K J E JE KAJ Predgovor: 1. ar o dno s tna. po¬ litika komunistov v Irci sodobnega do¬ gajanja. (Bogdan Kovač) .. ..1 Eako postavljati nacionalno vpraša nje ' (Stalin, 1921 .) .a o Oktobrska revolucija in narodnost¬ na politika ruskih komunistov. '.Stalin, 1921.) 17 Kako proletariat rešuje nacionalno vprašanje (Stalin,1927.) .21 Ob zedinjenju Sovjetskih republik. (Stalin,1922.) 23 Oktobrska revolucija in vprašanje srednjih slojev (Stalin, 1023.) ...28 0 nacionalnem vprašanju v-Jugosla vi ji (Stalin, 1925) .-•.33 Še enkrat o nacionalnem vprašanju (Stalin,1525) 40 Tehnika "Jelenk” J.V.Stalin IT A C I O IT A L IT C V P R A S A N J- E, 1-9 4 3 . Izdala Agitaeijsko-propagandna komisija Pokraj.Komiteta EPS za Primorsko Slovenijo P R E 3)'G O V. OR Kcrccnostns. politika komunistov v luči . • sodobnega dogajanja.. Še slepa nikoli n:l bila nobena trditev z de Jsneltira tckoia dogodkov tako Jasno podprla kakor tisti stavek iz Deklaracije o 'ustanovitve SSSJR,, ki .pravi: “Buržuazija se je v organiziranju so¬ delovanja med narodi izkazala jalovo**. Kejbolj poučen je v vea pogledu vsekakor ničimer utgosla vije,ki se je fcot Eciogcnacionalna drsava,teme¬ lj sca na' burzuazaih načelih družbene ureditve, pa kapitalizmu, ob prvem vnanjem sunku o=s ne c na znotraj sesula.In prav Stalin je bil tisti, Ei je ne 1925.leta v polemiki s ©portristiiiia 3 i.aliScen Sime- Markevica(Senica) jasno preovids tal usodne posledice,ki jih bo ob prvi! vač jih mednarodnih zapletijajih rodila zgrešen* nared postna politika bursuasE-e reakcije v Jaroslavi jijCgl.".© nacionalnem vprašanju v Jugoslaviji 1 ! " Bssprotno pa je Sovjetska Sveža kot Erogena "cjpanelna država, tea&lječa na proXetarskir~iiiee lih družbene ..ureditve, na' socializmu, v zdrsala najtežje preizkusa je, ne da bi se le za 'tasnutek omajala notranja strnjenost sovjetskih SiaroTov. ia~ struj enosf;~se tildi na ozemlju,ti ga je zaea sno zasedel sovražnik, ni ona j ala, naivec se baj okrepila, ta tem oceni ju fašistični napadalec sl našel nobenega beloruskega ali okraj inskega ?a veliča,p3. tudi nobenega hedica,jMsilanema,Kupni La ali podobiiega nestvora.- SerloiEl jiva enotnost sovjetskih'" narodov je posledica narodnostne politike, sovjetske ob las ti, v kateri so . vtele šena tista. tetEsljna. načela markPiama-leninizma v nacionalnem vprašanju, ki 30 neločljivo zvezana z imeni Lenina in Sta lina. Morkr.isticno-leninisticno pojmovanje nacio¬ nalnega vprašanja. je Stalin že 1921 »leta povzel v štiri temeljne točke (gl. "fiako postavljati na eionalno vprašanje”).Kasnejši dogodki so samo ponovna potrditev dejstva,da je Stalin pri tem izhajal iz pravilnih postavk.Te temeljne točke obsegajo: 1.Združitev nacionalnega vprašanje, z občim vprašanjem osvoboditve koloni j .""Marksizem-leni nižem " je rr podrl"žl"d~med 1T beIci TT "in n crnci” , med "kul tivirnniiai” in‘■'nekultiviranimi' 1 sužnji imperi¬ alizma” ,(Stalin)»Nastop fašizma, ki ga je XIII. plenum Izvršnega odbora F.ominterne 1933.1.opre delil kot "ockiito teroristično diktaturo naj- r e ak c i o n ar n e j š ib. , n a j b o 1 j šovinistih n ih ,n a j b o 1 j imperialističnih elementov finančnega kapitala” je iudi^š^včge ’ straniTripomo,-;el k zrušitvi te ga zidu: fašisti so proti ped j arml j enim naroden* Evrope,proti belcem,pričeli uporabljati vse ti ste barbarske metod C 'Z* ci 6 j. 1? ci-S l 3. lli J. % tHO clV rili J ci fizičnega iztrebijevanja,ki so bile dotlej v na vadi samo proti temnopoltim ljudstvom v koloni alnih deželah Afrike in Azije.Neločljiva pove¬ zanost osvobodilnega boja ‘'kultiviranih” in "ne¬ kultiviranih”! judstev je no stala več ko očitna. 