URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 12	Ljubljana, sobota 10. junija 1978	Cena 40 dinarjev	Leto XXXV
794.
Na podlagi 335., 369., 370. in 371. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145., 154., 160., 161.,
166.,	172., 173., 174., 175., 176., 177., 178., 179., 180., 181.,
182.,	184., 185., 187. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. mala 1978 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Skupščine SR Slovenije
I
V komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za mednarodne odnose se izvolijo: za predsednika:
Bojan Lubej, delegat v £boru občin; za podpredsednika:
dr. Tone Krašovec, delegat v Družbenopolitičnem zboru; za člane:
Jože Božič, delegat v Družbenopolitičnem zbo-ru,
Lojzka C o t a r, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Ivan Fabjan, delegat v Zboru občin,
Milan Klemenčič, delegat v Zboru združenega dela,
Adi Lesjak, delegat v Zboru združenega dela, Viljem P ah or, delegat v Zboru združenega dela, Srečko Panič, delegat v Zboru občin,
Milan Primc, delegat v Zboru združenega dela, Majda Gaspari, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Vlado Uršič, delegat v Zboru občin.
Izmed znanstvenih strokovnih in javnih delavcev s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov se v Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za mednarodne odnose imenujejo:
dr. Borut B o h t e, izredni univerzitetni profesor Pravne fakultete v Ljubljani,
dr. Vladimir Klemenčič, redni univerzitetni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slavko Št ant e, pomočnik guvernerja Narodne banke Slovenije,
Ivo Tavčar, predsednik Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije,
mgr. Danilo Tilrk, sekretar Komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja in narodnosti Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
II
V Zakonodajno-pravno komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo: za predsednika:
dr. Lojze Ude, delegat v Zboru občin; za podpredsednika:
Miroslav Samardžija, delegat v zboru občin; za člane:
Vito Habjan, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Breda Kolarič-Lah, delegat v Zboru združenega dela,
Anton K u g o n i č, delegat v Zboru združenega dela,
Majda Lindič, delegat v Zboru združenega dela,
Dino P u c e r ,	delegat v Družbenopolitičnem
zboru,
Emil Šuštar, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Vladimir Zajc, delegat v Zboru občin.
Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja pravnih znanosti se v Zakonodajno-pravno komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije imenujejo:
dr. Vilko Androjna, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije,
Nada Klemenčič, svetovalka Predsedstva SR Slovenije,
dr. Bogomir Sajovic, redni univerzitetni profesor za civilno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani,
mgr. Janez Šinkovec, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
III
V Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za narodnosti se izvolijo: za predsednika:
Geza Bačič, delegat v Družbenopolitičnem zboru;
za podpredsednika:
Apollinio Abram, delegat v Zboru občin, Aleksander Varga, delegat v Družbenopolitičnem zboru;
za člane:
Marjeta A d o r j a n, delegat v Zboru združenega dela,
Ernest E6ry, delegat v Zboru občin,
Franc F e h e r, delegat v Zboru združenega dela, Janko Kavalar, delegat v Zboru združenega dela,
Branko-Franc Kobale, delegat v Zboru občin, Elio M u s i z z a , delegat v Zboru združenega dela, Luisella R a v a 1 i c o , delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Gianfranco S i 1 i a n , delegat v Zboru občin,
i
Ciril Zlobec, delegat v Družbenopolitičnem zboru.
IV
V	Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za pravosodje se izvolijo: za predsednika:
Miro G o š n i k, delegat v Družbenopolitičnem zboru;
za podpredsednika:
Karlo M ar s el, delegat v Zboru združenega dela; za člane:
Stane Boštjančič, delegat v Zboru združenega dela,
Ivan E i n f a 11, delegat v Zboru občin,
Rudi Kropivnik, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Dušan Najdič, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Branko Pirc, delegat v Zboru občin,
Vida Vidovič, delegat v Zboru občin,
Dušan Žorž, delegat v Zboru združenega dela. Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev se v Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za pravosodje imenujejo:
dr. Darko C e r n e j, svetovalec Skupščine SR Slovenije,
mgr. Milan Gaspari, svetovalec Predsedstva SR Slovenije,
mgr, Marko Ilešič, asistent katedre za civilnopravne znanosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, '
mgr. Miha Ribarič, sekretar Ustavnega sodišča SR Slovenije.
V
V	Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za vprašanja borcev NOV se izvolijo:
za predsednika:
Janez Japelj, delegat v Družbenopolitičnem zboru;
za podpredsednika:
Franci Mrcina, delegat v Zboru občin;
za člane:
Marija Aljančič, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Jože Boldan-Silni, delegat v Zboru občin, dr. Maksimiljan Fornazarič, delegat v Zboru
združenega dela,	.......
Peter H 1 a s t e c , delegat v Zboru občin,
Franc K o k o š a r, delegat v Zboru združenega dela,
Ignac Prašnikar, delegat v Zboru združenega dela,
Stane Repar, delegat v Družbenopolitičnem zboru.
VI
V	Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za vloge in pritožbe se izvolijo:
za predsednika:
Viktor Stopar, delegat v Družbenopolitičnem zboru;
za podpredsednika:
Vida Brumen, delegat v Zboru občin,
za člane:
Humbert Gačnik, delegat v Družbenopolitične! zboru,
Franc Grešak, delegat v Zboru združenega dela,
Stane J a j t i č, delegat v Zboru občin,
Darinka K a b e 1 k a , delegat v Zboru združenega dela,
Majda Kranjc, delegat v Zboru združenega dela, Miroslav Kukovič, delegat v Zboru občin, Tončka Lovše, delegat v Zboru občin,
Nikola Strah, delegat v Zboru združenega dela, Silva Š k e r b e c, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Janko Ž e v a r t, delegat v Družbenopolitičnem zboru.
St. 0201-1/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1, r.
795.
Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 143., 154, in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 44. člena poslovnika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije ter odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 23 in 26/74) je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 31. maja 1978 sprejel
ODLOK
o Izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
V	Odbor za družbenoekonomske odnose Zbora združenega dela se izvolijo:
za predsednika:
Anton Jelenko; za podpredsednika:
Stane Kolar, za člane:
Igor Bončina,
Marta Č e m a ž a r,
Vitomir Dekleva,
Vida Habjanič,
Vilma Manček,
Marjan Marki,
Ožbolt Rožanc,
Milena Škraba,
Albina Urnaut,
Stojan Volčanšek,
Ivan Zelenšek.
II
V	Odbor za družbenopolitični sistem Zbora združenega dela se izvolijo:
za predsednika:
Tomaž Beltram; za podpredsednika:
Miro Posega; za člane:
Zora Abram,
Aleksander Furlan,
Vladimir Jurančič,
Marija Masnec,
Marko Matkovič,
Alojz Mohar,
Rok Pavšič,
Boris Petančič,
Franc Prislan,
Jolanda Slokar,
Bogoljub T e r g 1 e c.
III
r
V	Odbor za družbenoekonomski razvoj Zbora združenega dela se izvolijo:
za predsednika:
Franc Vičar; za podpredsednika:
Janez C er gol; za člane:
Zdravko B a r i š i č,
Darinka Beguš,
Branko Cerkvenik,
Franc H e r v o 1,
Peter Janežič,
Bojan Knep,
Jože Rožman,
Jože Sadar,
Katja Šega,
Aljoša Uršič,
Gojmir Vizovišek.
IV
V	Odbor za finance Zbora združenega dela se izvolijo:
za predsednico:
Francka H e r g a ; za podpredsednika:
Ljubo Meden; za člane:
Janko Brinšek,
Meta C i r k ,
Marjan Gašparič,
Franc H u b e r,
Vika Javšnikar,
Nevenka Miklavič,
Franc O d 1 a z e k,
Stanka P o s p i š,
Valerija Stariha,
Jože T1 a k e r,
Darko Zorko.
V
V	Odbor za stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja Zbora združenega dela se izvolijo:
za predsednika:
Branko Kozamernik; za podpredsednika:
Drago Čuček; za člane:
Egon Breitenberger;
Franc Gašper,
Marjan Grabnar,
Erih Jager,
Edvin Jordan,
dr. Albert Klobučar,
Boris Korošec,
Miro Kostanjevec,
Vladimir Rostohar,
Marjeta Rupnik,
Draga Žagar.
VI	'
V	Odbor za agrarno politiko Zbora združenega dela se izvolijo:
za predsednika:
Milan Žolnir, za podpredsednika:
Franc Krabonja; za člane:
Anton B e d i n a,
Matjaž Cerar,
Jože Guzelj,
Franc Fajdiga,
Ernest Kočar,
Ervin Kuhar,
Jože Maljevič,
Jože Mlakar,
Viktor Nussdorfer,
Nada Pogorelčnik,
Dimitrij Živec.
Št. 02005-1/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Zbor združenega dela
Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Emil Tomažič 1. r.
796.
Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145., 154. in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 38. in 45. člena poslovnika Zbora občin Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 31. maja 1978 spreje1
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
T
V	Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj Zbora občin se izvolijo:
za predsednika:
Silvo Gorenc; za podpredsednika:
Zvonimir V o 1 f a n d ; za člane:
Franc Ban,
Lucijan Korva,
Marjan Simič,
Karel Sukič,
Kristina Šmid,
Franc T a 1 e r,
Stanko Božičnik,
Miro V a r š e k,
Franc Zorman.
II
V	Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem Zbora občin se izvolijo:
za predsednika:
Mitja Horvat; za podpredsednika:
Peter H e d ž e t; za člane:
Jožica Jarc,
Vinko J u r k a s,
Ivan Kovač,
Roman Mavri,	i
Ivo Miklavčič,
Janez Ocepek,
Peter Plevel,
Vid Štempihar,
Tone Z i b e r t.
HI
V	Odbor za finance Zbora občin se izvolijo: za predsednika:
Zdenka Jurančič; za podpredsednika:
Bojan Steinbiicher; za člane:
Avgust Avb ar,
Marija Brecelj,
Mira Frolov,
Miha Goličnik,
Dušan Gr ub o r,
Albin Devičnik,
Viljem Petek,
Franc Štrakl,
Rozina Vogrinčič.
/
IV
V	Odbor za urbanizem, stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja Zbora občin se izvolijo:
za predsednika:
Tomaž Vuga; za podpredsednika:
Marjan A š i č ; za člane:
Andrej Cankar,
Vinko Hrovatič,
Ahmet K a 1 a.č,
Lidija Klajnšek,
Janez Lah,
Stanko Lebar,
Jože Miklavčič,
Branko Weixsler,
Žarko Žigon.
St. 02004-1/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Zbor občin
Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednica
Silva Jereb Lr.
797.
Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 145., 154. in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 38., 39. in 40. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije ter odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije Družbenopolitič-
nega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23/74 in 19/77) je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 31. maja 1978 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
V	Odbor za družbenoekonomske odnose Družbenopolitičnega zbora se izvolijo:
za predsednika:
Jože Globačnik; za podpredsednika:
Jože Marolt; za člane:
Stane G a v e z,
Tone Krašovec,
Majda N a g 1 o s t,
Miran Potrč,
Stane Repar,
Štefan Strok,
Igor Uršič,
Angelca Vrbnjak,
Štefanija Zagmaister.
II
V	Odbor za družbenopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora se izvolijo:
za predsednika:
Ludvik Golob; za podpredsednika:
Ivanka Vrhovčak; za člane:
Vlado Beznik,
Jože Božič,
Radislav-Štefan Klanjšček,
Teodora Krpan,
Stane Markič,
Srečko Mlinarič,
Dušan Najdič,
Ciril Sitar,
Emil Šuštar,
Vili Vindiš.
Št. 02003-1/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Družbenopolitični zbor
Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednica
Tina Tomlje Lr.
798.
Na podlagi 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 22. in 24. člena za-koria o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3-113/75 in 8-473/78) ter sklepa organov in organizacij, ki sodelujejo v delu Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve in Republiškega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko, sprejetega dne 23. ma-
ja 1978, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
• objavi imenovanja predsednika Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve in predsednika Republiškega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko
I
Objavi se, da je za predsednika Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve imenovan:
Roman Albreht.
II
Objavi se, da je za predsednika Republiškega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko imenovan:
Vlado Klemenčič.
Št. 111-134/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
799.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 1. alinee prvega odstavka 169. člena, šestega odstavka 194. člena, 199. čle_ na in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju sekretarja delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije
Za sekretarja delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije se imenuje:
Igor Kostjukovskij, diplomirani pravnik.
Št. 02007-2/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
800.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 1. alinee prvega odstavka 169. člena, šestega odstavka 194. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju sekretarja delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije
Za sekretarja delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije se imenuje:
Štefan L.oncn.a-r, diplomirani pravnik.
Št. m-135/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
Ml.
Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije
Razreši se:
dr. Lojze Ude, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije z 31. majem 1978.
Št. 111-13/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
802.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 27. člena in 1. alinee 33. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnika okrožnega javnega tožilca v
Mariboru
Razreši se:
dr. Boris Zakrajšek, dolžnosti namestnika okrožnega javnega tožilca v Mariboru z 31. majem 1978.
Št. 111-57/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1..E.
803.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 169. člena, tretjega odstavka 243. člena in tretjega odstavka 328. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 25. in 26. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21-995/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika in pomočnika družbenega
pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije
Imenujeta se:
za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije:
Mitja Švab, diplomirani politolog;
za pomočnico družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije:
Marija Struna, diplomirana pravnica.
Št. 111-114/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
804.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustava Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka 30. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24-1512/ 77), 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne Sl. maja 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju treh delegatov Skupščine SR Slovenije v »vet Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
V svet Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji se imenujejo:
Mira Frolov, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije in članica Odbora Zbora občin Skupščine SR Slovenije za finance,
Ada Gorjup, pomočnica republiške sekretarke za finance,
Ivica Kavčič, podpredsednica Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Št. 111-78/78
Ljubljana, dne 31. maja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
805.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o določitvi gradbenega okoliša za zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo na »Jaršah« na seji dne 17. 5. 1978
sklenilo:
Skupščini občine Radovljica se določi rok do 30. 12. 1978, v katerem naj sama odpravi neustavnost in nezakonitost odloka o določitvi gradbenega okoliša za zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo na »Jaršah« na Bledu (Uradni vestnik Gorenjske, št 7/77).
Obrazložitev
Na pobudo občana je ustavno sodišče s sklepom št. U I 61/77 z dne 13. 4. 1978 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega odloka. Po določilu 4. člena tega odloka je z dnem, koje odlok začel veljati, prenehala lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v 3. členu odloka, ki ležijo znotraj meje, opisane v 2. členu odloka. Ta zemljišča so postala družbena lastnina. Pravico uporabe na zemljišču ima občina Radovljica.
Ustava SRS v 98. členu.in ustava SFRJ v 81. členu določata, da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice. Te pogoje in postopek je predpisal zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravicah na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76). V 3. in 4. členu tega zakona je določeno, da za potrebe stanovanjske in drugačne kompleksne graditve lahko določi skupščina občine z odlokom zemljišča, na katerih preneha lastninska pravica, v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem območju, za katero je sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev (vzgojni in prosvetni objekti, zdravstveni objekti, kompleksna industrijska graditev ipd.).
)
Za mesta in naselja mestnega značaja se štejejo po
2.	členu navedenega zakona med drugim mesta in naselja mestnega značaja, določena po predpisih, izdanih pred uveljavitvijo tega zakona. Mesto Bled je določeno kot mesto oziroma mestno naselje po 1. členu tč. č) odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč (Uradni list LRS, št. 1/59). Za območje Jarš je Skupščina občine Radovljica sprejela zazidalni načrt z odlokom o potrditvi zazidalnega načrta Bled—Jarše (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/76).
Za utemeljitev družbeno usmerjene in organizirane gradnje na Jaršah je Skupščina občine Radovljica predložila plan stanovanjske in komunalne graditve 1976—1980, ki ga je sprejela Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine .Radovljica na seji dne 16. 11. 1976. Po tem planu je na območju Jarš planirana gradnja 102 družbenih stanovanj.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijani odlok ni v skladu z določbo 4. člena zakona o prenehanju
lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, ker za zemljišče, ki ga zajema izpodbijani odlok ni določena družbeno usmerjena in organizirana stanovanjska ali drugačna kompleksna graditev (vzgojni in prosvetni objekti, zdravstveni objekti, kompleksna industrijska graditev in podobno).
S planom stanovanjske in komunalne graditve 1976—1980 stanovanjske skupnosti ni podana utemeljitev družbeno usmerjene in organizirane gradnje, ker po določbi 8. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) stanovanjska skupnost le pripravlja osnutek programa stanovanjske graditve. Po določbi 7. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77) občina usmerja na svojem območju stanovanjsko graditev s programom stanovanjske graditve. Po navedenem zakonu sprejme program stanovanjske graditve občinska skupščina za dobo, ki ne sme biti krajša od petih let. Plan stanovanjske in komunalne graditve 1976—1980 tudi ne pokriva območja, ki ga zajema izpodbijani odlok. Po planu je na Jaršah določena gradnja le 102 družbenih stanovanj, medtem ko izpodbijani odlok zajema območje celotnega zazidalnega načrta Jarš z znatno Obsežnejšo gradnjo.
Po navedeni ugotovitvi je ustavno sodišče sklenilo, da Skupščini občine Radovljica omogoči, da sama v določenem roku odpravi neustavnost in nezakonitost izpodbijanega odloka.
Ta sklep je sprejet na podlagi 21. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št.. 39/74 in 28/76). Po poteku roka, ki je določen v izreku tega sklepa, bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo o ustavitvi oziroma o nadaljevanju postopka.
St. U I 61/77-16
Ljubljana, dne 17. maja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
806.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič, na seji dne 25. 5. 1978
odločilo :
Določba tretje alinee drugega odstavka 4, člena pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič z dne
6.	4. 1976 se razveljavi.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela Kranj je predlagalo oceno ustavnosti in zakonitosti zgoraj navedene določbe pravilnika, po kateri se na ustrezno listo pričakoval-
cev stanovanj lahko uvrsti le družina, ki ima stalno bivališče na območju občine Tržič vsaj tri leta, računajoč od datuma razpisa za nazaj.
Ustavno sodišče ugotavlja, da obravnavana določba pravilnika ni v skladu z ustavo in zakonom, iz zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 4/74) ter zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74) namreč izhaja, da občan pridobi vse pravice, ki mu pripadajo kot občanu, z dnem, ko se naseli v določenem kraju z namenom, da v njem stalno živi. Med take pravice spada tudi pravica občana, da skupaj z drugimi po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničuje svoje osebne in skupne potrebe ter interese v okvira samoupravne stanovanjske skupnosti. To vključuje tu. di občanovo pravico, da se udeleži razpisa za dodelitev stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev družbene pomoči in da se v postopku, ki ga določa splošni akt samoupravne stanovanjske' skupnosti ter v skladu s pogoji in merili tega splošnega akta uvrsti v ustrezno listo pričakovalcev stanovanj. Stanovanjska skupnost lahko med možnimi merili za priznanje prednostnih točk določi tudi čas pričakovanja stanovanja, ne more pa tega časa oz. časa prebivanja v občini določiti kot pogoj za občanovo udeležbo v omenjenem razpisu.
Upoštevajoč navedeno, je ustavno sodišče ob uporabi določbe druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije na seji odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 6/78-7
Ljubljana, dne 25. maja 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
807.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o vrednosti znamkic solidarnosti
1.	člen
Vrednost znamkic solidarnosti, ki se po 15. členu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78) plačujejo med tednom solidarnosti, znaša:	uin
—	za poštrie pošiljke	0,30
—	za vstopnice za kulturne, zabavne, športne in druge prireditve	1
—	za vozovnice v notranjem prometu, razen v mestnem prometu	1
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-3/78
Ljubljana, dne 22. maja 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
808.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu, 211. člena zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema in odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o uporabi sredstev hranilnih vlog in drugih sredstev občanov pri Poštni hranilnici v srednjeročnem obdobju od leta 1977 do 1980 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo kot predstavnik JLA in organizacije združenega dela PTT prometa z območja SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklepajo
DRUŽBENI DOGOVOR o uporabi sredstev hranilnih vlog in drugih sredstev občanov pri Poštni hranilnici v srednjeročnem obdobju od leta 1977 do 1980
1.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci urejajo uporabo razpoložljivih sredstev hranilnih vlog in drugih sredstev občanov pri Poštni hranilnici v obdobju od leta 1977 do 1980.
2.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da razpoložljiva sredstva Poštne hranilnice v obdobju 1977—1980 predstavljajo sredstva povečanja hranilnih vlog, odplačila kreditov iz preteklih obdobij in obresti.
- •
3.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da se sredstva iz 2. člena tega dogovora po odbitku predpisanih rezerv za likvidnost uporabijo za dajanje potrošniških kreditov Vojnemu servisu v sestavu Narodne banke Jugoslavije v dogovorjeni višini, preostala sredstva pa se uporabijo takole:
—	za kreditiranje programa modernizacije in avtomatizacije PTT prometa — 50°/o;
—	za kreditiranje prodaje domače opreme in kreditiranje letališke infrastrukture — 40°/o;
—	za kratkoročno kreditiranje republiških tržnih rezerv — 100/o.
4.	člen
Poštna hranilnica daje Vojnemu servisu sredstva za dajanje potrošniških kreditov vojaškim osebam po naslednji dinamiki:
za leto 1977 do višine za leto 1978 do višine za leto 1979 do višine za leto 1980 do višine
37.8	milijonov dinarjev
29.8	milijonov dinarjev 39,7 milijonov dinarjev 59,6 milijonov dinarjev
Vojni servis daje potrošniške kredite vojaškim osebam po splošnih pogojih, ki so predpisani za dajanje potrošniških kreditov.
Poštna hranilnica daje sredstva Vojnemu servisu po letni obrestni meri, ki je 1 °/o večja od obrestne mere, po kateri Poštna hranilnica plačuje obresti na hranilne vloge.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi sredstva, ki so bila odobrena za te namene do zaključno leta 1976 se vrnejo v roku, ki bo dogovorjen v družbenem dogovoru o uporabi teh sredstev po letu 1980.
5.	člen
Sredstva za modernizacijo in avtomatizacijo PTT prometa daje Poštna hranilnica kot kredit Združenim PTT organizacijam Slovenije prek temeljnih in združenih bank, ki jih določijo Združene PTT organizacije Slovenije.
Združene PTT organizacije Slovenije uporabijo kredite iz prejšnjega odstavka za modernizacijo in razširitev svojega PTT omrežja.
Kredit Združenim PTT organizacijam Slovenije se daje za dobo 10 let in po letni obrestni meri, ki je največ 1 °/o višja od obrestne mere, ki jo plačuje Poštna hranilnica za sredstva hranilnih vlog. Doba 10 let se računa za vsakoletni skupni kredit po preteku leta, v katerem je bil izčrpan. Kredit se začne plačevati po tretjem letu celotne odplačilne dobe.
6.	člen
Iz sredstev, namenjenih za kreditiranje prodaje domače opreme in letališke infrastrukture, se morajo najprej zagotoviti potrebna sredstva za kreditiranje letališke infrastrukture na podlagi samoupravnega sporazuma med Združenim podjetjem strojegradnje in samoupravno interesno skupnostjo za letališki promet.
Sredstva za kredite za domačo opremo in letališko infrastrukturo se bodo dajala temeljnim in združenim bankam pod pogojem, da banke najmanj v enaki višini zagotovijo kredite iz lastnih sredstev.
Članice Združenega podjetja strojegradnje sklenejo samoupravni sporazum s temeljnimi in združenimi bankami, s katerimi opredelijo pogoje za kreditiranje in razdelitev sredstev med banke.
7.	člen
Sredstva, namenjena za kratkoročno kreditiranje republiških tržnih rezerv, se razporedijo med temeljne in združene banke z območja SR Slovenije na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga banke sklenejo med seboj.
8.	člen
Za sredstva hranilnih vlog in druga sredstva občanov, ki bodo uporabljena za namene iz 6. in 7. člena tega družbenega dogovora, se plačajo Poštni hranilnici obresti po letni obrestni meri, ki je 1 °/o večja od letne obrestne mere, po kateri Poštna hranilnica plačuje obresti na hranilne vloge.
9.	člen
Za izvajanje tega dogovora se pooblašča Narodna banka Slovenije.
10.	člen
Za spremembe in dopolnitve tega dogovora velja postopek, ki je predviden za njegovo sprejetje.
11.	člen
Ta dogovor je sprejet, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
12.	člen
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Za Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
član IS in republiški sekretar za finance
Milica Ozbič 1. r.
Za Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo Polkovnik finančne službe
Bude Sever, dipl. oec. in pravnik 1. r.
Za Združene PTT organizacije Slovenije, Ljubljana: glavni direktor
Slavko Jakofčič, dipl. inž., 1. r.
jinskimi zakoni na področju, davkov, prispevkov in taks (Uradni Ust SFRJ, št. 36/75 in 33/76), 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75,10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77 in 8/78) in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78) objavlja republiški sekretariat za finance spremembe in dopolnitve
PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14/77, 18/77, 4/78 in 8/78)
809.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokra-
1.	V poglavju I se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka so:
Občina £ d cvs N	Republiški davek iz OD delavcev	Občinski davek iz OD delavcev	Zveza skupnosti otroškega varstv	Skupnost otroškega varstv	Izobraževalna skupnost	Kulturna skupnost	Telesnokulturna skupnost	Skupnost socialni skrbstva	1 Skupnost zdravstvenega varstva	Skupnost pokojninskega ii invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	Skupaj (3-12)	Zbirna stopnja davkov in prispevkov po domicilu delavc (3 1-4+6+7+8 -1-9+10)
1 2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14
1 Ajdovščina	1,00	0,50	2,74	0,81	7,14	1,12	0,74	1,26	8,48	10.60	34,39	12,57
2. Brežice	1,00	0,50	2,74	0,31	6,09	1,05	0,48	1,37	7,55	10,60	31,69	10,80
	1,00	—	2,74	0,67	6,53	1,34	0,58	0,97	7,95	10,60	32,38	11,09
4. Cerknica	1,00	0,50	2,85	1,18	5,52	0,91	0,36	0,70	7,82	10,60	31,44	10,17
5. Črnomelj	1,00	0,50	2,74	2,10	6,54	0,94	0,32	1,51	8,04	10,60	34,29	12,91
6. Domžale	1,00	0,50	2,78	1,34	6,19	1,05	0,28	1,00	7,35	10,60	32,09	11,36
7. Dravograd	1,00	0,50	2,74	0,64	4,95	0,73	0,25	0,91	7,28	10,60	29,60	8,98
8. Gor. Radgona	1,00	0,50	2,74	1,82	5,16	0,77	0,26	0,77	7,69	10,60	31,31	10,23
9. Grosuplje	1,00	0,50	2,74	0,64	6,72	1,18	0,28	0,56	7,22	10,60	31,44	10,88
10. Hrastnik	1,00	0,50	2,74	0,82	3,88	1,50	0,28	0,19	7,22	10,60	28,73	8,17
11. Idrija	1,00	0,50	2,84	1,06	4,63	0,96	0,50	1,29	7,22	10,60	30,60	9,94
12. Ilir. Bistrica	1,00	0,50	2,74	0,52	5,74.	0,81	0,31	0,57	8,06	10,60	30,85	9,45
13. Izola	1,00	0,50	2,74	0,74	5,26	1,58	0,43	0,01	7,11	10,60	29,97	9,52
14. Jesenice	1,00	0,50	2,74'	0,59	6,57	1,08	0,64	0,77	6,94	10,60	31,43	11,15
15. Kamnik	1,00	0,50	2,74	0,44	7,60	1,09	0,36	0,44	7,22	10,60	31,99	11,43
16. Kočevje	1,00	0,50	2,74	1,16	4,59	0,89	0,35	0,85	7,34	10,60	30,02	9,34
17. Koper	1,00	0,50	2,74	0,32	5,26	1,58	0,69	—	7,05	10,60	29,74	9,35
18. Kranj	1,00	0,50	2,74	0,53	4,93	■ 1,12	0,49	0,43	8,50	10,60	30,84	9,00
19. Krško	1,00	0,50	2,74	1,14	7,10	1,54	0,69	1,03	7,84	10,60	34,18	13,00
20. Laško	1,00	0,50	2,74	1,00	5,10	0,52	0,51	0,65	6,24	10,60	28,86	9,28
21. Lenart	1,00	0,50	2,74	1,15	5,04	0,99	0,23	1,51	8,47	10,60	32,23	10,42
22. Lendava	1.00	0,50	2,74	0,90	4,85	1,07	0,25	0,63	7,54	10,60	30,08	9,20
23. Litija	1,00	0,50	2,74	1,00	5,95	1,18	0,40	1,47	7,21	10,60	32,05	11,50
24. Ljubljana Bežigrad	1,00	0,50	2,74	0,68	5,24	1,00	0,51	0,71	7,05	10,60	30,03	9,64
25. Ljubljana Center	1,00	0,50	2,74	0.68	5,24	1,00	0,51	0,71	7,05	10,60	30,03	9,64
26. Ljubljana Moste-Polje	1,00	0,50	2,74	0,68	5,24	1,00	0,51	0,71	7,05	10,60	30,03	9,64
27. Ljubljana Šiška	1,00	0,50	2,74	0,68	5,24	1,00	0,51	0,71	7,05	10,60	30,03	9,64
28. Ljubljana Vič-Rudnik	1,00	0,50	2,74	0,68	5,24	1,00	0,51	0,71	7,05	10,60	30,03	9,64
29. Ljutomer	1,00	0,50	2,74	0,35	6,70	0,91	0,38	1,31	7,54	10,60	32,03	11,15
30. Logatec	1,00	0,50	2,74	0,82	6,68	0,89	0,35.	0,41	7,22	10,60	31,21	10,65
31. Maribor	1,00		'	2,74	1,42	4,59	1,11	0,43	1,03	8,02	10,60	30,94	9,58
32. Metlika	1,00	0,50	2,74	0,56	.6,25	1,78	0,68	1,00	8,04	10,60	33,15	11,77
33. Mozirje	1,00	0,50	2,74	0,20	6,94	0,76	0,20	1,46	7,37	10,60	31,77	11,06
34. Murska Sobota	1,00	0,50	2,74	0,99	5,73	0,96	0,28'	0,50	7,54	10,60	30,84	9,96
35. Nova Gorica	1,00	0,50	2,82	0,36	6,53	0,77	0,31	0,72	8,35	10,60	31,96	10,19
1 2	3	4	5	6
36 Novo mesto	1,00	0,50	2,74	0,33
37. Ormož	1,00	0,50	2,74	0,67
38. Piran	1,00	0,50	2,74	0,85
39. Postojna	1,00	0,50	2,74	0,78
40. Ptuj	1,00	0,50	2,74	0,62
41. Radlje ob Dravi	1,00	0,50	2,74	0,44
42. Radovljica	1,00	0,50	2,74	0,87
43. Ravne na Koroškem	1,00	0,50	2,74	1,15
44. Ribnica	1,00	0,50	2,74	0,19
45. Sevnica	1,00	0,50	2,74	0,87
46. Sežana	1,00	0,50	2,74	0,53
47. Slov. Gradec	1,00	0,50	2,85	0,27
48. Slov. Bistrica	1,00	0,50	2,74	0,88
49. Slov. Konjice	1,00	0,50	2,74	1,36
50. Šentjur	1,00	0,50	2,74	1,32
51. Škofja Loka	1,00	0,50	2,69	1,15
52. Šmarje	1,00	0,50	2,74	1,39
53. Tolmin	1,00	0,50	2,74	0,23
54. Trbovlje	1,00	0,50	2,84	1,00
55. Trebnje	1,00	0,50	2,74	0,72
56. Tržič	1,00	0,50	2,74	0,53
57. Velenje	1,00	0,50	2,19	0,89
58. Vrhnika	1,00	0,50	2,74	1,06
59. Zagorje	1,00	0,50	2,74	0,73
60. Žalec	1,00	0,50	2,74	0,77
2. V poglavju I se točka	l.a črta.	
3. V poglavju I pod 2 A	a) in b) se	tabela spre-
meni tako, da se glasi:		
	Skupnost	
	zdravstvenega	Skupnost za
st.	nesrečo pri	zaposlovanje
	delu	
1 2	3	4
1. Ajdovščina	2,92	0,31
2. Brežice	1,85	0,26
3. Celje	2,25	0,17 '
4. Cerknica	1,70	0,16
5. Črnomelj	3,31	0,35
6. Domžale	1,72	0,16
7. Dravograd	2,11	0,18
8. Gor. Radgona	1,99	0,21
9. Grosuplje	1,64	0,31
10. Hrastnik	1,64	—
11. Idrija	1,64	0,13
12. Ilir. Bistrica	2,86	0,20
13. Izola	2,29	0,20
14. Jesenice	2,76	0,04
15. Kamnik	1,64	0,16
16. Kočevje	1,64	0,17
17. Koper	2,52	0,20
18. Kranj	1,62	0,07
19. Krško	3,52	0,30
20. Laško	1,13	0,13
21. Lenart	2,07	0,14
22. Lendava	2,16	0,21
23. Litija	1,96	0,21
24. Ljubljana Bežigrad	1,60	0,20
25. Ljubljana Center	1,60	0,20
26. Ljubljana Moste-Polje	1,60	0,20
27. Ljubljana Šiška	1,60	0,20
28. Ljubljana Vič-Rudnik	1,60	0,20
29. Ljutomer	2,16	0,21
30. Logatec	1,64	0,19
31. Maribor	1,95	0,28
32. Metlika	2,43	0,30
33. Mozirje	1,48	0,13
34. Murska Sobota	2,18	0,21
7	8	9	10	11	12	13	14
6,83	1,42	0,75	1,25	8,04	10,60	33,46	12,08
5,50	1,07	0,37	1,13	8,25	10,60	31,83	10,24
5,26	1,58	0,30	0,19	7,06	10,60	30,08	9,68
6,11	0,93	0,24	1,04	8,69	10,60	32,63	10,60
4,21	0,98	0,33	0,87	9,17	10,60	31,02	8,51
6,83	0,80	0,30	0,64	7,62	10,60	31,47	10,51
5,35	0,96	0,48	0,84	8,50	10,60	31,84	10,00
4,95	1,15	0,54	0,59	7,39	10,60	30,61	9,88
4,90	1,19	0,66	0,48	7,52	10,60	29,78	8,92
5,34	1,05	0,38	0,81	7,55	10,60	30,84	9,95
6,80	1,90	0,34	0,95	7,29	10,60	32,65	12,02
6,09	0,96	0,31	0,30	5,89	10,60	28,77	9,43
6,18	0,69	0,31	1,61	5,72	10,60	30,23	11,17
5,86	0,94	0,26	0,88	9,08	10,60	33,22	10,80
4,69	0,87	0,30	1,41	8,00	10,60	31,43	10,09
6,26	U2	0,62	0,71	8,89	10,60	33,54	11.36
4,53	0,75	0,25	1,48	8,35	10,60	31,59	9,90
5,32	0,73	0,27	1,37	7,46	10,60	30,22	9,42
3,52	0,78	0,21	0,28	7,17	10,60	27,90	7,29
5,34	0,66	0,27	1,13	8,04	10,60	31,00	9,62
6,21	0,75	0,42	0,70	8,68	10,60	32,13	10,11
6,12	1,70	1,63	0,68	6,62	10,60	31,93	12,52
5,74	1,68	0.91	0,54	7,52	10,60	32,29	11,43
6,51	1,48	0,55	0,75	7,22	10,60	32,08	11,52
4,94	0,75	0,30	0,71	7,56	10,60	29,87	8,97
1 2	3	4
35. Nova Gorica	2,16	0,15
36. Novo mesto	2,68	0,23
37. Ormož ,	1,74	0.14
38. Piran	2,50	0,20
39. Postojna	2,91	0,20
40. Ptuj	2,23	0,27
41. Radlje ob Dravi	2,27	0,21
42. Radovljica	1,86	0,13
43. Ravne na Koroškem	2,66	0,18
44. Ribnica	1,70	0,16
45. Sevnica	2,89	0,28
46. Sežana	2,81	0,20
47. Slov. Gradec	2,66	0,19
48. Slov. Bistrica	1,54	0,14
49. Slov. Konjice	2.05	0,20
50. Šentjur	2,70	0,26
51. Škofja Loka	2,04	0,09
52. Šmarje	1,97	0,26
53. Tolmin	2,94	0,14
54. Trbovlje	1,69	0,14
55. Trebnje	2,43	0,27
56. Tržič	1,91	0,08
57. Velenje	2,84	0,20
58. Vrhnika	1,70	0,16
59. Zagorje	1,64	0,16
60. Žalec	1,84	0,24
4. Stopnje prispevkov iz	osebnega	dohodka ter
stopnje prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti navedene v poglavju I v tabeli pod točko 1 v stolpcih 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 in v poglavju I v tabeli pod 2 A a) in b) se uporabljajo od 1. julija 1978.
5. V poglavju II se v tabeli pod 1 vnese:
—	pod zaporedno številko 14 občina Jesenice se v stolpcu 4 vnese številko »10«;
—	pod zaporedno številko 52 občina Šmarje pri Jelšah se v stolpcu 4 vnese številka »10«;
—	pod zaporedno številko 57 občina Velenje se v stolpcu 6 vnese številka »10«;
—	pod zaporedno številko 60 občina Žalec se v stolpcu 4 vnese številka »10«.
6.	V poglavju II se v tabeli »oprostitve davka od obrtne dejavnosti po odbitku« pod zaporedno številko 14 občina Jesenice v stolpcu 3 vnese beseda »da«.
7.	V poglavju II se v tabeli pod 3 pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona v stolpcu 5 vnese beseda »da« v stolpcu 6 se črta beseda »ne«.
8.	V poglavju II se v tabeli pod 3 pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota v stolpcu.5 vnese beseda »da« v stolpcu 6 se črta beseda »ne«.
9.	V poglavju II se pregled občinskih odlokov o davkih občanov dopolni:
—	pod zaporedno številko 2 občina Brežice se v stolpcu 4 vnese številka »8/78«;
—	pod zaporedno številko 6 občina Domžale se v stolpcu 4 vnese številka »8/78«;
—	pod zaporedno številko 8 občina Gornja Radgona se v stolpcu 4 vnese številka »8/78«;
—	pod zaporedno številko 14 občina Jesenice se v stolpcu 4 vnese številka »12/78«;
—	pod zaporedno številko 34 občina Murska Sobota se v stolpcu 4 vnese številka »9/78«;
—	pod zaporedno številko 42 občina Radovljica se v stolpcu 4 vnese številka »10/78«;
—	pod zaporedno številko 52 občina Šmarje pri Jelšah se v stolpcu 4 vnese številka »10/78«;
—	pod zaporedno številko 57 občina Velenje se v stolpcu 4 vnese številka »4/78«;
—	pod zaporedno številko 60 občina Žalec se v stolpcu 4 vnese številka »8/78«.
St. 42-9/78
Ljubljana, dne 2. junija 1978.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
810.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter
drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77 in 9/78), izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
1.	Zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti plačujejo davke in prispevke (za skupnosti otroškega varstva, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesno-kulturne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva) iz osebnih dohodkov z enim prenosnim nalogom na prehodne račune po posameznih občinah, po stopnjah, ki so objavljene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14/77, 18/77, 4/78, 8/78 in 12/78).
Na prenosnem nalogu iz prejšnjega odstavka vpišejo zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov v namenu nakazila: osnovo za obračun davka in prispevka iz osebnega dohodka, zbirno stopnjo (odstotek) in mesec za katerega se vplačujejo davki in prispevki iz osebnih dohodkov.
2.	Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji vodi za posamezno občino naslednje prehodne račune za vplačevanje davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah iz 1. točke te odredbe, posebej za zavezance s področij gospodarstva in posebej za zavezanca s področij negospodarstva:
Z|jP'	Občina	Zbirna stopnja •/•	Prehodni račun za vplačevanje in prispevkov iz osebnega gospodarstvo št. računa	zbirnih stopenj davkov dohodka pri SDK negospodarstvo št. računa	
1 2	3	4	5	
1. Ajdovščina	12,57	52010-844-001-70008	52010-844-001-80006	
2. Brežice	10,80	51620-844-002-70013	51620-844-002-80011	
3. Celje	11,09	50700-844-003-70029	50700-844-003-80027	
4. Cerknica	10,17	50160-844-004-70034	50160-844-004-80032	
5. Črnomelj	12,91	52110-844-005-70055	52110-844-005-80053	
6. Domžale	11,36	50120-844-006-70060	50120-844-006-80069	
7. Dravograd	8,98	51820-844-007-70076	51820-844-007-80074	
8. Gornja Radgona	10,28	51910-844-008-70097	51910-844-008-80095	
9. Grosuplje	10,88	50130-844-009-70104	50130-844-009-80102	
10. Hrastnik	8,17	52700-844-010-70125	52700-844-010-80123	
11. Idrija	9,94	52020-844-011-70130	52020-844-011-80139	
12. Ilirska Bistrica	9,45	52210-844-012-70146	52210-844-012-80144	
13. Izola	9,52	51400-844-013-70167	51400-844-013-80165	
14. Jesenice	11,15	51530-844-014-70172	51530-844-014-80170	
15. Kamnik	11,43	50140-844-015-70188	50140-844-015-80186	
16. Kočevje	9,34	51300-844-016-70193	51300-844-016-80191	
17. Koper	9,35	51400-844-017-70200	51400-844-017-80209	
18. Kranj	9,00	51500-844-018-70216	51500-844-018-80214	
19. Krško	13,00	51600-844-059-70695	51600-844-059-80693	
20. Laško	9,28	50710-844-019-70237	50710-844-019-80235	
21. Lenart	10,42	51800-844-020-70242	51800-844-020-80240	
1 2	S	4	5
22. Lendava	9,20	51920-844-021-70258	51920-844-021-80256
23. Litija	11,50	50150-844-022-70263	50150-844-022-80261
24. Ljubljana Bežigrad	9,64	50102-844-024-70284	50102-844-024-80282
25. Ljubljana Center	9,64	50100-844-025-70307	50100-844-025-80305
26. Ljubljana Moste-Polje	9,64	50103-844-026-70312	50103-844-026-80310
27. Ljubljana Šiška	9,64	50104-844-027-70328	50104-844-027-80326
28. Ljubljana Vič-Rudnik	9,64	50101-844-028-70333	50101-844-028-80331
29. Ljutomer	11,15	51930-844-029-70349	51930-844-029-80347
30. Logatec	10,65	50110-844-023-70279	50110-844-023-80277
31. Maribor	9,58	51800-844-030-70354	51800-844-030-80352
32. Metlika	11,77	52110-844-033-70375	52110-844-033-80373
33. Mozirje	11,06	52810-844-034-70380	52810-844-034-80389
34. Murska Sobota-	9,96	51900-844-035-70396	51900-844-035-80394
35. Nova Gorica	10,19	52000-844-036-70403	52000-844-036-80401
36. Novo mesto	12,08	52100-844-037-70419	52100-844-037-80417
37. Ormož	10,24	52410-844-038-70424	52410-844-038-80422
38. Piran	9,68	51410-844-039-70445	51410-844-039-80443
39. Postojna	10,60	52200-844-040-70450	52200-844-040-80459
40. Ptuj	8,51	52400-844-041-70466	52400-844-041-80464
41. Radlje ob Dravi	10,51	51820-844-042-70487	51820-844-042-80485
42. Radovljica	10,00	51540-844-043-70492	51540-844-043-80490
43. Ravne na Koroškem	9,88	51830-844-044-70515	51830-844-044-80513
44. Ribnica	8,92	51310-844-045-70520	51310-844-045-80529
45. Sevnica	9,95	51610-844-046-70536	51610-844-046-80534
46. Sežana	12,02	51420-844-047-70557	51420-844-047-80555
47. Slovenj Gradec	9,43	51840-844-050-70583	51840-844-050-80581
48. Slovenska Bistrica	11,17	51810-844-048-70562	'	51810-844-048-80560
49. Slovenske Konjice	10,80	50720-844-049-70578	50720-844-049-80576
50. Šentjur	10,09	50700-844-051-70599	50700-844-051-80597
51. Škofja Loka	11,36	51510-844-052-70606	51510-844-052-80604
52. Šmarje	9,90	50730-844-053-70827	50730-844-053-80625
53. Tolmin	9,42	52030-844-054-70632	52030-844-054-80630
54. Trbovlje	7,29	52700-844-055-70648	52700-844-055-80646
55. Trebnje	9,62	52100-844-056-70653	52100-844-056-80651
56. Tržič	10,11	51520-844-057-70669	51520-844-057-80667
57. Velenje	12,52	52800-844-058-70674	52800-844-058-80672
58. Vrhnika	11,43	50110-844-060-70702	50110-844-060-80700
59. Zagorje	11,52	52700-844-061-70718	52700-844-061-80716
60. Žalec	8,97	50750-844-062-70723	50750-844-062-80721
3.	Služba družbenega knjigovodstva razporeja pla-Sana sredstva iz prehodnih računov iz 2. točke te odredbe po strukturi udeležbe invdividualnih stopenj, ki jih vključuje zbirna stopnja posamezne občine iz 1. točke te odredbe, v dobro zbirnih računov posameznih družbenopolitičnih skupnosti oziroma samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
Sredstva iz prehodnih računov iz prejšnjega odstavka se praznijo dan pred določenim terminom za praznjenje zbirnih računov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
4.	Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 4/78 in 8/78).
5.	Ta odredba začne veljati 1. julija 1978.
St. 420-6/78
Ljubljana, dne 2. junija 1978.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
811.
Na podlagi 183. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun
PRAVILNIK o stroških postopka za prekrške
1.	člen
Med stroške postopka za prekrške spadajo povračila stroškov pričam, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom, nagrade izvedencem, tolmačem in strokovnjakom, povračilo stroškov v zvezi z izvedenskim delom, vozni in potni stroški uradnih oseb, ki nastanejo pri ogledu ali preiskavi stanovanja oziroma drugih prostorov izven sedeža organa za postopek o prekrških ali pri osebni preiskavi storilca prekrška izven sedeža organa za postopek o prekrških, stroški privedbe obdolženca, ki jo odredi organ za postopek o prekrških, stroški za zdravljenje obdolženca dokler je pridržan, stroški poroda nosečnice, če je pridržana in povprečnina.
Stroški iz prejšnjega odstavka, razen povprečnine, se v postopku za prekrške izplačajo najprej iz sredstev organa, ki vodi postopek o prekršku, pozneje pa
se izterjajo od tistega, ki jih je po 181. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) dolžan povrniti.
Stroški za prevajanje v jezik jugoslovanskega naroda ali jugoslovanske narodnosti, ki nastanejo z uporabo določb ustave in zakona o prekrških o pravici pripadnikov narodov in narodnosti Jugoslavije do uporabe svojega jezika, se ne zaračunavajo tistim, ki so dolžni po določbah zakona o prekrških povrniti stroške postopka.
Če je z isto odločbo spoznanih za odgovorne več obdolžencev, določi organ za postopek o prekrških kolikšen del stroškov plača vsak posamezen izmed njih, če tega ni mogoče določiti, odloči za vse obdolžence nerazdelno plačilo stroškov postopka. Plačilo povprečnine določi za vsakega obdolženca posebej.
2.	člen
Povračilo stroškov pričam, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom, nagrada za opravljeno izvedensko delo, oziroma tolmačenje, oziroma za delo strokovnjaka ter povračila stroškov v zvezi z izvedenskim delom v postopku o prekršku, se do izdaje natančnejših predpisov o povračilu tovrstnih stroškov, odmeri po pravilniku o povračilu stroškov v kazenskem in pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 31/66), če ta pravilnik ne določa drugače.
Potni stroški uradnih oseb se odmerijo po določbah samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev organa, ki je vodil postopek o prekršku.
3.	člen
-O zahtevanem povračilu stroškov iz prvega odstavka 1. člena odloči organ, ki vodi postopek o prekršku, z odločbo o prekršku ali pa s posebno odločbo.
V odločbi o prekršku se določi tudi koliko znašajo stroški postopka, kdo jih trpi in v katerem roku morajo biti plačani.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba, v roku osem dni od vročitve na organ druge stopnje po postopku, ki velja za pritožbo zoper odločbo o prekršku.
4.	člen
Stroške postopka, določene z odločbo o prekršku, oziroma s posebno odločbo, izterja po uradni dolžnosti organ za postopek o prekrških, ki je odločal na prvi stopnji, takoj po pravnomočnosti odločbe, če v odločbi o prekršku ni odločeno, da se izvrši takoj.
5.	člen
Če je bilo pričevanje, izvedensko delo, tolmačenje ali delo strokovnjaka opravljeno pred zaprošenim organom, ali če je zaprošeni organ opravil ogled ali preiskavo stanovanja, oziroma drugih prostorov, ali če je opravil osebno preiskavo storilca prekrška, krije ta organ predujem za potne stroške prič, izvedencev, tolmačev in strokovnjakov, oziroma stroške ogleda ali preiskave stanovanja, oziroma drugih prostorov in
stroške osebne preiskave storilca iz svojih sredstev. Organ, ki vodi postopek o prekršku, mu mora na zahtevo povrniti izplačani znesek. V tem primeru zaprošeni organ s pismenim zahtevkom navede, kolikšen predujem je izplačal, oziroma koliko znašajo stroški.
6.	člen
Organ, ki vodi postopek na prvi stopnji, mora sestaviti seznam stroškov in vpisati vanj:
1.	številko zadeve;
2.	priimek in ime (naziv) ter stalno prebivališče (sedež) obdolženca;
3.	priimek in ime (naziv) ter 'stalno prebivališče (sedež) oškodovanca;
4.	kdaj so bili izplačani posamezni stroški, komu, zakaj in koliko so znašali;
5.	povprečnino;
6.	skupne stroške.
Seznam stroškov se mora priključiti spisu.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati pravilnik o stroških postopka za prekrške (Uradni list SRS, št. 45/73).
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. P 22-3/78
Ljubljana, dne 18. maja 1978.
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Jože Pacek 1. r.
812.
Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in 17. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16-987/77) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o programa pedagoške in andragoške izobrazbe ter o načina pridobitve te izobrazbe in preizkusu znanja
Pravilnik o programu pedagoške in andragoška izobrazbe ter o načinu pridobitve te izobrazbe in preizkusu znanja (Uradni list SRS, št. 30-213/71) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
PRAVILNIK
o programu pedagoške in andragoške izobrazbe ter o načinu pridobitve te izobrazbe in preizkusu znanja
1.	člen
Pedagoški delavci iz 17. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij in delavci iz 16. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih, ki nimajo pedagoške in andragoške izobrazbe, si morajo pridobiti to izobrazbo.
Šteje se, da imajo pedagoško in andragoško izobrazbo osebe z diplomo oziroma s spričevalom o kon-
čani šoli oziroma o končanem izobraževanju, ki daje v skladu s svojim učnim programom tudi pedagoško izobrazbo.
2.	člen
Delavci iz prvega odstavka prejšnjega člena si pridobijo pedagoško in andragoško izobrazbo v različnih oblikah organiziranega izobraževanja, ki jih organizirajo in izvajajo za delavce s srednjo izobrazbo Zavod SR Slovenije za šolstvo, za delavce z višjo izobrazbo Pedagoška akademija v Ljubljani in Pedagoška akademija v Mariboru, za delavce z visoko izobrazbo pa Filozofska fakulteta v Ljubljani po programu pedagoške in andragoške izobrazbe, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
Visokošolske organizacije iz prejšnjega odstavka organizirajo in izvajajo različne oblike izobraževanja v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo.
Delavci iz prvega odstavka tega člena si lahko pridobijo pedagoško oziroma andragoško izobrazbo tudi s samoizobraževanj em.
3.	člen
Po končanem izobraževanju organizirajo organizacije iz prejšnjega člena preizkus znanja v obsegu predpisanega programa.
K razpisanemu preizkusu znanja se lahko prijavijo tudi delavci, ki so si pridobili izobrazbo s samoizobraževanj em.
Delavcu, ki je pri preverjanju pokazal pedagoško in andragoško znanje, se izda potrdilo na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
4.	člen
Organizacije iz 2. člena tega pravilnika razpišejo oblike izobraževanja in roke za preizkus znanja. Razpis objavijo najmanj enkrat letno v dnevnem časopisju.
5.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-100/77
Ljubljana, dne 3. maja 1978.
Članica Izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih-Atena 1. r.
PROGRAM
za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe
I.	SMOTRI
Program za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe mora omogočiti kandidatom, da si:
—	v skladu z zahtevami njihovega dela pridobijo pomembna znanja iz psihologije, pedagogike, andra-gogike, didaktike in metodike poučevanja praktičnega dela;
—	poglobijo in obogatijo svoje izkušnje pri delu z mladino in odraslimi s spoznavanjem družbenih smotrov in temeljnih zakonitosti vzgoje in izobraževanja;
—	razširijo znanja in razvijajo sposobnosti za spoznavanje, razumevanje in razreševanje problemov v vzgojnoizobraževalnem procesu ter za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje vzgojnoizobraževalnega dela;
—	razvijajo sposobnosti za izbiro in uporabo ustreznih sredstev, metod in oblik vzgojnoizobraževalnega dela za doseganje postavljenih vzgojnoizobraže-valnih smotrov na podlagi sodobnih spoznanj pedagogike in andragogike;
—	oblikujejo interes in sposobnosti za nadaljnje samostojno spremljanje novih dosežkov na področju vzgoje in izobraževanje mladine in odraslih ter za ustvarjalno iskanje novih poti pri svojem delu.
II.	VSEBINA
1.	Osnove pedagogike
— Vzgoja kot družbena funkcija, kot smotrna, načrtna in organizirana dejavnost ter razvojni dejavnik. Permanentnosti izobraževanja in vzgoje. Pedagogika in njen predmet; sistem pedagoških znanosti.
— Samoupravna socialistična družba, njeni cilji in potrebe ter razvojne potrebe človekove osebnosti — izhodišče temeljnih smotrov vzgoje in izobraževanja. Vzgojni smotri in načela za njihovo uresničevanje. Enotnost vzgojnoizobraževalnega procesa.
— Sistem vzgoje in izobraževanja, ki ga gradimo pri nas, s poudarkom na usmerjenem izobraževanju za delo in samoupravljanje.
— Temeljna področja vzgoje. Telesna, intelektualna, moralna, estetska, politehnična vzgoja in vzgoja za prosti čas, njihove metode in sredstva ter njihovo prepletanje v vzgojnoizobraževalnem procesu.
— Vzgoja mladostnika: značilnosti telesnega, spolnega, spoznavnega, emocionalnega in socialnega razvoja; metode in odnosi pri delu z mladostniki.
— Učitelj — inštruktor: značilnosti in zahteve poklica: osebnostne lastnosti, metode in znanje, ki odločajo o uspešnosti dela.
Literatura:
A.	Rudi Lešnik, Osnove pedagogike, DDU, Ljubljana 1976.
B.	Rudi Lešnik, Osnove pedagogike, DDU, Ljubljana 1976.
Pedagogika I. in II., DZS, Ljubljana 1967 (pedagogika I: do strani 187, 263—305, 381—582; pedagogika II: str. 9—167).
C.	Rudi Lešnik, Osnove pedagogike, DDU, Ljubljana 1976.
Pedagogika I, DZS, Ljubljana 1967 (pedagogika I, prvi del: str. 15—23, 25—31, 48—65, 104—116, 271 do 294, 304—310; drugi del: str. 330—342, 388—400, 421 do 436, 437—505, 511—518, 539—550, 573—582).
France Strmčnik: »Sodobna šola v luči programiranega pouka«, DDU, Univerzum 1978.
2.	Osnove psihologije
— Psihologija, njen predmet in njene discipline.
— Spoznavanje: občutenje in zaznavanje, predstavljanje, pomnenje in pozabljanje, mišljenje, domišljija.
— Zakonitosti učenja: vrste učenja, učenje pojmov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov, napredovanje in transfer pri učenju, pomen ponavljanja in povratne informacije za uspešno učenje.
— Dejavniki učenja: fizikalni, fiziološki, psihološki in socialni dejavniki ter njihovo prepletanje; sposobnosti za učenje, metode in tehnike učenja, učne navade in učna motivacija; vpliv osebnostne prilagojenosti na učenje in reagiranje na frustracije.
— Merjenje učnega uspeha: vpliv subjektivnih dejavnikov pri ocenjevanju; testi znanja in njihova uporaba v praksi.
— Čustvovanje: vrste čustev, razvoj in zrelost čustvovanja — mladostnik in čustveni problemi, čustvene značilnosti odraslih.
— Osebnost: razvoj in zgradba osebnosti, značilne poteze pri mladostniku in odraslem. Dinamika osebnosti. Metode za spoznavanje osebnosti.
— Človek in delo: dejavniki, ki vplivajo na uspešnost pri delu. Prilagajanje delavca delu in dela delavcu. Odnosi pri delu: vrste in značilnosti socialnih skupin, notranja dinamika v skupinah; vodenje skupin.	.
Literatura:
A.	Borut Šali, Osnove psihologije, DDU, Ljubljana 1978 (druga izdaja).
B.	Borut Šali, Osnova psihologije, DDU, Ljubljana 1978 (druga izdaja).
B.	Stevanovič, Pedagoška psihologija, DZS, Ljubljana 1970.
Vir za poglavja, ki segajo v razvojno psihologijo (1., 7. delno 2., 5.a, b), č) poglavje).
I. Toličič, V. Colanovič, Otroška psihologija, Mladinska knjiga, Ljubljana 1968 (8. poglavje je obdelano v obeh virih).
C.	Borut Šali, 'Osnove psihologije, DDU, Ljubljana 1978 (druga izdaja).
B. Stevanovič, Pedagoška psihologija, DZS, Ljubljana 1970.
Vir za poglavja, ki segajo v razvojno psihologijo (1., 7. delno 2., 5.a), b), č) poglavje).
I.	Toličič, V. Colanovič, Otroška psihologija, Mladinska knjiga, Ljubljana 1968 (8. poglavje je obdelano v obeh virih).
Bariča Marentič-Požamik, Dejavniki uspešnega učenja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1976 (skripta).
V. Pečjak, Poti do znanja, CZ, Ljubljana 1977.
L. Zorman, Sestava testov znanja in njihova uporaba v šoli, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana 1974.
I. Furlan, Učenje kot komunikacija. Usvajanje znanj, spretnosti in navad, DZS, Ljubljana 1972.
3.	Osnove didaktike
— Didaktika in njen predmet, povezanost s pedagogiko, andragogiko, psihologijo in metodiko praktičnega dela.
— Temeljni dejavniki pouka, izobraževanje in sa-moizobraževan j e.
— Stopnje v procesu učenja. Učna načela.
— Vsebina izobraževanja: programiranje, predmetniki in učni načrti ter drugi izobraževalni programi.
— Učne metode, oblike, sredstva in pripomočki.
— Zunanja organizacija izobraževanja; struktura in artikulacija učne enote; organizacija učnega procesa; preverjanje in ocenjevanje znanja.
— Priprava in načrtovanje učnega procesa.
Literatura:
A.	Ivan Andoljšek, Osnove didaktike, DDU, Ljubljana 1976.
B.	Ivan Andolšek, Osnove didaktike, DDU, Ljubljana 1976.
Karel Podhostnik, Didaktika, PA, Ljubljana 1977 (skripta).
C. Ivan Andoljšek, Osnove didaktike, DDU, Ljubljana 1976.
4.	Osnove andragogike
— Zgodovinski razvoj andragoške teorije in prakse.
— Izobraževanje odraslih — posebna, enakovredna in neločljiva sestavina našega vzgojnoizobraževal-nega sistema.
— Andragogika, njen predmet in njeno mesto med vedami, ki proučujejo vzgojo in izobraževanje
odraslih.
— Psihološke in sociološke osnove izobraževanja odraslih. Psihofizična razvitost, življenjske in delovne izkušnje, socialni in delovni pogoji ter potrebe odraslih — osnova za programiranje in organizacijo vzgoj-noizobraževalnega dela.
— Značilnosti učenja odraslih. Motivacija za izobraževanje.
— Temeljne značilnosti in načela sodobnega izobraževanja odraslih.
— Načrtovanje in organizacija učnega procesa pri izobraževanju odraslih: spoznavanje udeležencev, operativno določanje ciljev, izbor vsebine, izbira učnih metod, oblik, sredstev in pripomočkov, preverjanje in ocenjevanje znanja.
— Organizacija izobraževanja ob delu in iz dela: od proučevanja potreb do programiranja in planiranja izcbraževanja, neposredna priprava učnega procesa, organizacija in potek izobraževanja, valorizacija njegove uspešnosti.
Literatura:
A. Jože Valentinčič, Osnove andragogike, DDU, Ljubljana 1978 (druga izdaja).
B- Jože Valentinčič, Osnove andragogike, DDU, Ljubljana 1978 (druga izdaja).
Ana Krajnc, Izobraževanje — naša družbena vrednota, Delavska enotnost, Ljubljana 1977.
C. Filipovič Dragomir, Obrazovanje odraslih u teoriji i praksi, Zavod za izdavanje udžbenika, Beograd 1976.
Ana Krajnc, Izobraževanje — naša družbena vrednota, Delavska enotnost, Ljubljana 1977.
Ana Krajnc, Izobraževanje ob delu (obča andragogika), DDU, Ljubljana 1978.
Jože Valentinčič, Osnove andragogike, DDU, Ljubljana 1978 (druga izdaja).
5.	Metodika pouka praktičnega dela
— Činitelji, ki vplivajo na izbor učnih metod pri pouku praktičnega dela; vrste praktičnega oziroma proizvodnega dela, vzgojnoizbraževalni smotri, učni program, udeleženci, učna sredstva.
— Pouk praktičnega dela v učni delavnici v proizvodnji in na delovišču, usklajevanje proizvodnega in izobraževalnega programa; učila, učna orodja in stroji.
— Analiza delovnega procesa in planiranje učnega procesa. Struktura učne enote in delovnega dne.
— Stopnje poučevanja oziroma učnega procesa: priprava na pouk, demonstracija dela z razlago, izvrševanje dela, utrjevanje in urjenje.
— Poučevanje skupine in posameznikov. Poučevanje zapletenih in procesnih operacij. Pouk v težavnih razmerah (hrup, nevarnost itd.). Medsebojni odnosi ter vodenje učencev v učnem procesu.
— Merjenje rezultatov praktičnega dela in ocenjevanje uspešnosti.
— Praktične vaje: podrobna priprava učnih enot, hospitacije in nastopi v skupini ter skupna analiza.
Literatura:
A. Ivan Bertoncelj: Metoda praktičnega pouka, Zavod SRS za strokovno izobraževanje, Ljubljana 1965.
III.	NAVODILA
Program za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe je namenjen pedagoškim in andragoškim delavcem, ki si morajo na podlagi 17. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Ur. 1. SRS, št. 26-149/70) in 16. členom zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Ur. 1. SRS, št. 16-987/77) pridobiti to izobrazbo. Program za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe je zato usmerjen k razširitvi in poglabljanju dosedanjega znanja in izkušenj udeležencev s spoznanji ved, ki proučujejo vzgojo in izobraževanje mladine in odraslih in so najpomembnejša za njihovo pedagoško delo. Z izvajanjem programa je treba doseči sintezo pedagoških, psiholoških in andragoških spoznanj. Probleme, ki jih srečuje kandidat pri svojem pedagoškem delu je treba obravnavati interdisciplinarno tako, da se kandidat usposobi za njihovo celovito razreševanje. Težišče izobraževanja po programu je v razumevanju in uporabi temeljnih pojmov, zakonitosti in načel s področja vzgoje in izobraževanja mladine in odraslih.
Za predstojnike in vodje izobraževanja ter učitelje za teoretično izobraževanje je težišče programa zlasti na predmetih osnove pedagogike, osnove psihologije, osnove didaktike in osnove andragogike.
Za učitelje za praktično izobraževanje in inštruktorje so predvidena osnovna znanja iz navedenih predmetov, težišče pa je na temeljitem obvladovanju metodike poučevanja praktičnega dela.
S programom je predvideno, da se kandidati s srednjo izobrazbo pripravljajo po literaturi, ki je navedena pod A, kandidati z višjo izobrazbo po literaturi, ki je navedena pod B in kandidati z visoko izobrazbo po literaturi, ki je navedena pod C.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena, pravilnika o programu pedagoške in andragoške izobrazbe ter o načinu pridobitve te izobrazbe in preizkusu znanja (Ur. 1. SRS, št..—.....—....) izdaja
(naziv organizacije) POTRDILO
(ime in priimek)
rojen(a) ...............— v kraju ------------------
predhodna izobrazba ................................
j e opravil (a)
dne------------------preizkus znanja in si s tem pri-
dobil(a) pedagoško in andragoško izobrazbo v skladu s 17. členom zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Ur. L SRS, št. 26-149/70) in v skladu s 16. členom zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Ur. 1. SRS, št 16-987/77).
