POLJUDNI ČLANEK
25 LET DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE,.
Začelo se je z ustanovno skupščino 8. 12. 1979 ob ish v prostorih Fakultete za elektrotehniko, Tržaška cesta 25. Skupščine se je udeležilo 76 ustanovnih članov, ki so postavili temelje Društvu SR Slovenije za opazovanje in proučevanje ptic. Istega dne je bila tudi prva seja Izvršilnega odbora v sestavi Miha Adamič, Ivo A. Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Peter Grošeli, Andrei Knavs, Božidar Magajna, Mišo Serainik, Borut Štumberger in Dare Sere. Že 20. 2.1980 jc bilo novim zakonskim predpisom ustrezno ime društva spremenjeno v Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki ga nosi še danes. Prvi predsednik društva je bil Janez Gregori (1979-1983), sledili pa so Rudolf Tekavčk: (1983-1992), Franci Janžekovič (1992 1996), Andrej Bibič (1996-1997), Borut Štumberger (1997-1998), Pet er Tronteij (1998-2004) in Slavko Polak (od 2004 dalje). Podpredsedniki so bili Andrf.i O. Župančič (1983-1992), Franc: Bračko (1992-1998), Tomaž Jančar (1999-2001), Primož Kmecl (2001-2004) in Bogdan Lipov-šek (od 2004 dalje).
Za začetni zagon društva imajo največ zaslug tajniki društva, ki so nosili levji delež administrativnega in organizacijskega bremena, Božidar Magaina (1979-1982), Andrej Sovjnc (1982-1983), Tomi Trii.ar (1983-1988) in Peter Tronteli (1988-1995). Januarja 1994 se je začela postopna profesionalizacija društva in funkcijo tajnika je postopo ma prevzemal honorarni poslovni sekretar Aleksander Bulatovič, ki ga je marca 1995 zamenjal Borut Mozetič. Ustanovljena je bila Pisarna DOPPS, ki sta jo doslej vodila dva direktorja, Andrej Bibič (druga polovica 1999-2000) in Tomaž Jančar (od 2001 dalje), ki je velik delež bremena v prvi polovici 2001 prepustil pomočniku direkorja Lf.onu Kebetu (2001). V Pisarni DOPPS je trenutno zaposlenih 14 ljudi, do danes pa se jih je zvrstilo 21: Niki Adlešič, Nada Bele, Andrfi Bibič, Luka Božič, Igor Brajnik, Damijan Denac, Andrei Fic;ei.j, Ana Frelih, Tomaž Jančar, Leon Kebf, Branko Koren, Andrei Medved, Barbara Miiielič, Tomaž Mjheljč, Borut Mozetič, Mateja Nose Marolt, Nevfnka Pfaifar, Borut Rubinič, Polona Sladic, Nataša Šalaia in Barbara Vidmar. Blagajniki so bili Božidar Magaina (1979-1980), Dare Sere (1980-1988), Tomaž Jančar (1988-1992), Tatia-na Čelik (1992-1996), Valerija Strfžek (1996-1997) in Nataša Adi.t.šič Barba (1997-2001). Zaradi nove zakonoda je in obsega dejavnosti se je že konec devetdesetih finančno poslovanje DOPPS tako povečalo in zapletlo, da je bilo treba najeti zunanje računovodske storitve.
Omenimo še Izvršilni odbor (sedaj Upravni odbor), v katerem je doslej sodelovalo 57 članov: Miha Adamič, Nataša Adlešič Barba. Katarina Aleš, Andrej Bibič, Dejan Bordjan, Ivo A. Božič, Luka Božič, Franc Bračko, Aleksander Bulatovič, Tatia.na Čelik, Damijan Denac, Katarina Denac (Sene-gačnik), Iztok Geister, Marian Gobec, Janez Gregori, Peter
Grošeli, Vojko Havliček, Tomaž Jančar, Franci Janžekovič, Leon Kebe, Dušan Klenovšek, Primož Kmecl, Andrei Knavs, Urša Koče, Luka Korošec, Kajetan Kravos, Bogdan Ljpov-šfk, Božidar Magaina, Bojan Marčeta, Sergei D. Matvejev, Tomaž Miiielič, Borut Mozetič, Miro Perušek, Slavko Pouk, Andkeia Ramšak, Žiga Iztok Remec, Borut Rubinič, Mišo Serainik, Jakob Smole, Dušan Sova, Andrej Sovinc, Valerija Stkežek, Boštian Surina, Željko Šalamun, Darf Šere, Simon Sirca, Andrf.i Šorgo, Borut Štumberger, Rudolf Tekavčič, Tomi Trii.ar, Peter Trontelj, Denis Vfngust, Jana Vidic, Milan Vogrin, Iztok Vreš, Al Vrezec, Eva Vukelič in Andrei O. Župančič. Kar 21 let je v društvenih organih upravljanja sodeloval Dare Šere, sledi pa mu Tomi Trjlar z 20-Ietnim stažem.
Za častna člana DOPPS sta bila na ustanovni skupščini imenovana Aleš Bebler in Sergei D. Matvejev. Omenimo še nosilce DOPPSovega priznanja Aviana za dosežke pri varstvu ptic: Branko Kamenik in Milan Vogrin (1989), Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj (1989), Miro Vamberger (1993), Marta Kolarič (1904). Hotel Iliri ja (1995), Miran Otorf.pec (1995), Perutnina Ptuj (1998), krajani Podpeča (1998), vaščani Biša (1999), Tovarna slad korja Ormož (2000), Odbor za rešitev Save Dolinke (2000), zaposleni na mejnem prehodu Lazaret (2001), Tomislav Kump in Elektro Ljubljana, nadzorništvo Vrhnika (2003) in Gian Franco Vincoletto (2004) ter Zlatega I.egata za najboljše domače delo s področja ornitologije: Tihomir Mako-vec, Iztok Škornik in Lovrenc Lipei (1998), Ivo A. Božič (1999).Tomaž Miiielič:, Al Vrf.zec, Miro Perušek in Jože Sve-tličič (2000), Damiian Denac (2001) ter Tomi Trilar (2002). DOPPS je leta 1995 na slovesnosti ob otvoritvi Evropskega leta varstva narave v Sloveniji prejel nagrado Ferdinanda Sei-dla, ki jo Prirodoslovno društvo Slovenije podeljuje za dosežke v naravovarstvu.
