trez9nejšo rešitev. Obiščete nas lahko tudi na spletnih straneh:
www.pomurje.net/triglav
ali
www.zav-triglav.si
Vprašanja, kritike in pohvale pa lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov info-ms@zav-triglav.si
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST.
Zavarovalnica Triglav d.d.
26. april 2002
LIPNICA S
DEJAVNOST DRUŠTEV
BRV - DRUŠTVO ZA PROMOCIJO IN NAPREDEK GORIČKEGA
Društvo BRV je bilo ustanovljeno sredi leta 2001 kot strokovno združenje občanov. Svoje člane združuje predvsem na strokovni osnovi, ne glede na teritorialno, narodnostno, versko ali kakršnokoli drugo pripadnost Ime društva BRV ni kratica. Izbrano je bilo, ker ima BRV tudi simbolni pomen: pomeni desko ali bruno za prehod čez vodo, ki dejansko povezuje nasprotna bregova. Nekako v to simboliko je vpleten tudi namen ustanovitve društva BRV.
Namen ustanovitve društva je predvsem promocija in napredek Goričkega prek realizacije kulturnih, raziskovalnih, izobraževalnih, turističnih ter drugih projektov in dela. Člani društva želimo s strokovnim delom, znanjem in dosedanjimi izkušnjami prispevati k združevanju in povezovanju posameznih delov Goričkega pri realizaciji idej in projektov lokalnega in širšega pomena. Prav tako želimo dokazati, da se da tudi na našem področju marsikaj narediti, le upati si je treba!
Odprti smo za vse nove ideje in pobude ter pripravljeni na izzive pri realizaciji vsega, kar bo kakorkoli prispevalo k prepoznavnosti Goričkega ali njegovih ožjih delov. Usposobljeni in pripravljeni smo tudi strokovno pomagati vsem, ki ne vedo, kako praktično realizirati svojo idejo. Med drugim si želimo predvsem produktivnega in korektnega sodelovanja z vsemi, ki so na strokovnih in enakopravnih osnovah pripravljeni na konstruktivno sodelovanje z nami.
V času našega kratkega delovanja smo sodelovali pri pripravi dveh razstav: razstavi digitalnih fotografij in slikarske razstave. V mesecu marcu 2002 smo izvedli kviz med učenci osnovnih šol z ob-
močja Goričkega na temo »Spoznajmo Goričko«. Sodelovalo je šest osnovnih šol, ki so se pomerile v dveh predtekmovanjih. Najboljši ekipi sta se nato srečali v finalu. Realizacijo kviza, v katerega je bilo vloženega veliko strokovnega dela in časa, so nam omogočili sponzorji in donatorji-
V času od ustanovitve društva smo se prijavili tudi na več javnih razpisov, saj smo prepričani, da je potrebno pridobiti večino sredstev za delovanje društva iz razpisov in ne iz občinskih proračunov. Dokaz naših aktivnosti in dobrih idej je tudi dejstvo, da smo bili doslej uspešni že na dveh javnih razpisih s prijavljenimi projekti, nekaj naših vlog pa še ni bilo obravnavanih. Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo sofinanciral razstavo Zgodovina vasi Fokovci Ministrstvo za okolje in prostor pa izvedbo promocijskih aktivnosti učinkovite rabe energije. Obe pogodbi o sofinanciranju sta bili podpisani že v mesecu marcu 2002. Poleg izvedenih aktivnosti trenutno pripravljamo še projekte za skupne prijave na razpise s tujimi partnerji.
Skoraj vsi, ki živimo na območju našega delovanja, se med sabo tudi več ali manj (celo osebno) poznamo. Kljub te-
mu pa na ravni društev izredno malo oziroma skoraj nič ne sodelujemo, celo na občinski ravni ne in to kljub temu, da v naši občini premoremo celo referenta za društva. Tudi ustanovitev zveze društev v tem trenutku tega najbrž bistveno ne bi spremenila. Vsako društvo mora namreč najprej samo ugotoviti, da bo v bodoče brez sodelovanja in povezovanja zelo težko kaj narediti. V društvu BRV si želimo v bodoče vsaj del tega spremeniti. Morda pa bomo tudi tako prispevali kakšno malenkost za dobro vseh, ki živimo na tem območju.
Ugotavljamo, da je za kulturo namenjenih premalo sredstev, ki si jih želi razdeliti velika množica različnih društev, s čimer se žal ne da doseči optimalnih rezultatov. Vsekakor je pomembna tudi množičnost, čeprav je ta mnogokrat le na papirju. Društva se na žalost malo ali celo nič ne prijavljajo na razpise, kljub temu, da imajo včasih člani zelo dobre ideje. Tako je večina društev vezana zgolj na sredstva iz občinskega proračuna in sredstva sponzorjev, ki pa so skoraj vedno premajhna za kvalitetno realizacijo sicer dobrih idej.
Janez Skalit predsednik društva BRV
Društvo upokojencev Moravske Toplice
NOVI PREDSEDNIK: RAJKO JANJIČ
Sredi marca so se upokojenci-člani DU Moravske Toplice zbrali v Motvaijevcih na svojem petem občnem zboru. Prisostvovalo je 72 članov-delegatov in številni gostje: župan Franc Cipot, predsednik koordinacijskega odbora DU za Pomurje Mirko Lebarič, Jože Kovač, predsednik DeSuS-a, Rudi Kiilič, predsednik društva invalidov, in Jože Lanšček, občinski svetnik.
Pregledali in analizirali so delo društva v preteklem letu in ugotovili, da je bilo finančno poslovanje nadvse uspešno in tudi na družabna srečanja niso pozabili. Srečanja v Tešanovcih se je udeležilo precejšnje število članov. Organizirali so več izletov po domovini in izlet na Madžarsko. Niso pozabili niti na svoje bolne člane; bolne in tiste, ki so v domovih, je komisija za socialno delo obiskala dvakrat, med letom in pred božičem. Obiskali so tudi vse jubilante, ki so dopolnili 80, 85, 90 let in starejše od 90 let, ter jim izročili simbolna darila. Obiskani so izrazili zadovoljstvo, da kljub bolezni in visoki starosti niso pozabljeni.
