katedra MARIBOR LETNIK Vlil. št. 6 KATEDRO mariborskih Študentov Izdaja Zveza Študentov Jugoslavije odbor visokošolskih zavodov v Mariboru, — List urejuje uredniški odbor. glavni ln odgovorni urednik: DARKO PASEK, tehnični urednik: JANEZ UJ-ClC. — Uredništvo tn uprava Slovenska ulica S. tel 22 004. — Cena Izvoda: 50 par — Tisk: Časopisno podjetje Mariborski tisk. — 21ro račun: 518-678-548. — Nenaročenih rokopisov In slik ne vračamo. Kakor je končno celo Zveza komunistov spoznala, da je treba posvetiti nekoliko več pozornosti mladim, njihovim željam in hotenjem, njihovi (ne)aktivnosti in (ne)tvor-nosti, skratka njih svetu, ki je v mnogočem različen od sveta generacije izpred petnajstih ali dvajsetih let, tako je tudi organizacija mladih Zveza mladine priznala svojo nemoč in brezuspešnost poskusov angažirati mlade in jih pripraviti do tega, da bodo svojo mladostno moč usmerili v izpolnjevanje nalog, ki jih prednje poslavlja slovenska oziroma jugoslovanska samoupravna družba. To (nemoč) potrjujejo vsi plenumi, simpoziji, razgovori itd., ki imajo vsak zase skupen namen: poiskati pot iz sedanjega stanja, nakazati glavne smernice, ki bodo omogočile uravnati hotenja in revolucionarno konkretnost mladih v pravo, konstruktivno smer. Tako lahko v teh razgovorih nemalokrat zasledimo misli kot generacijski konflikt, razočaranje mladih nad konkretno stvarnostjo, strah pred brezperspektivnostjo, ekshibicionizem itd. Prvo, kar je treba poudariti, je, da velika večina mladih na samoupravni projekt sicer načelno pristaja, vendar v mnogih primerih samo načelno, kajti vselej nekateri posamezniki ne vidijo v konkretnih razmerah možnosti za uveljavitev in potrjevanje svojih sposobnosti. Večji del krivde za takšno miselnost nosijo vse naše organizacije, predvsem pa Zveza mladine in Zveza študentov, ki niso sposobne mladih ljudi osvoboditi strahu pred političnim angažmajem, pred revolucionarnim spreminjanjem razmer v okviru samoupravnega sistema. Tako se dogaja, da ?! to z llin SO <> ZD mladi utemeljujejo svojo skepso s tistimi znanimi dejstvi o razponu med deklarirano idealizirano vizijo socialistične, družbe kot družbe socialne enakosti in moralno pravičnih odnosov med ljudmi ter med objektivno stvarnostjo, ki je vse kaj drugega kakor pravljica o socialni in moralni pravičnosti. In posledico takšne »družbene (ne)dejavnosti in neorganiziranosti mladih« danes dovolj dobro čuti na svojih plečih ZK, ki ugotavlja, da se vse manj mladih vključuje v njene vrste, da se Zveza v celoti zelo hitro stara itd...., še bolj pa Zveza mladine, ki še zdaleč ni več »skojevska« politična organizacija, ki bi imela svoja lastna politična stališča ter trden, revolucionaren in privlačen program, temveč postaja čedalje bolj razvodenela, za mlade nezanimiva, umetna tvorba, ki jo vodijo plačani politični delavci. Ker takšna kot je, ne dopušča možnosti za konkretno spreminjanje in izboljševanje dane stvarnosti, se mladi ljudje iz nje umikajo ter bežijo v zasebnost, o družbenih vprašanjih samo še »privatizirajo«, zaradi neorganiziranosti seveda — destruktivno.. Edino, če bo proces reorganizacije Zveze komunistov in Zveze mladine prinesel resnične revolucionarne spremembe, lahko pričakujemo angažma mladih, v nasprotnem primeru pa se bodo mladi ljudje še močneje odtujili naši družbeni stvarnosti, česar pa si menda niti sami, niti tisti, ki jim je pri srcu obstoj samoupravnega sistema, ne želijo. Drago Jančar SREČANJE — FOTO: V. SPJEVAK ■ ,1 ГГ *■:''"'л • ^ Prvi občni zbor KUD Študent Kulturno umetniško društvo KUD Študent je bilo ustanovljeno 21. maja 1964 in je imelo letos konec januarja svoj prvi občni zbor po treh letih tn pol. Občnega zbora so se udeležili: predstojnik združenja MVZ TINE LAH, tajnik združenja JANKO KUSTER, sekretar ZK višjih šol SLAVKO SORSAK, predsednik ZKPO Maribor JANEZ KARLIN, prof. FRANCKA VARLOVA, predsednica kluba mladih, predstavniki odbora MVZ, člani KATEDRE in člani KUD. Na občnem zboru so ponovno izvolili dosedanjega predsednika Vladi-mira Pravdiča. Iz poročila predsednika KUD Vla-dimlra Pravdiča smo lahko zvedeli, v kakšnih težavah je KUD delal in žal še vedno dela. V glavnem so vse težave vezane na pomanjkanje materialnih sredstev, zaradi katerih nastajajo potem razne tehnične in kadrovske težave. Torej vse skupaj se vrti v začaranem krogu, ki bi pa prenehal biti začaran, če bi KUD dobival vsaj malo večje dotacije. KUD sicer dobiva letno dotacijo od združenja MVZ približno v višini dveh in pol milijona, kar pa je minimalno, da KUD sploh lahko dela. Kje pa je denar za pisarniški material, da ne govorimo o nošah (nakup zahteva precej denarja, izposojnina pa je tudi zelo visoka), za nove koreografe in režiserje! Zato je tovariš Pravdič poudaril, da kulturno udejstvovanje študentov naj ne bi bilo samo stvar združenja MVZ, ampak bi lahko KUD sofinancirale še kakšne druge ustanove. V KUD delata sedaj pevski zbor in folklorna skupina. Problem pa je s ponovno ustanovitvijo satirično-dramske skupine, ki je delovala redno samo prvo leto in se tudi predstavila s satiričnim kabaretom OBJEKTIVNE TEŽAVE, vendar pa žal od takrat dalje dramska skupina ni več redno delala — seveda iz »objektivnih« težav. Predsednik je navzoče seznanil tudi s prihodnjim programom nastopov. KUD ima v načrtu najprej nastop na aprilskih študentskih prireditvah, več nastopov v okolici Maribora in po možnosti še nastop v Katowicah na mednarodnem študentskem festivalu na Poljskem. Kmalu po poročilu predsednika se je razvil živahen razgovor, katerega glavna tema je bila, ali se bo KUD lahko udeležil festivala na Poljskem ali ne. Čeprav vsi vemo, da je to odvisno od denarja, so bili večinoma vsi bolj zaskrbljeni glede kvalitete programa, zlasti folklorne skupine. To so rešili tako, da bo na nastopu na aprilskih študentskih prireditvah, posebna komisija, ki bo presodila kvaliteto Izvajanega programa. Kolikor bi bila kvaliteta zadovoljiva, bi se naj KUD vsekakor omogočil (vsaj po besedah tovariša Tineta Laha, Janka Kustra in Janeza Karlina) nastop na Poljskem. Navzoči so bili tudi zelo zavzeti, da bi se ponovno osnovala dramska ali satirična skupina. Na opombo predsednika KUD Vladimira Pravdiča, češ da so težave z dobrimi režiserji in izbiro del, so bili navzoči mnenja, da bi se naj KUD obrnil kar na režiserje SNG v Mariboru ter bi naj med deli izbirali lažja in že znana. Tovariš Janez Karlin je celo obljubil, da bi bila možnost za pomoč pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij v Mariboru. Sicer pa je na koncu že tako zgle-dalo, ko je namreč bilo danih več predlogov, kje bi denar bilo možno dobiti, kakor da je denarja dovolj, samo KUD ne zna trkati na prava vrata Vendar tisti, ki so na ta vrata že trkali, vedo, da so bili odzivi samo pbljuba, včasih pa še to ne. Sicer nam je dokaz Za to trenutni položaj, saj je preteklo od občnega zbora že mesec dni in folklorna skupina ter pevski zbor že skrbno vadijo za nastop v Katowicah, medtem ko na odboru ZS MVZ vedno znova postavljajo na dnevni red odhod KUD na Poljsko — pa Je še sedaj ostalo .samo pri nerešenem vpraša- nju. POPRAVEK Cenjene bralce naprošamo, da oprostijo napaki, ki je nastala v decembrski številki KATEDRE, ki je bila v dvojnem obsegu, a smo pomotoma v glavi lista izpustili številko 5. Pravilno se torej glasi št. 4 in 5. Uredništvo SKOZI Tl m a (Л KOP — SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK! 5Г v 4. Številk! KATEDRE ste poročali *—* o VII. redni letni konferenci Zveze S5 študentov MVZ in ie v podnaslovu neobjektivno okrcali pedagoško aka-ZZZ demijo. Trdite namreč, da ste pogre- šali med profesorji mariborskih vlš-35 Jih šol predstavnike pedagoške aka- ZS demije. Objavljena fotografija nad ZS sestavkom sicer to demantira, ker či- ZZ sto spredaj sediva skupaj s prof. Ju- ZS rijem Lučovnikom Oba sva člana ZZ delovnega kolektiva PA, čeprav prof. ZZ Lučovnik večji del deluje na VSS. ZZ Res pa Je, da popoldanskemu delu ZZ konference nisem prisostvoval in nl- ZS sem sodeloval v razpravi, toda to še S! ne pomeni, da bi lahko zapisali »po- ZS grešall smo predstavnike pedagoške ZZ akademije«. ZZ Meni Je vseeno, toda zaradi PA, ZZ prosim, objavite popravek. ZZ Lep pozdravi ZZ Rudi Lešnik ZZ 8. REDNA LETNA KONFERENCA ZS SZ Zadnje dni decembra Je bila VIII. — redna letna skupščina ZS na višji teh- — niški šoli v Mariboru. Na skupščini — ZS so obravnavali vse pereče proble- — me študentov in obenem ugotovili, da se Je prehrana študentov v prejšnjem —— letu zelo popravila, ker deluje štu- —— dentovska menza v okviru samopo- strežne restavracije. Po referatu pred- — sednlka ZS tov. Petana se je razvila — razprava, v kateri so sodelovali štu- — dentje in profesorji. Tajnik VTS tov. Tekavc je predlagal, da bi se študij •— na VTS podaljšal za en semester (od —— sedanjih štirih na pet semestrov), ker —— so študentje preobremenjeni s preda- —— vanJi. Vsi zbrani so predlog z navdu- —— šenjem sprejeli. Na volitvah, ki so zzz sledile, so izbrali izmed 24 kandidatov —— v novi odbor ZS 13 študentov vseh letnikov ln oddelkov. Zanimiva je —— ugotovitev, da je bila udeležba 78-od- — stotna (po delegatskem sistemu) ln da — Je skupščini prisostvovalo precej pro- Olga Cerič zz Pevski zbor KUD Študent SKUPŠČINA VIŠJE PRAVNE SOLE Ob precej skromni udeležbi študentov in ob zadovoljivi udeležbi povabljencev, predstavnikov političnega In družbenega življenja, Je bila v petek, 12. Januarja skupščina višje pravne šole v Mariboru, ki jo Je sklical pe-dagoško-znanstveni svet šole. Ob tej priložnosti Je šola Izdala poročilo, ki Izčrpno ln pregledno opisuje delo VPS v zadnjih dveh letih. Glavna In skoraj edina tema skupščine je bilo vprašanje obstoja In upravičenosti VPS v Mariboru. Vsi diskutanti so bili odločno proti ukinitvi šole, strinjali pa so se v tem, da bo morala šola poiskati nove, modernejše načine študija, spremeniti oziroma izpopolniti program študija tako, da so bodo diplomanti šole še bolj uspešno vključevali v praktično delo kot sedaj. Januarja so na Pohorju študenti VEKS priredili smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Med moškimi je zmagal absolvent Filip Gartner, meri ženskami pa bruculja Milenka Pirnat. Zanimivo je, da je imela Milenka Pirnat z izjemo Gartnerja precej boljši čas od fantov. Na višji stomatološki šoli so pri predmetu zobni organ zmanjkali modeli zobovja. Predavatelj je zaradi tega preklical izpitno roke za tako dolgo, dokler Jih tisti, ki sp si »sposodili« modele, ne bodo vrnili. Tako so morali študentje, ki so imeli prijavljene Izpite iz tega predmeta, lepo čakati Iz dneva v dan, kdaj se Jih bodo usmilili njihovi kolegi in kdaj jih bo zapekla vest ter bodo modele vrnili. Prvega občnega zbora KUD Študent se je udeležilo poleg povabljencev še 41 njihovih članov. Iz predsednikovega poročila smo zvedeli, da KUD trenutno šteje 90 članov, zato nam nikakor ni šlo v račun, ko so ob volitvah razglasili 60-odstotno prisotnost članov KUD. Sicer Jim ne moremo zameriti, saj »kulturniki« že od nekdaj niso bili matematiki. Res pa Je, da Je bila na zabavnem delu občnega zbora udeležba večja kot 60 odstotkov. Odboru Zveze študentov MVZ se Je aeroklub 2arko Majcen ponudil, da bi Imel poseben padalski tečaj za študente. Med študenti za to ni zanimanja, menda zato, ker jih to preveč spominja na Izpite, kjer »padajo« brez padalskega tečaja. Katedra je priredila v Januarju literarni večer mladih literatov. Zahvaljujemo se odboru ZS MVZ, ki Je prispeval nekaj denarnih sredstev, vendar pa Jim zamerimo, ker se ga ni nihče udeležil od odbora. Menimo, da bi jih »lahko« zanimalo, za kaj so prispevali denarna sredstva. Predavatelj predvojaške vzgoje na VTS smatra študente, ki sedijo v zadnjih petih klopeh, za neprisotne, ker Je v teh klopeh baje leglo nemira. Zanimiva Je ugotovitev, da Je predavalnica ob predavanjih polna ln se moraš vsestl tudi v zadnjih pet klopi, če nočeš stati I Dne 10. januarja je kolegij predstojnikov VTS sklenil, da podaljša zimski semester za štiri dni. Kakšni vzroki so pripeljali kolegij do te odločitve niso znani, verjetno pa zaradi tega, ker je odpadlo mnogo študijskih dni zaradi praznikov. Študentje VTS pa ne bodo Imeli nič krajše počitnice, ker Je začetek predavanj za II. in IV. semester 19. februarja. V februarju opravljajo študentje VEKS obvezno tritedensko prakso, ki bo trajala do prvega marca, ko se pričnejo predavanja. Študentje drugih letnikov se na praktičnem delu specializirajo po strokah, ki Jih študirajo, Mnogo študentov iz prvih letnikov pa je na praktičnem delu v mariborskih podjetjih, kjer se seznanjajo z ekonomsko komercialnim poslovanjem podjetij. IZREDNI ŠTUDENTJE PA V LJUBLJANI Dne 3. novembra lani Je bilo 24 Izrednih študentov