Številka: .......................
------------------ dne ..................
m. p.
813.
Na podlagi drugega odstavka 113. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) izdaja republiški sekretar za urbanizem
NAVODILO
o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj
1
Pri ugotavljanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) se nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja valorizira glede na leto, v katerem je bilo stanovanje zgrajeno, na podlagi količnika porasta cen stanovanj.
Nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja se valorizira tako, da se cena stanovanja v letu, ko je bilo stanovanje zgrajeno, pomnoži s pripadajočim količnikom porasta cen stanovanj in to:
Leto v katerem je stanovanje zgrajeno	Količnik porasta cenej stanovanja	Leto, v katerem je stanovanje zgrajeno	Kolčnik porasta cene stanovanja
1946	20.14	1962	9.73
1947	20.14	1963	8.92
1948	20.14	1964	7.51
1949	19.93	1965	6.26
1950	19.75	1966	5.54
1951	19.37	1967	5.22
1952	18.96	1968	4.81
1953	18.42	1969	4.21
1954	17.88	1970	3.31
1955	17.19	1971	2.67
1956	16.54	1972	2.32
1957	15.76	1973	2.01
1958	14.97	1974	1.60
1959	14.16	1975	1.36
1960	12.98	1976	1.15
1961	11.01	1977	1.00
V količnikih iz prejšnjega odstavka je upoštevano zmanjšanje vrednosti stanovanja zaradi 100-letne amortizacije.
2
Ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o načinu-ugotavljanj a porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 9-473/77).
3
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-19/77
Ljubljana, dne 3. maja 1978.
Republiški sekretar za urbanizem
Boris Mikoš, dipl. gr. inž. 1. r.
(Predstojnik)
814.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 7. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in po sklepu 22. seje, dne 17. aprila 1978 predpisuje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE za poklic oljar
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. SS-79/68-78
Ljubljana, dne 4. maja 1973. j	Predsednik
Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS Stane Kranjc 1. r.
815.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 7. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in po sklepu 22. seje, dne 17. aprila 1978, predpisuje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK IN UČNE NAČRTE za poklic testenlnar
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. SS-79/69-78
Ljubljana, dne 4. maja 1978.
Predsednik
Strokovnega sveta za vzgojo in
izobraževanje SRS
Stane Kranjc 1. r.
816.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 št. 18-185/74) in po sklepu 22. seje, dne 17. aprila 1978 predpisuje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK
za gimnazijo z italijanskim učnim jezikom
Predmetnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in velja do uvedbe predmetnika,
ki bo sprejet na osnovi zakona o usmerjenem izobraževanju.
St. SS-79/67-78 Ljubljana, dne 4. maja 1978.
Predsednik
Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS Stane Kranjc 1. r.
817.	t
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 22. seje, dne 17. aprila 1978 predpisuje Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
PREDMETNIK
za poklic prodajalec (z italijanskim učnim jezikom)
Predmetnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in velja do uvedbe predmetnika na osnovi zakona o usmerjenem izobraževanju.
St. SS-79/66-78 Ljubljana, dne 4. maja 1978.
Predsednik
Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS
Stane Kranjc 1. r.
818.
Na podlagi prvega odstavka 293. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 18. maja 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi števila delegatov in načina izvedbe postopka za izvolitev članov odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
I
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 11 delegatov, ki jih izvolijo zbori delegatov enot skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
II
Zbori delegatov v občinah imajo sledeče število delegatov
1.	Celje, Brežice, Sevnica, Laško, Žalec,
Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah	1
2.	Nova	Gorica, Ajdovščina, Tolmin	1
3.	Koper, Postojna, Sežana, Ilirska Bistri-
strica, Izola,	Piran	1
4.	Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič, Škofja Loka	1
5.	Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Po-Ije, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška,
Ljubljana Bežigrad	1
6.	Idrija, Logatec, Cerknica, Kočevje, Rib-
nica, Grosuplje, Kamnik, Domžale, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Vrhnika	1
7.	Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica	1
8.	Maribor, Lenart	1
9.	Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer	1
10.	Novo mesto, Trebnje, Krško, Črnomelj,
Metlika	1
11.	Ravne na Koroškem, Velenje, Slovenj
Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi	1
• II
Volitve se izvedejo na prvih naslednjih sejah zborov delegatov enot skupnosti v občinah SR Slovenije.
so se zavezale s samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980.
Skupnosti otroškega varstva bodo v program prednostnih nalog, ki se bodo izvajale v letu 1978, uvrstile zagotavljanje pogojev za izvajanje tistih oblik vzgojnovarstvene dejavnosti, s katerimi se zagotavlja določen obseg vzgoje vsem predšolskim otrokom in zagotavljanje pogojev za organiziranje posebnih oddelkov za otroke z motnjam v telesnem in duševnem razvoju pri vzgojno varstvenih organizacijah.
2.	Program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji
3.	člen
III
Prvo sejo odbora samoupravne delavske kontrole skliče predsednik skupščine skupnosti.
Na prvi seji izvoli odbor izmed delegatov predsednika in njegovega namestnika.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/24
Ljubljana, dne 18. maja 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnie 1. r.
819.
Na podlagi 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v obdobju 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 14/77) in 23. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980, sklenejo skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976 do 1980 o izvajanju programa nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1978
1.	člen
Skupnosti otroškega varstva s tem aneksom določajo naloge družbenega varstva otrok v SR Sloveniji ter način in obseg združevanja sredstev za izvajanje skupnih nalog, ki si jih delavci in drugi delovni ljudje ter občani zagotavljajo v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza skupnosti) v letu 1978.
A. PROGRAM NALOG ZA LETO 1978
1. Enotni program vzgoje za predšolske otroke
2.	člen
Skupnosti otroškega varstva bodo v letu 1978 zagotavljale pogoje za izvajanje dogovorjenega obsega vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke, kot
Delavci in drugi delovni ljudje organizirani v skupnostih otroškega varstva bodo vzajemno in solidarno zagotovili v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije v letu 1978 izvajanje programa skupnih nalog družbenega varstva otrok po osnovah in merilih določenih v 17. členu samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 14/77)
S tem aneksom se določa izvajanje dogovorjenih nalog in prednostne ter nove naloge v letu 1978, ki jih bodo delavci in delovni ljudje uresničevali v okviru Zveze skupnosti.
4.	člen ,
V letu 1978 bodo delavci in delovni ljudje zagotovili izvajanje programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji:
a)	varstvo matere in novorojenčka:
—	nadomestilo osebnega dohodka delavcem v času podaljšanega porodniškega dopusta v trajanju 141 dni oziroma skrajšani delovni čas do enega leta starosti otroka po poteku 105 dni porodniškega dopusta,'določenega na podlagi osebnega dohodka v preteklem letu;
—	nadomestilo osebnega dohodka delavcem za daljši podaljšan porodniški dopust v trajanju do enega leta otrokove starosti oziroma skrajšan delovni čas do sedemnajstega meseca otrokove starosti po poteku 105 dni porodniškega dopusta za nego dvojčkov ali več hkrati živo rojenih otrok ter težje telesno ali duševno prizadetega otroka, kot nova naloga, ki se uvede v skladu s 131. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77). Za izvajanje te pravice bo potrebno 12.500 tisoč din;
—	valorizacija nadomestil osebnega dohodka začas podaljšanega porodniškega dopusta, ki so bila odmerjena na podlagi poprečnega osebnega dohodka v letu
1976	za povečanje poprečnih osebnih dohodkov v letu
1977	— naloga, ki je določena s statutom Zveze skupnosti, vendar se v letu 1977 ni megla izvajati. Za valorizacijo bo potrebno 10.000 tisoč din;
—	povečanje denarnih pomoči za opremo novorojenega otroka, določenih s sklepom o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 9/77) za 250 din na otroka, če je poprečni mesečni dohodek na družinskega člana do 1.400 din in za 100 din, če je poprečni'mesečni dohodek na družinskega člana nad 1.400 din, za čas od 1. 5. 1978. Za to povečanje bo potrebno 2.985 tisoč din;
b)	denarne pomoči družinam:
—	povečanje otroških dodatkov, določenih s skle-pom o Višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 9/77) za 50 dih mesečno na otroka, če je poprečni mesečni dohodek na družinskega člana do 1.650 din in za 40 din mesečno na dtfokk, če je poprečni mesečni dohodek na dtužihskega člana do 2.600 din. Za povečanje bo potrebno 154.000 tisoč din;
—	povečanje otroških dodatkov, določenih v skladu s sklepom o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih in drugih družin ih o dohodkovnih pogojih v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 9/77) ža 40 din mesečno na otroka. Za povečanje bo potrebno 7.200 tisoč din;
—	povečanje posebnih dodatkov k otroškim dodatkom, določenih s sklepom iz prve in druge alinee točke b) tega člena za 95 din mesečno za težje telesno ali duševno prizadete otroke in za 20 din mesečno za otroka, ki ima edinega hranilca. Za povečanje bo potrebno 7.040 tisoč din;
—	povečanje zneskov dohodka na družinskega člana določenih s sklepom o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977 (Uradni Ust SRS, št. 9/77), ki so bili pogoj za pridobitev pravic do denarnih pomoči v letu 1977 za povečanje poprečnega osebnega dohodka v letu 1977 zaradi zagotovitve otroških dodatkov enakemu številu otrok kot v letu 1977.
Določbe točke b) se bodo začele izvajati s 1. 5.1978;
c)	pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti:
—	pospeševanje razvoja otroškega varstva v manj razvitih in obmejnih občinah (sofinanciranje razširitve zmogljivosti) in razvoja drugih oblik družbenega varstva otrok. Prednost bo dana ustanavljanju posebnih oddelkov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri vzgojnovarstvehih organizacijah. Za izvajanje te naloge bo potrebno 3.680 tisoč dih;
—	žagbt&vijanje izvajanja vzgojftih programov za predšolske otroke v.manj razvitih in obmejnih občinah;
—	posebna prednost bo dana organiziranju vzgojne dejavnosti za predšolske otroke naših delavcev v tujini in za otroke Slovencev v Avstriji in Italiji kot nova naloga, za katero bo potrebno 1.450 tisoč dih;
—	predšolska vzgoja v zavodih Za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	predšolska vzgoja v dvojezičnih vzgojnovarstvehih organizacijah ih v vzgojhovarstvenih organizacijah z italijanskim jezikom;^
—	predšolska vzgoja Romov;
—	izvajanje kadrovskega štipendiranja Za Vžgoj-novarstveno dejavnost;
—	financiranje družbeno dogovorjenih nalog, pomembnih za razvoj otroškega varstva; sofinanciranje programov za otroke, ki jih izvajajo družbene organizacije;
—	financiranje študijskih in strokovnih nalog, ki so pomembne za vse skupnosti otroškega varstva (analiziranje optimalnih rešitev za gradnjo, opremo in delo vzgojnovarstvenih organizacij; financiranje svetovalne službe v zvezi Z gradnjo vzgojnovarstvenih objektov; študij programa predšolske vzgoje; študije v zvezi z denarnimi pomočmi in podaljšanim porodniškim dopustom) ;
č) dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ter drugi izdatki (stroški denarnega In plačilnega
prometa in povračilo davčnim upravam za izterjavo prispevkov za otroško varstvo) in druge predpisane naloge;
d)	izločitev v obvezno rezervo.
B. SREDSTVA ZA IZVEDBO PROGRAMA V LETU 1978
5.	člen
Za izvedbo programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji po 4. členu tega aneksa bodo v letu 1978 potrebna sredstva (v 000 din):
Naloga	$ sg “š« w o OT M a	I p«; 'S ti CG	a Si š> ■SU v > 0	w 01	feS b:	jjj 15 •o s
i	2	3	4	5	= 4:3
a) Varstvo matere in novorojenčka	234.400	389.884	445.000	114,1
b) Denarne pomoči družinam	987.500	1,353.763	1,264.212	93,4
c) Pospeševanje razvoja otroškega varstva	48.091	65.928	71.060	107,8
č) Druge naloge	6.300	8.637	19.740	229
d) Izločitev v . rezervo	—	—	18.200	—
Skupaj	1,326.291	1,818.212	1,818.212	100,0
6.	člen
Za izvedbo programa po 5. členu tega aneksa bodo leta 1978 predvidoma združili (v 000 din):
—	delavci s prispevkom od osebnih
dohodkov	1,021.823
—	delovni ljudje, ki opravljajo
samostojno dejavnost	71.642
Skupaj	1,693.465
—	iz preseženih sredstev iz leta 1977	29.747
Skupaj	1,723.212
C.	INSTRUMENT ZDRUŽEVANJA
7.	Člen
Zavezanci za prispevek, ki združujejo sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, bodo združevali sredstva:
1.	v obdobju januar—junij 1978 po prispevni stopnji 2,21 »/o,
2.	v obdobju julij—-december 1978 po prispevni stopnji 2,74 °/o od prispevne osnove bruto osebnih dohodkov.
Upokojenci, združeni v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije bodo prispevali v višini dejanskih izdatkov za denarne pomoči otrokom upokojencev.
Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost bodo prispevali v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju pravic in obveznosti delovnih ljudi,
ki z delovnimi sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in delovnih ljudi, ki na podlagi zakona o blagovnem prometu oziroma zakona o gostinski dejavnosti opravljajo to dejavnost po pogodbi, v skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 9/77, 16/77).
D.	VALORIZACIJSKA DOLOČBA
8.	člen
Prispevki iz 7. člena tega aneksa se plačujejo kot akontacije.
Poračun obveznosti zavezancev za združevanje sredstev po tem aneksu za leto 1978 bo opravljen v januarju in februarju 1979.
Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem aneksu zvečanega ali znižanega za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov bo rast družbenega proizvoda v letu 1978 višja ali nižja od planirane rasti. Osnova ža izračun rasti družbenega proizvoda v letu 1978 bodo rezultati devetmesečnih obračunov TOZD, dopolnjeni z oceno rasti družbenega proizvoda za zadnje trimesečje 1978, ki jo izdelajo planski organi republike.
Če bodo zavezanci po tem obračunu dolgovali razliko, jo bodo poračunali sorazmerno svojim celoletnim obveznostim najkasneje do 28. 2. 1979.
Če pa bo obračun pokazal, da so vplačila zavezancev presegla njihovo dejansko obveznost za leto 1978, se jim bo ta razlika vštela v obveznosti za leto 1979.
Poračun in ustrezne sklepe sprejme skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
9.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko skupščina Zveze skupnosti ugotovi, da so ga sprejeli najmanj v treh četrtinah skupnosti otroškega varstva na območju SR Slovenije.
Ta aneks se objavi v Uradnem listu SRS.
SKLEP
. /
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je na 1. redni seji dne 30. maja 1978 ugotovila, da je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izvajanju programa nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1978 sklenjen, ker ga je v skladu z 9. členom citiranega aneksa sprejela potrebna večina skupnosti otroškega varstva na območju SR Slovenije.
St. 56-45/76-78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik Marjeta Potrč 1. r.
820.
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74, 14/77) in aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji o izvajanju programa nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1978 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 1. seji dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977
I
V	naslovu sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 9-476/77, 9-587/78) se besedilo »v letu 1977« nadomesti z besedilom »v’ letih 1977 in 1978«.
II
V	I. točki sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Otroški dodatek se od 1. maja 1978 poveča za:
—	50 din mesečno za otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka po prvi in drugi podtočki prvega odstavka I. točke navedenega sklepa;
—	40 din mesečno za otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka po tretji in četrti podtočki prvega odstavka I. točke navedenega sklepa«.
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
III
V	II. točki sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Posebni dodatek se od 1. maja 1978 poveča za:
—	95 din mesečno za težje telesno ali duševno prizadetega otroka;
—	20 din mesečno za otroka, ki ima edinega hranilca.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje.
St. 193-1/71-78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik
Marjeta Potrč 1. r.
821.
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74, 14/77) in aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji o izvajanju programa nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1978 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 1. seji dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1977
I
V	naslovu sklepa o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih in drugih družin in dohodkovnih pogojih v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 9-477/77, 9-588/ 78) se besedilo »v letu 1977« nadomesti z besedilom »v letih 1977 in 1978«.
II
V	I. točki sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Otroku, ki ima pravico do otroškega dodatka po prvem odstavku te točke se od 1. maja 1978 poveča otroški dodatek za 40 din mesečno.«
III
V	II. točki sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Posebni dodatek se od 1. maja 1978 poveča za:
—	95 din mesečno za težje telesno ali duševno prizadetega otroka;
—	20 din mesečno za otroka, ki ima edinega hranilca.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dahe.
St. 554-3/72-78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik
Marjeta Potrč 1. r.
822.
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74, 14/77) in aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji o izvajanju programa nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1978 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 1. seji dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1977
I
V	naslovu sklepa o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 9-478/77, 9-589/78) se besedilo »v letu 1977« nadomesti z besedilom »v letu 1977 in 1978«.
II
V	I. točki sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Denarna pomoč po prvem odstavku te točke se od 1. maja 1978 poveča za 250 din«.
III
V II. točki sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Denarna pomoč po prvem odstavku te točke se od 1. maja 1978 poveča za 100 din.«
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje.
St. 554-1/71-78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik
Marjeta Potrč 1. r.
823.
Na podlagi 131. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) in 4. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izvajanju programa nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1978 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na svoji 1. seji dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o daljšem podaljšanem porodniškem dopustu za nego
dvojčkov, več hkrati živo rojenih otrok oziroma prizadetega otroka
1.	člen
Za nego dvojčkov, več hkrati živo rojenih otrok oziroma težje telesno ali duševno prizadetega otroka ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka po poteku 105 dni nepretrganega porodniškega dopusta za:
—	čas odsotnosti z dela do enega leta otrokove starosti ali
—	delovni čas nad 21 ur na teden do polnega delovnega časa do sedemnajstega meseca otrokove starosti.
2.	člen
Pravico iz 1. člena tega sklepa ima mati težje telesno ali duševno prizadetega otroka, če zdravniška komisija v skladu s pravilnikom o natančnejših merilih za ugotavljanje potrebe, da mati skrbneje neguje otroka do treh let (Uradni list SFRJ, št. 3/66) 'ugotovi, da je otroku glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega.
3.	člen
Za čas daljšega podaljšanega porodniškega dopusta po 1. členu tega sklepa ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki se odmeri po osnovah in merilih, po katerih se odmeri nadomestilo za podaljšan porodniški dopust ,141 dni oziroma skrajšan delovni čas do enega leta otrokove starosti.
4.	člen
Delavka ima pravico zahtevati nadomestilo osebnega dohodka za daljši podaljšan porodniški dopust
najkasnje 30 dni pred iztekom 141 dni podaljšanega porodniškega dopusta oziroma skrajšanega delovnega časa na podlagi zdravniškega potrdila o negovanju dvojčkov ali hkrati več živo rojenih otrok oziroma poročila zdravniške komisije iz 2. člena, da težje telesno ali duševno prizadet otrok potrebuje skrbnejšo materino nego.
5.	člen
Pravice iz tega sklepa se začnejo izvajati 1. 6. 1973 in jih lahko uveljavljajo tudi delavke, ki so 1. 6. 1978 na podaljšanem porodniškem dopustu 141 dni ali delajo skrajšan delovni čas.
Delavke, ki imajo na dan 1. 6. 1978 dvojčke ali več hkrati živo rojenih otrok oziroma težje telesno ali duševno prizadetega otroka, ki še ni star eno leto pa že delajo, lahko uveljavljajo pravico iz prve alinee prvega odstavka 1. člena, če pristojni organ temeljne oziroma druge organizacije združenega dela sprejme sklep, da se z odsotnostjo strinja. Skrajšan delovni čas do 17. meseca otrokove starosti lahko izkoristi tista delavka, ki na dan 1. 6. 1978 že dela in ki je koristila skrajšan delovni čas do enega leta otrokove starosti.
6.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1978 dalje.
St. 14-3/73-78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik Marjeta Potrč 1. r
824.
Na podlagi 47. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/76) in 4. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na svoji 1. seji dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o višini nadomestila osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta
I
Delavka oziroma drug upravičenec ima v času podaljšanega porodniškega dopusta po poteku 105 dni porodniškega dopusta pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini 100 "/o poprečnega osebnega dohodka iz preteklega leta.
Osnova za nadomestilo (v nadaljnjem besedilu: osnova) je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec ali drug upravičenec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za poln delovni čas (redno delo) v poslovnem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost zaradi porodniškega dopusta.
Pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas se šteje v osnovo osebni dohodek za nepoln delovni čas.
II
Pri ugotavljanju osnove za določitev nadomestila osebnega dohodka se smiselno uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov zdravstvenih skupnosti.
Delavci in drugi upravičenci nimajo pravice do nadomestila osebnega dohodka za čas, ko se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravljajo delo, za katero dobivajo plačilo in za čas, ki ga ne porabijo za nego otroka.
III
Nadomestilo osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta se po poteku 6 mesecev od dneva nastopa porodniškega dopusta valorizira v skladu s samoupravnimi splošnimi akti zdravstvenih skupnosti.
IV
Delavkam oziroma drugim upravičencem, ki jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka določeno na podlagi dohodka iz leta 1976 se v letu 1978 valorizira nadomestilo osebnega dohodka za čas podaljšanega porodniškega dopusta za 18 °/o od 1. 5. 1978.
Delavki oziroma drugemu upravičencu, ki mu je bilo valorizirano nadomestilo po določbi 1. odstavka te točke ne more biti valorizirajio tudi po III. točki tega sklepa.
V
Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o višini nadomestila osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 20/76).
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje.
St. 14-3/73-73
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik Marjeta Potrč 1. r.
825.
Na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v Kmetijsko živilsko razvojno skupnost, ter v zvezi z 2. členom samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev in pravic ter o namenih združevanja odstopljenih sredstev republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, je zbor delegatov na svoji 6. seji dne 8. maja 1978 sprejel
PRAVILNIK
o merilih in pogojih za pridobivanje sredstev, ki se prenašajo ha članice Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije
1.	člen
S tem pravilnikom se podrobneje urejajo merila in pogoji ter način pridobivanja sredstev, ki so po zakonu o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pravic m obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu prenesena na določene temeljne organizacije združenega dela v panogi kmetijstva (Ur. list SRS, št. 18-1047/ 77), članice Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije.
2.	člen
Sredstva, pridobljena po zakonu iz 1, člena tega pravilnika, uporabljalo članice Kmetijske živilske razvojne skupnosti — temeljne organizacije združenega dela v panogi kmetijstva, kmetijske zadruge in te-
meljne organizacije kooperantov — za uresničevanje temeljnih nalog družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980:
—	za pridobivanje kmetijskih zemljišč v korist temeljnih organizacij združenega dela v panogi kmetijstva, in
—	za skupne naložbe, ki uresničujejo združevanje dela, sredstev in kmetijskih zemljišč kmetov med seboj in z delavci kmetijskih organizacij in družbenimi sredstvi
tako, da se prenesejo v poslovni sklad tiste članice, ki bo sredstva porabila za naložbe, v skladu s tem pravilnikom. Sredstva se prenesejo na članico Kmetijske živilske razvojne skupnosti v višini porabe, upoštevajoč določbe tega pravilnika.
Za namene iz 1. alinee tega člena se lahko uporabi najmanj ena tretjina in največ do ene polovice; za namene iz druge alinee tega člena pa najmanj ena polovica in največ do dveh tretjin vseh sredstev.
3.	člen
Sredstva iz prve alinee 2. člena tega pravilnika lahko pridobijo članice—temeljne organizacije združenega dela v panogi kmetijstva (družbeni sektor) in lahko uporabljajo
—	za nakup kmetijskih zemljišč na območjih, na katerih se bodo neposredno ali v prihodnje oblikovali družbeni kompleksi večji od 20 ha;
—	za nakup zemljišč znotraj meja melioracijskega ali komasacijskega območja;
—	za nakup zemljišč za napravo nasadov, v velikosti najmanj 5 ha;
—	za nakup zemljišč od kmetov, če se ta nakup veže na pridobitev pokojnine za kmete po posebnih predpisih;
—	za nakup kmetijskega zemljišča, katerega so vključile v svoj kompleks na podlagi dolgoletnega zakupa (122. člen zakona o kmetijskih zemljiščih).
V skladu z določbami tega pravilnika lahko pridobijo sredstva za nakup kmetijskega zemljišča tudi kmetijske zadruge in temeljne organizacije kooperantov; če gre za nakup zemljišča za lastno proizvodnjo, ali če to zemljišče kupujejo z namenom, da na njem organizirajo skupno proizvodnjo s. kmeti na podlagi takih dohodkovnih odnosov, da obračunavajo in delijo ustvarjeni dohodek ali rizik oziroma, če jim takšno zemljišče rabi za skupno proizvodnjo ob skupnem objektu.
4.	člen
Prednost pri zagotovitvi sredstev za namene iz 3. člena tega pravilnika imajo organizacije združenega dela:
—	ki pridobivajo večje komplekse ali izvajajo večja melioracijska dela;
—	ki kupujejo njivske površine;
—	ki kupujejo kmetijsko zemljišče z namenom, da povečajo proizvodnjo sladkorne pese.
Določbe 1. odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko gre za pridobivanje sredstev za nakup kmetijskih zemljišč za potrebe kmetijskih zadrug ali temeljnih organizacij kooperantov, v skladu z določbami drugega odstavka 3. člena tega pravilnika.	^
5.	člen
Sredstva za skupne naložbe, s katerimi se uresničuje združevanje dela, sredstev in kmetijskih zemljišč
kmetov med seboj in z delavci kmetijskih organizacij in družbenimi sredstvi, se lahko uporabljajo
—	za vlaganje v skupne objekte (hleve, osnovno čredo, nasade),
—	za združevanje osebnega dela kmetov in dela
delavcev,	n
—	za združevanje zemlje — bodisi zasebne, bodisi družbene in zasebne,
—	za vlaganje v druge skupne objekte v primarni kmetijski proizvodnji,
s ciljem skupne proizvodnje ter delitvijo dohodka in rizika po vloženem in živem delu (vloženih sredstvih in delu).
6.	člen
Sredstva za skupne naložbe pridobljena po določbah tega pravilnika, vlagajo kjer je to mogoče, v nepremični del skupnega objekta ali premoženja in so osnovno sredstvo kmetijske organizacije, ki jih vlaga.
7.	člen
Šteje se, da gre za skupno naložbo (skupnost) po tem pravilniku, če sta v skupni službi udeležena vsaj dva kmeta in kmetijska organizacija ter izpolnjeni pogoji iz 5. člena tega pravilnika.
Če gre za naložbe v prašičereji in za ovčerejo ter za osamljene gorske obmejne kmetije, lahko izjemoma nastopa v skupni naložbi le en kmet in kmetijska organizacija.
8.	člen
Višina sredstev, ki jih članice Kmetijske živilske razvojne skupnosti pridobijo po tem pravilniku in nekateri drugi pogoji so določeni v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
Sredstva za skupno vlaganje za isti objekt se lahko pridobijo le enkrat.
9.	člen
Članice Kmetijske živilske razvojne skupnosti predložijo za pridobitev sredstev po tem pravilniku:
—	vlogo za pridobitev sredstev, v kateri poleg drugega navedejo namen za katerega želijo pridobiti sredstva in konstrukcijo financiranja skupne naložbe;
—	investicijski elaborat (investicijski program in idejni projekt) ali drugo gradivo, ki utemeljuje naložbe;
—	če gre za skupno vlaganje prepis ali fotokopijo sporazuma (pogodbe) o skupni proizvodnji in skupnem vlaganju, ter obračunavanju in delitvi dohodka in rizika, podpisan od vseh udeležencev v skupni naložbi; V vlogi ali investicijskem elaboratu utemeljijo članice tudi tista vprašanja, ki so poseben pogoj ali prednost za pridobitev sredstev.
10.	člen
Investicijski elaborat mora biti glede na namen, v skladu s tehnološko tehničnimi osnovami, ki jih je sprejela Kmetijska živilska razvojna skupnost.
11.	člen
Investicijskemu elaboratu mora biti priložena:
—	skica kompleksa, ki se bo oblikoval z nakupom kmetijskega zemljišča, z označbo zemljišč, ki so že v družbeni lastnini in uporabi članice ter zemljišč, ki se nameravajo odkupiti (1. 2. in 3. alinea 3. člena);
—	zapisnik strokovne komisije za oceno primernosti zemljišča, če gre za zemljišča na katerem bo urejen nasad (3. alinea 3. člena);
—	pogodbo o dolgoletnem zakupu, če gre za zemljišča, ki je bilo v zakupu in se namerava odkupiti (5. alinea 3. člena);
—	dokument — dogovor med kmetom in organizacijo združenega dela o pridobitvi pokojnine in odstopu — prodaji zemljišča (4. alinea 3. člena).
12.	člen
S sporazumom o skupnem vlaganju se opredelijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, med drugim zlasti
—	predmet, oziroma objekt skupnega vlaganja;
—	vrsto in obseg sredstev ter dela, ki se združujejo;
—	višino sredstev, ki so potrebna za skupno naložbo z navedbo sredstev in dela, ki jih bo posamezen udeleženec vložil, oziroma izvršil;
—	obseg in vrsto del, ki jih bo udeleženec sporazuma izvršil v proizvodnji ter način vrednotenja in obračunavanja del;
—	način evidentiranja in razporejanja celokupnega prihodka, ugotavljanja in razporeditve dohodka in čistega dohodka ustvarjenega s skupnim poslovanjem;
—	način obračunavanja in izpolnjevanja obveznosti, ki izvirajo iz skupnih naložb;
—	druga vprašanja, ki izvirajo iz medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v skupni proizvodnji in vlaganju, vključno z obveznostjo pokrivanja eventualnega rizika.
Pri oblikovanju skupnih naložb in združevanju se uporabljajo določbe zakona o združenem delu in ustreznih republiških predpisov.
13.	člen
Vlogo in drugo gradivo članice iz 9. člena tega pravilnika, preveri delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki podpisnikov družbenega dogovora o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v obdobju 1974—1980.
Predsednika — vodjo delovne skupine določi izvršilni odbor Kmetijske živilske razvojne skupnosti.
14.	člen
Delovna skupina, ki preverja utemeljitev za pridobitev sredstev po tem pravilniku, zlasti ugotovi:
—	če je kmetijska organizacija članica Kmetijske živilske razvojne skupnosti;
—	če gre za vlaganja v take namene, ki so predvideni s tem pravilnikom;
—	če so izpolnjeni pogoji za uporabo sredstev po tem pravilniku;
—	če je sklenjen sporazum oziroma pogodba o skupni proizvodnji in vlaganju;
—	če so zagotovljena sredstva potrebna za uresničitev skupne naložbe oziroma za nakup kmetijskega zemljišča;
—	če je skupna naložba ekonomsko utemeljena.
O svojih ugotovitvah sestavi delovna skupina poročilo s predlogom za dodelitev sredstev.
15.	člen
Delovna skupina dela na sejah.
Seje delovne skupine sklicuje predsednik delovne skupine.
Administrativne posle za delovno skupino opravlja delovna skupnosti Kmetijske živilske razvojne skupnosti.
16.	člen
Sredstva za namene po tem pravilniku odobri na podlagi predloga delovne skupine, izvršilni odbor Kmetijske živilske razvojne skupnosti.
O odobritvi sredstev se izda sklep, s katerim se opredeli kmetijska organizacija na katero se prenašajo sredstva, namen in kapaciteta objekta za katerega sofinanciranje se zagotavljajo sredstva ter višina sredstev, ki se prenašajo na članico.
17.	člen
Sredstva za sofinanciranje nakupa kmetijskega zemljišča in skupno vlaganje za namene po tem pravilniku da na razpolago temeljna banka, pri kateri kmetijska organizacija združuje sredstva.
Sredstva se dajo kot kredit, ki ga odobri temeljna banka, skladno z določbami sporazuma o kreditiranju naložb v kmetijstvo in živilsko industrijo na podlagi vloge kmetijske Organizacije in sklepa Kmetijske živilske razvojne skupnosti o odobritvi sredstev.
Vračilo kredita zagotavlja Kmetijska živilska razvojna skupnost s sklepom iz 16. člena tega pravilnika.
V primeru, da Kmetijska živilska razvojna skupnost ‘uspe pridobiti kredit bo sredstva, za sofinanciranje za namene po tem pravilniku dala na razpolago Kmetijska živilska razvojna skupnost Slovenije po tem, ko ji kmetijska organizacija, na katero se sredstva prenašajo po sklepu iz 16. člena tega pravilnika predloži dokazila, da so sredstva za naložbe v celoti zagotovljena (pogodba o odobrenem kreditu, potrdilo SDK o izločenih sredstvih i. p.).«
18.	člen
Sredstva, ki jih kmetijske organizacije pridobijo po določbah tega pravilnika in se prenesejo v poslovni sklad članice, štejejo v naložbi kot lastna sredstva.
19.	člen
Če nastane spor pri odobravanju sredstev po tem pravilniku, posreduje koordinacijski odbor družbenega dogovora o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v obdobju 1974—1980.
Izvršni odbor je o sporu dolžan poročati zboru delegatov na prvi naslednji seji.
20.	člen
Določbe tega pravilnika veljajo od dneva sprejema, uporabljajo pa se od 1. januarja 1977.
Kmetijske organizacije, ki so že pridobile sredstva podobne kvalitete za sofinanciranje naložb, naštetih v tem pravilniku, lahko zaprosijo za sredstva le do višine razlike med že sprejetimi sredstvi in sredstvi, ki so po tem pravilniku določena za posamezne namene.
21.	člen
Sredstva, ki so do konca 1980. leta ne bodo uporabila, se prenesejo v naslednje srednjeročno obdobje
22.	člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 81/1978
Ljubljana, dne 8. maja 1978.
Predsednik izvršnega obora
Gusti Grof 1. r.
PREGLED
višine in nekaterih pogojev za pridobivanje sredstev, ki se prenašajo na članice Kmetijske živilske razvojne
skupnosti
Namen — vrsta objekta
Najmanjša velikost, oziroma kapaciteta
Udeležba K2RS v naložbi oziroma skupnem vlaganju
Posebna določila in pogoji
A. DRUŽBENO KMETIJSTVO
I. Kmetijska zemljišča			
1. Za poljedelsko proiz-	Površine s katerimi se	40°/o od cene zemljišča,	Uporabniki temeljne
vodnjo	oblikujejo kompleksi	toda največ 20:000 din	organizacije združenega
	večji od 20 ha	po hektarju.	dela.
2. Za napravo nasadov	Površine s katerimi se	Velja za vse namene pod	Če gre za nakup zemlji-
	oblikujejo kompleksi	1/1-5.	šča za lastno proizvod-
3. V melioracijskem ali	najmanj 5 ha		njo ali zemljišča na katerem bodo organizirale
komasacijskem območju zemljišč kmetijske organiza-			skupno proizvodnjo, ob pogojih iz 3. člena pravilnika, tudi kmetijske
cije 4.	Nakup vezan s pridobitvijo pokojnine za kmete 5.	Nakup zemlje vključene v kompleks kmetijske organizacije na podlagi dolgoletnega zakupa B. SKUPNA VLAGANJA1 II. Govedoreja	ni omejitve ni omejitve ni omejitve		zadruge in temeljne organizacije kooperantov. (Oba odstavka veljata za namen od 1—5).
1. — hlev za molznice —	več od 50 molznic	20.000 din/stojišče do	—
skupni		10.000 din/stojišče ven-	—
2. — hlev za molznice —	več od 50 molznic	dar ne več od 25 °/o na novo vloženih sredstev	
adaptacija		po stojišču	—
3. — skupni hlev za pitance ali za mlado plemensko živino	več od 100 glav	10.000 din/stojišče	
4. — adaptacija kot pod 3 III. Prašičereja	več od 100 glav	do 5.000 din/stojišče, vendar ne več od 25 Vo na novo vloženih sredstev po stojišču	—
1. — prašiči — hlev	več od 800 pitancev letno	do 1.000 din/stojišče pitališča z lastno reprodukcijo; do 500 din/stojišče pitališča brez lastne reprodukcije; v nobenem primeru ne več od četrtine na novo vloženih sredstev	
2. — prašiči — hlev	več od 1500 pitancev	do 1.000 din/stojišče	najmanjša kapaciteta, če
	letno	pitališča z lastno reprodukcijo; do 500 din/stojišče pitališča brez lastne reprodukcije; v nobenem primeru ne več od četrtine na novo vloženih sredstev	je skupno vlaganje za 2 in več kmeti
3. — prašiči — hlev	več od 40 plemenskih svinj	do 4.500 din/stojišče, vendar ne več od četrtine na novo vloženih sredstev po stojišču	
Namen — vrsta objekta	Najmanjša velikost, oziroma kapaciteta	Udeležba KZRS v naložbi oziroma skupnem vlaganju	Posebna določila in pogoji
4. — adaptacija hlevov	enako kot pri 1., 2. in 3.	do 25 % vrednosti na	_
za prašiče IV. Ovčereja	pod III.	novo vloženih sredstev po stojišču	
1. — ovce, mleko	najmanj 300 glav	1.000 din po plemenski	do vključno leta 1980 je
		ovci	kapaciteta najmanj 150 glav
2. —■ ovce, meso	najmanj 600 glav	1.000 din po plemenski	do vključno leta 1980 je
V. Nasadi		ovci	kapaciteta najmanj 300 glav
1. — naprava sadovnjakov, vinogradov in hmelj nikov VI. Ostati nameni:	najmanj 5 ha kompleks	40.000 din/ha	pri hmelju v največ 2 Žičnicah; na Krasu v več kosih na ožjem območju
1. — poljedelske skupnosti na združeni	najmanj 200 ha	5 000 din/ha	—
zasebni zemlji			%
2. — Planinski pašniki	najmanj 50 GVZ	2.000 din/ha	—
3. — Planinski pašniki	najmanj 50 GVŽ	4.000 din/ha	manj razvite
Opomba: 1 za skupna vlaganja po 7. členu pravilnika.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO 82§.
Na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto (Uradni list SRS, št. 21/76) . je sprejela skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto na sejah obeh zborov dne 27. februarja 1978 SKLEP
o zaključnem računu Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1977
1
Zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1977 izkazuje:
1.	Skupne prihodke
2.	Skupne odhodke
3.	Nekrite odhodke
Viri in sredstva za nekrite odhodke po sanacijskem programu.
din
400,813.696,15 405,834.551,40 5,020.855,25 se zagotovijo
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-12/78
Novo mesto, dne 28. februarja 1978.
Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto
Predsednik
Tone Pirc 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
827.
Na podlagi 17. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektbv družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 30-1333/76) ter v zvezi z določili 247. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78), 217. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št. 2/78), 232. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), 239. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 223. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) izdajajo davčne uprave skupščin bčin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska in Ljubljana Vič-Rudnik
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAVODILA o plačevanju samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin
I
V	I. točki navodila o plačevanju samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS št. 4-222/78) se doda k 4. točki drugi odstavek, ki se glasi:
»Osebni dohodek, kot osnova za obračunavanje in plačevanje samoprispevka predstavlja celotni dohodek dosežen z obrtno oziroma drugo gospodarsko dejavnostjo, intelektualnimi storitvami in avtorskimi pravicami, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj nujno potrebni, od katerega se odštejejo odmerjeni prispevki za samoupravne interesne skupnosti in solidarnosti ter odmerjeni občinski davek od dejavnosti.«
II
V	II. točki navodila se na koncu drugega odstavka dodajo besede: »ter od regresa za letni dopust, od jubilejnih nagrad in odpravnin«.
m
Prvi odstavek VI. točke navodil se spremeni tako, da se glasi:
»Izplačevalci iz II., IV. in V. točke tega navodila so ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin dolžni obračunati 1,5 Vo samoprispevek in ga ob dvigu osebnih dohodkov plačati na skupen račun vseh ljubljanskih občin:
tekoči račun: 50100-842-025-794
z oznako: »Samoprispevek II. ljubljanskih občin.« IV
V VII. točki navodila se za besedami »Služba družbenega knjigovodstva« črtata besedi »podružnica Ljubljana«.
Ljubljana, dne 19. maja 1978.
St. 420-12/77 Skupščina občine Ljubljana
Bežigrad
Načelnik davčne uprave Marko Arko 1. r.
Št. 420-5/76 Skupščina občine Ljubljana Center Podpredsednik izvršnega sveta
Rudi Veselič 1. r.
Št. 420-19/76	Skupščina občine Ljubljana
Moste-Polje
Načelnik davčne uprave Štefan Toplak 1. r.
Št. 420-014/77 Skupščina občine Ljubljana Šiška
Načelnik davčne uprave Srečko Lavrenčič 1. r.
Št. 420-8/77	Skupščina občine Ljubljana
Vič-Rudnik
Načelnik davčne uprave Ivan Lovše 1. r.
LJUBLJANA
828.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), določil dogovora o splošni porabi v Ljubljani za leto 1977 ter aneksa, na podlagi 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list, SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta
Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 30. maja 1978 in na 2. seji zbora občin dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna mesta Ljubljane za leto 1977, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv.
2.	člen
I.	zaključni račun proračuna izkazuje:
—	prihodke	234,821.006,47
—	odhodke	230,960.277,44
—	presežek	prihodkov	nad	odhodki 3,860.729,03
II.	zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
—	prihodke	6,503.580,49
—	odhodke	253 900,00
—	presežek	6,249.680,49
—	od tega odvedeno	v	leto	1978	2,132.000,00
3.	člen
Presežki prihodkov nad odhodki po zaključnih računih za leto 1977 iz 2. člena se razporedijo:
I.	iz presežka proračuna	3,860.729,03
—	za poravnavo obveznosti do Pokrajinskega odbora teritorialne obrambe	333.968,65
—	za poravnavo obveznosti po pogodbah do Geodetske uprave	656.146.75
—	zaloge v materialu	364.235,85
—	za odvod v sredstva rezerv za leto
1977	2,132.000,00
—	za prenos v proračun za leto	1978	374.377,78
II.	iz presežka sredstev /rezerv	6,249.680,49
—	za prenos v sredstva rezerv kot prihodek 1978	6,249.680,49
4.	člen
Ta odlok velja po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
Št. 400-2/78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
Oblikovanje in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1977
prihodkov	Prihodki		Skupaj din		Razpored prihodkov	Skupaj din
	Prispevki iz proračunov družbeno-		01	Dejavnost družbenopolitičnih skup-	
	političnih skupnosti			nosti	130,153.829
7	Občina Ljubljana Bežigrad	40,451.000	02	Ljudska obramba	10,807.000
	Občina Ljubljana Center	102,982.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih org. in	
	Občina Ljubljana Moste-Polje	10,505.000		društev	10,195.633
	Občina Ljubljana Šiška	33,716.158	04	Negospodarske investicije	16,207.236
	Občina Ljubljana Vič-Rudnik	24,856.270	05	Zdravstveno varstvo	78.000
			06	Znanstvena dejavnost	2,957.540
	SKUPAJ	212,510.428	10	Komunalna dejavnost	42,488.478
6	Lastni prihodki upravnih organov	14,993.955	13	Odstopljeni prihodki	7,164.660
9	Prenešena sredstva	7,316.623	17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
				veznosti iz preteklih let	94.732
			18	Sredstva rezerve	
			—	Promet posebnih računov	10,813.169
	• ' '			Skupaj	230.960.277
			—	Poravnava obveznosti za leto 19t7	3,486.351
			—	Presežek prihodkov za prenos v 1. 1978	374.373
	Skupaj prihodki	234,821.006		Skupaj razpored prihodkov	234,821.006
829.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 30. maja 1978 in na 2. seji zbora občin dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o sprejetju urbanističnega načrta za območje nasenj Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica
1.	člen
Sprejme se urbanistični načrt za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica, ki ga je izdelal pod št. projekta 1505 in 2296-77 Zavod za družbeni razvoj TOZD Urbanizem v aprilu 1977 in dopolnil v januarju 1978.
Urbanistični načrt vsebuje tekstualni in grafični prikaz ter pravilnik za izvajanje načrta.
2.	člen
Načrt obravnava širše območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica ter območje Šmarne gore. Meje urbanističnega načrta so razvidne iz grafičnega dela načrta v merilu 1 :5000.
3.	člen
Posamezna območja, katerih meje so določene v grafičnem delu načrta, so po namembnosti:
1.	površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti:
— ŠS 201-la, b, c — Vikrče,
— ŠS 201-2a, b — Vikrče,
— ŠS 201-3a, b, c, d, e, f, g — Tacen,
— ŠS 201-4 — Tacen,
— ŠS 201-5 — Tacen,
— ŠS 201-6a, b, c — Šmartno,
— ŠS 201-7 — Šmartno,
— ŠS 201-8 — Šmartno,
— ŠS 202-la, b, c, d Gameljne,
— ŠS 202-2a, b —' Gameljne — ŠS 202-3a, b, c — Gameljne,
— ŠS 202-4a, b — Gameljne,
— ŠS 202-5 — Gameljne,
— ŠS 202-6a, b — Gameljne,
— ŠS 202-7 — Gameljne,
— ŠS 203 — Zavrh,
— ŠS 204 — Rašica.
2.	površine za institutske in šolske dejavnosti:
— ŠI 201 — Tacen.
3.	površine za proizvodne dejavnosti:
— ŠP 201 — Tacen,
— ŠP 201-1 — Gameljne,
— ŠP 202-2 — Gameljne.
4.	površine za črpanje gramoza — ŠG 2.
4.	člen
Zahtevana stopnja dokumentacije in režim urejanja posameznih zazidalnih otokov je določen:
1.	Neposredno z lokacijsko dokumentacijo, izdelano v skladu z elementi urbanističnega načrta se urejajo otok:
— ŠS 201-la, b, c, ŠS 201-2b, ŠS-201-3a, b, c, d, e, f, g, ŠS 201-6b, c, ŠS 201-201-8, ŠS 201-lb, d, ŠS
202-2b, ŠS 202-3a, c, ŠS 202-4b, ŠS 202-5, ŠS 202-6a, ŠS 202-7, ŠS 203, SS 204, ŠS 202b, c, d.
— ŠP 201.
2.	Z zazidalnim načrtom se urejajo otoki:
ŠS 201-2a, ŠS 201-4, ŠS 201-5, ŠS 201-6a, ŠS 201-7, ŠS 202-la, c, ŠS 202-2a, ŠS 202-3b, ŠS 202-4a, ŠS 202-6b,
— ŠI 201,
— ŠP 201-1, ŠP 202-2,
— ŠG 2.
5.	člen
Cestno prometno omrežje se ureja z lokacijsko dokumentacijo na podlagi lokacijskih smernic, ki so sestavni del urbanističnega načrta, razen na območjih zazidalnih načrtov. Prav tako se z lokacijsko dokumentacijo na podlagi lokacijskih smernic urejajo osnovne komunalne, energetske in vodno gospodarske naprave in objekti, tudi v potekih skozi območja, navedena v 2. točki 4. člena tega odloka.
6.	člen
Urbanistični načrt je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojnem za urbanizem, pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana TOZD — Urbanizem, pri Geodetskih upravi Skupščine mesta Ljubljane in pri urbanistični inšpekciji Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-2/78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
830.
Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 30. maja 1978 in na 2. seji zbora občin dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane
1.	člen
Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) se v 4. členu dopolni tako, da se doda nova zadnja alinea, ki se glasi:
»zavarovano območje Šmarne gore. Meje zavarovanega območja Šmarne gore so razvidne iz urbanističnega načrta za območje naselij — Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh, Rašica.«
2.	člen
V 26. členu se:
a)	v 1. točki doda nova alinea, ki se glasi:
»— ureditvena območja naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica.«
b)	v 2. točki druge alinee črtajo vsi našteti zazidalni otoki razen »SS 218/3 (Vodice)«.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod št. projekta 1505-74 in 2296-77 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana TOZD Urbanizem v aprilu 1977 in dopolnil v januarju 1978 in je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Dokumentacija iz 3. člena tega odloka je na vpogled pri upravnem organu skupščine občine in Skupščine mesta Ljubljane, pristojnem za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana — TOZD Urbanizem.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
831.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76 in 8/78), tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) ter 59. in 39. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 30. maja 1978 in na 2. seji zbora občin dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin
1.	člen v
V odloku o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 10/76 in 12/77) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
Poprečna gradbena cena za 1. kv. m stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča, znaša per 31. 12. 1977:
—	za ureditveno območje mesta Ljubljane
(GUP)	6534
—	za Medvode, Presko, Vaše, Goričane in
Ladjo	6403
—	za vse druge kraje na območju ljubljanskih občin	6207
2.	člen
Tretji člen se spremeni tako, da se glasi:
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju ljubljanskih občin za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev znašajo per 31. 12. 1977:
—	stroški za individualne komunalne naprave za k v. m	koristne	stanovanjske	površine	395
—	stroški za kolektivne komunalne naprave
za kv. m koristne	stanovanjske	površine	335
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-3/78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
832.
Na podlagi 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/73 in 18/74), zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16/77) in 4. člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 20/68) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 30. maja 1978 in na 2. seji zbora občih dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote za izobraževanje odraslih. Elektrotehniške šole Ljubljana, pri Vzgojnoizobraževalnem zavodu Jesenice — TOZD Delavska univerza Jesenice
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislocirane enote za izobraževanje odraslih, Elektrotehniške šole Ljubljana, pri Vzgojnoizobraževalnem zavodu Jesenice — TOZD Delavska univerza Jesenice.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-6/78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
833.
Na podlagi 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 2/78), 13. člena odloka o začasni organizaciji mestnih upravnih organov (Uradni list SRS, št. 9/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 30. maja 1978, na 2. seji zbora občin dne 30. maja 1978 in na 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o začasni sestavi komitejev kot kolegijskih mestnih upravnih organov
1.	člen
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sestavljajo predsednik komiteja, namestnik predsednika komiteja in 14 članov in to:
—	po en predstavnik občinskih komitejev oz. upravnih organov s področja družbenega planiranja in gospodarstva,
—	predstavnik komiteja za družbene dejavnosti,
—	predstavnik komiteja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo,
—	predstavnik komiteja za promet in zveze,
—	predstavnik komiteja za preskrbo, cene, gostinstvo in turizem,
c- predstavnik komiteja za urbanizem in varstvo okolja,
—	predstavnik regijskega odbora GZS,
—	predstavnik uprave za ljudsko obrambo,
—	dva člana iz vrst javnih delavcev s tega področja.
2.	člen
Komite za družbene dejavnosti sestavljajo predsednik komiteja, namestnik predsednika in 15 članov in to:
—	po en predstavnik občinskih komitejev oz. upravnih organov s področja družbenih dejavnosti,
—	vodja strokovne službe mestne izobraževalne skupnosti,
—	vodja strokovne službe Ljubljanske kulturne skupnosti,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik skupnosti otroškega varstva,
—	vodja strokovne službe telesnokulturne skupnosti,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik skupnosti socialnega skrbstva,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik skupnosti socialnega varstva,
—	predstavnik strokovne službe oz. predstavnik ljubljanske zdravstvene skupnosti,
—- predstavnik strokovne službe oz. predstavnik skupnosti za zaposlovanje,
—	dva člana iz vrst javnih delavcev s tega področja.
3.	člen
Komite za urbanizem in varstvo okolja sestavljajo predsednik komiteja, namestnik predsednika komiteja in 9 članov in to:
—	po en predstavnik občinskih komitejev ali resornih organov s tega področja,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik skupnosti za varstvo okolja (do formiranja te skupnosti predstavnik skupnosti za varstvo zraka),
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik regionalnega ljubljanskega zavoda za spomeniško varstvo,
—	dva člana iz vrst javnih delavcev s tega področja.
4.	člen
Komite za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo sestavljajo predsednik komiteja, namestnik predsednika komiteja in 9 članov in to:
—	po en predstavnik občinskih komitejev ali resornih upravnih organov s tega področja,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik Zveze komunalnih skupnosti ljubljanskih občin,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik mestne samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	dva člana iz vrst javnih delavcev s tega področja.
5.	člen
Komite za promet in zveze sestavljajo predsednik komiteja, namestnik predsednika komiteja in 11 članov in to:
—	po en predstavnik občinskih komitejev ali resornih upravnih organov s tega področja,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik skupnosti za železniški promet,
—	predstavnik Uprave javne varnosti mesta Ljubljane,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik območne cestne skupnosti,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik skupnosti za PTT,
—	dva člana iz vrst javnih delavcev s tega področja.
6.	člen
Komite za preskrbo, cene, gostinstvo in turizem sestavljajo predsednik komiteja, namestnik predsednika komiteja in 13 članov in to:
—	po en predstavnik regionalnega odbora GZS,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik SIS za preskrbo,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik turistič-no-poslovne skupnosti,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik sveta potrošnikov pri MK SZDL,
—	vodja strokovne službe oz. predstavnik občin ljubljanske regije,
—	trije člani iz vrst javnih delavcev s tega področja.
/	7. člen
Člane komitejev imenuje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na predlog izvršnih svetov ljubljanskih občin, izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti na nivoju mesta in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Namestnike predsednikov komitejev in člane iz vrst javnih delavcev predlagajo Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane predsedniki komitejev.
8. člen
Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-6/78
Ljubljana, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
834.
SEZNAM
OBSTOJEČEGA STANJA IMEN ULIC, CEST, TRGOV IN NASELIJ PO OBČINAH NA OBMOČJU
LJUBLJANE (ureditveno območje mesta)
Na podlagi 11. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/75) in 54. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) objavlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane
SEZNAM
obstoječega stanja inien ulic, cest, trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane
dne 10. maja 1978
OBČINA LJUBLJANA BEŽIGRAD
Mesto Ljubljana — del
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Allendejeva ulica
2.	Apihova ulica
3.	Belokranjska ulica
4.	Bevkova cesta
5.	Bežigrad
6.	Borutova ulica ■
7.	Brankova ulica
8.	Bratinova ulica
9.	Bratov Čebuljev ulica
10.	Bratov Jakopičev ulica
11.	Bratov Kunovarjev ulica
12.	Bratovševa ploščad
13.	Carja Dušana ulica
14.	Celjska ulica
15.	Cerkova ulica
16.	Cargova ulica
17.	Čerinova ulica
18.	Crtorriirbva ulica .
19.	Danile Kumarjeve ulica
20.	Dečkova ulica
21.	Dečmanovd ulica
22.	Dertnotova tilica
23.	Detelova ulica
24.	Dimičeva ulica
25.	Dravska ulica
26.	Einspielerjeva ulica
27.	Endliherjeva ulica
28.	Fabianijeva ulica
29.	Forsterjeva ulica
30.	Franketova ulica
31.	Funtkova ulica
32.	Glavarjeva ulica
33.	Glinškova ploščad
34.	Godeževa ulica
35.	Gogalova ulica
36	Gorjančeva ulica
37	Grafenauerjeva ulica
38.	Grašsellijeva ulica
39.	Grintdvška ulica
40.	Hacquetova ulica
41.	Herbersteinova ulica
42.	Hošiminhova ulica
43.	Hranilniška ulica
44.	Hubadova dlica
45.	Ipavčeva ulica
46.	Jakšičeva ulica
47.	Janševa ulica
48.	Jarnikova ulica
49.	Jarše
50.	Jarška cesta (del) 51 Ježica
52.	Kadilnikova ulica
53.	Kalingerjeva ulica
54.	Kališnikov trg
55	Kamniška ulica
56	Kaspretova Ulica
57	Kleče
58. Kocbekova ulica 59 Kočenska utica
60.	Kolarjeva ulica
61.	Komanova ulica
62.	Koroška tiliča
63.	Koželjeva ulica
64.	Kratka pot
65.	Križna ulica (del) hiši št. 80 in 82
66.	Kržičeva ulica
67.	Kumrovška ulica
68.	Kurilniška ulica
69.	Kušar jeva ulica
70.	Kuzmičeva ulica
71.	Lamberger jeva ulica
72.	Lavričeva ulica
73.	Likozarjeva ulica
74.	Linhartova cesta (del)
75.	Livarska ulica
76.	Luize Pesjakove ulica
77.	Lužiško-srbska ulica
78.	Majaronova ulica
79.	Mala vas
80.	Mariborska ulica
81.	Marice Kovačeve ulica
82.	Mašera-Spasičeva ulica
83	Matjaževa ulica
84	Med hmeljniki
85.	Meškova ulica
86.	Mire Lenardičeve ulica
87.	' Mislejeva ulica
88.	Mucherjeva ulica
89.	Nade Ovčakove ulica
90 Na produ 9). Na Žalah
92.	Neubergerjeva ulica
93.	Novakova ulica
94.	Novinarska ulica 93. Obvozna cesta
96.	Ogrinčeva ulica
97.	Omahnbva ulica 93 Parmova ulica
99.	Pavlovčeva ulica
100.	Pegamova ulica
101.	Peričeva ulica.
102.	Plef eršnikova ulica
103.	Pod klancem
104.	FodrnilščakbVa e lica
105.	PO no viče va iilica
106.	Posavskega iilica
107.	Pot k Savi
108.	Prekmurska iilica
109.	Preradovičeva Ulita
11(1. Freseinikdva ulica
111.	Pribinova ulica
112.	Ptujska ulica
113.	Ravbarjeva ulica
114.	Reboljeva ulica
115.	Robbova ulica
116.	Robičeva ulica
117.	Rodičeva ulica
118.	Rožanska ulica
119.	Samova ulica
120.	Saveljska cesta
121.	Savlje
122.	Savška cesta (del)
123.	Slovenčeva ulica
124.	Smoletova ulica
125.	Stadionska ulica
126.	Staničeva ulica
127.	Stara Ježica
128.	Stolpniška ulica
129.	Stoženska ulica
130.	Stožice
131.	Strmec
132.	Svetosavska ulica
133.	Šarhova ulica
134.	Šerkova ulica
135.	Šmartinska cesta (del) — Hiši št. 21 in 21 a
136.	Stembalova ulica
137.	Tesovnikova ulica
138.	Titova cesta (del) vse hiše severno od žel. proge
139.	Tolstojeva ulica
140.	Tomačevo
141.	Tomačevska cesta
142.	Topniška ulica
143.	Trebinjska ulica
144.	Trg. VII. kongresa ZKJ
145.	Trg 9. maja
146.	Triglavska ulica
147.	Trstenjakova ulica
148.	Turnerjeva ulica
149.	Udvančeva ulica
150.	Ulica aktivistov
151.	Ulica bratov Zidan
152.	Ulica Majke Jugovičev
153.	Ulica narodne zaščite
154.	Ulica padlih borcev
155.	Ulica pohorskega bataljona
156.	Ulica prvoborcev
157.	Ulica Rezke Klopčič
158.	Ulica Staneta Severja
159.	Ulica 7. septembra
160.	Ulica 29. hercegovske divizije
161.	Valjhunova ulica
162.	V dolini
163.	Velikovška ulica
164.	Vilharjeva cesta (del) vse hiše z neparno številko
165.	Vodovodna cesta (del) vse hiše razen št. 192, 192 a in 197
166.	Vojkova ulica
167.	Za gasilskim domom
168.	Zagrebška ulica
169.	Zupanova ulica
170.	Žblgerjeva ulica
2.	Naselje Črnuče
1.	Cesta Ceneta Stuparja
2.	Cesta na Brod (del)
3.	Cesta v Pečale
4.	Cesta v Podboršt
5.	Cesta 24. junija
6.	črnuška cesta
7.	Gača
8.	Gameljska cesta
(	9. Izletniška ulica
10.	Ježa (del)
11.	Katreževa pot
12.	Magajnova ulica
13.	Mlinska pot
14.	Na brežini
15.	Okrogarjeva ulica
16.	Pasterkova pot
17.	Pečarjeva ulica
18.	Petričeva ulica
19.	Planinska cesta
20.	Pot Drage Jakopiča
21.	Pot k sejmišču
22.	Pot v Hrastovec
23.	Pot v hribec
24.	Primožičeva pot
25.	Seliškarjeva ulica
26.	Simončičeva ulica
27.	Stare Črnuče
28.	Strniševa cesta
29.	Stebijeva cesta
30.	Titova cesta (del)
31.	Ulica koroškega bataljona
32.	Verdnikova ulica
33.	Za partizanskim domom
34.	Zasavska cesta (del)
3.	Naselje Dobrava pri Črnučah
1.	Dobrava pri Črnučah (del) — naselje
2.	Titova cesta (del)
OBČINA LJUBLJANA CENTER
Mesto Ljubljana — del
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Adamič-Lundrovo nabrežje
2.	Ajdovščina
3.	Ambrožev trg
4.	Aškerčeva cesta (del) vse hiše s parnimi številkami
5.	Barvarska steza
6.	Beethovnova ulica
7.	Bohoričeva ulica
8.	Bolgarska ulica
9.	Borštnikov trg
10.	Breg
11.	Brejčeva ulica
12.	Cankarjeva cesta
13.	Cankarjevo nabrežje
14.	Celovška cesta (del)
15.	Cesta slovenskih kmečkih uporov
16.	Cesta 27. aprila (del)
17.	Cigaletova ulica
18.	Ciglerjeva ulica
19.	Cimpermanova ulica
20.	Ciril-Metodov trg
21.	Cojzova cesta (del> hiša št. 2
22.	Čevljarska ulica
23.	Čopova ulica
24.	Čufarjeva ulica
25.	Dalmatinova ulica
26.	Bolničarjeva ulica
27.	Dvorni trg
28.	Dvorakova ulica
29.	Emonska cesta (del) hiše št. 2 in 4
30.	Erjavčeva cesta
31.	Friškovec
32.	Gallusovo nabrežje
33.	Gerberjevo stopnišče
34.	Gestrinova ulica
35.	Gledališka pasaža
36.	Gledališka stolba
37.	Glonarjeva ulica
38.	Gornji trg
39.	Gorupova ulica (del) hiši št. 1 in 2
40.	Gosposka ulica
41.	Gosposvetska cesta
42.	Grablovičeva ulica
43.	Gradišče
44.	Grajska planota
45.	Grajski drevored
46.	Gregorčičeva ulica
47.	Gruberjevo nabrežje
48.	Grudnovo nabrežje
49.	Hradeckega cesta (del) hiše z neparnimi številkami od št. 5 do 35 in hiše s parnimi številkami do št. 64
50.	Hrenova ulica
51.	Hribarjevo nabrežje
52.	Hrvatski trg
53.	Hudovernikova ulica
54.	Igriška ulica
55.	Ilirska ulica
56.	Jakopičev drevored (del)
57.	Jakopičevo sprehajališče
58.	Janežičeva cesta
59.	Japljeva ulica
60.	Jenkova ulica
61.	Jurčičev trg
62.	Kapiteljska ulica
63.	Kapusova ulica
64.	Karlovška cesta
65.	Kastelčeva ulica
66.	Kersnikova ulica
67.	Kidričeva ulica
68.	Kleparska steza
69.	Ključavničarska ulica
70.	Knafljev prehod
71.	Koblarjeva ulica (del)
72.	Komenskega ulica
73.	Kopitarjeva ulica
74.	Korytkova ulica
75.	Kotnikova ulica
76.	Kratka steza
77.	Krekov trg
78.	Kristanova ulica
79	Križevniška soteska
80	Križevniška ulica
81.	Krojaška ulica
82.	Kumanovska ulica 83 Leninov park
84. Levstikova ulica 85 Levstikov trg
86.	Lipičeva ulica
87.	Lončarska steza
88.	Mačja steza
89.	Mačkova ulica
90.	Maistrova ulica
91.	Malenškova ulica
92.	Marxov park
93.	Masarykova cesta
94.	Medarska ulica
95.	Merosodna ulica
96.	Mesarska cesta
97.	Mestni trg
98.	Metelkova ulica
99.	Miklošičeva cesta
100.	Močnikova ulica
101.	Moša Pijadejeva cesta
102.	Murnikova ulica (del)
103.	Na Stolbi
104.	Nazorjeva ulica
105.	Nebotičnikov prehod
106.	Njegoševa cesta
107.	Novi trg
108.	Ob Ljubljanici (del) hiše št. 4, 6, 8, 10, 12, 14, 14a, 14b,
14c, 16, 22
109.	Obrežna steza
110.	Osojna pot
111.	Osojna! steza
112.	Ovinki
113.	Peternelova ulica
114.	Petkovčkovo nabrežje
115.	Plečnikov trg
116.	Ploščad Borisa Kraigherja
117.	Podhod Ajdovščina
118.	Pod Trančo
119.	Pod turnom
120.	Pogačarjev trg
121.	Poljanska cesta (del) hiše na desni strani od št. 2 do št. 62, na levi strani od št. 1 do 85
122.	Poljanski nasip
123.	Pot na Golovec
124.	Potočnikova ulica
125.	Potrčeva ulica (del) hiše št. 2—12 in 1—17
126.	Povšetova ulica (del) hiše na desni strani od št. 2—48 na levi strani od št 1—35
127.	Praprotnikova ulica
128.	Pražakova ulica
129.	Prečna ulica
130 Predor pod
Gradom
131.	Prešernova cesta (del)
132.	Prešernov trg
133.	Prežihova ulica
134.	Prijateljeva ulica
135 Prisojna ulica
136.	Privoz
137.	Prule
138.	Puharjeva ulica
139.	Razgledna steza
140.	Reber
141.	Resljeva cesta
142.	Ribja ulica
143.	Rimska cesta
144.	Roška cesta
145.	Rozmanova ulica
146.	Rožna ulica
147.	Salendrova ulica
148.	Sketova ulica
149.	Slomškova ulica
150.	Snežniška ulica (del) hiši št. 1 in
151.	Sodarska steza
152.	Soteska
153.	Stari trg
154.	Stiška ulica
155.	Streliška ulica
156.	Stritarjeva ulica
157.	Strmi pot
158.	Strossmayerjeva ulica
159.	Strupijevo nabrežje
160.	Šaranovičeva ulica
161.	Šlajmerjeva ulica
162.	Šmartinska cesta (del) hiše na levi strani od št. 1 do
17,	na desni strani od St. 2 do 28
163.	Študentovska ulica
164.	Šubičeva ulica
165.	Tabor
166.	Tavčarjeva ulica
167.	Tesarska ulica
168.	Titova cesta (del) hiše na desni strani od št. 2 do 40, na levi strani od št. 1 do 25
169.	Tobačna ulica (del) hiše na desni strani s parnimi številkami
170.	Tomšičeva ulica
171.	Trdinova ulica
172.	Trg francoske revolucije
173.	Trg mladinskih delovnih brigad (del) hiše št. 1, 2, 3, 8, 9, 10, 11, 12
174.	Trg narodnih herojev
175.	Trg Osvobodilne fronte
176.	Trg osvoboditve
177.	Trg revolucije
178.	Trubarjeva cesta
179.	Turjaška ulica
180.	Ulica Josipine Turnograjske
181.	Ulica na Grad
182.	Ulica Stare pravde
183.	Ulica talcev
184.	Usnjarska ulica
185.	Valvazorjeva ulica
186.	Vegova ulica
187.	Veselova ulica
188.	Vidovdanska cesta
189.	Vilharjeva cesta (del) vse hiše s parnimi številkami
190.	Vodmatski trg
191.	Vodna steza
192.	Vodnikov trg
193.	Vošnjakova ulica
194.	Vozna pot na Grad
195.	Vožarski pot
196.	Vrazov trg
197.	Vrhovčeva ulica
198.	Vrtača
199.	Wolfova ulica
200.	Za čreslom
201.	Za Gradom
202.	Zaloška cesta (del) hiše na desni strani od št. 2 do 14, na levi strani od št. 1 do 29
203.	Za ograjami
204.	Zarnikova ulica
205.	Za vrti
206.	Ziljskega ulica
207.	Znamenjska ulica
208.	Zrinjskega cesta
209.	Zvezdarska ulica
210.	Zvonarska ulica
211.	Zabjak
212.	Zidovska steza
213.	Židovska ulica
214.	Živinozdravska ulica
215.	Župančičeva ulica
OBČINA LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Mesto Ljubljana — del
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Bavdkova ulica
2.	Bazoviška ulica
3.	Bernekerjeva ulica
4.	Bezenškova ulica
5.	Bilečanska ulica
6.	Cesta na Obrije
7.	Cilenškova ulica
8.	Dergančeva ulica
9.	Društvena ulica
10.	Flajšmanova ulica
11.	Gortanova ulica
12.	Hradeckega cesta (del) hiše od št. 37 do 47 neparne, od št. 66 do 84 parne
13.	Hruševska cesta (del)
14.	Industrijska cesta
15.	Jarška cesta (del)
16.	Kajuhova ulica
17.	Kamnoseška ulica
18.	Kavčičeva ulica
19.	Klunova ulica
20.	Koblarjeva ulica (del) hiše št. 34, 34a, 34b
21.	Kodrova ulica
22.	Kosovelova ulica
23.	Koširjeva ulica
24.	Križna plica (del)
25.	Kvedrova cesta
26.	Letališka cesta
27.	Linhartova cesta (del)
28.	Litijska cesta (del)
29.	Lunačkova ulica
30.	Malejeva ulica
31.	Marčenkova ulica
32.	Menardova ulica
33.	Miklavčeva ulica
34.	Mirna pot
35.	Moškričeva ulica
36.	Na klančku
37.	Na peči
38.	Novosadska ulica
39.	Nusdorferjeva ulica
40.	Ob Ljubljanici (del) na desni strani od št. 24 dalje
41.	Ob Mejašu
42.	Ob potoku
43.	Ob sotočju
44.	Ob zeleni jami
45.	Ob železnici
46.	Okiškega ulica
47.	Parmska cesta
48.	Partizanska ulica
49.	Perčeva ulica
50.	Pesarska cesta
51.	Pintarjeva ulica
52.	Pod ježami
53.	Pohlinova ulica
54.	Pokopališka ulica
55.	Poljanska cesta (del) na desni strani hiše od št. 64 dalje, na levi od št. 91 dalje
56.	Poljedelska ulica
57.	Poljska pot
58.	Pot na fužine
59.	Potrčeva ulica (del) hiše št. 18 do 22
60.	Povšetova ulica (del) na desni strani od št. 56 dalje, na levi strani od št. 45 dalje
61.	Prištinska ulica
62.	Proletarska cesta
63.	Prvomajska ulica
64.	Pugljeva ulica
65.	Puterlejeva ulica
66.	Ribniška ulica
67.	Rojčeva ulica
68.	Rožičeva ulica
69.	Savska cesta (del) hiša št. 2
70.	Skopska ulica
71.	Središča ulica
72.	Steletova ulica
73.	Škerjančeva ulica
74.	Smartinska cesta (del) vse neparne številke od št. 45 dalje in parne od št. 30 dalje
75.	Stepaniska cesta
76.	Stepanjsko nabrežje
77.	Toplamiška ulica
78.	Tovarniška ulica
79.	Trpinčeva ulica
80.	Turnško nabrežje
81.	Ulica Angelce Ocepkove
82.	Ulica bratov Rozmanov
83.	Ulica bratov Tuma
84.	Ulica Goce Delčeva
85.	Ulica Jana Husa
86.	Ulica miru
87.	Ulica Polonce Čude
88.	Ulica Vide Janežičeve
89.	Ulica Vide Pregarčeve
90.	Ulica 15. aprila
91.	Vlahovičeva ulica
92.	Vodmatska ulica
93.	Vzajemna ulica
94.	Zadružna ulica
95.	Zakotnikova ulica
96.	Zaloška cesta (del) desno od hiše št. 16 dalje, levo od hiše št. 31 dalje
97.	Zvezna ulica
98.	Žalska ulica
2.	Naselje Bizovik
1.	Bizoviška cesta
2.	Brenkova pot
3.	Gozdna pot
4.	Hruševska cesta (del)
5.	Periška cesta
6.	Pot na Visoko
7.	Pot v dolino
3.	Naselje Dobrunje
1.	Cesta na Urh
2.	Cesta II. grupe odredov
3.	Dobrunjska cesta
4.	Litijska cesta (del)
5.	Novo naselje
6.	Papirniška pot
7.	Srednja pot
4.	Naselje Fužine
1.	Fužinska cesta
2.	Gramozna pot
3.	Litijska cesta (del)
5.	Naselje Hrastje
1.	Cesta v Hrastje
2.	Smartinska cesta (del)
6.	Naselje Jarše
1.	Avsečeva ulica
2.	Jarška cesta (del)
3.	Križna ulica (del)
4.	Slovenska ulica
5.	Stražarjeva ulica
7.	Naselje Obrije
1.	Obrije — naselje
8.	Naselje Podgrad
1.	Podgrajska cesta
2.	Zaloška cesta (del)
N
9.	N a s e l j «
Podmolnik —
del
1.	Podmolnik — naselje — (del)
10.	Naselje Polje
1.	Novo Polje — cesta I
2.	Novo Polje — cesta II
3.	Novo Polje — cesta III
4.	Novo Polje — cesta IV
5.	Novo Polje —
Cesta V
6.	Novo Polje —
Cesta VII
7.	Novo Polje — cesta IX
8.	Novo Polje —
Cesta XI
9.	Novo Polje — cesta XII (del)
10.	Novo Polje — cesta XIII (del)
11.	Polje — naselje
(del)
12.	Polje — cesta I
13.	Polje — cesta II
14.	Polje — cesta III
15.	Polje — cesta IV
16.	Polje — cesta V
17.	Polje — cesta VI
18.	Polje — cesta VIII
19.	Polje — cesta X
20.	Polje — cesta XII
21.	Polje — cesta XIV
22.	Polje — cesta XVI
23.	Polje — cesta XVIII
24.	Polje — cesta XX
25.	Polje — cesta XXII
26.	Polje — cesta XXIV
27.	Polje — cesta XXVI
28.	Polje — cesta XXVIII
29.	Polje — cesta XXX
30.	Polje — cesta XXXII
31.	Polje — cesta XXXIV
■32. Polje — cesta XXXVI
33.	Polje — cesta XXXVIII
34.	Polje — cesta XL
35.	Polje — cesta XLII
36.	Polje — cesta
XLIV
37.	Polje — cesta XLVI
38.	Rjava cesta
39.	Zadobrovška cesta (del)
11.	Naselje Slape
1.	Slape — naselje
12.	Naselje
Sneberje
1.	Cesta na Brinovec
2.	Cesta na Ježah (del)
3.	Snebrska cesta (del)
4.	Snebersko nabrežje
5.	Smartinska cesta (del)
6.	Trbeže
13.	Naselje Sostro
1.	Cesta II. grupe ' odredov (del)
2.	Litijska cesta (del)
3.	Pot na most
4.	Pot v Podgorje
5.	Sostro— naselje (del)
6.	Sestrska cesta
14.	Naselje Spodnja Hrušica
1.	Cesta v Kostanj
2.	Hruševska cesta (del)
3.	Krožna pot
4.	Pot do šole
15.	Naselje Spodnja
Z adobrova
1.	Cesta v Prod
2.	Cesta v ZajCjo Dobravo (del)
3.	Novo Polje — cesta XII (del)
4.	Snebrska cesta (del)
16.	Naselje Spodnji Kašelj
1.	Kašeljska cesta (del)
2.	Kriva pot
3.	Spodnji Kašelj — naselje (del)
4.	Vaška pot
17.	Naselje Studenec
1.	Studenec — naselje (del)
2.	Zaloška cesta
18.	N a s-el j e Šmartno ob Savi
1.	Cesta v Šmartno
2.	Kopna pot
3.	Kovačeva ulica
4.	Zabretova ulica
19.	Naselje Vevče
1. Vevče — naselje
20.	Naselje Zadvor
1.	Cesta 13. julija
2.	Cesta II. grupe odredov (del)
3.	Litijska cesta (del)
4.	Pot heroja Trtnika
5.	Zadvor — naselje (del)
21.	Naselje Zalog
1.	Agrokombinatska . cesta
2.	Cerutova ulica
3.	Delavska ulica
4.	Hladilniška pot
5.	Kekčeva ulica
6.	Lovska ulica
7.	Nahtigalova ulica
8.	Pod Debnim vrhom
9.	Pot na Hreše
10.	Pot na Labar
11.	Pot v mejah
12.	Pot v Zeleni gaj
13.	Športna ulica
14.	Zaloška cesta (del)
22.	Naselje Zavoglje*
1.	Zavoglje — naselje
23.	Naselje Zgornj a Hrušica
1.	Hruševska cesta — del
2.	Pot na Breje
24.	Naselje Zgornja Zadobrova
1.	Berčonova pot
2.	Cesta na Ježah (del)
3.	Cesta na Kope
4.	Cesta na Ozare
5.	Cesta v Zajčjo dobravo (del)
6.	Cvetlična pot
7.	Novo Polje — cesta VI
8.	Novo Polje — cesta VIII
9.	Novo Polje — cesta X
10.	Novo Polje — cesta XII (del)
11.	Novo Polje — cesta XIII (del)
12.	Novo Polje — cesta XIV
13.	Novo Polje — cesta XV
14.	Novo Polje — cesta XVI
15.	Novo Polje — cesta XVII
16.	Novo Polje — cesta XVIII
17.	Novo Polje — cesta XIX
18.	Novo Polje — cesta XXI
19.	Novo Polje — cesta XXIII
20.	Sneberska cesta (del)
21.	Zadobrovška cesta (del)
22.	Zdešarjeva cesta
25.	Naselje
Zgornji Kašelj
1.	Kašeljska cesta (del)
2.	Zgornji Kašelj — naselje (del)
OBČINA LJUBLJANA ŠIŠKA
Mesto Ljubljana — del
1. Naselje
Ljubljana — del
1.	Adamičeva ulica
2.	Aleševa ulica
3.	Alešovčeva ulica
4.	Aljaževa ulica
5.	Andreaševa ulica
6.	Arharjeva cesta
7.	Arkova ulica
8.	Artačeva ulica
9.	Belačeva ulica
10.	Beljaška ulica
11.	Berdajsova ulica
12.	Bernikova ulica
13.	Bijedičeva ulica
14.	Bitenčeva ulica
15.	Bizjanova ulica
16.	Blažičeva ulica
17.	Bognarjeva pot
18.	Bohinjčeva ulica
19.	Bokalova ulica
20.	Boletova ulica
21.	Brajnikova ulica
22.	Bregarjeva ulica
23.	Breznikova ulica
24.	Brodska cesta
25.	Burnikova ulica
26.	Celovška cesta (del) vse hiše razen št. 3
27.	Cesta Andreja Bitenca
28.	Cesta Jožeta Žagarja
29.	Cesta na Bellevue
30.	Cesta na Laze
31.	Cesta na Poljane
32.	Cesta na Prevoje
33.	Cesta v Dvor
34.	Cesta v Hrib
35.	Cesta v Kleče
36.	Cesta za šolo
37.	Cesta 25 talce\
38.	Cizejeva ulica
39.	Čebelarska ulica
40.	Čepelnikova ulica
41.	Černetova ulica
42.	Červanova ulica
43.	Česnikova ulica
44.	Demšarjeva cesta
45.	Derčeva ulica
46.	Devova ulica
47.	Djakovičeva cesta
48.	Dolhar jeva ulica
49.	Dolinarjeva ulica
50.	Dolniška cesta
51.	Dolomitska ulica
52.	Do proge
53.	Drabosnjakova ulica
54.	Draga
55.	Draveljska ulica
56.	Dražgoška ulica
57.	Drenikova ulica
58.	Drenikov vrh
59.	Ellerjeva ulica
60.	Ferberjeva ulica
61.	Flandrova ulica
62.	Frankopanska ulica
63.	Freyerjeva ulica
64.	Galičeva ulica
65.	Gasilska cesta
66.	Globočnikova ulica
67.	Gola Loka
68.	Goljarjeva pot
69.	Gorazdova ulica
70.	Goriška ulica
71.	Gospodinjska ulica
72.	Gotska ulica
73.	Gradnikova ulica
74.	Grobeljska pot
75.	Grošljeva ulica
76.	Grudnova ulica
77.	Gubčeva ulica
78.	Gunceljska cesta
79.	Hafnerjeva ulica
80.	Hodoščkova ulica
81.	Hotimirova ulica
82.	Jakopičev drevored (del) brez hišnih številk
83.	Jarčeva ulica
84.	Jasna poljana
85.	Javorškova ulica
86.	Jerajeva ulica
87.	Jerančičeva ulica
88.	Jesenkova ulica
89.	Jezerska ulica
90.	Jurčeva ulica
91.	Justinova ulica
92.	Kaminova ulica
93.	Kamnogoriška cesta
94.	Kavadarska cesta
95.	Kavškova ulica
96.	Kebetova ulica
97.	Kernova cesta
98.	Keržičeva ulica
99.	Kettejeva ulica
100.	Klemenčičeva ulica
101.	Klopčičeva ulica
102.	Kmečka pot
103 Kneza Koclja ulica
104.	Knezova ulica
105.	Kocjanova ulica
106.	Kogojeva ulica
107.	Kogovškova ulica
108.	Kolesarska pot
109.	Kolmanova ulica
110.	Komacova ulica
111.	Korotanska ulica
112.	Koseška cesta
113.	kosi jeva ulica
114.	Kosmačeva ulica
115.	Koščeva ulica
116.	Kovaška ulica
117.	Kovinarska ulica
118.	Kozakova ulica
119.	Kozinova ulica
120.	Kozlarjeva pot
121.	Kraner jeva ulica
122.	Kreljeva ulica
123.	Kremžarjeva ulica
124.	Krmeljeva ulica
125.	Kropova ulica
126.	Krovska ulica
127.	Krvinova ulica
128.	Kumerdejeva ulica
129.	Kurilniška ulica (del) hiši št. 1 in 2
130.	Kurirska ulica
131.	Kuštrinova ulica
132.	Kuzeletova ulica
133.	Laknerjeva ulica
134.	Lakotence
135.	Laznikova ulica
136.	Ledarska ulica
137.	Lepodvorska ulica
138.	Levičnikova ulica
139.	Ljubeljska ulica
140.	Lotričeva ulica
141.	Lubejeva ulica
142.	Mačkov kot
143.	Magistrova ulica
144.	Majde Silčeve ulica
145.	Majde Vrhovnikove ulica
146.	Majorja Lavriča ulica
147.	Malgajeva ulica
148.	Malnarjeva ulica
149.	Marin dol
150.	Marinovševa cesta
151.	Marjekova pot
152.	Martina Krpana ulica
153.	Martinčeva ulica
154.	Martinova pot
155.	Marušičeva ulica
156.	Matjanova pot
157.	Maurerjeva ulica
158.	Medenska cesta
159.	Medvedova cesta
' 160. Medveščkova ulica
161.	Mesesnelova ulica
162.	Miheličeva cesta
163.	Milčinskega ulica
164.	Mizarska pot
165.	Mladinska ulica
166.	Mrhar jeva ulica
167.	Murkova ulica
168.	Murnova ulica
169.	Na cvetači
170.	Na delih
171.	Na dolih
172.	Na gaju
173.	Na gmajni
174.	Na Herši
175.	Na jami
176.	Na Korošci
177.	Na Rojah
178.	Na Straški vrh
179.	Na Trati
180.	Nedohova ulica
181.	Novakova pot
182.	Nova ulica
183.	Ob daljnovodu
184.	Obirska ulica
185.	Ob izvirih
186.	Ob kamniški progi
187.	Ob Savi
188.	Ob zdravstvenem domu
189.	Ob zelenici
190.	Ob žici
191.	Omejčeva ulica
192.	Osterčeva ulica
193.	Partizanska pot
194.	Pavšičeva ulica
195.	Peršinova cesta
196.	Pestotnikova ulica
197.	Peščena pot
198.	Pilonova ulica
199.	Pipanova pot
200.	Pivovarniška ulica
201.	Planinškova ulica
202.	Plemljeva ulica
203.	Plešičeva ulica
204.	Plevančeva ulica
205.	Podgornikova ulica
206.	Podgorska cesta
207.	Pod gozdom
208.	Pod hribom
209.	Pod hruško
210.	Podjunska ulica
211.	Podlimbarskega ulica
212.	Podutiška cesta
213.	Polakova ulica
214.	Porentova ulica
215.	Pot ilegalcev
216.	Pot k igrišču
217.	Pot k skakalnici
218.	Pot na Gradišče
219.	Pot na Zduše
220.	Pot za razori
221.	Prašnikarjeva ulica
222.	Praznikova ulica
223.	Prelčeva ulica
224.	Prelovčeva ulica
225.	Prešernova cesta (del)
226.	Pretnarjeva ulica
227.	Pri borštu
228.	Pri malem kamnu
229.	Prinčičeva ulica
230.	Pri velikem kamnu
231.	Pržanjska ulica
232.	Pustovrhova ulica
233.	Putrihova ulica
234.	Rašižka ulica
235.	Rolovičeva ulica
236.	Romavhova ulica
237.	Rotarjeva ulica
238.	Rovšnikova ulica
239.	Rožančeva cesta
240.	Runkova ulica
241.	Ruska ulica
242.	Sadjarska ulica
243.	Saiovčeva ulica
244.	Saškova ulica
245.	Savinškova ulica
246.	Scopolijeva ulica
247.	Sedejeva ulica
248.	Slapnikova ulica
249.	Smerdujeva ulica
250.	Smrekarjeva ulica
251.	Smrtnikova ulica
252.	Sojerjeva ulica
253.	Spomeniška pot
254.	Stegne
255.	Sternenova ulica
256.	Strojeva ulica
257.	Strugarska ulica
258.	Šišenska cesta
259.	Škerljeva ulica
260.	Slosarjeva ulica
261.	Stefančeva ulica
262.	Stefanova ulica
263.	Stirnova ulica
264.	Štrukljeva ulica
265.	Stula
266.	Štularjeva ulica
267.	Švegljeva cesta
268.	Taborska cesta
269.	Tacenska cesta
270.	Tiha ulica •271. Tkalska ulica
272.	Tometova ulica
273.	Tratnikova ulica
274.	Trebušakova ulica
275.	Trg komandanta Staneta
276.	Trg prekomorskih brigad
277.	Trnovčeva ulica
278.	Tržna ulica
279.	Tugomerjeva ulica
280.	Ulica Ane Ziherlove
281.	Ulica bratov Babnik
282.	Ulica Bratov Bezlajev
283.	Ulica bratov Blanč
284.	Ulica bratov Jančar
285.	Ulica bratov Knapič
286.	Ulica bratov Komel
287.	Ulica bratov Kraljič
288.	Ulica bratov Miklič
289.	Ulica bratov Škofov
290.	Ulica bratov Učakar
291.	Ulica Franca Mlakarja
292.	Ulica Francke Jerasove
293.	Ulica Franje Koširjeve
294.	Ulica Ivanke Kožuh
295.	Ulica Jožeta Jame
296.	Ulica Konrada Babnika
297.	Ulica Manice Komanove
298.	Ulica Marije Hvaličeve
299.	Ulica Marije Mlinar
300.	Ulica Milana Majcna
301.	Ulica Nade Čamernikove
302.	Ulica Olge Mohorjeve
303.	Ulica pregnancev
304.	Ulica Rezke Dragar j eve
305.	Ulica Rozke Usenik
306.	Ulica Zore Ragancinove
307.	Ulica Zanke Erjavec
308.	Ulica 4. julija
309.	Ulica 15. maja
310.	Ulica 24. avgusta
311.	Ulica 28. maja
312.	Uraničeva ulica
313.	Vagajeva ulica
314.	Vavpotičeva ulica
315.	Večna pot (del) brez hišnih številk
316.	V Dovjež
317.	Velnarjeva ulica
318.	V kladeh
319.	Verovškova ulica
320.	Videmska ulica
321.	Vižmarska pot
322.	Vodnikova cesta
323.	Vodnikovo naselje
324.	Vodovodna cesta (del) hiš. št. 192,
192 a, 197
325.	Vrbska ulica
326.	Vrščajeva ulica
327.	Vrtnarska cesta 323. Za krajem
329.	Zakrajškova ulica
330.	Za vasjo
331.	Zalaznikova ulica
332.	Zaletelova ulica
333.	Zapuška cesta
334.	Zatišje
335.	Zevnikova ulica
336.	Zlatek
337.	Zofke Kvedrove ulica
338.	Zoletova ulica
339.	Zvezda
340.	Zeleznikarjeva ulica
341.	Žerjalova ulica
342.	Žibertova ulica
343.	Živaličeva ulica
2.	Naselje Dvor
1.	Dvor — naselje
3.	Naselje Medno
1.	Medno — naselje
4.	Naselje Stanežiče
1.	Stanežiče — naselje
OBČINA LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Mesto Ljubljana — del
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Abramova ulica
2.	Aškerčeva cesta (del) vse hiše z nepar. štev.
3.	Ažbetova ulica
4.	Bajtova ulica
5.	Barjanska ulica
6.	Bičevje
7.	Bizjakova ulica
8.	Bizoviški štradon
9.	Bobenčkova ulica
10.	Bogišičeva ulica
11.	Borsetova ulica
12.	Brdnikova ulica
13.	Brglezov štradon
14.	Cankarjev vrh
15.	Cerkniška ulica
16.	Cesta Dolomitskega odreda
17.	Cesta dveh cesarjev
18.	Cesta na Bokalce
19.	Cesta na Brdo
20.	Cesta na Loko
21.	Cesta na Rožnik
22.	Cesta na Vrhovce
23.	Cesta v Gorice
24.	Cesta v Mestni log
25.	Cesta v Rožno dolino
26.	Cesta v Zeleni log
27.	Cesta v Zgornji log
28.	Cojzova cesta (del) samo hiše z neparnimi štev.
29.	Cesta 27. aprila (del)
30.	Campova ulica
31.	Cepovanska ulica
32.	Črna pot
33.	Devinska ulica
34.	Dobrdobska ulica
35.	Dolenjska cesta
36.	Dolgi breg
37.	Dolgi most
38.	Eipprova ulica
39.	Emonska cesta — del
40.	Erbežnikova ulica
41.	Filipičeva ulica
42.	Finžgar jeva ulica
43.	Gabrščkova ulica
44.	Galjevica
45.	Gerbičeva ulica
46.	Glinška ulica
47.	Gmajnice
48.	Gorkičeva ulica
49.	Gornji Rudnik I
50.	Gornji Rudnik II
51.	Gornji Rudnik III
52.	Gornji Rudnik IV
53.	Gorupova ulica del
54.	Gostilničarska ulica
55.	Gradaška ulica
56.	Građen
57.	Grampovčanova ulica
58.	Gregorinova ulica
59.	Grič
60.	Groharjeva cesta
61.	Gunduiičeva ulica
62.	Hajdrihova ulica
63.	Hauptmanca
64.	Idrijska ulica
65.	Ilovški štradon '
66.	Ižanska cesta
67.	Jadranska ulica
68.	Jamnikarjeva ulica
69.	Jamova cesta
70.	Javorjev drevored
71.	Jelovškova ulica
72.	Jeranova ulica
73.	Jesihov štradon
74.	Jezerska pot
75.	Joškov štradon
76.	Jurčkova pot
77.	Kamniški štradon
78.	Kančeva ulica
79.	Karunova ulica
80.	Kikljeva ulica
81.	Kladezna ulica
82.	Knezov štradon
83.	Kocenova ulica
84.	Kogojeva ulica
85.	Kokaljeva ulica
86.	Kolajbova ulica
87.	Kolezijska ulica
88.	Kopališka ulica
89.	Koprska ulica
90.	Koreninova ulica
91.	Kosančeva ulica
92.	Koseskega ulica
93.	Kosovo polje I
94.	Kosovo polje II
95.	Kozarska cesta
96.	Krakovska ulica
97.	Krakovski nasip
98.	Kraška ulica
99.	Krimska ulica
100.	Krištofova ulica
101.	Lahova pot
102.	Lampetova ulica
103.	Langusova ulica
104.	Layerjeva ulica
105.	Lazarjeva ulica
106.	Legatova ulica
107.	Lepi pot
108.	Levčeva ulica
109.	Lipovški štradon
110.	Livada
111.	Ločnikarjeva ulica
112.	Mala čolnarska ulica
113.	Mali štradon
114.	Martinova ulica
115.	Melikova ulica
116.	Mencingerjeva ulica
117.	Merčnikova ulica
118.	Mihov štradon
119.	Mirje
120.	Mivka
121.	Mlake
122.	Mokrška ulica
123.	Murnikova ulica (del)
124.	Na griču
125.	Nahlikova ulica
126.	Nanoška ulica
127.	Na požaru
128.	Na tezi
129.	Ob dolenjski železnici
130.	Ob pristanu
131.	Obrtniška ulica
132.	Opekarska cesta
133.	Oražnova ulica
134.	Orlova ulica
135.	Oslavijska ulica
136.	Park Arturo Toscanini
137.	Peruzzijeva ulica
138.	Petrčeva ulica
139.	Pod hrasti
140.	Pod jezom
141.	Podrožniška pot
142.	Podsmreška cesta
143.	Pod topoli
144.	Podvozna pot
145.	Poklukarjeva ulica
146.	Postojnska ulica
147.	Pot čez gmajno
148.	Pot k ribniku
149.	Pot na Debeli hrib
150.	Pot na Drenikov vrh
151.	Pot na Grič
152.	Pot na Orle
153.	Pot na Rakovo jelšo
154.	Pot za Brdom
155.	Predjamska cesta
156.	Preval
157.	Pri brvi
158.	Pri mostiščarjih
159.	Puhtejeva ulica
160.	Rakovniška ulica
161.	Razpotna steza
162.	Rečna ulica
163.	Redelonghijeva ulica
164.	Reška ulica
165.	Rezijanska ulica
166.	Riharjeva ulica
167.	Rožna dolina c. I.
168.	Rožna dolina c. II.
169.	Rožna dolina c Il/a
170.	Rožna dolina c. III
171.	Rožna dolina c. IV
172.	Rožna dolina c. V
173.	Rožna dolina c. VI
174.	Rožna dolina c. VII
175.	Rožna dolina c. VIII
176.	Rožna dolina c. IX
177.	Rožna dolina c. X
178.	Rožna dolina c. XI.
179.	Rožna dolina c. XII
180.	Rožna dolina c. XIII
181.	Rožna dolina c. XV
182.	Rožna dolina c. XVII
183.	Rožna dolina c.
XIX
184.	Rožna dolina c.
XXI
185.	Rožna dolina — študentovsko naselje
186.	Rudnik I
187.	Rudnik II
188.	Rudnik III
189.	Rudniška pot
190.	Rutarjeva ulica
191.	Sattnerjeva ulica
192.	Skapinova ulica
193.	Skopčeva ulica
194.	Snežniška ulica (del) št. 5, 10, 12
195.	Snojeva ulica
196.	Soška ulica
197.	Splitska ulica
198.	Spodnji Rudnik I
199.	Spodnji Rudnik II
200.	Spodnji Rudnik III
201.	Spodnji Rudnik IV
202.	Spodnji Rudnik V
203.	Staretova ulica
204.	Stranska pot
205.	Svetčeva ulica
206.	Sibeniška ulica
207.	Šinkov štradon
208.	Škrabčeva ulica
209.	Škrabov štradon
210.	Španova pot
211.	Štradon čez prošco
212.	Štrekljeva ulica
213.	Šumarjeva ulica
214.	Švabičeva ulica
215.	Tbilisijska ulica
216.	Teslova ulica
217.	Tesna ulica
218.	Tobačna ulica (del) vse hiše z
§ neparnimi št.
219.	Tolminska ulica
220.	Tomažičeva ulica
221.	Tomčeva ulica
222.	Trg mladinskih delovnih brigad — (del) hiše št. 4, 5, 6, 7, 14
223.	Trnovska ulica
224.	Trnovski pristan
225.	Tržaška cesta
226.	Ulica borca Petra
227.	Ulica borcev za severno mejo
228.	Ulica Malči Beličeve
229.	Ulica Rudolfa Janežiča
230.	Uršičev štradon
231.	Valjavčeva ulica
232.	Večna pot (del)
233.	Velebitska ulica
234.	Velika čolnarska ulica
235.	Veliki štradon
236.	Vidičeva ulica
237.	Vidmarjeva ulica
238.	Vinčarjeva ulica
239.	Vipavska ulica
240.	Viška cesta
241.	V Murglah
242.	Vogelna ulica
243.	Volaričeva ulica
244.	Volarjev štradon
245.	Vregova ulica
246.	Vrhovci, cesta I
247.	Vrhovci, cesta II
248.	Vrhovci, cesta III
249.	Vrhovci, cesta IV
250.	Vrhovci, cesta V
251.	Vrhovci, cesta VI
252.	Vrhovci, cesta VII
253.	Vrhovci, cesta VIII
254.	Vrhovci, cesta IX
255.	Vrhovci, cesta X
256.	Vrhovci, cesta XI
257.	Vrhovci, cesta XII
258.	Vrhovci, cesta XIII
259.	Vrhovci, cesta XIV
260.	Vrhovci, cesta XV
261.	Vrhovci, cesta XVI
262.	Vrhovci, Cesta XVII
263.	Vrhovci, cesta XVIII
264.	Vrhovci, cesta XIX
265.	Vrhovci, cesta XX
266.	Vrhovci, cesta XXI
267.	Vrhovci, cesta XXII
268.	Vrhovci, cesta XXIV
269.	Vrhovci, cesta XXVI
270.	Vrhovci, cesta XXVIII
271.	Vrhovci, cesta XXX
272.	Vrhovci, cesta XXXII
273.	Vrhovnikova ulica
274.	Vrtna ulica
275.	Za garažami
276.	Za opekarno
277.	Za progo
278.	Zavetiška ulica
I 279. Zbašnikova ulica
280.	Zelena pot
281.	Zeljarska ulica
282.	Zidarjev štradon
283.	Ziherlova ulica
284.	Zabarjeva ulica
285.	Zirovnikova ulica
2.	Naselje Babna gorica
1.	Babna gorica — naselje
3.	Naselje Crna vas
1.	Cma vas — naselje
4.	Naselje Lavrica — del
1. Lavrica — naselje (del)
5.	NaseljeLipe — del
l.-Lipe — naselje (de!)
6.	Naselje Orle
1. Orle — naseSJ«
7.	Naselje Podutik (del)
1. Podutik — naselje
8.	Naselje Sela pri Rudniku
1. Sela pri Rudniku — naselje
9.	Naselje Srednja vas
1. Srednja vas — naselje
Skupščina mesta Ljubljane
Geodetska uprava
CELJE
835.
Občinska skupščina Celje je po 52. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76), 7. točki odloka o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51/75) ter 146. členu statuta občine Celje ria sejah zborov dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi rokov, do katerih morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organiza-
cije in državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi
1. člen
S tem odlokom se določajo roki, do katerih si morajo delovni ljudje in občani, organizacije in organi nabaviti sredstva za osebno oziroma kolektivno radiološko, biološko in kemično (RBK) zaščito pred vojnimi akcijami, ki so predpisana z odlokom o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (v nadaljnjem besedilu: zvezni odlok).
2.	člen
Delovni ljudje in občani (1. točka zveznega odloka si morajo zagotoviti, če jim niso drugače zagotovljena, sredstva za osebno RBK zaščito:
—	v krajevnih skupnostih: Aljažev hrib, Center, Dolgo polje, Gaberje, Karel Destovnik-Kajuh, Hudinja, Medlog, Nova vas, Ostrožno, Savinja, Slavko Šlander, Dečkovo naselje, Lava, Store in Teharje do 31. decembra 1980
—	v krajevnih skupnostih Dobrna, Frankolovo, Ljubečna, Pod gradom, Strmec, Svetina, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Trnovlje in Vojnik do 31. decembra 1985.
3.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije ter skupnosti in državni organi (2. točka zveznega odloka) zagotovijo sredstva za kolektivno RBK zaščito na osnovi svojih razvojnih načrtov civilne zaščite, upoštevajoč število zaposlenih v najštevilnejši delovni izmeni do 31. decembra 1982.
4.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost (3. točka zveznega odloka) zagotovi sredstva za kolektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah, s katerimi gospodari — do 31. decembra 1985.
5.	člen
Organizacije združenega dela, ki se v njihovih poslovnih prostorih zbira večje število ljudi (šole, železniške in avtobusne postaje, gostišča, kinematografi, prireditvene dvorane in drugo) in ki morajo poleg sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev zagotoviti ta sredstva tudi za 25 %> poprečnega števila ljudi, ki se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih (6. točka zveznega odloka) zagotovijo sredstva za kolektivno RBK zaščito do 31. decembra 1983.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo štabi za civilno zaščito in občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo,
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-2/78
Celje, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
836.
Občinska skupščina Celje je po 6. točki 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 201. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 146. členu statuta občine Celje na sejah vseh zborov dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o enotah in štabih civilne zaščite v občini Celje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja ustanavljanje in organizacijo občinskih enot in občinskega štaba civilne zaščite ter enot in štabov CZ v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih.
2.	člen
V občini Celje se kot posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite ustanovijo: združene, specializirane in splošne enote civilne zaščite, namenjene zaščiti in reševanju ljudi in materialnih sredstev ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
3.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
II.	OBČINSKE ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE ^ 4. člen
Zahtevnejše naloge in ukrepe pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin izvajajo občinski združeni odred in občinske specializirane enote civilne zaščite. Te enote ustanovi izvršni svet občinske skupščine, delujejo pa pod vodstvom občinskega štaba za civilno zaščito.
5.	člen
Združeni odred civilne zaščite sestavljajo naslednje enote:
—	poveljniška enota
—	tehnično reševalna enota
—' sanitetna enota
—	gasilska enota
— RBK enota in
—	oskrbovalna enota
Velikost, podrobno organizacijo in opremljenost ter temeljne organizacije združenega dela, ki dajejo kadre in opremo za te enote določi izvršni svet skupščine občine na predlog občinskega štaba civilne zaščite.
6.	člen
Za skupne potrebe se ustanovijo v občini naslednje občinske specializirane enote:
—	tehnično reševalna enota
—	sanitetna enota
—	gasilska enota
—	enota za RBK zaščito
—	enota za identifikacijo
—	enota za zveze
—	enota za uničevanje eksplozivnih teles
7.	člen
Občinske specializirane enote iz prejšnjega člena ustanovijo tiste temeljne in druge organizacije združenega dela, ki jih določi na predlog občinskega štaba civilne zaščite izvršni svet občinske skupščine, ki obenem določi tudi njihovo minimalno kadrovsko in materialno sestavo.
8.	člen
V	dejavnost civilne zaščite se za odpravljanje posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč in v drugih izrednih razmerah vključujejo komunalne, zdravstvene, veterinarske in druge organizacije, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in imetja. Te organizacije določi občinski štab za civilno zaščito in delujejo pod njegovim vodstvom.
9.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo dati občinskemu štabu za civilno zaščito na voljo strokovne kadre, prostore in materialna sredstva za reševanje in odpravljanje posledic vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesreč v občini in izven območja občine.
10.	člen
Za opravljanje nalog iz 3. člena tega odloka se ustanovi občinski štab za civilno zaščito. Imenuje ga izvršni svet občinske skupščine. Štab je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni in ob naravnih ter drugih hudih nesrečah. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu svetu in svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi republiškemu štabu za civilno zaščito.
Štab opravlja svoje naloge na podlagi zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in določb odloka.
III.	ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
a) Enote
11.	člen
V	krajevnih skupnostih ustanavljajo, sveti krajevnih skupnosti praviloma naslednje specializirane enote:
—	gasilske enote
—	tehnično reševalne enote
—	enote prve medicinske pomoči
—	enote za RBK zaščito
—	enote za socialno delo
—	veterinarske enote
—	enote za zveze (po potrebi)
—	enote za vzdrževanje reda
12.	člen
Krajevne skupnosti, ki nimajo pogojev za ustanovitev specializiranih enot iz 11. člena tega odloka, morajo ustanoviti najmanj gasilske enote in enote za prvo medicinsko pomoč.
Soglasje za ustanovitev takih enot daje občinski štab za civilno zaščito na podlagi ocene ogroženosti.
13.	člen
Poleg specializiranih enot morajo krajevne skupnosti ustanoviti splošne enote civilne zaščite.'
Splošna enota se praviloma .ustanovi na vsakih 20 stanovanjskih enot.
14.	člen
Število in opremljenost specializiranih in splošnih enot v krajevnih skupnostih se določi v načrtu civilne zaščite v krajevni skupnosti na osnovi ocene ogroženosti.
b) Štabi za civilno zaščito
15.	člen
Svet krajevne skupnosti ustanovi štab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu krajevne skupnosti, v strokovnem pogledu pa je odgovoren tudi občinskemu štabu civilne zaščite.
16.	člen
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi delo civilne zaščite na vsem območju krajevne skupnosti, skrbi za usposabljanje in urejanje štabov in enot civilne zaščite in za usposabljanje prebivalstva za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravlja druge naloge, določene z zakonskimi in drugimi predpisi.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na- območju krajevne skupnosti. Sodeluj e. s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti in služb za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v reševalnih pripravah- in akcijah.
17.	člen
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti šteje najmanj 4 člane. Njihovo število se določi ob imenovanju na podlagi nalog in potreb usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot.
IV.	ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V
ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH ORGANIZACIJAH
a) Enote
18.	člen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih y stan ovij o delavski sveti oz. drugi organi upravljanja enote civilne zaščite na osnovi ocene ogroženosti.
19.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, ki se povezujejo v organizacijo združenega dela praviloma ustanovijo specializirane enote za skupnee potrebe; v vsaki temeljni organizaciji za še na vsakih 50 zaposlenih najmanj eno splošno enoto.
20.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela praviloma ustanovijo naslednje specializirane enote civilne zaščite:
—	gasilske enote
—	tehnično reševalne enote
—	enote za prvo medicinsko pomoč
—	enote za RBK zaščito
—	enote za vzdrževanje reda
—	po potrebi enote za zveze.
21.	člen
Specializirane enote morajo ustanoviti naslednje organizacije združenega dela:
1. Železarna Štore
2.	Cinkarna Celje
3.	Emo Celje
4.	Libela Celje	,
5.	Klima Celje
6.	Aero Celje
7.	LIK Savinja Celje
8.	Metka Celje
9.	Toper Celje
10.	Merx Celje
11.	Kovinotehna — Tehnomercator
12.	Zdravstveni center Celje
13.	Ingrad, Celje
Posamezne specializirane enote pa lahko ustano- _ vijo tudi temeljne in druge organizacije združenega dela, če to zahteva ocena ogroženosti in če je tako predvideno v občinskem načrtu civilne zaščite.
22.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter samoupravne organizacije in skupnosti z do 50 zaposlenimi se samoupravno dogovorijo o ustanovitvi skupnih splošnih enot v okviru stanovanjskega ali poslovnega objekta oz. krajevne skupnosti.
b) Štabi za civilno zaščito
23.	člen
Delavski svet oz. drug organ upravljanja ustanovi štab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je imenoval in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu za civilno zaščito.
24.	člen
Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela ter samoupravne organizacije in skupnosti šteje najmanj 4 člane. Njihovo število se določi ob imenovanju na podlagi nalog in potreb usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot.
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s splošno enoto civilne zaščite, v katere sestavi so največ 4 ekipe, opravlja naloge štaba civilne zaščite poveljnik te enote.
25.	člen
Štab za civilno zaščito v temeljni in drugi organizaciji združenega dela, samoupravni organizaciji in skupnosti vodi delo civilne zaščite v svoji organizaciji, skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite in za usposabljanje delovnih ljudi za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravlja druge naloge določene z zakonskimi in drugimi predpisi.
Štab za civilno zaščito sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, s štabom za civilno zaščito v krajevni skupnosti in občinskim štabom ter ob reševalnih akcijah tudi izvršuje naloge štaba krajevne skupnosti in občine.
V.	KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Izvršni svet občinske skupščine izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka s področja usposab-
ljanja in opremljanja enot ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje civilne zaščite v občini.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila.
27.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
1.	Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito (Uradni list SRS, št. 41-816/71);
2.	Odlok o ustanovitvi štabov in enot civilne zaščite v občini Celje (Uradni list SRS, št. 20-840/73).
28.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-1/78-2
Celje, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
837.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/ 72 in 8/78) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ostrožno
1.	člen
V odloku o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ostrožno (Uradni vestnik Celje, št. 30-327/68) se v
2.	členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
Zazidalni načrt stanovanjske soseske Ostrožno se spremeni in dopolni po projektu št. 163/77, ki ga je v mesecu decembru 1977 izdelal Razvojni center v Celju.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/78-6
Celje, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
838.
Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje je po 7. členu zakona o imenovanju in označbah trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48, 8-35/49 in 20-108/50), in 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označbah hiš (Uradni list LRS, št. 35-480/59) na seji dne 30. maja 1978 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja
1.	člen
V odloku o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celje (Uradni list SRS, št. 16-712/76) se v skladu z zazidalnim načrtom »Nova vas«, ki ga je sprejela občinska skupščina Celje (Uradni list SRS, št. 18/76), v 1. členu spremenijo oziroma dopolnijo naslednje ulice:
Brinarjeva ulica od križišča Kersnikove in Drapšinove ulice proti vzhodu do Žagaj škove ulice Pojasnilni napis se glasi: Josip Brinar, pedagog, 1874—1959.
Celovška ulica na severnem koncu Zagaj-škove ulice zahodno in vzhodno stran;
Gosposvetska ulica od Smrekarjeve ulice proti severu in dalje v loku proti zahodu do ulice bra_ tov Vošnjakov;
Kraigherjeva ulica od križišča Kersnikove ulice proti vzhodu z enim odcepom proti jugu
Pojasnilni napis se glasi: Dušan Kraigher, revolucionar, 1908—1943;
Okrogarjeva ulica od Ceste na Dobrovo pri stavbi št. 15 proti zahodu do Pohorske ulice. Pojasnilni napis se glasi:
Anton Okrogar, narodni heroj, 1924—1955; Pohorska ulica od Ceste na Dobrovo pri stavbi št. 11 proti zahodu in nato v loku proti severu do Brinarjeve ulice;
Roška ulica od Žagaj škove ulice pri stavbi št. 18 proti zahodu
Simončičeva ulica od Ceste na Dobrovo pri stavbi št. 80 proti zahodu do Kersnikove ulice
Pojasnilni napis se glasi: Vinko Simončič, narodni heroj, 1914—1944;
Smrekarjeva ulica od križišča Kersnikove ulice proti vzhodu preko Ulice bratov Vošnjakov in nato proti jugu.
Pojasnilni napis se glasi: Hinko Smrekar, slikar 1883—1943;
Spominska ulica od Strme poti proti jugovzhodu (staro pokopališče)
Skapinova ulica južno in severno od Simončičeve ulice
Pojasnilni napis se glasi: Mihaela Škapin, narodni heroj, 1922—1943;
Ulica bratov Vošnjakov od Smrekarjeve ulice proti južni in severni strani
Pojasnilni napis se glasi: brata Vošnjak, Josip 1834 do 1911, politik, Mihael 1837—1920, zadružnik
Zagajšnikova ulica od Okrogarjeve ulice proti severu do Celovške ulice
Pojasnilni napis se glasi: Mihael Zagajšek, slovničar, 1739—1827;
2.	člen
Hišne številke v skladu s tem odlokom določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/78-2
Celje, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
839.
Zbor združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 16. členu zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta »Strmec«
1.	člen
Da se zagotovi nemotena izdelava zazidalnega načrta in urejena gradnja stanovanjskih in drugih objektov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in prepoved spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območju, ki je prostorsko prikazano v urbanističnem programu občine Celje in v tehnični prilogi št. 435/68 urbanističnega reda občine Celje.
2.	člen
Splošna prepoved velja za območje, ki se prične na vzhodnem robu ceste Strmec—Socka, in sicer na severozahodnem vogalu pare št. 585/2 k. o. Strmec pri Vojniku. Od tu dalje poteka proti severovzhodu ter zajema pare. št. 585/2, 589/1, 592 ter 589/7 do njenega severovzhodnega vogala, nato poteka po meji iste parcele proti jugovzhodu do poti pare. št. 874/1, jo v ravni črti preseka na severovzhodni vogal pare. št. 627/14. Od tu dalje poteka proti severovzhodu nato proti jugu, tako da zajema parcele št. 627/14, 627/18, 629, 627/10, 632, 627/8, 627/5 in 627/22 do njenega južnega vogala. Od tu v ravni črti preseka pare. št. 626/1 na severovzhodni vogal pare. št. 627/2, nato poteka po njeni vzhodni meji do severovzhodnega vogala poti pare. št. 874/1. Dalje poteka proti zahodu po severni strani poti do ceste Strmec—5= očka s pare. št. 873, nato ob cesti proti severu do izhodišča. Vse parcele v zgoraj citiranem območju so v kat. obč. Strmec pri Vojniku.
3.	člen
Splošna prepoved velja od dneva ko bo sprejet zazidalni načrt, vendar ne dalj kot tri leta. Morebitne izjemne gradnje v tem času lahko dovoljuje izvršni svet pristojne občinske skupščine po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Zazidalno območje iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
5.	člen
Vloge občanov, delovnih in drugih organizacij, vložene pri pristojnem občinskem upravnem organu pred uveljavitvijo tega odloka, se bodo obravnavale po predpisih, ki so veljali v času njihove vložitve.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-12/77-6
Celje, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
840.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 16. členu zakona d urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta »Ljubečna«
1.	člen
Da se zagotovi nemotena izdelava zazidalnega načrta in urejena gradnja stanovanjskih in drugih objektov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in prepoved spremembe kulture zemljišč (v nadaljevanju besedila: splošna prepoved) na območju, ki je prostorsko prikazano v urbanističnem programu občine Celje v karti št. 17 kot območje, predvideno za urbanizacijo.
2.	člen
Splošna prepoved obsega območje dveh katastrskih občin — k. o. Trnovlje in k. o. Smiklavž in je prikazano v projektu, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v februarju 1978 pod št. 311/77.
3.	člen
Splošna prepoved velja od dneva, ko začne veljati ta odlok, do dneva, ko bo sprejet zazidalni načrt, vendar ne dalj kot tri leta. Morebitne izjemne gradnje v tem času lahko dovoljuje izvršni svet pristojne občinske skupščine po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Zazidalno območje po 2. členu tega odloka je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
5.	člen
Vloge občanov delovnih in drugih organizacij, vložene pri pristojnem občinskem upravnem organu pred uveljavitvijo tega odloka, se bodo obravnavale po predpisih, ki so veljali v času njihove vložitve.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi'v Uradnem listu SRS.
St. 350-12/74-6
Celje, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
841.
Na podlagi 19. in 20. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72, 2/74 in 13/77) ter na podlagi dogovora o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja za obdobje do leta 1980 (Uradni list SRS, št. 2/78) ter v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976—1980 v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in programom dela Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je zbor delegatov enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v soglasju s skupščino občinske skupnosti socialnega varstva Celje na svoji seji dne 11. aprila 1978 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja za obdobje do
leta 1980
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik opredeljuje pogoje in merila za pridobitev premije kot posebne oblike družbene pomoči občanom z nižjimi poprečnimi dohodki na člana gd* spodinjstva, ki namensko varčujejo pri poslovnih bankah denarna sredstva za nakup stanovanja ali za gradnjo standardne stanovanjske hiše ali za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, s katero se pridobi nova stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali s katerimi se zboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oziroma ogrevalne opreme v stanovanjskih hišah in stanovanjih.
V premiranje so vključeni tudi občani z nižjimi poprečnimi dohodki na čiana gospodinjstva, ki namensko varčujejo denarna sredstva za revitalizacijo stanovanjskih hiš, k: obsega obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij in elementov ter instalacij, brez stanovanjske opreme.
2.	člen
Premijo na privarčevana sredstva lahko dobi varčevalec, ki namensko varčuje pri poslovni banki za stanovanjsko graditev najmanj dve leti in še nima primernega lastnega standardnega stanovanja ali stano-vanjske hiše ter bo uporabljal sredstva za graditev, nakup, rekonstrukcijo ali za revitalizacijo stanovanjske enote, oziroma stanovanjske hiše v kraju kjer je zaposlen ali bo stalno prebival.
Varčevalec dobi premijo po zaključni dobi namenskega stanovanjskega varčevanja in ob dokazilih, da uporablja sredstva za namene, onredeliene v 1. členu tega pravilnika.
3.	člen
Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu določi na podlagi ocenjenih potreb vsako leto v svojem letnem finančnem načrtu višino sredstev, ki jih nameni za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja iz samoupravno združenih sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
4.	člen
Varčevalec lahko zaprosi za dodelitev premije na privarčevani znesek po končani dobi namenskega var-
čevanja in ko mu je na podlagi namenskega varčevanja odobreno posojilo pri poslovni banki.
Premijo lahko dobi varčevalec po tejle lestvici:
je višina premije v “/g na privarčevani znesek pri
Ce znaša poprečni mesečni
dohodek na člana gospo-	P
dinjstva, ugotovljen v pri-	'c
merjavi s poprečnim do-dohodkom v SRS v pretek, letu °/o	s , 2 0> d C >o P> %	| i 3 S 'H 'a co “/o	O cs Hi %
do 45	16	25	31
od 45 do 60	11	20	26
od 60 do 75	7	16	22
Če najamejo posojilo občani, ki so samski oziroma občani, ki nimajo nobenega člana gospodinjstva, se uporabljajo v prvi koloni prednje tabele naslednji odstotki:
do 90 »/o od 90 db 120 »/o od 120 do 150 »/o
5.	člen
Samoupravna enota za družbeno pomoč lahko v okviru sredstev, ki jih s finančnim načrtom za posamezno leto nameni za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja, poviša ali zniža odstotek premije na privarčevana sredstva.
6.	člen
če privarčevani denar, posojilo na privarčevani denar in premija znesejo več kot je vrednost investicije, ki-jo želi varčevalec kupiti ali Zgraditi, Se premija ustrezno zniža.
7.	člen
Varčevalec predloži vlogo za dodelitev premije samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (izvršilni odbor), v kateri se združujejo sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od njegovega Osebnega dohodka.
K vlogi za dodelitev premije mora predložiti posojilno pogodbo ter vsa potrdila, iz katerih bo možno izračunati poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva ter drugo dokumentacijo, ki jo zahteva samoupravna enota.
8.	člen
V 30 dneh po predložitvi vloge za dodelitev premije, opremljene s celotno dokumentacijo, mora samoupravna enota za družbeno pomoč (izvršilni odbor) sprejeti ustrezni sklep O premiranju varčevalca.
Samoupravna enota za družbeno pomoč nakaže odobreni znesek premije na račun varčevalca pri poslovni banki, ki mu je odobrila stanovanjsko posojilo.
9.	člen
Zoper sklep samoupravne enote za družbeno pomoč (izvršilnega odbora) o odobritvi oziroma zavrnitvi premije, ima varčevalec pravico do pritožbe na izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti.
10.	člen
Varčevalec mora premijo porabiti pri poslovni oanki na enak način in za isti namen kot posojilo, ki mu je odobreno na podlagi namenskega varčevanja.
11.	člen
Če varčevalec proda stanovanje, stanovanjsko hišo ali z rekonstrukcijo pridobljene nove stanovanjske po-
vršine, za katerih nakup ali zidavo je dobil premijo, pred povračilom posojila, odobrenega pri poslovni ban. ki, mora v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o prodaji vrniti samoupravni enoti za družbeno pomoč znesek izplačane premije po obrestni meri, ki je enaka kot obrestna mera za posojila na podlagi namenskega varčevanja.
12.	člen
Prejemniku premije, ki pred poplačilom posojila, odobrenega na podlagi namenskega varčevanja pri poslovni banki, proda stanovanje ali stanovanjsko hišo ali z rekonstrukcijo pridobljene nove stanovanjske površine z namenom, da kupi večje stanovanje oziroma zida stanovanjsko hišo zaradi povečanja števila družinskih članov, ni treba vrniti prejetega zneska premije.
13.	Člen
Samoupravna enota za družbeno pomoč ter poslovne banke uporabljajo za izračun poprečnih mesečnih dohodkov odločbe Zavoda za statistiko SRS.
14.	člen
Poprečni mesečni dohodek ha člana gospodinjstva je dvanajstina seštevka letnega dohodka članov gospodinjstva, ki se skupaj z varčevalcem nameravajo preseliti v novo stanovanje, stanovanjsko hišo ali z rekonstrukcijo oziroma revitalizacijo pridobljene Stanovanjske prostore.
15.	člen
Višino svojih letnih dohodkov izkaže varčevalec s potrdilom organizacije združenega dela, v kateri združuje svoje delo ter odločbo davčne uprave o Odmeri davka, kolikor je varčevalec davčni zavezanec.
Enaka potrdila predloži varčevalec tudi za ostale člane gospodinjstva, ki ustvarjajo dohodek.
Varčevalec, ki je zaposleh pri zasebnem delodajalcu, predloži potrdilo pristojne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
16.	člen
Samoupravna enota za družbeno pomoč lahko poveri poslovni banki opravljanje operativno tehničnih poslov v zvezi z Izvedbo premiranja, kar se ureja s posebno pogodbe.
17.	člen
Pravilnik prične veljati, ko ga sprejme zbor delegatov ter se uporablja ža Vsa stanovanjska posojila občanom po tem datumu.
18.	člen
Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora delegatov Stane Jelenko 1. r.
CERKNICA
842.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 26/73), 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 31/74) in 208. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji 4. redni seji dne 30. maja 1978 spreje1
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih storitev v občini Cerknica
1.	člen
1.	točka sklepa o določitvi cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 12/77) se spremeni in glasi tako:
1) Določi se cena za m3 vode (vodarina) iz vodovodov, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Cerknica in sicer:
—	za gospodinjstva za kuhanje in pranje, šolstvo, vzgojo varstvene ustanove in
društva	3,50 din/m3
—	za ostale potrošnike	6,20din/ms
2.	člen
Sredstva pobrane vodarine uporablja upravljalec za stroške upravljanja tekočega in investicijskega vzdrževanja ter odplačila anuitet za nove investicijske naložbe.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1978 dalje.
St. 38-33/74-1
Cerknica, dne 30. maja 1978.
Predsednik IS Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle 1. r.
DOMŽALE
843.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74), dne 24. maja 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. maja 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora dne
23.	maja 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o davkih občanov občine Domžale
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Domžale, št. 6/77) se za 4. členom v drugem poglavju doda: »Davek iz osebnih dohodkov delavcev in občanov«.
Dosedanja II.—XI. poglavja postanejo III.—XII.
2.	člen
Za 4. - členom se doda nov 4 a. člen, ki se glasi:
»Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in občanov se plačuje po stopnji 0,5“/o.«
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. junija 1978 do 31. decembra 1978.
St. 422-7/77-11
Domžale, dne 24. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Domžale
Jernej Lenič 1. r.
GROSUPLJE
844.
Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74), 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) in 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji se-ii dne 17. maja 1978 sprejel
SKLEP
o povišanju najemnin v občini Grosuplje
1.	člen
Najemnine za poslovne prostore na območju občine Grosuplje se s 1. julijem 1978 povečajo največ za 30°/o, najemnine za poslovne prostore namenjene za opravljanje osebnih storitev ter poslovnih prostorov za prodajo vrtnin, sadja in zelenjave pa se povečajo največ za 15%>.
2.	člen
Osnova za določitev nove najemnine je raven najemnin na dan 31. 5. 1978.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje določi višino najemnine za vsak poslovni prostor v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. členom tega sklepa.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje in najemniki morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega sklepa skleniti nove najemne pogodbe ali anekse.
4.	člen
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povišanju najemnin v občini Grosuplje (Ur. 1. SRS, št. 17/77).
5.	člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. julijem 1978 dalje.
St. 36-4/78
Grosuplje, dne 18. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
845.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 27. člena statuta krajevne skupnosti Videm—Dobrepolje ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 21. 5. 1978 je Svet KS Videm—Dobrepolje na svoji seji dne 23. maja 1978 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje dveh in pol let, od 1. 11. 1980 do 30. 4. 1983.
3.	člen
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Videm—Dobrepolje, ki zajema naslednja naselja:
— Bruhanja vas, Cesta, Kočevje, Kompolje, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Predstruge z nasel-kom Vodice, Videm, Zagorica in Zdenska vas;
—	po stopnji 2%> od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu;
—	po stopnji 1 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci, če jim mesečni izplačani znesek presega 1.500 din;
—	po stopnji 2°/o zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev;
—	po stopnji 5®/o kmetijski proizvajalci. Osnova za odmero samoprispevka je katastrski dohodek od neposrednih negozdnih in gozdnih površin od katerega se odmerja prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto;
—	po stopnji 5°/o od odmerjenega davka zavezanci, katerim se odmerja davek po pavšalnem letnem znesku.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani, katerih mesečni osebni dohodek ne presega 1.500 din ter kmetje, katerih KD v letu 1977 ni presegal 1.000 din mesečno in od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku.
5.	člen
S samoprispevKom bo zbranih 1,200.000 din sredstev, ki so namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu po programu krajevne skupnosti.
6.	člen
Pravico do glasovanja imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposleni občani krajevne skupnosti, mlajši od 18 let.
7.	člen
Referendum bo 18. junija 1978 od 7. do 19. ure na voliščih KS Videm—Dobrepolje po naseljih navedenih v tč. 3.
8.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Volilna komisija KS vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
9.	člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Videm—Dobrepolje
Na referendumu dne 18. junija 1978 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarnih zneskih za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu, za čas od 1. 11. 1980 do 30. 4. 1983.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Pečat
10.	člen .
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Videm—Dobrepolje.
11.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 67/78
Videm—Dobrepolje, dne 26. maja 1978.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti ■ Videm—Dobrepolj e Tomaž Lendero 1. r.
846.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št, 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 27. člena statuta krajevne skupnosti Ponikve ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 21. maja 1978 je svet KS Ponikve na svoji seji dne 23. maja 1978 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje dveh in pol let, od 1. 11. 1978. do 30. 4. 1983.
3.	člen
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Ponikve:
—	po stopnji 2°/o od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu;
—	po stopnji 1 %> osebni, invalidski in družinski upokojenci, če jim mesečni izplačani znesek presega 1.500 din;
—	po stopnji 2% zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev;
—	po stopnji 5 °/o kmetijski proizvajalci. Osnova za odmero samoprispevka je katastrski dohodek od neposrednih negozdnih in gozdnih površin, od katerega se
odmerja prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto:
— po stopnji 5 %> od odmerjenega davka zavezanci katerim se odmerja davek po pavšalnem letnem znesku.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani, katerim mesečni osebni dohodek ne presega 1.500 din ter kmetje, katerih KD v letu 1977. ni presegel 1.000 din mesečno in od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku.
5.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 1,200.000 din sredstev, ki so namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu po programu krajevne skupnosti.
6.	člen
Pravico do glasovanja imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposleni občani krajevne skupnosti mlajši od 18 let.
7.	člen
Referendum bo 18. junija 1978 od 7. do 19. ure na volišču krajevne skupnosti Ponikve.
8.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Volilna komisija KS vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
9.	člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Ponikve
Na referendumu dne 18. junija 1978 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarnih zneskih za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu, za čas od 1. 11. 1980 do 30. 4. 1983.
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
Pečat
10.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Ponikve.
11.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ponikve, dne 30. maja 1978.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Ponikve
Franc Kastelic 1. r.
IDRIJA
847.
Na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 205. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1978 sprejela
ODLOK
o organizaciji civilne zaščite I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Civilna zaščita je de! ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki zajema najširšo obliko organiziranja. pripravljanja in udeležbo občanov, delovnih ljudi, krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri izvajanju ukrepov in postopkov za zaščito in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v izrednih razmerah,
2.	člen
Civilno zaščito organizirajo vse organizacije združenega dela in druge organizacije državni organi, upravljalci stanovanjskih ter.poslovnih zgradb, vsa naselja in zaselki (kjer je to mogoče), krajevne skupnosti in občina.
3.	člen
Civilna zaščita obsega samozaščito delovnih ljudi, ter občanov, zaščitne in reševalne ukrepe civilne zaščite in enote štabe civilne zaščite.
4.	člen
Delovanje, organiziranost in vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutu občine, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij.
II. SAMOZAŠČITA
5.	člen
Samozaščita obsega ukrepe in postopke za osebno in kolektivno zaščito prebivalstva, delovnih ljudi in materialnih dobrin.
Za usposabljanje in pripravljenost delovnih ljudi in občanov pri izvajanju zaščitnih in reševalnih ukrepov v okviru samozaščite so odgovorne temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije in organi ter zasebniki, pri katerih so delovni ljudje zaposleni, krajevne skupnosti in občina.