Ker je dosedanji predsednik društva Štefan Makoter izrazil željo, da ga razrešijo funkcije predsednika, so izvolili novega predsednika: predlagan in soglasno izvoljen je bil Rajko Janjič. Štefan Makoter je dobil naslov častni predsednik.
Zbor je sprejel smernice za nadaljnje delo: člani si želijo več družabnih srečanj, zato bo vodstvo organiziralo srečanja svojih članov, kot so pikniki, plesi, razstave izdelkov, literarni večeri, športna srečanja in podobno. Člani, ki dopolnijo 90 let starosti, bodo oproščeni plačila članarine.
Društvo upokojencev že od ustanovitve naprej pesti pomanjkanje prostorov in je zaradi tega v preteklih letih odpadla marsikatera dejavnost. Čeprav imajo za sestanke na razpolago sejno
Člani Društva upokojencev Moravske Toplice med enim svojih srečanj.
dvorano občine, pa pogrešajo prostor, kjer bi se lahko zbirali, uvedli dežurstvo in svojim članom pomagali z nasveti. V prihodnje bodo usmerili svoja prizadevanja za pridobitev prostora za svojo dejavnost.
Društvo upokojencev Moravske Toplice šteje 639 članov z območja celotne občine.	Olga Gutman
22 LIPNICA
26. april 2002
FOTO: Geza GRABAR
MLADA LIPNICA
VVZ VRTCI
DOS PROSENJAKOVCI
Diteči vüzen
Velika noč ali vuzen po domače je praznik, ki nam prinese veliko ustvarjalnosti. V vrtcu Moravske Toplice so svojo ustvarjalnost združili otroci, njihovi starši in zaposleni ter skupaj pripravili razstavo v hotelu Vivat. Otvoritev razstave je popestril kratki program. Kaj so si mislili prisotni, nam pove eden izmed vpisov v knjigo vtisov:
Programu, v katerem so nastopali otroci mlajše in starejše skupine ter pevski zbor vzgojiteljic, je sledil ogled razstavljenih izdelkov in remenk, ki so bile pripravljene v različnih tehnikah. Prisotni so pokazali veliko zanimanja za izdelke, pohvalili otroke in odrasle, ki so razstavo pripravili, ter jim zaželeli veliko ustvaijalnih dni.
Vsem, ki so razstavljali, tudi sama želim še veliko ustvarjalnih uspehov.
Danica Horvat
Tri zvezdice
Mi smo zlate zvezdice, rade se imamo, vedno s tabo vstanemo in se s teboj igramo.
Ko pa zvezdic več ne bo, luna bo sijala, temni mrak padel bo na našo zemljo.
Tudi ko si zunaj ti, smo s teboj za vedno, včasih tudi pride dan, ko te zapustimo.
Laura Sapač. 3. razred
Požrešni ptič
Požrešni ptič pozabi pesmi pa pravljice. Postane pameten. Pripoveduje pravljice, prepeva pesmi. Piše pisma, packa po papiiju. Petra prejme ptičkovo pismo. Prebere prijazno pismo.
PETRA PIŠE PISMO PTIČU PO POŠTI. PTIČ PREBERE PISMO. POTEM POJE POVEDI. POSTANE PTIČKAST. PTIČ POZVONI, PROSI POMOČ PETRE PRI PRANJU PIKIC. PETRA PRINESE PRIL, POMIJE PTIČKINE PERUTKE. PTIČ POVE PETRI PRAVLJICO, PAPAGAJ PA PIKI.	^ * *** 3. razred
Moja najljubša žival
Doma imam siamsko muco. Imam še tudi druge živali: kokoši, petelina, prašiče.
Muca ima modre oči in je zelo dlakava. Vedno me počaka, ko grem iz šole ali stopim iz stanovanja, razen če je na potepu. Rada pleza po drevesih in skače z njih na zemljo. Pri bezanju je hitrejša od mene, ker je zelo uma. Rada je brikete in mleko in uživa v naravi. Ko je zunaj mraz, hoče v hišo, vendar je ne pustimo. Rada se igram z njo in ona z mano. V delavnici skoči na stol in zaspi. Mačka ima dober sluh, vonj, vid, ve, kdaj bo potres, prepozna temperaturo. Če jo preganjam, zelo trpi.
Ulovi veliko miši. Nisem pa navdušena nad njo, ko preži na ptičke. Majhna miška ji včasih uide in muca ostane brez malice. Zgodilo se je, da je ni bilo doma teden dni, vendar se je nekega dne se je ponovno vrnila. Vesela sem bila njene vrnitve. Dala sem ji hrano in sva odšli do potoka in še k mlaki.
Simona Škrilec, 5. razred
Basen
Piščanček in petelin
Na dvorišču pri skladišču s hrano lačen piščanček išče hrano.
Ves izčrpan in utmjen končno najde nekaj za pod zob.
Z zadovoljstvom kljuka zrna, dokler se mu za hrbet ne postavi petelin in reče: »Kaj pa delaš, zgaga mala?«
Piščanček se prestraši in prosi za pomoč: »Hrano iščem gospod, že ves teden nisem jedel, prosim vas gospod. usmilite se me. Tako sem sestradan in lačen!«
»Kaj me briga, capin, ti mi kradeš hrano!«
»Oprostite gospod, umrl bom od lakote.« »Nič ne bo. Jaz, veliki poglavar, preživljam največjo družino tod okoli, ti predrznež pa mi kradeš hrano!
Za kazen mi boš poplačal z delom.«
Piščanček je moral delati dolge dneve in noči, verjetno še danes dela za tujega gospodarja, če ni umrl od lakote, žeje in izčrpanosti.
Aljoša Koroša, 6. razred
Predstavitev športnega in kulturnega dne
Le kaj je lepše in boljše za nas učence kot športni ali kulturni dan, ko jo »mahnemo kam«, pa čeprav na bližnji travnik.