Organi društva so se na začetku delovanja v glavnem sestajali v knjižnici Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) na Prešernovi 20, predavanja pa so potekala tu in tam od fakultet do osnovnih šol, do prostorov Fotokino kluba Diana do različnih gostinskih lokalov. Šele dobro desetlet je po ustanovitvi je PMS DOPPSu omogočil ureditev prvih pravih društvenih prostorov na Žibertovi 1 (november 1991-september 2000), za kar se mu ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. Potem se je DOPPS preselil v najete prostore na Prvomajski 9 (oktober 20oo-konec 2003) in pred kratkim v svoje lastne prostore na Tržaški 2 (od 2004).
DOPPSova periodika
Prva številka slovenskega ornitloškega časopisa Acrocepha-lus je bila predstavljena 14. 3. 1980 na slavnostni seji Uredniškega sveta na domu glavnega urednika v Naklem. Iztok
//letnik 10, številka 04. februar 2005
7
2: \j)motncjii ¡op v naravovarstveni bilki se imenuje /nanje. Če ga znamo pravilno uporabljali, je zmaga zagotovljena, folo: Tomaž Mihelič
3: Tovarna sladkorja v Ormo/.u je za posluh do varstva ptic lela zooo prejela prestižno nagrado Aviano. Gospodarski razvoj še ne pomeni nekaj nujno slabega za naravo, foto: Borut Šlumber ger
Geister je kot glavni urednik reviji Acrocephalus posvet i I kar 20 let (1980-1999) svojega strokovnega ornitološkega udej-stvovanja, sledila sta mu Borut Štumberger (1999-2001) in Al Vrezec (2002 do danes). Urednik je že v prvem uredniškem odboru k delu pri reviji pritegnil kopico strokovnjakov, ki so delovali na ozemlju Slovenije: Iva A. Božiča, Janeza Gregorija, Božidaria Magaino, Sergeia D. Matvejeva, Rada Smf.rduja, Dareta Šereta in Andreia O. Župančiča.
Na ornitološkem, terminološkem, oblikovnem, tehničnem in drugih področjih je glavnim urednikom pri uredniškem delu pomagala obsežna ekipa strokovnjakov. Posebej omenimo uredniški odbor, v katerem je doslej delovalo 34 sodelavcev: Miha Adamič, Boštjan Anko, Franc Batič, Ivo A. Božič, Luka Božič, Anton Brancelj, Tatjana Čelik, Mati-ia Gogala, Janez Gregori, Andrej Hudokun, Primož Kmecl, )elf.na Kralj, Kajetan Kravos, Boris Kryštufek, Peter Lf.gi-ša, Gordan Lukač, Božidar Magajna, Bojan Marčeta, Sergej D. Matvejf.v, Tomaž Mihelič, Josef Mikuska, Roger H. Pain, (eno J. Purgf.r, Pf.tf.r Sackl, Martin Schneider-Jacobv, Peter Skoberne. Rado Smerdu, Andrei Sovinc, Dare Šere, Kazimir Tarman, Davorin Tome, Jana Vidic, Al Vrezec. in Andrei O. Župančič. Le ti so nc le jamčili za strokovno korektnost objavljenih prispevkov, pač pa so v uredniškem postopku tudi aktivno sodelovali kot recenzenti. Recenzije pa so osnovno jamstvo strokovnega in znanstvenega nivoja vsakega časopisa, pri čemer je Acrocephalus vztrajal vseh 25 let. Število sodelujočih recenzentov in opravljenih recenzij je danes verjetno nemogoče prešteti oziroma oceniti. Član uredniškega odbora z najdaljšim stažem tako v odboru kot nasploh med ustvarjalci revije Acrocephalus je Janez Gregori. ki pri reviji sodeluje že 23 let. Lektor oziroma prevajalec z najdaljšim, 20-lctnim stažem je Henrik Ciglič. Kako veliko belo liso na ornitološkem zemljevidu Evrope je zapolnil Acrocephalus, nam pove dejstvo, da je DOPPS revijo že ob izidu 4. številke leta 1980 izmenjaval s 27 ornitološkimi in naravovarstvenimi revijami drugih držav. To število je do danes naraslo na 113. Ob koncu leta 2004 beležimo 25 let
neprekinjenega izhajanja in izid 725. številke revije Acrocephalus. V prvih sto številkah je 216 avtorjev objavilo 2.202 prispevka, s čimer je bilo ovekovečenih prek 12.000 podatkov o pticah. Acrocephalus pomeni prelomnico v slovenskem ornitološkem pisanju in strokovnem zanimanju za ptice pri nas. Takšnega vzpona ob izidu prve številke Acrocephalusa leta 1980 verjetno ni pričakoval nihče. Več o slovenskem ornitološkem pisanju in ustvarjalcih revije Acrocephalus skozi 25-letno zgodovino si lahko preberete v prispevkih Ala Vrezca (Acrocephalus 25(120): 13, Suei ptic-pričujoča številka).
Iz Acrocephalusa so se leta 1994 najprej umaknile društvene novice. Po izmenjavi izkušenj 7. drugimi partnerji BirdLife na 21. svetovni konferenci BirdLiff. (avgust 1994, Rosenheim v Nemčiji) je Slavko Polak predlagal ustanovitev informativnega biltena Novice DOPPS. Nulto številko sta pripravila Slavko Pouk in Borut Mozetič (1994). urednica vseh nadaljnjih 5 letnikov oziroma 20 številk pa je bila Andreia Ramšak (1995-1999). V uredniškem svetu je sodelovalo 6 članov: Damijan Denac, Andrei Figeli, Leon Kebf, Peter Legiša (pomočnik urednice), Borut Mozetič in Al Vrf.zf.c. Risbe ptic so prispevali Slavko Polak, Irena Pav-lakovič in Miro Perušek, karikature pa Marjan Vaupotič.