6.	člen
Ob vojnh akcijah, naravnih nesrečah in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah pričnejo delovni ljudje takoj izvajati potrebne zaščitne in reševalne ukrepe, pri katerih so dolžni medsebojno pomagati.
Lahko se združijo v skupine ali pa ukrepajo posamično.
Kolikor so aktivirani štabi in enote civilne zaščite, delovni ljudje in občani izvajajo zaščitne in reševalne ukrepe po navodilih štaba za civilno zaščito ali poveljnike enote civilne zaščite.
III.	UKREPI CIVILNE ZAŠČITE
7.	člen
Ukrepi civilne zaščite zajemajo najpomembnejše naloge preventivne in operativne zadeve, s katerimi se izogibamo, zmanjšamo in odpravljamo posledice v zvezi zaščito in reševanjem.
8.	člen
Za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov morajo skrbeti upravljalci. uporabniki in lastniki družbenega in zasebnega imetja.
IV.	ENOTE CIVILNE ZAŠČITE
9.	člen
Za izvajanje ukrepov civilne zaščite, organizacijo samozaščite, zaščite pri reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami ali pred naravnimi in hudimi nesrečami se ustanovijo enote civilne zaščite.
10.	člen
Enote civilne zaščite so:
— splošne enote civilne zaščite;
' — specializirane enote civilne zaščite.
11.	člen
Splošne enote civilne zaščite ustanovijo v skladu z načrti civilne zaščite temeljne in druge organizacije združenega dela, ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki zaposlujejo manj kot 150 ljudi, krajevne skupnosti, ki nimajo prostovoljne gasilske enote, strnjena naselja z več kot 50 prebivalci in stanovanjske hiše s 25 in več družinskimi stanovanji.
12.	člen
Specializirane enote CZ so:
1.	za prvo medicinsko pomoč
2.	za gašenje požarov
3.	za tehnično reševanje
4.	za RBK zaščito
5.	za prvo veterinarsko pomoč
6.	za socialno delo
7.	za vzdrževanje reda
8.	za uničevanje neeksplodiranih predmetov
9.	za zveze
10.	za identifikacijo mrtvecev.
13.	člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ustanovi izvršni svet občinske skupščine na predlog občinskega štaba za civilno zaščito in v skladu z načrtom civilne zaščite potrebno število občinskih specializiranih enot civilne zaščite.
14.	člen
Poleg enot iz 13. člena tega odloka določi občinska skupščina na predlog občinskega štaba za civilno
zaščito ter v skladu z načrti civilne zaščite, katere temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge organizacije morajo ustanoviti enote civilne zaščite za skupne potrebe, hkrati določi tudi njihovo minimalno sestavo.
15.	člen
V	temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih se ustanovijo specializirane in splošne enote civilne zaščite na podlagi ocene ogroženosti in v skladu z načrti civilne zaščite.
16.	člen
V	krajevnih skupnostih se ustanovijo splošne in specializirane enote civilne zaščite na podlagi ocene ogroženosti krajevnih skupnosti in v skladu z načrti civilne zaščite.
17.	člen
Enote civilne zaščite opravljajo v vojni in ob naravnih ali drugih hudih nesrečah zlasti naslednje naloge:
—	nudijo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim in kontaminiranim osebam in živini;
—	gasijo požare, rešujejo ljudi ter materialne dobrine iz ruševin ob požarih, poplavah, visokem snegu, plazovih itd.;
—	dekontaminirajo ljudi, živino, materialna in druga tehnična sredstva ter objekte in zemljišča;
—	pomagajo pri oskrbi prizadetega in ogroženega prebivalstva;
—	dezaktivirajo in uničujejo neeksplodirana vojna sredstva;
—	skrbijo za pravilno zatemnjevanje;
—	vzdržujejo red pri izvajanju varnostnih in reševalnih ukrepov.
Poleg navedenega izvajanje tudi druge naloge s področja varstva in reševanja ljudi in materialnih dobrin v skladu z načrti civilne zaščite
18.	člen
Obvezniki civilne zaščite, ki so razporejeni v enote in štabe civilne zaščite se morajo usposabljati za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov in akcij.
Osnovni in dopolnilni pouk obveznikov civilne zaščite se izvaja po učnem načrtu in navodilu za organizacijo in izvajanje pouka z enotami in štabi za civilno zaščito, ki ga je izdal Republiški sekretariat za ljudsko obrambo.
V.	ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE
19.	člen
Za organizacijo, vodenje in delovanje delovnih ljudi in občanov v samozaščiti, za izvajanje ukrepov civilne zaščite in vodenje enot civilne zaščite se ustanovijo v občini naslednji štabi:
1.	občinski štab za civilno zaščito;
2.	štabi za civilno zaščito po krajevnih skupnostih;
3.	štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih.
20.	Člen
Štab za civilno zaščito je operativno strokovni organ. ki je odgovoren za organizacijo, ustanavljanje in vodenje enot civilne zaščite na svojem območju.
Za posamezna področja svoje dejavnosti lahko štab imenuje stalne ali začasne komisije.
21.	člen
Občinski štab za CZ sestavljajo:
—	poveljnik štaba za CZ
—	namestnik poveljnika CZ za tehnično reševanje
—	načelnik štaba za operativno-tehnične, organizacijske in učne zadeve
—	pomočnik načelnika za sodelovanje s centrom za obveščanje in alarmiranje
—	pomočnik načelnika za materialno tehnično oskrbovanje enot
—	pomočnik načelnika za zaklanjanje pi-ebivalstva in materialnih dobrin
pomočnik načelnika za preskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva
—	pomočnik načelnika za zatemnjevanje
—	pomočnik načelnika za RBK zaščito
—	pomočnik načelnika za reševanje ob poplavah ter gašenje požarov
—	pomočnik načelnika za zaščito pred eksplozijami
—	pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč
—	pomočnik načelnika za prvo veterinarsko pomoč
—	pomočnik načelnika za komunalno dejavnost in asanacijo
—	pomočnik načelnika za vzdrževanje reda.
Vsi imajo lahko namestnika.
22.	člen
Člane občinskega štaba civilne zaščite se imenuje izmed delovnih ljudi in občanov, ki lahko glede na svojo strokovnost in sposobnost uspešno opravljajo dolžnosti in naloge v štabu.
23.	člen
Strokovne in administrativne posle za občinski štab civilne zaščite opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
24.	člen
Štabi v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah so manjši, imajo le toliko pomočnikov, kolikor jih glede na načrt civilne zaščite in po oceni odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito potrebujejo. Posamezni pomočniki načelnika imajo lahko tudi dve ali več zadolžitev.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Da bi zagotovili boljšo pripravljenost štabov in enot civilne zaščite se delovni ljudje in občani iz sosednjih krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti medsebojno samoupravno dogovarjajo in povezujejo.
Natančnejši načini in oblike povezovanja in medsebojnega sodelovanja se določijo v statutih krajevnih skupnosti in v statutih organizacij in skupnosti iz prejšnjega odstavka.
26.	člen
Izvršni svet skupščine občine izda potrebna navo. dila in predpise za izvajanje tega odloka s področja usposabljanja, razporejanja, opremljanja in drugih vprašanj, ki so pomembna za delovanje samozaščite in civilne zaščite v občini. Oddelek za ljudsko obrambo skrbi za pravilno izvajanje tega odloka in v ta namen daje strokovna navodila.
27.	člen
Za kršitev 5. in 6. člena odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 248. člena republiškega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76),
Za kršitev 8.. 9., 11., 13., 14., 15. in 16. člena odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 223. in 226. člena zveznega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74).
28.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji civilne zaščite na območju občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/70) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in organizaciji civilne zaščite na območju občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/72) in odlok o določitvi števila učnih ur za pouk o obrambi in zaščiti prebivalstva ter enot civilne zaščite (Uradno glasilo občine Idrija, št. 7/69).
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-2/78
Idrija, dne 22. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
848.
Na podlag 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah1 (Uradni list SRS, št. 19/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1978 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah I. SPLOSNE določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Idrija.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov.
3.	člen
Za izredne razmere se štejejo po tem odloku vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialna razmestitev in način ter roki njihovega obnavljanja, kot tudi načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva, potrebna za 'gradnjo in vzdrževanje skladišč za občinske blagovne rezerve.
5.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Idrija in vsakoletni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Idrija.
6.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi oddelek za gospodarstvo.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme Izvršni svet Skupščine občine Idrija s poprejšnjim soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMT
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet Skupščine občine Idrija na predlog načelnika oddelka za gospodarstvo.
9.	člen
Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi na_ čin in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter od njegove življenjske dobe.
Ce se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu.
H. člen
Skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo lahko poverja temeljnim organizacijam združenega dela s področja proizvodnje blaga osnovne proizvodnje in s področja trgovine in preskrbe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo tega blaga odtujevati ali uporabljati in ne spreminjati name-
na ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravnati.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv in pri tem sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv
—	skrbi da organizacije združenega dela, ki jim je poverjeno skladiščenje in hramba blaga iz občinskih blagovnih rezerv vodijo potrebno evidenco
—	nadzira vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv pri organizacijah združenega dela, ki imajo to blago skladiščeno
—	po potrebi pridobiva potrebne podatke iz evidence o blagovnih rezervah
—	opravlja druge zadeve v zvezi z občinskimi blagovnim: rezervami.
IV.	FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH
REZERV
13.	člen
Viri sredstev za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve so:
1.	sredstva,, ki jih organizacije združenega dela združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov,
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke,
3.	sredstva, ki se v te namene zagotavljajo v pro_ računu občine,
4.	sredstva pridobljena z bančnimi krediti.
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv so:
1.	sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v proračunu občine,
2.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
14.	člen
Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sred-sev v te namene.
15.	člen
Sredstva za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine, se s posebno pogodbo dajejo organu oz. organizaciji, ki organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa o izgradnji skladišč za občinske blagovne rezerve.
V.	SANKCIJE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek temeljna organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo to blago odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z bla-
gom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje za prekrške tudi odgovorna oseba TOZD, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena.
VI.	KONČNA DOLOČBA
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi'v Uradnem listu SRS.
St. 331-3/78
Idrija, dne 22. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
849.
Na podlagi 201. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 14. člena odloka o orga_ nizaciji civilne zaščite v občini Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti enote civilne zaščite za skupne potrebe občine
1.	člen
Enote civine zaščite kot posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite, namenjen zaščiti in reševanju ob raznih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, so lahko splošne, specializirane ter enote za skupne potrebe.
2.	člen
Splošne enote cvilne zaščite so namenjene za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju, ustanovijo pa se v organih in skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi imeli specializirane enote.
Specializirane enote so namenjene za opravljanje posameznih vrst ukrepov civilne zaščite, ustanovijo pa se v občini, KS in OZD.
Enote za skupne potrebe so v sestavu specializiranih enot civilne zaščite, glede na njihovo kadrovsko in materialno sestavo pa jih formirajo temeljne in druge organizacije združenega dela.
3.	člen
Za skupne potrebe občine Idrija ustanovijo enote civilne zaščite naslednje temeljne in druge organizacije združenega dela ter društvo:
1.	Psihiatrična bolnica Idrija — ekipa za identifikacijo mrtvecev v skupni sestavi 13 obveznikov,
2.	Gradbeno podjetje »Zidgrad« — mehanizirani vod v skupni sestavi 28 obveznikov,
3.	Soško gozdno gozdarstvo — reševalni vod v skupni sestavi 26 obveznikov,
4.	Gasilsko društvo Idrija — specialni gasilski vod v skupni sestavi 17 obveznikov.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije, ki ustanovijo enote civilne zaščite v smislu tega odloka, skrbijo za njihovo kadrovsko in materialno popolnjevanje in strokovno usposabljanje.
Za materialno popolnjevanje specializiranega gasilskega voda je odgovorna občina.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-1/78
Idrija, dne 22. maja 1978.
Predsednic
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
850.
Na podlagi 24.c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1978 sprejela
ODLOK
o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih
objektov in naprav skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela m v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje objektov splošne komunalne porabe v občini Idrija v letu 1978 plačujejo v letu 1978 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne-rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, ki je predpisan s tem odlokom.
2.	člen
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka v višini 1,65 o/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
3.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1,65 %> od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem y delovnem razmerju vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-11/78
Idrija, dne 22. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
851.
Na podlagi 10. točke uredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35/73) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1978 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov
1.	člen
Na območju občine Idrija imajo lahko pse pravne in fizične osebe pod pogoji, ki so predpisani s tem odlokom.
2.	člen
Po tem odloku se psi razvrščajo v:
a)	pse čuvaje,
b)	lovske pse,
c)	šolane pse,
č) druge pse.
Psi čuvaji so pasemski ali nepasemski psi, ki jih lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, tovarn, vrtov in podobnega. Objekt oziroma prostor, ki ga naj pes čuva, je treba v prijavi označiti.
Lovski psi služijo potrebam lova. Lovski pes je lahko po zakonu o lovu samo čistokrven pes ene od lovskih pasem. Čistokrvnost psa dokazuje veljaven rodovnik, izdan od kinološke organizacije.
Šolski psi so psi, vzgojeni za posebne naloge. To so zlasti službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni za javne nastope in da vodijo slepe.
Med druge pse se štejejo psi, ki niso razvrščeni med pse čuvaje, lovske oziroma šolane pse.
Pse razvršča v kategorije pristojni občinski upravni organ.
V dvomljivih primerih si organ priskrbi mnenje kinološke organizacije.
3.	člen
Prijava psov na območju občine je obvezna. Prijaviti je treba pse, čim izpolnijo tri mesece starosti. Rok za prijavo je 8 dni.
Če se priklati na dvorišče tuj pes, ali če se zadržuje v okolici, je lastnik, upravljalec zgradbe ali imetnik stanovanjske pravice, dolžan to prijaviti v 24 urah pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
Vsi rodovniški psi morajo biti v skladu s predpisi prijavljeni tudi pri matičnem kinološkem klubu.
Vse določbe, ki po tem odloku veljajo za lastnika psa, veljajo tudi za vsako osebo, ki psa redi, ki ji je pes zaupan, ali ki ima psa na kakršenkoli način v posesti.
4.	člen
Obvezna je tudi odjava psa. Lastnik je dolžan odjaviti psa, če se spremeni lastništvo, če pes pogine, je pokončan, -ali če pobegne. Rok za odjavo je 8 dni.
če se lovski pes zateče, izgubi ali ostane dalj časa po lovu v rovu, je rok za odjavo en mesec.
5.	člen
Lastnik odda prijavo ali odjavo psa veterinarski postaji, oziroma pristojni krajevni pisarni na območm občine. Veterinarska postaja vodi register psov.
V register se vpišejo: ime in priimek ter naslov lastnika oziroma imetnika psa, ime, pasma, opis in starost psa, številka pasje znamke, morebitni podatki o vpisu v rodovniško knjigo, plačilo pristojbin za cepljenje in pasjo znamko ter datum zaščitnega cepljenja proti steklini.
6.	člen
Po opravljenem zaščitnem cepljenju proti steklini, ki je obvezno vsako leto, izda veterinarska postaja potrdilo o opravljenem zaščitnem cepljenju in pasjo znamko.
7.	člen
Pristojbino za cepljenje in pasjo znamko določa veterinarska postaja in jo plača lastnik psa takoj po cepljenju. Na znamki so označeni kraj izdaje, številka registra in leto, za katero je znamka izdana. Znamka velja za eno leto.
8.	člen
Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko Če se znamka izgubi, mora lastnik psa v osmih dneh to sporočiti pristojni veterinarski postaji in zaprositi zs izdajo nove znamke.
9.	člen
Za psa čuvaja mora lastnik določiti zaprt ali dobro ograjen prostor. Če to ni mogoče, mora biti pes priklenjen.
Za čuvanje kmetijskih pridelkov sme imeti lastnik psa prikljenjenega na verigi ob posevku, vendar ne ob javni poti.
Psa čuvaja, ki je popadljiv, sme imetnik ali lastnik voditi izven prostora, označenega v prvem odstavku tega člena, le na vrvici in pes mora nositi nagobčnik.
Ta določba velja tudi za druge pse, ki so popadljivi, ne glede na kategorijo, v katero so razvrščeni.
10.	člen
Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom »Hud pes«.
11.	člen
Psi, razen popadljivih, se smejo zunaj hišnega prostora prosto gibati, biti morajo v spremstvu lastnika ali druge osebe, oziroma pod nadzorstvom. Pri velikih pasmah (ilirski ali nemški ovčarji, dobrmani, boksarji, buldogi, doge ali bernardinci), če so popadljivi, morajo imeti izven hišnega prostora nagobčnik. Če jih vodi lastnik na vrvici, nagobčnik ni potreben.
12.	člen
Lastnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, ne moti okolice in ne povzroča škode lovstvu in drugim, da je zadosti hranjen, negovan in če zboli, da se ga da zdraviti.
Psa se ne sme mučiti in ga tudi ne pokončati v nasprotju z določbami tega odloka.
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če lastnik v nasprotju z veteri-narsko-sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se psa odvzame ali pokonča na stroške lastnika.
Lastniki psov ne smejo v mestu Idrija in naseljih Sp. Idrija in Cerkno puščati psov na balkonih.
V stanovanjskih zgradbah se na predlog prizadetih strank lahko odvzame ali pokonča tudi pes, ki zavija ali tuli in s tem moti okolico.
O odvzemu psa po določbah tega člena odloča pri. stojni občinski upravni organ.
13.	člen
Za vzrejo psov (vzgajanje mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor, ki mora ustrezati higienskim pogojem. Pristojni občinski upravni organ lahko prepove vzrejo psov tistemu, ki nima za to primernega prostora.
14.	člen
Če je podan sum, ali če pes zboli za steklino, mora to lastnik takoj prijaviti veterinarski postaji. Lastnik mora istočasno psa varno zapreti in prikleniti na verigo ter ukreniti vse potrebno, da zavaruje okolico pred takim psom.
15.	člen
Če pes koga ugrizne, mora lastnik psa takoj prijaviti veterinarski postaji. Prijavo mora podati tudi zdravnik oziroma oseba zdravstvene službe, h kateri se je ugrizena oseba prijavila zaradi zdravljenja.
Če se ugrižena oseba ni prijavila zaradi zdravljenja, mora ugriz sama prijaviti veterinarski postaji.
O ugrizu oziroma poškodbi človeka mora vsak, ki to vidi ali za to zve, takoj obvestiti veterinarsko postajo oziroma zdravstveno organizacijo. Pse, mačke, ki so ugriznili ali drugače poškodovali človeka, je treba takoj strogo izolirati.
16.	člen
Če obstaja nevarnost, da bi pes prenašal ali širil parazitne bolezni, lahko pristojni občinski upravni organ odredi obvezno zdravljenje takega psa na lastnikove stroške.
17.	člen
Ni dovoljeno voditi pse v javne prostore in urade (otroška igrišča, javna kopališča, živilske trge, pokopališča, čakalnice, razstave, zborovanja, svečanosti in zabave, trgovine, mesnice, gostinske lokale in podobno (razen službenih psov varnostnih organov).
Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za lovske in šolane pse, ki spremljajo lastnika na potovanju, oziroma kadar je lastnik iz drugih objektivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi. V takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop psa v javni prostor pa mora dovoliti upravitelj takega prostora.
18.	člen
Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni ter da se prepreči ugrize in druge poškodbe, ki jih lahko povzročijo psi, se sme poloviti vse pse, ki pohajkujejo brez nadzorstva in pse, ki ne nosijo pasje znamke.
Pes, ki je bil ulovljen ob pogojih iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če le-ta dokaže, da je bil pes prijavljen in registriran. Vrnitev psa lahko lastnik zahteva v petih dneh od dneva, ko je bil pes ulovljen, pri tem mora povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z vzdrževanjem psa. Tarifo za vzdrževanje določi pristojni občinski upravni organ.
Če lastnik ne zahteva vrnitev psa v določenem roku, oziroma če ne plača vzdrževalnih stroškov, se psa pokonča. Pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da se ulovljenega čistokrvnega psa, za katerega lastnik
ne zahteva vrnitev, izroči kinološki organizaciji ali komu drugemu.
19.	člen
Lovljenje ali pokončavanje psov po tem odloku opravlja po navodilih občinskega upravnega organa pristojnega za zadeve obče uprave veterinarski higienik. Psa na verigi ali v hišni ograji ni dovoljeno pokončati.
Po potrebi lahko pristojni občinski upravni organ pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog.
20.	člen
Občinski upravni organ pristojen za zadeve obče uprave lahko predpiše zaporo psov ob pojavu posebno nevarnih živalskih kužnih bolezni, ob večjih elementarnih nezgodah, visokem snegu zaradi zaščite divjadi in podobno.
V	času zapore morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom.
V	času zapore psi ne smejo zapustiti okuženega ali neposredno ogroženega območja.
O zapori psov mora organ iz prvega odstavka obvestiti kinološko organizacijo in lovske družine na območju občine in lovsko zvezo.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če ne prijavi psa, ko izpolni tri mesece ali tujega psa, ki se je priklatil (3. člen),
2.	če ne odjavi psa v primerih, ki so predpisani s tem odlokom (4. člen),
3.	če ne prijavi izgubljene pasje znamke (8. člen),
4.	če opusti varnostne ukrepe pri psih (9. do 11. člen),
5.	če ne pripelje psa na razpisano zaščitno cepljenje proti steklini (6. člen),
6.	če ravna v nasprotju z določbo 12. člena,
7.	če muči psa ali ga sam pokonča (drugi odstavek
12.	člena),
8.	če v primerih suma ali obolenja stekline ali v primeru ugriza tega ne prijavi pristojni veterinarski postaji (14. člen),
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 20 do 500 din.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi fizična oseba z denarno kaznijo od 20 do 500 dinarjev.
22.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi in nadzoruje izvajanje komunalni redar občine Idrija.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o posesti psov (Uradno glasilo občine Idrija, št.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-10/78
Idrija, dne 22. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto šnlgaj 1. r.
KAMNIK
852.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 175. in 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 22. maja 1978 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Kamnik (občinskega proračuna) za leto 1977
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Kamnik za leto 1977, katerega sestavni del so tudi zaključni račun rezervnega sklada, zaključni računi upravnih organov in njihovih delovnih skupnosti ter posebnih računov.
2. člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1977 so znašali:
I.	Po proračunu skupni prihodki
—	lastni prihodki
—	splošna dopolnilna sredstva
—	namenska dopolnilna sredstva
Skupna razporeditev ■ prihodkov
—	za splošno porabo
—	za drugo porabo (I. polletje)
Nerazporejeni prihodki
II.	Rezervni sklad prihodki odhodki
presežek prihodkov nad odhodki
posojilo federaciji
III.	Upravni organi SO Kamnik
prihodki
odhodki
presežek prihodkov nad odhodki
IV.	Upravni organ občinskega sodišča Kamnik
prihodki
odhodki
presežek prihodkov nad odhodki
V.	Delovna skupnost UO občine Kamnik
prihodki
odhodki
29,069.206,75
3,453.000,00
175.000,00 32,697.206,75
29,070.243,80
2,743.298,40 31,813.542,20
883.664.55
1,314.753,51
457.907,00
728.846,51
128.000,00
32,697.206,75
31,813.542,20
883.664.55
328.130,30
72.493,05
255.637,25
16,3t5.178,19
15,637.439,05
presežek prihodkov nad odhodki
VI.	Delovna skupnost občinskega sodišča Kamnik
prihodki
odhodki
presežek prihodkov nad odhodki
VII.	Delovna skupnost organa za kaznovanje prekrškov Kamnik
prihodki
odhodki
presežek prihodkov nad odhodki
3.	člen
737.739.14
1,954.261,60
1,841.518,40
112.743,20
486.240,00
486.031,30
208,70
Nerazporejeni prihodki proračuna občine Kamnik za leto 1977 v višini 883.664,55 dinarjev se prenesejo med dohodke proračuna za leto 1978 in se razporedijo:
—	za kritje proračunskih potreb ,
v letu 1978	150.000,00
—	za razširitev prostorov občinskega
sodišča	733.664,55
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 728.846,51 din se prenese v rezervni sklad občine Kamnik za leto 1978.
\
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu upravnega organa občine Kamnik v znesku din 883.664.55 se prenese in deli, kot je navedeno v 3. členu tega odloka.
6.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu upravnega organa občinskega sodišča Kamnik v znesku 255.637,25 din se prenese kot dohodek v leto 1978.
7.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu delovne skupnosti upravnega organa občine Kamnik v višini 737.739,14 dinarjev se prenese in razporedi:
—	v sklad skupne porabe	100.000,00
—	v sklad skupne porabe za stanovanjsko
izgradnjo	289.876,84
—	za prenos v proračunu	347.862,30
8.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu delovne skupnosti občinskega sodišča Kamnik v višini 112.743,20 dinarjev se prenese in razporedi:
—	v sklad skupne porabe	60.000,00
—	za prenos v naslednje leto za redno
dejavnost	52.743,20
9.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu delovne skupnosti organa za kaznovanje prekrškov Kamnik v višini 208,70 dinarjev se prenese za redno dejavnost v letu 1978.
10.	člen
Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot dohodek v leto 1978.
— Sredstva za splošno ljudsko
obrambo	(637)	512.578,95
— Sredstva za teritorialno		
obrambo	(637)	305.939,30
— Sredstva za zatiranje živalskih		
kužnih bolezni	(655)	114.509,64
— Sredstva za štipendiranje	(655)	401.195,00
— Sredstva solidarnosti za		
odpravljanje elementarnih nesreč	(655)	185.813,35
— Sredstva za financiranje programa splošnih in skupnih
nalog LO SO Kamnik	(789)	26.003,95
— sredstva za gradnje in
adaptacijo zaklonišč	(789) 1,097.469,15
11.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 020-25/78
Kamnik, dne 22. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj L r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov občine Kamnik za leto 1977
A. PRIHODKI
Oblika		. prihodkov	Prihodki		Predvideno po proračunu	Predvideno po rebalanci	Doseženo	V. 5 : 4
1	2	3	4	5	6
0	Sredstva, prenesena iz prejš. leta	786.615,60	786.615,60	786.615,60	100,0
1	Davek iz osebnega dohodka	7,617.000,00	8,573.000,00	8,960.957,90	104,5
2/a	Davek na dohodek od premoženja	1,041.000,00	1,646.000,00	1,658.010,30	100,7
2/b	Davek od prometa proizvodov in plačil za storitve	13,705.000,00	13,882.000,00	14,090.482,80	100.5
3	Takse	1,197.000,00	1,382.000,00	1,462.104,45	105,8
5	Dohodki po posebnih predpisih	216.000,00	191.000,00	201.262'35	105,4
6	Dohodki upravnih organov in drugih dohodki	1,688.384,40	1,900.384,40	1,909.773,35	100,5
7	Dopolnilna sredstva republike	5,023.000,00	3,828.000,00	3,628.000,00	94,8
	Skupaj prihodki	31,274.000,00	32,189.000,00	32,697.206,75	101,6
^ skupina”3	Prihodkov		Predvideno po proračunu	Predvideno po •rebalanci in spremembah	Izvršeno	V. 5 : 4
1	2	3	4	5	6
01	i. splošna poraba Dejavnost organov DPS	20,406.000,00	20,366.221,00	20,289.310,90	99,6
02	Dejavnost LO	1,742.000,00	1,929.000,00	1,908.170,00	98,9
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1,769.000,00	1,782.024,65	1,782.024,65	100,0
04	Negospodarske investicije	730.000,00	498.658,60	715.644,00	143,5
08	Socialno skrbstvo	1,867.000,00	1,897.094,80	1,765.955,40	93,1
09	Zdravstveno varstvo	25.000,00	303,60	303.60	100,0
10	Komunalna dejavnost	673.000,00	464.230,00	422.059,90	90.9
11	Dejavnost KS	632.000,00	632.000,00	632.000,00	100,0
16	Intervencije v gospodarstvu	745.000,00	741.000,00	738.017,35	99,6
17	Tekoča proračunska rezerva	265.000,00	119.168,95	—	—
18	Rezervni sklad	967.000,00	1,016.000,00	816.759,00	80,4
	Skupaj splošna poraba	29,821.000,00	29,445.701,60	29,070.243,80	98,7
03	II. DRUGA PORABA (polletna — prenos na SIS) Dejavnost DPO in društev	126.000,00	148.300,00	148.300,00	100,0
04	Negospodarske investicije	14.000,00	8.998,40	8.998,40	100,0
10	Komunalna dejavnost	1,293.000,00	2,586.000,00	2,586.000,00	100,0
	Skupaj druga poraba	1,453.000,00	2,743 298.40	2,743.298,40	100,0
	Skupaj razpored prihodkov	31,274.000,00	32,189.000,00	31,813.542,20	98,3
	Saldo žiro računa	—	—	883 664,50	—
	Skupaj = prihodki			32,697.206,75	
853.
Skupščina občine Kamnik je na podagi 47. člena zakona o upravljanju in razpolaganju 5 stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77), 185. in 259. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skpunosti dne 22. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odioka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
Prvi odstavek 7. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 24-1584/77) se spremeni in se glasi:
»Davčna uprava skupščine občine določi zavezancu z odločbo višino nadomestila ter v obrazložitev odločbe navede elemente, na podlagi katerih ga je odmerila.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.	,
St. 020-36/78-7
Kamnik, dne 22. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
854.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 110. in 112. člena zakona o združenem delu ter v skladu z 242. in 243. členom zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in na podlagi 184. in 259. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1978 sprejela	'
ODLOK
o določitvi obveznega prispevka za financiranje ljudske obrambe v občini Kamnik
1.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom samostojno opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve in se jim ugotavlja dohodek, pa niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe, bodo v obdobju od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1980 združevali sredstva za financiranje ljudske obrambe na podlagi tega odloka.
2.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije ter ostali udeleženci iz 1. člena tega odloka, ki samoupravnega sporazuma niso podpisali, plačujejo sredstva prispevka po določilih 3. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v občini Kamnik.
Za leto 1978 se plačuje prispevek po stopnji 0,25 *>/0. Osnova za izračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
3.	člen
Stopnja prispevka iz 2. člena odloka se uporablja tudi v letu 1979 in 1980, kolikor udeleženci sporazuma ne določijo nove stopnje.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 020-37/78-7
Kamnik, dne 22. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
855.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 184. in 230. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1978 sprejela
ODLOK
o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Kamnik
1.	člen
Stalna delovna telesa Skupščine občine Kamnik določa 230. člen statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78).
S tem odlokom se določajo njihova sestava, naloge in način dela.
2.	člen
Stalna delovna telesa imajo naslednje število članov:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika, tajnika in 16 članov;
—- svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika in 14 članov;
—	komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja ima predsednika in 8 članov;
—	komisija za družbeno nadzorstvo ima predsednika in 6 članov;
—	komisija za prošnje in pritožbe ima predsednika in 6 članov;
—	komisija za odnose z verskimi skupnostmi ima predsednika in 6 članov;
—	komisija za odlikovanja ima predsednika in 6 članov;
—	statutarno-pravna komisija ima predsednika in 10 članov;
—	komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima predsednika in 8 članov;
—	komisija za varstvo okolja ima predsednika in 14 članov;
—	komisija za ugotavljanje izvora premoženja ima predsednika, namestnika predsednika in 4 člane ter 4 namestnike.
3.	člen
Stalna delovna telesa občinske skupščine sestavljajo delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter drugi delovni ljudje in občani; glede na vsebino dela posamez-
nih komisij pa tudi predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij.
Sestavo sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določa zakon.
Predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine.
4.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja naloge, ki so določene s statutom občine, z zakonom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Strokovne in druge zadeve za svet opravlja oddelek za liudsko obrambo Skupščine občine Kamnik.
5.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obravnava in proučuje varnost cestnega prometa; skrbi za prometno vzgojo vseh udeležencev v cestnem prometu, zlasti še otrok in mladine ter daje predloge pristojnim organom za izboljšanje razmer na tem področju.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kamnik.
6.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini ter analizira stanje in potrebe po vodilnih in strokovnih kadrih; proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov, vodilnih in strokovnih delavcev v OZD in drugih organizacijah v občini; daje predloge za izvolitev in razrešitev članov organov skupščine; predlaga občinski skupščini izvolitev oz. imenovanje delavcev, ki jih imenuje občinska skupščina; spremlja izvajanje družbenega dogovora o načelih kadrovske politike v občini; sodeluje pri sprejemanju družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem; sprejema akt o določitvi nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in funkcionarjem skupščine in izvršnega sveta; opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščino občine Kamnik.
7.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo kot organ družbene kontrole nadzira način uporabe družbenih sredstev v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in predlaga občinski skupščini ukrepe za pravilno uporabo teh sredstev; proučuje delovanje služb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela organov uprave, organizacij združenega dela in drugih organizacij in občanov; ugotavlja kršitve zakonskih predpisov in družbene discipline in predlaga pristojnim organom potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti ter posreduje priporočila občinski skupščini ali posameznim zborom.
Strokovne in druge zadeve za komi silo opravlja oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Kamnik.
8.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava vloge, prošnje in pritožbe in predloge občanov in organizacij, ki jih občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter samoupravne in druge skupnosti pošiljajo občinski skupščini; preverja njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši; oblikuje in predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti v delu organov občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah ter samoupravnih skupnostih; sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematike dela občinskih organov in organizacij.
Komisija lahko pri obravnavi posameznega problema zasliši stranko oz. predstavnika organa ali organizacije, v katere delovno področje spada zadeva, lahko pa tudi zahteva na vpogled spise.
Da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti ali da bi ugodila predlogu ali prošnji lahko komisija samostojno daje priporočila.
Organi in organizacije so dolžni dajati komisiji na njeno zahtevo podatke in pojasnila.
Komisija je dolžna obvestiti prosilca ali pritožnika o ukrepih, ki jih je storila v zvezi z njegovo zadevo.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Kamnik.
9.	člen
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi obravnava in proučuje vprašanja, ki zadevajo verske skupnosti in sodijo v pristojnost občinske skupščine ter daje skupščini ustrezne predloge.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kamnik.
10.	člen
Komisija za odlikovanja obravnava vprašanja v zvezi s podelitvijo odlikovanj, ki se dajejo delovnim ljudem in občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam ter društvom, ter priznanj občine; daje skupščini in drugim organom, ki odločajo o podelitvi odlikovanj oziroma priznanj, ustrezne predloge.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Kamnik.
11.	člen
Statutarno-pravna komisija pripravlja predloge za spremembo in dopolnitev statuta in drugih splošnih aktov občinske skupščine; proučuje splošne akte organizacij združenega dela, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, h katerim daje soglasje ali jih potrjuje občinska skupščina ali izvršni svet, kadar je z zakonom tako določeno; obravnava osnutke in predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, njeni zbori ali z enakopravnim odločanjem skupščine SIS ter o tem poroča zborom oziroma zborom in skupščini SIS, ki predpis ali drugi akt sprejemajo; opravljajo druge zadeve, določene s poslovnikom občinske skpuščine.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Kamnik.
12.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV spremlja in obravnava problematiko borcev in invalidov NOV ter njihovih družin, rešuje njihove zahtevke ali jih predlaga v rešitev pristojnim organom za izboljšanje njihovih materialnih in drugih socialnih razmer.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Kamnik.
13.	člen
Komisija za varstvo okolja skrbi za ohranitev človekovega naravnega okolja in posreduje pristojnim organom predloge za izboljšanje in odpravo vzrokov onesnaževanja okolja.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za inšpekcijske službe Skupščine občine Kamnik.
14.	člen
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja ima poleg vodenja posebnih postopkov za ugotavljanje izvora premoženja še nalogo, da spremlja in opozarja samoupravne in druge organe na pojave nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev, ki ne izvirajo iz dela in so v nasprotju s socialističnimi moralnimi načeli.
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja tajnik komisije za ugotavljanje izvora premoženja oz. davčna uprava Skupščine občine Kamnik.
15.	člen
Mandatna doba članov delovnih teles občinske skupščine traja štiri leta.
Občinska skupščina lahko tudi pred iztekom mandata razreši posame?nega ali vse člane delovnega telesa in izvoli druge.
16.	člen
Stalna delovna telesa občinske skupščine delajo na sejah.
Način dela stalnih delovnih teles občinske skupščine je določen s poslovnikom občinske skupščine
17.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: odlok o ustanovitvi in delu sveta za ljudsko obrambo; odlok o sestavi in nalogah komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; odlok o sestavi in nalogah komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja; odlok o sestavi in nalogah komisije za družbeno nadzorstvo; odlok o sestavi in nalogah komisije za prošnje in pritožbe; odlok o sestavi in nalogah komisije za verska vprašanja; odlok o sestavi in nalogah komisije za zadeve borcev in invalidov NOV; odlok o sestavi in nalogah komisije za varstvo okolja in narave; odlok o sestavi in nalogah komisije za ugotavljanje izvora premoženja; odlok o sestavi in nalogah komisije za samoupravne akte in odlok o sestavi in nalogah komisije za odlikovanja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/74).
18.	člen
Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-35/78-7
Kamnik, dne 22. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
LITIJA
856.
STATUT občina Litija
I. TEMELJNA NAČELA
Izhajajoč iz ustavnih načel temeljijo družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Litija na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvijo družbenega proizvoda ter na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v proizvodnji in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine.
Človekovo delo je podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela.
Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela, kot temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci uresničujejo svojo neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi upravljajo s svojim delom in s pogoji dela ter da odločajo o rezultatih svojega dela.
Osebna in skupne potrebe na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno, po organizacijah združenega dela ter v okviru samoupravnih interesov skupnosti.
Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter občanov je samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo politično oblast in opravljajo druge družbene zadeve v občini in v drtigih družbenopolitičnih skupnostih.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini in njenih organih.
Družbenopolitične organizacije v občini so oblika tsvobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na socialističnih temeljih ter so sestavni del in aktivni dejavnik samoupravnega socialističnega sistema.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje, temeljne organizacije združenega dela na področju
storitev in delovni ljudje z Osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti.
Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih.
Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske skupščine in njenih organov.
II. OBČINA LITIJA
1.	člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in drugimi predpisi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
V	občini delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti, tako da:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje, delo, spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti, zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo,
—	zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, urejajo in organizirajo narodno obrambo, usklajujejo priprave na splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo človekovega okolja, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi,
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih,
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi,
—	po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji,
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo^ za ustanavljanje, delovanje in razvoj kultumoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in' zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij,
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine,
—	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo,
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike SFR Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
3.	člen
Občina Litija je pravna oseba. Sedež občine je v mestu Litija.
Občina Litija ima svoj pečat okrogle oblike. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija« ter v drugi vrsti »SKUPŠČINA OBČINE LITIJA«.
4.	člen
Občino zastopa predsednik skupščine ali od skupščine pooblaščen organ ali posameznik.
5.	člen
V premoženj sko-pravnih zadevah občino zastopa občinsko javno pravobranilstvo.
6.	člen
Območje občine Litija obsega mesto Litija in naselja: Gradiške Laze, Breg, Tenetiše, Gradišče, -Zgornja Jablanica, Spodnja Jablanica, Cerovica, Bukovica, Selšek, Jablaniški potok, Jablaniške Laze, Sava, Pono-viče, Leše, Spodnji Log, Zgornji Hotič, Spodnji Hotič, Konj, Bitiče, Ribče, Jesenje, Vernek, Zapodje, Gabrovka, Brezovo, Klanec, Moravska gora, Vodice, Tihaboj, Brglez, Lukovica, Pečice, Tlaka, Brezje, Gornje Ravne, Moravče, Gabrska gora, Gobnik, Hohovica, Podpeč, Javorje, Nova gora,. Laze, Kamni vrh, Čateška gora, Okrog, Križišče, Vače, Klenik, Kandrše — del, Slivna, Mala sela, Cirkuse, Podbukovje, Široka set, Laze, Po-
tok, Vovše, Boltija, Ržiše, Kresnice, Kresniški vrh, Jevnica, Kresniške poljane, Goliše, Šmartno pri Litiji, Mala Kostrevnica, Ustje, Zavrstnik, Podroje, Vintarjevec, Črni potok, Riharjevec, Javorje, Vrata, Leskovica, Velika Kostrevnica, Jelša, Dvor, Liberga, Preska, Lupinica, Razbure, Višnji grm, Velika in Mala Stanga, Dragovško, Koške poljane, Račiča, Stangarske poljane, Reka gozd, Jastrebnik, Volčja jama, Ščit, Primskovo, Mihelca, Gradišče, Poljane, Kamni vrh, Zagrič, Mišji dol, Stara gora, Sevno, Ješče, Ježni vrh, Mulhe, Vinji vrh, Selo pri Sobračah, Obla gorica, Dolnji in Gornji vrh, Sobrače, Pusti javor, Rađanja vas, Vrh pri Sobračah, Dole pri Litiji, Ceplje, Dobovica, Gornje Jelenje, Hude Ravne, Kal, Ljubež, Mala goba, Preženjske njive, Prevolje, Radgonca, Spodnje Jelenje, Selce, Slavna, Suhadole, Velika goba, Zagozd, Zavrh, Gradišče, Kostanjevica, Ježevec, Prelesje, Ravne, Strmec, Polšnik, Borovak, Dolgo brdo, Mamolj, Preveg, Ravne, Renke. Šumnik, Tepe, Velika Preska, Zglavnica, Konjšica, Stranski vrh.
Z odlokom skupščine se opredelijo krajevne skupnosti in njih meje.
7.	člen
Zakon določa pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
8.	člen
V občini Litija uresničujejo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
Občani občine Litija so tisti državljani SR Slovenije in SFR Jugoslavije, ki imajo na njenem območju stalno bivališče.
9.	člen
Občina Litija lahko zaslužnim delovnim ljudem, občanom ter drugim osebam in organizacijam podeljuje priznanja:
—	domicil,
—	občinska priznanja,
—listine p priznanju,
—	pokroviteljstva prireditev,
—	naziv častnega občana.
Pogoje in pristojnosti za podeljevanje priznanj, njihovo obliko, določbe p pravicah in evidenci oseb, ki so priznanja prejele ter druge določbe urejajo odloki občinske skupščine.
10.	člen
Občina ima simbol. Grafično ima simbol samo linije in zvezdi. Modre linije — tri, ki potekajo navpično, ponazarjajo reko Savo (njen značilni ovinek), cesto in železnico. Rdeče linije — tri, ki potekajo vodoravno, predstavljajo partizanske prehode preko reke Save. Rdeči zvezdi v zgornjih kotih simbola simbolizirata narodnoosvobodilno gibanje na obeh straneh Save. V zgornjem levem kotu napis »Litija« pomeni občino, datum 24/12-1941 v desnem spodnjem kotu pa bitko na Tisju, po kateri praznuje občina Litija svoj občinski praznik.
• Simbol ima obliko pravokotnika, v razmerju 1 :1,4.
Simbol je stalna oznaka občine in se uporablja na svečanih listinah, zastavah, plakatih, značkah, pečatih, javnih zgradbah in drugih znamenjih ter javnih odličjih.
11.	člen
Praznik občine Litija je 24. december v spomin na borbo pri Tisju, katero je na ta dan v 1941. letu vodil z okupatorjem 2. štajerski bataljon pod vodstvom komandanta Franca Rozmana-Staneta in komisarja Dušana Kvedra-Tomaža.
Krajevne skupnosti v občini lahko za svoje območje ali tudi za posamezno naselje določijo v svojih statutih krajevne praznike.
III.	DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
1.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
12.	člen
Socialistična družbenoekonomska ureditev občine temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina in 'samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji.
13.	člen
Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni ih družbeni položaj človeka.
14.	člen
Nihče si ne more neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
15.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.
16.	člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine, v splošni rabi so družbena lastnina.
17.	člen
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničuje pravico do dela s sredstvi, ki so družbena lastnina v temeljni organizaciji združenega dela v kateri dela in v vseh drugih oblikah združenega dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva' osebni dohodek.
18.	člen
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odloča-
jo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
19.	člen
Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo in zboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti.
20.	člen
O vsem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dohodka, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
21.	člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka 'temeljne organizacije združenega dela.
22.	člen -
Temeljna in druge organizacije združenega dela ter druge družbeno-pravne osebe odgovarjajo za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolagajo.
23.	člen
Družbenoekonomski položaj delovnega človeka občine je zagotovljen z ustavo, zakoni in s tem statutom, posebej pa še:
—	s pravico do dela z družbenimi sredstvi,
—	da odloča o delu in poslovanju organizacij združenega dela ter o zadevah in sredstvih celotne družbene reprodukcije,
—	da ureja medsebojna razmerja pri delu in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in si pridobiva osebni dohodek,
—	s pridobivanjem dohodka v organizacijah združenega dela tistih dejavnosti, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za vrednotenje rezultatov dela, s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe na omenjenem področju zadovoljujejo,
—	z njegovim položajem v temeljni organizaciji združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in v samoupravnih interesnih skupnostih, ki mu zagotavlja ekonomsko stabilnost in socialno varnost med delom in po izteku delovne dobe.
24.	člen
Obveznosti plačevanja davkov in drugih davščin družbenopolitičnim skupnostim se določajo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom družbe za razvoj proizvajalnih sil, zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije.
25.	člen
Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali huje škodujejo družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku določenem z zakonom uporabijo Z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njenih organov. ,
2. Družbeno planiranje
.	26. člen
Delovni ljudje in občani občine, organizirani v združenem delu, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organizacijah in skupnostih, z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje občinskega razvoja z razvojem drugih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti,
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah in vseh oblikah združenega dela,
—• usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbene dejavnosti ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, s tem, da se obvlada stihijsko delovanje trga, neenakomernosti v razvoju v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka,
—	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, za stalno zboljšanje materialnih in drugih življenjskih razmer ter za vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
Pri določanju ciljev in interesov, ki jih uresničujejo z družbenim planiranjem, se delavci’ opirajo na znanstveno spoznanje in na njih temelječo oceno razvojnih možnosti.
27.	člen
Skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja v občini, ki so vsebina družbenega planiranja, so plod dogovorov v organizacijah združenega dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami, kakor tudi skupaj z njimi ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj.
Ob upoštevanju splošnih interesov se cilji določajo z dogovarjanjem.
(
28.	člen
Dohodek je osnovna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov.
Planiranje dohodka obsega zlasti njegovo ustvarjanje, razporejanje za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravnih in medsebojnih odnosov, pravic in obveznosti.
29.	člen
V	dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela, zato se z delitvijo tako doseženega dohodka vrednoti in zagotavlja materialno osnovo za delo delovnih ljudi v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih, blagovnem in denarnem prometu, znanosti, izobraževanju, kulturi, zdravstvenem in socialnem varstvu in drugod v skladu s cilji in interesi delovnih ljudi.
30.	člen
Plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani krajevnih skupnosti morajo odražati 1'azporeditev dohodka, ki so ga opredelile in planirale temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji.
31.	člen
Da bi uresničevali politiko ekonomskega in družbenega razvoja in bi bilo omogočeno stalno soočanje izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji, da bi bilo zagotovljeno usklajevanje celotne družbene reprodukcije kot tudi, da je vsem nosilcem družbenega planiranja omogočeno splošno planiranje in medsebojno usklajevanje planov, se pri planiranju uporabljata načelo sočasnosti in načelo kontinuiranega planiranja.
Srednjeročni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja Občine in se sprejema za obdobje petih let.
Srednjeročni plan temelji na skupni oceni možnosti za uresničevanje splošne orientacije dolgoročnih ciljev in smeri razvoja, ki jih določa dolgoročni plan.
32.	člen
Dolgoročni plan občine se sprejema za dobo 10 let. Z njim se določijo dolgoročni cilji in smeri razvoja občine.
33.	člen
V	skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopiti v prihodnjem obdobju.
34.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma interesne skupnosti. Plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
S samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih plana se določijo glavni interesi in cilji, zaradi katerih se sklepajo.
35.	člen
Samoupravni sporazum oziroma dogovor o temeljih plana je obvezen za tiste, ki so ga sklenil'
36.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in pristojni organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana ter dajati nosilcem družbenega planiranja ustrezne predloge za orientacijo in usklajevanje, ki temeljijo na znanstvenem in strokovnem raziskovanju pogojev in možnosti za razvoj.
37.	člen
Strokovne službe organizacij združenega dela in skupnosti ter organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen ter predlogov.
38.	člen
Temeljna organizacija združenega dela samostojno pripravlja in sprejema plan ter pripravlja elemente za samoupravni sporazum in dogovore o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občine.
39.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sklepajo delavci.
40.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje dejavnosti posebnega družbenega interesa.
41.	člen
Organizacije združenega dela na področju infrastrukture, ki so združene v skupnosti, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih skupnega plana skupnosti in na tej osnovi sprejemajo skupen plan, če pa niso združene v skupnosti, pa morajo sklepati samoupravne sporazume oziroma družbene dogovore, s katerimi urejajo medsebojne obveznosti glede usklajevanja planov.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, izvozom in uvozom ter proizvodne in druge organizacije združenega dela, s katerimi poslujejo in vzpostavljajo razmerja na načelih sodelovanja in samoupravnega združevanja, ali na podlagi zakona obvezno združujejo delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
sklepajo samoupravne sporazume o temeljih skupnega plana in sprejemajo skupni plan, oziroma če niso obvezni sprejeti skupnega plana, sklenejo samoupravni sporazum, s katerim urejajo medsebojne obveznosti o usklajevanju svojih planov.
Enako velja za organizacije združenega dela, ki so medsebojno neposredno povezane v procesu trajnejše delovne kooperacije oziroma družbene reprodukcije.
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost in vse organizacije združenega dela in delovna skupnost, ki združuje delo in sredstva, da bi uresničevala skupne potrebe in interese.
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je z zakonom ali odlokom občinske skupščine določeno, da so posebnega družbenega pomena.
Samoupravni sporazumi o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti se sprejemajo na način, ki je določen v statutu skupnosti.
42.	člen
Plan občine sprejme skupščina občine na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Za pripravo plana občine skrbi izvršni svet občinske skupščine, ki je odgovoren tudi za izdelavo delovnega programa za pripravo plana in pravočasno predložitev predloga v razpravo.
43.	člen
Dogovore o temeljih družbenega plana občine sklenejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter občinska skupščina in od nje pooblaščen organ.
44.	člen
Osnutek in predlog plana občine pripravlja izvršni svet na podlagi dogovora o temeljih plana občine in ga predloži skupščini občine.
V osnutku oziroma predlogu plana občine morajo biti navedene obveznosti, ki izvirajo za organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Izvršni svet skupščine občine mora, ko predloži osnutek oziroma predlog družbenega plana občine, obvestiti skupščino občine o tistih skupnih interesih in ciljih plana, za katere do predložitve osnutka oziroma predloga z določenimi organizacijami združenega dela oziroma družbenopolitičnimi skupnostmi ni bilo mogoče doseči dogovor.
45.	člen
Izvršni svet skupščine občine obvešča skupščino o uresničevanju plana ter o tem, kaj je ukrenil v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma predlaga, da skupščina sama ukrepa.
46.	člen
Organi upravljanja in dmgi organi samoupravnih organizacij ter pristojni organi občine so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni za uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti in plana občine.
Skupščina mora pravočasno z ukrepi ekonomske politike zagotoviti pogoje za uresničevanje plana občine.
Če se z analizo ugotovi, da plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga izvršni svet skupščini občine spremembe in dopolnitve.
47.	člen
Zainteresirane organizacije združenega dela, finančne organizacije in druge organizacije in skupnosti lahko skupaj z organi občine ustanovijo skupna koordinacijska telesa za usklajevanje svoje aktivnosti pri izpolnjevanju obveznosti in nalog, določenih v planih.
48.	člen
Vsi nosilci planiranja sprejemajo letne plane, programe in druge dokumente, s katerimi opredelijo naloge srednjeročnih planov za posamezno leto.
3.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe
v občini
49.	člen
Delovni ljudje in občani po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujemo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delovni ljudje organizacij združenega dela, ki opravljamo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujemo svobodno menjavo dela. V ta namen združujemo delo in sredstva ter v postopku samoupravnega sporazumevanja in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona o združenem delu v skladu z materialnimi možnostmi odločamo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb zagotavljamo delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delamo in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega dohodka in drugih svojih prihodkov.
50.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb zagotavljamo delovni ljudje sredstva za pokrivanje splošnih družbenih potreb v občini iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja, davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
51.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in sKladpega razvoja občine usklajujemo delovni ljudje v občini, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih hudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v občini in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Delovni ljudje in občani obravnavamo in sprejemamo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe in širših družbenopolitičnih skupnosti. Sestavni del te bilance so tudi sredstva osebne porabe.

52.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno določamo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagamo.
Delovni ljudje in občani usklajujemo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
53.	člen
Delovni ljudje in občani zagotavljamo krajevnim skupnostim v proračunu občine potrebna sredstva za uresničevanje delegatskega sistema in funkcionalno dejavnost.
Z družbenim dogovorom se določi, za katere splošne družbene potrebe in po kakšnih kriterijih se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti zagotavlja sredstva v proračunu občine.
54.	člen
Skupščina občine lahko za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani,
55.	člen
Skupščina občine s proračunom občine vsako leto posebej določi višino ter namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Predlog proračuna mora biti v skladu z gibanji družbenega proizvoda v občini, vendar pa mora njegov obseg zagotavljati normalno funkcioniranje dejavnikov vezanih na proračun.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna pripravi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
56.	člen
Da bi se delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delovnim ljudem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delovnim ljudem in občanom v temeljni organizaciji in krajevni skupnosti praviloma na voljo najmanj 30 dni.
57.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini občine predloži svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
58.	člen
če zahtevajo posebni interesi, se občina usklajuje v predvidene okvire določanja davščin in prispevnih
stopenj ter omejuje trošenje sredstev splošne in skupne porabe, v skladu s sprejetimi zakonskimi obveznostmi oziroma dogovori.
4.	Gospodarske in družbene dejavnosti
59.	člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, jih spodbuja in nudi pomoč pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela in ekonomičnosti poslovanja.
60.	člen
Občina spodbuja poslovno-tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in združevanje dela in sredstev, skupna vlaganja in druge oblike združevanja dela in sredstev.
Občina sodeluje pri ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih načrtih.
61.	člen
Kadar je poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, nenadomestljiv pogoj-za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju se z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa v teh organizacijah.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in s predpisi oziroma ukrepi občinske skupščine.
62.	člen
■Svoje potrebe na področju komunalne dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani neposredno v krajevnih skupnostih, prek organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena ter v komunalni skupnosti, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom in v kateri združujejo sredstva in določajo namen uporabe teh sredstev ter uresničujejo druge skupne interese.
63.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti jn solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji, in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni, ljudje v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
64.	člen
Za uresničevanje pravic stanovalcev pri delu stanovanjske skupnosti in pri obravnavanju drugih vpra-
šanj s področja stanovanjskega gospodarstva se oblikujejo v krajevni skupnosti zbori stanovalcev.
Zbor stanovalcev krajevne skupnosti predstavljajo delegati stanovalcev v stanovanjskih hišah, s katerimi gospodari stanovanjska skupnost. Delo zbora stanovalcev krajevne skupnosti določa statut te skupnosti.
65.	člen
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske in komunalne graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri stanovanjski in komunalni politiki ter na osnovi sprejete urbanistične dokumentacije načrtuje izrabo za te namene.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
66.	člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih, za katere se ustanavlja samoupravne interesne skupnosti.
67.	člen
Delovni ljudje in občani v občini določajo politiko razvoja vzgoje in izobraževanja, tako osnovnošolskega kot usmerjenega, skrbijo za vzgojo in izobraževanje ob delu. S sistemom štipendiranja in kreditiranjem ter z drugimi načini skrbijo za izenačevanje materialnih pogojev za uresničevanje pravice do izobraževanja in opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti.
Občina ustanavlja šole in tudi zagotavlja pogoje za njihovo delo.
68.	člen
Delovni ljudje in občani v občini razvijajo kul-tumoprosvetno dejavnost, skrbijo za ustanavljanje in delovanje kulturnoprosvetnih organizacij in društev, pospešujejo zlasti delovanje amaterske in tiste kul-tumoprosvetne dejavnosti, ki zajema širši krog delovnih ljudi, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture in' prosvete.
69.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokultume dejavnosti, zlasti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela in v
množičnih telesnokultumih organizacijah, zagotavljajo sredstva za delo teh organizacij ter za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo^ druge skupne interese na področju telesne kulture.
70.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj osnovnega zdravstvenega varstva.
Posebno skrb posvečajo preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavljajo ugodne higienske razmere za življenje in delo.
Občina skrbi, da zdravstveni zavod in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva in tako zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi po zdravstvenem varstvu.
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice iz zdravstvenega varstva prek zdravstvene skupnosti in skupnosti socialnega varstva.
71.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varnost delovnih ljudi, za organizirano nudenje raznih oblik pomoči delovnim ljudem, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delovnih ljudi ter ustvarjajo pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
Posebno pozornost posvečajo varstvu otrok, matere in družine, vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstvu občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, se v skladu s pozitivno zakonodajo zagotavljajo najnujnejša sredstva za preživljanje.
5.	Varstvo borcev NOV
72.	člen
Delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin.
V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za priznavalnine in družbeno pomoč borcev NOV in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za samostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, dajejo borcem NOV družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo.
6.	Kadrovska politika in zaposlovanje
73.	člen
Kadri so temelj našega družbenoekonomskega razvoja, kadrovska politika pa sestavni del samoupravne razvojne politike v občini, nosilci kadrovske
politike so delovni ljudje, organizirani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah v občini.
74.	člen
' Z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini se določi vloga kadrovske politike, vključevanje določil v samoupravne akte, načine vodenja kadrovske politike, pogoje vzgoje in izobraževanja kadrov, kriterije izbire in postopek kandidiranja kadrov ter odgovornost do uresničevanja družbenega dogovora.
Družbeni dogovor na predlog socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikatov pripravljajo, sprejemajo in dopolnjujejo samoupravni organi v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in občinska skupščina. Njegovo uresničevanje pa spremlja z družbenim dogovorom določena posebna komisija.
75.	člen
Vsi nosilci planiranja morajo kadrovske naloge opredeliti v planih kadrovanja, brez katerih je njihov srednjeročni plan neveljaven.
76.	člen
Z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij, še posebno pa socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikatov, delovni ljudje organizirani v njih, spodbujajo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike v vseh okoljih. Posebej se to nanaša na usklajevanje kriterijev, stališč in aktivnosti, ki zadeva evidentiranje in kandidiranje na odgovorna delovna mesta in za nosilce družbenih funkcij vseh oblik samoupravljanja in organiziranja ter družbenopolitičnega življenja v občini.
77.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo pogoje za uveljavitev pravice do dela, za vključevanje delovnih ljudi v združeno delo s sredstvi v družbeni lastnini in skrbijo za materialno zavarovanje delovnih ljudi v primeru začasne nezaposlenosti.
78.	člen
Politiko zaposlovanja v občini oblikujejo in izvajajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, posebno v skupnosti za zaposlovanje in v skupščini občine, v skladu z družbenimi načrti občine.
Posebno skrb posvečajo zaposlovanju oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo, žena in mladine.
7.	Družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov
79.	člen
Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi, na podlagi prispevka pa si sami in s člani njihovega gospodarstva, po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo socialno varnost.
80.	člen
Kmetje lahko v skladu z zakonom združujejo svoje delo, zemljišče, delovna sredstva oz. druga sredstva, ki so njihova lastnina, med seboj in z delom delavcev ter z družbenimi sredstvi v kmetijski zadrugi ali v drugih oblikah združevanja kmetov ali z delom delavcev in z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela s ciljem, da zboljšujejo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo, ustvarjajo pogoje za zagotovitev in izboljšanje zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih oblik socialne varnosti in drugih interesov ter da skupaj uresničujejo samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih.
81.	člen
Kmetijska zadruga ima načeloma enak položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti kot delovna organizacija. V kmetijski zadrugi se lahko organizirajo temeljne organizacije in organizacije kooperantov.
82.	člen
S samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti se določi dejavnost zadruge, odnosi med združenimi kmeti in delavci, ustanavljanje temeljnih organizacij, delitev dohodka in ostalo, kar se zahteva za normalno poslovanje zadruge.
83.	člen
Kmetje, ki so združili svoje delo, kmetijsko zemljišča in druga sredstva v odnose trajnejšega sodelovanja v organizacijo združenega dela, lahko sami ali skupaj z delavci te organizacije združenega dela organizirajo temeljno organizacijo kooperantov.
84.	člen
V temeljni organizaciji kooperantov združeni kmetje in delavci enakopravno odločajo o zadevah skupnega pomena. S samoupravnim sporazumom določijo način združevanja, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
85.	čler.
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalne produktivne izrabe tal, varstva kmetijskih zemljišč in izboljšanja posestne ter zemljiške strukture, se kmetijske in gozdne gospodarske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetih, kakor tudi drugi občani, združujejo v kmetijsko zemljiško skupnost v občini.
86.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini, ki mora biti v skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva.
8.	Varstvo in izboljšanje človekovega okolja
87.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina Litija, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, sta-
novanja, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi, da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
88.	člen
V občini so pod posebnim družbenim varstvom posamezna pokrajinska območja in predmeti narave, značilnosti, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, reke, potoki, jezera in njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak.
89.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje okolja delovnega človeka in občana s tem, da posvečajo posebno skrb:
—	čistoči zraka,
—	zaščiti obstoječih parkovnih površin in zelenic in njihovemu povečanju,
—	gozdovom posebnega pomena,
—	ohranitvi redkega rastlinskega in živalskega sveta,
—	kljub povečani urbanizaciji ohranjanju obdelovalnih površin in pašnikov,
—	varovanju območij vodovodnih zajetij,
—	tekočim vodam.
90.	člen
Večja naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno in kultivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne znamenitosti ali pokrajinske lepote, kulturni spomeniki oz. spomeniki človeškega dela in ji dajejo poseben značaj ter ima rekreacijski pomen, občinska skupščina lahko razglasi za pokrajinske parke in jih kot take posebej zavaruje.
91.	člen
Občinska skupščina si posebej prizadeva, da se večja naravno zaključena, pretežno prvobitna pokraji-ska območja, posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo poseben narodni, kulturni, znastveni ali rekreacijski pomen, razglasijo za narodne parke in kot taka zavarujejo, za manjša območja prvobitne narave, ki so primerna predvsem za raziskovalne namene, pa da se razglasijo za naravne rezervate.
92.	člen
Območja, v katerih so zdravstvene, vzgojnoizobra-ževalne, vzgojne in socialnovarstvene ter znanstvene ustanove, območja turističnih in drugih naselij, naravnih in krajinskih parkov ter naravnih rezervatov občinska skupščina lahko določi kot posebno zavarovana pred hrupom in tudi lahko določi 7. odlokom ored-videne ukrepe.
93.	člen
Pri določanju politike urbanizacije in prostorskega urejanja občinska skupščina z urbanističnimi programi. urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi daje poseben poudarek varstvu okolja, pri tem pa upošteva človekove biološke, kultume. gospodarske in druge potrebe in družbene koristi.
94.	člen
Zavedajoč se pomembnosti industrije kot nosilne panoge razvoja v občini, občinska skupščina sprejme
poseben program za razvoj varstva okolja, ki je nujno izpostavljen vplivom naprav, ki skrbijo za funkcioniranje industrijskih zmogljivosti.
95.	člen
Za uspešno reševanje vprašanj na področju varstva okolja pred vplivi industrijskega onesnaževanja in onesnaževanja po ogrevalnih napravah na stanovanjskem področju, izvi’šni svet občinske skupščine . ustanovi posebno stalno strokovno komisijo.
96.	člen
V občini se lahko ustanovi samoupravna interesna skupnost s področja varstva okolja.
Samoupravna interesna skupnost iz prvega odstavka tega člena se lahko ustanovi tudi za več sosednjih občin skupaj.
97.	člen
Neposredno skrb za varstvo voda in površin izvajajo samoupravna komunalna skupnost občine, območna vodna skupnost, skupnost za gozdarstvo ljubljanskega gozdnogospodarskega območja, kmetijska zemljiška skupnost ter skupnost za pospeševanje kmetijstva, ki morajo temeljna določila o varstvu voda in površin vnesti v svoje splošne akte.