Tako je bilo tudi sredi januarja, ko smo imeli športni in kulturni dan hkrati. Zjutraj so avtobusi odpeljali petnajst minut prej kot običajno. Prvi del dneva je bil kulturnega pomena, saj smo si v kinu ogledali film »Harry Potter in kamen modrosti«, posnet po zgodbi britanske pisateljice J. K. Rowling. Po svoji svetovni uspešnici je postala druga najbogatejša Britanka.
Film pripoveduje o dečku, ki sploh ni vedel, da je čarovnik. Živel je pri sorodnikih, ki pa ga niso marali in so	cenili svojega sina. K njemu je prišel delavec čarovniške	šole Brada-
vičarke, s katerim sta	nakupila vse potrebno	za	šolo. Potem se je odpeljal tako	kot vsi dru-
gi učenci z vlakom. Klobuk »odločanj« ga je namestil v dom Gryfendorf. Spoprijateljil se je z Ronom in Hermiano. Skupaj so odkrili veliko čarovnij Bradavičarke, njenih učencev in učiteljev. Harryjev vrhovni čarovniški dosežek je bil odkritje kamna modrosti. S tem se je film, ki je trajal 152 minut, tudi končal. Meni se je zdel film zelo lep. Harry Potter je zelo zanimiv osebek z očali, rjavimi lasmi, velikimi očmi, prijaznim pogledom in veselim obrazom. V filmu bi spremenila le to, da bi bolje predstavila učitelja Bradavičarke. Po dolgem sedenju smo vstali in odšli iz kinodvorane. V avli kina smo pomalicali.
Nato smo se peš odpravili do drsališča na drugi strani Murske Sobote. Tam smo se preoblekli v kombinezone, si izposodili drsalke, jih obuli in se odpravili na led. Led je bil očiščen. Jaz sem se na začetku zelo bala, da padem in si razbijem čeljust, zato sem se tesno držala ograje ob	drsališču. Kasneje sem	se	drsala s sošolkami, tako da smo se držale
za roke. Nekateri so	izvajali prave umetnije	na	ledu. Tudi najmlajši učenci so	se drsali in
kljub padcem niso obupali. Meni je lepše gledati drsanje po televiziji, ko plešejo na ledu.
Po uri drsanja smo lahko odšli v trgovski center BTC in si ogledovali trgovine ter tudi kaj kupili. Deklice našega razreda smo šle skupaj. Najprej smo se s_ stopnicami odpeljale v nadstropje, kjer smo si ogledovale trgovine z oblačili in obutvijo. Čeprav nismo več tako mlade, smo se pozanimale tudi v trgovini z igračami. Z veseljem smo si ogledale tudi trgovine z urami in zlatnino. Pokukale smo tudi v papirnico, kjer so si nekatere kupile pisala in mape. Z veseljem smo pogledale tudi v cvetličarno, kjer so si nekatere kupile kaktuse. »Zadnja postaja« je bila v trgovini SPAR, kjer smo si kupile hrano in pijačo. Jaz sem si kupila tudi revijo. Potem smo se odpravile nazaj na drsališče. Nekaj časa smo se še drsali. Sedaj je šlo tudi meni že »bolje od rok.« Potem pa smo morali vsi z drsališča, saj je prišel čistilec, ki je počistil led in ga pripravil za drugo skupino. Preoblekli smo se, očistili drsalke in jih oddali. Skupaj smo se odpravili v gostišče na čaj.
Avtobusi so prišli ob pol treh. Utrujeni, a hkrati polni doživetij smo se odpravili domov. Preživeli smo zelo lep dan. Potrebovali bi še več takšnih dni, ko smo se zabavali in tudi kaj naučUi.
Bilo je SUPER!!!	Martina Šebok, 6. Razred
26. april 2002
23
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Moravske Toplice
DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE V MAJU
Le redko se zgodi, da v pokrajini ob Muri gostimo kakršnokoli državno tekmovanje. Še redkeje je organizacija zaupana kateri od organizacij v občini Moravske Toplice. In vendar: Občinska gasilska zveza (OGZ) Moravske Toplice bo v soboto, 25. maja 2002, gostiteljica državnega tekmovanja gasilskih desetin za memorial Matevža Haceta. Tekmovanja, ki poteka vsaka štiri leta in ga je tudi tokrat razpisala Gasilska zveza Slovenije (GZS), se bo predvidoma udeležilo 200 tekmovalnih enot članov, članic in veteranov. Po navedbah Slavka Škerlaka, predsednika OGZ Moravske Toplice, se je prvič v več kot stoletni zgodovini pomurskega gasilstva zgodilo, da bo največje gasilsko tekmovanje na nacionalnem nivoju v katerem od krajev v Pomuiju.
Gasilske desetine, ki so se na zaključno državno tekmovanje uvrstile že na lanskoletnih regijskih tekmovanjih, bodo tudi v športnem centru Zdravilišča Moravske Toplice na igrišču z umetno travo tekmovali v mokri vaji z motorno brizgalno, v vaji raznoterosti ter v razvrščanju.
»Glede na izjemno velik obseg in težo tekmovanja, kakor tudi zahtevno organizacijo, je treba poudariti, da bo OGZ Moravske Toplice omenjeno tekmovanje lahko uspešno pripravila in izvedla samo v sodelovanju z vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi iz naše občine oziroma popolno angažiranostjo njihovih članov. S tem se bo brez dvoma ponovno potrdilo dobro in složno delovanje gasilstva v naši občini. Zato se je potrebno že ob tej priložnosti zahvaliti in pohvaliti vse tiste člane OGZ Moravske
Toplice in člane prostovoljnih gasilskih društev, ki vlagajo v organizacijo in pripravo tekmovanja veliko naporov, svoj prosti čas in dobro voljo in bodo tudi na takšen način ponesli ime naše občine po vsej Sloveniji in izven njenih meja,« je v pripravah na to odmevno tekmovanje poudaril Slavko Škerlak in dodal, da bodo v Moravskih Toplicah gasilske veščine pokazali tudi gasilci iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške.
V okviru prireditve pričakuje OGZ Moravske Toplice na samem tekmovališču obisk naših najvišjih državnih predstavnikov.