oddelka za jezike pedagoške akademije na literarni ekskurziji v Ljubljani. Ekskurzijo je vodila profesorica Mira Medvedova, predavateljica svetovne ln starejše slovenske književnosti, organiziral pa Jo Je Izredni študent tega oddelka Milan Cilenšek Vso pot do Ljubljane Je tovarišica Medvedova razlagala pomembnosti krajev, skozi katere Je študente vodila pot, študentje pa so sl najbistvenejše pomembnosti zapisovali. Prvi cilj ekskurzije Je bilo Brdo nad Lukovico, kjer so udeleženci obiskali ostanke graščine, v kateri Je bil rojen pisatelj Janko Kersnik, obiskali pa so tudi njegov grob na brdskem pokopališču. . Poglavitni namen ekskurzije pa Je bil obisk v narodni ln univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Tod so si študentje podrobno ogledali rokopisni oddelek, kjer so Jih posebno zanimali stlški rokopis, Dalmatinova Biblija, Ljubljanske Novice, srednjeveški latinski kodeks in druge dragocenosti. Po ogledu rokopisov so se študentje seznanili z nastankom, ustrojem in delovanjem knjižnice, nato pa so obiskali še pokopališče na Navju. Soglasno so ugotorilt, da predstavlja ta zadnji dom mnogih naših najpomembnejših literatov pravcati kul-‘turnl škandal. Udeleženci bi si želeli v ljubljanski drami ogledati še Cankarjeve Hlapce, česar pa žal niso mogli. Med .njimi Je bila namreč večina takih, ki so se po povratku v Maribor morali odpeljati na svoje domove še naprej — v Slovenske gorice ln Prekmurje. Ekskurzija je povsem dosegla svoj namen, posebej pa je treba omeniti po besednh tovarišice Medvedove — prvi primer, da so se tudi izredni študentje odločili za tak način pouka. Kje je (g resni) f! i 1P 2e davno sem mislil zapisati, da je »mariborski problem« predimenzioniran; da je steklo vse preveč tiskarske barve in vse preveč televizijskih minut za odlok mariborske občinske skupščine o javnem redu in miril, v katerem je bilo prepovedano muditi se mladincem do šestnajstih let na ulici po osmi oziroma deveti uri zvečer. Zal se sam lotevam tega problema in bo še nekaj papirja potiskanega brez koristi; poskušal bom vsaj preiti od polemike o odloku v nekoliko bolj načelno razmišljanje. Naša družba je zadnji čas pokazala naravnost ganljiv in nenavaden posluh za resnične probleme mladih. Ob »mariborskem problemu« se je razpisala vsa jugoslovanska »štampa« in pokazala svojo demokratičnost v obsodbi vsem znanega odloka. Nekoliko predtem pa je konferenca naše politične organizacije našla grešnega kozla za prestopke in moralno nepopolnost naše mladine v prosvetnih delavcih. Zanimivo pa je, da se vsa diskusija suče predvsem okoli mestne mladine, ki je za nas podeželane »tako pokvarjena«. Posebno vehementno Je odlok odklonila tudi organizacija ZMJ. Pravilno, kajti administrativnega reševanja moramo braniti. Toda — kaj je ista organizacija sama napravila, da bi do tega odloka sploh ne moglo priti? Bojim se, da bore malo. Mislim, da je boj in organiziran nastop mladih proti odloku sekundarnega značaja. Primaren bi bil boj organizacije ZMJ za osveščanje mladine, za perspektivo mladih v organizaciji, za »konstruktivno« dejavnost. Z bojem proti nekemu odloku smo samo pokazali, da se ne pustimo komandirati, obenem pa smo priznali, da sami nismo dovolj močni. Kajti boriti se ne smemo zaradi boja samega. V Istem času Iskati grešnega kozla v prosvetnih delavcih, je že preveliko poenostavljanje. Vedeti moramo, da Je »šolsko okolje« ln »okolje v organizaciji« le sekundarno. Vplivi, ki odločajo, da bo neka generacija taka ali taka, so mnogoteri, različni, večini »laikov« neznani (In o tem problemu so govorili tudi laiki — če ne rečem predvsem); to Je stvar psihologov in sociologov. Vsak drugačen pristop bi lahko označil za poenostavljanje (tudi ta svoj zapis). Torej: nisem za odlok; toda tudi nisem za način zavračanja tega odloka, ki Je bil vendar mišljen nadvse pošteno in koristno. Celo sodim, da je bil koristen za poglobljeno razmišljanje o tem problemu, toda ne za »šentflorjanske prepire«. Vsi, ki -so zoper njega, mislim predvsem na ustanove in organizacije ZMJ, pa bi morali sedaj začeti s pravo analizo stvari, ki bi Je seveda ne mogli opraviti sami, ampak le s pomočjo strokovnjakov. Morda bi moral ta odlok usmeriti naše angažiranje v premišljevanje o vlogi družine v socializmu (dasi Jo je Магх jasno označil) in o njeni današnji jugoslovanski podobi. Bojim se, da naša družina (mogoče Je zahodni svet to že nekoliko prebolel — ali pa ne) še hitro ne opravlja svoje funkcije v redu. Kaj pomaga odlok in kaj pomaga vehementna reakcija nanj, če vemo, da so otroci prepuščeni samim sebi, ker so ambiciozni starši (to je najbrž davek času) na delu v Nemčiji, ker so.honorarno zaposleni, ker nimajo časa za dom. .. ? Kaj pomaga odlok in vehementna reakcija nanj, če je toliko mladih ljudi spoznalo velik prepad med našimi gesli in teorijo in med življenjsko resničnostjo? Baje so se naši starši — torej dedi naših otrok — veliko bolj ambiciozno ukvarjali s svojimi otroki, ker so hoteli v njih videti uresničitev svoje ambicije (politični položaj, položaj v gospodarstvu, umetniška veljava... ali .šele borba za izpolnitev svoje ambicioznosti); kompenzacija na otrocih ni več potrebna; kaj šele, saj še časa nimamo zanje. Kaj pomaga vse to, če prihajajo starši domov izmučeni in so doma dolgočasni, pusti, frazerskl.. . Cemu bi bil tak otrok doma? Naš standard se približuje zahodnemu In nekatere posledice so nujno tu, če si mi želimo ali ne. Toda (In v tem se z nasprotniki odloka strinjam) naša mladina vendar ni »tako slaba«. Je pač taka, kot Jo lahko da ta naš čas in naše družbeno okolje. Res lahko subjektivne sile nekaj storijo in prav tako prosvetne ustanove, toda mladina vendar ne more biti po modelu »starih« In »predpostavljenih«, marveč se razvija tudi mimo njih, kajti navsezadnje vidim tudi v tem dialektiko. Ne pozabimo, da so se naši predniki (samo za en rod nazaj) na vasi pretepali na vsaki veselici in da so skoraj vsako nedeljo kje koga zaklali, česar Je sedaj vendar manj. V različnih ekscesih se pač sprošča nespametno izrabljena energija, ki je nismo znali ali ki se ni znala in ni mogla drugje potrošiti. Po drugi strani (In v tem se z odlokom — ne sicer takim — strinjam). Človek do šestnajstega leta ni samostojna osebnost (čeprav to na veliko zatrjujejo), marveč je potreben nadzorstva, saj se rad prenagli. Torej neko nadzorstvo mora biti; najbolje bi bilo, če bi bilo to nadzorstvo tovariško zahtevanje staršev in učiteljev. Ce se nasprotniki odloka borijo proti vsakemu nadzoru ln proti zahtevam do mladih, ker sodijo, da so to že formirane osebnosti, se prekleto motijo. Predlagam torej; iti moramo dalje — od dobronamernega odloka in obsodbe tega odloka (ki Je bil včasih samo bolj zaradi boja) h koreninam ... x. PARTLJIČ Dragi mladi Mariborčani, bodite veseli in srečni, kajti naši občinski možje in, drugi vrli meščani našega mesta, kakor tudi mnogi časnikarji po vsej Jugoslaviji, so končno odkrili PROBLEM. To je PROBLEM, ki zadeva vse nas, ob katerem se da silovito in z resnično zavzetostjo razpravljati, izjavljati, sprejemati, zavračati, zahtevati, protestirati, se zavzemati, odbijati, ponovno izjavljati in se morda celo pretepati. Ta velika obsedenost, ki so ji novinarji pri časnikih, radiu, televiziji, razni družbeni delavci, kavarniška omizja in kaj vem kdo še vse, posvetili toliko pozornosti, se imenuje ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU v občini Maribor, 12., 13. in 14. člen. Vesoljni Maribor, kaj Maribor — vsa Jugoslavija se je razdelila v dva tabora: na tiste, ki se zavzemajo za to, da bi petnajstletnim fantičem in dekletom (ki jih menda dolžijo celo prostitucije) prepovedali pohajkovanje po dvajseti uri in so torej odločni branitelji odloka, in na tiste druge, ki se mu zoperstavljajo, in ki vidijo v odloku nezaslišano krivico zoper človekove samoupravne pravice. V trenutku so vsi, ki se ukvarjajo z mladinsko problematiko, pozabili na vse socialne probleme, na nezaposlenost, na dolge BVlnocgo hrupa za nic lase, na neangažiranost. na generacijski konflikt in podobne neumnosti, kajti tu gre za vse kaj več, tu gre za administrativni ukrep, za nezaslišano nasilje, s katerim so (po besedah sekretarja ZM Maribor in IIu-strovanc politike) porušili vse tisto, kar je Zveza mladine v dvajsetih letih zgradila. Ne najdem besed, ki bi lahko pokazale na vso ironijo vsega tega besedičenja in prerekanja, ne morem povedati, kako nesprejemljive se mi zdijo izjave nekaterih novinarjev, predstavnikov občinske skupščine in komiteja ZM, ki so pač drug za drugim (morda tudi nehote, ali po zaslugi tiska) dokazovali, da Je to trenutno (o sancta simplicitas) ena najhujših dilem mladega človeka danes In tukaj. Kot da ne bi vedeli, da je pred nami kup nerešenih težav in nasprotij, o katerih bi bilo res treba pisati in govoriti! Mi pa se napihujemo ob tako nepomembnih zadevah čisto perifernega značaja! D. J. P. S. Zvedel sem, da se bo vsa stvar sprožila pred ustavnim sodiščem. Nimam besed. ŠtuclU strojništva v bodoče Pod tem naslovom smo v zadnji številki Katedre objavili razgovor našega sodelavca z dekanom strojne fakultete v Ljubljani prof. Bojanom Krautom Da bi izvedeli kaj o tem problemu, menijo na strojnem oddelku VTS v Mariboru, smo nekaj vprašanj zastavili predstojniku strojnega oddelka tov. Milovanu Popoviču dipl. Ing. KATEDRA: Kaj menite o novi obliki stopenjskega študija In kako se bo v njo vključil oddelek za strojništvo? POPOVIČ: Stopenjskega študija v starem smislu sploh ne bo več. Oba profila Inženirja naj bi vzgajali vzporedno. Tako bo prvi letnik popolnoma enak v Ljubljani ln Mariboru za obe smeri. Po prvem letniku naj bi se vršila selekcija v razmerju: 1 : S za petletni študij in 4 : 5 za triletni študij. Kriterij bi bil Izključ no učni uspeh. Ce bi se pokazale potrebe, smo pripravljeni osnovati tudi drugi letnik petletne smeri. KATEDRA: Na katere smeri bo specializiran študij? POPOVIČ: Na tehnološko, energetsko in tekstilno. Sedanji tekstilni oddelek bomo namreč s primernim učnim načrtom priključili k strojnemu oddelku kot eno specializiranih smeri. KATEDRA: Kakšne možnosti bo imel študent za nadaljevanje študija na strojni fakulteti v Ljubljani? POPOVIČ: Iz sistema organizacije študija Jasno izhaja, da obstaja teoretična možnost nadaljevanja študija na petletni smeri. Seveda veljal bo enak kriterij tako za Ljubljano kot Maribor. Obstaja pa možnost, da bi vsakih toliko let organizirali študij po specializiranih smereh za tiste, ki so končali triletni Studit ln bi si tako pridobili naslov diplomiranega Inženirja specialista. KATEDRA: Polovica slušateljskih mest (340) ni ravno malo. Kako boste rešili ta problem? POPOVIČ: Z dograditvijo objektov C In D bo prostor zagotovljen. Zdaj imamo samo tehnološki laboratorij. Veliko vprašanje so sredstva oziroma oprema energetskega laboratorija. KATEDRA: Kako bo s predavateljskim kadrom? POPOVIČ: Število predavateljev bo zadostovalo potrebam, le število asistentov se bo primemo povečalo. DRAGO JANČAR: Nekaj (neurejenih) misli ob Partljičevi zbirki črtic Ne glej za pticami Kako naj poimenujem tisto pisateljevo »človečnost«, tisto notranjo nujnost, ki ga vleče k pisalnemu stroju, ki njegova občutja, »njegovo življenje« preliva v jezikovni izraz, ki ga sili, da se razdaja... da se daje v last vsem ljudem, da venomer gradi svoj svet, nov svet, »nadsvet«, »svet za zasebno rabo«, ki pa je vendarle last nas vseh? Kakšna sla po uničevanju je v njem, da ta svet venomer ruši in ga razkraja? Zakaj stiska zobe in z nepopisno ihto tolče po pisalnem stroju, medtem ko drugi kličejo pagat ultimo (Jalovost) in gledajo avstrijske kriminalke? Kaj sploh je, če venomer dokazuje, da ni nič? Kaj pa sploh smo, če nismo nič? Zelo bi bili krivični, če bi ob Partiji- ne gleda na življenje okoli sebe lz ne-čevl zbirki črtic zapisali, da gre tukaj kakšnega vzvišenega piedestala, da se ne pač samo za tisti običajni »spor« odmak- postavlja v pozo dobrodušnega opazoval-njenega in zagrenjenega Intelektualca s ca: nasprotno, avtor piše iz sveta o sve-svetom, ki ga zaradi svoje banalnosti ne tu, prizadeto, dasiravno zato nič manj more in noče razumeti ali če bi zbirko neusmiljeno razgalja sebe in svojo oko-razglasili za jezno mladeniško robantenje llco. Ce ne skuša biti odrešeniškl in stva-zoper krivično ureditev tega sveta, zoper riteljskl (v smislu spreminjanja sveta) Sodeželske malomeščane, ki se niso ni- neposredno, tako da bi posegal v doga-Jer več, razen ob gledanju avstrijskih Janje in iskal v vseh na videz nepo-kriminalk sposobni duhovno izživeti... membnih dejanjih kaj vem kakšne hu-Površni bralec, ki bere te črtice kakor mane vzgibe ln velike misli, dosega to zabavne večerniške