Še bolj prelomno za revijo Acrocephalus je bilo leto 1999, saj je dobila mednarodni uredniški odbor in začela objavljati članke domačih in tujih avtorjev v angleškem jeziku. S tem se je dvignila citiranost ter ugled revije v svetovni ornitologiji in postala je ornitološka revija za jugovzhodno Evropo in vzhodno mediteransko regijo, ki je danes citira na v šestih bazah podatkov. Cena napredka je bila seveda poljudnost in s tem razumljivost Acrocephalusa za številno, večinoma laično članstvo DOPPS. Rešitev se je pokazala v preoblikovanju društvenega biltena Novice DOPPS v poljudno ornitološko revijo.
Ideja je ponovno zrasla na svetovni konferenci BirdLife
8 Svet ptic
I
(oktober 1999, Kuala Lumpur v Maleziji), ki sc je je udeležil Toma/ Jančar. Iz Novic DOPPS je tako nastal Svet ptic, v katerega so se iz Acrocephalusa preselile poljudne rubrike, denimo Skrivnostna fotografija. Še naprej jih je urejala Andreja Ramšak (2000-2003), ki jo je nasledil Damijan Denac (od 2003 dalje). Tehnični urednik je Andrei Figeli (od 2002 dalje), v Uredniškem odboru pa je sodelovalo 11 sodelavcev: Luka Božič Damijan Denac, Marijan Govedič, I.eon Kebe, Urša Kocf., Andreja Ramšak, Borut Rubinu':, Jakob Smole, Davorin Tome, Ai Vrezec in Eva Vukeuč V petih letnikih je do sedaj i/.šlo 20 številk Sveta ptic. Več o Novicah DOPPS in Svetu ptic ter njunih ustvarjalcih si lahko preberete v prispevku Andreje Ramšak (Sivi ptic-pričujoča številka).
Ornitološki atlas Slovenije
Začetki ornitološkega atlasa Slovenije segajo v leto 1976, ko je propadlo poskusno kartiranje rjavega srakoperja. Že naslednje leto je bilo uspešno opravljeno kartiranje 11 lahko opaznih vrst. Sledilo je neuspešno dopolnilno kartiranje 11 lahko opaznih vrst v letu 1978. Leta 1979 smo prvič popisovali celotno listo gnezdečih ptic, pri čemer je sodelovalo 18 (od 33) povabljenih opazovalcev. Ozemlje Slovenije je bilo zatem razdeljeno na pet sektorjev. Od zahoda proti vzhodu jim je pripadalo naslednje število kvadratov, ki naj bi jih obdelali postopno: 42 (1980), 64 (1981), 52 (1982), 46 (1983) in 41 (1984). Sledila so leta dopolnilnega kartiranja in do leta 1988 nam je uspelo bolj ali manj temeljito popisati vse kvadrate. Skupno 87 popi sovalcev je v 238 kvadratih zabeležilo 219 vrst gnezdilk, od teh jih je 10 domnevnih, 3 možne, druge pa so potrjene. Podrobnosti in rezultate si lahko ogledate v knjigi Iztoka Geistra Ornitološki atlas Slovenije (DZS, 1995).
V zimi 1979/80 je bilo opravljeno poskusno popisovanje 19 kvadratov za zimski atlas, ki je prek pasivnega popisovanja v obdobju 1980/81-1985/86 in aktivnega popisovanja v obdobju 1986/87-1990/91 prešlo v popisovanje še neraziskanih kvadratov v obdobju 1991/92 1992/93. L")elo 150
popisovalcev je do decembra 1985 koordiniral Iztok Geister, kasneje pa Andrej Sovinc. V 240 pregledanih kvadratih je bilo reistriranih 192 redno, občasno ali zelo redko pojavljajočih se vrst ptic, katerih razširjenost in pojavlja nje je predstavljena v knjigi Andreia Sovinca Zimski ornitološki atlas Slovenije (Tehniška založba Slovenije, 1994).
Izidu obeh temeljnih atlasov so sledili lokalni atlasi. Popisi za Ornitološki atlas Ljubljanskega baija so potekali od 1989 do 1996 in so ga koordinirali Andrf.i Sovinc, Davorin Tome in Peter Trontelj (Acrocephalus 14(60): 145-151). Do leta 2003 so bili zbrani še fenološki in favnistični podatki za negnezdilke. Vsi zbrani podatki so obdelani in delo je tik pred objavo.
Vodja in organizator projekta Lokalnega ornitološkega atlasa Drave med Mariborom in Ptujem v letih 1989-1992 je bil Franc: Bračko, ki je z neizmernim entuziazmom in voljo ter ogromno količino vloženih terenskih dni opravil večino kartiranja (Acrocephahtsu 16(68-69-70): 58-61, 18(82): 1-97).
Prvi Ornitološki atlas Triglavskega narodnega parka (TNP) je bil izdelan leta 1983 kot raziskava za naročnika TNP pod koordinatorstvom Iztoka Geistra (Acrocephalus 4(16): 3738). Ponovno je pogodbeno popisovanje TNP potekalo od leta 1991 do 1996. Popisovanje gnezdilk je koordiniral Tomaž Jančar (Acrocephalus 12(47): 42-43. 13(55): 193-194, 14(58-59): 132-133,15(62): 3-7), zimsko popisovanje pa Primož Kmecl. Zaradi pomanjkanja interesa naročnika Ornitološki atlas TiVPni izšel v knjižni izdaji, amjjak je bil izročen naročniku kot interno poročilo.