Organizacijski odbor za izvedbo gasilskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta kot predsednik vodi župan Franc Cipot, podpredsednik pa je Slavko Škerlak. Častni organizacijski odbor pa vodi predsednik GZS Ernest Eory.
Geza Grabar
Prostovoljno gasilsko društvo Selo
ZA NJIMI JE DESETLEJE IZJEMNIH USPEHOV
Med društvi, ki so v zadnjem desetletju - še posebej pa v času od ustanovitve nove lokalne samouprave - naredila pomembne korake, so tudi gasilci iz Sela iz gasilskega sektorja Prosenjakovci. Njihovi uspehi se nanašajo tako na organizacijsko področje kakor tudi izpopolnjevanje opreme za gašenje. Prav to je bil tudi povod našega obiska pri predsedniku PGD Selo Zlatku Balajcu.
»Tradicija gasilstva v našem kraju je že zelo dolga. Čeprav nam dostopni pisni viri pravijo, da je bilo društvo uradno ustanovljeno leta 1924, pa je bilo po pripovedovanjih starejših članov pri nas gasilstvo organizirano že pred prvo svetovno vojno, leta 1912. Za prvo ustanovitev in ponovno organiziranje je bil zaslužen takratni učitelj Aladar Verteš. Društvo je že pred prvo svetovno vojno razpolagalo z dvema dvokolesnima ročnima brizgalnama, kupljenima v Sopranu na Madžarskem, ki sta v naših garažah še danes. Zdaj je v naše društvo vključenih 70 aktivnih članov, ki delujejo v kar petih desetinah: pionirski, mladinski (moški in ženski) ter članski A in B,« je predsednik omejil časovni okvir društva.
Po zaslugi novega vodstva ter mladih, ki so voljni delati, društvo niza uspeh za uspehom tudi na področju opremljanja. Leta 1995 so razvili društveni prapor, zaradi vse skromnejše oskrbe z vodo, tudi iz požarnih jam, pa so pred dvema letoma orodno vozilo nadomestili z avtocisterno, ki lahko na požarišče pripelje 4.000 litrov vode ter 200 litrov penila. Vozilo je v sušnih mesecih zelo dobrodošlo tudi za prevoz vode gospodinjstvom in živini. Lansko leto so v te namene prepeljali 40.000 litrov vode.
Tudi na obnovo društvenega doma, ki so ga skupaj s krajani zgradili sredi petdesetih let, niso pozabili. Že v začetku 90. let so zgradil prizidek, s čimer so pridobili novo orodišče ter večjo dvorano za javne prireditve. Z deli so v zadnjih letih na-
ii LIPNICA____________________________
daljevali in zamenjali del strešne kritine, preurejena je bila gasilska garaža, prav tako sanitarije, prepleskana je bila notranjost doma, novo preobleko pa je dobila tudi fasada doma. Pred dvema letoma so uredili še gasilsko sobo z vitrinami, kjer hranijo desetine pokalov in priznanj z različnih tekmovanj. Kupili so tudi deset parov paradnih uniform. Brez pomoči sponzorjev, občinske gasilske zveze, same občine, kakor tudi lastnih sredstev, bi bil seznam investicij veliko krajši.
Zlatko Balajc, predsednik PGD Selo
Zlatko Balajc v gasilskih vrstah - za to delo ga je navdušil oče - vztraja že 20 let, že od začetka 90. let v društvu opravlja tudi pomembne funkcije: naprej je bil poveljnik, že od leta 1998 je predsednik društva. Zaupal nam je še, da se je že lotil pisanja obsežne kronike društva, ki naj bi izšla v obliki publikacije.
Zadovoljen je s trenutno opremljenostjo. »Kot sem omenil že uvodoma, ima-
mo v društvu dve ročni in tri motorne brizgalne, orodno vozilo ter avtocisterno. S pripadajočo opremo smo relativno zadovoljni, kar pa ne pomeni, da je ne bi kazalo izpopolnjevati. Naša največja naloga je, da v bližnji prihodnosti dotrajano orodno vozilo, ki ima že skoraj 15 let, zamenjamo z novim, za večjo varnost gasilcev na požariščih pa načrtujemo tudi nakup zaščitnih oblek.«
Lani so bili gostitelji sektorskih vaj, kjer sta obe mladinski ekipi zasedli prvi mesti, članska A vrsta je bila druga, na zadnjem občinskem tekmovanju tretja ter na regijskem tekmovanju šestnajsta.
V Selu posvečajo veliko pozornost teoretičnemu usposabljanju gasilcev. Tudi zadnjo zimo so pripravili tečaj za izprašane gasilce. Kar nekaj mladih gasilcev iz njihovega društva se je udeležilo šolanja za gasilske častnike ter strojnike, prav tako pa tudi tečaja za rokovanje z dihalnimi aparati. Samo z dovolj znanja in praktičnih vaj bodo lahko kos nalogam.
Čeprav jim nova društvena zakonodaja onemogoča, da bi lahko bili sami nosilci zabavnih prireditev, ki so bile v kraju zelo priljubljene v 60., 70. in 80. letih, tudi k družabnemu življenju veliko pripomorejo. Nenazadnje so bili prav gasilci med pobudniki vseslovenskega srečanja krajev Selo, Sela in Sele, ki so ga prvič organizirali prav v domačem kraju leta 1997 in je postalo tradicionalno.
Geza Grabar
26. april 2002
GASILSTVO
ŠPORT
OŠZ Moravske Toplice med pobudniki nove akcije
I. POMURSKI POKAL V REKREATIVNIH TEKIH
Občinska športna zveza Moravske Toplice oziroma njen predsednik Branko Recek, ki je pri Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenju športnih zvez (OKS-ZŠZ) član odbora Športa za vse, ter predstavniki nekaterih drugih športnih zvez pomurskih občin so bili pobudniki za razpis I. Pomurskega pokala v rekreativnih tekih, ki naj bi ga izvedli v letošnjem letu. Vsi, ki so se udeležili kar nekaj pripravljalnih sestankov - poleg skoraj desetih predstavnikov za šport oziroma matičnih športnih organizacij pomurskih občin, tudi Vili Sekereš, član Izvršnega odbora OKS-ZŠZ - so podprli zamisel o prvem tovrstnem tekmovanju v pomurski regiji. Tekmovanja, povezana v ciklus več tekov, ki se posebej točkujejo in se na koncu razglasijo tudi zmagovalci v posameznih starostnih skupinah, so v drugih regijah že nekajletna stalnica.