98.	člen
Z namenom izboljševanja človekovega okolja občinska skupščina sodeluje s sosednjimi občinami in republiškimi organi pri dogovarjanju o skupnih interesih in nalogah na tem področju, pospešuje ustrezne oblike družbene in samoupravne organiziranosti, skrbi za uspešno delovanje ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, komunalnih služb, nadzornih služb in raziskovalnih skupnosti ter spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o akcijah in naložbah za preprečevanje, zmanjševanje ali odpravljanje onesnaževanja človekovega okolja.
9.	Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega
pomena
99.	člen
Zadeve programiranja in financiranja graditev stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni dastnini, gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš ter družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, so zadeve posebnega družbenega pomena.
Urbanizem in gopodarjenje s prostorom je dejavnost posebnega družbenega pomena.
100.	člen
S področja komunalnega gospodarstva so posebnega družbenega pomena dejavnosti, ki jih določa odlok občinske skupščine.
101.	člen
Programiranje razvoja vodnega gospodarstva, zbijanje in obdelava hidroloških in drugih za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov, obramba pred poplavami, urejanje vodnega režima, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti vo-
darskih objektov ter naprav v splošni rabi in urejanje medrebupliških in meddržavnih vodnogospodarskih zadev so dejavnosti posebnega družbenega pomena.
102.	člen
Posebnega družbenega pomena je programiranje razvoja poštnih, telegrafskih in telefonskih zmogljivosti ter financiranje gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje poštnih, telegrafskih in telefonskih zmogljivosti.
103.	člen
Dejavnosti posebnega družbenega pomena so tudi dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ohranitev in goji-da, vzdrževanje naravnih vodotokov in vodnogospo-tev gozdov ter krepitev njihovih splošnih koristnih funkcij, to je funkcij, ki jih imajo gozdovi iz varovalnega, hidrološkega, klimatološkega, higiensko-zdrav-stvenega, turistično-rekreacijskega, družbenogospodarskega, poučnega, raziskovalnega in Ijudsko-obrambne-ga vidika.
104.	člen
Dejavnosti posebnega družbenega pomena sta tudi elektrogospodarska dejavnost in varstvo pred požarom.
105.	člen
V	dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom.
V	teh samoupravnih interesih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
Z organizacijo in delovanjem teh samoupravnih interesnih skupnosti mora biti zagotovljeno medsebojno povezovanje teh dejavnosti ter usklajevanje njihovega razvoja in razvoja drugih dejavnosti.
Za uresničevanje sprejetih programov dela in razvoja se v teh interesnih skupnostih združujejo sredstva na podlagi predpisov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih sporazumov.
10.	Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita
106.	člen
V skladu s temelji sistema ljudske obrambe, ustavo in zakoni občina Litija ureja, usklajuje in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, določa svoj obrambni načrt, usmerja obrambne priprave organov, organizacij in skupnosti, ob neposredni vojni nevarnosti izvaja predpisane ukrepe pripravljenosti. ob naj adu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
Obramba domovine je pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka in občana, hkrati pa tudi osebna človeška obveznost, vprašanje časti in ljubezni do domovine.
107.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršni svet, oddelek za ljudsko obrambo in drugi upravni organi, štab za teritorialno obrambo in civilno zaščito, med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine in poverjeništva za posamezne dejavnosti na podlagi določil zakona.
108.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite občina po svojih organih in organizacijah opravlja zlasti naslednje naloge:	„
—	določa in izvaja obrambni načrt občine,
—	določa organizacijo in zagotavlja enotnost ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini,
—	organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje civilne zaščite ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov,
—	skrbi za podružbljanje načel sistema splošne ljudske, obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter za usmerjanje in skladno pripravljanje in delovanje vseh organov, organizacij in skupnosti na tem področju,
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje enot narodne zaščite,
—	skrbi za organizacijo in delovanje enotnega sistema opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter sistema vojnih zvez v občini za delovanje v vseh pogojih,
—	skrbi za ustrezno razporejanje občanov in delovnih ljudi ter materialnih sredstev za dopolnjevanje oboroženih sil in drugih struktur splošnega ljudskega odpora,
—	skrbi za oblikovanje in izdajanje predpisov in navodil za delovanje vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v miru, ob neposredni vojni nevarnosti in drugih izrednih razmerah v vojni,
—	usmerja izvajanje varnosti in zaščitnih ukrepov v skladu z zahtevami in potrebami družbene samozaščite,
—	s posebnim odlokom in samoupravnim sporazumom z ostalimi občinami zagotavlja delo pokrajinskega odbora v miru in v svrho usklajevanja priprav na širšem področju in v ta namen združuje vsako leto potrebna sredstva,
—	usklajuje organizacijo, načrte in priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v pripravi z ostalimi občinami, širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in z oboroženimi silami,
—	v skladu s sistemom družbenega planiranja ter na podlagi večletnih in letnih programov razvoja vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite skrbi za materializacijo in usmerja financiranje teh programov po prednostnem redu na način, kot se zagotavljajo sredstva za splošne in skupne potrebe za druge dejavnosti v občini.
109.	člen
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav in družbene samozaščite, kakor tudi za opravljanje drugih zadev ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ki šteje največ 21 članov.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine, usklajuje delo preko izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine. Skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
110.	člen
Predsedstvo občinske skupščine odloča o vprašanjih iz njene pristojnosti ob neposredni vojni nevarnosti ali, če je treba zavarovati naš samoupravni socialistični sistem, ob elementarnih in drugih nesrečah večjega obsega ter v drugih podobnih razmerah, ko se občinska skupščina ne more sestati. Potrebno pa je takojšnje in nujno ukrepanje v svrho zavarovanja naše samoupravne socialistične ureditve, ohranitve človeških življenj, ki so v nevarnosti, za varovanje materialnih dobrin in premoženja večjega obsega, izvedbe obrambnih ukrepov za potrebe ljudske obrambe in ohranitve javnega reda in miru, oziroma drugih ukrepov družbene samozaščite.
111.	člen
Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo predsednik skupščine, podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov, člani predsedstva po svojem položaju pa so: predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja ZK, predsednik občinske konference SZDL, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, predsednik občinskega odbora ZZB NOV, predsednik občinske konference zveze socialistične mladine in člani, ki jih še lahko imenuje delegatska skupščina. Odsotnega predsednika nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik.
Predsednik občinske skupščine je predsednik predsedstva občinske skupščine.
Če se občinska skupščina ob hudih vojnih razmerah ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine samo spreminja svojo organizacijo in kadrovsko sestavo.
Če se predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih ali drugih razmer ne more sestati, lahko predsednik predsedstva sprejme posamezne ukrepe za zagotavljanje izvajanja obrambnih nalog občine.
112.	člen
Za izvajanje oboroženega odpora ustanovi občina enote in štab teritorialne obrambe.
Občinski štab teritorialne obrambe vodi in združuje delovanje vseh enot in poveljstev teritorialne obrambe v občini. Štab deluje v miru in vojni, njegove naloge pa so predpisane z zakonom in s posebnim odlokom skupščine.
Načrti za uporabo enot teritorialne obrambe so sestavni del obrambnega načrta občine.
113.	člen
Civilna zaščita je s svojimi ukrepi in samozaščito sestavni del sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini.
Za uspešno zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin občina ustanavlja enote in štabe civilne zaščite. Vrste in številčnost enot in štabov se določajo na podlagi ocene ogroženosti območja občine in po odloku o ustanovitvi, organizaciji in vodenju civilne zaščite v občini.
Ob izvajanju vseh ukrepov civilne zaščite občina posebej skrbi za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč, natančneje se to področje ureja z odlokom o gradnji in financiranju zaklonišč v občini.
Za izvrševanje vseh nalog civilne zaščite v občini so posebej zadolženi vsi organi, organizacije in skupnosti, katerih redna dejavnost je namenjena zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin.
114.	člen
Delovni ljudje in občani se v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah organizirajo tako, da si zagotovijo najboljše možnosti za uveljavljanje svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, pristojni organi navedenih organizacij in skupnosti pa jim morajo dati v ta namen ustrezno strokovno in drugo pomoč.
Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo samoupravni organi navedenih organizacij in skupnosti svoje odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pravice in dolžnosti, število članov in odborov, določata zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter statuti omenjenih organizacij in skupnosti.
Delovni - ljudje in občani neposredno sodelujejo pri izvajanju obrambnih priprav v organizacijah in skupnostih iz prvega odstavka, pb svojih delegatih pa tudi v občini, republiki in federaciji.
115.	člen
V krajevni skupnosti občani in delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenih organizacijah in društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in za druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, s statutom in z obrambnim načrtom krajevne skupnosti in občine.
116.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov oz. programov dela ter v skladu s svojimi na-
logami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in druge načrte za delo v vojni z obrambnim načrtom občine ter pri izdelavi in izvajanju teh načrtov medsebojno sodelovati, zlasti morajo sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije in rezervnih delov ter pri oskrbi s končnimi izdelki.
Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih žive njihovi delavci.
117.	člen
Družbena samozaščita je najširša oblika varstva neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana ter drugih pravic iz svoboščin, varstva družbene lastnine in premoženja, zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti občanov in za gotavljanje nadaljnjega družbenega razvoja. Družbena samozaščita je pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, društev ter družbenopolitičnih skupnosti.
118.	člen
Delovni ljudje in občani organizirajo in izvajajo družbeno samozaščito v organizaciji združenega dela, v delovnih in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih v občini ter v enotah oboroženih sil.
119.	člen
Skupščina občine na pobudo delegacij in delegatov, svojih izvršnih teles in upravnih organov ugotavlja in obravnava probleme varnosti in zaščite na svojem območju ter posamezna vprašanja varstva določenih družbenih vrednot, sprejema ustrezne odloke, družbeni dogovor o družbeni samozaščiti ter spremlja njegovo izvajanje.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo s svojimi splošnimi akti določiti organizacijo, oblike in način organiziranosti za čimbolj smotrno in učinkovito izvajanje nalog družbene samozaščite skladno z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. S samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ustanovijo organe, določijo njihove naloge in združujejo sredstva.
120.	člen
V organizaciji združenega dela je mogoče učinkovito uveljaviti načelo zaščite in varnosti samo kot del osnovnega sistema družbene samozaščite. Zato se organizacije združenega dela povezujejo s krajevnimi skupnostmi in ustreznimi organi občinske skupščine. Po samoupravnih organih in samoupravni delavski kontroli morajo razvijati sodelovanje s samoupravnimi
inštitucijami družbene samozaščite v družbenopolitični skupnosti, z organi in službami družbene kontrole in inšpekcije ter organi in službami za notranje zadeve.
121.	člen
Temeljne naloge družbene samozaščite so:
—	zavarovanje samoupravnih pravic delovnih ljudi,
—• oblikovanje zavesti delovnih ljudi o potrebi zaščite družbenih vrednot,
—	odklanjanje pojavov, ki pogojujejo ali povzročajo ogrožanje družbenih vrednot,
—	krepitev družbene odgovornosti, discipline in družbene morale,
—	preprečevanje kaznivih dejanj in družbeno škodljivih pojavov,
—	nudenje pomoči samoupravnim organom, posebno državnim organom, pristojnim za odkrivanje pojavov in sojenje storilcem dejanj.
Poleg teh temeljnih nalog pomeni družbena samozaščita v najširšem pomenu tudi zaščito javnega reda in miru, prometno varnost, protipožarno varnost, zaščito pred drugimi družbeno škodljivimi pojavi in nesocialnim ravnanjem ter zaščito človekovega okolja.
122.	člen
Požarna 'varnost in gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in sta zato vključena v sistem druž-fc^me samozaščite.
123.	člen
Za obravnavanje, proučevanje prometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti in organizacij, se ustanovi komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot posebno družbeno telo.
124.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter zagotavljanje- mirnega in varnega življenja, v neposredni vojni nevarnosti izvajajo te enote določene naloge v okviru splošnega ljudskega odpora.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite, po samozaščitnih načrtih, ki jih sprejemajo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti.
11.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic ;n družbene lastnine
125.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini:
—	skupščina občine in njeni odgovorni organi,
—	temeljno sodišče,
—	samoupravna sodišča,
—	temeljno javno tožilstvo,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	javno pravobranilstvo,
—	organ za kaznovanje prekrškov.
—	organi milice.
Način in oblike uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določajo ustava, zakoni in ustrezni samoupravni. splošni akti.
126.	člen
Skupščina občine spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, sprejema smernice, ukrepe in zagotavlja pogoje za čim uspešnejše delo teh organov.
127.	člen
Skupščina občine pri uresničevanju družbenega varstva izvaja začasne ukrepe, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ali so huje prizadeti družbeni interesi, oziroma, če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—	odredi še druge z zakonom določene ukrepe.
128.	člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme skupščina občine tudi proti organu upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacij združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
129.	člen
O začasnih ukrepih odloča skupščina občine z odlokom na predlog družbenopolitičnih organizacij, družbenega pravobranilca samoupravljanja in izvršnega sveta ali na predlog komisije za družbeno nadzorstvo skupščine občine.
130.	člen
Skupščina občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
Če skupščina občine zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
131.	člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje skupščini občine ter drugim organom družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno sodišče ima v svojem delovnem področju pravice in dolžnosti obveščati skupščino občine o izvajanju zakonov in o svojem delu.
132.	člen
Samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organi rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakoni, kot tudi spore, ki jim jih poverimo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejamo ali, ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagamo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverimo reševanje sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagamo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnosti, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča.
133.	člen
Sodišče združenega dela spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje skupščini občine, skupščinam temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom družbenopolitičnih skupnosti predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
134.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen organ družbenopolitične skupnosti, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in' zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona ter v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih skupščine občine.
Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij ter daje skupščini občine, družbenim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravice in dolžnosti, da obvešča skupščino občine v okviru svojega delovnega področja o izvajanju zakonov in drugih splošnih aktov ter o svojem delu.
135.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine ukrepa in vlaga sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino občine, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s kate-fimi se kršijo samoupravne .pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Organi družbenopolitičnih skupnosti in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, na njegovo zahtevo, podatke in informacije, ki so pomembni za opravljanje njegove funkcije.
136.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja, organa za kaznovanje prekrškov, zagotavlja za območje občine skupščina občine v proračunu občine.
137.	člen
Javni pravobranilec zastopa občino, njene organe organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in’ dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec je za svoje delo odgovoren skupščini občine, kateri je dolžan poročati o svojem delu ter jo obveščati o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja. '
—	138. člen
Organ za kaznovanje prekrškov ob pogojih ter na način in po postopku, ki ga določa zakon, izreka kazni in varnostne ukrepe zoper storilce, ki so z zakonom in drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda.
139.	člen
Postaja milice v občini varuje življenja in skrbi Za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda. vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč,
sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku in odpravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi.
Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri izvajanju varstvenih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč.
Komandirja postaje milice imenuje skupščina občine po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve.
12.	Nadzorstvo nad zakonitostjo
140.	člen
Skupščina občine in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
141.	člen
Skupščina občine ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Skupščina občine z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delovnih ljudi ali je prizadeta družbena lastnina.
142.	člen
Skupščina občine zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega ugotovi, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega dela.
Če skupščina občine zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
143.	člen
če skupščina občine v roku osmih dni ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni akt uporabljati.
144.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna skupščini občine na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
145.	člen
Določbe tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti občine, če zakon ne določa drugače.
IV.	SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI NA PODROČJU DRUŽBENIH IN GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
146.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese.
Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem, ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila interesna skupnost ustanovljena, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
Na teh temeljih se ustanovi samoupravna interesna skupnost tudi na področju telesne kulture.
147.	člen
Kakor so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, določi obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustavnovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznosti plačevanja prispevkov v tej skupnosti in določi obveznost sodelovanja oziroma združevanja samoupravnih interesnih skupnosti za skupno izvajanje nekaterih in skupnih, nalog.
Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok ter samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti občinske skupščine, ki temelji na zakonu, določa, da so skupnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok.
Zakon oziroma odlok lahko določi, da se posamezne odločitve o zadevah, ki sb posebnega družbenega pomena, sprejemajo v soglasju z občinsko skupščino.
148.	člen
Organizacija, delo, pravice, obveznosti in odgovornosti samoupravnih interesnih skupnosti urejajo ustava, zakoni, ta statut, samoupravni sporazumi o ustanovitvi skupnosti in njihovi statuti.
149.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico, da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno -območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese.
Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavlja za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti.
150.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se organizirajo po načelih delegatskega sistema.
Z dogovorom v okviru občinske konference SZDL se določi, ali volijo delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih eno ali več splošnih ali združenih delegacij za skupščino samoupravnih interesnih skupnosti in katere so te skupnosti, ali pa volijo posebne delegacije za skupščino vsake samoupravne interesne skupnosti.
V dogovoru po prejšnjem odstavku se tudi uskladi število delegatskih mest, oblikovanje konferenc delegacij in skupnih delegacij za zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
151.	člen
Skupščina samoupravne interesne skupnosti odloča na sejah svojih zborov.
O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za skupnost in so kot taka določena v njenih splošnih aktih, odločata zbora enakopravno, odločitev velja, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu.
,	152. člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti te skupščine.
Če je z ustavo tako določeno, lahko skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o temeljnih vprašanjih svojega področja.
153.	člen
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo s Skupščino občine Litija zlasti pri programiranju razvoja družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini, pri usklajevanju tega programa s predviđenim gospodarskim in družbenim razvojem občine, pri reše-
vanju prostorske problematike na svojem področju, pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter v drugih zadevah skupriega interesa.
Organi skupnosti dajejo skupščini občine in njenim organom na njihovo zahtevo ali po lastni pobudi •poročila in podatke in jih obveščajo o stanju na svojem področju.
154.	člen
Pravico pobude za obravnavanje posameznih vprašanj iz delovnega področja samoupravne interesne skupnosti imajo poleg članov skupnosti tudi družbenopolitične organizacije v občini, družbene in strokovne organizacije ter občinska skupščina in njeni organi.
Skupnost je dolžna začeti razpravo o posameznem vprašanju, če je to predlagal pristojni organ občinske konference SZDL ali občinskega sindikalnega sveta, občinska skupščina ali izvršni svet.
Organi skupnosti so dolžni obravnavati stališča, mnenja in priporočila družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta ter jih obveščati o svojih stališčih in ukrepih.
155.	člen
Samoupravna interesna skupnost predloži osnutek programa, finančnega načrta in zaključnega računa, osnutek samoupravnega sporazuma, osnutek splošnega akta, ki ga skupščina skupnosti sprejema v soglasju z občinsko skupščino, in osnutke drugih pomembnejših splošnih aktov v obravnavo tudi občinskim organom družbenopolitičnih organizacij in pristojnemu organu Skupščine občine Litija.
Zaradi usklajevanja rokov za javno obravnavo posameznih aktov samoupravnih interesnih skupnosti, zaradi organiziranja skupnih razprav in zaradi drugih vprašanj s tem v zvezi sodelujejo organi skupnosti med seboj in s pristojnimi organi občinske skupščine oziroma rešujejo ta vprašanja skupaj z njimi v okviru občinske konference SZDL, ali občinskega sirldikal-nega sveta.
156.	člen
Skupščina občine Litija:
—	potrdi samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti in statut skupnosti,
—	daje soglasje k imenovanju tajnika skupnosti,
—	daje soglasja k imenovanju vodij strokovnih služb skupnosti.
157.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine Litija samostojno spremljajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe proti skupnosti v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam združenega dela.
158.	člen
Zakonitost dela samoupravne interesne skupnosti, njenih organov in strokovne službe nadzoruje pristojni občinski upravni organ.
159.	člen
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo svoje delo in uresničujejo skupne
cilje. V ta namen lahko ustanavljajo skupne organe.
Za usklajevanje dela na področju družbenih dejavnosti skrbi svet za družbene dejavnosti. Sestavljajo ga predsedniki izvršnih odborov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, vodi pa ga član Izvršnega sveta.
Svet za družbene dejavnosti usklajuje delo izvršnega sveta in samoupravnih interesnih skupnosti pri izvajanju sprejete politike in razvojnih usmeritev v občini, koordinira delo skupnosti — zlasti s ciljem, da se celovito soočajo interesi izvajalcev družbenih dejavnosti in njihovih uporabnikov, sinhronizira posamezne akcije, ki zadevajo več ali vse skupnosti ter usmerja delo strokovnih služb.
160.	člen
Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti se organizirajo tako, da je zagotovljeno kvalitetno in čimbolj racionalno opravljanje strokovnih, računovodskih in administrativno-tehničnih del, potrebnih za izvrševanje nalog organov skupnosti.
Strokovne službe se ustanovijo za eno ali več samoupravnih delovnih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom med ustreznimi skupnostmi.
Strokovne službe sodelujejo med seboj pri izvrševanju skupnih nalog tudi s strokovnimi službami občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij.
Na strokovne službe se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti skupnosti oziroma njenih organov.
Posamezna strokovna opravila lahko samoupravna interesna skupnost poveri tudi drugim ustreznim organizacijam oziroma organom.
161.	člen
Svoje obveznosti glede sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih in gospodarskih dejavnosti, ki se v okviru samoupravnih interesnih skupnosti zagotavljajo v svobodni menjavi dela z delavci organizacije združenega dela na področju družbenih in gospodarskih dejavnosti, določajo delavci in delovni ljudje na podlagi ovrednotenih programov s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih sporazumov v okviru te skupnosti.
Delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, plačujejo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih in gospodarskih dejavnosti prispevek. Višino prispevka določajo delavci in delovni ljudje v samoupravnih sporazumih iz prvega odstavka, če samoupravni sporazumi niso sklenjeni ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo sprejetega programa družbenih in gospodarskih dejavnosti niso zagotovljena, lahko zbor združenega dela skupščine občine v soodločanju s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti določi stopnjo prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezanci plačevanja prispevka, ali pa le za tiste delavce oziroma delovne ljudi, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili.
Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda gospodarstva in produktivnosti združenega dela v mejah, določenih v družbenem planu občine Litija.
162.	člen
Za uresničevanje posebej dogovorjenih nalog ozi-roma za razširitev materialne podlage družbenih dejavnosti po posebnih programih lahko delavci še posebej združujejo sredstva iz dohodka temeljne organizacije združenega dela oziroma iz osebnih dohodkov in skladov skupne porabe, delovni ljudje pa iz osebnih dohodkov in drugih svojih sredstev.
163.	člen
Da bi delavcem in občanom omogočili razpravo in odločanje o celotnem ustvarjenem dohodku, sodelujejo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti z občinsko skupščino in njenim izvršnim svetom, tako da so hkrati v obravnavi predlog družbenega plana občine Litija, predlog programa celotne skupne in splošne porabe ter bilanca sredstev za te potrebe.
V	postopku odločanja o sredstvih organi skupnosti sodelujejo tudi z družbenopolitičnimi organizacijami.
164.	člen
V	skladu s sprejetimi programi razvoja družbenih dejavnosti skrbijo samoupravne interesne skupnosti za gradnjo, opremo in večja popravila objektov ha tem področju. Razen rednih sredstev, ki jih dajejo v ta namen, zbirajo skupnosti sredstva tudi na podlagi samoupravnih sporazumov in pogodb s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi ter sredstva iz samoprispevka delovnih ljudi in občanov.
Pripravljanje, financiranje in izvajanje investicijskih programov skupnosti usklajujejo in po dogovoru tudi povezujejo z ustreznimi programi drugih samoupravnih interesnih skupnosti in Skupščine občine Litija.
165.	člen
Za ustanovitev organizacije na področju družbenih dejavnosti, katere ustanovitelj ni ustrezna samoupravna interesna skupnost, je potrebno soglasje te skupnosti.
Posebni družbeni interes pri opravljanju teh dejavnosti se v skladu z njihovo naravo in posebnostmi zagotavlja s tem, da se lahko določijo pogoji in način opravljanja takih dejavnosti, zagotovi soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov občine in družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju skupnih ciljev, o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in o razširjeni reprodukciji, o soglasju k posameznim določbam splošnega samoupravnega akta organizacije združenega dela, o statusnih spremembah, o načelih in merilih v kadrovski politiki, o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti ali z drugimi oblikami družbenega vpliva.
166.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah, ki opravljajo določeno družbeno dejavnost, pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svobodno menjavo dela — neposredno ali po samoupravni interesni skupnosti ali krajevni skupnosti oziroma v njenem okviru.
Celotni dohodek ustvarjajo iz dohodka drugih temeljnih organizacij združenega dela — glede na to, koliko so s svojim delom prispevali k ustvarjanju no-
ve vrednosti v materialni proizvodnji, k večji produktivnosti celotnega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti — ter iz osebnega dohodka delavcev ali dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi, glede na to, koliko so s svojim delom prispevali k zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter interesov omenjenih delavcev in drugih delovnih ljudi.
Delavci v temeljni organizaciji, ki opravljajo dejavnost iz prvega odstavka tega člena, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega dohodka, ki ga temeljna organizacija ustvari na podlagi samoupravno dogovorjenega povračila za opravljanje dejavnosti oziroma za opravljanje storitev ali na kakšni drugi podlagi v skladu s samoupravnim sporazumom.
167.	člen
Temeljna brganizacija, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, si ustvarja sredstva za razširitev materialne osnove dela:
1.	v okviru družbeno priznane cene storitev,
2.	iz namenskih sredstev, ki so ji zagotovljena na podlagi samoupravnega sporazuma, v obliki samoprispevka občanov ali na podlagi zakona oziroma odloka občinske skupščine v skladu z zakonom.
V.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
168.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujemo oblast in opravljamo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v temeljnih samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov odgovornih skupščinam.
169.	člen
Delovni ljudje in občani se samoupravno organiziramo v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določamo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujemo.
1.	Samoupravljanje v združenem delu
170.	člen
Delovni ljudje, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela, oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev, opravljamo družbene zadeve, usklajujemo skupne interese na način, določen z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti:
—	o neodtujljivih pravicah z osebnim izjavljanjem, z referendumom, na svojih zborih, s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum in statut.
—	po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela,
■— po delegatih v organih krajevnih skupnosti,
—	po delegatih v skupščinah in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti,
—	po delegatih v skupščini občine,
—	po deleeatih v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
171.	člen
V	organizacijah, združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka skupščine občine opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katere tako določa zakon, odlok in samoupravni splošni akt organizacije združenega dela, kot delegati uporabnikov, ustanovitelja, občine, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti.
2. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
172.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, v več naseljih ali delu mesta imamo pravico in dolžnost, da se samoupravno organiziramo v krajevno skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujemo svoje osebne in splošne potrebe in interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, se s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine povezujemo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih potreb in interesov pri opravljanju nalog.
V	krajevni skupnosti se povezujemo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujemo svoje skupne potrebe in interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujemo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v oh^ni in v širši družbenopolitični skupnosti.
173.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujemo svoje samoupravne pravice in obveznosti ter zadovoljujemo svoje skupne potrebe in interese v krajevnih skupnostih, zadovoljujemo in uresničujemo na svojih zborih, v krajevnih in terenskih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev hiše, hišnih svetih, zborih stanovalcev v krajevni skupnosti, z referendumom s samoupravnimi' sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in delegatih v skupščini občine ter po delegatih v širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov poverjamo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
174.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov in potreb delovni ljudje in občani ustanovimo krajevno skupnost po območjih, ki so odvisna od naravnih kompleksov, interesov in potreb delovnih ljudi in občanov, od geografske zaokroženosti naselja ali več naselij, stanovanjskih zaokroženih enot, ki težijo k skupnemu gospodarskemu, kulturnemu ali prometnemu središču, ekonomske razvitosti, števila prebivalcev in zaposlenosti, ki se medsebojno povezuje prek skupnih interesov, od objektivnih in prostorskih možnosti združevanja delovnih ljudi in občanov in našega vpliva na sprejemanje, uresničevanje in izvrševanje nalog v krajevni skupnosti.
175.	člen
Pobudo za ustanovitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—	zbori delovnih ljudi in občanov,
—	zbor delegatov krajevne skupnosti,
—	krajevna konferenca ali druge oblike organizacije občanov SZDL.
Pobudo za razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugim krajevnim skupnostim morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdražiti ali združiti, pobudo za priključitev k dragi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja drage krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija oziroma terenska organizacija SZDL mora o pobudi za ustanovitev, zdražitev ali razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k dragi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
176.	člen
O ustanovitvi, zdražitvi ali razdružitvi krajevnih skupnosti, izdvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločamo delovni ljudje in občani z refe-rendumom ali z- osebnim izjavljanjem,
177.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut in je pravna oseba.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni konferenci SZDL, ki o njem organizira in vodi razpravo.
Na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta.
Statut krajevne skupnosti sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če sta zanj glasovali najmanj dve tretjini vseh članov zbora delegatov krajevne skupnosti.
178.	člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,	.	,
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,
—	vprašanja o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
179.	člen
Delovni ljudje v krajevni skupnosti sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
180.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oz. občine, združujejo svoja sredstva z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne (Skupnosti, s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti in z drugimi sredstvi.
Delovni ljudje in občani tudi sami prispevajo določena sredstva s samoprispevkom ali na drug način-
Delovni ljudje in občani odločajo o programu uporabe sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
181.	člen
Občinska skupščina vsako leto v proračunu določi višino sredstev za uresničevanje njihovih nalog in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti.
Občinska skupščina s posebnim predpisom določi merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih namenjenih za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti, upoštevajoč območje ter število delovnih ljudi in občanov.
182.	člen
Na dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih samoprispevek, del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugi dohodki ne zadovoljujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s planom občine.
183.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
Predlog delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti obravnavajo delovni ljudje na svojih zborih, sprejme pa ga organ upravljanja v krajevni skupnosti.
184.	člen
Krajevne skupnosti lahko združujejo svoja sredstva, razen sredstev, ki še namensko zbirajo v krajevni skupnosti, v posebnem samostojnem skladu.
Sklad ustanovijo s samoupravnim sporazumom krajevne skupnosti.
S sredstvi sklada razpolaga zbor delegatov krajevne skupnosti.
Sredstva se delijo po merilih, ki jih sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti.
185.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in arugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje lastnih skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad delom te službe.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih nalog.
186.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujemo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljamo, usklajujemo in uresničujemo interese skupnega pomena.
3.	Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
187.	člen
Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev, odločajo o vprašanjih skupnega pomena ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v skupščinah in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti,
—■' z enakopravnim odločanjem po delegatih o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
188.	člen
Skupščine samoupravne interesne skupnosti sestavljajo delegati, ki jih volimo in odpokličemo delovni ljudje in občani v združenem delu ter krajevni skupnosti.
Skupščino samoupravne interesne skupnosti, ki jo ustanovimo delovni ljudje in občani ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delovni ljudje združeni, ki opravljajo dejavnosti na področjih, za katere je skupnost ustanovljena, sestavlja:
—	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delovnih .ljudi v združenem delu ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skupnost.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino, skupnosti in druge medsebojne pravice in obveznosti udeležencev sporazuma.
189.	člen
Delovni ljudje in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih delegiramo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz splošnih, združenih in posebnih delegacij.
190.	člen
Samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter statuti krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način oblikovanja in sestavo splošne oziroma posebnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, razmerja delegacij do organov upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter druga vprašanja, pomembna za delo delegacij in njihovega povezovanja z delovnimi ljudmi in občani, ki smo jih izvolili. 4
4.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
A.	Družbeni dogovori
191.	člen
Z družbenim dogovorom se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora, ali splošnega družbenega pomena, zlasti na področju planiranja, cen, razporejanja dohodka, delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, mednarodne menjave, politike zaposlovanja ter varstva in zboljševanja človekovega okolja.
192.	člen
Družbene dogovore sklenejo organi občinske skupščine in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije in organizacije združenega dela. ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno s potrošniki blaga in storitev, organiziranih v svetih potrošnikov.
193.	člen
Za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov je zadolžena ustrezna strokovna služba, skupščina pa za organiziranje in izvedbo javne razprave.
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori morajo biti prej v javni razpravi.
194.	člen
Udeleženci družbenega dogovarjanja določijo sporazumno postopek za sklenitev družbenega dogovora.
195.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Ce se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu o združenem delu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji ali delovni organizaciji, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
196.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki sp ga podpisali, ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbenopolitično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih, ki iz njega izhajajo.
197.	člen
K sklenjenim družbenim dogovorom lahko pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitvi, če podajo izjavo, da se strinjajo z njegovo vsebino in da ga sprejmejo
198.	člen
Če sprejme družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se urejajo zadeve širšega družbenega pomena, večina samoupravnih organizacij in skupnosti, lahko občinska skupščina za tiste organizacije združenega dela, ki ga niso sprejele, sprejme odlok, s katerim nadomesti družbeni dogovor ali samoupravni sporazum.
199.	člen
Vsak udeleženec lahko vselej odpove svojo udeležbo v družbenem dogovoru, če ni v dogovoru določen čas, ko jo more odpovedati. Odpoved se vroči vsem udeležencem družbenega dogovora.
Odpovedni rok je šest mesecev, če družbeni dogovor ne določa drugega roka, teči pa prične z dnem, ko je bila odpoved vročena tistemu udeležencu družbenega dogovora, ki mu je bila vročena najpozneje.
200.	člen
Za potrebno objavo samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov in za njihovo vodenje v registru je zadolžena strokovna služba skupščine.
E. Samoupravni sporazumi
201.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno
ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, družbenopolitični skupnosti in aosnodarski zbornici.
202.	člen
Ce skupščina občine predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija oziroma skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravnih organizacij oziroma skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali izvršni svet občinske skupščine.
203.	člen
S samoupravnim sporazumom se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski odnosi in drugi samoupravni odnosi in interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi, ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
204.	člen
S samoupravnim sporazumom se zlasti: združuje delo delavcev v temeljni organizaciji, združuje delo delavcev v delovni skupnosti, združujejo delo in sredstva v delovne organizacije in druge organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti, kakor tudi v druge oblike združevanja dela in sredstev, določajo osnove plana, usklajujejo interesi v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in merila za razporejanje dohodka, določajo merila za samoupravno urejanje cen, določajo osnove in merila za razporejanje dohodka, ustvarjenega s skupnim poslovanjem, urejajo odnosi v svobodni menjavi dela, urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu in ukrepi za njihovo uresničevanje, kakor tudi odnosi pri izvajanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarske zbornice in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti, ter sindikat.
205.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določajo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
206.	člen
Udeleženec samoupravnega sporazuma je lahko tudi občinska skupščina in njen izvršni svet in organizacije, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj, ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravni organizacijami in skupnostmi.
207.	člen
Udeleženec samoupravnega sporazuma je lahko tudi delovni človek, ki opravlja kmetijsko, obrtno ali drugo dejavnost, oz. delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in s sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma, če združuje svoje delo in sredstva v kmetijsko zadrugo ali kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev.
208.	člen
Postopek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja je javen.
Javnost postopka se določi na način, ki ga v skladu z zakonom določijo udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
209.	člen
Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov.
Sindikat tudi sodeluje pri sklenitvi samoupravnega sporazuma in je sopodpisnik samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu in določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v združenem delu.
Če sindikat ne podpiše samoupravnega sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga ima organizacija združenega dela pravico uporabljati, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
210.	člen
Pravice, obveznosti in, odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
211.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev.
212.	člen
Za samoupravne sporazume se ne štejejo pravni posli, ki jih sklenejo udeleženci samoupravnega sporazuma med seboj, ali z drugimi v' prometu blaga in storitev brez udeležbe pogodbenih strank pri ustvarjenem dohodku in skupaj prevzetem riziku (prodajna posojila, gradbena, prevozna pogodba).
Za samoupravne sporazume se tudi ne štejejo pravni posli, ki jih mimo samoupravnega odnosa sklenejo z organizacijo združenega dela posamezni kmetje ali drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov, oziroma delovni ljudje, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, glede enoletne ali krajše obveznosti dobavljanja proizvodov, izvrševanje del, ali podobnih samoupravnih obveznosti.
213.	člen
Če je samoupravni sporazum sklenjen za dosego nedovoljenega interesa ali cilja ali o prometu, ki ni dovoljen, nima pravnega učinka.
Cilj in predmet samoupravnega sporazuma sta nedovoljena, če nista v skladu z ustavo, ali če sta v nasprotju z zakonom, ali moralnimi načeli socialistične samoupravne družbe.
214.	člen
Samoupravni sporazum oziroma posamezen njegov del je ničen, če ni v skladu z ustavo, ali če nasprotuje zakonu ali moralnim načelom socialistične samoupravne družbe.
215.	člen
Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma lahko predlaga, naj se samoupravni sporazum zaradi spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je udeležencu samoupravnega sporazuma bistveno otežena izpolnitev materialnih obveznosti, spremeni.
216.	člen
Udeleženec samoupravnega sporazuma, ki ne izpolnjuje z njim prevzetih materialnih obveznosti, je odgovoren za škodo, ki jo je s tem povzročil drugim udeležencem samoupravnega sporazuma.
217.	člen
Udeleženec lahko odpove samoupravni sporazum pod pogoji in po postopku, ki jih v skladu z zakonom določa samoupravni sporazum. Za udeleženca, ki ga odpove, neha samoupravni sporazum veljati, ko izteče v njem določeni rok, za njegovo odpoved.
Odpovedni rok prične teči od dne, ko je bila odpoved samoupravnega sporazuma vročena vsem njegovim udeležencem.
Če v samoupravnem sporazumu ni določen odpovedni pok, neha veljati samoupravni sporazum za udeleženca, ki ga odpove, ko izteče šest mesečev od zadnjega dneva v letu, v katerem je bila odpoved vročen-vsem udeležencem samoupravnega sporazuma.
218.	člen
Za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora, se lahko v samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru predvidi arbitraža ali kakšen drug način.
Če samoupravni sporazum ali družbeni dogovor ne predvidi arbitraže ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma in dogovora, rešuje tako nastale spore sodišče združenega dela.
•	219. člen
Strokovna služba skupščine občine vodi register podpisanih družbenih dogovorov m samoupravnih sporazumov in poskrbi za potrebno objavo. 5
5.	Referendum in druge oblike osebnega izjavljanja A. Referendum
220.	člen
Skupščina občine lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločimo o posameznem vprašanju, da se vnaprej izrečemo o predlogu odloka ali drugega akta iz njegove pristojnosti ali da potrdimo za sprejeti odlok ali kak drug akt skupščine občine.
Skupščina občine mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v drugih z zakonom določenih primerih.
221.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora skupščina občine obvestiti predlagatelja.
222.	člen
Skupščina občine mora razpisati referendum, kadar to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina KS z območja občine ali občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca SZDL.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Skupščina občine mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis
223.	člen
Skupščina občine razpiše referendum s sklepom.
Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
224.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Če je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi delovni ljudje v združenem delu, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegacij v skupščino občine in še niso vpisani v volilni imenik.
225.	člen
Odločitev o referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo na območju, na katerem je bil referendum razpisan, pravico glasovanja.
Odločitev, sprejeta na referendumu, se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Skupščina občine eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju.
226.	člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija za volitve delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti.
Občinska volilna komisija ugotavlja in objavlja izid referenduma.
227.	člen
Druga vprašanja, ki se rianašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavljanja rezultatov glasovanja, naloge volilne komisije in druga vprašanja, uredi skupščina občine v skladu z zakonom s posebnim odlokom.
B.	Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov
228.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v KS, SIS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
—	obravnavamo vprašanja, “ki so pomembna za organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajemo pobude, predloge, mnenja za reševanje teh vprašanj,
—	obravnavamo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,
—	obravnavamo poročila in predloge delegacij in delegatov v skupščini občine, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah SIS ter o njih odločamo,
—	predlagamo skupščini občine in skupščini mesta Ljubljane ter njihovim organom ukrepe za reševanje zadev iz njihove pristojnosti,
—	samostojno odločamo o zadevah, ki jih določa statut OZD, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma KS.
Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov imajo pravico in dolžnost razpravljati o vseh vprašanjih, ki so v tem statutu določena, da jih skupščina občine daje v javno razpravo.
229.	člen
Statuti OZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev, zborov delovnih ljudi in občanov.
Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
C.	Podpisovanje in posebne pismene izjave
230.	člen
Skupščina občine lahko sklene, da delovni ljudje v združenem delu v občini oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejmemo odločitev o posameznem vprašanju, pomembnem za delovne ljudi v združenem delu oziroma za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih ali njenih delih, oziroma odločimo o drugih vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine. >
Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejme skupščina občine oz. njen zbor. ki je po tem statutu pristojen. odločati o posameznem vprašanju.
231.	člen
Delovni ljudje v združenem delu ter delovni ljudje. in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločamo o vprašanjih. pomembnih za delovne ljudi v združenem delu v občini ter delovne ljudi in občane v krajevnih
skupnostih, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če . se je zanjo s podpisom oziroma posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali njenih delih, ki imajo pravico glasovanja.
232.	člen
Delovni ljudje v združenem delu s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločamo o vprašanjih, pomembnih za delovne ljudi v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi v združenem delu.
233.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanje oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločamo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imamo pravico glasovanja.
234.	člen
Glede podajanja predlogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi izjavami, rokov, organov za vodenje postopka odločanja, ugotavljanja in objavljanja izida, obveznega upoštevanja sprejetih odločitev ter glede drugih vprašanj pri odločanju s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referendumu.
C. Javne razprave
235.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, zagotavljamo neposredno in aktivno udeležbo delovnih ljudi v družbenem delu, delovnih ljudi in občanov v KS ter uresničevanje našega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen in splošen pomen.
236.	člen
V javni razpravi sodelujejo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, KS, SIS, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, skupščina občine in njeni organi kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
,,	237. člen
Skupščina občine mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
—	statuta občine,
—	sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih planov,
—	zadeve s področja urbanizma in prostorskega planiranja,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti,
—	razpis občinskega posojila,
—	osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za
katere to določa zakon.	’
238.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in ■občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih skupščine občine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, KS. SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
239.	člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o vprašanju danem v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne spreminjati,
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
—	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
VI.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
240.	člen
Družbenopolitične organizacije se v skladu s svojo vlogo in nalogami v razmerju do občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja v družbenem in gospodarskem življenju v občini.
241.	člen
Zveza komunistov, kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je Zveza komunistov idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi pri reševanju
družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu.
242.	člen
V	Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije kot prostovoljni in demokratični zvezi delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov kot vodilno idejno in politično silo delovni ljudje kot posamezniki in organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil ter v ta namen obravnavajo vsa družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude z vseh področij družbenega življenja, določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij in delegatov ter zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za delegate ter za samoupravne, javne in druge službene funkcije, obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgojo kadrov ter določajo merila za iz:-biranje kadrov, opravljajo družbeno nadzorstvo in presojajo delo organov oblasti in samoupravljanja, zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in vpliv na javno komuniciranje, se borijo za humane, socialistične demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo.
243.	člen
V	sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda se delavci borijo za uresničevanje svojega ustavnega položaja v združenem delu v vsem družbenem življenju, zavzemajo se za svoje usposabljanje v ta namen, za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegacije, delegate in za organe v združenem delu in v družbenopolitični skupnosti, za varstvo pravic, življenjskega standarda in socialne varnosti delavcev.
Sindikat daje pobude in sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in daje predloge, ki se nanašajo na družbeni in materialni položaj delavskega razreda.
244.	člen
V	organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOV, delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije NOB in jih prenašajo na mlade generacije, prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medčloveških humanih odnosov in solidarnost. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOB in njihovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge občinskim družbenopolitičnim in samoupravnim interesnim skun-nostim za reševanje vprašanj iz tega področja.
245.	člen
Mladi delovni ljudje in občani, organizirani v zvezi mladine, se vključujejo v družbenopolitično življenje v občini, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, obravnavajo vprašanja, ki zadevajo položaj mla-
dih, usklajujejo mnenja in dajejo pobude in predloge o vprašanjih, za katera so mladi še posebej zainteresirani.
246.	člen
Občani in delovni ljudje se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih, glede na svoje interese in potrebe, delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini.
247.	člen
Na pobudo organizacij zveze komunistov, socialistične zveze delovnega ljudstva, sindikata in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij lahko občinska skupščina in njeni organi organizirajo skupne sestanke ali posvetovanje delegacij organizacij združenega dela, delegacij krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi ob-ravnanja določenih vprašanj, za katera so te zainteresirane
248.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, ob pripravi družbenih dogovorov, ob volitvah delegacij, pri organiziranju konference delegacij, ob izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
249.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajajo na konferencah, javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij.
250.	člen
Občinska skupščina in njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tudi tako, da jim pošiljajo gradiva, poročila, analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih.
251.	člen
Delegacije v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so dolžne ob sprejemanju svojih stališč in odločanju o posameznih vprašanjih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih organih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obravnavati in upoštevati mnenja, predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij.
SKUPŠČINSKI SISTEM
252.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
253.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrti in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, na način, določen z ustavo in zakonom,
4.	delovni ljudje v krajevnih skupnostih.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z manjšim številom delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, lahko oblikujejo skupno delegacijo v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
254.	člen
Če se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine.
255.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije.
256.	člen
Delegacija ima zaradi zadev, v katerih njen delegat odloča v občinski skupščini, tudi pravico:
1.	povabiti na svojo sejo poslovodni individualni ali kolegijski organ svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter zahtevati od njega poročilo, mnenje ali stališče v taki zadevi,
2.	dati pobudo ali zahtevo, da se skliče skupna seja z delavskim svetom temeljne organizacije združenega dela ali drugim organom samoupravljanja,
3.	dati pobudo, da se skliče zbor delovnih ljudi oziroma zbor delovnih ljudi in občanov.
Delegat posameznega zbora občinske skupščine ima pravico, da se udeleži seje drugega zbora ali izvršnega sveta ali drugih organov skupščine oziroma njihovih delovnih teles, kadar obravnavajo zadevo.
ki je bistvenega pomena za njegovo samoupravno organizacijo ali skupnost.
257.	člen
Pri uresničevanju delegatske funkcije morajo imeti delegati in delegacije organizirano pomoč delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organov in strokovnih služb v svoji organizaciji oziroma skupnosti, v organu, v katerem delujejo in v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma v zvezi sindikatov.
Izvršni organi organizacije oziroma skupnosti, v kateri so delegati izvoljeni, njihovi samoupravni organi in strokovne službe, organi, v katerih delujejo, in organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindikatov zagotavljajo delegatom:
—	pravočasno, razumljivo, objektivno in vsestransko informiranje,
—	materialne in druge pogoje ter učinkovite metode dela pri izražanju in usklajevanju interesov, oblikovanju stališč, sprejemanju sklepov in dogovorov ter pri sprotnem nadzorovanju uresničevanja dogovarjanja in sklepanja,
—	njihovo načrtno ter sistematično usposabljanje za opravljanje delegatske funkcije.
258.	člen
Način izvolitve delegacij, druge njihove pravice in dolžnosti ter pravice in dolžnosti delegatov ter razmerja delegacij in delegatov do delovnih ljudi določata ustava SR Slovenije, zakon ter samoupravni akti.
259.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje za njihovo delo.
260.	člen
Delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, pobudo za oblikovanje odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
261.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih -predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
262.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v obč’'"*ki skupščini.
263.	člen
Delegati občinske skupščine imajo pravico do povračila stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. Natančnejše določbe o tem predpiše občinska skupščina z odlokom.
264.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto, kadar opravlja funkcijo delegata v skupščini.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kazniven dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegata.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
OBČINSKA SKUPŠČINA
a)	Položaj in pristojno?'"i
265.	člen
Skupščina občine Litija je organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolž- . nosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi SR Slovenije in zakonih.
266.	člen
V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska skupščina določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine, sprejema družbeni načrt, proračun, predpise in druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje, obravnava vprašanja s področja ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite, izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov, skrbi za izvajanje začrtane politike predpisov
in drugih splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, izvršuje politično kontrolo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo.
267.	člen
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter opravlja vse druge zadeve, ki jih je dolžna po ustavi, tem statutu, zakonih in no drugih predpisih.
268.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugega vprašanja iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom.
b)	Sestava in volitve
269.	člen
V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah.
270.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila določena s tem statutom ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zboru združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
271.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela, kot zbor delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	zbor krajevnih skupnosti, kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	družbenopolitični zbor, kot zbor delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
272.	člen
Zbor združenega dela šteje 30 delegatskih mest.
Zbor krajevnih skupnosti ima toliko delegatskih mest, kolikor je v občini krajevnih skupnosti.
273.	člen
O določenih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ža območje občine.
274.	člen
Družbenopolitični zbor ima 25 delegatov.
Delovni ljudje in občani, organizirani v občinske organizacije Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze socialistične mladine z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze določijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
Dogovor o sestavi liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine sklenejo delegacije družbenopolitičnih organizacij na občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine obsega toliko kandidatov, kot je delegatov v družbenonolitičnem zboru občinske skupščine.
275.	člen
Odlok občinske skupščine zaradi oblikovanja zbora združenega dela določi:
1.	zaradi tega da se število delegatov v zboru določi sorazmerno s številom delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v skladu z drugimi merili, ki zagotavljajo ustrezno zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela, katere delegacije temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti določijo svojega delegata oziroma svoje delegate in koliko,
2.	katere delegacije, ki jim ne pripada delegatsko mesto, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega' delegata,
3.	kako se oblikujejo in poslujejo konference delegacij v primeru, če temeljne samoupravne skupnosti, ki oblikujejo konference delegacij, glede tega niso pravočasno sklenile sporazuma, ki je predviden z zakonom in odlokom,
4.	katere delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko v skladu z zakonom oblikujejo skupno delegacijo in določbe o oblikovanju in delu take delegacije.
c)	Pristojnosti in delo občinske skupščine
276.	člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa:
—	politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj,
—	sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte,
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega potrjena za organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese,
—	daje pobude za sklepanje in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo,
—	določa temeljne organizacije in pristojnosti organov družbenopolitične skupnosti,
—	ustanavlja upravne organe in druge organe,
—	voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje ter sodnike,
—	skrbi za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov,
—	določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem,
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov.
277.	člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
278.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za občino kot celoto in lahko v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema deklaracije in resolucije.
Organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim lahko daje priporočila o vprašanjih splošnega pomena.
279.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem, da se o njem izjavijo (referendum), in sicer preden ga sprejme ali o njem odloči ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila. Pobudo za razpis referenduma lahko da tudi občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Odločitev delovnih ljudi je za občinsko skupščino obvezna; eno leto po referendumu občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi , bil v nasprotju z izidom referenduma.
280.	člen
Delovnim ljudem in občanom se morajo zaradi izjave z referendumom predložiti predlogi za:
—	spremembo območja občine,
—	združitev ali razdelitev občine,
—	uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine.
281.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezt«. vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo
ter po končani javni razpravi obvesti javnost o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih zanje.
282.	člen
Organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami organizirajo javno razpravo o pomembnih družbenih odločitvah. Za demokratično vodenje javne razprave in za njeno učinkovitost zagotavljajo družbenopolitične pogoje, objektivno obveščanje, sodelujejo pri oblikovanju programa, mobilizirajo delovhe ljudi in občane za njihovo neposredno udeležbo v javni razpravi in zagotavljajo demokratično vodenje javne razprave.
283.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor .krajevnih skupnosti enakopravno ter zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Določene zadeve opravljata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov ih drugih splošnih aktov skupščine z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča v zadevah, določenih s tem statutom ali s poslovnikom občinske skupščine.
O zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih enakopravno odločajo .skupščine SIS za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti
284.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti ih družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo statut občine' in poslovnik občinske skupščine,
—	določajo stališča glede spremembe mej oziroma območja občine ter glede združitve z drugo občino ali razdelitvijo občine,
—	sklepajo o simbolu občine,
—	dajejo mnenja o priznanju iz 9. člena tega statuta,	,
—	sklepajo o načelni politiki medobčinskega sodelovanja, o pobratenjih in o navezovanju trajnih prijateljskih vezi z drugimi občinami ali mesti,
—	sklepajo o včlanjenju občine v mednarodno ali nacionalno organizacijo za sodelovanje z drugimi občinami ali mesti ter o izstopu iz take organizacije,
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občine,
—	občinski proračun, odloke o zagotavljanju sredstev iz proračuna za daljše kot enoletno obdobje,
—	razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine,
—	razpis občinskega referenduma,
—	kadrovsko politiko, politiko zaposlovanja in na socialno varnost,
—	organizacijo in delo občinskega sodišča, tožilstva, javnega pravobranilstva, samoupravnih sodišč ter družbenega pravobranilca samoupravljanja.
—	organizacijo in delo drugih občinskih ali medobčinskih organov in njihovih služb ter upravnih organov občinske skupščine,
—	sistem in organizacijo ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—	potrjujejo samoupravne sporazume o ustanovitvi in statute samoupravnih interesnih skupnosti,
—	volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika' občinske skupščine,
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	predsednike in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles občinske skupščine,
—	predsednika in sodnike občinskega sodišča, sodišča združenega dela, občinske sodnike za prekrške ter druge občinske funkcionarje, če to določa zakon, odlok ali drug akt občinske skupščine,
—	imenujejo in razrešujejo občinskega javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sekretarja občinske skupščine ter predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine, dajejo soglasje k imenovanju tajnika samoupravne interesne skupnosti,
—	določajo delegate za zbor občin Skupščine SR Slovenije, skupščino stalne konference mest Jugoslavije ali za to pooblastijo drug organ.
285.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na:
—	uresničevanje z družbenimi plani in programi razvoja začrtane politike in usmerjanja delitve dohodka,
—	načelna vprašanja v zvezi z določanjem in kontrolo cen proizvodov id storitev,
—	davke in prispevke,
—	soglasja in potrditve samoupravnih in drugih aktov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če je to s predpisom določeno,
—	odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le-ta o takih vprašanjih sama ne odloči,
—	soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pome-
na za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih in so določene z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine,	*
—	začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter pričetek postopka redne likvidacije temeljne organizacije združenega dela,
—	politiko razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu,
—	ustanavljanje organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj občinska skupščina,
—	zadeve, ki so v pristojnosti občinske skupščine s področja industrije, gradbeništva, kmetijstva, obrti in opravljanja osebnega dela kot samostojnega poklica,
—	uresničevanje s prostorskimi in urbanističnimi programi in načrti začrtanega razvoja, sprejemanje zazidalnih načrtov,
—	področje stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva,
—	vprašanj blagovnega prometa, turizma in gostinstva,
—	področje komunalnega gospodarstva,
—	problematiko prometa v občinij
—	varstvo narave in človekovega okolja, urejanje in uporabo stavbnih zemljišč, urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, projektiranje, investiranje in graditev objektov,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine.
—	splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje javnega obveščanja,
—	druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu in v krajevnih skupnostih.
286.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji odločata o zadevah, ki so določene z zakoni ter s tem statutom.
287.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira ter v ta namen samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru,
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ga razrešuje.
—	imenuje in razrešuje tajnika zbora,
—	ustanavlja svoje odbore, komisije in druga de-- lovna telesa, jim določa področje dela in odloča o
njihovi sestavi,
—	sprejema program svojega dela.
288.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča:
—	v zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pra- . vic človeka in občana, in sicer na:
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	medsebojna razmerja v združenem delu,
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
—	samostojno osebno delo s sredstvi/ ki so lastnina občanov,
—	odvetništvo in drugo pravno pomoč,
—	združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti,
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje svoboščin, pravic človeka in občana;
—	v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje javnega obveščanja.
289.	člen
Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge akte, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—	področje bančništva, službe družbenega knjigovodstva, zavarovalništva in obvezno zavarovanje oseb in premoženja v občini,
—	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja,
—	varstvo pri delu,
—	varstvo kakovosti proizvodov in storitev.
Zbor tudi:
—	daje soglasje k statusnim spremembam za organizacije, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena ali za dajanje soglasja pooblasti drug organ,
—	obravnava medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki Imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah, skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju na * posameznih gospodarskih in družbenih področjih,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic in svoboščin delovnih ljudi ter njihovih dolžnosti, če to ni v pristojnosti drugega zbora ali organa,
—	sprejme odlok, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v občinski zbor združenega dela in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata za zasedanje zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, tudi če ta ni član skupine delegatov,
—	določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela.
290.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za- skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejet, če je ne sprejme zbor združenega dela.
291.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge akte in obravnava temeljna vprašanja, ki se nanašajo na:
—	življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
—	vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti v občini,
—	vprašanja poimenovanja cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju občine oziroma pooblastitve drugega organa, da o tem odloči,
—	vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in mestnih ulic, urejanja prometa na njih,
—	vprašanja upravljanja in razpolaganja z družbeno lastnino v upravljanju občine, kolikor le-to ni preneseno na drug organ občinske skupščine',
—	spreminjanje območja katastrskih občin,
—	določanje delegatov za sklepanje zakonskih zvez,
—	odločanje o načinu in mestih za izkoriščanje peska in gramoza ter glede odlaganja smeti,
—	vprašanja varnosti cestnega prometa.
Zbor:
—	v imenu občine sodeluje pri družbenem dogovarjanju za področje krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproži postopek za samoupravno sporazumevanje' krajevnih skupnosti,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter možnost njihovega financiranja ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	odloča o kriterijih za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini,
—	obravnava neposredno samoupravljanje v krajevnih skupnostih in upravljanje v krajevnih skupnostih ter daje priporočila za razvoj in uspešnejše delovanje posameznih oblik samoupravljaj! j a,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, do njih v okviru svoje pristojnosti zavzema stališča in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo, tem statutom ali zakonom in uvede postopek za presojo njegove ustavnosti oziroma zakonitosti.
292.	člen
Skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zbori občinske skupščine določajo politiko ter sprejemajo razvojne programe za področja samoupravne interesne skupnosti.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti sprejema odloke in druge akte, ki se nanašajo na druga vprašanja s teh področij, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo s predpisi občinske skupščine.
Skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega področja, če je to določeno z ustavnim zakonom.
293.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti, ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
294.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznih vprašanjih, ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
Ce pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko odlok ali drug akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom občinske skupščine, po katerem razpravlja o spornem vprašanju pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki je dal stališče oziroma predlog.
295.	člen
Delegati v zboru občinske skupščine razpravljajo in usklajujejo stališča, da bi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu za odločitev, dosegli soglasje in po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji.
O tem. kdaj se da odlok, splošni akt ali druga odločitev na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Ce to predlaga delovno telo občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali s poslovnikom določeno število delegatov, pa se predsednik zbora s tem ne,strinja, odloči o tem zbor.
296.	člen
Vsak zbor občinske skupščine veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s tem statutom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Kadar zbori občinske skupščine odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Glasovanje je javno: če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
297.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma Jočeno na svaji sgjl.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ah drugega akta lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali ali pa tud: sprejeli na skupnem zasedanjui v takem primeru glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za zbore.
298.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja dejo. daje postppke za sprejemanje odlokov, splošnih aktov in drugih odločitev, glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in prever-
janja stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge, za delo skupščine in njenih zborov, pomembne zadeve.
299.	člen
Ce izvršni svet ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujno zato, ker bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za občino občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oz. zadeve, ki so posebnega družbenega pomena, lahko predlaga pristojnim zborom oz, skupščini samoupravne interesne skupnosti, ki so odločali o vprašanju, o katerem ni bilo doseženo soglasje, da sprejmejo odlok o začasnih ukrepih, s katerimi se vprašanje začasno uredi.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Ce odlok o začasnih ukrepih v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne Interesne skupnosti ni sprejet v enakem besedilu, lahko predsednik občinske skupščine predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov občinske skupščine. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Zakon o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Ce proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
č) Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov
300.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed delegatov zborov predsednika in podpredsednika.
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata za predsednika in podpredsednika občinske skupščine.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.
Predsednika v primeru zadržanosti nadomešča podpredsednik.
301.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov občinske citupščine,
—	sprejema posamezne ukrepe v vojnih razmerah, kadar se ne more sestati predsedstvo občinske skupščine,
—	skrbi, skupno s predsedniki zborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, da se obravnavajo vprašanja usklajevanja In programiranja dela zborov, skupščin samoupravnih interesnih skup-
nosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori občinske skupScine ter delovnih teles občinske skupščine,
—	skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino Socialistične republike Slovenije, Skupščino občin ljubljanske regije ter z organizacijami, ki povezujejo občine oziroma, v katerih je ta po sklepu občinske skupščine včlanjena,
—	skrbi, da , se dela po skupščinskem poslovniku,
—	skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnikov skupščine in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine,
—	skupaj s predsedniki zborov sprejema stališča o drugih s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
—	podpisuje resolucije, deklaracije, priporočila, odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina. oziroma dva zbora,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine, tem statutom ali na podlagi zakonitih predpisov.
t 302. člen
Vsak zbor ima predsednika zbora in podpredsednika zbora, ki opravlja vse dolžnosti predsednika zbora, če je predsednik zadržan ter druge dolžnosti predsednikov, kot jih ta določi.
Predsednik zbora in podpredsednik se izvolita izmed delegatov zbora.
Izvolitev se izvrši na podlagi kandidature občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednik in podpredsednik zbora se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost.
303.	člen
Predsednik zbora:
—	sklicuje in vodi seje zbora,
—	podpisuje resolucije, dekleracije, priporočila, odloke in druge akte zbora,
—	skrbi, da se dela po poslovniku zbora,
—	opravlja druge zadeve, ki so določene s tem '•tatutom ali poslovnikom občinske skupščine.
304.	člen
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahtevajo:
—	delegacije oziroma konference delegacij, ki delegirajo najmanj petino delegatov v zbor,
—	predsednik občinske skupščine,
—	izvršni svet občinske skupščine.
Ce predsednik zbora ne skliče seje, ki bi jo moral sklicati, jo lahko skličejo delegacije iz prve alinee predhodnega odstavka ali predsednik občinske skupščine.
305.	člen
Občinska skupščina ima sekretarja skupščine, ki ga tudi imenuje in se ob imenovanju upoštevajo načela reelekcije.
d)	Predsedstvo skupščine
306.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine.
307.	člen
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
308.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije, Skupščino mesta Ljubljane in skupščinami skupnosti občin,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika,
—	predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine,
—	predlaga zborom skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine,
—	opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine.
309.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine, skrbi za zapisnike teh sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine.
e)	Sekretariat skupščine
310.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami, konferencami delegacij, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, upravnimi organi itd. ima skupščina občine, sekretariat skupščine, ki ima položaj temeljnega upravnega organa.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje skupščina občine, in je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren skupščini občine.
311.	člen
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi skupščina občine z odlokom na predlog predsedstva.	>
I) Stalna in občasna telesa občinske skupščine in njenih zborov
312.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, zlasti pa predlogov, predpisov in drugih aktov, ima občinska skupščina ali posamezni zbor stalna ali občasna delovna telesa.
313.	člen
Občinska skupščina Litije ima naslednje stalne komisije:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja in občinska priznanja,
—	statutamopravno komisijo,
—	komisijo za pregled samoupravnih aktov,
—	komisijo za preventivno vzgojo v cestnem prometu,
—	komisijo za dograjevanje samoupravnega sistema,
—	komisijo za ugotavljanje izvora premoženja.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
314.	člen
Za usmerjanje in usklajevanje priprav za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, zaradi uresničevanja načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah ter za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinska skupščina, le-ta ustanovi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
315.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo, kot organ delavske kontrole na področju delovanja občinske skupščine in njenih organov, nadzira način uporabe družbenih sredstev, s katerimi razpolaga ali jih usmerja občinska skupščina in njeni organi, in sredstev v drugih organizacijah, ki nimajo oblikovanih lastnih organov delavske kontrole, ter predlaga občinski skupščini ukrepe za pravilno uporabo teh sredstev; proučuje delovanje služb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela organov uprave, organizacij združenega dela in drugih organizacij in občanov, ugotavlja kršitve zakonitosti in družbene discipline in predlaga pristojnim organom, da sprejmejo potrebne ukrepe, predlaga občinski skupščini ali posameznemu zboru priporočila ali ukrepe zaradi družbenega varstva samoupravnih pravic.