2.Pravico narodov do ;; moodločbe vse do od¬ cepitve in oblikovan;.', ,v:oszojui.h držav. Mar- kšizem-leiiinizem trd , ■ .... je priznanje pravice narodov do samoodločbc puhla fraza,6e ne vklju cuje pravice n oso v do odcepitve in do obliko vanja samot loedd." • nacionalnih držav.ker se na¬ ša belogardist n b' u&. r .kcija z vso neizčrpno si lo svojih laži iv; oh 'e :ovanj zaletava v to na¬ čelo,ne bo odveč,ec r-o cb tej priliki malo delj pomudimo pri nje n - 3 - Ze 1913.1.je Stalin v spisu "Marksizem in na cionalno vprašanje" to načelo izrazil z beseda mi:"Pravica do samoodločbe pomeni,da se ima na rod pravico organizirati,kakor se mu najbolje vidi.Pravico ima organizirati svoje življenje 90 načelih avtonomije.Pravico ima,da stopa z drugimi narodi v federativna razmerja. Pravico '.aa,da se povsem odcepi.Narod je suveren in vsi. B 2 £ 2 Či_so_ enakopravni "ni a drugem mestu istega spisa je to misel izpolnil .ko je zapisal: "Narod ima pravico do avtonomije»pravico ima,da se od cepi.To pa še ne pomeni,da mora to v vsakem pri meru storiti,da sta avtonomija ali odcepitev zmerom in povsou koristni za narod,to se pravi, za njegovo večino,to se pravi,za delovne slojni Pravico narodov do odcepitve je sovjetska o blast takoj ob svojem nastanku proglasila za te rneljno načelo svoje narodnostne politike. Se pred prevzemom oblasti,v maju 1917.,je Lenin zapisal:"Kolikor svobodnejša bo Ptusija,kolikor odločneje bo naša republika neruskim narodom priznavala pravico do odcepitve,toliko močneje bodo drugi narodi pritegnjeni v zvezo z nami , tem manj bo trenj,tem redkejši bodo primeri re snicne odcepitve,tem krajši bo čas,v toku kate rega bodo nekateri narodi odcepi jeni, tem tesnej ša in trdnejša bo konec konca bratska zvezale ruske proletarsko-kmečke republike z republika mi poljubnega naro 6 a," Pravico do odcepitve vsebuje 26.člen pogod¬ be o ustanovitvi uveze Sovjetskih Socialistič¬ nih Republik iz 1922.1.,prav tako pa je ta pra vica naročiov Sovjetske Zveze izrecno uzakonje¬ na tudi v 17 .členu nove sovjetske ustave iz 1936 . lota kjer sto ji : "Vsaka Zvezna republika ima'pra vico svobodnega izstopa iz ZSSR". * Vsa lota obstoja Sovjetske Zveze,zlasti pa sedanja domov: n s Im vojna sovjetskega ljudstva - 4 - proti fašističnim napadalcem, so več ko zgovor¬ ne pričo,da "priznanje pravice do odcepitve mag ga nevarnost "razpada države”" f-Lenin).'Praktič¬ no so se te pravice poslužile samo tiste deže¬ le (Finska,Estonija,Latvija,Litva,Poljska), v katerih je'buržuazna reakcija,eprta na bajone¬ te tujih imperialistov,s kontrarevolucijo sadu čila voljo širokih ljudskih množic- in izvedla odcepitev od državne skupnosti,v kateri je ok¬ tobra 1917.zmagala socialistična revolucija. V -ostalih deželah nekdanje Rusije sc narodi pc zmagi socialistične revolucije in končani drža vljanski vojni 1922..1 .upostavili in vse bolj n ■ trjevali sovjetsko državno enotnost.' Vsakemu narodu Sovjetske Zveze je zajamčena na c i o n.alna_ s voh o da x k a t ere _na j v i g j i _ izrazij o. pr i saartje pravice, do o d cepitve in oblikovanja sa¬ mostojne države.Toda,sovjetski.človek, ve,da dr žarna enotnost vseh ; zveznih republik ustreza is mel.jnifo* ;ŽIvi jenskim interesom vsakega izmed so vjetskih r vrodov. Zato xn.u se na misel ne -pride, ; da-bi propagiral-' odcepitev tega ali onega naro ••-da, prav. kakor v hovi A svob°dm_Jugoslaviji, za katero danes jugoslovanski narodi bijejo svoj narodno- osvobodilni partizanski bo j , noben erah. i _pkrenemu rodoljubu ne bo padlo, v glavo,dati se zavzemal za razdružitev državne•saje&ntce teh • narodov, zgrajene na. dosledni demokraciji in po polni nacionalni enakopravnosti. """"Dosledno demokratična narodnostna, politika, ki priznava- vsakemu narodu pravico samoodločbe do pdcepitve, je nesprejemljiva za tmržjuazi jo , zlati, za vsako buržuazijo