OGZ Moravske Toplice
VISOKE OCENE OB OBISKU PREDSEDNIKA IN POVELJNIKA GZS
V začetku aprilu sta se na delovnem obisku pri Občinski gasilski zvezi (OGZ) Moravske Toplice mudila predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eory in poveljnik Matjaž Klarič, ki sta se sestala s člani predsedstva in nadzornega odbora zveze.
V delovnem razgovoru je predsednik OGZ Slavko Škerlak predstavil problematiko gasilstva v občini, pa tudi uspehe v 3-letnem delovanju zveze. Gosta sta ocenila, da je bilo delo zveze zelo dobro in pohvalila napore posameznikov in društev pri krepitvi požarne varnosti na širšem območju občine. Poveljnik Klarič je posebej poudaril nujnost po še večjem izobraževanju in specializaciji gasilcev na posameznih področjih dela, pri delu z mladimi, na področju usposobljenosti in preizkusu operativnih enot, pri čemer so bila prizadevanja OGZ Moravske Toplice in doslej izvedene aktivnosti med vzornimi dejanji. Spomnimo naj, da je zveza v treh letih pridobila nad sto izprašanih gasilcev, več kot 140 jih je bilo v tem času vključenih v izobraževanje za gasilske častnike, zamenjana so bila gasilska vozila v devetih društvih, 40 gasilcev je opravilo izobraževanje za delo z dihalnimi aparati, več kot 20 gasilcev pa je opravilo izpit za voznika motornih vozil C in E kategorije. Uspehi seveda niso prišli sami od sebe. Gostitelji so tudi ob tej priložnosti izpostavili zelo dobro sodelovanje z vsemi krajani, društvi, organizacijami in podjetji v občini.
Geza Grabar
Kot je bilo dogovorjeno, naj bi v okviru pomurskega pokala v rekreativnih tekih v različnih krajih pripravili osem rekreativnih tekaških prireditev, s čimer bi imeli priložnost in možnost obenem, da se v akcijo aktivno vključi kar največje število ljubiteljev teka in gibanja v naravi: od že uveljavljenih in znanih prireditev, kot so odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu, ki je vsako leto konec aprila (letos bo 27.) v Selu, maratona Treh src v Radencih 25. maja, teka na grad pri Gradu na Goričkem 15. junija ter Sejemskega teka v Ljutomeru 9. avgusta, bodo pripravili tekaške prireditve tudi 19. maja v Križevcih v Prekmurju, in sicer za pokal občine Gornji Petrovci, 29. junija bo Tek prijateljstva na Razkrižju, 6. julija bo na Tiši-
Selo
ni pokal občine Tišina v rekreativnih tekih, 15. septembra pa bo pri brodu v Krogu še Soboški tek. Na omenjenem teku bo tudi zaključna prireditev z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad oziroma pokalov najboljšim.
Podrobna navodila so zapisana v skupnem razpisu; naj omenimo le, da je predvidenih šest različnih starostnih skupin v moški konkurenci (do 19., 29., 39., 49., 59. leta ter nad 60 let), v ženski konkurenci štiri skupine (do 24., 39., 49. leta in nad 50 let), posebej pa bodo tekmovali še dečki in deklice, in sicer v dveh kategorijah (od 1. do 4. razreda oziroma letnika 1992 in mlajši ter od 5. do 8. razreda oziroma letnika 1991 in 1987)
&
Geza Grabar
ODPRTO PRVENSTVO OBČINE MORAVSKE TOPLICE V KROSU
IN REKREACIJSKI POHOD
Prvomajski prazniki so pred vrati. Kot že pet let doslej, bo eden od omenjenih prazničnih dni v naši občini tudi letos v znamenju tekaške prireditve, ki od začetka nosi ime Odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu. Občinska športna zveza Moravske Toplice oziroma v okviru le-te delujoča Komisija za atletiko bo tudi letos v sodelovanju s ŠD »Rotunda« Selo-Fokovci ter športnimi in drugimi društvi v soboto, 27. aprila, pripravila tradicionalno, letos že šesto množično športno-rekreacijsko prireditev. Tudi letos bo prizorišče tekmovanja športni center - nogometno igrišče v Selu. Rekre-
acijski pohod, ki nosi naslov Spoznavajmo našo občino, bo mo romanske rotunde in po Učni poti Selo.
Selanski kros je prvič vključen v ciklus nacionalne prireditve Slovenija teče za zdravje 2002, po drugi strani pa je to sploh prva tekaška prireditev iz novega tekaškega ciklusa v Pomurju - /. Pomurskega pokala v rekreativnih tekih. Na krosu v Selu, kjer organizatorji v 20 različnih tekmovalnih kategorijah pričakujejo blizu 250 tekmovalcev in sto pohodnikov iz celotne severovzhodne Slovenije, bo tudi letos velika pozornost posvečena najmlajšim, osnovnošolcem. Ti bodo zopet razdeljeni v štiri moške in štiri ženske starostne skupine. Tekmovali bodo na progah od 1.000 do 2.000 metrov.
V starejših starostnih kategorijah - vsi bodo tekmovali na enotni razdalji 5.000 metrov in bodo imeli skupinski štart - bodo moški razvrščeni v šest skupin (mlajši člani do 19 let, člani do 29 let, starejši člani do 39 let, mlajši veterani do 49 let, veterani do 59 let in starejši veterani nad 60 let), ženske pa v šti-
pot vodila po razgibani okolici prireditvenega prostora: mi-
ri (mlajše članice do 24 let, članice do 39 let, starejše članice do 49 let in veteranke nad 50 let). Na koncu tekmovalnega dela sporeda se bodo na 1.000 metrov tudi letos preizkusili občani in občanke.