zgodbice, bi mu kaj (*odrešeniško«) poslanstvo že s tem, da lahko prilepil katero Izmed takšnih ali £ ^Ч13 vsej »žalosti, ki Je velika kot Po-podobnih etiket. Jasno pa Je. da gre v horje«, kljub vsej »Jalovosti Jalovi« knjigi »Ne glej za pticami« še za vse kaj vztraJa m z|vl ln dela. drugega. Ena temeljnih resnic, do katere Res, velika človekova nesreča Je v tem, se moramo dokopati, če hočemo najti pot da sl je sposoben zaželeti ln tud' zamisliti do avtorjevega sveta, Je v tem, da pisatelj drugačen svet. ne pa ga tudi uresničiti. da Je sposoben kljub vsej svoji majhnosti tn ujetosti v niz zaključenosti, razmišljati o neskončnosti, o velikih stvareh, medtem ko ga male pritiskajo k tlom, o nebu, ko stoji na zemlji ... o neznanih deželah ln svetovih ... Črtice v knjigi Ne glej za pticami dajejo ves čas v podtekstu slutiti, da so se avtorju med pisanjem zastavljala vse ailnejša vprašanja od tistih, ki jih Je v knjigi Izpovedal ln kakor bi jih površen bralec mogel podoživeti, da je šlo za neki VEC, da ni začetek ln konec bivanja ln nehanja v naši vsakdanji tlaki, v ljubeznih in v banalnostih ln v žalostih. Veliko, vseobsegajoče, enkratno, nedoumljivo življenje mu Je Jemalo dih, ni mu dovoljevalo, da bi se postavil Izven njega ln iznad njega, čeprav ves čas čuti, da Je nekje nekaj, kar ni tisto danes ln tukaj, kar nam zapira pot do samega sebe ln kar tudi povzroča, da se vsak mogočen sen sprevrže v najokrutnejšo banalno resnico. Partljičeva silovita agresivna človečnost pravo človečnost razkraja. Jo Izničuje In zanika. Humanost namreč postavlja v ljudi; že zgolj zaradi biološkega dejstva, da so ljudje ljudje, pričakujejo njegovi Junaki od njih tople besede ln razumevanja. Humanost bi bilo treba vzpostaviti Izven človeka, nasproti njemu. ker lahko edino na ta način pričakujemo, da bo postal (človek) bolj človeški, ne toliko zaradi drugih, kolikor zaradi samega sebe, pa naj zveni to še tako nesmiselno O vsakt Izmed Partljičevih črtic v knjigi Ne glej za pticami bi bilo mogoče govoriti posebej, v vsakt Izmed njih bi lahko Iskali vse tisto »humano«, kar Izpoveduje kakšno literarno delo, vsaka zase govori o tisti večni razpetosti med nebom ln zemljo, o resignaciji, o naših vsakdanjih zločinih, o upanju ln o porazih, o smislu, o Niču našega življenja, o tistem VEC, ki ni Izpovedan, ki pa ga vendar vsi njegovi Junaki nekje slutijo. Izšla je Gajškova knjiga Mladi mariborski pesnik Vladimir Gajšek je pred kratkim izdal prvo večjo zbirko pesmi. Knjiga je na prodaj v vseh knjigarnah v Mariboru. Založila jo je mariborska založba Obzorja, opremil pa akademski slikar Janez Vidic. IVAN RUDOLF: O vlogi in položaju mlajše slikarske generacije Likovna prizadevanja mlajše generacije navadno vzbudijo mnogo manj pozornosti, kakor literarna. Tak položaj je predvsem zaradi premajhnega zanimanja za likovno umetnost nasploh, ter šibke likovne vzgoje in s tem tudi izobrazbe mladine. Časopisi in revije prihajajo na dom in včasih, če ne zaradi drugega, iz dolgočasja nezainteresiran »najstnik« prebere kaj literarnega. V gledališče tudi kolikor toliko rad hodi, vsaj zaradi deklet ln odmorov, da tu niti ne omenjam šolske propagande. Obisk likovne razstave pa je že prevelik napor in prehuda izguba časa. V vseh Šolah se pri slovenščini neprestano ohranja vsaj bežen stik z literaturo, pa naj bo učencu še tako neprijetno, pa naj bo še tak ignorant, na koncu bo barabi ostal določen literarni kompleks. Ce že ne bo bral knjig, kar bi bilo pretirano zahtevati, bo vsaj poskušal debatirati o literaturi. Razen risanja, ki se konča navadno z osemletko, skrbijo za likovno vzgojo razne estetske vzgoje v srednjih šolah. Predavatelji, večinoma akademski slikarji sicer delajo koliko je mogoče, rezultati so že vidni, toda v eni ali dveh urah tedensko, v enem ali dveh nižjih razredih ni mogoče obdelati silno široke materije niti v grobih obrisih. Študent seveda ne ve tega, kar ga niso naučili. Zapiranje v ozke kroge, pomanjkanje stikov z lastno generacijo in podobno, pa je seveda pripomoglo k temu, da nimamo neke za mladino specifične likovne ustvarjalnosti, kakor so na primer nastale specifične oblike poezije, pesništva, pesnikovanja, glasbe, čeprav slednje pod tujim vplivom, in včasih celo gledališča. Slikarstvo zahteva razen talenta tehnično znanje in veliko vaje. To na eni strani onemogoča šarlatanstvo in improvizacijo, ki se često pojavlja v pisanju (primera ni treba iskati posebno daleč), na drugi strani pa sili v akademizem in posnemanje. Trenutno je značilna tvorba kast. To sicer ni nič posebnega, saj vemo, da je ta pojav pri Slovencih dokaj razširjen. Sin obrtnika je praviloma obrtnik, sin zdravnika zdravnik, ali pa nekoliko huje direktorja šef, politika politik itd. V slikarstvu je to nasledstvo dokaj pozitivno, ker ohranja določene tradicije in precej visoko ravan, ki jo je naše slikarstvo že davno doseglo. Pri danem stilu in ustaljenih formah sc še vedno da vnašati tiste elemente, ki so bistvo vsake umetnine. Abstraktna umetnost je sicer prodrla v naše slikarstvo, pustila sledi v njem, ter zasluženo našla svoje mesto, toda prevladala ni nikoli. Deloma zaradi tega, ker tehnizacija in tempo življenja še nista dosegla tiste stopnje, deloma zaradi bistveno drugačnih socialnih in družbenih razmer, kot v kraju njenega nastanka. I.anska razstava slikarjev mlajše generarije pomeni nekak skok od tradicije. Dela osvežujejo naše likovno življenje in vnašajo mnogo oblikovno in vsebinsko novega Divji kontrasti, celo za vajeno oko včasih presenetljive oblike, deloma vsiljivo kričeči toni, deloma zadržane nejasne figure, zamolkli in mračni toni in končno spajanje vsega tega na včasih prav konvencionalne forme. Deia ustvarjajo čisto posebno atmosfero, ki deluje razgibano, končno pa pušča moreč vtis. Svojski pogled na naravo, stvari, ljudi in neko imaginarnost skoz) globine lastnega jaza je suge- stivno, mestoma tudi pušča močan vtis, v glavnem pa se le nisem mogel znebiti občutka, da mi nekdo govori v neznanem jeziku in se pri tem še nekoliko boji, da ga bom razumel. Druge, nekoliko redkejše so tako imenovane ontološke igračke. Izraz so uvedli mlajši ljubljanski pesniki v dobi vojne proti malomeščanstvu in konformizmu okrog bistev biti, somišljanj danih danosti, participacij in podobnega kmalu po izidu prosule Šalamunove pesmi »Maline so«. Ta še najbolje okarakterizira v bistvu preprosto delo, načrtno skomplicirano po načelu »križanke so prijetnejše od enciklopedij«. Tako delo lahko postavi gledalca v docela nov položaj. Nič več samo ne gleda, ampak mora sam. raziskovati in misliti. Žal je stvar zelo dvorezna. Tako lahko gledalec dobi vtis, da ga tvorec zafrkava, išče tam, kjer ničesar ni, ne najde ničesar tam, kjer nekaj je, ali preprosto gre dalje, ker se mu ne ljubi misliti. Naredimo torej kratek povzetek. Razvoj v likovni umetnosti teče prav tako kakor v literaturi, vendar dviga dosti manj prahu. Slikarstvo mlajše generacije je odsev časa, ki je po svoje zelo zanimiv. Razstava konec lanskega leta je vnesla mnogo novega. Spremljanje likovnih dogodkov je torej naporno, a dokaj hvaležno delo. In končno od časa do časa velja iti na razstave, drugače kljub branju zdrkne mimo nas dobršen del kulture. LITERARNI VEČER V KAZINSKI DVORANI V PETEK, 19. JANUARJA, JE BIL V KAZINSKI DVORANI V MARIBORU LITERARNI VEČER, NA KATEREM SO SODELOVALI; OD LEVE TONE PARTLJIČ (PROZA), TONE KUNTNER (PESMI), FRANČEK RUDOLF (PESMI), VLADIMIR GAJŠEK (INTERPRETACIJA), MIROSLAV / SLANA (PESMI), DRAGO JANČAR (PROZA), ANDREJ BRVAR (PESMI). LITERARNI VEČER JE VZBUDIL MED CENJENIMI MEŠČANI NAŠEGA MESTA VELIKO ZANIMANJE. TONE PARTLJIČ: Josef Topol: Mačka na Tr očnicah Uspeh ma ega odra v Mariboru (To Je že druga »mačka na . . .«, ki Jo gledamo v zadnjih desetih letih v Mariboru; po VVilliamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi. Seveda ne gre v nobenem primeru za mačko kot mačko, marveč za žensko kot mačko . ,.) Vendar ironija ni na mestu v nobenem primeru, kajti ko gledalec zapušča kazinsko dvorano po tej predstavi, Je prav zmeden, razblčan, pretresen, privoščim sl lahko še hujši izraz — Je skoraj šokiran. Bil je namreč Intimna priča drame dveh mladih ljudi; skoraj bi lahko rekli, da Je možnost angažiranja in sodelovanja v takem načinu uprizoritve (z odrom globoko v publiki) veliko večja1 kot pri »navadnem« odru z rampo, čeprav je to za nas gledalce v Mariboru še vedno precej nenavadno. Toda prav v tej igri Je že sama razmestitev sedežev delovala tako, da smo se lahko na trenutke začutili kot tisti »veliki zunanji svet«, ki oba junaka obdaja in jima je nenaklonjen, a ne moreta iz njega ubežati. Kdo sta Eva in Veno, zakaj ne moreta biti srečna? Po čem vrta Veno? Nobeden, sploh pa on ne, noče prisegati na norme, ki jih je ustvaril »veliki svet«, upirajo se mu konvencionalnosti, na katere je Eva v začetku še pripravljena pristajati, ker ne vidi druge poti. Toda vendar se na koncu ona odloči. Sploh je videti, kot da bi avtor govoril predvsem skozi njegova usta, toda na koncu je ona bolj osveščena in se odloči, da ležeta na tračnice; morda bi se Veno še bolj grizel, sebe In njo, toda kdo ve, če bi se sam odločil, če bi imel dovolj MIROSLAV SLANA: Organizacija „književne mladine** Da bi lahko čim svobodneje in spontano Izmenjavali misli in lskuš-nje med mladimi JUGOSLOVANSKIMI ljubitelji književnosti in mladimi ustvarjalci, so študentje oddelka za svetovno književnost filozofske fakultete v Beogradu na posebnem manifestu predlagali ustanovitev KNJIŽEVNE MLADINE Jugoslavije. V manifestu »o poudarili, da želijo vključiti vse jugoslovanske mladinske redakcije. Organizacija bi sprejemala vse zainteresirane pisce nacionalnih pripadnosti Jugoslavije. Posebej so poudarili enakost nacionalno majhnega, a »velikega« jezika, kajti jezik, ki je najvažnejše sredstvo v književnosti, ne sme biti omejen Iz nobenega vidika Ln iz nobenega razloga. Eden izmed glavnih ciljev Književne mladine bi biti razvijanje Interesa za knjževnoet kot nujine osnove za usposabljanje mlade generacije, da bi tako laže pridobili vsesplošne kulturne vrednote. Kljub temu, da je ideja o ustanovitvi Književne mladine dokaj nedograjena ln ima niz tehničnih pomanjkljivosti, je vsekakor pozitivna in prepričan eem, da jo pozdravljamo mnogi pisci širom po naši domovlndl 2e sama ideja zasluži pozornost mladih Mladi pisci bi se morali resno 22. MAJSKI FESTIVAL V ZAGREBU Univerzitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije v Zagrebu je sprejel predlog festivalskega odbora 22. majskega festivala študentskih gledališč Jugoslavije, ki bo letos od 8. — 11. maja. Predsednik letošnjega festivala je Miro Medžiraorec. V- želji, da dosežemo kvaliteten ln vsestranski uspeh študentskega gledališča pri nas, bo v času letošnjega festl vala seminar o sodobni dramaturgiji in o gledališču, razstava scenografskih ln kostumografskih dosežkov. Poleg festivala bo v času od 8. — 11. maja pregled študentskih filmov in razstava karikatur. zainteresirati ter pričeti odločno in aktivno sodelovati pri izpopolnitvi ideje. Po realizacije ideje, ki je sicer nekoliko drzna ln morda tudi tvegana — saj je verjetno tudi prva te vnste v zgodovini Jugoslovanov — bi pričel izhajati nekakšen literarni »mesečnik«, le ta pa bi objavljal umetniška in druga dela v vseh JUGOSLOVANSKIH jezikih. Mladi jugctslovaisikii pisci bi morali najti predvsem enoten »skupni jezik«, šele potem bi lahko ustanovili svojo založniško hišo, kjer bi tiskali dela avtorjev v izvirnih jezikih. Nedvomno bi k hitrejšemu in boljšemu razumevanju pripomogle tudi lastne knjižnice, dalje javni razgovori in predavanja. Pri današnjem razvoju tehnike pa bi biili važni in pozitivni či.nitelji tudi radio in televizija. Književna mladina Jugoslavije naj bi torej »prečistila« ozračje na našem kulturnem i.n literarnem polju. Ce izhajamo iz konstatacije, da je kljub majhnemu številu prebivalcev kulturno življenje pri nas močno zaprto v raznorazne časopisne kroge, klube, združenja itd, oglejmo si samo nekatere slovenske literarne revije in njihove koncepte, kjer so pisci »zaprti« vsak v svojem labirintu in skušajo uveljaviti vsak svoj »napačni jaz« — seveda za primerne honorarje! Ugotovimo, da je kulturna »čišča« pri nas več kot potrebna. Tukaj ne namigujem na nikakršno kulturno revolucijo« v stilu »velikega Maoa«, marveč pozdravljam samo idejo, idejo mladih beograjskih entuziastov. Prepričan sem, da bi po realizaciji ideje postalo jugoslovansko »braitstvo-enotnoet«, ki je nemalokrat zgolj papirnato, bolj resnično in plemenito v našem vsakdanjem življenju! Vsi vemo, da se v naši kulturi in književnosti pojavljajo negativni vplivi, Zato smo piav mi mladi poklicani, da se združtno v