vladajočega narods^riL stremi po~ršc"vecjem izkoriščanju zatiranlhlna ' rč3ov~Ih _ še~'bo ji,da^šo .he"bi z odcepitvijo - ta- "'*"tnu~iikorIsSan.ju odtegnili.Zato je imperialist tična""buriuazija za politiko aneksij,to je, za -politiko priključevanja tujih ozemelj proti vo Xji prebivalstva. .... ' 'v. - Ta okolnost je opredeljevala tudi narodnost no politiko velesrbske čaralje v stari Jugosla vi ji. Kolikor ni mogla nacionalne individualno¬ sti Slovencev,Hrvatov in ostalih zatiranih na¬ rodov Jugoslavije kratkomalo utopiti v imperi¬ alističnih, odkrito aneksionističnih geslih o -rodnem edinstvu” , "državnem narodu” itd., se je zatekala k politiki "sporazumov” z burzuazi jami zatiranih narodov, ..Politika "spoia -.umov” brez priznanja pravi¬ ce narodov do odcepitve pa je samo pretkane j sa, p r :l i r i t e j s a oblika aneksionistic n e r o 1 i t i k e; ” o bi juhi jajoč sporazum hkrati izpodmika edino re ravnosti pri spora o d.c ep i t ve „.. Spora v ,ki so enaki,.Ce ho berno,da je sporazum zares' sporazum,ne pa z be¬ sedičenjem prikrite, podre jenost, tedaj je neob- hodno potrebna dejanska enakopravnost obeh stra ni...To je jasno kakor je jasen jasni božji dan,,,Kdor .le proti nravioi^do . odcepitv e ta za aneksije" (Lenin) . Izdajalske burzuazi je zatiranih narodov Ju¬ goslavije so pristajale na take "sporazume" z velesrbsko čaršijo,ker jih je tako v letu 1918. kakor v letih 1927< , 1 935 .in 1939* »vanje tiral strah pred lastnimi narodi, Iz istega razloga so te buržazije bilo ir ti se v temne posle imperializmom. Zato'je usodna politika buržuaznih "sporazu mov" privedla, do usodnega nesporazuma v aprilu 1941, Komunistična, partija Jugoslavije je zmerom jasno in glasno zah t evala za vse narode Jug osla vije pravico do samoodločbe,vključno pravico do odcepitve.Toda,zgodovina,zlasti zgodovina zad¬ njih desetih let,ko se je nad narodi Jugoslavi 'il e pripravi jene, spusca a in italijanskim ~ 0 - je grozečo dvignila Hitlerjeva senca, pa prav tako j;J3go in glasno priča,da so znali jugoslo venski komunisti aa česa opozarjati zatirane na rede Jugoslavije na nevarnost,ki jim preti od nemško-italij miške soseščine,ce bi se te pravi cc do odcepitve v danem položaju dejansko poslu žili.Jugoslovanski komunisti na sploh in slo - venski komunisti posebej niso nikdar izpustili ispi-sd oči pravico naroda kot celote in svojih dol žno sti,ki so jih imeli in jih imajo kot ko¬ munisti, kot tolmači in prvoboritelji za temelj ne šivijensko inter se ogromne večino naroda , to je,širokih delovnih plasti« zgodovina ho tudi oric- la.da se je V omun is - ti' na,partija , Jugoslavije zategadelj zmerom bo rila za uresničenje vseh pogojev,potrebnih za ustvaritev svobodne ,demok ratič ne Jugoslavije , v kateri se nobenemu iv,med njenih narodov nebi bilo treba ozirati 'reko njeni meja in naseda ti plačani.’, fašističnim agentom,ki so Hrvatom, Slovencem,Makedoncem in Črnogorcem obetali, da jih bosta " rešil " Hitler in Kusolini. In zgodovina bo končno tudi pričala,da so komunisti Jugoslavije v tek svojih prizadevan¬ jih' naleteli vselej na pobesnel odpor tistih , ki so se danes pred vsem svetom razgalili kot grobarji svobode jugoslovanskih narodov. 