Startnina za pohodnike in tekače - osnovnošolci so štartnine oproščeni - znaša 1.000 tolarjev in velja kot kavcija za spominsko majico in malico. Po trije najhitrejši v vsaki kategoriji bodo nagrajeni z medaljami in diplomami, pri osnovnošolcih bo prejelo diplome po šest najhitrejših, v teku na 5.000 metrov pa bodo pokale prejeli trije absolutno najhitrejši pri moških in ženskah. Vsak pohodnik bo po prihodu v cilj prejel spominsko darilo o udeležbi.
Prireditev se bo pričela ob 10. uri, ob 13. uri pa bo sledil še zaključek s prvomajskim družabnim srečanjem.
Geza Grabar
26. april 2002
ZA ČISTO IN PRIJAZNO OKOLJE
ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE
od 06. 05. 2002 do 13. 05. 2002
ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV (stari štedilniki, pralni stroji, staro pohištvo, ...). Vozila (avto, traktor in kmetijski stroj) se odvažajo le proti vnaprejšnjemu plačilu na občinski upravi!
Odvoz bo potekal po naslednjem urniku:
PONEDELJEK, 06. 05. 2002 Moravske Toplice, Suhi Vrh, Tešanovci
TOREK, 07. 05. 2002
Martjanci, Noršinci, Mlajtinci, Lukačevci, Ivanci
SREDA, 08. 05. 2002
Sebeborci, Krnci, Ivanovci, Andrejci, Fokovci, Selo
ČETRETEK, 09. 05. 2002
Prosenjakovci, Motvarjevci, Pordašinci, Čikečka vas,
Bukovnica, Vučja Gomila
PETEK, 10. 05. 2002
Berkovci, Ivanjševci, Kančevci, Lončarovci, Ratkovci, Središče
PONEDELJEK, 13. 05. 2002 Bogojina, Filovci
Razrezanih avtomobilov in gum s platišči ne odvažamo.
Gospodinjstva v omenjenih vaseh prosimo, da KOSOVNE ODPADKE ZJUTRAJ, NA DAN ODVOZA POSTAVIJO na rob cestišča.
Na Goričkem prosimo gospodinjstva, da kosovne odpadke odložijo na rob glavne ceste.
Prosimo, da urnik odvoza KOSOVNIH ODPADKOV UPOŠTEVATE. Zbiranje kosovnih odpadkov je za gospodinjstva brezplačno.
Če imate še kakšno vprašanje glede odvoza KOSOVNIH ODPADKOV, nas pokličite po telefonu številka 521-37-20.
SAUBERMACHER&KOMUNALA Murska Sobota
in
OBČINA MORAVSKE TOPLICE
OPOZORILO
Ugotavljamo, da se na območju Občine Moravske Toplice pojavlja precejšnje število odvrženih odpadnih avtomobilov, zato vas opozarjamo, da je po določilih 5. alineje 14. člena Odloka o javnem redu in miru v Občini Moravske Toplice (objavljen v Lipnici 6/96 dne 15. junija 1996) prepovedano puščati motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, pločniku ali drugi površini, ki za to ni namenjena. Takšno vozilo je potrebno odstraniti najkasneje v 14 dneh; če lastnika ni mogoče ugotoviti, se tako vozilo odstrani na stroške lastnika zemljišča.
Vsem lastnikom neuporabnih vozil svetujemo, da v času akcije zbiranja kosovnih odpadkov poskrbijo za odvoz le-teh oziroma naročijo in plačajo stroške odvoza v znesku 5.000,00 SIT na Občinski upravi Moravske Toplice pri občinski inšpektorici Majdi Lipič na tel. št. 548-18-10, 548-18-20.
V akciji se vozila odvažajo samo v primeru, da je odvoz plačan.
Majda Lipič, občinska inšpektorica
1. OSTANKI ONESNAŽENE EMBALAŽE
Ostanki barv, lakov, lepil, posode s preostankom barv in lakov,	/i
čopiči, krpe, mešala, lopatice... ostanki, onesnaženi z oljem (oljni filtri, embalaža veziva in odpadna olja).
2. BARVE, LAKI, SPREJI,
IMPREGNIRANA SREDSTVA, PREMAZI

3. ODPADNA OLJA
Motorna olja,
hidravlična,
mazalna...
4. RAZREDČILA, ODPADNA TOPILA
5. ODPADNI MEDIKAMENTI
6. BATERIJE,
AKUMULATORJI VSEH VRST Baterijski vložki, baterijski gumbi..., avtomobilski, kamionski, traktorski
almmulatnrii
Sau£erutuic6&i
CD
Komunala
Saubermacher & Komunala Kopališka 2, 9000 Murska Sobota Tel. (02) 521 37 20 Fax(02)521 37 40 www.saubermacher-komunala.si
V OBČINI MORAVSKE TOPLICE
V SOBOTO 11.5.2002
Od 8.00 do 9.00 ure Martjanci (za vaškim domom)
Od 9.00 do 10.00 ure Moravske Toplice (gasilski dom)
Od 10.00 do 11.00 ure Tešanovci (pred vaškim domom) Od 11.00 do 12.00 Bogojina (pred zbiralnico mleka)
Od 12.00do 13.00 ure Selo-Fokovci (pred šolo)
Od 8.00 do 9.00 ure Motvarjevci (vaško gasilski dom)
Od 9.00do 10.00 ure Prosenjakovci (pred zad.domom)
Od 10.00 do 11.00 ure Ratkovci (gasilski dom)
Od 11.00 do 12.00 ure Sebeborci (gasilski dom)
Od 12.00 do 13.00 Noršinci (gasilski dom)
ZBIRANJE BO LE ZA GOSPODINJSTVA IN JE BREZPLAČNO
7. ODPADNA
ZAŠČITNA SREDSTVA (škropiva)vseh vrst s področja sadjarstva vinogradništva, vrtnarstva, poljedelstva
3. Kisline, lugi, belila, čistila specialna čistila, lepila, fotokemikalije
9. ZIV0SREBRNI (Hg) TERMOMETRI IN OSTALI ŽIV0SREBRNI INSTRUMENTI
10. NEONSKA SVETILA
(CEVI) IN HAL0GENSKA SVETILA
11. ODPADNA JEDILNA OLJA
26 LIPNICA
Pozor: Baterije in stara zdravila prinesite ločeno od ostalih posebnih odpadkovl Tekočine nrinesite le v zaortih nnsndah!