zdravo, žilavo deblo, ki bo zasenčilo store, preživete nazore in rodilo novi, žlahtnejši sad .. Prav preko samostojne izdajateljske dejavnosti bi Književna mladina Jugoslavije dobila večjo možnost za razvijanje svojih kvalitet. Sodelovanje z inozemskimi literarnimi klubi pa bi nam omogočilo večjo afirmacijo v svetu. Junaštva. Igra se konča torej s spoznanjem (glej Smaskovo oceno v Večeru — 13. Januarja 1968), da beg Iz »velikega sveta« (torej konvencije in prilagajanja) ni mogoč, mogoč je edino v smrti. Veno v neki repliki trdi, da se lahko pravi Junak uresniči samo v smrti, kajti po njej se ne more več pokvariti. In vendar ni ta igra solzava humanistična štorija o nesrečni usodi dveh malih ljudi (natakarica in postrešček) marveč je res balada o nemožnostl mladih. In še nekaj je ta »balada naših dni« (kot jo imenuje Ignac Kamenik v Gledališkem listu); je večen spopad med spoloma, približevanje in odbijanje, trenutna ljubezen in sovraštvo, polaščanje in osvobajanje, pa vendar usodna navezanost ravno zaradi te dialektike odnosov. (Tako me je igra na trenutke spominjala na Krleževo ekspresionistično dramo Adam ln Eva.) Ob moderni in ustrezni sceni Jožeta Polanjka (tračnice, dve višji ploščadi, ki predstavljata peron, čakalnico in morda še kaj, nekaj stopnic) je režiser — gost Dušan Jovanovič ustvaril tudi moderno živahno, dinamično, na trenutke celo malo »živčno« predstavo, ki je temu besedilu tudi ustrezala. Ugotoviti moramo, da je ta mladi režiser svojo nalogo solidno in ustvarjalno opravil, da je bila predstava napeta, impulzivna, iz enega kosa, da le imela svoje viške In premore. Na odru se je prepletalo Jezno mladeništvo in absurdnost in v tem je bila predstava »čista«. Sodim, da je imel zelo srečno roko pri delu s protagonistoma (Pugljeva in Potisk), „ nekoliko manj ob tercetu vaških mladeničev, ki so se preganjali zaradi dekleta. Sploh je bil ta kontrapunktom vaških mladeničev zame precej nejasen v odnosu na glavno dogajanje. So 11 res predstavljali tisti veliki, neprijazni, a edini mogoči svet, kot sodi L. Smasek? Je bilo dovolj odrske osnove za tako interpretacijo? Situacije in premiki na odru, vse je bilo izvirno, domiselno, vedno znova novo in ne ponavljajoče; morda Je bila mizanscena na trenutke celo prisiljena (vlačenje pod tračnicami, ležanje na stopnicah z glavo navzdol. . .). Res je bila to sveža predstava s svojimi cre-scendi in fortisslmi. Ob premišljevanju ob govornem delu predstave pa mi prihaja na misel morda nekoliko krivoverna misel, pa vendar jo velja zapisati (vsaj zaradi možnosti za dialog). Ta misel se mi je zdela prav ob tej predstavi znova aktualna. Namreč — ali ne gre za neko novo, moderno patetiko, imenoval bi jo kar »jeznomlade-niško« patetiko. Mislim na izbruhe (ki pa niso intelektualni, marveč izrazito čustveni, skoraj afekti), na kričanje, na pogoste fortlsslme. Res ne gre tu za »vživljanje«, za čustveno zavijanje oči, kar lahko vidimo na drugem koncu patetike kakih amaterjev ali pravih gledališčnikov v preteklosti, toda vendar se ml zdi tudi to »pozerstvo« res sicer kričavo, grobo (kot kak Jimmy Porter pri Osbornu). Ne mislim samo na to predstavo, marveč na splošen pojav, ki pa (kolikor lahko sklepam iz dveh, treh meni znanih Jovanovičevih režij) temu režiserju ni tuj, marveč celo blizu, čeprav ne želim odvzeti tej režiji umetniške cene in smelosti. Morda je bilo to še bolj akutno zaradi Interpretacije Stanka Potiska (o kateri sicer mislim »vse najboljše«), ki se mi zdi tudi na- gnjen k takemu načinu odrskega izražanja. (P. S. Morda bi tega nikdar no zapisal, če bi mi takoj po predstavi znanec ne omenil, da se mu je zdela prepatetična. Najprej sem bil presenečen, potem pa s«cn ga začenjal razumevati.) Pa h kreacijam. Ce odmislimo gornjo pripombo ob robu in dejstvo, da na trenutke Potiska nisem razumel (bili so sicer redki, a opazni), moram priznati, da Je njegov Veno prav zavidanja vredna kreacija (ob sedanji kadrovski zasedbi mariborske Drame sploh ne vidim drugega primernega interpreta) Jasna je bila njegova razklanost, njegovo neprilagodljivo in neznajdljivo bistvo njegova outsiderska pozicija, dalje njegova (navidezna?) intelektualna inferiornost, pa vendar celo narejenost in (v primerjavi z Evo) neuravnovešenost. V trenutkih pravega biološkega sovraštva do partnerice je bil naravnost grozljiv; dejal bi, da sta se izredno plodno srečala režiserjev in igralčev nazor. Po Hamletu vsekakor velika vloga in umetnina. Dasi superlativi v ocenjevanju umetniških dosežkov niso ustrezni in navadno tudi ničesar ne povedo, bi lahko nekaj takih superlativov izrekli na račun Brede Pugljeve. Bill so trenutki, ko je s svojim talentom prevladovala ln res je pokazala cčlo skalo občutij ln stanj. Njena odločitev, da leže pod vlak, ni nikaka (igralsko) velika odločitev, marveč samo posledica njene praznine in spoznanja. Takd je ta odločitev za samomor tako normalna, kot je normalno, da odpreš vrata, ko vstopiš. Tako bi ji očital mnogo manj omenjene patetike. Čuti, da ima Veno prav, ko se umika iz »velikega sveta«, to je od konvencije, toda kot ženska bi v začetku le najraje pristala na norme, na poroko, na životarjenje, ko pa jo do kraja razbtča, ko ji odvzame zadnjo Iluzijo in odpre pred njo praznino (ln v teh trenutkih je bil Potisk sugestiven), začuti, da je znotraj mrtva, edina logična pot, če ne rečem, še samo formalnost je — samomor. Umetnlnal O igralskem tercetu fantov Leskovec, Peer, Pavalec bi težko rekU kaj več, kot da je bil dovolj ustrezen, saj je bil postavljen v ozadje ter je pomenil predvsem kontrast (morda bi šlo tudi brez njega). Kostumi Vlaste Hegedušičeve so bili zelo ustrezni in v duhu igre in časa. Torej korajžen ln zelo uspel gledališki dogodek, skoraj eksperiment, ki pa zavezuje, da ne smemo več nazaj. Znova pa me utrjuje v veri, da je Drama v letošnji sezoni dobro »startala«, kljub temu da Imamo še kaj pričakovati. DUŠAN MEVLJA Gostovanje gojencev igralske akademije V mariborskem gledališču so v začetku januarja gostovali slušatelji višjih semestrov (največ iz sedmega semestra iz razreda prof. Vide Juvanove) akademije za gledališče, radio, film in televizijo in uprizorili dvoje del v celovečernem sporedu: Moličrovo KRITIKO SOLE ZA 2ENE in Goldonijevo komedijo SLUGA DVEH GOSPODOV. Deli sta bili smotrno izbrani: Moličrov dramatiziran dialog, v katerem osebe najrazličnejših značajev polemizirajo o njegovi komediji. Sola za žene, naj bi pokazala smisel in sposobnost gojencev za obvladovanje konverzacije v stilnem salonu, Goldonijeva komedija pa raznovrstne igralske veščine, ki so za bodoči poklic pomembne važnosti: pantomima, ples ln petje. Hvalevredno je dejstvo, da sta deli zrežirala gojenca: Mollčra Igor Košir, slušatelj asistenta Mirana Herzoga, Goldonija pa Voja Soldatovič, slušatelj profesorja Slavka Jana. Medtem ko Košir razen ne prezahtevne scenske razvrstitve, logične razčlembe besedila In karakterizacije oseb ni imel priložnosti za uveljavitev posebnega režijskega koncepta, sc Je Soldatovič izredno razživel v razigrani komediji, bogati na situacijskih preobratih in presenečenjih. Mladi režiser Je pokazal presenetljivo sposobnost obvladovanja najraznovrstnejših situacij in bogastvo drobnih duhovitih domislekov, brez katerih so tovrstne komedije kot Juha brez soli Ta žanr se mu Izredno prilega in v njem lahko razživi vso svojo fantazijo in domiselnost. V Molidrovcm dialogu ni bilo priložnosti za kakšno uspelo Igralsko kreacijo, ki bi zablestela v posebnem sijaju. Čutiti je bilo, da večini še ne »leži« salonska konverzacija in da mladi talenti komaj čakajo, da bi se pokazali v »akciji«. Tega jim ne kaže šteti v zlo, saj Je znano, da tudi poklicnim Igralcem salon In konverzacija nista posebno pri srcu. > Zato pa so sc toliko bolj izkazali v Goldonijevi komediji, kjer Je bila Izvedba tako prepričljiva, da v predstavi sploh ni bilo čutiti šolskega, produkcijskega nadiha, temveč Je učinkovala že kot uprizoritev kateregakoli poklicnega gledališča. Vsi mladi talenti so se izkazali, zato ne bomo navajali njihovih imen. Ce pa Izvzamemo med njimi igralca Truffaldina, Je to predvsem zaradi izjemnih, skorajda akrobatskih telesnih sposobnosti In zaradi izjemnega igralsko-pantomimično-pcvsko-parodičnega zaleta, s katerim je odigral in odplesal svojo vlogo Tovrstni talenti v tem žanru so tudi v poklicnih gledališčih sila redki. Naj omenim še dogodek, ki se Je pripetil med drugo predstavo: Igralka dlne (avtorica pesmi, ki so lepo poživljale predstavo: Svetlana Makarovič) Je padla med Igro v orkestrski prostor, k! Je bil pokrit zgolj s pregrinjalom iz blaga. Kljub občutnemu padcu sta s partnerjem, ki Jo je vzdignil iz globine na oder, Igrala dalje, kot da se ni zgodilo nič, čeprav bi pa»\ec lahko bil usoden. To priča o veliki ljubezni mladih igralcev do igre ln do poklica, ki so sl ga Izbrali in K) so se mu zapisali z vso svojo dušo. Vtis, ki ga Je zapustila javna predstava gojencev igralske akademije. Je zelo-ugoden. Vzgoja igralskega naraščaja na Slovenskem Je v rokah sposobnih pedagogov in ta naraščaj je zelo nadarjen. Prišli smo v Maribor.., Simon Davor Dedič Murat ZDRUŽENJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV Študentski zdravstveni sklad MARIBOR Številka: 08-167/G8-VE/MJ Datum: 13. februar 1968 V sporazumu s predstavniki šol in izvajalci preventivne zdravstvene akcije je bil sprejet ta časovni razpored PREVENTIVNIH ZDRAVNIŠKIH PREGLEDOV VSEH ŠTUDENTOV PRVIH LETNIKOV 1. PREVENTIVNI ZDRAVNIŠKI PREGLEDI v študentski ambulanti v Mariboru, Ul. talcev 9, se bodo vršili za študente: VPS — 1., 4., 5. in 7. marca od 15. ure dalje; VAS — 8. in 11. februarja 1968 od 15. ure dalje; VTS — 12., 14., 15., 18., 19., 21., 22., 25., 26., 28. in 29. marca od 15. ure dalje in 1. in 2. aprila od 6.30 do 13.30 in od 15. ure dalje; VEKS — 4., 5., 8., 9., 11. in 12. aprila od 6.30 do 13.30 in od 15. ure dalje; PA — 15., 16., 18., 19., 22. in 23. aprila od 6.30 do 13.30 in od 15. ure dalje. Za študente, ki se iz opravičenih razlogov v zgoraj navedenem času ne bodo mogli odzvati preventivnemu zdravniškemu pregledu, se bo vršil pregled v naknadnem roku: DNE 6. MAJA 1968 ZA: PA od 6.30 do 11. ure, VPS od 11. ure do 13.30, VEKS od 15. ure dalje; DNE 7. MAJA 1968 ZA: VSš od 6.30 do 8. ure, VAS od 8. do 10. ure in VTS od 10. do 13. ure. Individualna vabila za zdravniški pregled bodo v okviru gornjih rokov izpolnila in vročila študentom tajništva šol, ki bodo med akcijo neposredno sodelovala z dispanzerjem za medicino dela oziroma študentsko ambulanto. 2. FLUOROGRAFIRANJE IN TUBERKULINSKO TESTIRANJE se bo vršilo v protituberkuloznem dispanzerju v Krekovi ulici 10, odčitavanje testov po dogovoru s predstavniki dispanzerja na šoli ali pa na dispanzerju po tem razporedu: uamin uuium . , v . fluorografiranja odčitanja testov Časovni razpored sol 15. marec 1968 18. marec 1968 PA od 7. do 11. ure VAS od 11. ure do 11.30 VPS od 11.30 do 13. ure 19. marec 1968 22. marec 1968 VTS od 7. do 13. ure 25- marec 19G8 28. marec 1968 VSS od 7 do 8. ure VEKS od 8. do 13. ure Za študente drugega letnika PA in drugega in tretjega letnika VSS bo fluorografiranje dne 20. marca 1968, in sicer za PA od 7. do 9. ure in za VSS od 9. do 11. ure. Za študente zamudnike se bo vršilo fluorografiranje in tuberkulinsko testiranje v naknadnem roku dne 26. marca 1968, in sicer: za PA od 7. do 8. ure, za VTS od 8. do 9 ure, za VEKS od 9. do 10. ure, za VSS od 10. ure do 10.30, za VPS od 10.30 do 11. ure in za VAS od 11. ure do 11.30. Odčitanjc testov bo 29. marca 19G8 po dogovoru s predstavniki dispan- zerja na dispanzerju ali na šoli. PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA dr. Aleksander Sterger, 1. r. V Maribor prihaja iz leta v leto vedno več študentov !z južnih republik. Sklenili smo se pogvoriti z nekaterimi izmed njih, da bi izvedeli, kako so se znašli med nami, kaj jih je privedlo do tega, da so prišli v Maribor, kako preživljajo prosti čas. Večino izmed njih smo srečali v študentskem domu »Gradis«, ki je bolj »kolonija« jugoslovanskih nacionalnosti. Tukaj je pravi jugoslovanski Babilon, kajti poleg slovenskega jezika in narodne glasbe bomo lahko ob katerikoli uri slišali tudi srbsko, hrvaško, makedonsko ... narodno glasbo, petje... Študentski nemiri v Nemčiji »Treba se je včasih razveseliti, kaj popiti pa čeprav na študentski način, še več, včasih sc je treba celo učiti« je geslo nekega študenta z Bosne, ki ne dovoli, da bi se objavilo njegovo ime, dokler ne minejo izpiti. Prvi s_ katerim smo se »legalno« pogovarjali, je bil Blagoje Ivanovski iz Krive Palanke (SR Makedonija) absolvent VTS. — Blagoje, Kriva Falanka je precej daleč. Kaj le je privedlo do tega, da si prišel v