Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/17 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-0003 Naslov projekta Umetniške prakse 20. in 21. stoletja in politično Vodja projekta 6589 Aleš Erjavec Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.310 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 V treh letih izvajanja raziskovalnega projekta smo raziskovali vrsto ključnih sodobnih filozofskih vprašanj, ki neposredno ali posredno ter v medsebojni povezavi zadevajo umetnost, estetiko, teorijo sodobne umetnosti, psihoanalizo ter politično. Poudarek je tako bil na filozofski interpretaciji umetniških praks in pripadajočih filozofskih teorij dobe t. i. moderne umetnosti. Projekt je bil realiziran v obliki vrste tematskih analiz, raziskav in obravnav. Raziskovalno delo je potekalo v okviru štirih velikih problemskih področij. 1) V prvem letu raziskovalnega dela so bila proučena temeljna dela o raziskovalni tematiki. Glede na to, da smo se v treh letih trajanja projekta ukvarjali z vprašanjem političnega in umetnosti prek povezave, ki to politično najbolj osvetljuje in sicer skozi odnos med umetnostjo in zakonom, umetnostjo in državo in zakonom in življenjem, je bila v prvem letu zastavljena analiza tako, da smo se vprašali, kaj danes pomeni repolitizacija umetnosti in kako učinkuje na področju estetik, ki jih razvijajo novi mediji in tehnologije. Narejen je bil shematičen zgodovinski pregled ključnih zgodovinskih točk v odnosu umetniških praks in politike ter političnega. Proučili smo teorije političnega pri C. Lefortu, C. Mouffe in C. Schmittu ter pokazali na stičišča političnega in estetskih avntgardnih gibanj preteklega stoletja. Posebna pozornost je bila posvečena vprašanju meje med avtonomijo in heteronomijo v umetnosti, pri čemer so bile naše pozornosti deležna zlasti radikalna gibanja, ki so zavestno izhajala iz umetniške heteronomije. Posebna pozornost je zato veljala tovrstni analizi italijanskega futurizma kot prvi obliki estetskega avantgardnega gibanja. Pokazali smo, kako sta futurizem in ruski konstruktivizem v določenih obdobjih svojega obstoja (1909-14 v primeru italijanskega futurizma in dvajseta in zgodnja trideseta leta v primeru ruskega konstruktivizma) vzpostavljala svojo heteronomijo, kar ju je privedlo do njune sodobne stigmatizacije. Pokazali smo na zmotnost tovrstne interpretacije. Objavili smo monografijo pri britanskem založniku (2008), ki vsebuje nekaj študij na to temo. V drugem letu realizacije raziskovalnega projekta (2009) so bile proučene nadaljnje nosilne teme raziskovalnega projekta, objavljeni pa so tudi bili nadaljnji rezultati raziskovalnega dela (znanstvena monografija ter revijalne objave). Znanstvena monografija vsebuje obsežno študijo o italijanskem futurizmu v odnosu do fašizma, ob tem pa obravnava tudi recenten primer prehajanja avtonomije v heteronomijo ter njegove posledice za umetnost in politiko. V vseh obravnavanih primerih gre za nekatera izrazitejša stičišča in sinteze umetniškega in političnega v preteklem stoletju, ki jih v monografiji iz leta 2009 zaključi analiza politične recepcije in ideološke interpretacije Kafke kot eksemplaričnega primera politizirane književnosti oziroma njene tovrstne recepcije. Hkrati smo obravnavali tudi njihove najvplivnejše sočasne filozofske refleksije (npr. Adorno in Heidegger) ter teoretske refleksije novih tehnologij (fotografija) in novih teoretskih področij (vizualna teorija). Proučevali smo koncept političnega v navezavi na koncept estetskega. Ukvarjali smo se tudi s problemi formalizacije v umetnosti. To vprašanje smo povezali z vprašanjem, kakšna je korelacija razmerja med umetnostjo in življenjem v trenutku, ko v njuno razmerje poseže zakon. Naša teza je bila, da dialektika življenja in umetnosti deluje, čeprav je fiktivna, dokler sta obe instanci v korelaciji in hkrati konceptualno, časovno in subjektivno ločeni. Pokazali smo tudi da neoliberalnemu sistemu ni mar niti za zakon, kaj šele za življenje. V tretjem letu uresničevanja raziskovalnega projekta smo se vrnili k obravnavi koncepta političnega v navezavi na radikalno obliko estetske prakse 20. stoletja, namreč na t.i. skrajne, politizirane oziroma estetske avantgarde. S sklicevanjem na konceptualizacije »političnega« pri C. Lefortu, C. Mouffe in C. Schmittu smo pokazali na bistveno povezavo tovrstnih avantgard s političnim, namreč na dejstvo, da njihova eksistenca sovpada z nastankom tovrstnih skrajnih gibanj, ki se jim estetske avantgarde vsaj začasno pridružijo. V tretjem, sklepnem letu raziskave pa smo se lotili vzpostavitve genealogije nekaterih projektov, ki so zaznamovali desetletje novega stoletja v Sloveniji. Osredotočili smo se na projekt JJJ (umetniški projekt Janša, Janša, Janša). Naša teza je, da JJJ s svojim projektom dejanske zamenjave vseh dokumentov z imenom dejanske politične osebnosti povsem zameglijo umetniško in pravno področje. S tem vzpostavijo prag, mejo ali cono nevarne nerazločljivosti med umetnostjo in zakonom, umetnostjo in življenjem in nenazadnje med zakonom in življenjem. Namesto da bi postavili na laž to fikcijo, ki drži brezzakonje še vedno v odnosu do reda zakona in ima moč začasno ustaviti zakon, jo JJJ pravno-upravno realizirajo. To smo primerjali z nekaterimi drugimi projekti iz zgodovine sodobne umetnosti in kulture na Slovenskem, kar nam je omogočilo izrisati neko novo politično genealogijo umetnosti na Slovenskem. Ta genealogija temelji na razumevanju, ki predstavlja življenje in zakon, življenje in umetnost, zakon in umetnost kot razvezane. Zato pomeni delovati politično v sodobni umetnosti, pokazati na ločitev med umetnostjo in življenjem (enako kot vztrajamo na ločitvi med zakonom in življenjem), ki ni ločitev na dve samostojni »avtonomni« entiteti, pač pa ločitev, ki pokaže, da sta tako umetnost kot življenje, ter zakon in življenje, že produkt procesa artikulacije. 