3 - Organsko povezanost med nacionalnim vpra¬ šanjem in strmoglavljenjem kapitalističnega re daT^^ocenjevanju perspektiv ,ki~ j ih - ima j o~pred seboj nacionalno-osvobodilna gibanja,izhajajo komunisti is temeljnega spoznanja,čigar pravil nost potrjujejo vse izkušnje imperialističnega razdobja,zlesti pa razdobja od velike oktober- site socialistične revolucije 1917.leta sem. To spoznanje je izrazil tovariš o talin, ko je dejal, da "brez strmoglavljenje buršuazije in zmage revolucije n cionahnege vprašanja ni mogoče re siti nu količkaj zadovljiv način” {”0 nacional- nem vorasanju v Jugoslaviji".). led tem ko je imperialistična buržuazi ja ves čas po prvi svetovni vojni odkrivala svojo ja¬ lovost v reševanju nacionalnega vprašan ja; med tem ko se je v kapitalističnem svetu vsebolj u veljavijala barbarska "teorija" o goeposkih in suženjskih narodih in rasah;je Sovjetska hveza postajala vse bolj živa priča, da je moči na po dingi socializma doseči medsebojno zaupanje in bratsko sodelovanje med najrazličnejšimi narodi in rasami. Razvoj in usoda star e Jugoslavije,ki so jo . usmerjale reakcionarne buržoazne stranke, sta odkrila vso protiljudsko in protinacionalno nrav tiste ozke plasti,ki si je nasilno prisva jala pravico,govoriti v imenu naroda, hkrati pa narodom Jugoslavija sistematično izpodkopavala temelje njihove svobode in neodvisnosti .Dogod¬ ki v aprilu 1941.so do kraja razgalili pogubno politiko te plasti.Postalo je jasno,da bodo mo rali narodi Jugoslavije izvojevati svoj boj za svobodo in boljšo bodočnost pod novimi vodniki. Ko so stari , "zakoniti" vodniki s tare Jugoala vije videli,da so dolgrali,so se kakor pravca¬ ta tolpa političnih banditov brez vseh pridrž¬ kov zvezali s tujimi okupatorji proti lastnemu ljudstvu.Buržuazna reakcija se je razodela kot gnezdo na jnizkotne j šega narodnega izdajstva .Vse najbolj napihnjene "patriotične" fraze so se v trenutku razblinile kot dim.Proletariat_jejpo- 8' ta l nesporni hegemon v naci onalno-osvobodilnaa boju narodov Jugoslavije. 4..Ne~le~'pravno7ma?več tudi e»ako_- pravnošt"narodov7 r V"kapitalis1iSnem svetu tvo¬ ri bistvo nacionalnega vprašanja bo j širokih množic zatiranih narodov in kolonij proti flnan čni eksploataciji,političnem zasužnjen ju in kul turni depersonalizaciji,skratka,proti vsem ob¬ likam narodnega zatiranja katerih se poslužuje jo imperialistične buržuazije vladajočih naro¬ dov. V Sovjetski Zvezi se je nacionalno vprašan¬ je takoj izpocetka postavilo drugače.V Sovjet¬ ski Zvezi so izginile vse oblike imperialisti? nega in - slehernega "drugega nac I o n alne g a” zatira 53aT”'BI5tvo“načI on^nega“vpr aS an j a~ v~ Sovjetski Zvezi tvori »hoj proti zaostalosti (gospodarski, politični,kulturni } narodov , proti zaostalosti , ki nam je preteklost zapustila v dedščino;hoj, ki naj zaostalim narodom omogoči,da bodo tako v državnem kakor kulturnem in gospodarskem po¬ gledu dohiteli centralno Husi jo”(Stalin).V cla nku "Kako postavljati nacionalno vprašanje"Sta lin jasno opredeljuje ukrepe,ki so za dosego tega cilja potrebni. Dosledno izvajanje teh ukrepov je v petin dvajsetih letih obstoja sovjetske oblasti usta rjalo Čudeže: Ukrajinci,Belorusi in drugi narodi evropske Rusije,ki jim je ruski carski unitarizem (kator je to v odnosu do zatiranih narodov Jugoslavi¬ je delal ”jugosiovenski",to je,velesrbski uni¬ tarizem) odrekal nacionalno samobitnost in spo sobnost,da bi se sami vladali,ter jih skušal na silno porušiti, vsa ti narodi vidijo danes v tes ni zvezi z ruskim narodom jamstvo svoje srečne hodočnosti. Nekdaj zaostala kolonialna ljudstva Azije,M. jim je bil ruski carsko-burzuazni imperializem odrekel vsako sposobnost za kulturni,politični in gospodarski napredek in jim ga tudi praktič no onemogočal,danes v kulturi in civilizaciji komaj se zaostajajo za velikim ruskim narodom, bakljenoscem sodobnega napredka. Narodnostna politika komunistov, izhajajoča iz teh štirih temeljnih postavk marksiziaa-leni ni zrna v n a o i o n e. In e m v pr a š an 3~ u j e _ Iz S o v j e t s k e /-veze napravila nerazdrulljivo zajednico svobe dnin in enakopravnih narodov,nepremagljiv bra- nik _ napredka~in~čiviTizaoI;je7najvec ji_up žati- ranIh"*narodov~lvr ope'"in~vsega**sve ta. ~Ba5eš7~kc na jbol j~nepošredncPob5utiino vše*~telke