316.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje, pritožbe in predloge, ki jih občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti pošiljajo občinski skupščini. Preverja njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši, predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti v delu organov občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah ter samoupravnih skupnostih, proučuje in sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematike dela občinskih organov in organizacij. Komisija lahko pri obravnavi posameznega primera zasliši stranko oziroma predstavnika organa organizacije ali skupnosti, v katere delovno področje zadeva spada, lahko pa tudi zahteva, da se ji predložijo na vpogled spisi. Komisija lahko zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti ali zaradi ugoditve predlogu ali prošnji samostojno daje priporočila.
317.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV proučuje socialno in materialno stanje borcev in invalidov NOV, borcev za severno mejo 1918/19 in slovenskih dobrovoljcev 1912/18, pomaga borcem in invalidom NOV, borcem za severno mejo in slovenskim dobrovoljcem pri uveljavljanju njihovih pravic.
318.	člen
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti politike skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami.
Pri izpolnjevanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj in administrativnih zadev, predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom.
319.	člen
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja obravnava vprašanja v zvezi s podelitvami odlikovanj, ki se dajejo delovnim ljudem z območja občine ter priznanja občine Litija ter daje skupščinam in drugim organom, ki odločajo o podelitvi, ustrezne predloge.
320.	člen
Statutarno pravna komisija obravnava s stališča zakonitosti in pravnega oblikovanja predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina z enakopravnim odločanjem zborov ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ter o tem poroča zborom oziroma zborom in skupščini samoupravne interesne skupnosti, ki predpis sprejemajo
321.	člen
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja ugotavlja učinkovito varstvo družbene lastnine ter samoupravnih pravic delavcev in drugih občanov. V ta namen opravlja družbeno nadzorstvo nad neupravičenim pridobivanjem dohodka.
322.	člen
Komisija za preventivno vzgojo v cestnem prometu proučuje cestno problematiko v občini, pospešuje pro-
metno vzgojo in izobraževanje učencev v cestnem prometu, usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se bavijo z vprašanji varnosti cestnega prometa. Predlaga organom in organizacijam, da se bavijo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti cestnega prometa in vzgojo v cestnem prometu ter opravlja druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu.
323.	člen
Komisija za dograjevanje samoupravnega sistema spremlja uresničevanje ustavnih določb v samoupravnih aktih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, jim daje strokovno pomoč in pobude za izdelavo teh aktov. Obravnava samoupravne sporazume o združevanju organizacij združenega dela in drugih organizacij, statute in druge samoupravne akte organizacij združenega dela in predlaga občinski skupščini pripombe k tem aktom.
324.	člen
Stalna delovna telesa posameznih zborov so komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ter druga telesa, ki jih določa posamezni zbor s sklepom.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov.
325.	člen
Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo od predstojnika upravnega organa, da da poročilo o izvajanju priporočil, odlokov ali sklepov občinske skupščine. Lahko zahtevajo, da ustmeno ali pismeno odgovori na vprašanja in da da pojasnila.
Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo obvestila in pojasnila tudi od drugih državnih organov, samoupravnih organizacij, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter tudi lahko izvajajo ankete.
326.	člen
Podrobnejše opredelitve o sestavi, nalogah in načinu dela komisij določi občinska skupščina z odlokom ali sklepom.
327.	člen
S sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
IZVRSNI SVET
328.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet v mejah pravic in dolžnosti občine odgovarja občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
Izvršni svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov.
329.	člen
Izvršni svet skupščine občine zlasti:
—	skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine,
—	daje skupščini občine mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
—	predlaga skupščini osnove družbenih dogovorov in srednjeročnih planov ter smernice za letne programe,
—	skrbi za uresničevanje srednjeročnih planov in letnih programov občine ter daje predloge skupščini za sprejemanje ukrepov,
—	predlaga proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna ter izvršuje proračun občine,
—	predlaga ustanovitev in odpravo občinskih upravnih organov, ki jih po statutu ali odloku ustanovi skupščina ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela upravnih organov in strokovnih služb,
—	izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in splošnih aktov občinske skupščine,
—	daje mnenja k predlogom aktov, ki jih predlagajo drugi predlagatelji,
—	daje soglasje na podlagi pooblastila skupščine k cenam komunalnih storitev in sprejema ukrepe s področja družbene kontrole cen,
—	predlaga ustanovitev upravnih zavodov in strokovnih služb za proučevanje in pripravo zadev s svoje pristojnosti,
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje štab za civilno zaščito,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov in strokovnih služb ter nadzoruje zakonitost njihovega dela,
„ — odloča o sporih o pristojnosti med posameznimi upravnimi organi,
—	daje predloge skupščini za -razrešitev in imenovanje predstojnikov temeljnih upravnih organov,
—	usmerja in usklajuje delo upravnih organov in organizacij za področje ljudske obrambe, zagotavlja, da ti organi izvajajo politiko skupščine in izvršuje politiko teh organov ter nadzoruje delo teh organov pri organizaciji obrambnih priprav,
—	določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta občine ter skrbi za organizirano in načrtno pripravljanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov temeljnih upravnih organov za delo v vojni,
—	predlaga finančna sredstva, ki so pomembna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu in za zagotovitev blagovnih rezerv ter sredstev za financiranje priprav in dejavnosti, ki sđ posebnega pomena za ljudsko obrambo,
—	skrbi za izdelavo in izvajanje ukrepov za pripravljenost upravnih organov, OZD, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij občinskega pomena za primer neposredne vojne nevarnosti,
—	obravnava varnostno problematiko in daje mnenje k varnostni oceni,
—	opravlja tudi druge zadeve in naloge v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi ter tem statutom.
330.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika izvršnega sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
331.	člen
Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
332.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta ter predpisuje akte, ki jih izdaja svet. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine.
Predsednika v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča podpredsednik izvršnega sveta.
333.	člen
Olani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta, o njih obveščati delavce služb, katere vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
334.	člen
Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Izvršni svet mora občinski skupščini, posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
335.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenj o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
*
336.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
337.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta. dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov za katere predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja ter predlagati svetu naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
338.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
339.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta
340.	člen
Člani izvršnega sveta, uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
341.	člen
Skupščina občine z odlokom podrobneje določi organizacijo izvršnega sveta, strokovne službe, način njegovega dela, razmerja izvršnega sveta do skupščine občine in njenih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih skupnosti, ustanavljanja delovnih teles izvršnega sveta in druga vprašanja, pomembna za delo izvršnega sveta.
OBČINSKA UPRAVA a) Občinski upravni organi
342.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širše družbenopolitične skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajanje določene politike,
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte,
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij,
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine,
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
343.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljalo medseboino obveščanje o delu.
344.	člen
upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega pomena in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
345.	člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo temeljni upravni organi, sekretariati, uprave, uradi, zavodi, inšpektorati, drugi upravni organi, službe in organizacije. Upravne organe in službe ustanovi občinska skupščina na predlog izvršnega sveta z odlokom in hkrati določi njihovo delovno področje. Kot kolegijski upravni organi so lahko komiteji in komisije.
346.	člen
Na predlog izvršnega sveta lahko skupščina z odlokom ustanovi strokovno službo, ki ima položaj upravnega organa. : Predstojnika strokovne službe imenuje izvršni svet.
347.	člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine, na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom občinske skupščine, na podlagi zakona, se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
348.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.
Predstojnik je podvržen načelom reelekcije.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njegovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji je dolžan dati odgovor.
349.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega Organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in Zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zapletenost in obseg nalog teh organov.
b) A Jeti občinske skupščine in njenih organov
350.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
351.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
352.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, Če zanj glasuje večina navzočih delegatov zbora.
Podpis ali splošni akt, pri katerega sprejemanju sodelujeta zbora enakopravno, je sprejet, če ga zbora sprejmeta v enakem besedilu.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnost: enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
358.	člen
Če se zbora po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinita glede besedila predloga odloka ali drugega akta, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda.
Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu obeh zborov pa lahko že prej.
Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda.
V primeru, če zbora ne sprejmeta predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet razglasi za sprejet akt o začasnih ukrepih v besedilu, v katerem ga je sprejel zbor združenega dela.
Če zbor oziroma zbora občinske skupščine, ki sta sprejela besedilo predpisa ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora tudi po ponovnem odločanju nista uskladila svojih stališč, postavijo vsi zbori skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov, če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da ha dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu zborov pa lahko že prej.
Dokler se pristojni zbor oziroma pristojna zbora ne zedinita z družbenopolitičnim zborom o spornem vprašanju, ne more pristojni zbor oziroma pristojna zbora urediti tega vprašanja z odlokom oziroma drugim splošnim aktom.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
354.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
355.	člen
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinske skupščine in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov,
, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
356.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
357.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno.
Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma proračun.
358.	člen
Podpis in drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
VIII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
359.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
360.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnosti o pripravi, sprejemu aktov in ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenopolitičnem življenju v občini.
361.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti, seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
Vsi predpisi in drugi splošni akti občinske skupščine se, razen v Uradnem listu SR Slovenije, lahko objavljajo tudi na krajevno običajen način.
362.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
363.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
364.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov se podatki, ki so na podlagi pozitivne zakonodaje tajni, ne objavljajo.
365.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so lahko navzoči na sejah občinske skupščine, razen kadar so seje tajne, in v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine.
366.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon
IX.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
367.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
368.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli in imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
369.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njčgovega dela ali mu izreče javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
370.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih. upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi ter ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
371.	člen
Izvoljeni in imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije, ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
X.	DRUŽBENI SVETI
372.	člen
Ustanovijo se družbeni sveti, katerih naloga je stalno sodelovanje med organi skupščine in družbenopolitičnimi organizacijami v občini.
Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij, glede določanja ter
izvajanja politike in izvajanja družbenega nadzora nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
V	delu družbenih svetov se zagotovi tudi sodelovanje ustreznih znanstvenih in strokovnih dejavnosti.
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom skupščine občine. Z odlokom se določi področje dela, sestav in način dela družbenih svetov.
373.	člen
Družbeni sveti se lahko ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih ali za posamezna področja upravnega delovanja, za obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje politike pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov, odlokov ter drugih splošnih aktov, kot tudi za spremljanje dela teh organov in izvajanje družbenega nadzora nad njihovim delom.
Družbene svete iz prejšnjega odstavka ustanovi izvršni svet na podlagi družbenega dogovora in v skladu z odlokom skupščine. V takem aktu se določi področje dela, sestav in način dela teh družbenih svetov.
XI.	OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
374.	člen
Obveščanje je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Obveščanje je dejavnost posebnega družbenega pomena.
375.	člen
Družbeni sistem obveščanja na vseh ravneh tvorijo vsi dejavniki, ki na tak ali drugačen način sodelujejo v procesih obveščanja v delegatskem sistemu. Temeljni sestavni deli družbenega sistema obveščanja so sredstva javnega obveščanja, statistični podsistem, sistemi družbenih evidenc, INDOK centri in službe v delegatskem sistemu in drugi dejavniki, ki v določenem okolju sodelujejo v procesih informiranja.
Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih.
376.	člen
V	družbenem sistemu informiranja so subjekti informiranja vsi tisti, ki sodelujejo v procesih obveščanja v delegatskem sistemu, samoupravno sporazumevajo o najustreznejših načinih informiranja delovnih ljudi in občanov ter pri tem izkoriščajo predvsem obstoječa sredstva informiranja. Pri tem morajo dajati prednost predhodnim primerjalnim informacijam, v zgodnjih fazah procesa odločanja, na osnovi katerih se bodo delovni ljudje in občani lahko pravočasno samoupravno odločali in zavzemali stališča. Te informacije morajo biti hitre, točne, celovite, jasne in razumljive.
377.	člen
I	_
Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tudi:
—	zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja,
—	družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča o zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja,
—	delovni ljudje, združeni v SZDL, ki ob uresničevanju politične in akcijske enotnosti socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja občine, med drugim tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja,
—	organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ki so dolžni seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela.
378.	člen
Pri oblikovanju informacij, ki naj služijo za odločanje ali opredeljevanje do posameznih vprašanj, kaže upoštevati zlasti naslednje elemente:
—	celovit prikaz obstoječega stanja,
—	primerljivost stanja, pri čemer je potrebno upoštevati realnost primerjav,
—	cilji in razlogi, ki narekujejo potrebo po spremembi stanja, oziroma kaj se želi s spremembo doseči,
—	temeljna razmerja in temeljne rešitve ter možne alternativne rešitve v zvezi s predlagano spremembo,
—	posledice vsake izmed možnih rešitev tudi v širši družbeni skupnosti,
—	konkretizacijo odgovornosti, nosilci, roki, način kontrole izvrševanja.
379.	člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov, deluje v občini informativno-dokumenacijski (INDOK) center.
INDOK center v občini opravlja predvsem na-! slednje temeljne naloge:
—	zbira vsa dokumentacijska in informacijska gradiva, ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje na ravni občin,
—	evidentira in ureja zbrana gradiva po enotnem klasifikacijskem sistemu, veljavnem za vse INDOK centre v delegatskem sistemu v republiki,
—	obvešča delegate, delovne ljudi in občane o zbranih informacijah v centru prek obstoječih sredstev javnega obveščanja in preko lastnih komunikacijskih kanalov,
—	usklajuje in povezuje dejavnost informativnih skupin v krajevnih skupnostih in se prek republiškega INDOK centra vključuje v enotno mrežo pretoka delegatskih informacij v republiki.
380.	člen
V krajevni skupnosti se za zagotovitev pravočasnega in vsestranskega informiranja občanov o krajevnih problemih in njihovih možnih rešitvah lahko ustanovi informativna skupina kot stalno delovno telo krajevne skupnosti.
Informativna skupina v krajevni skupnosti ima zlasti naslednjp naloge;
—	povezovanje in koordinacija vseh dejavnosti na področju informiranja v krajevni skupnosti,
—	spremljanje procesa informiranja ter opredeljevanje potreb po obveščanju v krajevni skupnosti,
—	iskanje poti in načinov za učinkovito obveščanje občanov v krajevni skupnosti ter posredovanje informacij,
—	posredovanje informacij o delu in dogajanjih v krajevni skupnosti in v občinski ter širši družbeni prostor preko INDOK centra v občini in na druge občine,
—	skrb za izvajanje načela javnosti dela vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organov in organizacij.
381.	člen
V občini se lahko ustanovi posebna samoupravna interesna skupnost za informiranje, ki skrbi za večji družbeni vpliv na sistem informiranja v občini, poglabljanje samoupravnih odnosov znotraj sistema in preko tega urejanje materialnih in drugih problemov na področju informiranja.
XII.	MEDOBČINSKO SODELOVANJE
382.	člen
Občina Litija sodeluje z drugimi občinami in organizacijami, ki delujejo na področju izpolnjevanja nalog občin in v ta namen združujejo sredstva, ustanavlja druge organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se lahko združi v regionalno in druge skupnosti.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po razpravi delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih skupnostih.
Skladno s tem se občina povezuje z občinami ljubljanske regije v medobčinsko samoupravno sodelovanje.
383.	člen
Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, ki zadevajo delovanje občine, občinske skupščine in njenih organov, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj, usklajevanja stališč in predlogov, je občina Litija včlanjena in aktivno deluje v Skupnosti slovenskih občin.
Občino v navedenih organih zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina ali drug njen organ po njenem pooblastilu.
384.	člen
Zaradi nadaljevanja tradicije NOB. gojitve bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, izmenjave medsebojnih izkušenj pri razreževa-
nju družbenih vprašanj in nalog občine ter zaradi doseganja skupnih gospodarskih ali družbenih ciljev občina občasno ali trajno sodeluje tudi z drugimi oblinami v SFRJ.
385.	člen
Zaradi pripadnosti idejam mirnega sožitja ljudi vseh narodnosti, ras in družbenopolitičnih sistemov in zaradi enakomernega razvoja vseh delov sveta, občina podpira in pospešuje miroljubno zunanjo politiko SR Slovenije in SFR Jugoslavije ter se aktivno zavzema za mir in napredek v okviru organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij s. progresivnimi cilji za vse človeštvo. Zato občina navezuje občasne ali trajne prijateljske vezi s posameznimi občinami ali organizacijami in mesti v tujini, še posebej pa z občinami in organizacijami na tistih območjih, kjer živijo zamejski Slovenci.
386.	člen
Načelno politiko sodelovanja, sklepa o pobratenju ali trajnemu prijateljskemu sodelovanju ter o včlanitvi v mednarodno organizacijo, sprejema občinska skupščina.
XIII.	SODELOVANJE OBČINE S SR SLOVENIJO
387.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
388.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije na zasedanjih delegatov zbora občin tako, da na zasedanje delegatov zbora občin delegira svojega delegata v skladu z ustavo, statutom, zakonom in poslovnikom občinske skupščine.
389.	člen
Izvršni svet ugotovi, kateri zbor občinske skupščine je pristojen za obravnavo vprašanja, ki je na dnevnem redu Skupščine SR Slovenije za sprejem mnenj, stališč in predlogov.
XIV.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
390.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti
391.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
392.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
393.	člen
Ta statut začne veljati po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74).
394.	člen
Odloki in drugi predpisi, ki so predvideni s tem statutom, morajo biti izdelani v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
St. 011-2/64
Litija, dne 23. februarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
857.
Na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini.
2.	člen
Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zem-/jiščem se poleg določil tega odloka uporabljajo določbe zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, ki se sklenejo z namenom, da se ustvarijo pogoji za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer.
3.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu ali po urbanističnem redu namenjeno za gradnjo.
II.	UPRAVLJANJE IN UREJANJE STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA
4.	člen
Občina Litija pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in' jih izroča v upravljanje samoupravni komunalni skupnosti občine Litija ali krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
Občinska skupščina izvaja nadzorne in druge pravice, ki so v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s stavbnim zemljiščem na podlagi zakona in po tem odloku.
5.	člen
Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini tako, da skrbi, da se zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami, ter da se uporablja za namen kot je določeno z urba. nistično dokumentacijo ter da se v ta namen pravočasno sprejemajo programi urejanja in ukrepi za njihovo izvajanje.
6.	člen
Stavbno zemljišče se ureja na podlagi urbanističnih in zazidalnih načrtov ter drugih prostorskih planov.
Urejanje se izvaja po srednjeročnih in letnih programih, ki jih mora v skladu z zakonom sprejeti upravljalec.
Srednjeročni plan in letni program urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča predloži upravljalec občinski skupščini v potrditev.
III.	FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA V KRAJIH, ZAJETIH Z
URBANISTIČNIM IN ZAZIDALNIM NACRTOM
7.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča, ki ga zajema urbanistični in zazidalni načrt, se financira zlasti iz naslednjih virov:
—	sredstva investitorjev,
—	sredstva, ki jih zagotavlja samoupravna komunalna skupnost,
—	sredstva OZD, ki upravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav,
—	sredstva, ki jih po posebej sklenjenih sporazumih združujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in občani,
—	sredstva pridobljena iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
—	sredstva iz prispevkov, ki jih na osnovi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena določi občinska skupščina.
8.	člen
Investitor je dolžan povrniti upravljalcu stroške za pripravo stavbnega žemljišča, razen stroškov geološke, geomehanske in mikroseizmične raziskave, izdelavo temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 2000, 1 :1000 in 1 :500 ter izdelavo parcelacij skega načrta, ter sorazmerni del stroškov za opremljanje stav-
bnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena.
Investitor stanovanjskega objekta ali objekta družbenega standarda v stanovanjski soseski plača upravljalcu stroške za pripravo stavbnega zemljišča razen stroškov pridobitve zemljišča ali plačilo odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice na nepremičnini ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo.
Lastnik oziroma uporabnik stavbnega zemljišča kot investitor ne plačuje stroškov pridobitve zemljišča ali plačilo odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice na nepremičnini.
9.	člen
Sorazmerni del stroškov po prejšnjem členu se določi na podlagi poprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav glede na njihov pomen in vrsto rabe na določenem območju. Poprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na kvadratni meter skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Od tako določenega poprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi občina oziroma komunalna skupnost ali stavbna zemljiška skupnost s soglasjem občinske skupščine.
Občinska skupščina lahko določi, da se določeni komunalni objekti in naprave, ki so namenjeni za stanovanjsko izgradnjo, ne vštevajo v izračun poprečnih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča.
Infrastrukturni objekti magistralnega omrežja in drugi objekti širšega regionalnega pomena se izločijo iz poprečnih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča.
IV.	UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA V KRAJIH, KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM REDOM
10.	člen
S stavbnim zemljiščem v krajih, ki se urejajo z urbanističnim redom upravlja in razpolaga krajevna skupnost po tem odloku.
Krajevna skupnost pa lahko s sporazumom prenese upravljanje vseh ali posameznih nalog s področja urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča na komunalno skupnost.
11.	člen
Za urejena stavbna zemljišča, ki jih zajema urbanistični red se štejejo:
—	če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje,
—	če je urejena preskrba s pitno vodo,
—	če je urejena preskrba z električno energijo.
12.	člen
Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča, ki se ureja po urbanističnem redu temelji na srednjeročnih in letnih planih krajevne skupnosti.
Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predstavlja vskladitev potreb krajevnih skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču za srednjeročno obdob. je ter določa obseg, vire in način združevanja potrebnih sredstev.
Letne programe urejanja stavbnega zemljišča sprejema krajevna skupnost.
Komunalna skupnost občine Litija daje soglasje k srednjeročnemu programu občine Litija.
13.	člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katera skrbi krajevna skupnost, so zlasti:
—	sredstva investitorjev,
—	sredstva krajevne skupnosti,
—	sredstva, ki jih na podlagi posebnih sporazumov prispevajo OZD v krajevni skupnosti,
—	sredstva, ki jih po samoupravnem sporazumu prispevS krajevni skupnosti komunalna interesna skupnost,
—	prispevki, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina in
—	druga sredstva.
V.	ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
14.	člen
Stavbno zemljišče oddaja v uporabo upravljalec.
Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
Javni natečaj se izvede z licitacijo.
15.	člen
Brez javnega natečaja se odda stavbno zemljišče, ki je potrebno za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo, graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve, graditve objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja ter zemljišče, potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava meje ipd.).
16.	člen
Upravljalec sme oddati stavbno zemljišče v uporabo le za graditev takega objekta, ki, se po veljavnem Urbanističnem dokumentu sme zgraditi na tem zemljišču ter da je gradnja v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini.
Če se odda stavbno zemljišče za gradnjo družin-ske stanovanjske hiše z javnim natečajem, je upoštevati tudi:
—	stanovanjske razmere posameznika in članov Njegove družine,
—	sodelovanje v NOB,
—	zmanjšanje oddaljenosti do delovnega mesta oz. Industrijskega centra in
—	višina povprečnega mesečnega osebnega dohodku na družinskega člana.
17.	člen
Javni natečaj opravi petčlanska komisija, ki jo imenuje pristojni organ komunalne oz. krajevne skupnosti.
Delo komisije vodi predsednik.
18.	člen
Javnega natečaja se lahko udeležijo pravne osebe m občani. Vsak udeleženec natečaja mora pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini kot je določeno v pogojih natečaja.
Vplačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, neuspelemu udeležencu pa se vrne brez obresti.
Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne.
V izjemnih primerih (smrt zakonca, neozdravljiva bolezen oziroma invalidnost, službena premestitev) pa se varščina vrne.
19.	člen
Predsednik komisije iz 17. člena tega odloka pred licitacijo seznani udeležence s pogoji objavljenega natečaja, ki jih na licitaciji ni mogoče dopolnjevati ali spreminjati.
20.	člen
Ponudnik mora ponuditi najmanj tako kupnino, ki je enaka višini izklicne cene odškodnine za pravico uporabe zemljišča.
21.	člen
Stavbno zemljišče se odda tistemu ponudniku, ki je ponudil najvišjo kupnino za pravico uporabe zemljišča in najkrajši rok plačila sorazmernega dela stroškov za ureditev stavbnega zemljišča.
22.	člen'
Upravljalec mora o izboru obvestiti vse ponudnike.
Zoper odločitev o oddaji zemljišča, lahko vsak, ki se je udeležil natečaja, vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na pristojni organ upravljalen, ki mora rešiti ugovor v nadaljnih 15 dneh od dneva, ko je prejel ugovor.
Odločitev organa iz prejšnjega odstavka lahko vsak, komur je bil ugovor zavržen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru, oziroma ko je preteklo 30 dni, ko bi moral prejeti rešitev na vložen ugovor.
23.	člen
Po pravnomočnosti odločitve o oddaji zemljišča, skleneta upravljalec in pridobitelj pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča, ki bremenijo investitorja, izračunani po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter tem odlokom.
VI.	KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Investitor, ki pridobi stavbno zemljišče v kraju, ki se ureja z urbanističnim redom je dolžan plačati
krajevni skupnosti prispevek za komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se Investitor in krajevna skupnost lahko dogovorita, da bo investitor v celoti sam nosil stroške ureditve stavbnega zemljišča.
25.	člen
Pogodbo, s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča izračunani po določbah zakona o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in tem odloku, mora skleniti s upravljalcem tudi investitor, ki gradi na zemljišču, katerega lastnik je, oziroma mu je bila kot bivšemu lastniku' po posebnih predpisih dodeljena prednostna pravica gradnje.
26.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 12/67 in 41/68).
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/66
Litija, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
858.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelacije na delu območja Litijske dobrave
1.	člen
Za zagotovitev nemotene izdelave spremembe zazidalnega načrta se razglasi začasna splošna prepoved prometa z zemljišči, graditve in parcelacije zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko graditev na območju, kjer je predvidena izdelava spremembe zazidalnega načrta.
2.	člen
Splošna začasna prepoved prometa z zemljišči, graditve in parcelacije zemljišč zajema območja:
pare. št., 376 k. o. Litija, travnik 5596 m2, vi. št.
519,
pare. št. 323/2 k. o. Litija, travnik 3356 m2, yl. pšt.
307,
pare. št. 377/1 k. o. Litija, njiva 3353 m2, vi. št.
307,
pare. št. 323/2 k. o. Litija, travnik 3356 m2, vi. št. 307
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradne sprejme spremembe zazidalnega načrta za območje iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/71
Litija, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
859.
Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 27/73) in družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija ter 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora 29. maja 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. mSja 1973 sprejela
ODLOK
o prispevku za spremembo namembnosti kmrt" ’’ in gozdnih zemljišč
1.	člen
Da se zagotovi varstvo kmetijskih in gozdnih površin in v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih ter zagotovitve sredstev za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti, zlasti pri izvajanju njenih nalog, varstva in nadomeščanja kmetijskih zemljišč, se s tem odlokom določa prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Kot kmetijska zemljišča po tem odloku se štejejo kmetijska zemljišča iz 2. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 26/73), gozdna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča iz 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Ur 1, SRS, št. 27/72) za katerega do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
3.	člen
Ob gradnji se spremeni namembnost tiste površine zemljišča iz 2. člena tega odloka, ki je (praviloma po zazidalnem načrtu oz. lokacijski dokumentaciji) namenjeno za gradnjo objekta in za normalno uporabo objekta (v nadaljnjem besedilu: funkcionalno zemljišče), s katerim razpolaga investitor objekta kot lastnik oziroma imetnik pravice uporabe. Površina funkcionalnega zemljišča se vpiše v odločbo o lokacijskem dovoljenju, ki ga predlaga pooblaščena organizacija za izdelavo lokacijsko tehnične dokumentacije
4.	člen
Prispevek se plača v enkratnem znesku od- m* funkcionalnega zemljišča iz 3. člena tega odloka in sicer:
—	15 din od njiv, vrtov, travnikov, intenzivnih sadovnjakov, ekstenzivnih sadovnjakov, vinogradov, pašnikov, gozdov, gozdnih plantaž I. in II. katastrskega razreda;
—	10 din od njiv, vrtov, travnikov, intenzivnih sadovnjakov, ekstenzivnih sadovnjakov, vinogradov,
pašnikov, gozdov, gozdnih plantaž III. in IV. katastrskega razreda,
— 5 din od njiv, vrtov, travnikov, intenzivnih sadovnjakov, ekstenzivnih sadovnjakov, vinogradov, pašnikov, gozdov, gozdnih plantaž V. do Vlil. katastrskega razreda.
5.	člen
—	objektov za potrebe JLA,
—	objektov za potrebe SLO,
—	objektov za izboljšanje vodnega režima,
—	gospodarskih poslopij zaščitenih kmetij.
13. člen
V	primeru spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč za gradnjo šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih domov, socialnih ustanov, kulturnih objektov, telesnokulturnih objektov in kmetijskih proizvodnih objektov plača investitor prispevek v višini 25 “/o od višine prispevka določenega v prvi, drugi in tretji alinei 4. člena tega odloka.
6.	člen
V	primeru spremembe namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč za kamnolome, gramoznice, peskokope in dnevne kope plača investitor petkratni prispevek, določen v 4. členu tega odloka.
Z dnem uveljavitve tega odloka, prenehata veljati: odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in prispevka od gramoza (Ur. 1. SRS, št. 11/74) in odlok o spremembi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in prispevka od gramoza (Ur.
1.	SRS, št. 26/74).
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/74
Litija, dne 30. maja 1978.
7.	člen
Ob spremembi namembnosti kmetijskih ali gozdnih površin za gradnjo počitniške hišice plača investitor prispevek v enaki višini kot je določeno v 4. členu tega odloka, če površina zemljišča ne presega 800 m2.
V primeru, da površina zemljišča, namenjenega za gradnjo počitniške hišice presega 800 m- plača investitor dodatni prispevek v naslednji višini
od 801 — 1.000 m8 od 1.001 — 1.200 m2 od 1.201 — 1.400 m2 od 1.401 — 1600 m2
10 din/m2 zemljišča 20 din/m2 zemljišča 30 din/m2 zemljišča 40 din/m2 zemljišča
in za vsakih nadaljnjih 200 m2 se dodatni pi vek poveča za 20 din/m2.
8.	člen
Prispevek se odredi na podlagi odločbe o lokacijskem dovoljenju. Brez potrdila o plačilu prispevka ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Prispevek se plača na posebnem računu kmetijske zemljiške skupnosti Litija.
9.	člen
Investitor, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču brez gradbenega dovoljenja je dolžan plačati prispevek po tem odloku v višini 40 din/m2 od celotne površine parcele' na kateri objekt stoji, pa čeprav ni možna legalizacija gradnje.
10.	člen
Višino prispevka v skladu z določili tega odloka odmeri zavezancu pristojni občinski upravni organ
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
860.
Na podlagi 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija na skupni seji, ki je bila dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o najvišji najemnini za poslovne prostore in poslovne stavbe v občini Litija
č
1.	člen
Dopolni se odlok o naj višji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Litija, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 24/77 in ga je skupščina sprejela dne 29. 12. 1977.
2.	člen
V 3. členu se peti alinei doda: za družbenopolitične organizacije, družbenopolitično skupnost, samoupravne interesne skupnosti tako, da se peta alinea 3. člena glasi:
Za poslovne stavbe in poslovne prostore, katere uporabljajo družbenopolitične organizacije, družbenopolitična skupnost, samoupravne interesne skupnosti, vzgojnoizobraževalne in vzgojnovarstvene ustanove.
3.	člen
11.	člen
Za določanje kultur in katastrskega razreda veljajo podatki iz zemljiškega katastra.
12.	člen
Prispevek po tem odloku se ne plača v primerih, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali Sozdnega zemljišča, potrebnega za gradnjo:
Odlok velja po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/77
Litija, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
861.
Na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74), v zvezi z družbenim dogovorom O skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18/77) je Skupščina občine Litija na seji družubenopolitičnega zbora, dne 29. maja 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o družbeni skrbi za udeležence
narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1.	člen
S tem odlokom se spreminjajo določila 11. in 20. člena odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane, ki ga je sprejela Skupščina občine Litija (Uradni list SRS, št. 24/77).
2.	člen
Določilo 11. člena odloka iz 1. člena tega odloka se spremeni in se na novo glasi:
Uživalcem stalne priznavalnine, ki jih družbeni dogovor ne obsega imajo pa iz preteklih let uveljavljeno to pravico, jim s tem odlokom preneha ta pravica s 31. majem 1978.
3.	člen
Spremeni se 20. člen odloka iz 1. člena, ki se na novo glasi:
Družbeni dogovor o skupnih merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi določa, da se določila tega dogovora uresničujejo postopoma.
Zato bodo upravičenci pri uveljavljanju pravic iz tega odloka in 14. člena družbenega dogovora, na osnovi izračunov po tem odloku, lahko uveljavili pravice do priznavalnin in drugih oblik pomoči postopoma in to tako, da bodo določila družbenega dogovora v celoti uveljavljena v letu 1979.
V letu 1978 bo družbeni dogovor uveljavljen v obsegu 2/3, na tej osnovi bo temeljil tudi izračun višine priznavalnine.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1978 dalje.
St. 010-6/70
Litija, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
862.
Na podlagi 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) in odlok Skupščine občine
Litija o označevanju stanovanjskih in poslovnih zgradb (Uradni list SRS, št. 29/75) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi imen novozgrajenih ulic na območju občine Litija
1.	člen
S tem odlokom se določajo imena ulic in cest v novozgrajeni stanovanjski soseski — zazidalni načrt Litija, desni breg.
2.	člen
Z izgradnjo stanovanjske soseske iz 1. člena tega odloka in predvidene gradnje po zazidalnem načrtu Litija — desni breg se spreminja obseg stanovanjske soseske, ki narekuje imenovanje novih ulic in cest.
3.	člen
Na novo se imenuje:
1.	»Ulice Mire Pregljeve«
Cesta, ki povezuje Zasavsko cesto in Levstikovo ulico in vodi mimo osnovne šole in blagovnice Centro-merkur.
2.	»Ulica Milana Boriška«
Cesta, ki povezuje Valvazorjev trg in ulico Mire Pregljeve in vodi mimo TVD Partizan.
3.	»Cesta kamandanta Staneta«
Cesta, ki povezuje ulico Mire Pregljeve in bodočo cesto, ki bo povezovala Zasavsko cesto in Grbinsko cesto preko litijskega polja.
4.	»Ulica Luke Svetca«
Cesta, ki poteka vzporedno z bodočo cesto, ki po povezovala Zasavsko cesto in Grbinsko cesto.
5.	»Ulica solidarnosti«
Cesta, ki povezuje ulico Luke Svetca in ulico Mire Pregljeve.
6.	»Maistrova ulica«
Cesta, ki povezuje ulico Luke Svetca in Grbinsko cesto oziroma ulico Mire Pregljeve.
T,-»Savska cesta«
Cesta, ki se odcepi od Zasavske ceste in vodi proti.Kegljišču in Ribiškemu domu.
4.	člen
Spremeni se obseg in potek »Brodarske ulice«, ki j"e na novo cesta, ki povezuje bodočo cestno povezavo Zasavske ceste z Grbinsko cesto in ulico Mire Pregljeve ter poteka za obrtnim centrom in bencinsko črpalko nasproti Kegljišča.
5.	člen
Sedanja stanovanjska soseska, ki je bila imenovana Rozmanov trg, se s sprejetjem tega odloka preimenuje v ulice in ceste, kot to določa '3. in 4. člen tega odloka.
6.	člen
Hišne številke v skladu s tem odlokom ter 3. in 6. členom odloka Skupščine občine Litija o označevanju stanovanjskih in poslovnih zgradb (Uradni list SRS. št. 29/75) določi pristojni občinski upravni organ.
7. člen /■
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/66	'
Litija, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
863.
Na podlagi 161. člena siatuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, dne 29. maja 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o listini o priznanju
1.	člen
S tem odlokom se določa postopek in pogoje za podelitev iistine o priznanju občine Litija.
2.	člen
Listina o priznanju je pismena in se podeljuje v obliki svečane listine.
. 3. člen
Podeljuje se za posebne dosežke na področju družbenega življenja organizacijam združenega dela, posameznikom, društvom, delovnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim.
4.	člen
Predlog za podelitev priznanj posreduje komisiji za odlikovanja in občinska priznanja Občinska konferenca SZDL Litija.
5.	člen
Sklep o podelitvi listine sprejme komisija za odlikovanja in občinska priznanja in ga posreduje v spre-iem družbenopolitičnemu zboru skupščine.
6.	člen
Občinska skupščina zagotovi v proračunu potrebna sredstva za stroške, ki nastanejo za podelitev listine o priznanju.
7.	člen
O podeljenih listinah se vodi evidenca v sekre-variatu skupščine.
8.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-17/71
Litija, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
864.
Na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) so zbori Skupščine občine Litija na seji dne 30. maja 1978 sprejeli
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o načina upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih
rezerv
1.	člen
Spremeni oziroma dopolni se odlok o načinu upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih rezerv, ki ga je Skupščina občine Litija sprejela na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 30. 3. 1971 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/71.
2.	člen
V tretjem odstavku 2. člena se besedi »zbor delovne skupnosti« nadomesti z »zbor združenega dela« ter beseda »odbornikov« z »delegatov«, tako, da se zadnji odstavek 2. člena glasi:
Zbor združenega dela občinske skupščine pa izvoli izmed svojih delegatov dva do tri predstavnike.
3.	člen
V prvem odstavku 3. člena se v drugi in tretji vrstici namesto besed »delovnih skupnosti« glasi »združenega dela«.
4.	člen
8. člen odloka se črta in se nadomesti z besedilom:
Višino sredstev, ki so jih organizacije združenega dela dolžne odvajati v sklad kot posojilo določi skupščina sklada.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-34/62
Litija, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
865.
Na podlagi 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o spremembi rezervata za daljnovod 2 X UfckV — Savske zbiralnice
I
Ukinja se rezervat za savske zbiralnice od RTF Litija na Ježi, preko reke Save in železniške proge, mimo naselja Praprošče, preko Graške Dobrave do Podšentjurja.
II
Nov rezervat se določi ob rezervatu Zasavske ceste na relaciji Ponovioe—Konj—Spodnji Hotič.
III
Nov rezervat se natančneje določi ob izdelavi prostorskega plana občine Litija.
IV
Ta sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/70
Litija, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
866.
Na podlagi 4. točke 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanja psov ter reji ostalih domačih živali
, 1. člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenja in označevanja psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Litija.
2.	člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parkljarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem in strnjenem območju mesta. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo v mestu z dovoljenjem veterinarske inšpekcije.
3.	člen
Divje živali razen malih gozdnih glodalcev se lahko redijo samO v soglasju z veterinarsko inšpekcijo.
4.	člen
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju s hišnim svetom oziroma z lastnikom zgradb in dovoljenjem pristojne veterinarske inšpekcije.
5.	člen
Lastnik psa je »dolžan psa, starejšega od treh mesečev, prijaviti v osmih dneh.
Ce se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v osmih dneh pristojni inšpekciji ali veterinarski službi.
6.	člen
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjnih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu; podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline. Evidenco o psih mora veterinarska postaja omogočiti v stalen vpogled veterinarski inšpekciji.
7.	člen
Lastnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji psov, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
8.	člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor.
Prepovedano je fizično nasilje in nehumano mučenje psov, ter drugih živali.
9.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali.
Popadljivi psi v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem prostoru ali pa na verigi, ki ne sme biti krajša od 3 m.
Posestnik mora namestiti viden opozorilni napis »HUD PES«.
10.	člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka psa zanemarja, se psa odvzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča na posestnikove stroške.
Predlog za prepoved reje ali odvzem psa po prvem odstavku 10. člena dajo posamezni občani, skupine stanovalcev in društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ za .veterinarstvo na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predsednik hišnega sveta, predstavnik društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva.
11.	člen
Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva.
Po ulicah ožjega mestnega območja se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
12.	člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če ni vstop izrecno prepovedan, samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa.
13.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potreo-no zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le na vrvici.
Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na lastnikove stroške.
14.	člen
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprifnernih prostorih. Balkoni in terase
nadstropnih stavb (blokov) ne smejo biti psom stalno bivališče.
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča in posamezne parke, ki so ustrezno vzdrževani.
15.	člen
Psi starejši od treh mesecev morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora lastnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
16.	člen
Će se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben prostor, ločeno od ljudi in živali. Sum bolezni pa nemudoma prijaviti veterinarski organizaciji ali pristojni veterinarski inšpekciji.
17.	člen
Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovana oseba ali oseba, ki to vidi takoj obvestiti veterinarsko inšpekcijo, veterinarsko organizacijo in zdravstveni dom.
Žival, ki je poškodovala človeka mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom.
Stroške za nadzorstvo živali, nosi posestnik.
18.	člen
ua se prepreci sirjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali, in da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občine v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz 1. odstavka, tega člena se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo, evidenco o prijavi in cepljenju psa.
Rok za vrnitev 1 dan.
19.	člen
vteterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela
20.	člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 17. in 18. člen tega odloka, odloča v upravnem postopku veterinarski inšpektor.
21.	člen
,Z denarno kaznijo 300 do 3.000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če redi kopitarje, parkljarje, kunce, perutnino in divje živali na območju mesta v nasprotju z določili 2. člena,
—	če ne upošteva določil 12. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določil 14. člena tega odloka,
—	če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini,
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino,
—	če lastnik psa ne poskrbi, da je pes ali mačka, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (17. člen).
22.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1.000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 4. člena,
—	če ne prijavi psa (5. člen),
—	če ne upošteva 7. in 8. člen tega odloka,
—	če ne upošteva 11. člen tega odloka,
—	če ne obvesti veterinarsko službo, da je pes ali mačka poškodovala človeka.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/78
Litija, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
867.
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo cest
1.	člen
Razpiše se referendum za celotno območje KS Kresnice na podlagi sklepov zbora krajanov Kresnic, ki je bil 24. 4. 1978.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo 18. junija 1978 od 5. do 18. ure na glasovalnih mestih:
—	v novi osnovni šoli za območje Kresnic in
—	pri Jančar Jožetu v Kresniškem vrhu, za območje Kresniškega vrha in dela Golišč.
3.	člen
Na referendumu se bo odločalo o samoprispevku za modernizacijo naslednjih cest v krajevni skupnosti:
1.	asfaltiranje lokalnih cest v Kresnicah, ki niso v srednjeročnem planu Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija
2.	asfaltiranje občinske ceste od Kresnic proti spodnjemu delu Kresniškega vrha v dolžini 1 km
3.	asfaltiranje ceste od Kresnice proti zgornjemu delu Kresniškega vrha v dolžini 1 km. Skupna predračunska vrednost znaša 3,981.490 din.
4.	člen
Ce po zadostitvi potreb zaradi katerih je bil uveljavljen samoprispevek ostane višek sredstev se ta sredstva uporabijo za nadaljnje asfaltiranje cest od Kresnic proti obema deloma Kresniškega vrha.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti.
6.	člen
Samoprispevek se predpisuje za dobo od '1. julija 1978 do 31. decembra 1978.
7.	člen
Zavezanci na podlagi izglasovanega samoprispevka bodo občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti in sicer:
a)	za območje naselja Kresnic
1.	občani, ki prejemajo OD iz razmerja v združenem delu oz. nadomestil in nosilci pokojnin prispevajo znesek 1 “/o od dohodkov, ki jih trenutno prejemajo; ta znesek pa se poveča za 60-krat (5 let)
2.	občani, ki imajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve prispevajo 1 °/o od povprečnega mesečnega dohodka, povečan za 60-krat
3.	zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 1 “/o od katastrskega dohodka in poseka lesa letno
4.	občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim bivališčem na območju KS Kresnice prispevajo 5.000 din v enkratnem znesku
5.	lastniki stanovanjskih hiš, ki niso več kot 50 m oddaljene od cest, ki bodo modernizirane prispevajo dodatno 500 din na vsako hišo
6.	lastniki avtomobilov prispevajo dodatno 500 din
7.	lastniki traktorjev prispevajo dodatno 300 din;
b)	za območje Kresniškega vrha in dela Golišč:
1.	c^bčani, ki prejemajo OD iz razmerja v združenem delu oz. nadomestil in nosilci pokojnin prispevajo znesek 2 °/o od dohodkov, ki jih trenutno prejemajo; ta znesek pa se poveča 60-krat (5 let)
2.	občani, ki imajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve prispevajo 2 “/o od povprečnega mesečnega dohodka, povečan 60-krat
3.	zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 2 °/o od katastrskega dohodka in poseka lesa letno
4.	občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim bivališčem na območju KS prispevajo 5.000 din v enkratnem znesku
5.	lastniki stanovanjskih hiš, ki niso več kot 50 m oddaljene od cest, ki bodo modernizirane prispevajo dodatno 500 din za vsako hišo
6.	lastniki avtomobilov prispevajo dodatno 500 din
7.	lastniki traktorjev prispevajo dodatno 300 din.
Izračunani znesek samoprispevka so krajani dolžni
poravnati v 3 do 5 zaporednih mesečnih obrokih od 1. 7. 1978 dalje.
Zavezanci samoprispevka so tudi vsi krajani, ki se bodo v obdobju naslednjih petih let doselili na območje KS Kresnice.
8.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačilu osebnih dohodkov kontrolira odbor za modernizacijo cest, ki je tudi zbiratelj sredstev.
9.	člen
Z lastniki stanovanjskih hiš in počitniških hišic na območju krajevne skupnosti Kresnice, ki nimajo na območju krajevne skupnosti stalnega bivališča, bo krajevna skupnost sklenila pogodbo o plačevanju prispevka za modernizacijo cest.
10.	člen
Plačevanja prispevka bodo oproščeni:
1.	občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestilu in pokojnin, ki ne presegajo 60°/» od povprečnega osebnega dohodka v SRS za preteklo leto,
2.	občani od socialnih podpor, pokojnin z varstve. nim dodatkom, invalidnin, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad,
3.	občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti.
11.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno, tajno z glasovnico na kateri je naslednje, besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Glasovnica za referendum dne 18. junija 1978 o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje programa modernizacije cest na območju krajevne skupnosti v Kresnicah za obdobje od 1. 7. 1978 do 31. 12. 1978.
glasujem
»PROTI«	»ZA«
Glasovnica se izpolni tako, da glasovalec obkroži pesedico »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, obkroži »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
12.	člen
Denarna sredstva zbrana na podlagi samoprispevka, so strogo namenska in se zbirajo na računu krajevne skupnosti Kresnice, krajevni samoprispevek.
S temi sredstvi bo upravljal odbor za modernizacijo cest, ki bo o porabi poročal zboru delegatov oziroma zboru občanov po končani investiciji.
13.	člen
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu. Postopek vodi volilna komisija krajevne skupnosti, na glasovalnih mestih pa glasovalni odbori.
14.	člen
Sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, objavi,pa se tudi na krajevno običajen način.
Kresnice, dne 2. junija 1978.
Predsednik
Zbora delegatov krajevne skupnosti Kresnice
Franc Kukoviča 1. r.
LOGATEC
868.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. maja 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini v občini
Logatec
1.	člen
Stanarina določena v 1. členu odloka o najvišji stanarini (Uradni list SRS, št. 15/75, 27/75, 4/76, 12/76 in 6/77) se poveča v poprečju za 30 °/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 010-18/73
Logatec, dne 18. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA CENTER 869.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela dne 23. maja 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. maja 1978 in na seji družbenopolitičneea zbora dne 23. maja 1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji modna konfekcija Krim
Ljubljana
1.	člen
V delovni organizaciji Krim Ljubljana, Masaryko-va 4, preneha začasni ukrep družbenega varstva.
2.	člen
Začasnemu organu, ki ga sestavljajo:
— Bojan Pic el j, predsednik — Janez Kastelic, član — Zdravko Zupan, član preneha mandat.
3.	člen
Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje.
St. 023-16/77
Ljubljana, dne 23. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslava Samardžija 1. r.
870.
Na podlagi 172. in 193. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne 23. maja 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 23. maja 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 23. maja 1978 sprejela
ODLOK
o nalogah, sestavi in načinu dela stalnih komisij Skupščine občine Ljubljana Center
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina) ima naslednje stalne komisije:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za vloge in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	komisijo za odlikovanja,
—	statutarnopravno komisijo.
2.	člen
V komisijah iz 1. člena tega odloka morajo biti zastopani delegati vseh zborov skupščine. Člani posameznih komisij se volijo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh ne more biti večje od števila članov, ki jih izvolijo zbori.
3.	člen
Predsednike in člane komisij volijo zbori občinske skupščine enakopravno na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Predsednik in člani komisij se volijo za 4 leta in so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
4.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in ugotavlja ali se organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami delovnih ljudi in občanov in politiko občinske skupščine, ali pravilno in družbeno ter ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolagajo z njimi, ter zagotavljajo uresničevanje samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.
Sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne delavske kontrole V organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja in drugimi organi, ki v občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Obvešča občinsko skupščino o svojih ugotovitvah in ji predlaga ustrezne ukrepe.
Komisija za družbeno nadzorstvo ima 15 članov.
Predsednika in 7 članov komisije voli občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa izmed strokovnih in javnih delavcev v občini.
5.	člen
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe, ki jih občani ali organizacije pošiljajo občin-
ski skupščini oziroma njenim organom, ugotavlja njihovo utemeljenost ter po potrebi posreduje pri pristojnih organih oziroma organizacijah, da v okviru veljavnih predpisov rešijo zadeve, na katere se vloge oziroma pritožbe nanašajo. Na podlagi obravnavanih vlog in pritožb komisija ugotavlja in proučuje njihove vzro_ ke, o tem poroča občinski skupščini in drugim pristojnim organom ter predlaga ustrezne ukrepe.
Komisija za vloge in pritožbe ima 9 članov.
Predsednika in 4 člane komisije voli občinska skupščina izmed delegatov, ostale pa izmed strokovnih in javnih delavcev v občini.
6.	člen
<| Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV spremlja življenjske pogoje borcev in invalidov NOV, borcev za severno mejo 1918-19 ter slovenskih dobro-voljcev iz vojn 1912-18, upravlja, s finančnimi sredstvi sklada za varstvo borcev NOV ter opravlja druge naloge na tem področju, določene s predpisi občinske skupščine.
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima i3 članov.
Predsednika in 6 članov voli občinska skupščina izmed delegatov, ostale pa na predlog občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Ljubljana Center.
7.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami.
Pri izvajanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom.
Komisija za volitve in imenovanja v okviru svojih nalog zlasti:
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov ter voljenim in imenovanim funkcionarjem in jih izvaja;
—	pripravlja in daje zborom občinske skupščine predloge imenovanj in razrešitev funkcionarjev občinske skupščine v skladu s statutom občine Ljubljana Center;
’	— pripravlja in daje zboru občinske skupščine
predloge imenovanj in razrešitev individualnih poslovodnih organov v skladu z zakonom;
—	pripravlja in daje pristojnim zborom predlog mnenj in soglasij- za izvolitev oziroma imenovanje funkcionarjev v skladu z zakoni in drugimi splošnimi akti;
—	pripravlja in daje predloge za volitev stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine in posameznih zborov;
—	opravlja druge naloge v skladu z akti občinske skupščine.
Komisija za volitve in imenovanja ima 15 članov.
Predsednika in 7 članov voli občinska skupščina 'izmed delegatov, ostale pa izmed strokovnih in javnih ‘delavčev v občini.
8.	člen
Komisija za odlikovanja obravnava v skladu z zakonom pobude za podelitev odlikovanj Socialistične federativne republike Jugoslavije posameznikom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in enotam oboroženih sil SFRJ za delo ali dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko ter daje mnenje pristojnim republiškim organom.
Komisija za odlikovanja ima 9 članov.
Predsednika in člane komisije voli občinska skupščina izmed delegatov.
9.	člen
Statutarnopravna komisija obravnava osnutke odlokov in drugih predpisov občinske skupščine in njenih zborov, ugotavlja skladnost teh predpisov z ustavo, s statutom občine, zakoni in drugimi predpisi ter pripravlja predloge za avtentično razlago statuta občine, odlokov in drugih predpisov občinske skupščine oziroma njenih zborov.
Statutarnopravna komisija ima 9 članov.
Predsednika in 4 člane komisije voli občinska skupščina izmed delegatov, ostale pa izmed znanstve. nih, strokovnih in javnih delavcev v občini.
10.	člen
Komisije delajo na sejah.
Seje sklicuje predsednik komisije na lastno pobudo, na pobudo posameznega člana komisije oziroma na pobudo delegatov v zboru.
Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru.
V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje komisije.
Ce predsednik komisije ne skliče seje, ko jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik občinske skupščine.
Komisija lahko dela, če je na seji navzočih večina njenih članov.
11.	člen
Strokovna in druga opravila za komisije občinske skupščine opravljajo strokovne službe upravnih organov občine v skladu s predpisi občinske skupščine.
12.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Center in njenih zborov (Uradni list SRS, št. 27/74).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-13/74
Ljubljana, dne 23. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
871.
Na podlagi 60. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76), 14, člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 23/76), 118. in 172. člend statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne 23. maja 1978, zbora krajevnih skupnosti, dne 23. maja 1978 in družbenopolitičnega zbora, dne 23. maja 1978 sprejela
ODLOK •
o nalogah, sestavi in načinu dela sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito
1.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (v nadaljnjem besedilu: svet) opravlja v mejah svoje pristojnosti na področju ljudske obrambe naloge, ki jih določa zakon o ljudski obrambi, na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev pa tiste, ki jih določa zakon p družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Svet opravlja tudi druge naloge v skladu s predpisi občinske skupščine in družbenim dogovorom p družbeni samozaščiti v občini.
2.	člen
Svet ima predsednika, podpredsednika in 15 članov.
Predsednik sveta je predsednik občinske skupščine, podpredsednik sveta pa je predsednik izvršnega sveta, ki sta člana sveta po svojem položaju.
Po svojem položaju so člani sveta še: sekretar občinskega komiteja zveze komunistov, predsedniki občinske konlerenee socialistične zveze delovnega ljudstva, občinskega odbora zveze združenj borcev narodno osvobodilne vojne, občinskega sveta zveze sindikatov, občinske konference zveze socialistične mladine, občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin, predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, komandant teritorialne obrambe občine, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito, član izvršnega sveta, odgovoren za področje družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev, komandir postaje milice in pooblaščeni delavec službe državne varnosti. Druge člane pa imenuje občinska skupščina izmed družbenopolitičnih delavcev v občim na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Tajnik sveta je predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo.
3.	člen
Svet dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Svet sprejme poslovnik, s katerim natančneje določi organizacijo in način dela.
4.	člen
Strokovne in upravno-tehnične naloge za svet opravlja s področja ljudske obrambe upravni organ za ljudsko obrambo, strokovne naloge s področja teritorialne obrambe občinski štab za teritorialno obrambo, strokovne in upravno-tehnične naloge s področja družbene samozaščite pa drugi upravni organi občine v skladu s svojimi pristojnostmi.
Gradivo za seje sveta pripravljajo v mejah svojega delovnega področja občinski upravni organi, po potrebi pa tudi posamezne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini. V zadevah, ki so skupnega oziroma posebnega pomena za mesto Ljubljana in so kot take določene v statutu mesta pa predlagajo ustrezna gradiva pristojni organi mesta.
5.	člen
Organi občine, organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini morajo svetu na njegovo zahtevo dajati podatke, obvestila in analize, ki jih potrebuje za svoje delo.
6.	člen
Sredstva za delo sveta zagotavlja občinska skupščina v vsakoletnem proračunu občine.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 020-12/78
Ljubljana, dne 23. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Cept^r
Miroslav Samardžija 1. r.
872.
Na podlagi 125. in 172. člena statuta občine Ljubljana Center' (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne 23. maja 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 23. maja 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 23. maja 1978 sprejela
ODLOK
o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za preventivo in vzgojo v eestnem prometu občine Ljubljana Center
1.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu; svet) skrbi za uveljavitev družbene samozaščite na področju preventive in vzeoie v cestnem prometu.
2.	člen
Svet obravnava in proučuje cestno-prometno problematiko, pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje učencev v eestnem prometu, usmerja prometno vzgo-ter usklajujejo njihovo delo, izdaja in razširja pfomet-se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajujejo njhiovo delo, zdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo prek drugih sredstev javnega obveščanja, predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanjem cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje njihove varnosti ter opravlja druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnorn prometu.
3.	člen
Svet ima 15 članov.
Predsednika in člane sveta imenuje občinska skupščina izmed delegatov vseh zborov, delegatov organov in organizacij v občini, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu in izmed strokovnjakov s področja cestnega prometa na predlog komisije za volitve in imenovanja.
4.	člen
Predsednika in člane sveta imenujejo zbori občinske skupščine enakopravno.
Predsednik, podpredsednik in člani sveta se imenujejo za 4 leta in so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani.
5.	člen
Svet dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo posameznega člana sveta, oziroma na pobudo delegatov v zboru.
Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru.
V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje sveta.
Svet lahko dela, če je na seji navzočih večina njegovih članov.
6.	člen
Svet sprejme poslovnik o delu, s katerim natančneje določi način dela sveta.
7.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog sveta določi občinska skupščina v vsakoletnem proračunu občine na podlagi programa Za delo sveta.
Sredstva za delo sveta, ki so določena v proračunu občine, uporablja svet na podlagi programa za delo sveta, ki ga sprejme svet.
8.	člen
Strokovne in druge naloge v zvezi z delovanjem sveta opravljajo strokovne službe upravnih organov občine v skladu s predpisi občinske skupščine.
9.	člen
Z dnem, ko začne začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni list SRS, št. 9/72, 19/72) in določila odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Center in njenih zborov, ki se nanašajo na svet (Uradni list SRS, št. 27/74).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-01/72
Ljubljana, dne 23. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
873.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 5. seji dne 24. maja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok CO 1/17 »RTV«
1.	člen
Javno se razgrne tehnični del zazidalnega načrta zazidalnega otoka CO 1/17 »RTV«, to je območje med Miklošičevo cesto, Prešernovim trgom. Petkovškovim nabrežjem, Resljevo cesto in Trgom OF. Tehnični del zazidalnega načrta je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v maju 1978 pod šifro projekta št. 2350.
2.	člen
Dokumentacija iz prvega člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih KS Kolodvor, Moša Pijadejeva 22 v času od 1. junija 1978 do 1. julija 1978.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 351-278/70
Ljubljana, dne 25. maja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Nuša Kerševan 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK 874.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-910/76) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na delu območja VS 245-1 Škofljica — »Hribi«
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na delu območja zazidalnega otoka VS 245-1 Škofljica — »Hribi«.
2.	člen
Meja območja iz prejšnjega člena poteka po sledečih parcelah v k. o. Lanišče:
Izhodišče je v južni točki parcele št. 514-2, od koder se obrne proti severu, seka pot pare. št. 2356-1 in vključi parcele št. 510-2, 510-3 in .517-2. Nato poteka po severni meji parcel št. 517-6, 518-4, 518-3, 525, vključi parcelo št. 526-2 ter se nadaljuje po meji parcele št. 526-1 do stičišča s pare. št. 524-1, vključi to parcelo, teče po južni meji pare. št. 524-1, severni meji pare. št. 519-2, poševno seka pare. št. 519-1, 514-1 in se po južni meji pare. št. 514-2 zaključi v izhodiščni točki.
3.	člen
Znotraj območja iz 2. člena tega odloka ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki za k. o. Lanišče:
pare. št. 526-1 — gozd v izmeri 898 kv. metrov vi. št. 850, last Cirila Martinca, Škofljica 29a,
pare. št. 526-2 — gozd 1118 kv. metrov, vi. št. 1161, last Andreja Zupanca iz Galjevice 246,
pare. št. 526-3 — gozd 91 kv. metrov, vi. št. 1162, solastnina Cirila Martinca in Andreja Zupanca, vsakega do polovice,
pare. št. 525 — travnik 1489 kv. metrov, vi. št. 1089, solastnina Alojza Juvanca in Marije Juvane iz Ljubljane, Burnikova 19, vsakega do polovice,
pare. 524-1 — njiva' 557 kv. metrov, vi. št. 1331, last Leopolda Omahna, Vel Dobrava 10, p. Višnja gora, pare. št. 518-1 — njiva 1110 kv. metrov, vi. št. 1109, last Stanislava Kastelica iz Ljubljane, Dolenjska 60, pare. št. 518-2 — njiva 635 kv. metrov, vi. št. 168, last Jožeta Križmana, Mala Račna 15,
pare. št. 518-3 — njiva 690 kv. metrov, vi. št. 1112, last Dušana Grudna iz Lavrice 55,	....
pare. št. 518-4 — njiva 428 kv. metrov, vi. št. 1111, last Alojza Novaka, Visejec 11, p. Hinje,
pare. št. 518-5 — njiva 180 kv. metrov, vi. št. 1110, solastnina Dušana Grudna, Lavrica 55, Franca Straha, Škofljica 11, Stanislava Kastelica, Dolenjska 60 in Jožeta Križana iz Male Račne 15, vsakega do 1 četrtine,
del. pare. št. 519-1 — njiva do izmere 500 kv. metrov in pare. št. 519-4 — njiva v izmeri 1110 kv. metrov, vi. št. 974, obe last Cirila Martinca iz Škofljice 29a,
pare. št. 517-1 — njiva 418 kv. metrov, vi. št. 150, last Edvarda Robežnika iz Škofljice 80,
pare. št. 517-2 — njiva 2689 kv. metrov, vi. št.
1103,.	solastnina Antona Sladiča in Pavle Sladič iz Ljubljane, Ljubeljska 21,
pare. št. 517-3 — njiva 583 kv. metrov, vi. št. 1171, solastnina Janeza in Anice Hosta iz Ljubljane, Matjaževa 3,
pare. št. 517-4 — njiva 572 kv. metrov, vi. št. 1172, solastnina Antona in Pavle Hosta iz Ljubljane, Prečna 6,
pare. št. 517-5 — njiva 606 kv. metrov, vi. št. 1203, solastnina Antona in Marije Sepec, Ljubljana, Ziljskega 7,
pare. št. 517-6 — njiva 709 kv. metrov, vi. št. 1218, solastnina Stanka Kotarja in Majde Kotar, iz Ljubljane, Prečna 6,
pare. št. 510-3 — gozd 1012 kv. metrov in pare. št. 510-2 — gozd 425 kv. metrov, vi. št. 980, last Franca Rupnika iz Škofljice 37,
pare. št. 514-2 — dvorišče 596 kv. metrov in del pare. št. 514-1 — njiva do izmere 3000 kv. metrov, vi. št. 961 last Ivana Jamnika iz Škofljice 34.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih iz prejšnjega člena in na teh nepremičninah pridobi pravico uporabe občina Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-180/77
Ljubljana, dne 29. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič l.r.
RADOVLJICA
875.
POROČILO
občinske volilne komisije Radovljica o
izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Radovljica
Občinska volilna komisija Radovljica ugotavlja iz volilnih spisov, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Radovljica dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
a)	v volilni imenik je bilo vpisanih 22.489 delovnih ljudi in občanov;
b)	na voliščih je glasovalo 20.526 delovnih ljudi in občanov;
c)	poi pošti je glasovalo 143 delovnih ljudi in občanov;
č) skupaj je torej glasovalo 20.669 delovnih ljudi in občanov;
d)	za kandidatno listo je glasovalo 18.103 delovnih ljudi in občanov;
e)	proti kandidatni listi je glasovalo 1.281 delovnih ljudi in občanov;
f)	neveljavnih je bilo 1.285 glasovnic.
Na kandidatni listi je bilo 23 delegatov.
Izvoljeni so bili vsi delegati, ki so dobili naslednje
število glasov:
1.	Blaznik Barbka	17.874
2.	Bohinc	Angelca	17.842
3.	Černe Anton	17.866
4.	Golčman Andrej	17.848
5.	Hajdinjak Stefan	17.792
6.	Kralj Janko	17.853
7.	Luštek	Ksenija	17.845
8.	Melink	Gvido	17.844.
9.	Osterman Elza	17.841
10.	Pernuš Leopold	17.847
11.	Por Jaka	17.825
12.	Pretnar Anton	17.841
13.	Role Jošt	17.574
14.	Rozman Drago	17.596
15.	Slivnik Ivica	17.625
16.	Stare Janez	17.623
17.	Staroverski Slavko	17.585
18.	Vidic Angela-Vlasta	17.600
19.	Vrabec Marjan	17.577
20.	Vojvoda Ančka	17.601
21.	Vuga Pavel	17.603
22.	Zorjan Janko	17.595
23.	Žemva Ivan	17.609
Občinska volilna komisija Radovljica je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o
določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki' bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
St. 013-1/78
Radovljica, dne 25. maja 1978.