2) V prvem letu smo se ukvarjali z vprašanjem konceptualnih navezav in razlik Foucaultove in Deleuzove filozofije skozi dva koncepta, ki njuna filozofska projekta opredeljujeta v praktično-političnem in etičnem smislu. Gre za koncepta ugodja in želje, ki ju je ob analizi in kritiki teoretskega podvzetja Michela Foucaulta predlagal njegov najlucidnejši kritik Gilles Deleuze. Pokazali smo, da je mogoče številne paradokse Foucaultove filozofije (sebstvo kot samoustvarjanje, »umetniško delo«) zgostiti skozi Deleuzovo kritiko. Medtem ko je temeljni zastavek Foucaulta, kako ohraniti pozitivnost, identičen s temeljno zastavitvijo Deleuzovega projekta, pa smo pokazali, da je v tej točki, kjer je videti Deleuzu kar najbližji, od njega hkrati tudi najdlje. Deleuzova želja je namreč v temelju nekaj »iztirjenega«, nekaj, kar je mogoče misliti le na prelomu Moderne, pri čemer se to pojmovanje preloma Moderne v temelju razlikuje od Foucaultovega, saj se ta sklicuje na Baudelaira in dandyzem, torej na neko paradigmo, ki se začenja v devetnajstem stoletju, medtem ko Deleuze izpostavlja izkustvo »razpoke« (»felure«) kot temeljno tako za praktično-politična kot tudi za umetniška vprašanja. V drugem in tretjem letu smo se posvetili razmerju med Deleuzovo filozofijo in Lacanovo psihoanalizo, zlasti analizi psihoanalitičnega koncepta objekta a, pri čemer smo skozi intepretacijo Deleuzovega pojmovanja kvazi-vzroka pokazali aktualnost vzporejanja njegovega filozofskega projekta z Lacanovim. Pojmovanje kvazi-vzroka smo najprej umestili znotraj Deleuzovega opusa. Pokazali smo, da Deleuza pri kvazi-vzroku zanima dvojna vzročnost, zanima ga tisto, kar ni zvedljivo na dve heterogeni mnoštvi, in kar ju od znotraj cepi na način nepredvidljivosti in nekalkulabilnosti. Pri tem smo izpostavili številne vzporednice z izvirnim Freudovim odkritjem nezavednega. Pokazali smo tudi, da Deleuzov obrat stran od psihoanalize v Anti-Ojdipu in kasneje, po eni strani posploši obrazec, ki ga vpelja kvazi-vzrok in tega izenači z delovanjem kapitala, gospostva in aparata države. Vseeno pa se je vloga kvazi-vzroka ohranila pri drugih konceptih, kjer je še vedno opazna vzporednica z Lacanovim objekt a. Ta koncept je še posebej pomemben zato, ker je, kot je pokazal G. Wajcman v delu Objekt stoletja, mogoče celotno umetnost dvajsetega stoletja razumeti kot številne razdelave paradoksov, ki jih prinaša. Zlasti evidentno je to pri umetnosti zgodnjega dvajsetega stoletja, ki se opira na gesto manifesta, ki je tesno povezana s problematiko afekta, surovega, čutnega in presežnega v sodobni filozofiji. 3) Raziskava je v prvem letu analizirala različne, včasih tudi nezdružljive pristope k obravnavi razmerja med političnim in estetskim, kot jih je bilo mogoče razbrati iz del A. Badiouja, J.-L. Nancyja, J. Deleuza, J. Ranciera in G. Agambena. Raziskava je ob tem pokazala, da gre za tiste sodobne mislece, ki so pomembno prispevali k premiku v sodobni konceptualizaciji razmerja med politiko in umetnostjo s tem, da so problematizirali opozicije med »fikcijo« in »resnico«, »materijo« in »formo«, »reprezentacijo« in »reprezentiranim«. V drugem letu raziskave smo postavili hipotezo o imanentni političnosti umetnosti. Namesto preobračanja estetizacije politike v politizacijo estetskega, je raziskava izhajala iz Rancierove teze, da je razmerje med politiko in estetiko strukturirano glede na vsakokratni, dominantni režim delitve čutnega. Iz te perspektive sta bili tako emancipatorna politika kot tudi sodobne umetniške prakse analizirane kot posebne prakse prevajanja, ki si prizadevajo preseči meje med jeziki in svetovi, s čimer se odpre nov prostor skupnega. V nasprotju s tradicionalno delitvijo dela med umetnostjo in politiko, kjer naj bi »fikcija« sodila na področje umetnosti, medtem ko naj bi bila politika pravi teren za »akcijo«, je raziskava pokazala, da so tako politične kot umetniške prakse kreativne, ker sta tako umetnost kot politika teren, na katerem se manifestira »delitev čutnega«. Kot praksi, ki intervenirata v obstoječo delitev čutnega, posedujeta politika in umetnost zmožnost za novo artikulacijo razmerij med govorjenjem, bivanjem in delovanjem, premeščanje demarkacijske linije med vidnim/nevidnim, slišnim in neslišnim ter novo koncepcijo prostora in časa. Izhajajoč iz teze, da je političnost v umetnosti imanentna, tj. da umetnost ni »politična« zaradi svojih sporočil, ampak zaradi zmožnosti prekinitve z danim izkustvenim redom, je raziskava analizirala nekatere zglede specifičnega umetniškega izkustva kot suspendiranja običajnih povezav: med videzom in realnostjo, med aktivnostjo in pasivnostjo, med razumevanjem in občutenjem in naposled med formo in materijo. V luči »delitve čutnega« je raziskava reaktualizirala in obenem presegla kantovsko opozicijo med »formo« in »čutnostjo«, ki naj bi specificirala umetnost kot tako. Sledeč Badioujevi koncepciji umetnosti kot imanentni napetosti med »kaotično čutnostjo« in formo, smo pokazali, kako lahko v specifičnih družbenozgodovinskih situacijah ravno zmožnost umetnosti za formalizem, za kreacijo form, razjasni negotovo politično situacijo. Na tej podlagi smo se v tretjem letu lotili raziskave nove ontologije