Maribor na študij? — Višja tehniška šola v Mariboru uživa velik ugled, ker je to šola splošne smeri. V glavnem je bilo to tisto, kar me je pritegnilo. — Kako se vzdržuješ? — Imam štipendijo. Ko sem prišel sem, so ml v Študentski organizaciji rekli, da mi bodo pomagali, če nimam štipendije. Zelo sem jim hvaležen, kajti to je znak, da so nas razumeli. Razen tega so mi pomagali pri iskanju stanovanja. — Zabavno življenje? — V klub mladih ne hodim, ker se tam »servira« samo bcat glasba. V hotele sc ne izplača hoditi. Enostavno: imam punco. — Kaj misliš o tvojih kolegih iz Slovenije? — Spočetka se drže dokaj rezervirano. Pozneje ko vidijo, da nismo takšni, kakršne si nas predstavljajo posazni-ki, je popolnoma drugače. Simon Davor študira na VTS doma pa je iz Reke. Razen tistih »glavnih« razlogov, ki so ga pripeljali v Maribor ima še enega, ki je za njega najvažnejši. Pravi, da je prišel v Maribor, ker noče biti več »mamin sinček«. Slovenščino kar dobro mečka. — Davor, kako je z izpiti? — Imel sem cel kup osebnih problemov, tako da o tem ne bi mogel nič reči. — Zabavno življenje? — Mizcrno. — K temu bi še lahko kaj dodali! — Ce imaš denar, se lahko zabavaš. Imel sem nekaj prijateljev, ki so imeli vse, pa niso ničesar doštudirali. Jezi me, ker ni niti enega študentskega plesa ali česa čisto študentskega. — Dobivaš kredit? — Ne, domačo štipendijo. — Koliko mesečno? — 40.000 starih. (V primeru z drugimi študenti bi lahko bil Davor zadovoljen, toda kdaj je lahko študent popolnoma zadovoljen!) Tudi Popovič Jasna hodi na VTS. Doma je iz Čakovca. — Jasna, dobivaš kredit? — Da, od občine Čakovec. — Dovolj? — Ne! (energično) — Kako si pomagaš? — Tukaj imam sestro. Obe dobiva 40.000. Od doma 30.000. Tako nekako voziva. — Kako sc počutiš v Mariboru? — Spočetka je bilo težko. Nikogar nisem poznala. Sedaj je vse v redu. — Katedre gotovo ne bereš? — Ne. — Hvala za iskrenost. Srečali smo tudi Izredno dobrega študenta Dedič Murata, absolventa VEKS. Murat bo verjetno končal v rekordnem roku — eden redkih študent tov VEKS. Kmalu bo zapustil Maribor. Pravi, da mu Je žal, ker zapušča mesto, v katerem je preživel toliko dobrega in slabega. — Največji problem Je bil vedno pomanjkanje denarja, pravi Murat. — Po eni strani v finapčni krizi, po drugi strani pa se je bilo treba prilagoditi povsem novi sredini. Najtežje je bilo, ker so bili vsi, ki sem jih srečal v začetku nekako rezervirani. Nasploh pravijo za Slovence, da so rezervirani ljudje v odnosu do nas iz južnih krajev, oziroma, da so rezervirani napram vsem. To jim ne zamerim, ker nas južnjake posamezniki slikajo v tako črnih barvah, da ljudje morajo izgubiti zaupanje v nas. Resnično nas posamezniki vse preveč provocirajo. — Kmalu boš končal, vendar je z zaposlitvijo še vedno težko. Misliš, boš lahko našel delo? — Tega problema zaenkrat še ne čutim. Odhajam na odsluženjc vojaškega roka. — Srečno. In tako. medtem ko živijo v Mariboru, vsi tisti, ki prihajajo sem na študij ali pa iz takšnih ali drugačnih razlogov postajajo del tega mesta s svojim temperamentom, in slovenskim jezikom s srbohrvaškim akcentom, da komurkoli takšna mešanica ne bi bila simpatična. EJUB STITKOVAC Ob areta- ciji Tajsir Kube Sekretariat Mednarodne zveze študentov so pred kratkim obvestili, da so Izraelci zaprli mednarodnega podpredsednika GUPS, znanega vodjo mednarodnega študentskega gibanja Tajslr Kubo. Гте Tajsira Kube je tesno povezano s progresivno študentsko organizacijo palestinskega naroda, ki se je borila za obrambo načel in pravičnih zahtev Palestincev po svojem ozemlju. Aretacije Tajsir Kube ne smemo doumeti ločeno od neprestanih napadov in pritiska ki ga izvajajo izraelske okupacijske sile nad prebivalstvom o-kupiranih ozemelj. Kuba je eden izmed mnogih mladih ljudi, ki so jih strpali v zapore in koncentracijska taborišča pod raznimi izgovori. Razlog za takšne postopke je seveda popolnoma jesen. Večina mladih pobeglih Palestincev, ki so bili zaradi strahovitega terorja prisiljeni zapustiti domovino se še naprej bori za svojo svobodo, kajti cele vasi in naselja so izbrisane z zemeljske oble s pomočjo dinamita, topovskega ognja in buldožerjev. Nazivi kot »Beit Nuoba« »Yaliu Am-vas, Beit Sira, Beit Ava«, ki so obstojali tisoče let, ki so bili omenjeni tudi v stari in novi zavezi, kakor tudi mnoge svete knjige, so zgoreli. Herojski odpor palestinskega ljudstva zoper Izraelski teror je osvojil simpatije vsega sveta. Med pomembnejšimi akcijami velja poleg ostalih omeniti tudi splošno stavko profesorjev in študentov na zapadni obali reke Jordan, ekonomski bojkot arabskih trgovcev v Jeruzalemu in odloč-n ostališče vsega palestinskega ljudstva proti sodelovanju z Izraelom. Ne mine dan, da ne bi brali o »liniji prit ska izraelskih okupatorjev o naravnih mejah Velikega Izraela« itd., medtem, ko se ničesar ne sliši o obljubah palestinskemu narodu. Namesto tega so Palestinci v zahodnem, ci-oniistično kontroliranem tisku predstavljeni kot teroristi, ki ovirajo »miroljubno« in konstruktivno delo Izraela. Dolž.nost vseh progresivnih ljudi, predvsem študentov je, da branijo svoje prijatelje >n ljudstvo Palestine proti terroističnim okupacijskim silam. ZAHTEVAMO SVOBODO ZA TAJSIR KUBO IN VSE ARABSKE ŠTUDENTE KI SO ZAPRTI PO IZRAELSKIH ZAPORIH! Sekretariat Mednarodne študentske zveze, vse unije članice in vsi napredni študentje sveta so demonstrirali svojo solidarnost is palestinsko študentsko organizacijo, z ljudstvom Palestine in obsodili teroristične akcije izraelskih okupacijskih sil. Sekretariat Mednarodne študentske zveze še enkrat izraža svojo podporo in solidarnost g palestinskim ljudstvom ter študenti in zah:-va osvoboditev Tajsir Kube in vseh palestinskih študentov. O morali mladih... Ima naša mladina sploh še kakšne etične in moralne norme? Ali lahko mladostni prestopniki pozneje, kot nosilci družbenih funkcij, zadostijo etičnim in moralnim normam? Kdo in kaj so huligani? V psiho vsakogar vodi določena pot. Se to pravi, da za pravilno vzgojo nimamo dovolj sposobnih kadrov? Kakor v drugih mestih, tako so tudi v Mariboru etične In moralne norme mladih družbeno pogojene Prav tako so družbeno pogojene tudi oblike in stopnje kaznivih dejanj. Mariborska mladina Ima vsekakor določene etične in moralne norme, ker pa so važni činiteiji pri določevanju le-teh družina, šola, razni klubi, cesta in tudi knjige, lahko zaključimo, da Je morala mladih nekakšen odraz pedagogov, staršev, skratka, naše družbe ... Pogosto pride do nasprotij med nekaterimi normami šole in normami družine. Mlad človek se takrat znajde v dilemi, v dvomu, skozi katerega skuša ubrati svojo pot. Vzemimo primer, ko starši za-branljo dijakinji obiskovanje mladinskih plesov, sodelovanje v športnem klubu z »etično lekcijo«, češ da je dandanašnji ples nemoralen, ali da se lahko športno udejstvuje doma v kuhinji in na vrtu. Tdko dekle sl bo kmalu poiskalo »skrivni krog« svojih vrstnic, Izgubilo bo zaupanje v starše in se bo pričelo odtujc-vatl od doma ... Ker pa mladina čuti potrebo, da na neki način troši svojo odvečno energijo, ker hoče biti agresivna, se hoče uveljavljali, Je nujno, da ji nudimo možnosti za pozitivno trošenje odvečne energije. Razumljivo je, če bi bil mlad človek pasiven, nikoli ne bi dobili zdrave generacije, hi bo prej ali slej morala prevzeti važne družbene funkcije. Kakor hitro pubertetniku nudimo premalo pozitivnih smernic, da bi lahko aktiviziral svojo energijo v pozitivne namene, bo pričel trošiti energijo na »svoj način«. Študentka, ki ima recimo privzgojene delovne navade, bo poleg študija brez predsodka »prijela« tudi za fizično delo, da sl z zaslužkom kupi recimo obleko, gramofon in podobno. Kdor pa nima privzgojenih delovnih navad, ta bo ubral drugačno »lažjo« pot! Dekleta v obliki priložnostne prostitucije, fantje v obliki prilaščanja tuje lastnine. Mlad čloyck mnogokrat ubere »stranpot« v prepričanju, da ga ne marajo in ne razumejo niti v šoli niti doma. Ko napravi prvo kaznivo dejanje, Je navadno že težko dostopen za prevzgojo. Torej: železo je treba kovati, dokler je še vroče J ZNAČILNOST RAZVOJA PUBERTETNIKOV se kaže v medsebojnih odnosih med adolescenti (mladostniki) v grupiranju skupin. Kakor drugod, tako Imamo tudi v Mariboru precej različnih »klap«. Zanje so značilni notranji vplivi, ki se kažejo v svojevrstnem načinu Izražanja (ki je včasih dokaj vulgaren), v posebnem Študentski univerzah (OD NAŠEGA sodelavca iz V zvezni republiki Nemčiji so študentski nemiri postali že tako pogosta in običajna stvor, da postajajo že neke vrste družbeni problem. Sicer Je v tisku še vedno najti sestavke, ki razna protestna zborovanja in demonstracije pripisujejo raznim manjšim neodgovornim skupinam študentov, ki še zdaleč ne predstavljajo pravega in resničnega mišljenja in razpoloženja današnjega nemškega študenta. Prav tako pa so vedno pogostejl glasovi pedagogov In politikov, ki opozarjajo na to, da bo počasi ie potrebno prisluhniti željam ln potrebam študentov, dokler le-tl še niso tako hudo razjarjeni, kot so na primer Usti Iz SDS (Socialistična zveza nemških študentov), ki na kak dialog sploh več ne mislijo, temveč je njihova dejavnost usmerjena že kar na izvedbo revolucije, »če z reformami ni moči rešiti obstoječih problemov«, kot Je dejal njihov Ideolog Rudi Dutschke. Po kratkem premoru v poletnih^mesecih sl je ob pričetku novega šolskega leta sledila kar vrsta večjih nemirov, kot jih v Nemčiji Imenujejo in danes že težko najdemo univerzo, na kateri ni prišlo bodisi do konflikta med študenti In dekanom. ali pa do protestnega zborovanja, ki je bilo napefjeno bodisi zoper kak notranje- ali pa zunanjepolitični akt oziroma dogodek. Tako so se v preteklih mesecih zvrstili: 0 Nemiri v Hamburgu, ko je rektor hamburške univerze na posebni svečanosti predajal dolžnost svojemu nasledniku. Transparent, ki sta ga nosila na čelu slavnostne povorke 'dva študenta in na katerem Je bilo na črni podlagi z velikimi belimi črkami zapisano: »Pod talarji jo plesen tisočih let«, je pomenil višek dogodka, ki je celotnemu ceremonialu vzel sleherni znak svečanosti. načinu vedenja, skratka, Imajo svoja določena pravila. Se močnejši so zunanji vplivi, kajti komunikacijska sredstva so danes močno napredovalo. »Klapc« hočejo na vsak način determinirati in dominirati okolico v obliki oblačenja, frizur, vedenja in podobno. Namen vseh je: SAMOUVELJAVLJANJE, izstopanje posameznika pred skupino, obenem pa je opaziti tudi nekakšen revolt zoper standard ... BESEDA HULIGAN ima danes svoj posebni termin — svojo obliko je dobil med današnjo mladino. Razumevanje termina huligana izhaja iz konkretnih norm. Sinteza strokovnih podatkov je pokazala, da zgolj oblačenje, dolgi lasje, brade ali drža nimajo nič skupnega s huliganstvom. Kaj je torej huliganstvo? HULIGANSTVO JE NEADEKVATNO SPREJEMANJE ETIČNIH IN MORALNIH NORM OBSTOJEČE DKU2BE. Testiranja so pokazala, da je inteligenčni kvocient pravega huligana v zelo redkih primerih nadpovprečen. VZROKI ZA PRESTOPNIŠTVO so dokaj različni. Osnovna determinanta, ki predstavlja koren za omenjene oblike družinske razmere (prezaposlenost staršev, pijančevanje staršev, ločitev staršev, slabe ekonomske razmere, pomanjkljiva vzgoja že v otroštvu in podobno) prestopkov, je družina! Neurejene so najpogostejši faktorji, zaradi katerih pride do prestopkov. Do kakšne stopnje podleže mlad človek kaznivemu dejanju, je odvisno od osebne dozorelosti in od dovzetnosti mladostnikove psihe. Največ kaznivih dejanj je storjenih v skupini. Inteligentnejši izvede kaznivo dejanje bolj racionalno, pri tem pa pazi, da pri dejanju samem praktično ne sodeluje, ampak z mojstrskim prepričevanjem in s spretnim načrtom pritegne manj inteligentne vrstnike, da po njegovih navodilih napravijo kaznivo dejanje. Pred sodnikom za mladoletnike ga za storjeno dejanje praktično ne morejo kaznovati — Vzroki za prestopnike Izhajajo končno tudi iz celotnega družbenega okolja. Sola sicer nudi mlademu osnovne intelektualne informacije, vprašanje pa jc, do kakšne stopnje mu lahko nudi tudi vzgojil e informacije. Pomembno vlogo pri vzgoji imajo tudi mladinski klubi, ZK, SZDL in druge organizacije. Od organizacij Je odvisno, kakšne oblike dejavnosti bodo Izbrali, da bodo v čim večjem številu pridobili mlade in jih sčasoma zainteresirali za koristno delo. Povsem zgrešeno Je, ko nekateri nasprotujejo beat glasbi, češ da se mladi nemiri na BERLINA) 0 V Heidelbergu na proslavi 581. obletnice obstoja hajdelhcrškc univerze, ko so študentje slavnost spremenili v čudno žalosten obred, na katerem Je bilo slišati neprestano ponavljanje imena »Ohnc-sorg«. Ob koncu tega »rituala« pa je nato še zadonela uvertura iz Mozartove opere Idomeneo. 