posledi¬ ce zgrešene narodnostne politike v stari Jugo¬ slaviji, je dolžnost vsakega iskrenega sloven - skega in jugoslovanskega patriota,da se nad gor njim dejstvom zamisli in napravi sklepe,ki jih ta dejstva z vso nujnostjo terjajo. Bogdan Kovač J . Y, Stalin:; J_ Ufi) .ros tavijati nacionalno..v?basanje. rj“■ “ ■ -• Kacin kako komunisti postavljajo nacionalno vprašanje t se bistveno loči oa načina, kako to vprašanje postavljajo vojščaki Druge in Doltre t je Internacionale,vsakovrstne stranke: "sociali stične","socialno demokratske",menjševiške,so¬ cialistično revolucionarne itd.(Poltretja Inter nacionala,tako so imenovali Mednarodno zvezo socialističnih strank,ustanovi j eno v rebruarju ^$21.l.na Dunaju in sestavljeno is vrste strast fvštevši ruske menjševike,ki so v dobi revolu¬ cionarnega poleta začasno izstopili is II. Inter nacionale.Da Čelu Zveze so stali i’.idler.,0.Ba¬ uer, L. nartov itd.Poltrotj a Internacionala je i msla nalo g g, pre .treči vse b olj rae to ci vpliv I.oinunistiČne Internacionale me c: delavskimi rn.no žicami,ki so se odvrnile od diskreditirane II. Internacionale.V 1923.1.se je Poltretja Inter¬ nacionala znova združila z II.Internacionalo . -Op.red.) "lasni, je treba označiti štiri bistvene to¬ čke-ki so. ivdj-eoi. j značilne za novi način posta vi j anj a nacionalnega vprašanja In ki razmejuje jo starp in novo pojmovanje nacionalnega vpra¬ šanja. P r v a t o c k a - Združitev nacionalne- gr vprašanja kot dela s splošnim vprašanje: 1 ! #>- svobojer.ja kolonij, kot celoto.V .dobi II.Inter¬ nacionale so nacionalno vprašanje navadno ome¬ jevali na ozek krog vprašanj,ki so zadevala iz ključno le "civilizirane narode" .Irci,Cehi, r 'o- 1 j aki,linči,Srbi,Armenci,Zidj e in nekatere dru ge evropske narodnosti,to je bil krog neenako¬ pravnih narodov,za katerih usodo se je zanima¬ la II. Internacional a. 'C -etin; in stotine mili- onov ljudi,iz katerih sestoje azijska in afriš ka ljudstva,ki so podvržena nacionalnemu zati¬ ranju v najbrutalnejsi in najgrozovitejši obli ki,so "socialisti” navadno spregledali.niso si upali postaviti v isto vrsto "belce" in "črnce 1 , 1 "nekultivirane" zamorce in "civilizirane"Irce, "zaostale"Indijce in "prosvetljene" Poljake.MoL Če so smatrali,da se je sicer treba boriti za osvobojenje neenakopravnih narodov Evrope,da pa se "socialistom,ki nekaj dajo nase";nikakor np spodobi rosno govoriti o osamosvojitvi kolonij, ki so "neobhodno potrebne" za "ohranitev civi- zacije".Tem socialistom,če jih smemo tako ime¬ novati, ni prišlo niti na misel,da nacionalnega jarma v Evropi ni mogoče streti brez osvobodit ve kolonialnih-ljudstev Azije in Afrike izpod imperialističnega jarma,da je prvo organieno po vezano z drugim. Komuni s ti so prvi osvetlili zve zo med nacionalnim vprašanjem in vprašanjem ko Ioni j,dali so ji teoretično podlago in nanjo po stavili svojo praktično revolucionarno akcijo. S tem je bil porušen zid med "belimi" in "črni , ra e c H lr-1 i ~| žnji imperializma.la okolnost je znatno olajša la povezovanje boja zaostalih kolonij z bojem naprednega proletariata proti skupnemu sovraž¬ niku, proti imperializmu. Druga točka- nadomestitev vodene¬ ga gesla o pravici narodov do samoodločbe z jas nim in revolucionarnim geslom o pravici narodov in kolonij* do' odcepitve- in do oblikovanja ne od visnih držav.Govoreč o pravici.do samoodločbe, vojščaki II.Internacionale navadno niso zinili niti besede o pravici do odcepitve, - pravico do samoodločbe so v najboljšem primeru tolmači li kot pravico do avtonomije na sploh."Stroko¬ vnjaka" za nacionalno vprašanje,Springer(psev¬ donim avstrijskega socialnega demokrata Karla - 12 - henerja._0o. red .)' in Bauer sta se povzpela ce¬ lo do tega, d rta- iz pravi e o do samoodločbe na pravila pravico zatiranih narodov Evrope do kuL turne avtono oi je , to so pravi, pravic o do lastnih kulturnih ustanov, prrouse-..o č vso p olivi eno fin ekonomsko)oblast vladajoči narodnosti . 