potencialnosti v umetnosti in politiki. Posebno pozornost smo pri tem posvetili trem sodobnim tematizacijam problema potencialnosti: Deleuzovi ontologiji tranzitivnosti, Badioujevi prehodni ontologiji in Agambenovi ontologiji potencialnosti. Pokazali smo, da tako umetnost kot politika zahtevata radikalno nov premislek potencialnosti, ki presega tradicionalne filozofske opozicije med aktualnostjo in potencialnostjo, možnostjo in nemožnostjo, potencialnostjo in dejanjem. Osrednji zastavek raziskave so bile "revolucije v aisthesis", dogodki oziroma prelomi, ki povzročijo radikalno reorganizacijo skupnega sveta čutnega izkustva. Raziskava je izhajala iz Rancierove teze o prehodu iz reprezentacijskega v estetski režim, katerega nastop zaznamuje odpravo dihotomij in hierarhij (vidno/nevidno, zaznavno/nezaznavno, inteligibilno/neinteligibilno) in s tem odpre možnost za vznik novih sensoria, tj. objektov, ki so sicer čutni, vendar ostajajo neumestljivi v obstoječo distribucijo čutnega. Raziskava se je pri tem ukvarjala predvsem z manifestacijo tistega, kar je izključeno iz danega skupnega sveta čutnega izkustva: »pleb« (Foucault), »nezaznavno« (Deleuze), »neobstoječe« (Badiou), »impotencialno« (Agamben), »nezmožno« (Ranciere). Zanimali so nas tisti dogodki oziroma »vdori realnega«, ki ne omogočijo zgolj premestitve obstoječe demarkacijske linije med zaznavnim in nezaznavnim oziroma prehodi iz neobstoječega v obstoječe, ampak kreacijo novega prostora, ki z vpisom novih sensoria, tj. objektov, na sečišču med zaznavnim in nezaznavnim, omogoča hkratno pojavitev dveh izključujočih se svetov. 4) V prvem letu raziskave smo raziskovali vprašanja imanence s posebnim poudarkom na vprašanju svobode in njenem razmerju do koncepta vzroka. Pri tem smo prišli do zaključka, da nam psihoanaliza z njenim specifičnim pojmom vzroka omogoča misliti način, kako se svoboda in vzročna pogojenost ne izključujeta. Vprašanje vzroka se namreč pojavi natanko tedaj, ko pride do prekinitve samoumevne povezave dveh reči. Izhajajoč iz Lacanove postavke, da je »vzrok lahko samo vzrok nečesa, kar šepa«, in opirajoč se na razliko med tem, da je nekaj takšno, kot je, in da je nujno takšno, kot je, smo razvili koordinate možne teorije svobode v navezavi na vzročnost. V drugem letu smo posebno pozornost namenili širši filozofski analizi psihoanalitičnega koncepta objekta a, ki je na delu že v pojmu vzroka, ni pa omejen nanj. Raziskovali smo po eni strani ontološko specifičnost tega »parcialnega« objekta, po drugi strani pa njegovo paradoksno pojavljanje na dveh koncih afektivnega spektra, tesnobi in smehu. To nam je omogočilo v novo luč postaviti razmerje med dvema na prvi pogled povsem nasprotnima umetnostnima žanroma, komičnim in grozljivim. Raziskava je razkrila njune skupne predpostavke, ki pa ne zmanjšujejo razlike med njima, temveč jo postavljajo v novo perspektivo. Ugotovili smo, da razlika ne izhaja iz zunanje percepcije določene reči enkrat kot komične, drugič kot grozljive, temveč je pogled nanjo vsakič (in vsakič na svoj način) že vštet v to, kako se stvar prikazuje. Ne gre torej ne za razliko v zunanjem pogledu, ne za objektivno opisljivo razliko v strukturi, temveč za kratki stik obojega, v katerem je (domnevno) zunanji pogled že vštet v samo objektivno strukturacijo. Na podlagi tega smo v tretjem letu razvili specifično psihoanalitični koncept imanence ter raziskovali njegove možne politične implikacije. Zadevni koncept je namreč vezan na postavko, da objekt a v neki dani situaciji ali polju uteleša točko notranjega antagonizma tega polja. To nam je omogočilo na nov način premisliti razmerje med singularnim in univerzalnim: točko antagonizma je namreč mogoče razumeti kot točko univerzalne resnice polja, v katerem se pojavlja. V tej koncepciji univerzalno ni skupni imenovalec vseh členov nekega polja, temveč (praviloma zastrta) točka protislovja, ki generira njihovo razporejanje. Univerzalno ni ne eden od členov celote, ne skupno pokrivalo vseh členov, temveč manjkajoči člen, izpad katerega omogoča dano razporeditev celote. V okviru raziskovanja nove ontologije potencialnosti v umetnosti in politiki je bila v sklepnem delu raziskovalnega dela posebna pozornost posvečena tudi raziskavi Badioujeve teorije ideje. Ideja je namreč pri Badiouju zastavljena kot koncept, ki ne odgovarja na vprašanje, kaj je resnica, pač pa opredeljuje, kaj dela resnica v svetu, kako deli usodo objektov sveta, od katerih se hkrati loči. S tematiko ideje postavi tako Badiou v ospredje praktično učinkovanje procesov resnic v svetu in tako odpira pot za odgovor na vprašanje, na kakšen način sta tako politika in umetnost strukturirani kot praksi, ki sta zmožni uveljavljati prekinitve z danim izkustvenim redom. Raziskava se je ukvarjala z štirimi ključnimi momenti Badioujevega pojmovanja ideje. Prvič, ideja temelji na nerazločljivosti misli in dejanja, je sama v sebi že akt oziroma način življenja. Miselna afirmacija ideje ima obliko življenja pod znakom ideje. Drugič, nerazločljivost misli in dejanja je znamenje in dejstvo misli, ki je aficirana s točko realnega, v kateri se misel vzpostavlja kot misel, ki pa je na misel ireduktibilna, misli heterogena, zunanja. Tretjič, o nerazločljivosti misli in dejanja lahko govorimo le pod pogojem, da dvojici misli in dejanja dodamo še tretji moment, in sicer instanco realnega, prevzeto iz psihoanalize. In četrtič, nerazločljivost misli in dejanja ni nekaj danega, ampak je nekaj proizvedenega. Je akt subjektivacije, s katerim lahko akterji umetniških in političnih praks uveljavljajo v obstoječem svetu to, kar je iz njega izključeno kot nemožno. Raziskava je pokazala, da na ta način koncept ideje omogoča suspendiranje običajnih povezav med videzom in realnostjo, med aktivnostjo in pasivnostjo, med razumevanjem in občutenjem, naposled med materijo in formo. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Znanstveno raziskovalni cilji projekta so bili doseženi v celoti. V prvem letu smo opravili pregled in sintezo tistih del, ki so bila relevantna za našo tematiko, v vseh treh letih pa smo proučevali vrsto problemov in tem povezanih z umetniškimi praksami tega in preteklega stoletja v navezavi na koncept političnega. Pri tem so naša izhodišča bila zlasti filozofija J. Ranciera, A. Badiouja, G. Deleuza, G. Agambena, T. Adorna, B. Groysa in lacanovska psihoanaliza. Po proučitvi temeljnih del o tematiki projekta, smo raziskali koncept političnega v navezavi na koncept estetskega, slednjega pa glede na koncept čutnega. Koncept političnega smo proučevali v navezavi na umetniške prakse iz začetka preteklega stoletja (klasične avant-garde) pa do najnovejših del. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni sprememb programa raziskovalnega projekta. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Aleš Erjavec. Aesthetics and the aesthetic today: after Adorno ANG Aleš Erjavec. Aesthetics and the aesthetic today: after Adorno Opis SLO Poglavje Estetika in estetsko danes: po Adornu v znanstveni monografiji Umetnost in estetika po Adornu je uvodoma posvečeno Adorovi analizi umetnosti in estetskega ter njegovi kritiki estetike kot samoreferenčnega miselnega sistema. Avtor obravnava Adornovo estetsko teorijo v luči modernističnih del, ki jih pogosto imenujemo avantgardna, pri čemer osrednjo pozornost posveti vprašanju skladnosti nekaterih umetnostnih smeri, form in žanrov z njihovo dobo, torej vprašanju o korespondenci umetnosti kot viziji sveta s taistim svetom, ki ga umetnost simbolno materializira. ANG The first part of the chapter Aesthetics and the Aesthetic Today: After Adorno in the monograph Art and Aesthetics After Adorno is devoted to Adorno's analysis of art, the aesthetic and to his critique of aesthetics as a self-referential system. The author analyzes Adorno's aesthetic theory in the light of modernist works that we often designate as avant-garde and focusses on the issue of correlation of some trends, forms and genres with their historical epoch. i.e. the issue of the corrrespondence of art as the vision of the world with the world that it symbolically materializes. Objavljeno v BERNSTEIN, J. M., ERJAVEC, Aleš. Art and aesthetics after Adorno, (The Townsend papers in the humanities, no. 3). Berkeley: Townsend Center for the Humanities, University of California, cop. 2010, str. 182-209. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 31996973 2. Naslov SLO Aleš Erjavec. Estetika in politika modernizma ANG Aleš Erjavec. Aesthetics and Politics of Modernism Znanstvena monografija Aleša Erjavca obravnava izstopajoča stičišča Opis SLO umetnosti in politike ter političnega v 20. stoletju. Avtor pokaže, da je skozi celotno stoletje potekal konflikt med umetnostno avtonomijo ter politično instrumentalizacijo umetnosti. Avtor ugotavlja, da se umetnost 20. stoletja pogosto giblje na samem robu meje med avtonomijo in heteronomijo ter s tem instrumentalizacijo in da je zanjo prav ta položaj umetniško najučinkovitejši. Avtor to utemeljuje z analizami gibanj in umetniških del. ANG The monograph by Aleš Erjavec focusses on the outstanding meeting points of art and politics and the political in the 20th century. The author argues that throughout the 20th century a conflict between artistic autonomy and political instrumentalization occurred. He concludes that such art is frequently positioned on the very edge of the dividing line between autonomy and heteronomy and thus instrumentalization and that such a position is for art often the most effective. The author supports this view by detailed philosophical and historical analyses of artworks. Objavljeno v Knjižna zbirka Koda. Ljubljana, Študentska založba, 2009. 279 str., ilustr. ISBN 978-961-242-221-9 Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 245123072 3. Naslov SLO Peter Klepec. Foucault med ugodjem in željo ANG Peter Klepec. Foucault between Pleasure and Desire Opis SLO Prispevek izhaja iz dveh konceptov, ugodja in želje, ki ju je ob kritiki Foucaulta predlagal Deleuze. Za slednjega je ugodje gnila ideja, za Foucaulta nekaj pozitivnega, vendar ni želja, ki je za Deleuza nekaj v temelju »iztirjenega«, nekaj, kar je mogoče misliti izhajajoč iz preloma Moderne. Ker tega Foucault ne tematizira, ker nima in noče imeti teorije Krize, po Deleuzu sam zapade v krizo. ANG Point of departure of the essay consists of two concepts, pleasure and desire, pointed out by Deleuze in his critique of Foucault, condemning the idea of pleasure as a rotten idea. For Foucault it is something positive, but is not desire, which is "out-of-joint", something which can be properly considered only by departing from the break of Modernity. Foucault leaves this issue unthematized, he doesn't have and doesn't want to have a concept of crisis as such, that is why his own theoretical project in Deleuze's view succumbs to a crisis. Objavljeno v Filozofski vestnik, 2009, letn. 30, št. 1, str. 47-64. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30370093 4. Naslov SLO Aleš Erjavec, Postmodernism, Postsocialism and Beyond (Cambridge Scholars Publishing, Newcastle/Tyne (V.B.), 196 str.) ANG Aleš Erjavec, Postmodernism, Postsocialism and Beyond (Cambridge Scholars Publishing, Newcastle/Tyne (G.B.), 196 pp.) Znanstvena monografija obravnava tri temeljne teme: (a) proces prehoda iz modernizma v postmodernizem, (b) okularocentrizem in vizualno umetnost v Opis SLO luči sodobne prevlade vizualnega in repolitizacije umetnosti in njenih žanrov in (c) problematiko negativnosti kulture in novejših kulturnih geopolitičnih razmerij, ki temeljno determinirajo sodobno možnost repolitizacije umetnosti in navezave političnega in estetskega na sodobne umetniške prakse. ANG The scientific monograph is concerned with three basic topics: (a) the process of passage from modernism to postmodernism; (b) ocularcentrism and visual art in the light of contemporary predominance of the visual and of the repoliticization of art and its genres; (c) the problematics of negativity of culture and of the more recent cultural geopolitical relationships which fundamentaly determine contemporary capabilities of repoliticization of art and of the linkage of the political and the aesthetic with contemporary artistic practices. Objavljeno v Postmodernism, Postsocialism and Beyond (Cambridge Scholars Publishing, Newcastle/Tyne (V.B.) 2008, 196 str.) Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 28434221 5. Naslov SLO Peter Klepec, Ob Deleuzovem pojmovanju kvazi-vzroka ANG Peter Klepec, On Deleuze's Conception of Quasi-Cause Opis SLO Prispevek se ukvarja z umestitvijo pojmovanja kvazi-vzroka najprej znotraj Deleuzovega opusa, skozi Deleuzovi interpretacije Huma in Kanta, nato pa prikaže njegovo vlogo v Logiki smisla in ga poveže z Lacanovim razlikovanjem med vzrokom in zakonom. Deleuza pri kvazi-vzroku zanima dvojna vzročnost, zanima ga tisto, kar ni zvedljivo na dve heterogeni mnoštvi, in, kar ju od znotraj cepi na način nepredvidljivosti in nekalkulabilnosti. ANG The paper first situates the conception of quasi-cause within Deleuze's opus, especially concerning Deleuze's reading of Hume and Kant. It then proceeds to the role of quasi-cause in The Logic of Sense and links it with Lacan's differentiation between Cause and law. For Deleuze, the quasi-cause has its role in double causality, it is also something non-reducible to two heterogeneous multiplicities, for it splits them from within in an unpredictable and incalculable way. Objavljeno v Filozofski vestnik, št. 1, str. 25-39, Založba ZRC, Ljubljana 2008. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 28441133 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Aleš Erjavec, Art: modern, postmodern, relational or contemporary? ANG Aleš Erjavec, Art: modern, postmodern, relational or contemporary? Opis SLO [Plenarno predavanje na "18th International Congress of Aesthetics", Peking, 11. avg. 2010]. Predavatelj najprej skicira razvoj razmerja med umetnostjo in estetiko v zadnjih štirih desetletjih. Po njegovem menju je leto 1980 predstavljalo zgodovinsko prelomnico in to tako v umetnosti kot njeni filozofiji. Nato obravnava tri teorije umetnosti in estetike: »relacijsko estetiko« Nicolasa Bourriauda iz devetdesetih let, estetski projekt Jacquesa Ranciera iz naslednjega desetletja ter nedavno »teorijo sodobne umetnosti«, ki jo je razvil Terry Smith. ANG [Plenary paper presented in the "18th International Congress of Aesthetics", Beijing, August 11, 2010]. The speaker sketches the development of the relationship between art and aesthetics in the last four decades. He argues that 1980 represented a historical threshold as concerns transformations both in art and its philosophy. He then discusses three theories of art and aesthetics—Nicolas Bourriaud's "relational aesthetics" from the nineties, Jacques Ranciere's aesthetic project from the following decade, and the very recent "theory of contemporary art" developed by Terry Smith. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v ERJAVEC, Aleš. Art: modern, postmodern, relational or contemporary?. V: The 18th International Congress of Aesthetics, Beijing, 2010, August 9th-13th. Diversities in aesthetics : abstract. Peking: University, 2010, str. 252. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 31616557 2. Naslov SLO Vključitev rezultatov raziskovalnega projekta v pedagoško delo v okviru enega dodiplomskega in dveh podiplomskih programov ANG Inclusion of results of research work within the framework of one undergraduate and two post-graduate university programs Opis SLO V okviru podiplomskega študijskega programa Interkulturni študij. Primerjalni študij idej in kultur (Fakulteta za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici in Znanstvenoraziskovalni center SAZU) so sodelovali Marina Gržinic-Mauhler, Rado Riha, Jelica Šumič-Riha, Peter Klepec Matjaž Vesel in Alenka Zupančič. V okviru dodiplomskega programa Kulturni študiji in antropologija ter podiplomskega programa Filozofija in teorija vizualne kulture (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper) pa Aleš Erjavec. ANG Marina Gržinic-Mauhler, Rado Riha, Jelica Šumič-Riha, Peter Klepec, and Alenka Zupančič collaborated within the post-graduate program Intercultural Studies. Comparative Studies of Ideas and Cultures (Faculty for PostGraduate Studies of the University of Nova Gorica and the Scientific Research Centre of SASA); Aleš Erjavec collaborated with the under-graduate program Cultural studies and Anthropology and postgraduate program Philosophy and Theory of Visual Culture (University of Primorska, Faculty of Humanities, Koper). Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v http://www.ung.si/si/studijski-programi/141113/#program_courses, http://www.fhs.upr.si/sl/studij/studij-1-stopnja/kulturni-študiji/predmetnik/ http://www.fhs.upr.si/sl/studij/3stopnja/vizkult/ Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 00000 3. Naslov SLO Aleš Erjavec - Članstvo v uredniškem odboru ANG Aleš Erjavec - Editorila board membership Opis SLO - Filozofski vestnik (Ljubljana), član uredništva osrednje slovenske revije za filozofijo [COBISS.SI-ID 8558080]; - Contemporary Aesthetics (Castine, MA, ZDA), član sveta osrednje ameriške on-line revije za estetiko, http://www.contempaesthetics.org/ [COBISS.SI-ID 21638701]; - Contemporary Aesthetics (Beijing), član uredništva osrednje in najstarejše kitajske revije za estetiko; - South African Journal of Art History (Port Elizabeth), osrednja južnoafriška revija za umetnostno zgodovino, estetiko in filozofijo umetnosti; član sveta revije [COBISS.SI-ID 22461485]. ANG - Filozofski vestnik (Ljubljana), member of the editorial board of this central Slovenian revue for philosophy. - Contemporary Aesthetics (Castine, MA, ZDA), member of the advisory board of this central on-line American revue for aesthetics, http://www.contempaesthetics.org. - Contemporary Aesthetics (Beijing), member of the editorial board of this central and oldest Chinese revue for aesthetics. - South African Journal of Art History (Port Elizabeth), member of the advisory board of this central South African revue for art history, aesthetics and philosophy of art. Šifra C.06 Članstvo v uredniškem odboru Objavljeno v http://fi.zrc-sazu.si/?q=filozofski_vestnik http://www.contempaesthetics.org/ http://www.journals.co.za/ej/ejour_sajah.html Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 2163870 4. Naslov SLO Aleš Erjavec je bil gostujoči profesor na University of California Santa Cruz, Department for the History of Consciousness, Cowell College. ANG Aleš Erjavec was visiting professor in University of California, Santa Cruz, in the Department for the History of Consciousness, Cowell College. Opis SLO Aleš Erjavec je bil l. 2008 gostujoči profesor na University of California Santa Cruz, Department for the History of Consciousness, Cowell College. Izvedel je ciklus predavanj "Sodobna umetnost in estetika v globalnem kontekstu". ANG Aleš Erjavec was in 2008 visiting professor in University of California, Santa Cruz, in the Department for the History of Consciousness, Cowell College. He carried out a course on "Contemporary Art and Aesthetics in a Global Context." Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v Letno poročilo o delu ZRC SAZU 2008. Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 28140845 5. Naslov SLO Aleš Erjavec, "Aesthetics and the aesthetic: today". ANG Aleš Erjavec, "Aesthetics and the aesthetic: today". Opis SLO Uvodno plenarno predavanje na 4. sredozemskem kongresu za estetiko "Art and time", Yarmouk University, Irbid (Jordanija). Irbid, 22. junij 2008. Predavanje je bilo posvečeno sodobnemu pomenu Adorna. ANG Opening plenary lecture in the 4th Mediterranean Congress for Aesthetics "Art and Time", Yarmokuk University, Irbid (Jordan), June 22, 2008. The lecture was devoted to contemporary relevance of Adorno. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Letno poročilo o delu ZRC SAZU 2008. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 28422189 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Članica projektne skupine je urednica zbirke Philosophica v okviru Založbe ZRC SAZU (ur. Jelica Šumič Riha, Tomaž Mastnak), http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php? q=sl/taxonomy_menu/2/3/19, drugi člani projektne skupine sodelujejo kot avtorji, prevajalci in uredniki posameznih izdaj. V letih 2008-2011 je izšlo 6 monografij. Eternity and Change/Eternite et changement, ZRC SAZU, Ljubljana, 4. 12.-6. 12 2009. Mednarodni znanstveni kolokvij v organizaciji Filozofskega inštituta ZRC SAZU (organizatorica in voditeljica J. Šumič Riha). Na kolokviju je sodelovalo 11 filozofov. Kolokvij se je osredinil predvsem na Badioujevo tranzitivno ontologijo, ki jo je obravnaval v razmerju s politiko, umetnostjo in znanostjo. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Raziskava reaktualizira vprašanje, ki je bila ena ključnih teoretskih in družbenih tem preteklega stoletja. Zaradi konca enovite Zgodovine, ontološko fundiranega družbenega razreda, čigar boj naj bi bil »motor zgodovine« (L. Althusser) ter vznika sodobnih partikularizmov in partikularnosti, odnos med umetniškimi praksami in družbo ne poteka več prek politike, pač pa kot sestavni del političnega - lahko pa tudi v nasprotju do njega. V raziskavi se problema umetniških praks in političnega v tem in preteklem stoletju lotevamo s preoblikovanjem samega polja problematike. Pokažemo na inherentno povezavo političnega in umetnosti, s tem pa odgovarjamo na vprašanje o sodobnem statusu umetnosti v luči političnega in obratno. Raziskujemo tudi problematiko vidnega, pogleda, podobe, iluzije in simulakra, ter jo navezujemo na problematiko realnega, afekta, presežnega, ugodja in užitka. Konceptualno raziskujemo različne navezne točke med filozofijo, psihoanalizo, umetnostjo in politiko ter s tem ponujamo nove ugotovitve o teh področjih humanistike v luči odnosa umetniških praks in političnega. Tematika raziskovalnega projekta povezuje dve polji družbenih dejavnosti: umetnosti in kulture na eni strani in političnega in politike na drugi. Ker dosedanje (modernistične) rešitve