0 V Mannhclmu, kjer so študentje prisilili predsednika deželne vlade Filbin-gerja, da jc prekinil svoje predavanje o »Vodstvu in avtoriteti«. • V Tublngcnu. kjer so študentje prav tako z glasnim protestiranjem prisilili profesorja prava Bachova, da je zapustil podium, ko Je na neki imatrikulacijski proslavi hotel govoriti o »organiziranem Infantilizmu«. 0 V Milnclinu. kjer so na neki univerzitetni prireditvi študentje z raznimi parolami, ki so bile precej ostro naslovljene na univerzitetne oblasti, »pozdravljali« sprevod profesorskega zbora. 0 V Frankfurtu na Goethe univerzi so prisilili ministra Karla Schmida, da je prekinil svoje predavanje o »Teoriji in praksi zunanje politike«. ф Prav tako so onemogočili nastop berlinskemu županu Sehiitzu, ki je hotel govorili študentom na visoki teološki šoli. Kje so pravzaprav vzroki za vse večje nezadovoljstvo študentov v Zahodni Nemčiji? Teh je več. Nekdanja gospodarska In politična stabilnost v deželi je pričela počasi Izgubljati tla pod nogami. Povojni politični idol v tej deželi, Konrad Adenauer Je umrl, njegov naslednik, kancler Erhard, avtor zahodnonemškega gospodarskega čudeža, se je moral umakniti s politične tribune in nato vznikla notranjepolitična kriza, ki je bila tako rekoč odraz vedno močnejše diferenciacije na nezdrav način izživljajo in da so zaradi beat glasbe že huligani. Nadvse pozitivno je, če nam uspe mladino organizirati v skupnost, pa čeprav pričnemo z beat glasbo. Po nekaterih tujih deželah se danes vse pogosteje pojavljajo menihi in nune, ki prirejajo po cerkvah sodobne plesne tečaje in podobno. Namen vseh je enak: organizirati mlade v skupnost, pritegniti jih — v začetku z obliko dela, ki jim je najbolj všeč ... Mlad človek na podoben način dobi sčasoma zaupanje v svojega vzgojitelja in bo zato tudi upošteval navodila in ostale smernice za življenje. Jasno je, da ne bo pustil na cedilu svojega prijatelja — vzgojitelja. Svoje zaupanje mu bo dokazal s pridnostjo, z upoštevanjem njegovih navodil. Kakor hitro pa je med mladostnikom in vzgojiteljem »prepad«, sta tudi palica in samica neučinkoviti. MARIBOR IMA NESLAVEN PRIMAT mladoletniških prestopnikov v SLOVENSKEM MERILU. Zakaj? V industrijskem mestu, kakršen je Maribor, obstajajo velike razlike med stopnjami standarda pri posameznikih. Zanimiva je ugotovitev, da živi več kot 50 mariborskih dijakov v neurejenih soicalnih razmerah, kar čestokrat pripomore k naraščanju kaznivih dejanj. Postavimo vprašanje: ali obsojate študentko, ki se zaradi slabih socialnih razmer naskrivaj »daje« moškim zato, da dobi sredstva za študij? Do kakšne stopnje se je to dekle pregrešilo zoper etične in moralne norme? Ali nima dela krivde tudi družba, ki dekletu ni omogočila vsaj minimahnih pogojev za študij? V PRIMERU, DA DIJAKINJA ZANOSI, prejme za »greh« eksemplarično kazen — profesorski zbor jo navadno izključi, kolektivu v svarilo. Izključijo jo povsem neprizadeto, pogosto z dokaj klerikalnimi pripombami, kljub temu, da to ni nikjer niti formalno določeno. Nihče izmed profesorjev noče biti toliko »vzgojitelj«, da bi se vsaj vprašal, kakšna bo dekletova nadaljnja življenjska pot! Dijakinjo, ki je bila recimo dobra učenka, so v primeru, ko bi ji morali nuditi moralno oporo, zavrgli — duševno razeepili. .. Ko dekle spozna, da Je opeharjena, da so jo zavrgli z otrokom vred, se vda ali pijančevanju ali prostituciji — včasih obojemu. V Mariboru Je več podobnih primerov, ko so dijakinje izključili zaradi nosečnosti. N1 čudno, če taka dekleta pozneje odklanjajo vse etične in moralno norme družbe, saj jim Je prav družba prizadejala nepopravljivo krivico ... MIRO SLANA nemških strankarskih Interesov in kot poslednje nastop velike koalicije, ki je na eni strani predstavljala neke vrste začasno rešitev za politično nestabilnost v deželi, na drugi strani pa hkrati tudi pomenila likvidacijo opozicije, In to celo socialistično usmerjene, ki jo je v veliki meri sestavljala ravno mlada generacija, vse to je marsikateremu študentu močno zameglilo zaupanje v velike gospodarske in politične cilje, kt s! jih je postavila povojna Zahodna Nemčija. Zastarel študijski sistem, odprava vojaške obveznosti, odprava nekaterih nedemokratičnih notranjepolitičnih instrumentov, gospodarska stabilnost dežele, svetovni mir itd., vse to so problemi, s katerimi se je izredno aktivno pričel ukvarjati študent. Zastareli koncepti ga več ne zadovoljujejo, pričel je Iskati nove. Najbolj revolucionarno razpoloženi študentje prihajajo iz Svobodne univerze v Berlinu, ki je hkrati tudi že dalj časa prizorišče številnih protestnih zborovanj in pa izhodiščna točka vseh demonstracij, ki iih je Berlin doživel v preteklih mesecih, slišati pa je celo glasove, ki trdijo, da je ravno Svobodna univerza tisto žarišče, fz katerega se širijo iskre študentskih protestov, širom po vsej Zahodni Nemčiji. Konec meseca decembra je kancler Kiesinger poslal v Berlin svojega izrednega odposlanca Lemmerja ki bi naj Imel nalogo preučiti natnovejše študentske izgrede, ki so to pot imeli za posledico sicer le nekaj razbitih oken na zgradbah ameriškega kluba, ameriškega konzulata In pa na sedežu grške vojaške misije, toda Lemmer ima verjetno tudi nalogo vzpostaviti stike s predstavniki študentskih združenj in z njimi preučiti možnosti za vsaj preliminarno premirje med vlado In univerzitetnimi oblastmi na eni strani in študenti na drugi strani. A. Schreiner OBRAZI Oiigovor Jaz sem preprosto popotnik. In to je preprosto cesta, ki me preganja njena neskončnost. Čakam Čakam Čakam sam, čakam, da bo kdo potrkal. Pripravljen sem. Kdorkoli sl, vstopi in sedi, kdorkoli si, dajem ti ključe svojih vrat. Vzela je. Verjela je. Tone Kuntner: Pesmi Poljub in rože Poljub in role, da mi bol verjela. Tako se je začela vsa povest. ЗШ Ш Končalo se je kajpada po sreči: je kaj bolelo, — role in poljub. žalostno žalostno, kot da nikoli nikomur nisi bila domačija. Vsi se te dobro spominjajo v teh krajih. Zoherlov kruh je rasel na tvojih njivah, Zoherlova pijača je zorela v tvojih sadovnjakih, Zoherlova llvlna se je redila na tvojih travnikih. Vsi se te dobro spominjajo v teh krajih. Do osme dimenzije Sedem dimenzij človečke moči in blaznosti svet se rojeva iz lastne razsutosti. 1. So narodi, ki hodijo v vesolje v otročki srajčki in ilčejo večno nesmiselne malike. 11. So vode, v katerih domujejo polasti diluija ali paleozoika • in čakajo uresničenja opljuvane človeškosti. lil. So jlavtisti, ki sede na arhitekturah najdrznejših kamnitih kril in prinašajo v raskavih dlaneh nezaslutene stavbe samote. IV. Je tišina, ki polzi v vsako naše nehanje, kot vdana starka. S koščenimi prsti nam spodmika travnike smeha in jih preorje v strelne jarke. V. So besede, ki nas izselijo iz dosega predsmrtne groze. Zapuščene besede: zmiraj, zvestoba, dobrota in večnost. VI. So bivališča izven zavesti, na robu te- Na mehkih jogi blazinah lesnega, se vzvišeno nasmihajo kjej te obišče smisel na poti do luči, in se spominjajo obiska nedojeten v ZOO v igri senc in krvi, ______________________________ VIL Je svet, stkan iz drobnih dotikov, sklenila si svoje tople dlani. Ne slutiš: vseh sedem dimenzij pred osmo blazni. ZOO Opice zvečer zapuščajo čevlje Na oči si povlečejo modro odejo neba Opice pod večer človeškost obišče Iz olupkov banan si viseče mreže spletejo Skorjice kruha jim vrnejo vero v dobrotnost človeka Zagugajo svoje golčanje in dostojnim obiskovalcem pokažejo XV Z svoje nazadnjaštvo Opice zvečer zapuščajo čevlje ¥ Ivan Cimerman: Pesmi Deček Deček igra na flavto vse tanjše pramene svojega prvega fantovskega jutra potem ko so ga oblaki zaradi polnoletnosti zapustili v prahu trobentic Tanka rezila ječečih not sekajo rože in pesmi otroštva Ko bo melodija zamrla bo zataknil piščal vetru za uho Zravnal bo ramena da z njih spolzi rosa iger med žejne bilke Nato bo s prešibkimi rokami pričel lasati sonce za žarečo grivo misleč da je svet Epitaf №ЛШ1«. тџт Tudi tl sl imel v gnezdu svojih misli otok. Tudi ti si drhteče poklekal pred pestjo Narave. Tudi ti si imel mlinček In lipove ladjice. Zdaj pa krožiš po tem slepem tiru kot razjarjen morski pes okrog crknjenega kita, prest rahopet en, da bi tvegal Daljavo ali Zvezdo. V očeh pa mučiš belo svilo njenega pasu nedosegljivega, in božaš malčke, spočete zaradi občutka varnosti v svojem plemenu. Do n Stara device Ugasnjena od znotraj. Težka svila poljubov Brokat drhtenja Nglonske solze Je ne morejo več obiskati. Njene oči kot dva sarkofaga Dlani zapuščeno bojišče Veter ji odpira in zapira vrata o srce. Nikoli ni iskala kolibrijev v raztrganih grlih lokvanjev. Noči pokončnega smeha Jutra z lastovkami in medom Dnevi zrelih plodov in vonjev. Je več ne iščejo, Ugasnjena od znotraj Si poje brezbarvne psalme In breze belijo njene krike FRANČEK RUDOLF: GLEDATI (esej) Pišejo, da se Je začelo z impresionizmom. Nekdo Je celo poskusil ugotoviti, katere vidne napake je imel ta ali oni impresionist. Pišejo, da je prišla pač tehnična revolucija, in v svetu, kjer so začenjali gospodariti stroji, je vedno več ljudi smelo poizkušati, kako Je to, če si neuravnovešen. Predstave o tem, kaj Je slika, so se popolnoma spremenile. Večina ljudi, ta večina Je morebiti celo devetdeset odstotkov, razume vse od predzgodovinskega slikarstva do impresionizma in še impresionizem; vse, kar je prišlo potem, pa Jim vzbuja gnus. Tehnika Je posegla v umetnost: kako nas preseneti, če gledamo danes v kinoteki črno-belo kavbojko na filmu normalne širine! Kako daleč so konji! Ali so pa spet čisto blizu! Ampak takrat jih je tako malo. In Indijanci! Kako smešne obleke imajo. Njihova peresa so črno-bela. Ce gledamo fotografije z gledaliških predstav pred petdesetimi ali sedemdesetimi leti — kako pogumne geste so si privoščili igralci! Kako na debelo so bili namazani In kakšne obleke so vse obesili nase, da bi bili bolj dekorativni. In kako skrbno so izdelovali scene v tistih časih! Film Je igralce približal občinstvu. V velikih planih Je mogoče opazovati najdrobnejšo mimiko. Kostume si je bilo vedno bolj mogoče do potankosti ogledati. Vizualni učinki v gledališču so morali postati stvarnejši, skromnejši, natančnejši. Film Je vplival na gledališče, gledališče pa Je ostalo suženj filma; dialogi so v vsakem filmu neizogibni, tudi filmski igralci igrajo, čeprav Jim ni treba Igrati s tako širokimi gestami kot v gledališču. Film Je prišel do svojega impresionizma (če smemo tako reči), ker Je film odvisen od gledalcev, gledalci pa le počasi in z obotavljanjem odkrivajo tisto, kar je prišlo po impresionizmu, film ne more naprej. Kdaj bomo videli abstraktne filme? Nikomur ne pride na misel, da hi morala vsaka melodija v simfoniji izhajati Iz nekega konkretnega naravnega vzroka; če pa rečeš: film, kjer bi barve ne bile vezane na predmete — se vsak samo čudi. Pa... alt mora film res vedno pripovedovati neko zgodbo in prikazovati neko iluzijo realnosti? Iluzionistični in veristični elementi so v gledališču že neobvezni; če pa postane slika v filmu ustvarjalno sproščena, Je gledalcem (vsaj večini) dolgčas. To smo lahko videli ob celi vrsti filmov. . Objektivi filma nam predmete izluščijo Iz celote, drugič spet strnejo v neko širše okolje, približujejo nam jih, odmikajo ..., osvetljava spreminja barve, tudi oblike .. . Kaj pa, če bo tehnika še napredovala — kaj se bo zgodilo? Se ne bodo ljudje čez dvesto let bridko smejal! kinemaskopskim filmom, se norčevali Iz barv, kot Jih vidimo danes; saj bodo pač naučeni gledati vejiko bolj precizno. Veliko več bodo znali ujeti s pogledom, veliko več oceniti. S poezijo pa ni težav, s poezijo pa ni treba gledati. Zanjo ni treba niti nobenih posebnih tehničnih sredstev, pero se je sicer razvilo v pisalni stroj, a s tem se stvari vseeno niso spremenile* Večina ljudi misli točno tako in moderen pesnik lahko še tako razdraži ljudi, nikoli si ne hodo zapomnili njegovih verzov tako dobro, kot so si zapomnili tiste preproste, gladko tekoče rimane verze iz čitank. Pesniki pa seveda ne morejo gledati na tradicijo. Gledati morajo, kot jih uči gledati svet okoli njih. Opaziti morajo vsaj toliko barv, kot jih lahko naredi industrija za svoje Izdelke. Ne smejo slišati samo šumov narave ali šumov preprostega življenja, ko jih moderni čas vsak dan preseneča z novimi vrstami hrupa. Odkianiamo oceno Letos v 3. številki Katerde, ki jo izdaja odbor visokošolskih zavodov v Mariboru, smo na tretji strani prebrali sestavek; »Se beseda o primeru Brvar«. V njem uredništvo Katedre objavlja oceno Lada Grata-Kijeva, partizanskega borca, spomeničarja, o Brvarjevih pesmih. Kijev v svoji oceni pravi, da so Brvarjeve pesmi globoko dojete in predvsem resnične. Potem pristavlja, da je obe sporni pesmi večkrat prebral in ju pokazal tudi svojim prijateljem. Spotika se ob izjavo Miška Kranjca in nekaterih sodelavcev v Delu, da so njihove izjave do Brvarjevih pesmi neupravičene in nerealne. Nato pa izraža prepričanje, da so vsi tisti, ki so pisali, da je to žaljenje borcev — partizanov in podobne stvari, ne poznajo dejanskega stanja pri nas in, da živijo v namišljenem svetu idealov naprej. ■ Svoje prepričanje Kijev podkrepi s trditvijo, da sc da to sklepati iz njihovih zapisanih misli. Potem Kijev dobesedno trdi, da v besedah: »Krivi ste vi. ker niste ...