7 ., drugi¬ mi besedami, pravica neenakopravnih narodov do samoodločbe se je spremenila v predpravico vla da.!o6ih narodov do' izvajanju politične oblasti, vprašanje ode ; pit ve pa jc bilo izključeno. Ideo loški vodja II.Internacionale,kac.tsky so je v celoti pridružil temu, iz temelja imperialistih nemu tolmačenju pravice do samoodločbe,ki sta Sa priporočala Springer-Bauer.Si čuda,da so im perialisti sooznali to posebno prednost, ki jo ima sanje geslo o samoodločbi in so si ga zate gadelj izbrali za svoje lastno geslo.znano je, da so imperialistično vojno,ki je imela za smo ter zasužnjenje ljudstev,vodili pod praporom sa mo o dl o čb e. T uk o se je vodeno g o sl o o samoodločbi, orodje osvobojenja narodov,enakopravnosti naro čov , izpremenilo v orodje za krotitov narodov, v orodje,ki naj narode drži v pokorščini do im - perializma.Dogodki,ki so sc v zadnjih letih vr šili po vsem svetu,logika revolucije v Evropi, in končno,vse bolj rastoče gibanje sa osamosvo jitev v koloni jah,vse to jc terjalo odpravo te ga gesla, ki je postalo reakcionarno,in njegovo nadomestitev z drugim,revolucionarnim ges*-.loin, ki bo med delovnimi množicami neenakopravnih 1 !)* rodov lahko razčistilo ozračje nezaupanja lo proletarcev vladajočih narodov;z geslom,ki bo utiralo pot k enakosti narodov in k enotnosti delovnega ljudstva teh narodov.To geslo so for muli*ali komunisti in zadeva pravico neenako - pravnih narodov in kolonij da se odcepijo in u stanovijo lastne države.Vrednost tega.gesla je v tem: 1 .Odstranjen jo sleherni povod za suita, j o, da ima delovno- ljudstvo enega naroda aneksionisti ono naklepe preti delovnemu ljudstvu drugegana roda, s c o mor so pripravljena tla za medsebojno zaupanje m prostovoljno združevanje. 2.Imperialistom,ki 11 oememo razpravljajo o pravici do samoodločbe ,zraven pa skušajo neena kopravne narode in kolonije obdržati v pokoršči ni,jib obdržati v okviru svoje imperialistične države,je z oblicja s trgana krinka. Ki treba dokazovati , da si ruski delavci ne bi bili pridobili simpatij svojih tovarišev dru gib narodnosti na Zapadu in Vzhodu ce po prev¬ zemu oblasti ne bi bili proglasili pravice na¬ rodov do odcepitve in oblikovanja lastnih držav: 6 e ne bi z dejanjem dokazali svoje volj e,to ne izbrisno pravico narodov praktično uveljaviti 5 6-3 se ne bi bili odrekli "pravici",.recimo, do Finske ' 1917);ce ne bi bili umaknili čet iz sc verne Persije(1 917 );če se ne bi bili odpoveda¬ li težnjam po delu Mongoli je,Kitajske itd. NIČ manj jasno ni,da je politika imperialis tov,spretno skrita pod praporom samoodločbe,na Vzhodu vsaj v zadnjem času s,.-mo zategadelj do¬ življaja neuspeh za neuspehom,ker je tam trči¬ la ob rastoče osvobodilno gibanje,ki je vznik¬ nilo iz agitacije, vršeče sc- v duhu gesla o pra vici narodov do odcepitve in oblikovanja last¬ nih držav. Tega junaki Bruge in Poltretje Inter¬ nacionale ne razumejo;z vso vnemo pa obrekuje¬ jo "Svet za akcijo in propagando" v Bakuju, in sicer zaradi nekaterih ne važnih napak, ki jih je bil zagrešil .