in razlage tega odnosa več ne zadoščajo - to potrjuje tako zmanjšanje vloge umetniških praks v sodobnih družbah kot iskanje njihove »družbene« relevantnosti - je potrebno odnos sodobnih umetniških strategij do političnega premisliti na novo. Umetniške strategije in politično dandanes namreč ne zadevajo le polja »kulture«, pač pa so del sedanjega globalnega premisleka tako sodobnosti kot preteklega stoletja. Raziskava je pomembna tudi za razmislek o sodobnih vsebinah kulturne dediščine, o njeni taksonomiji ter sedanjih možnostih koncipiranja in artikuliranja odnosa med nacionalnim, lokalnim, regionalnim, globalnim in univerzalnim: kje se v tem kontekstu pojavlja politično in v kakšnem odnosu do političnega ter do tega konteksta so umetniške strategije preteklega stoletja? Uspešno izvedeni projekt lahko predstavlja prispevek k sedanjim razpravam v Evropski uniji in širše o političnem in politiki kot dvema konceptoma, ki v zadnjih desetletjih doživljata temeljne spremembe. Iz teh izhodišč je proučevan odnos političnega do umetniških praks, ki so zlasti od osemdesetih let preteklega stoletja dalje zvečine izgubljale svoj avantgardni in družbeno subverzivni pomen ter svojo izjemnost (survalorisation) ter navidez postajale sestavni del upravljanega sveta. Raziskovalni projekt povezuje dve področji raziskovanja: politično in umetniške prakse sodobnosti in polpreteklosti, da bi na ta način ponovno raziskali to sintagmo, ki je v prvi polovici 20. stoletja imela izjemen filozofski in teoretski, zlasti pa praktično-politični in družbeni pomen. Izražala se je v teoretskih in političnih spopadih okrog realizma, avantgardne umetnosti, ekspresionizma, politične in angažirane umetnosti, teorije odraza, itd. Danes je možno ta odnos konceptualizirati s pomočjo novih filozofskih odkritij in dosežkov. ANG_ Research project returns to and rearticulates a question that was one of the crucial themes in the first half of the previous century. Due to the end of a uniform History, of the ontologically founded social class, whose struggle was purportedly the "engine of history" (L. Althusser) and the emergence of contemporary particularisms and particularities, the relation between artistic practices and society no longer takes place through politics but as a constitutive part of the political - as well as in opposition to it. The problem of artistic practices and the political in this and in the past centuries is being approached by transforming the very realm of the problematics. We point to the inherent connection between the political and art, thereby answering the question of the contemporary status of art in light of the political and vice versa. We also research the problematics of the visible, the gaze, the image, the illusion and the simulacrum, and connect it to the problems of the real, affect, the excessive, and of pleasure and enjoyment. We conceptually research various connecting points between philosophy, psychoanalysis, art, and politics, thereby offering new insights regarding these realms of the humanities in light of the relation between artistic practices and the political. The thematics of the research project connects two realms of social activity: art and culture on the one hand, and the political and politics, on the other. Since past (modernist) solutions and explanations of this relation no longer suffice - something witnessed also by the decreased import of artistic practices in contemporary societies and thus by the search for their "social" relevance - it is necessary to rethink anew the relation of contemporary artistic strategies to the political. This need arises also because artistic strategies and the political today do not concern only the realm of "culture" but are part and parcel of the contemporary global rethinking and reconsideration of both our contemporaneity and the previous century. The research project is to be of import also for a reconsideration of the content of contemporary cultural heritage, of its taxonomy and contemporary possibilities of interpreting and articulating the relation between the national, the local, the regional, the global, and the universal: where in this context does the political appear and in what relation to the political and to this context are the artistic strategies of the past century? The successfully realized project can represent an important contribution to contemporary discussions about the political and politics, as two concepts that in recent decades underwent fundamental changes within the European Union and within a broader global context. On this basis the relation of the political to the artistic practices is being researched, practices which especially since the eighties have been losing their avant-garde and socially subversive significance, exclusivity, and "overvaluation" and purportedly started to become an integral part of the capitalist universe. The research project is to bring together two realms of research: the political and the artistic practices of contemporaneity and recent history, in order to allow us to research anew this syntagm which in the first half of the 20th century had not only an extraordinary philosophical and theoretical significance, but also practical political and social ones. This relevance was expressed through theoretical and political debates regarding realism, avant-garde art, expressionism, political and partisan art, theory of reflection, etc. Today this relation can be conceptualized with the aid of novel philosophical discoveries and developments. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Predloženi raziskovalni projekt, ki sodi na področje humanistike, zadeva enega ključnih segmentov sodobne družbe. Odnos med umetniškimi praksami in političnim zadeva artikulacijo družbenih ciljev in vrednot, s čemer prispeva k socialni kohezivnosti: vsaka družba in skupnost mora najti načine kako izraziti svoje »vizije sveta« in prav umetniška dela so eden od ključnih načinov, na katere so te vizije artikulirane v modernosti. »Vizije« v tem kontekstu pomenijo predstave, zamisli in polje poetskega, estetskega, utopijskega in ustvarjalnega, ki so eksistencialnega pomena za vsako družbeno skupnost, hkrati pa tudi polje konfliktnega in političnega. »Politično« kot je koncipirano v tem projektu, pomeni tako razsežnost antagonizma, ki je konstitutiven za človeške družbe. Umetniške prakse so eden od načinov artikulacije tega antagonizma. Njegovo prepoznanje in prepoznanje načina, na katerega tovrstna artikulacija poteka, je ključnega pomena za dejansko kohezivnost skupnosti. Projekt, katerega namen je zlasti krepiti temeljno znanje o človeku in družbi, prispeva h krepitvi samostojnega, svobodnega in neodvisnega znanstvenega dela in humanosti ter služi za osnovo pedagoškega procesa na vseh treh ravneh visokošolskega študija. Zaradi specifične tematike, ki je predmet raziskave, projekt ter njegovi rezultati lahko prispevajo k razvoju sodobne demokratične družbe. Projekt prek učnega procesa prispeva k vzgoji za trajnostno prihodnost v duhu ustvarjalnosti, radovednosti, kritičnosti, zavedanja pomembnosti lastnega znanja in zdrave samozavesti in sodelovanja oziroma timskega dela. Projekt prispeva k spodbujanju tesnejšega povezovanja kulture, znanosti in izobraževanja z namenom dvigniti kakovost poučevanja in proučevanja in s tem podpirati nadarjenost in ustvarjalnost posameznika. Ker gre pri sodobnih umetniških strategijah zlasti za uporabo novih tehnologij, je tehnološki inventivni moment pomemben segment novih umetniških praks: od uporabe računalniške tehnologije do povezovanja naravoslovja in umetnosti (npr. v bioumetnosti ali v povezovanju astronavtike in gledališča) se področje umetnosti znova izkazuje kot prostor preizkušanja ter odkrivanja novih potencialov tehnoloških odkritij, med njimi zlasti onih, ki zadevajo informacijske tehnologije. ANG_ The submitted research project, which belongs to the realm of the humanities, concerns one of the crucial segments of contemporary society. The relationship between artistic practices and the political concerns the articulation of social aims and values, making the project a contribution to social cohesiveness: every society and community must find ways of expressing its "visions of the world" and it is precisely art works that are one of the key ways in which these visions were articulated in modernity. "Visions" in this context denote representations, ideas, and the realm of the poetic, aesthetic, utopian, and creative, all of which is of existential import to every social community, but is, at the same time, also a realm of the conflictual and the political. The "political" as it is conceptualized in the research project, thus denotes the dimension of antagonism which is constitutive of human societies. Artistic practices are one of the ways of articulating this antagonism. Its recognition and the recognition of the ways in which such an articulation occur, is of crucial import for the factual cohesiveness of a community. The project, the aim of which is mostly to contribute to the basic knowledge about humans and society, contributes to the development of independent and autonomous scientific work and humanity and serves as the basis for the educational process on all three levels of university education. Because of the specific issues that is the object of research, the project and its results contribute to the development of contemporary democratic society. Through the pedagogical process the project contribute to education aimed at continuous development and the future in an atmosphere of creativity, curiosity, critique, the consciousness of the import of one's own knowledge, and a healthy self-assurance, cooperation, and team work. The project contributes to enhancing a closer connection between culture, science, and education with the aim of heightening the quality of teaching and research and thereby supporting the abilities and creativity of the individual. Since in contemporary artistic strategies what is at issue is predominantly the use of new technologies, the technologically inventive moment is an especially important segment of new artistic practices: from the use of computer technology to the linkage of the natural sciences and the arts (as, for example, in bioart or in combinations of astronautics and theater) the realm of art once again reveals itself as a space of experimentation and the discovery of new potentials of technological advancements, among these primarily those that concern information technologies. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov 1 Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost O o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje EUR trajanja projekta je znašala: Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Aleš Erjavec in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 20.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/17 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2011-1 v1.01 13-51-24-55-E4-32-7C-7B-66-95-A0-1B-61-18-13-D3-C6-53-62-F4