26. april 2002
Preberite, to ni reklama!
SINERGIJSKI KOTIČEK
KARITAS
REFERENČNI CENTER ZA ELEKTRONSKO POSLOVANJE
Razvojna agencija Sinergija v sklopu svoje dejavnosti uvaja Referenčni center za elektronsko poslovanje, ki ga vzpostavlja Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Projekt podpira tudi Ministrstvo za informacijsko družbo.
RA Sinergija je bila na podlagi javnega poziva lokalnim podjetniškim centrom ena od sedmih izbranih lokalnih podjetniških centrov za vzpostavitev referenčnega centra za elektronsko poslovanje. Sedem na novo nastalih centrov bo v prihodnje nudilo pomoč podjetjem v svojih okoljih pri uvajanju novih tehnologij v svoje poslovanje. V prihodnjih letih naj bi ti centri pripomogli k zagotovitvi ustreznih infrastrukturnih pogojev za uvajanje miselnosti in sistemov e-družbe v različna slovenska okolja. To dejansko pomeni, da je potrebno podjetja ter ostalo širšo javnost informirati o različnih vidikih informacijske družbe. Centri bodo odprte in učeče se organizacije, ki bodo prepoznavale hitre spremembe v okolju, ponudile hitre in zanesljive rešitve ter se nenehno povezovale s podobnimi iniciativami v lokalnem okolju.
Namen referenčnega centra je torej izvajati promocijo elektronskega poslovanja, novih oblik dela in bivanja na lokalnem nivoju, informiranja lokalnih podjetij o elektronskem poslovanju, novih možnostih in pasteh, ki jih le-to prinaša. Informirati lokalna podjetja o obstoječih programih in finančnih spodbudah EU in Slovenije za uvajanje novih tehnologij, rešitev elektronskega poslovanja, organizirati izobraževalne seminarje na tematiko elektronskega poslovanja ter povezovati lokalne ponudnike rešitev informacijskih tehnologij z lokalnimi podjetniki - uporabniki teh rešitev.
Pred samimi referenčnimi centri je še veliko dela in učenja, da bodo lahko splavali in uspevali v okolju. V veliko pomoč jim bodo tudi bodoče želje in potrebe podjetij, ki bodo podane z njihove strani.
Da pa bi dejavnost svojega podjetja že sedaj predstavili širši javnosti doma in v tujini je mogoče izkoristiti ugodnosti
države, ki omogoča, da se v okviru spodbud, katere v tem trenutku namenja podjetjem, izdela tudi internetna predstavitev podjetja po subvencionirani ceni.
Če bi želeli predstavili dejavnost svojega podjetja širši javnosti na internetnih straneh in jih še nimate izdelanih, vas obveščamo, da je mogoče za izdelavo internetnih strani koristiti državno subvencijo v limitirani višini.
Za dodatne informacije o oblikovanju strani in o možnostih koriščenja sredstev smo vam na voljo na spodnjem naslovu.
Razvojna Agencija Sinergija
Development Agency Pospeševanje razvoja podjetništva ter gospodarskega in duhovnega razvoja podeželja
Občine: Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Grad, Kuzma, Rogašovci, Cankova
Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, tel.: (02) 538 13 50, fax: (02) 538 13 55, E-mail: sinergija@moj.net
Vsak delovni dan med 7:30 in 15:30 uro, sreda do 16:30, petek do 14:30
Obstoječim in bodočim podjetnikom nudimo osnovno in specialistično svetovanje ter strokovno in organizacijsko pomoč pri:
•	ustanavljanju novih ali prestrukturiranju obstoječih malih in srednjih podjetij;
•	pridobivanju ugodne finančne podpore podjetniškim projektom;
•	zagotavljanju ugodnosti pri odpiranju novih delovnih mest in pomoč brezposelnim pri (samo)zaposlovanju;
•	projektih razvoja podeželja - dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah ter turističnih dejavnosti na podeželju;
•	vključevanju v lokalne, državne in mednarodne razvojne programe in projekte ...
•	Za komitente iz občin ustanoviteljic so naši nasveti brezplačni, prav tako večina storitev.
POGOVORI NA INTERNETU
(Anonimno)
POMOČ ZASVOJENIM -SKUPNOST SREČANJE
Program pomoči zasvojenim in njihovim svojcem.
Odgovarja in svetuje psihologinja MATEJA ERJAVEC
pogovori.karitassi SOS: 080 1221
NADOMESTNO CIVILNO SLUŽENJE
Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in potek ...
Za Vas odgovarja ALOJZIJ ŠTEFAN, vodja službe na NCS pri Slovenski karitas
pogovori.karitas.si telefon: 01/ 300 59 60
POMOČ ŽENSKAM IN MATERAM
V	STISKI
V	Vas raste novo življenje, Vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v Vaši družini
glavno besedo nasilje (Želite prekiniti krog nasilja v vaši družini?)
Za Vas odgovarja in svetuje dipl. soc. delavka ANDREJA VEROVŠEK, Zavod Pelikan-Karitas
pogovori.karitassi telefon: 01/366 77 21
MATERIALNA POMOČ
Želite pomagati, potrebujete pomoč in ne veste kam naj se obrnete?
Za Vas svetuje in moderira dipl. soc. delavka ALENKA BAUMGARTNER, Karitas Ljubljana
pogovori.karitassi telefon: 01/ 439 21 30
http://www.karitas.si KJE NAS NAJDETE? http://med.over.net
Vsak delovni dan MED 7:30 IN 15:30 URO, SREDADO 16:30, PETEK DO 14:30
Razvojna Agencija SINERGIJA Development Agency
Pospeševanje razvoja podjetništva ter gospodarskega in duhovnega razvoja podeželja
Občine: Beltinct, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Grad, Kuzma, Rogašovci, Cankova
Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, 8 (02) 538 13 50, S (02) 53813 55, E-mail: sinergija@moj.net
Imate poslovno Mejo? . Imate razvojni projekt?