("Svet za r-rop ugando in akcijo med narodi Vzhoda" je bil ustanovljen 1920.1.nakon gre.su narodov Vzhoda,ki se je vršil v Bakuju. J- mei je nalogo,na podlagi gesla o svetovni pro¬ letarski revoluciji organizirati propagando pod pirati in zediniti osvobodilno gibanje Vzhoda no dejavnost omenjenega "Sveta” ter v osvobodil no gibanje azijskih in afriških kolonij- v zad¬ njih dveh ali treh letih. Tretja točka- osvetlitev zveže , organske zveze,ki obstoja med nacionalno-kolo- nialnim vprašanjem' in vprašanjetn oblasti 'kapi¬ tal a,strmoglavij en j a kapitalizma,diktature uro letariata.V dobi 11.Internacion .le so nscicnal no vprašanje ; cigar obseg je bil skrajno omejen, navadno motrili kot takega,ločeno od prihajajo Če proletarske revolucije.tolče so smatrali,da bo nacionalno vprašanje rešeno :: naravno” ,pred jrcle tarsko revolucij o, z vrsto r e "orni v okviru kapitalizma;da je mo oče uresničiti "proletarsko revolucijo brez korenite rešitve nacionalnega vprašcnja in da je narobe,nacionalno vprašanje mogoče rešiti brez strmoglavljenja Kupitalabrez in pred zmago proletarske revolucij e.Ta,iz te¬ melja imperialistični način gledanja,se kakor rdeča nit vleče skozi znana Springerjeva in 3a uerjeva cela o nacionalnem vprašanju,Toda pri¬ bližno deset let je,v teku katerih se je razo¬ delo vse, kar je tam zmotnega,'vse, kar je v tem načinu postavljanja nacionalnega vprašanja 0 ni lega.Imperjalistična vojna je pokazala in revo lucionarna praksa zadnjih let je iznova dokaza la, 1.da sta nacionalno vprašanje in kolonialno vprašanje neločljivi od vprašanja osvoboditve izpod oblasti kapitala; I.da imperializem najvišja oblika kapitaliz ma) ne more obstajati, ne da bi oolitično in e- konomsko zasužnjeval neenakopravne narode in kolonije; ■( 3 '. da. neenakopra'.ni narodi in kolonije ne mo rejo biti osvobojeni,ne da bi bila strmoglavije na oblast Kapitala; 4 - da se zmaga proletariata ne more utrditi brez osvobojenja neenakopravnih narodov in ko¬ lonij izpod jarma imperializma. | Ge lahko Evropo in Ameriko imenujemo glavno bojišče med socializmom in imperializmom,je tre ba neenakopravne narode in kolonije z njihovi¬ mi surovinami,z njihovim gorivom,z njihovimi ži vi jenskimi potrebščinami,z njihovimi neizmerni mi rezervami človeškega materiala, smatrati za v • zaledje,za rezervo imperializma.pe hočemo vojno dobiti,ni dovolj,da zmagamo samotna fronti, mar več moramo revoluciordraii tudi sovražnikovo za ledje,njegove rezerve.Zategadelj zmaga svetov¬ ne proletarske revolucije ne more biti zagotov 1j ena,preden-proletariat ne poveže svo jega last nega revolucionarnega boja z osvobodilnim gi¬ banjem delovnih množic neenakopravnih narodov in kolonij proti oblasti imperialistov,za dik¬ taturo proletariata«To je tisti "nič",ki so ga izpustili izpred oci ljudje iz Druge in Peltre tje Internacionale,k' so ločili nacionalno in kolonialno vprašanje od vprašanja oblasti v do bi naraščajoče proletarske revolucije na Zapa- du« Četrta točka-v nacionalnem vora šanju nastopi nov element,element dejanskega in ne le pravnega izenačenja narodnosti''pomagati, podpirati zaostale narodnosti,da se dvignejo do kulturne in ekonomske 'ravni tistih narodnosti, ki so jih bile prehitele.)kot eden. izmed- ppgo. - j e v, ne o oho dno' potrebnih za dosego bratskega, so delovanja ned delovnimi množicami raznih narod nosti.V dobi II.Internacionale so se navadno o. mejevali na proglašanje “nacionalne -enakoprav- n n ps t i! J - * zahteve žna r beseda.5e manjkajo viri : jo uveljavljanje to sila. ma,d a se de 1o vn c mn o žic s morejo posluževati pravi'. nosno ao s te. lih 1 Vi na » v d opuse. u o. s u e v ne ji. pn aajcnac o 1 Tl i uiakopravi ,v isti meri kakor se ont lahko poslužujejo delovne množice naprednih na rodnosti; de lanska*'kul turna, ekonomska) ne enakost med narodnostmi,deds6inj ur o t ek j. o s ,. H?. organizirati gospodarsko sodelovanje med doičvnin 1judstvom zaostalih in naprednih nared nosil. To sq štirje bistveni cinitelji,ki so znacil ni za način,kako komunisti po novem postavlja¬ jo naciorfalno vprašanje. "Pravda",št. 98 . ,8.V.1921 .• 1 J J.V.Stalin: / OKTOBRSKA REVOLUCIJA IN NARODNOSTNA -rsrcrcascKrsr-Tr.-u/w *iv sbtt«?? rs&sjuzzzac i POLITIKA RUSKIH KOMUNISTOV. aaaagng g aa us . ?