Trenutno poteka popisovanje za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije (2002-2008), ki ga koordinira Tomaž Miiieuč. Osnovni namen novega ciklusa popisovanja je zagotoviti primerljivost s prejšnjim atlasom in obenem pridobiti podatke o številčnosti populacij gnezdečih ptic v Sloveniji. Zato poteka na treh ravneh: popis razširjenosti znotraj kva-
4:1'olojnik (Himanto-pus himanlopus) j*.* redka gnezdilka v Sloveniji. Njegov zarod na gnezdišču pri Ormožu so rešili v Tovarni sladkorja s takojšnjim ukrepa njem po obvestilu ornitologov. Upajmo, da bo ta ptica v prihodnosti gnezdila tudi v Škocjanskem zatoku.
loto: Kajetan Kravos
5: Ko ljudje opazijo naravovarstveni pro blem. pogosto pokli čejo v pisarno DOPPS. Naj gre za reševanje laboda grbca (Cjrgnus olor), ki je pogoltnil ribiško vabo, ali za nedovoljen poseg na neko območje, je treba pri priči ukrepati, foto: Damijan Denac
//letnik 10, številka 04. februar 2005
9
6: DOI'PS od vsega začetka sodeluje pri projektu Birdl.ifc Evropski in Svetovni dan opazovanja ptic. Prvi vikend v okto bru je navadno rezer viran za predstavitev ptic, njihove ogrože nosti in dela ornitolo gov.
toto: Damijan Denac
7: Mladi zrejo v zla tovranko (Ceracias ¡)iimi/iis>in dojemajo, da se biodiverziteta siromaši na našem pragu.Tudi njihova dejanja bodo krojila prihodnjo usodo ptic, zato je izobraževanje ena naših poglavil nih nalog.
toto: Damijan Denac
dratov s stranico 10 km, popis redkih in težavnih vrst ter popis številčnosti, s štetjem ptic v »tetradah«. Prvi dve ravni sta lažji in primerni za slehernega člana DOPPS, »tetradni popis« pa je zahtevnejši in so mu kos le bolj izku šeni popisovalci (Sivi ptic 8(1): 28 30,9(4): 29,10(1): 18).
V delo za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije smo vnesli nekaj novih oblik organizacije, kot so skupinski popisi določenega območja in sistem mentorstev, ki omogoča znanja željnemu članu, da se pri popisovanju na terenu priključi bolj izkušenemu popisovalcu in s tem hitreje doseže stopnjo samostojnega popisovalca »tetrad«. Skupinski popisi prinašajo poleg koristnega druženja, izmenjave izkušenj in umerjanja popisovalskih kriterijev tudi podatke iz območij, ki so sicer težje dostopna in zapostavljena. Doslej so člani DOPPS skupinsko popisovali v Beli krajini (2002), na Krasu (2003) in Koroškem (2004).
Varstvo ptic
DOPPS je že v delovnih področjih društva, ki so bila poda na na ustanovni skupščini, zapisal »varstveno področje« (Acrocephalus 1(1): 20). Ta dejavnost se je kmalu udejanila v Komisiji za varstvo narave DOPPS (kasneje Odboru za varstvo narave), ki je bila ustanovljena januarja 1992 (Acrocep-lialus 1(1): 20). Brez dvoma je ta komisija najbolj zaznamovala delovanje DOPPSa od samega začetka pa do preloma stoletja in bi ji kazalo nameniti posebno obširno poglavje DOPPSove zgodovine. Vodila sta jo predsednika Borut Štumberger (1982-1991) in Franc Bračko (od 1991 2000). V tem prispevku iz obsežnega dosjeja varstva ptic v začet nem obdobju omenjam le »Odlok o zavarovanju jezerc z okolico v Bobovku pri Kranju«, ki je območje 25. 2. 1981 kot prvo zavarovano močvirje v Sloveniji razlasil za naravno znamenitost (Acrocephalus 2(7): 17), in »Odlok o razgla sitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost« iz leta 19S6 (Acrocephalus 7(29): 47-48). Najpomembneje je DOPPS in varstvo ptic v Sloveniji zaznamovalo obdobje Pomembnih območij za ptice (Important Bird Areas IBA), na katerem danes temelji sodobno globalno varstvo ptic. DOPPS je pri projektu sodeloval od samega začetka, ko so v letu 1986 gradivo o prvih Slovenskih IBAjih za DOPPS pripravili Janez Gregori, Jana Vidič in Borut Štumberger. Leta 1989 je ICBP (Mednarodni svet za zaščito ptic - International Councilfor Bird Preservation kasneje se je preimenoval v BirdLifk) objavil prvi inventar evropskih IBA pod naslovom Mednarodno pomembna območja za ptice v Evropi. V sklopu poglavja o IBA v Jugoslaviji je bilo vanj vključenih osem slovenskih območij. Večina med njimi se približno ujema z območji, ki imajo status IBA še danes (Ljubljansko barje. Cerkniško jezero, Sečo veljske soline itd.).
Leta 1992 je v okviru ICBP stekel projekt drugega oprede 1 jevanja IBAjev v Evropi, ki je trajal skoraj celo desetletje. V DOPPSu je bila organizirana mreža lokalnih koordinator jev, ki jo je vodil koordinator IBA za Slovenijo, sprva Milan Vogrin (oktober 1992-marec 1996) in nato Slavko Polak (marec 1996-konec leta 2000). V marcu 2000 je izšel prenovljeni inventar IBA v F.vropi in konec leta 2000 še Mednarodno pomembna območja za ptice P Sloveniji, ki jih je uredil koordinator IBA za Slovenijo Slavko Polak (DOPPS, Monografija DOPPS št. 1, Ljubljana). Zaključil se je naš prvi veliki projekt BirdLife, s katerim smo postavili temelje območnega varstva ptic v Sloveniji.