Občinska volilna komisija Radovljica Tajnik	Predsednik
Zvonko Savnik 1. r.	Franc Černe 1. r.
876.
SLOVENSKE KONJICE
Na podlagi dosedanjih uspehov v razvoju materialnih proizvajalnih sil, socialističnih odnosov in samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja; v skrbi za delovnega človeka kot delavca in upravljalen, za njegov vsestranski razvoj in afirmacijo kot osebnost; za poglabljanje humanih odnosov med ljudmi, utrjevanje socialistične morale in etike ter dosežene družbene zavesti je Skupščina občine Slovenske Konjice po 185. členu ustave Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
28.	februarja 1978 sprejela
STATUT
občine Slovenske Konjice UVOD 1
Oslanjajoč se na samoupravno Izraženi interes delovnih ljudi, organizacij združenega dela, sistem samoupravljanja, sodobno znanost in tehniko, posebno ugodne naravne in geografske pogoje, pogoje prometa in zvez je treba maksimalno izkoristiti razpoložljive naravne vire ter neizkoriščene materialne rezerve.
Z aktivno politično mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov se ustvarjajo najugodnejši pogoji za delo in razvoj celotnega gospodarstva, zlasti pa predelovalne industrije, kmetijstva, obrti, gostinstva in turizma kot osnovnih gospodarskih dejavnosti v občini.
Vzporedno je potrebno razvijati dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov ter odločujoče vplivajo na zvišanje življenjske ravni, ‘ kot so komunalna dejavnost, storitvena obrt, lokalni promet, gostinstvo in turizem, trgovska dejavnost itd.
Organizacije združenega dela so dolžne voditi tako politiko, ki vodi k izpopolnjevanju tehnološkega procesa in večanju delovne produktivnosti s pomočjo integracijskih in kooperacijskih odnosov, ter z utrjevanjem samoupravljanja dosegati maksimalne uspehe v materialni proizvodnji in socialističnih družbenih odnosih ter vzporedno z gospodarsko rastjo izboljševati življenjske in delovne razmere v svojih organizacijah.
V šolstvu, kulturi in telesni kulturi je treba izboljšati delovne in prostorske razmere ter omogočiti, da bodo kultura, umetnost in telesna kultura pristopne vsem delovnim ljudem in občanom.
Posebno pozornost je potrebno posvečati udeležencem,NOV, vojaškim in delovnim invalidom, žrtvam fašističnega nasilja ter uresničevati pravice do stanovanja. zaposlitve, rehabilitacije in druge pogoje za človeka dostojno življenje.
2
Notranja razmerja v občini temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, samostojnosti, enakopravnosti, medsebojni pomoči in solidarnosti vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki neposredno uresiičujejo svoje, z ustavo in zakonom določene pravice m dolžnosti. To zavezuje slehernega delovnega človeka, organizacijo združenega dela, delovno skupnost, da zvesto opravlja svoje dolžnosti ter svoje pravice izvršuje odgovorno, upoštevajoč pravice in dolžnosti drugih delovnih ljudi in organizacij združenega dela.
Za dosego postavljenih ciljev in smotrov so organizacije združenega dela, delovne in samoupravne skupnosti ter delovni ljudje dolžni medsebojno sodelovati, sklepati družbene dogovore in samoupravne sporazume za reševanje vseh problemov in vprašanj, s katerimi se srečujejo in ki se medsebojno prepletajo. Dogovorjene obveze morajo spoštovati in izpolnjevati.
3	_
Občinska skupščina kot organ samoupravno organizirane oblasti v občini sodeluje z drugimi organi samoupravljanja in se pri svojem delu oslanja na krajevne in samoupravne interesne skupnosti.
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni nenehno izpopolnjevati sistem samoupravljanja ter omogočiti vsestranski vpliv občanov, organov in organizacij na delo občinske skupščine.
Po svojih delegatih v republiško in zvezno skupščino uresničuje občina svoje samoupravne pravice v širših družbenopolitičnih skupnostih v skladu z ustavo in zakonom.
4
Zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda je pobudnik in idejni nosilec težnje in interesov delavskega razreda v skladu z ustavo in programom zveze komunistov. Zveza komunistov z usmerjevalnim in idejno političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja zagotavlja nadaljnji razvoj socialistične revolucije, samoupravnih odnosov in socialistične zavesti.
Organizacija zveze komunistov v občini izvaja politiko zveze komunistov v skladu s programom, organizirana v občinski konferenci in njenih organih, v osnovnih organizacijah in aktivih zveze komunistov.
5
Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Slovenske Konjice je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in enotna fronta vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti.
Delovni ljudje in občani kot posamezniki in zdru-~ženi ter organizirani v razredne in druge družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in druge oblike interesnega povezovanja in združevanja v občini, zagotavljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah ob vodilni vlogi zveze komunistov sa-moupi-avni socialistični razvoj občine. V socialistični zvezi delovnega ljudstva kot njenem sestavnem delu
sprejemajo stališča in sklepe, ki postajajo skupni program in dogovor vseh organiziranih socialističnih sil glede usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja.
6
Delavci, prostovoljno organizirani v sindikat, pomagajo usklajevati svoje posamične in posebne interese v enotne interese delavcev v občini, pomagajo uresničevati pravice delavcev, da upravljajo in razpolagajo z rezultati svojega dela in spodbujajo razvoj samoupravnih odnosov v občini.
7
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter v skladu s temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi širših družbenopolitičnih skupnosti ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
I. TEMELJNA NAČELA
1.	člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj,, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
V	občini Slovenske Konjice temeljijo proizvodni in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, lastnini proizvajalnih sredstev, samoupravnih odnosih na vseh področjih ter svobodni menjavi dela.
Samoupravne odnose oblikujejo delovni ljudje neposredno in po delegatih v temeljnih samoupravnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih skupnostih.
Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnove za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih.
Stopnja razvoja občine v uresničevanju načel solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humaniz-hia se kaže zlasti v:
—	družbenem standardu delovnih ljudi in obča-
hov,
—	gradnji stanovanj,
—	zagotavljanju enakih pogojev za vzgojo in izobraževanje,
—	kulturi in telesni kulturi,
—	delavskem in kmečkem zavarovanju,
—	socialnem varstvu delovnih ljudi in občanov,
—	skupnih rezervah delovnih organizacij,
—	sredstvih, zbranih po samoupravnih odločitvah delovnih ljudi in
—	uporabi proračunskih sredstev za skupne potrebe.
3.	člen
Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni ljudje in občani v občini, so določena s tem statutom v skladu z ustavo.
Delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo,
—	zagotavljajo materialne pogoje za delovanje družbenopolitičnih organizacij v družbenopolitičnem sistemu občine,
—	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj,
—	določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe,
—	urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti,
—	zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti,
—	zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov,
zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitosti ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo,
—	zagotavljajo javni red in mir, varnost ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in izvajajo družbeno samozaščito,
—	urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij,
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi,
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb ter z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih,
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi,
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča
in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči,
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine ter izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij,
—	sprejemajo občinski prostorski plan,
—	sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in letne plane družbenega in ekonomskega razvoja,
—	skrbijo za varstvo okolja,
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno izvajanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine,
—	sodelujejo z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
4.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne in krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije so dolžne zagotoviti javnost svojega dela.
5.	člen
Delovnim ljudem mora biti omogočeno, da se glede aktov in predlogov, ki so dani v javno razpravo, v primernem roku izjavijo in dajo mnenje, pripombe in predloge.
Ob objavi predloga se vselej navede, kateri organ ga predlaga, na kakšen, način je javnost z njim seznanjena, do kdaj javna razprava traja in komu se lahko predložijo pripombe, predlogi in stališča.
Občinska skupščina, oziroma organ, ki o aktu, o katerem je tekla predhodna javna razprava, dokončno sklepa, mora v razpravi dana stališča, pripombe in predloge obravnavati in o njih sklepati.
6.	člen
Delovni ljudje in občani Slovenskih Konjic imajo pravico, da so razen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njihovo življenje in delo, obveščeni tudi o vprašanjih, ki so pomembna za občino in za njen razvoj, ter o delovanju in pomembnejših odločitvah občinske skupščine in njenih organov, v samoupravnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena oziroma interesa.
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsedniki zborov, predsednik občinskega izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki le-teh.
7.	člen
Odloki in drugi predpisi ter akti občinske skupščine in njenih organov se objavljajo v uradnem glasilu občine. Organ, ki je predpis ali akt sprejel, lahko tudi odloči, da se le-ta razen objave v‘Uradnem glasilu razglasi tudi na vseh krajevnih razglasnih des-
kah. ali s posebno objavo v drugih tiskanih glasilih ali po sredstvih javnega obveščanja.
•	8. člen
Občina Slovenske Konjice je pravna oseba, njen sedež je v Slovenskih Konjicah.
Občina Slovenske Konjice je v sestavi Socialistične republike Slovenije.
Na predlog in po razpravi delovnih ljudi določenega območja se v skladu z zakonom določijo pogoji in postopek za spremembo meja ali združitev z drugo občino.
Grb občine Slovenske Konjice je neosedlan konj bele barve na rdečem polju, v ozadju pa je modro nebo.
9.	člen
Občinski praznik je 12. oktober kot spomin na ta dan leta 1942, ko je prvi Pohorski bataljon pod vodstvom legendarnega junaka Mede Rudija-Groge izvedel prvo večjo oboroženo akcijo v občini Slovenske Konjice, in sicer v kraju Boharina na pobočju Pohorja.
Način praznovanja občinskega praznika se določi z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela v občini.
Krajevne skupnosti v občini lahko v svojih statutih določijo krajevne praznike za svoje območje ali za posamezna naselja.
10.	člen
Občani občine Slovenske Konjice so tisti ljudje, ki imajo stalno prebivališče v njej.
11.	člen
Občina Slovenske Konjice lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in organizacijam podeljuje priznanja.
Priznanja občine Slovenske Konjice so:
1.	imenovanje za častnega občana občine Slovenske Konjice,
2.	podelitev domicila v občini Slovenske Konjice,
3.	nagrada 12. oktober,
4.	podelitev listine o priznanju,
5.	plaketa občine Slovenske Konjice.
Pogoje in pristojnost za podeljevanje priznanj, njihovo obliko, določbe o pravicah in evidenci oseb, ki so priznanja sprejele, ter druge določbe vsebuje poseben akt občinske skupščine.
il.	VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
12.	člen
Družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem in aktivnostjo kritično spremljajo razvoj samoupravnih odnosov ter se zavzemajo za odpravljanje in spreminjanje tistih razmerij, ki ne ustrezajo in ki niso več v skladu z razvojem našega družbenega sistema.
Družbenopolitične organizacije same delujejo kot element družbene kontrole in se obenem zavzemajo za to, da najde družbena kontrola svoje mesto in vlogo na vseh področjih, kar bo privedlo tudi do tega. da bodo delovni ljudje čutili več odgovornosti za svoje delo in ravnanje.
Družbenopolitičnim organizacijam morajo biti dostopne vse tiste informacije, ki so neobhodno potrebne za uspešno delovanje, prav tako pa morajo tudi družbenopolitične organizacije obveščati delovne ljudi o svojem delu. Pri tem je potrebno izhajati iz odgovornosti, ki jo imajo družbenopolitične organizacije za skladen razvoj občine.
Družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem in politično aktivnostjo zagotavljajo uspešno funkcioniranje delegacij in celotnega družbenopolitičnega sistema.
13.	člen
Zveza komunistov kot organizirana idejnopolitična sila in avantgarda delavskega razreda oblikuje socialistično družbeno demokratično zavest, analizira obstoječe družbene odnose in je usmerjevalec novih družbenih odnosov. Angažira vse delovne ljudi za reševanje družebnopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih odnosov ter institucij v našem samoupravnem družbenopolitičnem sistemu.
14.	člen
V Socialistični zvezi delovnega ljudstva v občini delovni ljudje in občani, družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile z zvezo komunistov na čelu uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V ta namen zlasti:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve,
—	določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij,
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov,
—	spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene.
Občina je dolžna zagotoviti materialne in druge Pogoje za izvajanje z ustavo in statutom določenih funkcij socialistične zveze delovnega ljudstva v občini.
15.	člen
Delavci in delovni ljudje v zvezi sindikatov po-tnagajo usklajevati posamične in posebne interese v enotne interese delavcev v občini. Sindikati pomagajo Uresničevati pravice delavcev, da upravljajo in razpolagajo z rezultati svojega dela in spodbujajo raz-voj samoupravnih odnosov v občini. Zveza sindikatov vPliva na odločanje v občinski skupščini, uveljavlja samoupravne pravice organizacij združenega dela v zadevah, ki zadevajo delovne ljudi. Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati pobude ki predloge občinske zveze sindikatov.
Občinska skupščina mora pred dokončno odločit-vijo o vprašanjih, ki sodijo v dejavnost sindikatov, dobiti njihovo mnenje.
Zvezi sindikatov v občini je zagotovljeno sodelovanje pri evidentiranju in izbiri kandidatov kakor tudi v postopku za odpoklic delegatov. Posamezna določila o zvezi sindikatov so navedena v poglavjih o evidentiranju kandidatov, o volilnem postopku, zagotavljanju demokratičnega postopka pri izboru, volitvah in odpoklicu delegatov.
16.	člen
Organizacija zveze združenj borcev je prostovoljna organizacija udeležencev narodnoosvobodilne borbe, ki ,si prizadeva delovati v duhu programa zveze komunistov in socialistične zveze ter združuje člane v razvijanju tradicij narodnoosvobodilne borbe in prenašanju teh tradicij na mlade generacije. Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati predloge in pobude odbora zveze združenj borcev ter pred dokončnim sklepanjem o vprašanjih s tega področja dobiti njihovo mnenje.
Borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, predvojnim revolucionarjem ter njihovim ožjim družinskim članom zagotavljajo delovni ljudje in občani posebno družbeno skrb.	*
S predpisi občinske skupščine, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi so zagotovljena sredstva za priznavalnine, zdravstveno varstvo in druge oblike materialne pomoči udeležencem NOV in drugih osvobodilnih vojn ter sredstva za reševanje stanovanjskih zadev borcev in invalidov NOV.
17.	člen
Zveza socialistične mladine Slovenije seznanja občinsko skupščino in delovne ljudi s predlogi, pobudami in stališči mladih. Občinska skupščina mora pred dokončno odločitvijo o vprašanjih, ki zadevajo mlade, dobiti mnenje občinske organizacije zveze mladine.	-
Zveza socialistične mladine Slovenije ima pravico dajati občinski skupščini pobude in predloge s področja vzgoje, izobraževanja, telesne kulture in rekreacije in lahko o teh vprašanjih od skupščine zahteva pojasnila.
18.	člen
Zveza rezervnih vojaških starešin ima pomembno vlogo pri krepitvi splošnega ljudskega odpora. Sodeluje in pomaga občinski skupščini in njenim organom v obrambnih pripravah.
19.	člen
Rdeči križ je družbena organizacija, ki spodbuja humane medsebojne odnose, pomaga ob nesrečah, skrbi za stare in onemogle ter opravlja druge humane naloge.
20.	člen
Občina spodbuja in podpira ustanavljanje društev na podlagi zakonskih predpisov. Društva dajejo občinski skupščini pobude s svojega delovnega področja. Občina posveča posebno skrb društvom za pomoč mladini in invalidom ter društvom, ki skrbijo za obrambo in zaščito. Družbene organizacije ter društva združujejo občane in delujejo v skladu z družbenimi potrebami po svojih statutih in na osnovi programa socialistične zveze.
Društva in združenja zadovoljujejo potrebe občanov na področju kulture, telesne kulture, športa in
rekreacije ter tehnične kulture, prosvete, znanosti in drugih dejavnosti.
III.	SAMOUPRAVLJANJE IN NJEGOVE OBLIKE V OBČINI
1. Temelji družbenopolitičnega sistema
21.	člen
Delavski razred in drugi delovni ljudje uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve, organizirani v samoupravnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih oragnizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in društvih.
22.	člen
Delovni ljudje imajo pravico, da se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in da s samoupravnimi akti ter samoupravnim sporazumom o združevanju določajo, katere pravice in skupne interese z njimi uresničujejo.
23.	člen
Organizacija in upravljanje, odločanje in kontrola v organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih oranizacijah in skupnostih morajo biti urejeni tako, da delovni ljudje na vsaki stopnji dela in v vseh delih teh organizacij in skupnosti odločajo o vprašanjih svojega dela ter o drugih interesih. Delovni ljudje uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese ter nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh, organov in služb ter organizacij in skupnosti.
2. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
24.	člen
V občini Slovenske Konjice temelji socialistična družbenoekonomska ureditev na svobodnem združenem delu delavcev s proizvajalnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji ter svobodni menjavi.
25.	člen
Pri uresničevanju samoupravnega položaja v združenem delu in družbi delavci odločajo svobodno, neposredno in enakopravno o svojem delu, o pogojih in rezultatih svojega dela. družbene lastnine produkcijskih sredstev, o pravici do dela z družbenimi sredstvi in sredstvi v lasti občanov.
Skupščinski sistem pa zagotavlja delavcem in drugim delovnim ljudem, da v delegacijah in po delegatih odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih ljudi.
26.	člen
Da zagotovi nemoten položaj delavca v združenem delu, ima občinska skupščina pravico in dolžnost:
— da lahko pod pogoji in v postopku, ki jih predpisuje zakon, razpusti delavski svet, oziroma drug
ustrezen organ upravljanja v organizaciji združenega dela ali uporabi druge z zakonom določene ukrepe,
—	da ukrepa v skladu z zakonom, da se zagotovi enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načel delitve po delu, oziroma, da se preprečijo ali odstranijo motnje v družbeni reprodukciji,
—	da lahko da pobudo za organiziranje temeljnih organizacij, če meni, da so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji,
—	da skupščina občine in njej odgovorni organi uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine in lahko pod pogoji in v postopku, ki jih določa zakon, sprejemajo ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
27.	člen
V občini Slovenske Konjice se ustanovijo potrošniški sveti v krajevnih skupnostih in drugih oblikah samoupravne organiziranosti prvenstveno v industrijskih in upravnih središčih občine, kot so: Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Loče, tako da kot potrošniki blaga in uporabniki storitev vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, preprečujejo monopol, oziroma zlorabo monopolnega položaja in varujejo svoje druge interese.
Delovni ljudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela določajo politiko cen proizvodom in storitvam, za ka-ter- jih pooblašča zakon.
28.	člen
Organizacije združenega dela so v okviru samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, občine pa v okviru svojih z ustavo določenih pravic in dolžnosti dolžne, da v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti poskrbijo za ekonomsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v ekonomske težave, in sprejmejo ukrepe za njihovo sanacijo, kadar je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu.
29.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela določajo, katere osebne in skupne potrebe zadovoljujejo v tej organizaciji, v drugih oblikah združenega dela in v samoupravnih skupnostih v občini V raznih oblikah medobčinskega sodelovanja ter v širših družbenopolitičnih skupnostih.
30.	člen
Delovno organizacijo lahko ustanovijo v skladu z zakonom organizacije združenega dela interesne skup' nosti, druge pravne osebe in tudi občinska skupščina-
3.	Družbeno planiranje v občini
a)	Cilji
31.	člen
Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini, organizirani v samoupravnem združenem delu, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih z družbenim planiranjem uresničujejo:
—	skupno izvajanje družbenoekonomske politik6 na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih
dogovorov, s katerimi se zagotavlja razvoj občine, razvoj drugih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti,
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah in vseh oblikah združenega dela,
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbene dejavnosti ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih tako, da se obvlada stihijsko delovanje trga, neenakomeren razvoj delovnih pogojev in pridobivanje dohodka,
'— najugodnejše pogoje za razvoj materialnih proizvajalnih sil in produktivnosti dela, za stalno zboljšanje materialnih in drugih življenjskih razmer ter za vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
Pri določanju ciljev in interesov, ki jih uresničujejo z družbenim planiranjem, se delavci opirajo na znanstvena spoznanja in na njih temelječo oceno razvojnih možnosti.
I
b)	Sistem družbenega planiranja v občini
32.	člen
Skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja v občini, ki so vsebina družbenega planiranja v občini, so plod dogovorov organizacij združenega dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami kakor tudi skupaj z njimi ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj.
33.	člen
Dohodek je osnovna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja plana.
Planiranje dohodka obsega zlasti plan njegovega ustvarjanja in razporejanja za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve.
34.	člen
V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela, zato se z delitvijo »tako doseženega dohodka vrednoti in zagotavlja materialna osnova za delo delovnih ljudi v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih, blagovnem in denarnem prometu, znanosti, izobraževanju, kulturi, zdravstvenem in socialnem varstvu itd. v skladu s cilji in interesi delovnih ljudi.
35.	člen
Plan občine in plani krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti morajo biti usklajeni z dohodkom, ki so ga planirale temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji.
36.	člen
Da bi uresničevali politiko ekonomskega in družbenega razvoja in bi bilo mogoče stalno soočanje izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji, da bi bilo zagotovljeno usklajevanje celotne družbene reprodukcije in da je vsem nosilcem družbenega plani-fanja omogočeno splošno planiranje in medsebojno
usklajevanje planov, se pri planiranju uporablja načelo sočasnosti in načelo kontinuiranega planiranja.
Srednjeročni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine in se sprejema za obdobje petih let.
Srednjeročni plan temelji na skupni oceni možnosti za uresničevanje dolgoročnih ciljev in smeri razvoja, ki jih določa dolgoročni plan, upoštevajoč dosežke iz preteklega obdobja.
37.	člen
Dolgoročni plan občine se sprejema za dobo desetih let, z njim se določi splošna orientacija za razvoj gospodarstva in dražbe, dolgoročni cilji in smeri razvoja, spremembe v strukturi gospodarstva in družbenih dejavnosti in razvoj samoupravnih socialističnih reprodukcijskih odnosov.
38.	člen
V	skladu z načelom začasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem uresničujejo srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako ga uresničujejo, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, ki jih je treba izvajati v prihodnjem letnem obdobju.
39.	člen
Sestavni del družbenega plana je tudi vsakoletna bilanca sredstev, ki vsebuje globalna razmerja delitve ustvarjenega dohodka za skupno in splošno porabo ter pomeni sredstva za uskladitev vseh vrst porabe.
c)	Sprejemanje in uresničevanje planov občine
40.	člen
Osnutek in predlog plana občine pripravljata izvršni svet in svet za dolgoročni razvoj in planiranje na podlagi dogovora o temeljih plana občine. Izvršni svet ga predloži skupščini občine.
V	osnutku, oziroma predlogu plana morajo biti navedene obveznosti, ki obvezujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Ko izvršni svet predloži osnutek, oziroma predlog družbenega plana občine, mora obvestiti občinsko skupščino o tistih skupnih interesih in ciljih plana, za katere do predložitve predloga z določenimi organizacijami združenega dela, oziroma družbenopolitičnimi skupnostmi ni bilo mogoče doseči dogovora.
41.	člen
Plan občine temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planih in na dogovorih o temeljih družbenega plana občine kot tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini.
42.	člen
Izvršni svet mora skupščino občine obveščati v rokih, ki jih določa skupščina, o uresničevanju plana ter o tem, kaj je ukrenil v okviru svojih pravic in dolžnosti, oziroma predlagati skupščini, da sam ukrepa.
43.	člen
Organi upravljanja in drugi organi samoupravnih organizacij ter pristojni organi občine so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni za izvajanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti in plana občine. Ti organi morajo redno spremljati, analizirati in ocenjevati izvajanje planov ter izpolnjevanje obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih teh planov.
Organi občine morajo pravočasno z ukrepi ekonomske politike ter upravnimi in organizacijskimi ukrepi poskrbeti za pogoje za uresničevanje plana občine. Ge z analizo vzrokov ugotovi, da plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga izvršni svet občinske skupščine spremembe in dopolnitve plana.
44.	člen
Zainteresirane organizacije združenega dela, finančne organizacije in druge organizacije in skupnosti lahko skupaj z organi občine ustanovijo skupna koordinacijska telesa za usklajevanje svoje aktivnosti pri izpolnjevanju obveznosti in nalog, določenih v planih.
4.	Družbeni sistem informiranja
đ
45.	člen
Informiranje je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih samostojnih organizacijah in skupnostih.
Družbeni sistem informiranja zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelavo in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih.
46.	člen
Temeljni sestavni deli družbenega sistema informiranja so sredstva javnega obveščanja, službe v delegatskem sistemu, indok center v občini in drugi dejavniki, ki v določenem okolju sodelujejo pri informiranju. Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tudi:
—	zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja,
—	družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in javnega obveščanja,
—	delovni ljudje, združeni v SZDL, ki ob uresničevanju politične in akcijske enotnosti med drugim zagotavljajo tudi obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na izvajanje vloge sredstev obveščanja,
—	organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena in so dolžni seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in rezultati svojega dela.
47.	člen
'Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in
skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov se ustanovi v občini informacijsko-doku-mentacijski center (INDOK), ki opravlja predvsem tele naloge:
—	zbira vsa dokumentacijska in informacijska gradiva, ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje na ravni občine,
—	evidentira in ureja zbrana gradiva po enotnem klasifikacijskem sistemu, veljavnem za vse INDOK centre z delegatskim sistemom v republiki,
—	obvešča delegate, delovne ljudi in občane o zbranih informacijah v centru prek obstoječih sredstev javnega obveščanja in prek lastnih komunikacijskih kanalov,
—	usklajuje in povezuje dejavnost informacijskih služb v organizacijah združenega dela in se prek republiškega INDOK centra vključuje v enotno mrežo pretoka delegatskih informacij v republiki.
48.	člen
V	krajevni skupnosti se za zagotovitev pravočasnega in vsestranskega informiranja občanov o krajevnih problemih in njihovih možnih rešitvah lahko ustanovi informativna skupina kot stalno delovno telo krajevne skupnosti.
Naloge skupine so, da:
—	povezuje in koordinira vse dejavnosti informiranja v krajevnih skupnostih,
—	spremlja proces informiranja in informiranosti v krajevnih skupnostih ter opredeljuje potrebe po obveščanju v krajevnih skupnostih,
—	išče poti in načine za učinkovito obveščanje občanov ter posredovanja informacij občanov v krajevnih skupnostih ob ustrezni uporabi obstoječih možnosti in poti,
—	občinski in širši družbeni prostor obvešča o delu in dogajanjih v krajevni skupnosti prek indok centra v občini in na druge načine,
—	skrbi za izvajanje načela javnosti dela vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organov in organizacij.
5.	Način financiranja skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov
49.	člen
Občina izvaja svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz dela družbenega dohodka, s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov, organizacij združenega dela, s solidarnostnimi sredstvi, ki se združujejo v širši družbenopolitični skupnosti, in z drugimi sredstvi.
Občina izvaja svoje naloge tudi s sredstvi, ki jih s prostovoljnim združevanjem zagotovijo organizacij6 združenega dela in občani s samoprispevkom in razpisom posojila. Sredstva, ki jih prostovoljno zagotovijo organizacije združenega dela in občani, se lahko uporabljajo za namen, za katerega so bila dana.
50.	člen
V	okviru z zakonom določenega sistema virov in vrste davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudj6 samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranj3 splošnih družbenih potreb občine.
Obseg, širina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini so določeni s proračunom občin6-
51.	člen
Zaradi skladnega družbenega in gospodarskega razvoja v občini usklajujejo delovni ljudje v občini in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov, ki v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe.
a) Proračun
52.	člen
Vire dohodkov občine določi občinska skupščina s proračunom in z drugimi predpisi. Sredstva občine razporeja občinska skupščina za posamezne namene v proračunu.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene, ko uskladi predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi prihodki občine.
53.	člen
Z občinskim proračunom so zagotovljena sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine, zlasti za:
—	financiranje skupščinskih upravnih in pravosodnih organov v občini;
—	financiranje ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora v pristojnosti občine;
—	dodatna sredstva za financiranje delovnih programov družbenopolitičnih organizacij in društev;
—	financiranje določenih družbenih dejavnosti in služb, kadar gre za obveznosti z družbenimi dogovori ali z zakonom;
—	komunalne dejavnosti v občini, katerih financiranja ni mogoče-prenesti na koristnike komunalnih uslug, na samoupravno interesno skupnost ali na krajevne skupnosti;
—	varstvo borcev v pristojnosti občine;
—	zakonske, pogodbene, samoupravne in druge sprejete obveznosti.
54 člen
Po opravljeni javni razpravi o osnutku proračuna pripravi izvršni svet predlog proračuna, ki ga predloži v obravnavo in sprejem občinski skupščini Ce občinska skupščina ni upoštevala predlogov ter pripomb javne razprave v celoti, obvesti posamezne predlagatelje o svojih stališčih. Stališča občinske skupščine morajo biti obrazložena.
55.	člen
Organi in organizacije, ki jih ustanavlja in jim zagotavlja občina sredstva za delo iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog in o delovnih pogojih.
56.	člen
Za financiranje skupnih potreb lahko občinska skupščina razpiše javno posojilo. To razpiše z odlokom, ki mora določati namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih. Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
b) Združevanje sredstev za investicijske naložbe
57.	člen
Sredstva za investicijske naložbe v občini za potrebe družbenega standarda, ki po svojem obsegu pre-
segajo zmogljivosti krajevnih skupnosti, združuje samoupravna interesna skupnost za investicije v objekte družbenega standarda.
Na žiro račun samoupravne interesne skupnosti za financiranje objektov družbenega standarda se stekajo tale sredstva, namenjena za investicije:
—	združena sredstva organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, ki se vsako leto namenijo za investicije,
—	del samoprispevka občanov,
—	druga sredstva, namenjena za investicije.
58.	člen
Samoupravne interesne skupnosti v občini financirajo svoje potrebe s svobodno menjavo dela tako, da sklepajo samoupravne sporazume na podlagi programov svojega razvoja v skladu z zakonom. Vzporedno s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi.
59.	člen
Finančni programi in načrti ter zaključni račun 'nteresnih skupnosti so javni.
6- Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori
60.	člen
Z družbenimi dogovori se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. Družbene dogovore sklenejo organi občinske skupščine in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije.
61.	člen
Družbeni dogovor sklenejo . v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Ce družbeni dogovor zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu o združenem delu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
62.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeleženke, ki so ga sklenile ali se mu pridružile, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, da se ravna po obveznostih iz tega dogovora.
63.	člen
S' samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja ekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji, oziroma delovni skupnosti organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne
interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije iti skupnosti, gospodarska zbornica ih druga splošna združenja samoupravnih skupnosti iii organizacij tet sindikata.
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata Uidi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določajo Odnosi, ki so porhetnbni za uresničevanje njihovih cii:ev iti nalog, določenih V njihovem statutu.
64.	člen
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
65.	člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja kmetijsko, obrtno in drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva ž delom delavcev in s sredstvi družbene reprodukcije V temeljni . organizaciji, oziroma če združuje svo.ie delo in sredstva v kmetijsko zadrugo ali kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev.
66.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci, oziromp drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini ali po gospodarski zbornici.
67.	člen
Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov, in sicer:
—	sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov. S katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev;
—	če Sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ima organizacija združenega dela pravico sporazum uporabljati, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če rti za reševanje spora pristojno ustavno sodišče.
68.	člen
Sodišče združenega dela izreče, da je samoupravni sporazum, oziroma posamezne njegove določbe neveljaven, če ugotoVi, da so z njim kršene samoupravne pravice delavcev, da še ovira normalha drtižbeha reprodukcija, da se z njim lahke kako driigačč onemogoči izvajanje politike, začrtane z družbenimi plani in drltžbehimi dogovori, ali kršijo moralna načela socialistične samoupravne družbe.
69.	člen
Ge občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravna organizacija ali skupnost ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali pristojen organ občinske skupščine.
70.	člen
Udeležehčl samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja šti enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu ž izraženo voljo udeležencev
G predlogu samoupravnega sporazuma, oziroma družbenega dogovora morajo obvezno razpravljati delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja, za katerega se sprejema, in to na način in po postopku, ki je določen v statutu teh organizacij in skupnosti.
71.	člen
Postopek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja je javen.
Javnost postopka se zagotovi na način, ki ga v skladu z zakonom določajo udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
72.	člen
S samoupravnim sporazumom ali družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način reševanja sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Če samoupravni sporazum ali družbeni dogovor ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
7.	Združevanje delovnih ljudi v samoupravne interesne
skupnosti
73.	člen
Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesne skupnosti.
Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti.
74.	člen
Po načelih iz 73. člena se ustanavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti za organizirano zadovoljevanji potreb za komunalne, stanovanjske, gospodarske in druge dejavnosti v materialni proizvodnji v občini, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb; določenih uporabnikov, v katerih pa delovanje tržnih zakonitosti he more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za ovrednotenje delovnih uspehov.
75.	člen
Kadar je dejavnost samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, je interesna skupnost v skladu s takim družbenim interesom odgovorna občini za opravljanje take dejavnosti v skladu z zakonom.
78.	člen
Z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področij, kakor tudi obveznosti plačevanja prispevkov samoupravnih interesnih skupnosti za financiranje njihove dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z osebnimi dohodki delavcev, oziroma z ekonomsko močjo drugih zavezancev, če to ni bilo doseženo s sporazumom.
77.	člen
Razmerja med temeljnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi skupnostmi v občini ter širšimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi urejajo delovni ljudje in' občani ter njihove skupnosti s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, pogodbami, statuti in drugimi samoupravnimi akti.
78.	člen
Občina Slovenske Konjice se vključuje v regionalno cestno skupnost s svojim cestnim omrežjem lokalnih in nekategoriziranih cest. V regionalni cestni skupnosti zastopa občino delegat, ki ga izvoli skupščina občinske samoupravne komunalne in cestne skupnosti.
79.	člen
Občina Slovenske Konjice se po svojih delegatih vključuje v območno vodno skupnost Drava in območno vodno skupnost Savinja-Sotla ter skupno z delegati drugih občin celjske Nin mariborske regije uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju vodnega gospodarstva.
80.	člen
Občina Slovenske Konjice se po svojih delegatih vključuje tudi v druge regionalne samoupravne interesne skupnosti, kot na primer: ptt promet, distribucijo električne energije itd.
81.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v samoupravne interesne skupnosti, se po svojih delegacijah neposredno in v skupščinah občin in republike kot tudi v organih samoupravnih interesnih spupnosti, ustanovljenih za širše območje, oziroma območje cele republike, sporazumevajo in odločajo o vprašanjih družbene dejavnosti, za katero je skupnost ustanovljena.
82.	člen
Samoupravne interesne skupnosti upravljajo skupščine, ki so organizirane po delegatskem sistemu. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in občani neposredno volijo in odpokličejo. Samoupravna interesna skupnost ima svoj statut, ki mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi.
83.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo na sejah svojih zborov, in sicer:
—	določajo politiko dejavnosti interesne skupnosti,
—	obravnavajo in sprejemajo razvojne programe,
—	sprejemajo finančne načrte in zaključne račune,
—	sprejemajo statute in druge splošne akte,
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	analizirajo kadrovsko politiko na ustreznem področju interesne dejavnosti,
—	razpravljajo in določajo merila za uporabo sredstev, ki jih delovni ljudje združujejo za izvajanje programov skupnosti,
—	volijo in odpokličejo predsednika skupščine, predsednika zborov in njihove namestnike,
—	ustanavljajo delovna telesa zborov ter imenujejo in razrešujejo njihove člane.
84.	člen
Skupščina samoupravne interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva in druge skupnosti razpravljajo in odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o pomembnih vprašanjih svoje dejavnosti, če je z ustavnim zakonom tako določeno.
85.	člen
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo s skupščino občine pri usklajevanju programov razvoja posamezne interesne dejavnosti s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem občine in pri drugih vprašanjih skupnega interesa.
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi med seboj, usklajujejo svoje delo in lahko za to ustanavljajo skupne organe.
86.	člen
Strokovne službe samoupravnih interesnih in drugih skupnosti se organizirajo kot ena ali več delovnih skupnosti zato, da se zagotovi racionalno in kvalitetno opravljanje strokovnih del za opravljanje nalog organov skupnosti in izvajanje opravil, ki jih strokovne službe izvajajo na podlagi ustreznih predpisov.
37. člen
Samoupravne interesne skupnosti skrbijo v skladu s sprejetimi programi razvoja posamezne dejavnosti za investicije v gradnjo, opremo in obnovo objektov na svojem področju. Zato delavci združujejo sredstva za te in druge posebej dogovorjene naloge iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, osebnih dohodkov in drugih skladov skupne porabe, delovni ljudje pa iz osebnih dohodkov in drugih svojih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za investicije v objekte družbenega standarda.
8.	Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega
pomena
88.	člen
Dejavnosti komunalnega iri stanovanjskega gospodarstva, prometa in zvez, cestnega in vodnega gospodarstva, ki so nujno potrebne za trajno zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi v občini, sp dejavnosti posebnega družbenega pomena.
89.	člen
Da se zavarujejo in zagotovijo splošni interesi, pravice občanov v krajevni skupnosti in občini in pravice delovnih ljudi v organizacijah združenega dela do storitev, s katerimi se neposredno zadovoljujejo njihove življenjske potrebe, se lahko z odlokom občin-
ske skupščine na podlagi zakona določijo zadeve ali dejavnosti organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena.
90.	člen
Pri organiziranju temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena, ali pri izločitvi temeljne organizacije združenega dela iz sestava take delovne organizacije, morajo biti v skladu z zakonom zavarovani tudi interesi občanov in drugih uporabnikov storitev na območju krajevne skupnosti oziroma občine. '
91.	člen
Občinska skupščina lahko na podlagi družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma predpiše obvezno ustanavljanje in združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ali združevanje v poslovne skupnosti ali druge oblike povezovanja ter določijo načela za njihovo organizacijo in delovani'
92.	člen
Poseben družbeni interes pri opravljanju teh dejavnosti posebnega družbenega pomena se zagotavlja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o pogojih in načinu opravljanja takih dejavnosti s soodločanjem uporabnikov storitev in drugih zainteresiranih organizacij, predstavnikov ustanoviteljev, občine, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju skupnih ciljev v skladu z zakonom.
93.	člen
Če je z zakonom tako določeno, daje občinska skupščina soglasje k določbam samoupravnega sporazuma o združevanju, statuta ah drugega splošnega akta organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, kadar so take določbe pomembne za uresničevanje posebnega družbenega pomena pri opravljanju teh dejavnosti.
94.	člen
Svoje potrebe in interese v komunalnih dejavnostih zadovoljujejo delovni ljudje v krajevni skupnosti in samoupravni interesni komunalni skupnosti.
95.	člen
Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah proizvodnih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne gospodarske dejavnosti na območju, kjer prebivajo, zadovoljujejo delovni ljudje v krajevni skupnosti oziroma v samoupravni interesni komunalni skupnosti.
V okviru teh skupnosti delovni ljudje:
—	odločajo o programu komunalne dejavnosti,
—	z uresničevanjem tega programa združujejo svoja sredstva,
—	vplivajo na cene komunalnih storitev ih proizvodov,
—	uresničujejo druge skupne interese v komunalnem gospodarstvu.
96.	člen
Delovni ljudje v združenem delu uveljavljajo svoje pravice do stanovanja v organizacijah, kjer so zaposleni. Tisti pa, ki niso v delovnem razmerju, pa
pravico do stanovanja uveljavljajo pri samoupravni int-resni stanovanjski skupnosti.
97.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
9.	Varstvo človekovega okolja
98.	člen
Delovni ljudje in občani smotrno gospodarijo s prostorom, varujejo okolje ter urejajo naselja in prostor v občini z namenom, da uskladijo razmere za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo in take ustvarijo pogoje za smotrn razvoj vseh območij v občini in zagotovijo skladnost skupnih in posebnih interesov.
99.	člen
Občina določa splošno smer politike za urbanizacijo prostorskega urejanja in varstvo človekovega oko-Ijp s sprejetjem prostorskega plana v okviru regionalnega in republiškega prostorskega plana.
100.	člen
Občina, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela še posebej skrbijo za varstvo naravnega okolja, za njegovo ovrednotenje in oživljanje ter zagotavljajo odpravljanje zdravju škodljivih posledic, ki nastanejo v proizvodnji, porabi in prometu v občini.
10.	Samoupravni položaj delovnih ljudi v krajevni
skupnosti
101.	člen
Delovni ljudje posameznega naselja, dela naselja ali več povezanih naselij imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevni skupnosti ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih ter skupnostih občin.
102.	člen
Delovni ljudje v krajevni skupnosti določajo vsebino in način zadovoljevanja ter uresničevanja svojih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja z družbenim premoženjem ter drugih področij skupnega življenja in sprejemajo programe in razvojne plane te skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
103.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih, krajevnih organizacijah SZDL, drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, skupnostih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, hišnih svetih, z referendumom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, delegacijah in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, samoupravnih interesnih skupnostih in v občini.
104.	člen
Delovni ljudje v naseljih ali delih naselij ustanovijo krajevno skupnost ali se združujejo z drugo krajevno skupnostjo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah SZDL; lahko pa delovni ljudje ustanovijo vaško skupnost krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je ustanovljena, če se za ustanovitev na referendumu izjavi več kot polovica delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico in ki stalno prebivajo na območju, za katero se krajevna skupnost ustanavlja.
Določbe o ustanovitvi veljajo tudi za združitev krajevne skupnosti z drugo krajevno skupnostjo, oziroma delitev krajevne skupnosti na dve ali več krajevnih' skupnosti.
Pobudniki za ustanovitev, združitev ali delitev krajevne skupnosti so lahko: zbor delovnih ljudi in občanov posameznega naselja, dela naselij ali več naselij, skupščina krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije s tega območja,- zbor delovnih ljudi večje organizacije združenega dela s tega območja.
105.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, ki organizira in vodi javno razpravo o njem. Na podlagi pripomb in predlogov, danih v javni razpravi, svet krajevne skupnosti pripravi predlog statuta in ga predloži v sprejetje zboru delovnih ljudi in občanov. Ta o njem odloči z večino glasov, navzočih na zboru. Zbor je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj deset odstotkov delovnih ljudi in občanov z območja, za katerega se sklicuje zbor.
106.	člen
Materialna podlaga krajevne skupnosti temelji na samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in občini.
107.	člen
Svoje skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje zadovoljujejo in uresničujejo:
—	s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispevkom ali pridobijo na drug način,
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, v kateri delavci živijo na območju krajevne skupnosti,
—	s sredstvi, ki jih na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa, krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti,
—	s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno pridobi z določenimi dejavnostmi,
—	s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti,
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog skladno s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
—	z darili, zapuščinami in drugimi sredstvi.
108.	člen
Dve ali več krajevnih skupnosti se lahko združi v skupnost krajevnih skupnosti, ki je lahko začasnega značaja za izvedbo določene skupne naloge več krajevnih skupnosti ali pa je to stalna oblika sodelovanja več krajevnih skupnosti v okviru skupnosti krajevnih skupnosti. Namen združevanja je predvsem v organiziranem sodelovanju delovnih ljudi in občanov yeč krajevnih skupnosti, združevanje sredstev in sil za uresničitev skupno sestavljenega programa.
11.	Kadrovska politika in zaposlovanje
109.	člen
Nosilci kadrovske politike v občini so delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih.
110.	člen
Kadrovska politika predvsem:
—	uveljavlja interese delavskega razreda in vseh delov-itn ljudi,
—	zagotavlja, đa le delo in rezultati dela določajo družbeni položaj in ugled človeka,
—	uresničuje stalen in z razvojnimi potrebami usklajen sistem vzgoje in izobraževanja delovnih ljudi, v katerem vsakdo lahko uveljavi svoje sposobnosti do največje možne mere,
—	izbira take ljudi na odgovorna dela in funkcije, ki imajo takšne strokovne, delovne in moralnopolitične kvalitete, da dokazujejo pripadnost samoupravnemu socializmu in krepitvi položaja delavskega razreda,
—	dosledno zagotavlja javnost in demokratičnost v kadrovski politiki.
111.	člen
Vodenje kadrovske politike, zagotavljanje sredstev za vzgojo kadrov, določanje kriterijev za izbiro kadrov, varovanje demokratičnega poteka kandidiranja in določanja kadrov v občini se določi z družbenim dogovorom, ki ga predlagata občinska organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva in zveze sindikatov, sprejemajo pa temeljne organizacije združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, občinska skupščina in vse družbenopolitične organizacije v občini.
112.	člen
V	okviru socialistične zveze delovnega ljudstva delovni ljudje v občini določajo družbene kriterije za izbor delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in izbor kandidatov za člane delegacij in za opravljanje samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v občini.
113.	člen
Politiko zaposlovanja v občini izvajajo temeljne organizacije združenega dela, skupnost za zaposlovanje, skupnosti in organizacije in občinska skupščina. Posebno skrb posvečajo zaposlovanju oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo, žena in mladine.
12.	Oblike družbenega samoupravljanja
114.	člen
Z osebnim izjavljanjem uresničujejo delovni ljudje in občani svoje neodtujljive družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter izvršujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
115.	člen
Samoupravljanje delovnih ljudi in občanov se uresničuje v teh oblikah osebnega izjavljanja:
—	z referendumom,	. >
—	na zborih delavcev,
—	na zborih delovnih ljudi in občanov,
—	s podpisovanjem, oziroma s posebnimi pisnimi izjavami ter v drugih oblikah osebnega izjavljanja.
Referendum
116.	člen
P.eferendum se. razpiše, da se delovni ljudje in občani vnaprej izjavijo o posameznem predlogu zakona ali drugega akta, da potrdijo že sprejet zakon ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju.
117.	člen
V	družbenopolitični skupnosti odločajo delovni ljudje, oziroma občani o posameznih zadevah iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti; v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih organizacijah pa o posameznih zadevah z delovnega področja teh organizacij in skupnosti.
118.	člen
Referendum razpiše najvišji organ upravljanja v organizaciji, v kateri naj se delovni ljudje oziroma občani izjavijo na referendumu.
Akt o razpisu referenduma mora določiti predmet referenduma, dan izvedbe referenduma ter območje, oziroma del organizacije, za katerega se razpisuje referendum.
Akt o razpisu referenduma je treba objaviti na način, kot se objavljajo predpisi, oziroma splošni akti organa, ki razpisuje referendum.
119.	člen
Od dneva razpisa do dneva izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot 15 dni in ne več kot 60 dni.
120.	člen
Glasovanje na referendumu je tajno, glasuje se 2 glasovnicami.
Vprašanje, ki se postavlja na referendumu, mora biti na glasovnici izraženo jasno in nedvoumno, tako da glasovalec nanj lahko odgovori z »za« ali »proti«.
Glasuje se osebno. Vsak glasovalec ima en glas.
Pri glasovanju morata biti zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanja.
Nihče ne sme biti poklican na odgovornost zaradi glasovanja na referendumu. Prav tako se tudi od njega ne sme zahtevati, da pove, kako je glasoval, oziroma zakaj ni glasoval.
121.	člen
Izvajanje referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnostih, in sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve.
122.	člen
Izid referenduma je treba objaviti na enak način, kot se objavi razpis referenduma.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
123.	člen
Delovni ljudje in občani odločajo z referendumom o teh zadevah:
—	sprememba območja občine,
—	združitev ali razdelitev občine,
—	uvedba občinskega samoprispevka za celotno območje občine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum tudi v primeru, kadar to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali organizacije sindikatov oziroma socialistične zveze delovnih ljudi v občini.
124.	člen
Zahteva za razpis referenduma mora biti, obrazložena.
V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Skupščina družbenopolitične skupnosti mora razpisati referendum najpozneje v 60 dneh od prejema zahteve za razpis.
125.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu referenduma mora skupščina odločiti v roku 60 dni in skleniti, da se referendum razpiše, ali zavrniti predlog za razpis.
126.	člen
Pravico glasovanja na referendumu v občini imajo delovni ljudje oziroma občani, ki so vpisani v volil- ' nem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Če je referendum razpisan zaradi uvedbe samoprispevka za financiranje skupnih ' družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni občani, ki še
nimajo volilne pravice za volitve delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še. niso vpisani v volilni imenik.
127.	člen
Odločitev na referendumu v občini je sprejeta, če je na območju, na katerem je bil referendum razpisan, zanjo glasovala večina delovnih ljudi oziroma občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu.
128.	člen
Občinska skupščina ne more eno leto po izvedbi referenduma izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju.
129.	člen
Razpis in izvedba referenduma v krajevni skupnosti, temeljni in drugi organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti, je podrobneje urejena v statutih teh organizacij in skupnosti.
Zbor delavcev
130.	člen
Zbor delavcev sestavljajo vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje v temeljni organizaciji združenega dela ali v drugi organizaciji, oziroma delovni skupnosti s polnim ali nepolnim delovnim časom, za določen ali nedoločen čas.
131.	člen
Delavci na zborih v skladu z zakonom, statutom in samoupravnim sporazumom obravnavajo vprašanja, ki se tičejo dela in razvoja temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela, oziroma delovne skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj, določajo smernice za delo delegacij in delegatov ter neposredno odločajo o vprašanjih, za katera so pristojni po zakonu, statutu ali samoupravnem sporazumu.
Zbori delovnih ljudi in občanov
132.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v krajevni skupnosti ali v samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi za življenje in delo v občini in v širši družbeni skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj ter tudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut krajevne skupnosti.
Delovni ljudje in občani morajo obravnavati na zborih tele osnutke aktov občinske skupščine:
—	statut občine in njegove spremembe,
—	prostorski in družbeni plan,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom Izredne materialne obveznosti in drugih predpisov, za katere to določa zakon.
133.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov se sklicuje za območje posamezne krajevne skpunostl ali za njen del. Območje, za kštero se sklicuje zbor, se določi s statutom krajevne skupnosti.
134.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo vsi delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti, Oziroma na območju, za katero se sklicuje zbor, in so stari nad 15 let.
135.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov sklicuje v statutu določen organ krajevne skupnosti. Ta mora sklicati zbor, če s pisno vlogo to zahteva delegacija krajevne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, najmanj desetina delovnih ljudi in občanov z območja, za katerega je sklican zbor, krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva ali izvršni svet občinske skupščine. Sklicatelj zbora mora navesti tudi predmet obravnave, oziroma sklepanja na zboru.
Če pristojni organ v roku enega meseca od prejema zahteve ne skliče zbora, ga lahko skliče tišti, ki je sklic zahteval.
136.	člen
Organi krajevne skupnosti, organi občinske skupščine in organi upravljanja v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, so dolžni obravnavati na zborih delovnih ljudi in občanov sprejeta stališča, mnenja, pobude in predloge in zbore delovnih ljudi in občanov obvestiti o storjenih ukrepih, oziroma o stališčih do teh predlogov.
Podpisovanje in posebne pisne izjave
137.	člen
S podpisovanjem, oziroma posebnimi pisnimi izjavami delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ter v Občini izražajo svoja stališča, pobude in predloge pristojnim organom za reševanje posameznih vprašanj, ki imajo zanje skupen pomen.
138.	člen
Če se na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma, oziroma statuta ustrezne organizacije odloča o posameznem vprašanju s podpisovanjem, oziroma s pisnimi izjavami, je odločitev sprejeta, če se je s svojimi podpiši, oziroma pisnimi izjavami zanje izrekla večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo pravico odločati v temeljni organizaciji združenega dela, V krajevni skupnosti, v samoupravni interesni skupnosti, "oziroma v občini po določbah, ki veljajo za odločanje na referendumu.
Organi občinske skupščine morajo obravnavati s pisnimi izjavami izražena stališča, pobude in predloge, če jih je podpisala več kot polovica delovnih ljudi in občanov z območja občine.
Anketa
139.	člen
Občinska skupščina, krajevna skupnost, samoupravne in druge interesne skupnosti lahko razpišejo anketo, kadar hočejo zvedeti ali ugotoviti mnenje občanov ali zbrati podatke o važnejših vprašanjih, ki so širšega družbenega interesa in o njih odločajo v okviru svoje pristojnosti.
13.	Temelji delegatskega skupščinskega sistema
Oblikovanje delegacij
140.	člen
Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic in dolžnosti ter odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine.
141.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki ga določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela, oziroma v delovnih skupnostih do 30 delavcev opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
Delegacija šteje najmanj 5 članov.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti, oziroma z drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije lahko v skladu s samoupravnim sporazumom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
Izvolitev delegacij
142.	člen
Člane delegacij volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo delegacije, način izvolitve in odpoklica delegacije.
Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delegatov vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije, oziroma skupnosti.
143.	člen
Člani delegacije se volijo za štiri leta.
V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delavci v tej organizaciji, ki po ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta, oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije, oziroma skupnosti.
144.	člen
Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organižacij in skupnosti v socialistični zvezi delovnega ljudstva, in sicer v njenih organizacijah, oziroma v organizacijah sindikata.
Kandidacijski postopek izvajajo organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva, oziroma organizacije sindikata.
Pravica in dolžnost organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi in organizacijami zagotovijo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanju kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo.
145.	člen
Če se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v upravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom.
Pravice in dolžnosti delegacij
146.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Delegacije so dolžne, da o svojem delu in delu delegatov v skupščini obveščajo temeljne samoupravne organizacije, oziroma skupnosti in so za svoje delo odgovorne tem organizacijam, oziroma skupnostim.
Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega interesa.
147.	člen
Organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva, oziroma organizacija sindikata je dolžna, da s svojo dejavnostjo prispeva, da delegacije in delegati lahko kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo v skladu z zakonom, oziroma statutom občine.
Delegiranje delegatov
148.	člen
Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi ali z interesi občine, oziroma delegati teh organizacij in skupnosti v občinski skupščini, delegirajo iz sestave delegacij glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini, delegate v ustrezni zbor družbenopolitične skupnosti na način, določen z ustavo, oziroma s tem statutom in zakonom. Število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij, oziroma skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah, oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela, oziroma območij.
Odgovornost delegatov
149.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij, oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in o svojem delu obveščati delegacijo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje' delo.
150 člen
^ Vsak delegat v zboru občinske skupščine ima pravico dajati predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, predlagati zboru, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov ali na delo upravnih organov.
Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali na predstojnike ustreznih upravnih organov z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti, kot tudi zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega organa. Ta mora dati delegatu zahtevano pojasnilo.
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini.
Imuniteta pravic	:
151.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje, oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, Id se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti, oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Trajanje mandata in odpoklic
152.	člen
Mandatna doba delegatov v družbenopolitičnem zboru traja štiri leta. Z dnem, ko je verificirana izvolitev novih delegatov v družbenopolitičnem zboru, preneha funkcija delegatov v tem zboru, ki jim je potekla mandatna doba.
153.	člen
Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani.
Odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini se načeloma opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in delegiranje delegatov v skup. ščine.
Družbenopolitične organizacije lahko z dogovorom v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva predlagajo odpoklic delegata v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
IV.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Pravice in dolžnosti občinske skupščine
154.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
155.	člen
Skupščina občine v okviru pravic in dolžnosti občine:
—	določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj,
—	sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte,
—	obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje odnose in interese,
. — daje pobudo in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
—	obravnava vprašanja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo.
—	določa temeljne organizacije iz pristojnosti organov občine,
—	ustanavlja upravne organe,
—	voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje teh organov ter sodnike,
—	skrbi za izvajanje določene politike predpisov in drugih splošnih aktov,
—	določa izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in splošnih aktov,
— Opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, odgovornih skupščini, in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov.
2.	Sestava občinskih skupščin
156.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
1.	zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in delovnih skupnosti,
2.	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih, skupnosti,
3.	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopolitične organizacije.
157.	člen
Zbor združenega dela občinske skupščine šteje 37 delegatskih mest. Delegacije delegirajo v zboru združenega dela občinske skupščine tole število delegatov:
1.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije:
—	s področja gospodarstva 27 delegatskih mest,
—	s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture 2 delegatski mesti,
—	s področja zdravstva in socialnega varstva 1 delegatsko mesto;
2.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podojonih dejavnostih z delovnimi sredstvi, katerih lastninsko pravico imajo skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakoni določene oblike združevanja:
—	v kmetijski in gozdarski dejavnosti s kooperanti 5 delegatskih mest,
—	v obrtni in podobni dejavnosti 1 delegatsko mesto;
3.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih ^rganov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije 1 delegatsko mesto.
158.	člen
Zbor krajevnih skupnosti šteje 27 delegatskih mest.
Z odlokom občinske skupščine se določi. , kako se oblikujejo delegatska mesta in katere organizacije tvorijo konferenco delegacije.
159.	člen
Družbenopolitični zbor šteje 21 delegatskih mest. V družbenopolitični zbor delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinskih organizacijah: socialistične zveze delovnega ljudstva, zveze komunistov, zveze sindikatov, zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne in Zveze socialistične mladine Slovenije.
Druženopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka tega člena v okviru občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva se dogovorijo za enotno listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor.
O izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila občinska konferenca socialistične zveze.
3.	Področje dela
160.	člen
Vsa vprašanja v občini se praviloma rešujejo v temeljnih in samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem med organizacijami in skupnostmi.
V pristojnost občinske skupščine in njenih zborov spadajo zadeve in vprašanja, določena s tem statutom in zakonom, ter zadeve in vprašanja, ki jih delovni ljudje, organizacije in skupnosti ne morejo rešiti ali jih ni mogoče rešiti v temeljnih samoupravnih skupnostih zaradi širših družbenih interesov.
161.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, ter zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Določene zadeve opravljata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejme stališča v zadevah, določenih s tem statutom ali s poslovnikom občinske skupščine.
O zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih ena-i kopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločata zbora enakopravno s skupščino samoupravne interesne skupnosti.
162.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo statut občine in poslovnik občinske skupščine,
—	določajo stališča glede spremembe mej, oziroma območja občine ter glede združitve z drugo občino ali razdelitve občine,
—	sklepajo o grbu in zastavi občine,
—	sklepajo o podelitvi domicila in o" imenovanju za častnega občana,
—	sklepajo o načelni politiki medobčinskega sodelovanja, o pobratenjih in o navezovanju trajnih prijateljskih vezi z drugimi občinami ali mesti,
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občine,
—	občinski proračun, odloke o zagotavljanju sredstev iz proračuna za daljše kot enoletno obdobje,
—	razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje ali del občine,
—	razpis občinskega referenduma,
—	kadrovsko politiko, politiko zaposlovanja in na socialno varnost,
—	organizacije in delo občinskega sodišča, tožilstva, javnega pravobranilstva, samoupravnih sodišč ter družbenega pravobranilstva samoupravljanja,
—	organizacije in delo drugih občinskih ali medobčinskih organov in njihovih služb ter upravnih organov občinske skupščine,
—	sistem in organizacijo ljudske obrambe, varnosti "in družbene samozaščite v občini,
—	potrjujejo samoupravne sporazume o ustanovitvi in statute o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti;
—	volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—	predsednika in podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	predsednike in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles občinske skupščine,
—	predsednika in sodnike občinskega sodišča, sodišča združenega dela, občinskega sodnika za prekrške in druge občinske funkcionarje, če to določa zakon, odlok ali drug akt občinske skupščine;
—	imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine ter predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine; dajejo soglasje k izvolitvi javnega pravobranilca in družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—	določajo delegate za zbor občin Skupščine SR Slovenije, skupščine skupnosti slovenskih občin in skupščino stalne konference mest Jugoslavije ali za to pooblastijo drug organ.
163.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na:
—	izvajanje z družbenimi plani in programi razvoja začrtane politike in' usmerjanja delitve dohodka,
—	načelna vprašanja v zvezi z določanjem in kontrolo cen proizvodov in storitev,
—	davke in prispevke,
—	soglasje in potrditve samoupravnih in drugih aktov in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če je to s predpisom določeno,
—	odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le-ta o takih vprašanjih sama ne odloča,
—	soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravne interesne skupnosti in šo določene z zakonom, oziroma z Odlokom občinske skupščine,
—	začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter pričetek postopka redne likvidacije temeljne organizacije združenega dela,
—	politiko razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	ustanavljanje organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj občinska skupščina,
—	zadeve, ki so v pristojnosti občinske skupščine s področja industrije, gradbeništva, kmetijstva, obrti in opravljanja osebnega dela kot samostojnega poklica,
—	uresničevanje s prostorskimi in urbanističnimi programi in načrti začrtanega razvoja, sprejemanje zazidalnih načrtov,
—	področje stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva,
—	vprašanje blagovnega prometa, turizma in gostinstva,
—	področje komunalnega gospodarstva,
—	problematiko prometa v občini,
—	varstvo narave in človekovega okolja, urejanje in uporabo stavbnih zemljišč, urejanje in izkoriščanje zemljišča in stvari v splošni rabi, projektiranja, investiranja in graditev objektov,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	splošna vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja,
—	druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu in krajevni skupnosti.
164.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. -V ta namen samostojno:
—— odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji 'zbora,
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razrešuje,
—	imenuje in razrešuje tajnika zbora,
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru,
—	ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi,
—	sprejema program .svojega dela.
165.	člen
Družbenopolitični zbor samostojno sprejema stališča do posameznih vprašanj, p katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti:
—	o družbenem varstvu samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	o medsebojnih razmerjih v združenem delu,
—	o družbenoekonomskem položaju in združevanju kmetov,
—	o samostojnem osebnem delu s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	o odvetništvu in drugi pravni pomoči,
—	o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah ter pravnem položaju verskih skupnosti,
—	o drugih zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvu svoboščin in pravic človeka in občana,
—	o zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje .javnega obveščanja. •
166.	člen
Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomske odnose v združenem delu in samoupravljanje v organizacijah združenega dela,
—	medsebojna razmerja v združenem delu,
—	varstvo pri delu,
—	nadomestila organizacijam združenega dela, ki jim občinski ukrepi za izvajanje določene ekonomske politike za daljše trajanje in v večjem obsegu onemogočajo normalno reprodukcijo,
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—	začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela,
—	organiziranje temeljnih organizacij združenega dela.
Zbor tudi:
—	sprejme odlok, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine,
—	določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela.
167.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	temeljna načela za organizacijo samoupravljanja v krajevni skupnosti,
—	življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti,
—	poimenovanje cest, ulic, trgov, poti in parkov v občini, oziroma pooblastila drugega organa, da o tem odloča,
—	upravljanje in razpolaganje z družbeno last-
nino v upravljanju občine, če ni preneseno na drug organ občinske skupščine,	,
—	upravljanje in vzdrževanje občinskih cest in mestnih ulic, urejanje prometa na njih,
—	spremembo območij katastrskih občin,
—	določanje osebe, pooblaščene za sklepanje zakonskih zvez,
—	odločanje o načinu in mestih za odlaganje smeti,
—	vprašanja varnosti cestnega prometa.
Zbor tudi:
—	v imenu občine sodeluje pri družbenem dogovarjanju za krajevno skupnost in daje pobude, oziroma sproži postopek za samoupravno sporazumevanje v krajevni skupnosti,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter možnost njihovega financiranja ter proučuje, usmerja in daje pobude za delo v krajevni skupnosti,
—	odloča o kriterijih za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupšči-
nam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini,
—	obravnava samoupravljanje v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in uspešnejše delovanje posameznih oblik samoupravljanja,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, o njih v okviru svoje pristojnosti zavzema stališča in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ter statutom ali zakonom, in uvede postopek za presojo njegove ustavnosti oziroma zakonitosti.
168.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zbori občinske skupščine določajo politiko ter sprejemajo razvojne programe za področje samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti se vključuje v delo in odločanje skupščine občine tako, da:
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na področje interesnih skupnosti,
—	odloča o ustanavljanju, oziroma ukinjanju dejavnosti, ustanov in zavodov, ki delujejo v posamezni SIS, I
—	zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti potrjujeta statute skupščin SIS ter dajeta soglasje k imenovanju vodje strokovnih služb,
—	zbor, združenega dela in zbor krajevnih skupnosti lahko določita višino prispevka za zagotovitev potrebnih sredstev za normalno delovanje osnovne dejavnosti in za zagotavljanje solidarnosti z odlokom za obdobje enega leta, če posamezna SIS ni sposobna samoupravno zagotoviti normalno delovanje na svojem območju,
—	pri skupnem odločanju zborov občinske skupščine in skupščine SIS veljajo določila, ki so določena v statutu za zbore občinske skupščine,
—	skupščina SIS daje pobude občinski skupščini za reševanje zadev s področja SIS, ki so v pristojnosti občinske skupščine.