« ne vidi nobenega žaljenja borcev in borčevske zavesti, še najmanj pa oskrunjenje partizanov. V tej zvezi Kijev pripominja, da je Brvar sicer uporabil grohe izraze, vendar pristavlja, da tudi v revoluciji nismo delali v rokavicah. Svojo oceno zaključuje s svojim mnenjem, da je mladi pesnik mislil zelo pošteno in da mu Je všeč, da mladi ljudje znajo ločiti, kaj je dobro in jjslsbo Predsedstvo ZZB NOV Maribor se ne strinja z izjavo tov. Kijeva, ker je obe pesmi Brvarja obravna- valo na seji predsedstva ter zavzelo do njih kolektivno, vendar bistveno drugačno opredelitev. Naše stališče večine članov ZB je, da sta pesmi Andreja Brvarja — Balada in Sklicujem sestanek — globoka žalitev čustev, naporov, še bolj pa etičnih opredelitev, ki smo jih čutili in jih še čutimo borci NOV. Ne moremo dopuščati, da bi kdorkoli ironiziral v sarkastični obliki naše napore v borbi in povojni izgradnji. Čeprav nismo kritiki, pa nam tudi estetska in umetniška plat obeh pesmi ne odgovarjata. Ali je kopičenje najvulgarnejših izrazov še poezija? Ali ni naloga umetnika, da vzbuja v človeku čut za lepoto, za človeško dostojanstvo? Čeprav nekateri trdijo, da imajo banalne besede svojo določeno funkcijo, vendar nas to pojasnilo ne more prepričati. Družbena kritika je potrebna in naloga umetnika je, da kaže družbi njen pravi obraz. Kar pa nam je »serviral« Andrej Brvar, je zlonamerno potvarjanje, je najbolj prostaška žalitev človeškega dostojanstva. Tako misli večina borcev. Ce pa Grat Lado-Kijev o pesmih misli drugače, je pač to njegova osebna stvar, ki se loči od ocene in mnenja nas ostalih borcev. ZZB NOV občine Maribor Kolikokrat v zgodovini so žc govorili: slikarstvo ni več slikarstvo, film ni več film, gledališfe ni več gledališče; kolikokrat so tndi že govorili: poezija ni več poezija. In poezija je nehala biti poezija in je počasi spet postala poezija in potem se je spet toliko spremenila, da Je bilo treba zopet povzdigniti glas (v imenu solidne večine) in reči: poezija ni več poezija. Vedno manj besed velja za nelepe. Vedno manj tčm je banalnih in neprimernih za poezijo. Na vedno več podob sveta se je treba spomniti. Vedno več še včeraj netipičnih svetov je treba odkriti. In zato poezijo raznaša: včasih spominja na zapiske v beležki, včasih na skice govornika, včasih nekaj podrobno opisuje, kot Je smela to še včeraj samo proza, včasih postavlja nasprotje ob nasprotje in se zanje ne zmeni kaj preveč, tako kot je to včeraj delala samo dramatika. Mnogo novih poezij in novih poetik je nastalo. Mnoga včerajšnja pravila in hvalevredne »odlike« pesmi so danes napake, ki vzbujajo strah in trepet. GLEDATI je treba, to Je preprosto načelo, ki ga občinstvo nikoli ne more razumeti. Po svoje ima občinstvo prav — saj če bi vedno sledilo vsemu, kar sl kdo izmisli slepo in ne da bi zavzemalo svoje stališče, bi to bil teror in umetnost bi sl lahko privočila kakršnokoli neumetnost — stranpot. Anfpak kritiki držijo z občinstvom. Kritiki bi naj bili umetniki, a že princip opazovanja in ocenjevanja, ki pri njih nadomešča princip ustvarjanja samega, jih uvršča med občinstvo. In tu Je vprašanje: ali si družba, ki si umetnost tako skopo privošči, ne privošči veliko laže kot umetnost vsemogočnih razsodnikov, ki razvoj umetnosti potiskajo naprej ali pa ustavljajo, forsirajo lastne »supernove« koncepte, ki pa izhajajo Iz teorije in ne iz dela, ali pa ponavljajo že davno zaradi starosti hudo majava načela; umetnost, ki ji uradniki odrejajo življenjski prostor in možnosti, se ne more postaviti na noge, saj Je že pred rojstvom usmerjena z moralnimi In zgodovinskimi argumenti avtoritet prisiljena biti lepa in prijetna in hroma. Vse prevečkrat je na Slovenskem bilo tako, ne vemo pa zanesljivo, kako je in kako bo. : . .e : у%И| ’ J * ' vi J- : si J •• J Pripomba uredništva Menimo, da bi bilo težko ugotavljati, kaj misli večina borcev o Brvarjevih pesmih, ki so vzbudile v slovenski javnosti toliko hrupa. Vsekakor pa lahko rečemo, da kljub temu, da vodstvo neke organizacije praviloma odseva mnenje večine njenih članov v tem primeru tega ne bi mogli z največjo gotovostjo trditi. Pa Se nekaj: tovariš Kijev izrecno poudarja, da pesmi ne ocenjuje z vidika umetniške vrednosti, pač pa govori o njih družbeni angažiranosti. Predsedstvo Zveze borcev pa poleg tega razglabljaš e o nalogi umetnika, o lepoti poezije in podobno. Hrup okrog »primera Brvar« se je, kljub temu da je pokazal na določene pojave pri nas, že razmahnil v preveč smereh tako, da nadaljnja razprava ne bi mogla (razen, če bi se osvobodila medsebojne nestrpnosti) prinesti nič novega. Zaradi tega zaključujemo vsako nadaljnjo polemiko v zvezt s tem prime: om! Uredništvo Vozači med najpridnejšimi dijaki Učijo se ponoči Mnogi dijaki, ki obiskujejo srednje šole v Mariboru, so vozači. Največ se jih vozi z vlakom, nekateri pa z avtobusom. Tisti, ki se vozijo z vlakom, so povečini s Pragerskega, iz Poljčan, Rač in Slivnice. Nekateri sc vozijo tudi iz Lovrenca na Pohorju. MARIJA ŠVAJNCER, ml. №di ljudje in knjiga Vsako obdobje (loveškega življenja ima svoje znalilnosti. Ena izmed značilnosti mladostnega obdobja je ta, da je človek močneje dovzeten za razne vplive, kar ima lahko često slabe posledice, ker vemo, da so takšni vplivi dobri in zli. Med vplive lahko uvrstimo vzgojo, ki s svojo prisotnostjo oziroma odsotnostjo, svojo močjo oziroma šibkostjo sodeluje pri graditvi neke človeške osebnosti. Knjigo lahko navedemo kot eno izmed najpreprostejših, a ne nepomembnih vzgojnih sredstev, ki se kot oblikovalec ne pojavlja samo v zgodnjem človeškem obdobju, ampak skozi vse življenje. Vrednost dobre knjige je torej neprecenljiva. Kljub takšnim in podobnim ugotovitvam pa mladina knjige Se vedno ne zna pravilno vrednotiti. V mladih ljudeh je malokdaj prisotno spoznanje, da za vsestransko razgledanost ne zadoščajo samo knjige, po katerih je treba listati « obdobju nekega šolanja, ampak se je treba z njimi vedno znova izpopolnjevati. V knjižnicah je sicer vpisanih precej mladih ljudi, a žal je Se več takšnih mladink in mladincev, ki se veliko raje vstavljajo pred pouličnimi prodajalnami revij in časopisov in kupujejo knjige s »sumljivo vrednostjo*. Današnje tržišče je tako rekoč preplavljeno s tovrstnim branjem, ki v primerjavi s kakovostnimi deli niti ni tako zelo drago. V zadnjih letih so zakrivili veliko prestopkov tudi mladoletniki. Ali niso na njihova dejanja vplivala med drugim tudi brez-vredna dela s takšnimi vsebinami, ki burijo mladostnikovo domišljijo? Kdo pa so tisti mladi ljudje, ki Vendarle zahajajo v knjižnice? Priznati je treba, da je med njimi precej resničnih ljubiteljev pisane besede, vendar pa je še več takšnih, ki so prisiljeni zahajati v prostor duševne hrane. V šolah je treba pripravljati ra^ne referate, obnavljati književna 'dela, iskati teme za govorne vaje ... Kadar slišimo mlade ljudi, kako se jezijo na dela in njihove avtorje, le s težavo trdimo, da je knjiga človekova prijateljica. Res je, da je v današnjem času, polnem napredka in tehnizaei-'je ter želje po stvareh, mnogokrat le malo časa za delo, pri katerem je potrebna resnična zbranost, vendar to ni opravičilo, Id bi ga lahko sprejeli brez pridržkov. »Kako naj berem, ko pa nimam časa!* Tako lahko velikokrat slišimo. Potem pa se bo zgodilo, da bomo izvedeli, da je bil prav ta 'človek na nogometni tekmi, da ga bomo opazili v gostinskem lokalu ali pa na ulici, kako bo mirno pohajkoval. Odgovor je na dlani: čas je mogoče najti. Žal pa je veliko ljudi, ki tega časa nočejo najti in o nasprotnem sami sebi lažejo. 'Ali so mogoče kakšne spremembe? V hipu ni mogoče napraviti preobrata, vendar pa bi se marsikaj spremenilo, če bi pri nas zmanjšali (če že ne ukinili) čtivo iz kioskov, nekoliko pocenili kakovostna dela, prirejali čim-več razgovorov o posebno zanimivih ali poučnih knjigah in tudi drugače izobraževali mladega bralca, da bi se v njem pojavila potreba po kvalitetnih knjigah in bi znal ločevati zrno od plevela. Več časa jim vzame čakanje na vlak ali avtobus, kot pa sama vožnja. Včasih imamo pouk dopoldan in popoldan, vmes pa le nekaj ur prostega časa. Takšni dnevi so za vozače posebno težavni, saj so ves dan v šoli in se vračajo domov šele zvečer. Posebno težko Je pozimi, ker morajo nekateri celo pešačiti do doma. Ce pogledamo le nekaj primerov dijakov, ki so iz oddaljenih krajev, nam postane jasno, kako malo časa ostane vozačem za učenje in kako neredna je njihova prehrana. Mnogokrat so brez kosila, skoraj vedno pa brez zajtrka. Od doma gredo ob petih zjutraj, da lahko pridejo pravočasno v šolo in če Je ta dan pouk še popoldan, so v šoli ves dan. Nekateri kosijo v menzi, nekateri pa ostanejo brez hrane do večera, ko se vrnejo domov. S popoldanskim poukom končamo približno ob 17.30 in tako sc nekateri vrnejo domov šele ob 20,30 ali 21. uri. Šolski uspeh na mariborskih srednjih šolah v letu 1967/60 Cas zimskih počitnic je že mimo in ponovno so nam knjige poslale prve. Kljub lemu pa upam, da ne bo odveč, če pogledamo, kakšni uspeh smo dijaki mariborskih srednjih šol dosegli v prvem šolskem polletju. Statistični podatki kažejo, da Je od 4950 mladincev, ki obiskujejo srednje šole, izdelalo le 3075 dijakov, to je 62,1 */». Ce primerjamo letošnji učni uspeh z lanskim, lahko vidimo, da se je povečal za 0,3 "/•, saj je znašal 61,8 •/«. In s kakšnim uspehom so izdelali dijaki posameznih šol? I. gimnazija Je dosegla 70,5 •/• uspeh, gimnazija Tabor 70,8"/», učiteljišče in pedagoška gimnazija 65,6*/. (pedagoška gimnazija 53.1 "/o, učiteljišče pa 78,1'/», kar je tudi najboljši uspeh v tem šolskem polletju), vzgojiteljska šola 62,9 V«, srednja šola za telesno vzgojo 43,6 V«, glasbena srednja šola 67,3 Vo, tehniško srednja šola elektrostrojna smer. 50,9 •/• gradbeni šolski center 61,5 “/•■ kmetijska srednja šola 57.6 V#, tehnična kemična šola Ruše 57,8 V«, tehnična tekstilna šola 65,1 •/», ekonomska srednja Šola 59,2 */», medicinska srednja šola 75,4 V« in administrativna šola (4 leta) točno 50,0 V*. Poklicne šole: ZlS 53,3*/., lesnoindustrijska šola 72.7 “/•, elektrogospodarska šola 61,1 •/• in vinarsko sadjarska šola Svečina 62,6 Poklicne šole s periodičnim poukom: živilska šola 86,7 V., oblačilni šolski center s celoletnim poukom 6Ž,6 “/•, šola za oblačilno In frizersko stroko 85,6 •/• In ZlS (sestavljajo jo dijaki, ki so prišli iz kovinarskega šolskega centra) 79.0 V*. Kot vidimo, uspeh ni bil ravno najboljši. No, sicer pa do konca šolskega leta Je še nekaj mesecev in upajmo, da se bo do takrat učni uspeh nekoliko izboljšal. Stanka Kuhar Naslednji dan imamo pet »najhujših« predmetov. In kdaj sc učijo? Od desetih pa tudi do enih ponoči. In drugi dan se v šoli čudijo, če so ti dijaki utrujeni in če slabo odgo- Avtobus? — Kdaj bo le prišel? Nagrade najboljšim NA I. GIMNAZIJI: Dijaki I. gimnazije so imeli 8. februarja 1968 v Unionski dvorani proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, obletnice smrti Franceta Prešerna. Proslava, ki jo je vodila STANKA KUHARJEVA, je lepo uspela. Poleg šolskega zbora in recitatorjev so sodelovali tud gojenci centra za glasbeno vzgojo. Na koncu je ravnatelj prof. IVAN RUDOLF razdelil Prešernove nagrade, ki jih vsako leto podeljujejo najboljšim dosežkom na področju kulture. Prvo nagrado za literarno delo jc dobila dijakinja MARIJA ŠVAJNCER, ml., druga nagrada ni bila podeljena, tretjo nagrado pa si delila DARJA GASPARIČ in JADRANKA HOLZ. Za umetniško fotografijo je dobil prvo nagrado BRANKO GERLIC, prvo nagrado za glasbeno kompozicijo je dobil ZVONKO RUDOLF, tretjo nagrado pa BOŽIDAR SKVARČ M. S., ml. Brez nagrad NA II. GIMNAZIJI: Na gimnaziji Tabor smo 8. februarja imeli proslavo v počastitev obletnice Prešernove smrti. Pripravili smo kratek spored, na katerem so sodelovali tudi člani glasbene šole Tabor. Mladim pesnikom, pisateljem In likovnikom je tov. ravnatelj podelil knjižne nagrade. Zal se jc zgodilo prvič, da je prispelo na natečaj tako malo prispevkov kot letos. Na področju literature ni bila podeljena nobena Izmed treh Prešernovih nagrad. Na likovnem področju Je bilo nekoliko bolje. Upajmo, da bo v bodoče večje zanimanje za ta natečaj. Nuša varjajo itd. Čudimo se, če po končanem pouku »galamijo« v čakalnicah. Mar res razgrajajo in se obnašajo nedostojno? Je to res nedostojno obnašanje, če se smejejo, ali se glasneje pogovarjajo? Rekla bi, da se nič bolj nedostojno ne obnašajo naši mestni dijaki. Morda so celo mirnejši kot mi, saj Je večina deklet med njimi. / In glede šolskega uspeha? Znano je, da so vozači med najboljšimi dijaki. Vzdržljivi so, kar pa Je poglavitno — nikoli nd izgube volje. Seveda ne trdim, da med njimi ni takšnih, ki komaj Izdelujejo. Prav tako kot ml so oni pridni in manj pridni dijaki. Povsem logično je, da je njihovo šolanje težavno. Upajmo, da ne bo zdaj, ko bomo imeli na -gimnaziji Tabor petdnevni pouk tedensko, njihovo šolanje še napornejše. Res je, da bomo sedaj imeli sobote proste, toda več bo popoldanskega pouka, čeprav bo težišče na dopoldanskem. Se bodo tudi v prihodnje naši vozači vračali domov zvečer? Verjetno da! Pa tudi njihova prehrana bo še naprej neredna. Zato Maribor-"'« čani — če obsojate obnašanje vozačev, najprej pomislite, če niso Mariborčani hujši kot ONI! Želim vam, da bi vsaj en teden zaživeli njihovo življenje, življenje vozačev. Nuša > BRANKO CERIC BUTALSKI ZAKONI (SATIRIC A) Butalci so bili zelo cenjeni ln znani po sprejemanju zakenov. Sprejeli so jih na stotine. Niso se spraševali, ali jih sploh kdo Izvaja, glavno je bilo to, da so Imeli mnogo zakonov. N1 se Jim zdelo bistveno, ali so zakoni Izvedljivi, ali so napredni za VEČINO Butalcev. Ko jim je župan razglašal nov zakon, so vsi prikimavali, glavo še bolj privzdigovali ln bili še bolj ponosni.