Sredi leta 1999 se je začel triletni projekt Problematika varstva ptic pri približevanju Slovenije Evropski skupnosti (Accession), ki je bil doslej daleč največji projekt v sodelovanju DOPPSa z BirdLife in je imel daljnosežne posledice. Na pobudo DOPPS je beločeli deževnik vključen v Prilogo 1
Direktive o ohranjanju prostoživečih vrst ptic EU (Council Directive 79/409/EC), v nacionalnem merilu pa je bil osnova za kasnejšo razglasitev slovenskih SPA (Posebna območja varstva - Special Protected Area). Britanski partner RSPB je financiral stroške projekta in zaposlitev koordinatorja Andreia Bibiča (1999-2000).
Po pregledu obstoječih podatkov iz zgornjega projekta in izboru kvalifikacijskih vrst so bili opravljeni dodatni popisi vrst in območij (pomemben del so sestavljali popisi pod hujke in gozdnih vrst sov). Delo koordinira Luka Božič (od marca 2001 dalje). DOPPS je podatke o 25 območjih IBA posredoval Ministrstvu za okolje, prostor in energijo kot strokovne predloge za SPA. V začetku leta 2003 je izšla še monografija Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2 - Predlogi Posebnih zaščitenih območjih (SPA) v Sloveniji, ki jo je uredil koordinator Luka Božič (DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana), s poudarkom na vrstah in kriterijih, pomembnih na ravni EU. Sledilo je vključevanje predlaganih SPA za ptice v slovenska območja Nature 2000. Tu so se izrazili in ponekod tudi uveljavili ekonom ski interesi države in lokalnih skupnosti, ki so bili nasprot ni strokovnim podlagam varstva narave (Sw/ ptic 10(2): 14 15). Z Uredbo o posebnih ohranitvenih območjih je bilo aprila 2004 kot SPA za ptice razglašenega 22,8 % celotnega slo venskega ozemlja (namesto predlaganih 24 %). Narejen je bil pomemben korak proti dolgoročnemu ohranjanju ptic in njihovih habitatov v Sloveniji.
Prelomni trenutek za DOPPS in varstvo ptic v Sloveniji pomenijo tudi prizadevanja za zavarovanje Škocjanskega zatoka. Leta 1993 je Komisija za varstvo narave DOPPS pri pravila projekt Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka. ki ga je DOPPS promoviral z izdajo zloženke in potujočo razstavo »Škocjanski zatok - oaza na pragu Kopra«. Od samega začetka je projekt koordiniral Borut Mozetič, ki mu je v zagonski fazi pomagal Tihomir Makovec.
Leta 1993 je Ministrstvo za kulturo izdalo prvo Odločbo o začasni razglasitvi Škocjanskega zatoka za naravno znamenitost. Sledila je Odredba o interventnan zavarovanju Škocjanskega zatoka Ministrstva za okolje in prostor, ki je bila več let zaporedoma podaljšana. Državni zbor RS je na seji 26. 2. 1998 nato sprejel Zakon o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ki zagotavlja trajno pravno zaščito območja in postavlja pogoje za varstvo in upravljanje rezervata.
S podporo partnerstva BirdLife, Društva botanikov Slovenije, Društva za preučevanje in ohranjanje metuljev Slove nije ter Slovenskega odonatološkega društva je DOPPS na podlagi Uredbe o koncesiji za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok pripravil vlogo za pridobitev koncesije. Vlada RS je 30. 9.1999 z Odločbo o izbiri koncesionarja podelila DOPPSu desetletno koncesijo za upravljanje Naravne ga rezervata Škocjanski zatok. S tem se je začela sanacija in renaturacija Škocjanskega zatoka ter ureditev rezervata, odprtega za javnost (Svet ptic6(2): 811,7(2): 24-25,8(1): 15).
DOPPS je leta 2000 pridobil sredstva Evropske skupnosti iz programa LIFE Narava III s projektom Renaturacija in ohranjanje habitatov in ptic d Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Svet ptic 9(1): 15-18). Nekaj dni pred vstopom Slovenije v EU pa je slovenska vlada razglasila posebna varstvena območja - območja Natura 2000. med katerimi je tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok. Vsa zgodba o uspehu v Škocjanskem zatoku je plod skupinskega dela, ki pa si ga ne moremo predstavljati brez neizmernega optimizma in entuziazma Boruta Mozetiča.
Naj omenim še sooblikovanje naravovarstvene in njej
10 Svet ptic
sorodne zakonodaje. DOPPS je dvakrat pomembno vplival na oblikovanje lovskega zakona (1992 in 2004) in dosegel opustitev legalizacije sokolarstva. Tako mu je uspelo obdržali nizko število lovnih vrst ptic.
Prek projekta Problematika varstva ptic pri približevanju Slovenije Evropski skupnosti (Accession) je DOPPS ob pomoči BirdLife in ob sodelovanju z Ministrstvom za okolje, pros tor in energijo ter Agencijo RS za okolje posredno prispeval k spremenjenemu in dopolnjenemu Zakonu o naravi.
Slovenska imena ptic
Že na prvi seji uredniškega odbora Acrocephalusa 14. 5. 1980 je Andrei O. Župančič odprl razpravo o slovenskih imenih ptic in menil, da lahko vsak avtor uporablja ime, ki ga pozna, merilo za ločevanje pa je znanstveno ime ob našem. To mnenje je Iztok Gkistkr pod načelom »cvete naj vsi cvetovi« zapisal v članku Problematika slovenskih ptičjih ime«(Acrocephalus 1(3): 37-58). Da nam domača imena ptic ne dajo miru, je pokazala ustanovitev Terminološke komisije DOPPS konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in pri spevki Petra Grošlja O poimenovanju ptičev (Acrocephalus >(6): 97-99), Janeza Gregoriia Vprašanja strokovnih in slovenskih ptičjih imen (Acrocephalus 12(47): 36-40), Tomaža [angaria Slovenska imena ptičev - vabilo k razpravi (Acrocephalus 12(47): 40 41) in Iztoka Geistra Vsaki ptici svoje ime (Acrocephalus 13(48): 98-104).