Je vaše poslovanje pričelo rasti? Morda je vaše poslovanje zašlo v težave?
In ne veste, kako naprej? -> Dobrodošli pri nas!
* Za komitente iz občin ustanoviteljic so naši nasveti brezplačni, prav tako večina storitev.
26. april 2002
UPNICA 27
FOTO: Geza GRABAR
ZADNJA STRAN
Čiščenje okolja v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna
KLJUB DEŽJU - USPEŠNO
Čeprav je bilo vreme udeležencem tradicionalne spomladanske očiščevalne akcije v občini vse prej kot naklonjeno, je akcija čiščenja okolja uspela. V domala vseh krajih občine so udeleženci akcije podolgem in počez prečesali ozelenelo naravo in jo očistili nepotrebne navlake (tudi tokrat je prevladovala plastična in
Uh, koliko vsega! Udeleženci sobotne očiščevalne akcije pri lovskem domu v Moravskih Toplicah.
kovinska embalaža). Marsikdo se ni mogel načuditi, da se kljub rednemu in organiziranemu odvozu smeti gospodinjstev in vsakoletnemu čiščenju v naravi vedno znova znajde toliko smeti.
Poleg članov vaških skupnosti in društev so bili tudi letos na očiščevalni akciji množično na delu učenci vseh treh osemletk v občini. Akcijo so tudi letos družno pripravili TIC Moravske Toplice, občina in Javno komunalno podjetje Čista narava.
Geza Grabar
OBVESTILO LOVSKE DRUŽINE PROSENJAKOVCI
lastnikom in zakupnikom kmetijskih zemljišč oz. pridelovalcem kmetijskih pridelkov na območju LD Prosenjakovci
Na podlagi sklepa 10 LD Prosenjakovci so za pooblaščence za škodo oziroma cenilci za ocenjevanje škode, povzročene po divjadi na kmetijskih površinah oziroma na kmetijskih pridelkih, imenovani:
Za območje k.o. Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci in Čikečka vas:
Aleksander Kološa, Pordašinci, tel. 544 10 33, GSM 041 530 082 Rajko Janjič, Prosenjakovci, tel. 544 91 40, GSM 031 838 164
Za območje k.o. Središče, Ivanjševci, Lončarovci, Ratkovci in Berkovci:
Ernest Kovač, Domanjševci, tel. 554 11 65, GSM 031 472 721 Geza Kalamar, Domanjševci, GSM 031 290 339
Za območje k.o. Kančevci, Panovci, Fokovci, Ivanovci, Selo in Vučja Gomila:
Ludvik Berden, Berkovci, tel. 544 11 12, GSM 041 328 255 Ludvik Rituper, Murska Sobota, tel. 530 47 65, GSM 041 671 038.
Oškodovanec je dolžan škodo, povzročeno od divjadi, prijaviti pooblaščenemu cenilcu za območje, kjer je prišlo do škodnega dogodka. Praviloma (pisno) prijavo mora podati oškodovanec najpozneje v treh dneh od škodnega dogodka oziroma od dneva, ko je škodo opazil.
Ludvik Rituper, predsednik LD Prosenjakovci
Kviz
»SPOZNAJMO GORIČKO«
Društvo za promocijo in napredek Goričkega BRV je v mesecu marcu 2002 organiziralo kviz z naslovom »Spoznajmo Goričko«. Razpis za kviz je bil objavljen že v mesecu decembru 2001, nanj pa so se lahko prijavile osnovne šole, ki jih delno ali v celoti obiskujejo otroci z območja Goričkega. Od dvanajstih šol se jih je za sodelovanje odločila polovica. Izvedli smo dve predtekmovanji, na katerih so sodelovale po tri šole. Zmagovalni ekipi, ekipi OŠ Fokovci in OŠ Puconci, sta se pomerili v finalnem tekmovanju, ki je bilo 23. marca v sejni sobi Občine Moravske Toplice. Zmagala je ekipa OŠ Puconci, ki je pokazala najboljše poznavanje tega območja. Za vse ekipe in njihove mentorje smo na koncu organizirali izlet, kjer smo si ogledali nekaj zanimivosti na Goričkem.
V pripravo kviza je bilo vloženega veliko dela: pripravili smo več kot 200 vprašanj, ki so se nanašala zgolj na to območje. Kviz je pokazal, da Goričko, na katerem živimo, dokaj slabo poznamo. Vse preradi namreč zahajamo na izlete drugam, krajev, ki so nam blizu, pa ne obiščemo. Upamo, da se bo to v prihodnje spremenilo tudi z našo pomočjo in s pomočjo sponzorjev, brez katerih kviza ne bi mogli izvesti.
Janez Škalič
Središče
ART CENTER
Skoraj vsi smo že slišali za Art center Središče. Večina pa si težko predstavlja, kaj to je, kljub temu, da je bil v Lipnici že zapis o tem centru. Prav tako pa je bila, v lanskem letu, tudi že njegova otvoritev.
Art center se nahaja približno 800 metrov severno od vasi Središče, v bližini meje z Madžarsko. Do njega se lahko pripeljete po makadamski poti iz vasi Središče.
Lepo sončno nedeljo 7. aprila 2002 je center sameval. Tudi v njegovi okolici ni bilo vidnih sledi nobenih aktivnosti v zadnjem času. Kot zunanja podoba na pričujoči fotografiji kaže, bo za dokončanje potrebno še marsikaj postoriti, od same zgradbe, okolice, do dovozne poti. Zanesljivo pa je, da bo v bodoče pri nas vzbujalo precejšnjo pozornost vse, kar je »veliko« in bolj rdečkaste barve.
Janez
LIPNICA - glasilo Občine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Janez Čarni, Alojz Glavač, Geza Grabar, Nada Lutarič (predsednica), Franc Nežič, Tibor Vijroš, Vlado Vučkič • ureja uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočič (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Solidarnost Murska Sobota, april 2002 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon 02 / 538 L5 00, 548 17 65, 548 18 10, faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina.moravsketoplice@moj.net - internet: www. moravske-toplice.si
28
26. april 2002