169.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji; v takem primeru glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Skupno sejo zborov skliče in vodi predsednik občinske skupščine. Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsednikom ustreznega zbora skliče skupno sejo vseh zborov zaradi obravnavanja vprašanj, ki so skupnega pomena za te zbore.
170.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupnem zasedanju ob-
ravnava j o na predlog predsednika skupščine odlok o začasnih ukrepih, če ta v pristojnih zborih ni bil sprejet v enakem besedilu, ter druge zadeve, ki so določene z zakonom.
4.	Predsednik skupščine in predsedniki zborov
171.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov. Vsak zbor izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Predlog liste kandidatov za predsednika in podpredsednika občinske skupščine in njenih zborov ter podpredsednika zbora poda občinska organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva. Glasovanje se opravi na podlagi liste, na kateri so napisani vsi kandidati po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. Izvoljen je kandidat, ki je prejel največje število glasov. Ce za posameznega kandidata število oddanih glasov ne doseže več kot polovico vseh navzočih delegatov, se glasovanje ponovi tako, da se z liste črta ime kandidata, ki je pri predhodnem glasovanju dobil najmanjše število glasov.
Predsednik in podpredsednik ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.
172.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
—	sklicuje in vodi seje vseh zborov občinske skupščine,
—	sklicuje in vodi skupne seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora,
—	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku,
—	skupaj s predstavniki zborov razlaga določbe poslovnikov skupščine in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine,
—	skupaj s predstavniki zborov sprejema stališča o drugih s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine, tem statutom ali na podlagi zakonitih predpisov.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan ali odsoten, ga nadomestuje podpredsednik.
173.	člen
Vsak zbor izvoli izmed svojih članov predsednika zbora.
Izvolitev se opravi na podlagi kandidature iz 171. člena tega statuta po enakem postopku, kot je določen za predsednika občinske skupščine. Predsednik zbora ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost.
174.	člen
Predsednik zbora:
—	sklicuje in vodi seje zbora,
—	podpisuje akte zbora,
—	skrbi, da se dela po poslovniku zbora,
—	opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom občinske skupščine ali s poslovnikom zbora.
175.	člen
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva:
—	predsednik občinske skupščine,
—	izvršni svet občinske skupščine,
—	petina delegatov v zboru.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ki bi jo moral sklicati, jo lahko skliče na zahtevo skupine delegatov zbora, ki predstavljajo vsaj četrtino vseh delegatov zborov, predsednik občinske skupščine.
176.	člen
Občinska skupščina ima sekretarja.
Sekretar je odgovoren strokovni delavec občinske skupščine. Sekretar občinske skupščine skrbi za delovanje občinske skupščine, zborov in delovnih teles skupščine ter opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih naloži občinska skupščina.
5.	Izvršni svet
177.	člen
V občini Slovenske Konjice se oblikuje izvršni svet kot izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine kakor tudi za delo občinskih upravnih organov in organizacij.
178.	člen
Izvršni svet občinske skupščine:
—	skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje sklepov in drugih aktov občinske skupščine,
—	daje zborom občinske skupščine mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
—	daje mnenja k predlogom aktov, ki jih ni sam predlagal, sprejema predpise za izvršitev splošnih aktov občinske skupščine, za katere je pooblaščen,
—	daje načelna stališča in smernice za delo upravnih organov in ukinja oziroma razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju s splošnimi akti skupščine ter predpisi, ki jih je sam izdal,
—	usmerja, usklajuje in nadzoruje delo upravnih organov,
—	predlaga zborom občinske skupščine izvolitev in imenovanje funkcionarjev, določenih z zakonom oziroma statutom občine,
—	ustanavlja delovna telesa, strokovne in druge službe za opravljanje svojih nalog,
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področjih ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, skrbi, da izvajajo politiko občinske skupščine in izvršujejo predpise ter nadzoruje delo teh organov in organizacij pri obravnavanih pripravah,
—	izvršuje proračun občine,
—	predlaga skupščini ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih oranov in strokovnih služb,
—	daje soglasje k notranji organizaciji in sistemizaciji občinskih upravnih organov,
— opravlja druge naloge, določene s tem statutom in odlokom občinske skupščine.
179.	člen
Izvršni svet občinske skupščine ima predsednika, podpredsednika in 11 članov.
180.	člen
Kandidate za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta občinske skupščine predlaga občinska konferenca SZDL. Predlog kandidatne liste mora biti napisan in obrazložen.
Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki obsega imena članov izvršnega sveta. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega sveta naj občinska skupščina imenuje za predstojnike temeljnih upravnih organov, in predlog za člana izvršnega Sveta občinske skupščine, odgovornega za družbeno samozaščito, varnost in notranje zadeve* ki je hkrati član sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
K listi iz prejšnjega odstavka tega člena da svoje soglasje komisija. za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL.
Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, žbora krajevnih Skupnosti In družbenopolitičnega zbora. Na vsakem zboru mora biti navzoča nad polovica vseh članov zbora.
Glasovanje pri volitvah predsednika, podpredsednika izvršnega sveta občinske skupščine in liste kandidatov za člane izvršnega sveta občinske skupščine je praviloma javno. Volitve so lahko tudi tajne, če to zahteva 1 delegat, ki ga podpre najmanj 10 delegatov. Tajne volitve so opravljene po določah poslovnika občinske skupščine.
Kandidati za predsednika in podpredsednika izvršnega sVeta ter Člani izvršnega sveta so izvoljeni, če je zanje glasovala večina vseh delegatov vsakega zbora.
Mandatna doba izvoljenih članov izvršnega sveta traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za članu izvršnega SVeta,
181.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali odstop predsednika sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega sveta. Ce izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, opravlja svoje funkcije do izvolitve novega sveta.
182.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
183.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, skrbi za izvajanje
sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet. V njegovi odsotnosti ali zadržanosti ga nadomešča podpredsednik.
184.	člen
Zbori občinske skupščine lahko zahtevajo od izvršnega sveta, da jim sporoči stališča o posameznih vprašanjih iz njegove pristojnosti, ki imajo pomen za delo zborov občinske skupščine.
185.	člen
Pri izvrševanju Svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke in pojasnila o vprašanjih iž njihovega delovnega področja. Organizacije in skupnosti So mu te podatke in pojasnila dolžne dati.
186.	čleh
Če izvršni svet oceni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagam odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
187.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske Skupščine lahko v svojem zboru .sproži interpelacijo, da se obravnavajo posamezna vprašanja v Zvezi z delom izvršnega sveta.
188.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobude za pripravo odlokov in drugih aktov, Za predlaganje Katerih je pristojen svet, in predpisov, ki jih izdaja sam, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet.
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imunitetah člana izvršnega sveta odloča svet.
189.	člen
Za reševanje posameznih vprašanj s področja svojega dela lahko izvršni svet oblikuje odbore, komisije in druga delovna telesa. Odbore, komisije in druga delovna telesa določa poslovnik izvršnega sveta.
6.	Predsedstvo občinske skupščine
190.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva sodeluje tudi predsednik izvršnega sveta.
191.	člen
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi sekretar skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine so lahko povabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
192.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	usklajuje in programira 'delo zborov in delovnih teles v skupščini in njegovo sodelovanje s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika,
—	opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine.
193.	člen
V izrednih razmerah odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnost določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.
7.	Stalna in občasna telesa občinske skupščine
194.	člen
»l
Za proučevanje posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine, zlasti pa predlogov, predpisov in drugih aktov, ima občinska skupščina ali posamezni zbor stalna ali občasna telesa.
195.	člen
Občinska skupščina ima svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in tale stalna delovna telesa:
—	komisijo za družbeni nadzor,
—	komisijo za vloge,'pritožbe in predloge,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja,
—	komisijo za odnose z verskimi skupnostmi,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	statutarno pravno komisijo,
—	komisijo za samoupravne akte,
—	svet za dolgoročni razvoj in planiranje.
Vsak zbor občinske skupščine ima svojo mandat-
no-imunitetno komisijo, ki šteje 3 člane.
Predsednik in večina članov stalnih komisij občinske skupščine se izvoli izmed delegatov skupščine; druge člane pa delegirajo občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva ter ostale družbenopolitične in druge organizacije ter društva v občini.
Člani mandatno-imunitetnih komisij se izvolijo izključno izmed delegatov zbora.
196.	člen
Občasna delovna telesa oblikuje občinska skupščina ali posamezen zbdr s sklepom.
197.	člen
Sestavo, naloge in način dela stalnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
198.	člen
Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo od predstojnika občinskega organa, da da poročilo o izvajanju odlokov občinske skupščine.
Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo obvestila in pojasnila tudi od drugih državnih organov, samoupravnih organizacij, interesnih in drugih smoupravnih skupnosti ter lahko izvajajo ankete.
8.	Družbeni sveti
199.	člen
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja občinske skupščine in njenih organov z družbenopolitičnimi organizacijami v občini se ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede določanja in izvajanja politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom in določi njihovo področje, sestavo in način dela.
200.	člen
Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov, obravnavanja vprašanj, ki se. nanašajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter za spremljanje dela teh organov se družbeni sveti ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih, oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja. Družbene svete pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja ustanovi izvršni svet v skladu z odlokom občinske skupščine.
9.	Akti občinske skupščine in njenih organov
201.	člen
Občinska skupščina in njihovi organi sprejemajo predpise in druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Akti občinske skupščine so: odloki, družbeni plani, proračun, zaključni računi, deklaracije, resolucije, stališča, priporočila, sklepi in obvezne razlage.
Akti izvršnega sveta so: sklepi, odredbe, navodila in smernice.
Upravni organi izdajajo: odločbe, navodila, odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni.
202.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlagajo: vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet skupščine občine, skupščina samoupravne interesne skupnosti, ki sodeluje v delu skupščine, in komisije občinske skupščine oziroma zbora. Zahtevo za izdajo akta lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
203.	člen
Odloki se praviloma sprejemajo po dvofaznem postopku. V prvi fazi pristojni zbor obravnava osnutke odloka. V tej fazi sodelujejo s pobudami, predlogi, mnenji in stališči temeljne samoupravne organizacije in skupnosti.
Po prvi obravnavi v zborih odlok pregledajo delovna telesa skupščine in njenih zborov in v usklajenem besedilu predložijo zborom v odločanje.
Drugi akti skupščine se sprejemajo po enofaznem postopku, razen če pristojni zbori sklenejo, da bodo posamezne take akte obravnavali v fazi osnutka in v fazi predloga.
204.	člen
Akt je sprejet, če ga pristojni zbori sprejmejo v . enakem besedilu. Če ne pride do soglasja med zbori, se opravi usklajevalni postopek. Ce ta ne uspe, se predlog akta za določen čas vzame z dnevnega reda.
205.	člen
V nujnih primerih lahko izvršni svet predloži predlog o začasnih ukrepih vsem trem zborom, ki odločajo o predlogu na skupnem zasedanju. Sklep o začasnih ukrepih velja najdalj eno leto.
206.	člen
Odloki in drugi akti občinske skupščine in izvršnega sveta se objavijo v uradnem glasilu občine.
Akti začno veljati osmi dan po objavi. Iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da akt začne veljati že prej, vendar ne pred dnevom objave.
207.	člen
Natančnejše določbe o aktih občinske skupščine, zlasti o postopku za sprejem aktov, vsebuje poslovnik občinske skupščine.
V.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
208.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvršujejo zakone ter druge predpise in splošne akte občinske skupščine in njenega izvršnega sveta in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko,
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte,
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike, in predlagajo sprejem ustreznih predpisov ali ukrepov,
—	pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe skupščine, posameznih zborov občinskega izvršnega sveta in drugih organov ter teles skupščine,
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih sploš-nib aktov,
—	pripravljajo načrt organizacije in delovanja svojih dejavnosti v vojni ter usmerjajo in spremljajo delo pripadajočih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov.
209.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo skupščini in izvršnemu svetu občinske skupščine. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu s stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta občinske skupščine.
Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, za katera imajo te organizacije in skupnosti interes, in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
210.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet občinske skupščine s stanjem na posameznih področjih in svojimi ugotovitvami.
211.	člen
Na predlog izvršnega sveta se ustanovijo z odlokom upravni organi, določi njihova organizacija in delovno področje.
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualno vodeni občinski upravni organi so: sekretariat, oddelek, uprava in inšpektorat.
Kolegijski upravni organ je komite, ki se ustanovi, kadar je glede na potrebe v občini smotrno zagotoviti pri opravljanju upravnih nalog usklajevanje ali stalno in organizirano sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi.
212.	člen
Občinska skupščina lahko sporazumno z drugimi občinskimi skupnostmi ustanovi skupni organ, oziroma upravno organizacijo za opravljanje določenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti.
Položaj, organizacija in delovno področje skupnega organa, imenovanje ter odgovornost predstojnika in delavcev ter način zagotavljanja sredstev za delo skupnega upravnega organa ali upravne organizacije določi skupščina z odlokom.
213.	člen
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov lahko občinska skupščina ustanovi z odlokom krajevne urade, obstoječe urade ukine ali preusmeri njihovo pristojnost.
Z odlokom se določi območje, za katero se ustanovi krajevni urad, njegov sedež in delovno področje.
214.	člen
Posamezni upravni organ vodi predstojnik. Imenuje ga občinska skupščina na seji vseh zborov na podlagi javnega razpisa in mnenja izvršnega sveta za dobo štirih let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
215.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren skupščini.
Predstojnik upravnega organa mora o stanju na ) ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, poročati občinski skupščini in izvršnemu svetu občinske skupščine. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali izvršnega sveta mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih z delovnega področja organa, ki ga vodi.
Na vprašanja delegatov na seji je dolžan odgovoriti.
Predstojnik upravnega organa je za kršitve delovne dolžnosti odgovoren občinski skupščini. S poslovnikom občinske skupščine se določijo postopek in organi za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti in način izrekanja ukrepov.
216.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma da se ne smejo objaviti.
217.	člen
Delavci, ki opravljajo delo v upravnem organu, tvorijo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina je dolžna zagotoviti s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen in obseg nalog teh organov.
VI.	DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE
218.	člen
V	občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom:
1.	občinska skupščina in njej odgovorni organi,
2.	temeljno sodišče in samoupravho sodišče,
3.	javno tožilstvo,
4.	organ javne varnosti,
5.	organ za postopek o prekrških,
6.	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
7.	javno pravobranilstvo.
Obliko in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določa ustava in zakon.
1.	Občinska skupščina in njej odgovorni organi
219.	člen
V	okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v so-
delovanju z organi upravljanja in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
2.	Temeljno sodišče in samoupravna sodišča
220.	člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organi varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo varnost in zakonitost.
221.	člen
Enota temeljnega sodišča spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, in daje občinski skupščini in drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in predloge za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Enota temeljnega sodišča ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in o družbeni problematiki.
222.	člen
Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v enoti temeljnega sodišča," voli in razrešuje občinska skupščina. Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnih sodiščih, se volijo za dobo, določeno z zakonom, in so lahko ponovno izvoljeni.
223.	člen
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in z zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
224.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo, organizacijo in postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in kot druge oblike samoupravnih sodišč.
3.	Javno tožilstvo
225.	člen
Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce dejanj, ki so po zakonu kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
226.	člen
Funkcijo javnega tožilstva v občini opravlja medobčinski javni tožilec.
4.	Organ javne varnosti
227.	člen
Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog javne varnosti v občini.
228.	člen
Na območju občine je praviloma ena postaja milice. Ustanovi ali ukine jo občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
229.	člen
Komandirja postaje milice imenuje in razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za imenovanje ali razrešitev komandirja postaje milice da občinska skupščina ali republiški sekretariat za notranje zadeve.
230.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice občinski skupščini in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Občinski skupščini in njenemu izvršilnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve, poroča na njihovo zahtevo ali iz lastne pobude o organizaciji dela postaje milice.
231.	člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov so zagotovljena v občinskem proračunu v skladu z določbami 154. in 155. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
5.	Organ za postopek o prekrških
232.	člen
Organ za postopek o prekrških je samostojen organ v občini in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
233.	člen
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina za čas, ki ga določa republiški zakon.
234.	člen
Sodnik za prekrške vodi postopek o prekrških na prvi stopnji.
Sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije, ter obvešča občinsko skupščino 0 Uporabi predpisov, o prekrških in problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o družbeni- problematiki, ki izhaja iz njegovega dela.
6.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
235.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojen organ družbene skupnosti ukrepa, vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
236.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči, postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine kot tudi postopke, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice, oziroma je prizadeta družbena lastnina.
237.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
238.	člen
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
239.	člen
Funkcijo družbenega pravobranilca samoupravljanja v občini Slovenske Konjice opravlja medobčinski družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki ga skupno imenujejo občine v regiji.
7.	Javno pravobranilstvo
240.	člen
Javno pravobranilstvo je organ, ki opravlja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice občine, njenih organov in skladov, ki so pravne osebe, ter krajevnih skupnosti in ima druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
241.	člen
Pri izvrševanju svoje funkcije javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za pravno varstvo, družbene lastnine, ter pojave, ki imajo poseben pomen za pravno varstvo družbenega premoženja. O svojem delu obvešča občinsko skupščino.
242.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča, javnega tožilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja, organa za postopek o prekrških, organov javne varnosti in javnega pravobranilca zagotavlja za območje občine občinska skupščina.
VII.	LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1.	Ljudska obramba
243.	člen
Ljudska obramba v občini Slovenske Konjice je kot sestavni del ljudske obrambe SFRJ in SRS enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter drugih samoupravnih skupnosti in organizacij (v nadaljnjem besedilu: nosilcev ljudske obrambe) v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora, varstva in reševanja ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in ob vojnih akcijah.
Delovni ljudje in občani uresničujejo pravice in izpolnjujejo dolžnosti iz prvega odstavka tega člena organizirani v teritorialni obrambi, civilni zaščiti in v drugih oblikah splošnega ljudskega odpora.
244.	člen
Za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, skrbi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
245.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, opravlja občina po svojih organih in organizacijah zlasti tele naloge:
—	določa organizacijo in zagotavlja enotnost ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini,
—	organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje civilne zaščite ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov,
—	skrbi za podružbljanje splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter za skladno pripravljanje in delovanje vseh nosilcev ljudske obrambe in družbene samozaščite,
:— skrbi za organizacijo in delovanje enotnega sistema opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter sistema vojnih zvez in delovanje le-tega v vseh pogojih,
—	zagotavlja ustrezno razporejanje občanov in materialnih sredstev za dopolnjevanje oboroženih sil in drugih struktur splošnega ljudskega odpora,
—	skrbi za oblikovanje in izdajanje predpisov in navodil za delovanje vseh struktur ljudske obrambe in družbene samozaščite v miru, izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in vojni,
—	usmerja obrambo in varnostno vzgojo delovnih ljudi in občanov ter jih usposablja za opravljanje njihovih dolžnosti po razporeditvah,
—	usklajuje organizacijo, načrte in priprave na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite s tovrstnimi pripravami ostalih občin, širših družbenopolitičnih skupnosti in oboroženih sil,
—	v skladu s sistemom družbenega planiranja ter na podlagi letnih in srednjeročnih programov razvoja vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite skrbi za materialne pogoje, za fi-
nanciranje programov po prednostnem redu na način, kot se zagotavljajo sredstva za splošno in skupno porabo za druge dejavnosti v občini,
—	zagotavlja iz občinskega proračuna ustrezen del sredstev za uresničevanje programov ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih,
—	z družbenim dogovorom zagotavlja združevanje sredstev družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi se s tem ustvarjale možnosti za zadovoljitev potreb obrambe in samozaščitne varnostne priprave krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij,
—	usmerja in spremlja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
246.	člen
Za izvajanje oboroženega odpora ustanovi občina enote in štab teritorialne obrambe.
Občinski štab teritorialne obrambe vodi in združuje delovanje vseh štabov, enot in poveljstev ter zavodov teritorialne obrambe v občini. Štab deluje v miru in v vojni, njegove naloge pa so predpisane z ' zakonom in posebnim odlokom občinske skupščine.
Teritorialna obramba varuje neodvisnost, suverenost, celovitost ozemlja in z ustavo določeno družbeno urerditev SR Slovenije in SFR Jugoslavije ter opravlja druge naloge, določene z zakonom in obrambnim načrtom občine v primeru vojne ter z načrti za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah.
Načrti za uporabo enot teritorialne obrambe so sestavni deli obrambnega načrta občine.
247.	člen
Civilna zaščita je s samozaščito najširša oblika organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov in je sestavni del ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini.
Za organiziranje, usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za' vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ob izrednih razmerah ter ob vojnih akcijah se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
248.	člen
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine. Občinski štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi republiškemu štabu za civilno zaščito.
249.	člen
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Za svoje delo je odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu krajevne skupnosti.
250.	člen
Štab za civilno zaščito temeljne, oziroma druge organizacije združenega dela imenuje njen delavski svet. Za svoje delo je štab za civilno zaščito temeljne, oziroma druge organizacije združenega dela odgovoren delavskemu svetu ter odboru za ljudsko obrambo in družbeno , samozaščito.
251.	čler.
Poleg izvajanja vseh z zakoni predpisanih ukrepov civilne zaščite skrbi občina posebej za graditev, opremljanje in vzdrževanje zaklonišč. Natančneje se to področje ureja z odlokom.
Za izvajanje vseh nalog civilne zaščite v občini so posebej zadolženi vsi organi, organizacije in skupnosti, katerih redna dejavnost je namenjena zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin.
252.	člen
Delovni ljudje in občani se v vseh organizacijah in skupnostih organizirajo tako, da si zagotavljajo najboljše možnosti za uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Organi upravljanja nudijo v ta namen ustrezno strokovno in drugo pomoč.
253.	člen
Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo samoupravni organi nosilcev ljudske obrambe in družbene samozaščite svoje odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pravice in dolžnosti članov odborov določa zakon o ljudski obrambi SRS, zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah in statut skupnosti, oziroma organizacije.
254.	člen
Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri izvajanju obrambnih priprav v miru, izvajajo ukrepe pripravljenosti ob neposredni vojni nevarnosti ter organizirajo in vodijo splošni ljudski odpor v vojni s tem, da vključijo v oborožen boj in vse druge oblike odpora vse lastne zmogljivosti.
255.	člen
V	krajevni skupnosti . delovni ljudje in občani skrbijo tudi za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter opravljajo druge naloge, določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom.
256.	' člen
V	krajevni skupnosti je za ljudsko obrambo odgovoren svet krajevne skupnosti, ki za izvajanje obrambnih priprav ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Organizacija in naloge tega odbora so natančneje določene v statutu krajevne skupnosti.
257.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije in skupnosti določajo načrt obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena morajo usklajevati svoje obrambne načrte in druge načrte za delo v vojni z obrambnim načrtom občin- ter pri izdelavi in izvajanju le-teh medsebojno sodelovati.
2.	Družbena samozaščita
258.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo družbeno samozaščito kot svojo pravico in dolžnost v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah, društvih ter v družbenopolitičnih skupnostih v skladu z ustavo, zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v občini Slovenske Konjice in v skladu s splošnimi akti navedenih organizacij in skupnosti.
259.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v statutu, pravilnikih in varnostnem načrtu določijo obliko in način uresničevanja družbene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev, organov upravljanja, individualnega poslovodnega organa, pristojnega za družbeno samozaščito.
Za izvajanje nalog družbene samozaščite, ki so določene v aktih iz prejšnjega odstavka, skrbi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
260.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v statutu in načrtu samozaščitnih varnostnih ukrepov določijo oblike in način uresničevanja družbene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov ter sveta krajevne skupnosti.
261.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za okrepitev in razvoj družbene samozaščite in varnosti v občini, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter odloke in druge akte s tega področja. Zagotavlja tudi potrebne materialne in druge pogoje za razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite v občini. Za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima občinska skupščiha; v okviru svojih pravic in dolžnosti v družbeni samozaščiti in varnosti, skrbi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
262.	člen
Organi za notranje zadeve v sistemu družbene samozaščite opravljajo v skladu z zakonskimi pooblastili‘določene naloge, dajejo pobude, predloge in drugo strokovno pomoč pri organiziranju in izvajanju družbene samozaščite; seznanjajo delovne ljudi in občane z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja, z družbeno negativnimi in škodljivimi pojavi, ki jih odkrivajo, in z vzroki za nastajanje takih pojavov.
263.	člen
Postaja milice s splošnim delovnim področjem na območju občine sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravi
varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč glede ravnanja z orožjem ter varovanja objektov.
Pri izvajanju družbene samozaščite delovni ljudje in občani sodelujejo z organi za notranje zadeve, državnimi in drugimi organi.
264.	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL skrbi za usklajevanje in usmerjanje vseh dejavnikov ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini, obravnava poročila in problematiko, spremlja zaključke in jih posreduje organom za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ter pristojnim državnim organom in strokovnim službam. Skrbi tudi za načrtno in usklajeno vzgojo občanov in delovnih ljudi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
265.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevni skupnosti organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru splošne ljudske obrambe. Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite, ki jih ustanovi v temeljnih organizacijah združenega dela delavski svet, v krajevni skupnosti pa svet krajevne skupnosti.
Pravice in dolžnosti enot narodne zaščite so določene z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
266.	člen
Požarna varnost je splošnega ljudskega pomena.
Za uresničevanje nalog in oblikovanje politike v skladu z načrtom varstva pred požarom v občini Slovenske Konjice skrbi občinska samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom.
267.	člen
Za obravnavanje in proučevanje varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti in za uresničevanje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga ustanovi s svojim aktom občinska skupščina.
VIII.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI
DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
268.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Slovenske Konjice z drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, statutom, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti, oziroma dejavnosti.
269.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti, združuje v ta namen sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena.
Za urejanje zadev skupnega pomena lahko dve ali več občin ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja, kjer delegati občin usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo za ureditev skupnih vprašanj.
Medsebojne pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz sodelovanja z drugimi občinami in njenimi organi, se urejajo s posebnim dogovorom.
270.	člen
V skupni medobčinski organ samoupravljanja, Skupščino SRS in v organe stalne konference mest Jugoslavije pošilja občina svoje delegate. Delegate pošiljajo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih skupnostih in skupščinah, oziroma ustrezni zbor.
271.	člen
Skupščina občine Slovenske Konjice in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi pri zadevah, ki so skupnega pomena za občino, Slovenske Konjice in Socialistično republiko Slovenijo.
Skupščina občine Slovenske Konjice in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi.
272.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino Socialistične republike Slovenije tako, da v zbor združenega dela in v zbor občin republiške skupščine delegira svoje delegate v skladu z ustavo, republiškim zakonom in poslovnikom občinske skupščine.
273.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih delegacij in skupnosti, oziroma članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine skupino delegatov, ki pošilja delegate za zasedanje zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije.
274.	člen
Skupina delegatov, sestavljena iz delegatov zbora združenega dela v občini, oziroma iz več občin, delegira delegata v zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije.
275.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine obravnavajo kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije, usklajuje stališča, mnenja in predloge delegacij, temeljnih samou-
pravnih ter družbenopolitičnih organizacij in oblikujejo stališča, pripombe, mnenja in predloge k posameznim vprašanjem, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije.
276.	člen
Zaradi razvijanja bratstva in enotnosti ter izmenjave izkušenj občina Slovenske Konjice sodeluje tudi z drugimi občinami Jugoslavije, zlasti s pobrateno občino Kosjerič v Socialistični republiki Srbiji.
Občina Slovenske Konjice lahko izmenja listine o pobratenju tudi z drugimi občinami v Jugoslaviji.
IX.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
277.	člen
Pobudo za spremembo statuta občine lahko daje temeljna organizacija združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, njihova združenja, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in združenja občanov kakor tudi občani sami.
278.	člen
Predlog za uvedlpo postopka za spremembo statuta občine lahko poda vsak zbor, skupina najmanj desetih delegatov v zboru občinske skupščine ali izvršni svet. Predlog mora biti obrazložen.
279.	člen
O predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta občine morajo razpravljati vsi zbori občinske skupščine.
280.	člen
Po tem, ko je uveden postopek za spremembo statuta, določi občinska skupščina način, postopek in tistega, ki naj izdela besedilo spremembe.
281.	člen
Osnutek spremembe statuta da občinska skupščina v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda statutarno pravna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
282.	člen
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
283.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77).
284.	člen
Občinski predpisi in drugi splošni akti morajo biti usklajeni s tem statutom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
285.	člen
Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/78-1
Slovenske Konjice, dne 28. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
877.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretji in četrti alinei 10. člena dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6-403/78) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti Slovenske Konjice z dne 20. aprila 1978 na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1978 sprejela
ODLOK
o zvišanju stanarin in najemnin
1.	člen
Stanarine in najemnine na območju občine Slovenske Konjice se zvišajo za 30%.
2.	člen
Osnova določitve nove stanarine in najemnine je raven stanarin in najemnin na dan 31. maja 1978.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore (Uradni list SRS, št. 27-1380/75).
^	4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-22/78-1
Slovenske Konjice, dne 26. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
878.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 16. členu zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23-1060/ 76), 27. člena zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-131/73) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-683/76 in 5-213/76) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1978 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti se štejejo:
1.	parcelacija zemljišč.
2.	prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba.
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo:
—	terenska ura dela	90
—	pisarniška geodetska	ura dela	90
—	ura dela figuranta	50
Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Prihodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz 2. člena tega odloka so prihodek proračuna občine Slovenske Konjice.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah za geodetske tehnične storitve (Uradni list SRS, št. 18-439/72 in 24-1219/75).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-8/78-1
Slovenske Konjice, dne 26. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ran 1. r.
879.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) in 3. in 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) na ■seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1978 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Slovenske Konjice
1.	člen
Zarad pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zdravljenja tuberkuloze in drugih pljučnih bolezni ter bolezni prsnega koša in sladkorne bolezni, se izvede v letu 1978 v občini Slovenske Konjice obvezno flu-orografiranje vseh prebivalcev, starih nad 29 let.
2.	člen
Fluorografiranje se bo izvedlo v času od 30. avgusta do 7. septembra 1978, po programu, ki ga določi štab za izvedbo lluorografske akcije.
3.	člen
Fluorografiranje za delovne ljudi in občane je brezplačno. Stroški fluorografiranja gredo v breme občinske zdravstvene skupnosti.
4.	člen
Fluorografirane osebe so dolžne priti na kontrolni pregled, če to zahteva zdravstvena organizacija, ki je v občini izvedla fluorografiranje.
5.	člen
Akcijo fluorografiranja izvede občinski štab za fluorografiranje, ki ga imenuje izvršni svet občinske skupščine.	*
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen da izda navodilo in odredi ukrepe za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor se neopravičeno ne udeleži fluorografiranja, kontrolnega pregleda ali kako drugače ovira izvršitev določil tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih navodil in ukrepov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 510-1/78-1
Slovenske Konjice, dne 26. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
880.
Skupščina, občine Slovenske Konjice je po 3. členu zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26-237/73), na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti po opravljeni javni razpravi ter 136. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji zbora združenega dela dne 26. maja 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)
1.	člen
V 2. členu odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 20-1005/76) se izvršijo naslednje dopolnitve odloka po krajevnih skupnostih:
1.	pod IV. krajevna skupnost Draža vas se za zaporedno številko 58 doda zaporedna številka 59. Levart Leopold, Marija, Draža vas 24.
2.	pod V. krajevna skupnost Gorenje se za zaporedno številko 110 dodasta zaporedni številki 111. Mernik Ludvik, Marija, Padeški vrh 23, in 112. Štefane Franc, Bezovje 1.
3.	pod VII. krajevna skupnost Jernej se za zaporedno številko 174 doda 9 novih zaporednih številk, in sicer:
175	Skrget Cecilija, Jernej 33
176	Furman Janez, Ljudmila, Ličenca 15
177	Furman Alojz, Marija, Petelinjek 11
178	Bračko Jožefa, Stanko, Ličenca 9
179	Rambaher Ivan, Ličenca 8
180	Jelenko Leopold, Terezija, Zg. Laže 34
181	Paj Franc, Marija, Selski vrh 26
182	Ratej Antonija, Brezje 6
183	Kuster Franc, Jernej 14
4.	pod VIII. krajevna skupnost Konjiška vas, se za zaporedno številko 218 doda zaporedna številka 219 Rančan Slavko, Nova vas 1.
5.	pod IX. krajevna skupnost Loče se za zaporedno številko 267 doda zaporedna številka 268. Pavrič Jakob, Matilda, Mlače 23.'
6.	pod XI. krajevna skupnost Resnik se za zaporedno številko 282 dodajo tri nove zaporedne številke 283 Črešnar Anton, Liza, Resnik 2, 284 Jereb Dominik, Resnik 28, 285 Koprivnik Albin, Resnik 19.
7.	pod XII. krajevna skupnost Skomarje, se za zaporedno številko 300 doda nova zaporedna številka 301. Kovše Alojz, Alojzija, Skomarje 34.
8.	pod XIII. krajevna skupnost Slovenske Konjice se za zaporedno številko 311 doda nova zaporedna številka 312. Furman Ivan, Jožefa, Blato 7.
9.	pod XV. krajevna skupnost Stranice, se za zaporedno številko 373 doda nova zaporedna številka 374 Preložnik Ivan, Alojzija, Stranice 23.
10.	pod XVI. krajevna skupnost Špitalič se za zaporedno številko 410 doda nova zaporedna številka 411 Kotnik Jože in solastniki, Kraberk 18.
11.	pod XIX. krajevna skupnost Zbelovo se za zaporedno številko 633 doda 11 novih zaporednih številk:
634	Koren Franc, Zbelovo 111,
635	Kohne Stefan, Ana, Zbelovo 19,
636	Marguč Amalija, Zbelovo 20,
637	Mlakar Anton, Jožefa, Sp. Laže 36,
638	Razboršek Ana, Zbelovo 22,
639	Košir Alojz, Marija, Zbelovo 41,
640	Cene Alojz, Zbelovska gora 89,
641	Leva Franc, Viktorija, Sp. Laže 4,
642	Pliberšek Jakob, Marija, Zbelovo 35,
643	Svete Elizabeta, Alojz, Zbelovo 23,
644	Ajdnik Frančiška, Leopold, Podpeč 16.
12.	pod XXI. krajevna skupnost Zreče se za zaporedno številko 683 doda nova zaporedna številka 684 Padežnik Milan, Boharina 23.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-7/78-1
Slovenske Konjice, dne 26. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r.
881.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 136. in 228. členu statuta občine (Uradni list SRS, št. 10-236/ 74, 15-688/76 in 5-213/77), 116. in 117. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24-1183/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1978 sprejela
ODLOK
e ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
1. člen
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu se v občini Slovenske Konjice ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
2.	člen
Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravlja zlasti naslednje naloge:
—	proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo;
—	podpira znanstveno in raziskovalno delo na področju varnosti cestnega prometa;
—	pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu;
—	sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu;
—	izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja;
—	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa ukrepe za zboljšanje varnosti;
—	razvija in pospešuje organizacijo in aktivnost šolske prometne službe;
—	daje strokovno pomoč krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela na področju cestnega prometa.
3.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tvorijo delegati, ki jih izvolijo za prometno varnost zainteresirane organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in občinska skupščina.
Svet šteje 25 članov.
Predsednika in enega člaha sveta imenuje občinska skupščina; po položaju so člani sveta vsakokratni komandir PM, sodnik za prekrške in cestni inšpektor SO, po enega delegata pa delegirajo:
— OK ZSMS Slovenske Konjice,
— Zveza prijateljev mladine Slov. Konjice,
— Občinski odbor RK Slov. Konjice,
— OK SZDL Slovenske Konjice,
— Občinski svet ZSS Slov. Konjice,
— Cestno podjetje Celje, delovodstvo Slov. Konjice,
— Delavska univerza Slovenske Konjice,
— ZSAM Slov. Konjice,
— AMD Slov. Konjice,
— LT Zreče,
—	občinsko sodišče,
— Vzgojno izobraževalni zavod Slov. Konjice,
— KS Slov. Konjice,
— KS Zreče,
— KS Vitanje,
— KS Loče,
— DO Konus Slov. Konjice,
— DO Unior — kovaška industrija Zreče,
— DO LIP Slov. Konjice,
— DO Komunalno podjetje Slov. Konjice.
4.	člen
Mandatna doba delegatom sveta traja štiri leta. Po preteku mandatne dobe so delegati lahko ponovno izvoljeni.
5.	člen
Strokovna in pisarniška opravila za svet opravlja za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ.
6.	člen
Delo sveta se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet.
7.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se določijo za vsako leto v občinskem proračunu.
8.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni list SRS, št. 41-839/71).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-1/78-1
Slov. Konjice, dne 26. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r.
882.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1978 sprejela
ODLOK
o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Slovenske Konjice
1.	člen
Stalna delovna telesa občinske skupščine določa statut občine Slovenske Konjice.
S tem odlokom se določa njihova sestava, naloge in način dela.
2.	člen
Stalna delovna telesa imajo naslednje število članov:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je sestavljen v skladu s 60. členom zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 14. členom zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 23-1058/76),
—	sestav sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se določi z odlokom občinske skupščine o ustanovitvi sveta,
—	sestav sveta za dolgoročni razvoj in planiranje se določi z odlokom o ustanovitvi sveta,
— Komisija za kadrovske .zadeve ter volitve in imenovanja ima predsednika in štiri člane,
— Komisija za družbeni nadzor ima predsednika in štiri člane,
— Komisija za vloge in pritožbe ima predsednika in štiri člane,
— Komisija za odlikovanja in priznanja ima predsednika in štiri člane, .
— Komisija za odnose z verskimi skupnostmi ima predsednika in štiri člane,
— Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima predsednika in šest članov,
— Statutarno-pravna komisija ima predsednika in štiri člane,
— Komisija za samoupravne akte, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje ima predsednika in osem članov.
3.	člen
Stalna delovna telesa občinske skupščine sestavljajo delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter drugi delovni ljudje in občani.
Predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi je predsednik občinske skupščine.
4.	člen
Naloge sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito so določene v zakonu o ljudski obrambi in v zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
5.	člen
Naloge sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in naloge sveta za dolgoročni razvoj in planiranje bodo določene v odlokih o ustanovitvi teh svetov.
6.	člen
Komisija za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja pripravlja za občinsko skupščino, njene zbore in druga telesa predloge za volitve, razrešitve ter imenovanja, proučuje in obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini ter analizira stanje in potrebe po vodilnih in strokovnih, kadrih, skrbi za izvajanje družbenega dogovora o načelih kadrovske politike v občini, opravlja druge naloge, ki jih nalaga zakon, statut občine, občinska skupščina in njeni zbori.
7.	člen
Komisija za družbeni nadzor je organ družbene kontrole za področje delovanja občinske skupščine in njenih organov, nadzira način uporabe družbenih sredstev, s katerimi razpolaga ali jih usmerja občinska skupščina in njeni organi in sredstev v drugih organizacijah, ki nimajo oblikovanih lastnih organov delavske kontrole, ter predlaga občinski skupščini ukrepe za pravilno uporabo teh sredstev, ugotavlja kršitve zakonitosti in družbene discipline in predlaga pristojnim organom, da sprejmejo potrebne ukrepe, predlaga občinski skupščini ali posameznemu zboru priporočila ali ukrepe zaradi družbenega varstva samoupravnih pravic.
8.	člen
Komisija za vloge, pritožbe in predloge, ki jih občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter samoupravne in druge skupnosti pošiljajo občinski skupščini, preverja njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši; predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da odpravijo ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti v delu or-
ganov občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah ter samoupravnih skupnostih, proučuje in sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematike dela občinskih organov in organizacij. Komisija lahko zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti ali zaradi ugoditve predlogu ali prošnji samostojno daje priporočila.
9.	člen
Komisija za odlikovanja in priznanja obravnava vprašanja v zvezi s podelitvijo odlikovanj in priznanj, ki se dajejo delovnim ljudem in občanom, temeljnim samoupravnim organizacijah in skupnostim ter društvom; daje organom, ki odločajo o podelitvi odlikovanj in priznanj ustrezne predloge; obravnava vprašanja v zvezi s podelitvijo priznanj občine Slovenske Konjice in daje ustrezne predloge občinski skupščini ter organom širših družbenopolitičnih skupnosti.
10.	člen
Komisija za odnose z vereskimi skupnostmi obravnava vprašanja v zvezi z odnosi med verskimi skupnostmi v občini in družbo, daje pristojnim organom mnenja in priporočila za reševanje določenih vprašanj, ki zadevajo verske skupnosti; poroča o svojem delu in o stanju na tem področju občinski skupščini, oziroma družbenopolitičnemu zboru ter sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini in komisijo SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi.
11.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV spremlja in obravnava problematiko borcev in invalidov NOV ter njihovih družin, rešuje njihove zahtevke ali jih predlaga v rešitev pristojnim organom.
12.	člen
Statutarno pravna komisija pripravlja statut občine ter njegove spremembe in dopolnitve, obravnava zaradi skladnosti s statutom občine, pravnim sistemom in zaradi pravne obdelave, predloge predpisov in dru. gih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, njeni zbori ali z enakopravnim odločanjem skupščine samoupravne interesne skupnosti ter o tem poroča zborom, oziroma zborom in skupščini samoupravne interesne skupnosti, ki predpis ali drug akt sprejemajo.
13.	člen
Komisija za samoupravne akte, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje v imenu občinske skupščine obravnava s stališča ustavnosti, zakonitosti in pravnega oblikovanja splošnih aktov organizacij združenega dela ter samoupravnih skupnosti, za katerih potrditev, oziroma soglasje je po ustavi, zakonu ali statutu občine pristojna Občinska skupščina,oziroma njeni zbori.
Komisija nadzoruje, kako se sklenjeni družbeni dogovori in samoupravni sporazumi izvajajo, opozarjajo na nepravilnosti in na neizpolnjevanje sprejetih obveznosti in o svojih ugotovitvah vsaj dvakrat letno poroča občinski skupščini ter predlaga ustrezne ukrepe.
14.	člen
Mandatna doba članov delovnih teles občinske
skupščine traja štiri leta.
Občinska skupščina lahko tudi pred iztekom mandata razreši posameznega ali vse člane delovnega telesa in izvoli druge.
15.	člen
Stalna delovna telesa občinske skupščine delajo na sejah. Način dela stalnih delovnih teles občinske skupščine je določen s poslovnikom občinske skupščine.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/17/78-1
Slovenske Konjice, dne 26. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
883.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 18. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-46/76) in 134. člena statuta občine Slov. Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji vseh zborov občinske skupščine dne
26.	maja 1978 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da so sklenjeni dodatki k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti v obdobju 1976—1980 za leto 1978 v občini Slov. Konjice
X
Temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, delovne skupnosti in delovni ljudje, ki z osebnim delom in sredstvi v zasebni lastnini ustvarjajo dohodek so na podlagi javne razprave v delegatski bazi in samoupravnih organih sklenili dodatke k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti v obdobju od 1976—1980, s katerimi so opredeljeni programi dela in sredstva v letu 1978.
II
Prispevne stopnje za zavezance iz 1. točke tega sklepa znašajo v letu 1978:
iz bruto osebnega dohodka
— v času od 1. 1. do 30. 6. 1978 po zakonu o začasnem financiranju
	1. 7. 1978 31. 13. 1978	Povprečna
od do		prls. stopnja v letu 1978
IJSOUCln^S 0Z3AZ CZ —	•/.	•/.
otroškega varstva	2,74	2,50
— za občinsko skupnost		
otroškega varstva	1,36	1,11
— za občinsko izobra-		
ževalno skupnost	5,86	6,13
—» za kulturno skupnost — za telesno-kulturno	0,94	0,86
skupnost	0,26	0,35
— za skupnost socialnega		
skrbstva	0,88	0,93
— za skupnost zdrav-		
stvenega varstva	9,08	8,84
Iz dohodka, kjer je osnova bruto osebni dohodek:
—	za skupnost zdravstvenega varstva	2,05	2,04
—	za zaposlovanje	0,20	0,23
ni
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 30-6/78-1
Slov. Konjice, dne 26. maja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r.
884.
Na podlagi 3., 4. in 5. člena dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Slov. Konjice v obdobju 1976—1980 in' na podlagi 15. člena statuta Izobraževalne skupnosti Slov. Konjice je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25. maja 1978 sprejela
SKLEP
o prispevnih stopnjah za Izobraževalno skupnost Slov.
Konjice v letu 1978
I
Za izvedbo programa skupnih nalog v SRS se združujejo sredstva pri Izobraževalni skupnosti Slovenije od osnove bruto osebnih dohodkov, in sicer:
•/.
—	po povprečni prispevni stopnji v letu 1978 0,10 od tega:
—	v obdobju od 1. 1.—30. 6. 78	0,32
—	v obdobju od 1. 7.—31. 12. 78	—
Skupna sredstva za ta program v letu 1978 znašajo 618.000 din.
n
Za izvedbo programa vzajemnega financiranja v SRS se sredstva združujejo pri Izobraževalni skupnosti Slovenije od osnove bruto osebnih dohodkov, in sicer:
•A
—	po povprečni prispevni stopnji v letu 1978 0,06 od tega:
—	v obdobju	od	1.	1.—3(T.	6.	78	0,05
—	v obdobju	od	1.	7.—31.	12. 78	0,08
Skupna sredstva za ta program v letu 1978 znašajo 401.000 din.
III
Za izvedbo enotnega programa se sredstva združujejo pri Občinski izobraževalni skupnosti Slov. Konjice od osnove bruto osebnih dohodkov, in sicer:
•/.
—	po povprečni prispevni stopnji v letu 1978 4,00 od tega:
—	v obdobju	od	1.	1.—30.	6.	1978	4,76
—	v obdobju	od	1.	7.—31. 12.	1978	3,32
Skupna sredstva za ta program v letu 1978 znašajo 23,562.000 din.
IV
Za izvedbo dopolnilnega programa se sredstva združujejo pri Občinski izobraževalni skupnosti Slov. Konjice od osnove bruto osebnih dohodkav, in sicer:
•/.
—	po povprečni prispevni stopnji v letu -1378 1,97
od tega:
—	v obdobju	od	1.	1.—30.	6. 1978	1,33
—	v obdobju	od	1.	7.—31.	12. 1978	2,46
Skupna sredstva za ta program v letu 1978 znašajo 11,650.000 din.
V
V skladu s 1. do 4. točko tega sklepa znaša prispevek za Občinsko izobraževalno skupnost Slov. Konjice iz bruto osebnih dohodkov za leto 1978:
•A
—	po povprečni stopnji v letu 1978	6,13
od tega:
—	v obdobju	od	1.	1.—30.6. 1978	6,46
—	v obdobju	od	1.	7.—31.	12. 1978	5,86
Skupna sredstva za vse programe v letu 1978 znašajo 36,231.000 din.
VI
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice Viktor Jager 1. r.
885.
Na podlagi 7., 10. in 11. člena dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976 do 1980 in na podlagi 15. člena statuta skupnosti otroškega varstva Slov. Konjice, sta zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine skupnosti otroškega varstva Slov. Konjice na skupni seji dne 18. maja 1978 sprejela
SKLEP
o prispevnih stopnjah za otroško varstvo v letu 1978
I
Za izvedbo programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v SRS se združujejo sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SRS v letu 1978 po enotni povprečni prispevni stopnji 2,50 °/o od bruto osebnih dohodkov in sicer
•/.
—	v	obdobju	januar-junij	2,21
—	v	obdobju	julij-december	2,74
od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini
13.937.000	din.
II
Za izvedbo enotnega in dopolnilnega programa pri Skupnosti otroškega varstva Slov. Konjice se v letu 1978 združujejo sredstva po povprečni prispevni stopnji 1,11 »/o od bruto osebnih dohodkov in sicer:
•/.
—	v	obdobju	januar-junij	0,83
—	v	obdobju	julij-december	1,36
od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini
6.557.000	din.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 06-38/1-7-78
Slov. Konjice, dne 18. maja 1978.
Predsednik Skupščine skupnosti otroškega varstva Slovenske Konjice
,	Zlata Koprivnik 1. r.
886.
Na podlagi 7. člena dodatka k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Slov. Konjice za obdobje 1976—1980 v letu 1978 in na podlagi 17. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slov. Konjice sta zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Slov. Konjice na skupni seji dne 19. maja 1978 sprejela
SKLEP
o prispevnih stopnjah za socialno skrbstvo v letu 1978
I
Za izvedbo enotnega programa socialnega skrbstva v SRS se združujejo sredstva v letu 1978 po enotni povprečni prispevni stopnji v SRS 0,24 °/o od bruto osebnih dohodkov in sicer:
•/.
—	v obdobju januar-j unij	0,39
—	v obdobju julij-decembei	0,11
od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini
1,421.000	din.
II
Za izvedbo programa skupnih nalog v SRS se sredstva združujejo v letu 1978 po enotni povprečni prispevni stopnji v SRS 0,04 %> od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini 241.110 din.
III
Za izvedbo dodatnega programa Občinske skupno., sti socialnega skrbstva Slov. Konjice se v letu 1978 združujejo sredstva po povprečni prispevni stopnji 0,67 °/o od bruto osebnih dohodkov in sicer:
V.
—	v obdobju januar-junij	0,60
—	v obdobju j ulij-december	0,73
od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini
4,168.890 din.
IV
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
Predsednik
skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice
887.
Na podlagi dodatka k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov kulturne skupnosti Slov. Konjice in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 in na podlagi statuta kulturne skupnosti Slov. Konjice, sta zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine kulturne skupnosti Slov. Konjice na skupni seji dne 23. •maja 1978 sprejela
SKLEP
o prispevnih stopnjah za kulturo v letu 1978 I
Za izvedbo skupnega programa pri kulturni skupnosti Slovenije se združuje sredstva v letu 1978 po povprečni prispevni stopnji 0,55 °/o od bruto osebnih dohodkov in sicer:
•/.
—	v obdobju januar-junij	0,43
—	v obdobju j ulij-december	0,65
od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini
3.231.000	din.
n
Za izvedbo dopolnilnega programa pri kulturni skupnosti Slov. Konjice se v letu 1978 združujejo sredstva po povprečni prispevni stopnji 0,31% dd bruto osebnih dohodkov in sicer:
v,
—	v	obdobju	januar-junij	0,33
—	v	obdobju	julij-december	0,29
od bruto 'osebnih dohodkov v predvideni višini
1.835.000	din.
in
Skupna povprečna prispevna stopnja za kulturo v občini Slov. Konjice znaša 0,86% od bruto osebnih dohodkov in sicer:
v.
—‘ v	obdobju	januar-junij	0,76
—	v	obdobju	julij-december	0,94
od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini
5.066.000	din.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
St. 02-41/1-5-78
Slov. Konjice, dne 23. maja 1978.
Predsednik
Skupščine kulturne skupnosti Slovenske Konjice
Bogomil Vogelsang 1. r.
Jože Hlaear 1. r.
888.
Na podlagi 4., 5. in 8. člena dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana telesnokulturne skupnosti Slov. Konjice za obdobje 1976—1980 in na podlagi 38. člena statuta Telesnokulturne skupnost Slov. Konjice, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Telesnokulturne skupnosti Slov. Konjice, na skupni seji dne 29. maja 1978 sprejela
SKLEP
• prispevnih stopnjah za Telesnokulturne skupnost v letu 1978
Za izvedbo programa skupnih nalog telesnokulturne dejavnosti v SRS se združujejo sredstva pri teles-nokulturni skupnosti SRS v letu 1978 po enotni povprečni prispevni stopnji 0,06°/» od bruto osebnih dohodkov in sicer:
*
—	v	obdobju januar-junij	0,08
—	v	obdobju julij-december	0,04
od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini
363.000	din.
II
Za izvedbo enotnega in dopolnilnega programa pri telesnokulturni skupnosti Slov. Konjice se v letu 1978 združujejo sredstva po povprečni prispevni stopnji 0,29 «/• od bruto osebnih dohodkov in sicer:
•/.
—	v	obdobju januar-junij	0,37
—	v	obdobju julij-december	0,22
od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini
1.720.000	din.
III
Skupna povprečna prispevna stopnja za telesno kulturo v občini Slov. Konjice znaša 0,35 °/o od bruto osebnih dohodkov in sicer:
—	v	obdobju januar - junij	0,45
•— v	obdobju julij-december	0,25
od bruto osebnih dohodkov v predvideni višini
2.083.000	din.
IV
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje.
Predsednik
skupščine telesnokulturne skupnosti Slovenske Konjice
Tone Obnil 1. r.
ŽALEC
888.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 2. odstavka
13.	člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 10. člena dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6/78) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76, 6/77 in 5/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 30. maja 1978, sprejela
ODLOK
o povišanju stanarin
1.	Sen
Stanarine se s 1. julijem 1978 povečajo v povprečju za 30 “/« in sicer tako, da se za stanovanja, ki imajo centralno ogrevanje uveljavi 18 dodatnih točk za kotlovnice (po odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 2/77), nato pa se za razliko do 30°/» povišajo vse stanarine v občini linearno.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec, oziroma lastnik stanovanja določi za vsako stanovanje višino stanarine po tem odloku,
3.	člen
Osnova za določitev stanarine v letu 1978 je vrednost stanovanja, ugotovljena po odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 9/73, 35/73, 1/74 in 2/77).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-3/78-3
Žalec, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. Lr.
890.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74), 10. člena dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6/78), 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76, 6/77 in 5/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1978 sprejela
ODLOK
o povišanju najemnin 1. člen
Najemnine za poslovne prostore na območju občine Žalec se s 1. julijem 1978 povečajo za 30°/o, razen <
za poslovne prostore, ki služijo za družbene dejavnosti in društva ter za poslovne prostore, namenjene za osebne storitve, za katere se najemnina poveča za 20 »/o.
2.	člen
Osnova za določitev nove najemnine je raven najemnine na dan 31. decembra 1977.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec določi višino najemnine za vsak poslovni prostor v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. členom tega odloka.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec in najemniki morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka skleniti nove najemne pogodbe ali anekse.
892.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 8. člena in 9. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) na podlagi 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76, 6/77 in 5/78) in soglasja Občinske izobraževalne skupnosti Žalec z dne 31. maja 1978 na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi centra za usmerjeno izobraževanje v Žalcu
I
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/78-3
Žalec, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
Ustanovi se center za usmerjeno izobraževanje v Žalcu.
II
Center bo začel z delom, ko bodo izpeljani pogoji iz 14. in 15. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij.
St. 022-3/78-2/6
Žalec, dne 30. maja 1978.
891.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 126. členu statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76, 6/77 in 5/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1976
1. člen
Potrdi se davčni zaključni račun za leto 1976
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. L r.
893.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 7. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76, 6/77 in 5/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1978 sprejela
SKLEP
2.	člen
Davčni zaključni račun za leto 1976 izkazuje:
din
—	obremenitve	33,075.282,50
—	plačila	31,600.558,10
—	zaostanek 31.	decembra 1976	1,474.724,40
3.	člen
Davčni zaključni račun za leto 1976 obsega bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa in pregled dolga in predplačil zavezancev, ki je sestavni del tega sklepa.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-5/78-4
Žalec, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1
Skupščina občine Žalec potrjuje samoupravni sporazum o ustanovitvi stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec in ugotavlja, da je samoupravni sporazum podpisalo več kot dve tretjini udeležencev samoupravnega sporazuma in ti predstavljajo večino občanov v krajevnih skupnostih in večino delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter večino delavcev v komunalnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 025-1/77-6
Žalec, dne 30. maja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. LP
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
7»4. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in
članov komisij Skupščine SR Slovenije	1173
7U5. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije	1174
71)0. oaiok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije	1175
797.	Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in
članov odborov Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije	1176
798.	Odlok o objavi imenovanja predsednika Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve in predsednika Republiškega sveta za gospodarski razvoj
in ekonomsko politiko	1176
799.	Odlok o imenovanju sekretarja delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR	Jugoslavije	1177
800.	Odlok o imenovanju sekretarja delegacije Skup-
ščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije	1177
801.	Odlok o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča SR
Slovenije	1177
802.	Odlok o razrešitvi namestnika okrožnega javnega
tožilca v Mariboru	1177
803.	Odlok o imenovanju namestnika in pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja	SR	Slovenije	1178
ML Odlok o imenovanju treh delegatov Skupščine SR SloVeLiv svet Službe družbenega knjigovodstva ▼ SR aveniji	117*
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
805. Sklep o določitvi roka za uskladitev odloka o prenehanju lastninske pravice z ustavo in zakonom 1178
80C. Odločba o razveljavitvi tretje alinee drugega odstavka 4. člena pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič	1179
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
807.	Odlok o vrednosti znamkic solidarnosti	1179
808.	Družbeni dogovor o uporabi sredstev hranilnih vlog
in drugih sredstev občanov pri Poštni hranilnici v srednjeročnem obdobju od leta 1977 do 1980	1180
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
809.	Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo oh izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14/77, 18/77, 4/78 in 8/78)
810.	Odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
811.	Pravilnik o stroških postopka za prekrške
812.	Pravilnik o programu pedagoške in andragoške izobrazbe ter o načinu pridobitve te izobrazbe in preiz-
813.	Navudi^o o* načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj
1181
1183
1184
1185
1188
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
814.	Predmetnik In učni načrt za poklic oljar Sl5. Predmetnik in učni načrt za poklic testeninar 810. Predmetnik za gimnazijo z italijanskim učnim jezikom
*17. Predmetnik za poklic prodajalec (z italijanskim učnim jezikom)	^
818. Sklep o določitvi števila delegatov In načina izvedbe postopka za izvolitev članov odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976 do 1980 o izvajanju prog-ama nalojr družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1978'
*20. sklep o dopolnitvi sklepa o višini otroškega dodatka % ip dohodkovnih pogojih v letu 1977
821.	Sklep o dopolnitvi sklepa o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih drugih družin in o dohodkov-
. nih pogojih v letu 1977
822.	Sklep o dopolnitvi sklepa o denarni pomoči za opre-. m« novorojenega otroka v letu 1977
*22. Sklep o daljšem podaljšanem porodniškem dopustu za nego dvojčkov, več hkrati živo rojenih otrok oziroma prizadetega otroka
1189
1189
1189
1189
1189
1190 1192
1192
1193
1193
Stran
824.	Sklep o višini nadomestila osebnega dohodka v času
podaljšanega porodniškega dopusta	11M
825.	Pravilnik o merilih in pogojih za pridobivanje sred-
stev, ki se prenašajo na Članice Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije	UM
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
826. Sklep o zaključnem računu Regionalne zdravstvene
skupnosti Novo mesto za leto 1977	1198
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBClNI
827.	Spremembe in dopolnitve navodila o plačevanju samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin
828.	Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1977
829.	Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica (Ljubljana)
830.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane
831.	Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)
832.	Sklep o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote za izobraževanje odraslih, Elektrotehniške šole Ljubljana, pri Vzgojnoizobraževalnem zavodu Jesenice — TOZD Delavska univerza Jesenice (Ljubljana)
833.	Sklep o začasni sestavi komitejev kot kolegijskih mestnih upravnih organov (Ljubljana)
834.	Seznam obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na območju Ljubljane
835» Odlok o določitvi rokov, do katerih morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi (Celje)
836.	Odlok o enotah in štabih civilne zaščite v občini Celje
837.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ostrožno (Celje)
838.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja
839.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta »Strmec« (Celje)
840.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer |e predvidena izdelava zazidalnega načrta »Ljubečna« (Celje)
841.	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja ja obdobje do leta -1980 (Celje)
842.	Sklep o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih storitev v občini Cerknica
843.	Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov občine Domžale
844.	Sklep o povišanju najemnin v občini Grosuplje
845.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu (Grosuplje)
846.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega, samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke v Vidmu (Grosuplje)
947. Odlok o organizaciji civilne zaščite (Idrija)
848.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Idrija)
849.	Odlok o določitvi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanovitvi enote civilne zaščite za skupne potrebe občine (Idrija)
850.	Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Idrija)
851.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov (Idrija)
852.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Kamnik (občinskega proračuna) za leto 1977
853.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Kamnik)
854.	Odlok o določitvi obveznega prispevka za financiranje ljudske obrambe v občini Kamnik
855.	Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Kamnik
856.	Statut občine Litija
857.	Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija
858.	Odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelacije na delu območja Litijske dobrave (Litija)
859.	Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Litija)
860.	Odlok o dopolnitvi odloka o najvišji najemnini za poslovne prostore in poslovne stavbe v občini Litija
1198
1199
1200 1200
1201
1201
1202
1203
1209
1210 1212 1212
-
1213
1214
1214
1215
1216 1216
1216
1217
1218 1220
1222
1222
1223
1225
1227
1227
1227
1229
1269
1272
1272
1273
'	Stran
861. Odlok o spremembi odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter
njihove družinske člane (Litija)	1274
862.	Odlok o določitvi imen novozgrajenih ulic na območju občine Litija	1274
863.	Odlok o listini o priznanju (Litija)	1275
864.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o načinu
upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih rezerv (Litija)	1275
865.	Sklep o spremembi rezervata za daljnovod 2 X 110 kW
— Savske zbiralnice (Litija)	1275
866.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter
reji ostalih domačih živali (Litija)	1276
867.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za modernizacijo cest (Litija)	1277
868.	Odlok o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini v občini Logatec	1279
869.	Odlok o prenehanju začasnega ukrepa družbenega
varstva v delovni organizaciji modna konfekcija Krim Ljubljana (Ljubljana Center)	1279
870.	Odlok o nalogah, sestavi in načinu dela stalnih komisij Skupščine občine Ljubljana Center	1279
871.	Odlok o nalogah, sestavi in načinu dela sveta ob-
činske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (Ljubljana Center)	1281
872.	Odlok o nalogah, sestavi in načinu dela sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center	1281
873.	Sklep o javni razgrnitvi tehničnega dela zazidalnega
načrta za zazidalni otok CO1/17 »RTV« (Ljubljana Center)	1282
874.	Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za sta-
novanjsko kompleksno graditev na delu območja VS 245-1 Škofljica — »Hribi« (Ljubljana Vič-Rud-nik)	1282
875.	Poročilo občinske volilne komisije Radovljica o izvo-
Htvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Radovljica	1283
Stran
, 876. Statut občine Slovenske Konjice	1284
877.	Odlok o zvišanju stanarin in najemnin (Slovenske
Konjice)	1312
878.	Odlok o cenah za geodetske storitve (Slovenske Konjice)	1312
879.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v
občini Slovenske Konjice	1313
880.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij, za
katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)	1313
881.	Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu (Slovenske Konjice)	1314
882.	Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Slovenske Konjice	1315
883.	Sklep o ugotovitvi, da so sklenjeni dodatki k samou-
pravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti v obdobju 1976—1980 za leto 1978 v občini Slovenske Konjice	1316
884.	Sklep o prispevnih stopnjah za Izobraževalno skupnost Slovenske Konjice v letu 1978	1317
885.	Sklep o prispevnih stopnjah za otroško varstvo v
letu 1978 (Slovenske Konjice)	1317
886.	Sklep o prispevnih stopnjah za socialno skrbstvo v
letu 1978 (Slovenske Konjice)	1318
887.	Sklep o prispevnih stopnjah za kulturo v letu 1978
(Slovenske Konjice)	1318
888.	Sklep o prispevnih stopnjah za Telesnokulturno
skupnost v letu 1978 (Slovenske Konjice)	1319
889.	Odlok o povišanju stanarin (Žalec)
890.	Odlok o povišanju najemnin (Žalec)	1319
891.	Sklep o potrditvi davčnega zaključnega račur^ davkov in prispevkov občanov za leto 1976 (Zai^)	1320
892.	Sklep o ustanovitvi centra za usmerjeno izobraževanje v Žalcu	1320
893.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta-novitvi stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec 1320
*
Izdaja	uradni list SRs - Direktor m odgovorni urednik Milan Biber — Tiska Tiskarna Tone Tomfllč
vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo In uprava Ljubljana. Veselova 1L poštni predal 379/VH - Telefon direktor uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 70L orodaja. preklici to naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603 40322 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvrgnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72