Uredniška politika »cvete naj vsi cvetovi« se je v Acrocepha-lusu uveljavljala vse do leta 1999. Prelom je bila objava Imenika ptic zahodne Palearktikeavtorjev Tomaža JamČaria, Franca Bračka, Petra Grošlia, Tomaža Miheuča, Davorina Tomkta, Tomiia Trilaria in Aia Vrezca (Acrocephalus 20(94 96). 97 162). ki je bila plod dela Terminološke komisije DOPPS pod vodstvom Tomaža Jančaria, pri čemer je treba omeniti pionirsko delo Janeza Gregorha Predlog imen ptičev širšega Palearktika (Rokopis, gradivo za drugo Terminološko komisijo DOPPS, arhiv Terminološke komisije DOPPS). Od takrat
naprej se v vseh DOPPSovih publikacijah uporabljajo imena iz tega imenika, člani društva pa čakamo na razširitev dela na celoten planet. Številka Acrocephalusa z Imenikom je bila natisnjena v povečani nakladi in je bila prek stanovskih društev poslana vsem prevajalcem v Sloveniji.
Regionalna organiziranost
Z naraščanjem članstva v DOPPSu so se krepile tudi ideje o regionalnem organiziranju ornitologije v Sloveniji. Prvi korak v to smer je bila ustanovitev Ornitološkega društva lxobrychus v Kopru 9. 11. 1985. Razvoj dogodkov je takrat kazal na oblikovanje regionalnih društev in preoblikova nje DOPPSa v slovensko zvezo ornitoloških društev.
Vendar se kasneje štajerski kolegi, ki so bili aktivno vklju čeni v delovanje DOPPSa. niso odločili za ustanovitev regionalnega društva, temveč so na Skupščini DOPPS v febru arju 1989 predstavili idejo o ustanovitvi sekcije DOPPS.
Ustanovni sestanek Štajerske sekcije DOPPS je potekal marca 1989 v Mariboru. Člani sekcije so si začrtali program v is točkah, ki je poleg popularizacije ornitologije s predavanji in izleti vključeval tudi aktivno varstvo ptic, usmerjeno v Pomurje in Podravje, ter projekt lokalnega ornitološkega atlasa Drave med Mariborom in Ptujem (Acrocephalusu 16(68-69-70): 58-61. 18(82): 1 97).
Na Martinovo novembra 1995 so v Cerknici ustanovili Notranjsko sekcijo DOPPS, ki pokriva občine Cerknica, Loška dolina, Logatec, Postojna. Pivka. Ilirska Bistrica in Bloke. Poznamo jo po emblemu s podobo kosca in vsakoletni akciji štetja kosca, popularno imenovani »Crex Night«(Svet ptic 6(2): 28).
8 in 9: Zgodil se je premik v zavesti ljudi. Brez posredova nja ornitologov je gospod Srm\>on K\t-menčič sam v gramoznici v Melincih izde lal gnezditveno steno za breguljke (Kiparja ripaha), poleg katerih so gnezdili tudi tebe larji (Mcrops apiaster). Postavil je tudi infor mativno tablo z zlo ženko DOPPS! Deja nja govorijo sama zase.
foto: Damijan Denac
10: V zadnjih 25 letih se je tudi v naravi marsikaj spremeni lo. Pribe (Vanellus vaneltus) med drugim pri nas ne gnezdijo več na travnikih, ampak le še na nji vah, kjer pa so manj uspešne. Intenzivno kmetijstvo je pogla vitni naravovarstveni problem naše dobe. Druge vrste, kot na primer južna postov ka (Falco naumannfa so intenzivno kmetij stvo plačale tako. da so kratko malo izgi nile.
foto: Dušan K k-nov šek
Ljubljanska sekcija DOPPS. ki je bila ustanovljena novembra 1997, je svoje delovanje osredotočila predvsem na bližnje Ljubljansko barje. Pohvali se lahko z odmevno razstavo Ljubljansko barje - osrednje slovensko naravno bogastvo, ki je
//letnik 10, številka 04. februar 2005
11
11: Janez Gregori. predsednik DOPPSa v obdobju od 1979 do 1983.
folo: Miljan Šiško
12 in 13: Nemara se sploh ne zavedamo, kako pomembna so naša dejanja in zgledi. Tako kot je sivi muhar (Muscicapa slriata) uporabil krmilnico za gnezdenje. lahko kdo drug oplemeniti naše delo. Razumeti pregovor »Več ko damo. več dobimo« za marsiko ga ni preprosto, (oto:Tomaž Mihelič
prepotovala vse barjanske občine in jc bila na ogled tudi na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, in z monitorin-gom velikega skovika na Ljubljanskem barju (od leta 1998 dalje) (Acrocephalus 19(90-91): 143 146, 21(98/99): 35-37)-
Jugoslovansko in mednarodno povezovanje Že na drugi skupščini decembra 1980 je bil na predlog Sf.r-geia D. Matveieva sprejet sklep, da bi ustanovili enotno jugoslovansko ornitološko društvo. Sklenili smo, da z akcijo pričnemo takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. S tem sklepom si je DOPPS začrtal aktivno delovanje, sprva na območju Jugoslavije, kasneje pa tudi mednarodno.
Osemdeseta leta so zaznamovale konference ornitologov Jugoslavije, ki so pomenile neformalno druženje tako profesionalnih kot amaterskih ornitologov, njihovo medsebojno informiranje in usklajeno delo.
Prva konferenca ornitologov Jugoslavije je bila 12. in 13. 3.
1983	v Beogradu. Predsedoval ji je Voiislav Vask:, med 4r sodelujočimi so bili tudi Ivo A. Božič, Janez Gregori, Sf.rgei D. Matveiev, Davorin Tome in Tomi Trilar. Slovenci smo predstavili ornitološko delo v naši republiki, s posebnim poudarkom na DOPPSu. Zaključki so bili naslednji: društvi bodo ustanovili tudi na Hrvaškem in v Vojvodini, jeseni bo skupna akcija obročkanja ptic na moravsko-vardar-ski selitveni poti pri Preševu, stekle bodo priprave za skupno akcijo preučevanja ptičjih populacij v kontinentalnih hrastovih gozdovih v posameznih predelih Jugoslavije, organizator akcije Spomladansko opazovanje selivk v Sloveniji bo poslal vsem udeležencem konference ustrezne obrazce, da bodo poskušali razširiti fenološka opazovanja na vso Jugoslavijo, oživiti je treba Jugoslovansko sekcijo za varstvo ptic pri ICBP (Acrocephalus 4(15): 23).