- Dafeč na okoli niso Imeli toliko zakonov. Vsakemu butalskemu gostu, ki je prišel v Butale na uradni ali neuradni obisk, so najprej pokazali bakrene plošče z zakoni. Takrat sta butalski ponos ln veselje dosegla višek. Butalski otroci so bili veliki ljubitelji športa, konjičkov, klubov in različnih prireditev. Imeli so le eno zgradbo za te namene. Imela Je telovadnico In nekaj sob. V tej zgradbi pa je bila šola. Pouk so Imeli v dveh Izmenah, ki 1e navadno tratal do sedmih zvečer. Sele takrat je bila šola na voljo ljubiteljem športa m raznih drugih prireditev. Nekega dne so spet razglasili nov zakon po kateretn Je bilo prepovedano mladostnikom vsako gibanje v večernem času. Tako so storili zato, ker so se bali huliganskih vplivov z zahoda, lz Teban. Butalski športniki, konjlčkarjl ipd. so bili na robu propada. Kaj pa sedaj? Niso Imeli drugih prostorov kot v butalski šoli, ki so bili prosti le zvečer. Zdravo šport ln zdravje, zdravo vsa aktivnosti Nekateri so zmigovali z glavami, se pritoževali, da nimajo možnosti za določene dejavnosti drugače kot zvečer, ko je veljala prepoved. 2upan ln drugi, ki so ta zakon predlagali, so seveda zagovarjali svoje stališče. Vsa sreča Je v tem, da so Butalci nelojalni ljudje, drugače bi odmrle vse malenkostne dejavnosti, ki so jih še Imeli, ali pa bi župan moral Izdati nov zakon o Izgradnji novih poslopij za te mladince. Ce pa bi ga že izdal, do uresničitve ln Izgradnje ne bi prišlo (kot pri drugih zakonih). Ali so jesitve mogoče? V Katedri je bilo o srednji tehniški šoli in o življenju na tem srednješolskem zavodu zelo malo zapisano in zato sem zaprosil tri dijake STS, da mi odgovore na nekaj vprašanj. Na moje povabilo so se odzvali Pauli Fideršek 2 BS, Frank Vlado 4 AE in Andrej Sever 4 AS. Vsem sem zastavil enaka vprašanja, tako da sem dobil enotno sliko o življenju in delu na STS. Mladi poeti HOLZ JADRANKA Praznina Ležim med belim! zidovi, m vse okrog mene le belo. Ne vidim stropa, ne vidim sten, samo tvoj obraz vidim. Nad mojo glavo kroži, čisto blizu mene je, poljublja me ln tolaži. Mimo mene hodijo ljudje v belem. Ne poznam jih, ne ločim jih, ker so vsi enaki. Samo tebe poznam. Oblečen sl v črtasto srajco ln svetle hlače. To so tiste hlače, ki sl Jih nosil, ko sva hodila na sprehode. In sedaj stojiš ob meni v novem puloverju. Tvoj obraz kroži nad menoj. Ljudje v belem te odganjajo, hočejo te odpeljati. Odpeljali so te, kajti ko sem odprla oči, ni bilo nikogar, samo bele stene. RAJKO PRESKER Vi ali jaz Morite me. Ubijte me vendar. Nočem vas. Vaših blaznih obrazov, vaših krvavih oči. Saj ste kot živali 1 Ne kot živali, kot kamenje. Brez duše, brez nečesa v nečem. Ste me hoteli vi? Takega? Jaz nisem hotel. Nisem mogel hoteti. Pa, če bi lahko, ne bil Zakaj sploh sem? Za smeh vaših laži polnih ust. Menda le vam v zabavo. Čakam na konec te igre. 2elim sl ga! Hočem ga — imel ga bom. Vsaj konec bo moj, le meni v zabavo. RAJKO PRESKER Zloba Na novo sem prišel videl tu kup majhnih tam kup velikih fraz Vprašali so se kam z njimi bilo Jih Je ogromno Pa so rekli ljudje so neumni ljudje so ubogi dajmo Jih njim tem več drugim manj tu so jim bolj potrebni tam Imajo standard Razdelil so jih Zdaj so ljudje srečni Saj Je vse lepo ln prav če govorimo če poslušamo FRAZE fraze Iz dneva v dan enake MILAN OS"\JNIK Očetu Oče, oče — nikoli te nisem Imel, oče, greva, greva pit, greva pit, da bova pijana . .. Pijana od vina in pelinkovca, pijana, da bodo izginile mize okoli naju, da bodo izbrisana drevesa iz puščave najinih sanj, pijva, da bova pozabila, kaj Je ljubezen, pijva, čeprav Se nikoli nisva vedela, kaj je. Pijva, da bova pijana, da bova pozabila na ta samotni ostudni svet, pijva, oče! Prvo vprašanje je obravnavalo dejavnost mladinske organizacije na STS. Najprej mi je odgovoril P. Fideršek: »Z delom mladinske organizacije nisem seznanjen in tudi mladinski predsednik našega razreda ne poroča o sklepih, ki jih je sprejel šolski aktiv mladinske organizacije na svojih sestankih. Poudariti pa moram, da so mladinske ure redne in še kar zanimive.« Vlado Frank je bil malo zgovornejši: »Naš aktiv mladinske organizacije sodeluje s podobnim aktivom v ZSSR, prav tako pa je sodeloval z vojaki mariborske vojašnice in se je 22. decembra udeležil proslave dneva armade. Slišal sem, da je po mnogih letih uspešnega dela razpadla šolska dijaška zadruga. Mladinske ure imamo redno, vendar so premalo kvalitetne.« V 4. AS je problem enak kot v 2. BS, mi je povedal A. Sever: »Kakor večina dijakov tudi jaz nisem seznanjen z delom mladinske organizacije. Mladinski predsednik ne poroča o delu mladinske organizacije in tudi celotna organizacija ne deluje najbolje. Nič bolje ni z drugimi sekcijami, kot je na primer foto sekcija. Edino klub OZN deluje zadovoljivo.« Ker je problem telovadnice na STS (ta šola nima telovadnice) že tako star, da je postal plešast, sem zastavil naslednje vprašanje: »Pogrešate telovadnico?« In odgovori. P. F.: »Telovadnico zelo pogrešam, ker sem sam amaterski športnik. Sedaj v zimskem času še vedno hodimo na igrišče Partizana, kjer se malo razgibamo.« V. Frank: »Kot tabornik in prijatelj narave in rekreacije zelo pogrešam telovadnico. Mislim pa, da je ta problem vodstvo šole že črtalo s seznama perečih problemov naše šole.« -In kaj meni o tem problemu A. Sever: »V zimskem času sem amaterski športnik in zato zelo pogrešam telovadnico. Sedaj telovadimo kar v kleti, vendar mislim, da prostor ni primeren za telovadne ure.« Sedaj veliko govore o skrajšanju šolskega učnega tedna na pet dni in zato sem zastavil naslednje vprašanje, da bi zvedel, kaj mislijo o tem dijaki. Prvi mi je odgovoril P. Fideršek: »Na teden imamo 38 ur predavanj, kar pa ni preveč. Odločno sem proti skrajševanju učnega tedna in imam raje pouk v sobotah, kakor pa krajše počitnice.« Isto misel lahko razberemo iz naslednjih dveh odgovorov. V. F.: »Vsak teden imam 41 ur pouka, kar je malo prevelika obremenitev za dijake, ki jih čaka še matura. Sem pa proti skrajševanju po-' čitnic, ker ne bom imel veliko koristi od prostih sobot.« A. S.: »Sem proti petdnevnemu učnemu tednu, ker imamo v soboto samo štiri ure pouka. Na naši šoli imajo vsi razredi v sobotah pouk samo dopoldne in je tako sobotno popoldne prosto. Tedensko imamo 38 ur predavanj.« Važen faktor pri izobraževanju tehnikov elektro in strojne stroke je praksa, in zato sem postavil še naslednje vprašanje: »Ali je praktičnemu pouku na STS odmerjeno dovolj časa?« In kakšni so bili odgovori? »Imamo štiri ločene tedne praktičnega pouka v šolskih delavnicah in poleti en mesec počitniške prakse, kjer si pridobimo kar precej praktičnih izkušenj,« mi je dejal P. Fideršek. V. Frank: »V četrtem letniku je praktičnega pouka zelo malo. Šest dni praktičnega pouka v naši delavnici šibkega toka je izrecno premalo in mislim, da bi morali stremeti za čim večjo strokovnost dijakov « V 4 AS je problem isti, mi je dejal A. Sever: »V četrtem letniku nimamo praktičnega pouka, ker smo preobremenjeni s poukom in maturitetnimi pripravami. Mislim, da bi morala biti praksa bolj strokovna.« Ker je javna skrivnost, da je kulturni izobrazbi na tehniških in strokovnih šolah odmerjeno zelo malo časa ali pa sploh nič, sem se zanimal kakšno je stanje na STŠ, kjer vzgajajo našo tehniško inteligenco. P. F.: »Letos šolsko vodstvo ni organiziralo še niti ene gledališke ali filmske predstave. Pevski zbor deluje z največjimi težavami, kljub prizadevanju tov. Pinteriča, ki želi pridobiti za pevski zbor čimveč pevcev.« Enak problem zasledimo tudi v naslednjih dveh odgovorih. Frank Vlado: »Kulturni izobrazbi je pri nas — milo povedano — odmerjeno zelo malo časa. Nimamo nobenih gledaliških ali drugih kulturnih predstav, pač pa nekateri dijaki obiskujejo gledališki abonma.« Andrej Sever: »Zadnja leta ni bilo nobene skupinske gledališke predstave. Med dijaki je zanimanje za gledališče, saj imamo v našem razredu precej dijakov, ki obiskujejo gledališki abonma. Koncertne predstave pa naletijo med dijaki na slab odmev.« In kakšno ugotovitev mi je dal razgovor s tremi dijaki STS? Mladinska organizacija ne dela tako kot bi morala. Glavni vzrok temu pa je neinformiranost dijakov. In problem telovadnice? Mogoče vodstvo STŠ ve odgovor na vprašanje, zakaj ta šola še nima telovadnice po dvanajstih letih obstoja. Iz odgovorov dijakov tega ni mogoče razbrati. Kulturna izobrazba je verjetno najbolj neznan pojem na STŠ in je odvisna od potreb in prizadevanj posameznikov. Upam, da se bo to stanje v doglednem času popravilo. Razgovor vodil Bogo Čerin Slike: B. Čerin Mlada misel in Odmevi MKUD »Ali Kardoš« na soboški gimnaziji in učiteljišču je izdal svoje literarno glasilo Odmevi z Mure. Upam, da ml mladi soboški književniki ne bodo zamerili, ker sem napisal kar preprosto »glasilo« namesto »revija«, kakor piše na prvi strani. Ne glede na to, kakšno vlogo naj bi Odmevi odigrali v soboškem kulturnem življenju (kot revija, ki se trudi izbrati res najboljše in najkvalitetnejše, ali kot glasilo, ki pač registrira, ki daje možnost prav vsem, ki imajo veselje do pisanja), Je treba povedati, da so nekateri prispevki na presenetljivo visokem nivoju, medtem ko so drugi pač čisto povprečno srednješolsko zapisovanje občutij in predvsem dogodkov. V poeziji izstopa Horvat Ludvik, čigar impresionistična izpoved ponekod daje slutiti pravega pesnika, ki že obvlada Jezik, v katerem čuti, da se mora izpovedati. Njegova pesem posebno zablesti na mestih, kjer se izogiba "velikih obrabljenih metafor in s preprostim, vendar dognanim izrazom zadene »žebljicč na glavicč«. Tudi druge pesmi imajo svoje kvalitete, le da so nekoliko nedodelane. Proza Je v glavnem deskriptivna. Oprema Andreja Srake je vredna pozornosti. Glavni in odgovorni urednik glasila, lista, revije ali kakorkoli bomo že imenovali Odmeve, je Marjan Šiftar, korektor pa profesorica Vida Košak. * Mlada misel je glasilo 1. gimnazije v Mariboru. O tekstih, ki jih prinaša, bi bilo težko'povedati kaj več, kot da so pač običajne izpovedi mladih ljudi, ki se spoprijemajo s svetom in s seboj. Nekatere črtice in pesmi so sicer napisane dokaj prizadeto (ponekod celo brez pozerstva), vendar jim manjka pravega literarnega izraza. Edina izjema so pesmi ln proza Marije Švajncer, ki je daleč nad povprečjem glasila. Zanimivo ln privlačno napisana je tudi satira Dragice Krajnc »Marš po blatu«; parodija no razmere v naši kulturi. BORIS KOPRIVNJAK Od leve: Pauli Fideršek, Vlado Frank in Andrej Sever Nižfs cene mesu t»Ve/A,1 о»Уп> & ret m >A; *б4и,НШК9,Mi PA.mtfl PA Ajf/tiAi-жеЈ! џ ш niiKoM, m M iti; MistiM n^/omkjo. ReciMo ft\ N0 MljliM, PA . VGK J F, tste KAKO Mi/uM. ?crf£č&No џј žktt. VčKOLiKo, PA Bi ,UAW pA 'MiStiM, НШШ j V P i PA h iS i i Mtp/) џ 11 ђ ptftepd) in?- iS гш,тк> l /r pa \,tJa к>Ш,ра bt iHpm I '^ n‘ {J? MM* Jp/M cRb w P,j>a&/ nevei ah ko umKcskep pa na mt ' ■■ НМЏС шМ}ПгН iti jp ГК'ШГ po/Ш J A M рш NA ieDetfb! tt>W" Vi. D/oMA, MUtiM ,PA jo p&SfTVfi- WЖ ЈЛЈМ.А. DUROMA,M 0i LAHKO VA ШК NA c t N, ep S i LAH KO PmiiM. PKef>tA6At*. KAJTI NDiNO £i 'jAJVQ firJHfe j МРОТГМ.ДШТј PA РДШ/fM 1*|ЈЦ/Ш fc je pfzoBieM MKtf-fppoi m m A' Швм. J Tribuna Ljubljana