Druga konferenca ornitologov Jugoslavije je bila 5. in 6. 5.
1984	v Zagrebu pod predsedstvom Gorana Sušiča. Udeležilo se je je 48 ornitologov iz vseh republik in pokrajin
Jugoslavije, razen Črne gore. Iz DOPPSa so se je udeležili Sf.rgei D. Matveiev, Slavko Polak in Tomi Trilar. Na pobudo prve konference je bilo na Hrvaškem ustanovljeno Društvo za zaštitu, promatranje i proučavanje ptica Hrvatske (februarja 1984) in v Vojvodini Komisija za zaštitu, promatranje i proučavanje ptica pri Društvu ekologa Vojvodine (1984). Udeleženci konference so se sklenili pridružiti mednarodnemu projektu štetja belih štorkelj (ICBP) in se dogovorili za skupno metodo za preučevanje ornitofavne kontinentalnih hrastovih gozdov v Jugoslaviji. S konference so poslali naslednje apele: Lovski zvezi Jugoslavije zahtevo za ukinitev zakona o zastrupljanju volkov (posredno se zastrupljajo ujede), Republiškemu zavodu za zaštitu prirode SRH nasprotovanje projektu odstrela kanje zaradi ugotavljanja njene škodljivosti in morebitne ukinitve zaščite, Prirodoslovnemu muzeju Slovenije prošnjo za ažuriranje najdb obročkanih ptic in Pokrajinskemu zavodu za zaštitu prirode Vojvodine podporo za zaščito Carske bare (Acrocephalus 5(21): 47).
Tretjo konferenco ornitologov Jugoslavije je organiziral DOPPS 9. in 10.3.1985 v Ljubljani. Na konferenci je sodelo valo 58 udeležencev, med njimi tudi 23 članov DOPPS. Pred sedoval ji je Tomi Trilar. Udeleženci konference so obsodili poboj ptic v okolici Dubrovnika, zahtevali prenehanje sramotne akcije zastrupljanja volkov v Črni gori in Makedoniji in predlagali popolno zaščito vseh ujed tudi v Sloveniji. Opredelili so se proti vsem raziskavam, ki ugotavljajo škodljivost ptic (Acrocephalus 6(24): 17 in 6(24): 26-27).
Četrto konferenco ornitologovjugoslavije 13. in 14. 12. 1986 v Novem Sadu je organizirala Komisija za zaštitu, promatranje i proučavanje ptica pri Društvu ekologa Vojvodine. Na konferenci, ki sta ji predsedovala Josip Šoti in Tomi Trilar, je sodelovalo 70 udeležencev iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije, razen Kosova in Makedonije. Med njimi so bili tudi predstavniki DOPPSa: Sfrgf.j D. Matveiev, Dare Šere, Rudolf Tekavčič in Tomi Trilar. Med zaključki je bilo pri-
12 Svet ptic
I
poročilo za vključitev v mednarodno zimsko štetje vodnih ptic v organizaciji IWRB (Mednarodni biro za preučevanje vodnih ptic - International Waterfowl Research Bureau), podpora iniciativi ICBP za popis Mednarodno pomembnih območij za ptice v Evropi (IBA), predlog za skrajšanje lovne dobe za vodne ptice, odločno nasprotovanje sokolarstvu in predlogu, da se velikemu kormoranu ukine status zaščitene vrste (Acrocephalus 8(31-32): 27).
Peta konferenca ornitologov Jugoslavije je bila 21. in 22. 11. 1987 v Osijeku in ji je predsedoval Josip Mikuska. Med 55 udeleženci so bili tudi predstavniki DOPPSa: Andrei Bibič, Janez Gregori, Franci Janžekovič, Kajetan Kravos, Miro Perušek, Sergei D. Matvejev, Dare Šere, Matjaž Šker-i.ak, Rudolf Teka vac: in Tomi Trilar. V arhivu DOPPS se sklepi niso ohranili.
Šesta konferenca ornitologov Jugoslavije je bila 17. in 18. oktobra 1988 na Ohridu. Zaradi oddaljenosti ter časovne in denarne stiske je bil naš edini predstavnik Janez Gregori. To je bilo zadnje srečanje ornitologov pred razpadom Jugoslavije.
Eden izmed sklepov Prve konference ornitologov Jugoslavije leta 1983 v Beogradu je bila oživitev Jugoslovanske sekcije za varstvo ptic pri ICBP. Za polnopravno članstvo v ICBP je bil predpogoj ustanovitev društva na jugoslovanski ravni. Jugoslovenska sekcija za zaštitu ptica je bila sicer ustanovljena 5. 4. 1956 v Zagrebu, vendar ni nikoli prav zaživela in ni nikoli zaprosila za članstvo v IC.BP.
Ponovno se spomnimo sklepa na predlog Sergeia D. Matve-jeva že na drugi skupščini DOPPS decembra 1980 o ustano vitvi enotnega jugoslovanskega ornitološkega društva. Z ustanovitvijo omitoloških društev na Hrvaškem in v Vojvodini leta 1984 so bili dosež.eni pogoji za ustanovitev orni-tološke zveze na jugoslovanski ravni, vendar se je izkazalo, da je DOPPS registriran le na občinskem nivoju. Medtem ko je začel delovati Iniciativni odbor za osnovanje Zveze omitoloških društev Jugoslavije (ZODJ), je DOPPS 24. 5. 1986 sklical izredno skupščino, na kateri je spremenil statut za registracijo na republiški ravni. Registracija DOPPS na republiškem nivoju je bila od pristojnih organov potrjena 31. 12. 1986. Iniciativni odbor za osnovanje ZODJ, ki so ga sestavljali Jožef Gergelj (Vojvodina), Ištvan Ham (Srbija), Jasminka Fištrovič (Hrvaška), Borut Mozetič (Ornitolo-ško društvo Ixobrychus, Koper), Jasmina Mužinič (Hrvaška), Josip Šoti (Vojvodina), Tomi Trilar (DOPPS) in Vojislav Vasic: (Srbija), se je sestal trikrat, 19. 4.1986 v Zagrebu, na Četrti konferenci ornitologov Jugoslavije v Novem Sadu in pred ustanovno skupščino v Zagrebu.
ZODJ je bila ustanovljena 11. 4. 1987. Člani Izvršnega odbora ZODJ so bili Voiislav Vasič (predsednik) iz Beograda, Janez Gregori (podpredsednik), Jasmina Mužinič (tajnica) iz Zagreba, Jasminka Fištrovič (blagajničarka) Zagreba, Btvax Ham iz Beograda, Mirko Setina, Josip Šoti iz Novega Sada in Tomi Trilar. Sergei D. Matveiev je bil imenovan za dosmrtnega častnega predsednika. Nemudoma so se začele tudi aktivnosti za sprejem v ICBP, kamor je bila ZODJ sprejeta 18.11.1988, s čimer je postala nacionalna sekcija ICBP (Acrocephalus 10(39-40): 33).
Vsega tri leta kasneje je novembra 1991 Izvršilni odbor DOPPS zaradi nastale vojno-politične situacije zamrznil odnose z ZODJ - Jugoslovansko sekcijo ICBP, skupščini društva pa sklenil predlagati izstop iz zveze (Acrocephalus 13(50): 29).
DOPPS se je v zgodnjih osemdesetih letih začel samostojno
približevati BirdLife, ki se je takrat še imenoval Mednarodni svet za zaščito ptic (International Council for Bird Preservation - ICBP). DOPPS kot regionalna organizacija in Slovenija kot del SFRJ ni imel formalnih pogojev za članstvo v ICBP. Leta 1986 je sledilo opredeljevanje Mednarodno pomembnih območij za ptice v Evropi (IBA). Gradivo za prva slovenska območja IBA so za DOPPS pripravili Janez Gregori, Jana Vidic in Borut Štumberger. Prvi inventar evropskih IBA je nato izšel leta 1989. Sledilo je vabilo mladinske sekcije RSPB (Royal Society for the Protection of Birds) iz Velike Britanije k sodelovanju pri akciji za popis 10 najbolj pogostih vrst ptic - The International Common Bird Survey. Potekala je januarja 1989, koordiniral jo je Tomi Trilar. To je bila predhodnica ICBPjevega Evropskega dneva opazovanja ptic, ki je bila prvič izpeljana oktobra 1993 in pri njej smo prvič polnopravno sodelovali z ICBP. Za DOPPS jo je koordiniral Luka Božič. Akcija je postala tradicionalna tako mednarodno kot tudi v Sloveniji.
Po obisku predstavnice ICBP Miriam Langeveld je Izvršilni odbor DOPPS decembra 1992 sprejel sklep, da društvo zaprosi ICBP za status zastopnika za Slovenijo. Avgusta T994 je bil DOPPS na 21. svetovni konferenci BirdLife v Rosenheimu v Nemčiji imenovan za zastopnika (representative) BirdLife za Slovenijo. Ravno v tem obdobju se je ICBP namreč preimenoval v BirdLife International.
Sredi leta 1995 smo poslali na BirdLife uradno vlogo za status partnerja pripravnika in v ta namen oblikovali poslan stvo in namen delovanja DOPPS (osnutek sta pripravila Andrej Bibič: in Borut Štumberger). Status partnerja pripra vnika (partner designate) BirdLife smo dobili junija 1996 na Evropskem srečanju BirdLife v Lapenranti na Finskem.
Na skupščini društva marca 1998 smo sprejeli prenovljeni statut in vanj zapisali angleško različico imena društva DOPPS - BirdLife Slovenia.
Konec leta 2000 je direktor Pisarne DOPPS Andrei Bibič na sedež BirdLife v Cambridge poslal obširno vlogo za pridobitev statusa partnerja. Na osnovi uspešno zaključenega projekta drugega opredeljevanja območij IBA v Evropi in triletnega projekta »Problematika varstva ptic pri približevanju Slovenije Evropski skupnosti« je bil DOPPS - BirdLife Slovenia septembra 2001 na Srečanju evropskega dela BirdLife v Gibraltarju razglašen za polnopravnega partnerja.
Več o zgodovini sodelovanja DOPPS s partnerstvom BirdLife od začetkov do polnopravnega partnerstva si lahko preberete v prispevku Tomaža Jančarja (Svet ptic -pričujoča številka).
DOPPS je s svojo dejavnostjo nedvomno največja biološka in naravovarstvena nevladna organizacija v Sloveniji. Neskromno bi bilo pričakovati, da bi katerikoli prispevek lahko zaobjel celotno četrtstoletno zgodovino zelo raznolike in razgibane dejavnosti.
Člani DOPPS svoje delo združujejo v različnih komisijah, ki smo jih že omenjali. Svoj pečat DOPPSu sta dali tudi Komisija za redkosti (glej npr. Acrocephalus 10(41-42): 75-80, 14(58-59): 97-123, 16(73): 193-196, 20(92): 26-30, 22(106-107): 109-113) in Komisija za ujede in sove. Komisija za fotografijo DOPPS deluje že od samega začetka in je svoj prvi natečaj za najboljšo črno-belo fotografijo in najboljši barvni diapozitiv razpisala že leta 1982 (Acrocephalus 3(11-12): 33). Skromni začetki so prerasli v mednarodno odmeven fotonatečaj Svoboden kot ptica, ki ga skupaj organizirata DOPPS in generalni sponzor družba Mobitel. •
//letnik 10, številka 04. februar 2005
13