« : *s^-syaasa; z. •aa.vresaša pCT K fr y luo Rusije; pomoč zaostalim narodnostim, v njinevem kultui*- nem in gospodarskem razvoju,brez česar ostane M nacionalna enakopravno s t i! zgolj votlo zveneča beseda*,vse to na pcc.jc.gi popolne osamosvojitve kmetov,No. podlagi Osredotočenja vse oblasti v rokah delavnih elementov obrobnih narodnosti ta ka je narodnostna politika ruskih komunistov. Ni treba posebej govoriti o tem,da si ruski delavci ob prevzemu oblasti ne bi bili pridobi 11 simpatij in zaupanja pri svojih tovariših drugih narodnosti,predvsem pa ne pri zatiranih množicah ne enakopravnih narodnosti,ce ne bi bi 11 s svojimi dejanji dokazali svoje volje,da to narodnostno politiko uresničijo,6e se ne bi bi ii odpovedali "pravici”do Finske,6e ne bi bili odpoklicali bet is severne Perzije,ce ne bi bi 11 likvidirali teženj,ki so jih gojili ruski im p socialisti v t ogledu nekaterih predelov Mongo¬ lije in kitajske,ee ne bi bili zaostalim narod nostim nekdanjega ruskega carstva pomagali raz vijači kulturo in državne v stanove v nacional¬ nem jeziku. *v m O'- radi ..ri tem; man,]: se je lahko ro dila neločljiva sveža med ljudstvi F.3FSS,proti kateri so ostale brez moči vsakovrstne "diplo¬ matske" spletke in tako skrbno pripravijeni"blo ki". Še vec,brez te simpatije in tega zaupanja so jim ga izkazovale zatirane množice na peri¬ feriji nekdanje Musije,ruski delavci ne bi bili mogli premagati Kolčaka,Denikina,Vrangla.Ne sme mo pozabiti-,da je' bilo operacijsko področje teh uporniških generalov omejeno na periferijo .kjer rabivajo predvsem neruske narodnosti;in prav ~c so Kolcal. ,Denikina in Vrangla zaradi njiho ve imperialistične in rusifikacijske politike silovito sovražile.Antant• se gre vrne: j.la. v borbo in podpiral generale,se ni mogla na¬ slanjati na drugega kakor na rusifikatorske e- lemente na periferiji.S tem je k.mio oe podžiga - 20 - . la sovraštvo,ki ga je prebivalstvo periferije gojilo do uporniških generalov in poglabljala njegove simpatije do sovjetske oblasti. Ta nkolnost je opredeljevala notranjo sla - cost r oieakovega,Denikinovega in.Wranglovega za ledja,s tem pa tudi njihovo slabost to se pra¬ vi končno tudi njihov poraz. Toda blagodejni rezultati narodnostne poli- tike•»ruskih, komunistov se ne omejujejo samo. na E3RSR in na sovjetske republike,ki so s njo v zvezi' 'članek je bil napisan več ko eno leto prod ustanovitvijo enotne sovjetske zveze 3S3R. -Op.red.) Uplival je - posredno sicer - tudi na Stališče sosednih dežel do R.SPSR. Turčija, Perzi ja,Afganistan,Indija in druge dežele Vzhoda so korenito izboljšale svoje stališče do Rusije,v kateri so prej gledali strašilo za te dežele . To je dejstvo,ki ga ne more zanikati niti tako predrzen politik.kakor jo lord Curzon.Zares ni treba dokazovati,da bi bil takšen korenit pre- okret,kakršen je nastopil v stališču sosednih dežel do Rusi je,nepojmljiv,če v teku štirih let odkar obstoja sovjetska oblast,ne bi bila zno¬ traj RSrSR sistematično izvajana zgoraj očrta¬ na narodnostna politika. Takšni ..so v celoti rezultati narodnostne po iitike Komunistov.S posebno jasnostjo se ti re zultati kažejo prav danes,ob Četrti obletnici Sovjetske oblasti -ko je težke vojne konec £.0 se¬ je na široko pričela 'graditev in ko se nehote oziramo nazaj, da bi z enim samim pogledom pre¬ merili prehojeno pot. "Pravda" , štev. 251 . , 6-7 .XI, 1921. <"*\ A C 1 -alin ■ KAKO PROT... Air tki AT RATAJI; PA 01 OSA LITO V n P •• c* a TjJh 1 V XX-.: - OXj o .JjMm; -X Tc.-VitoV. v.an« ctfwsr:rj£7CKjf (Iz članka "Mednarodni značaj Oktobrske .{ e v o .L u c i 3 e» 327.) Oktobrska Revolucija imperializma ni omaja¬ la samo v središčih njegovega gospodstva,ne sa mo v "m-: rc-’ol ; :.n" .Udarila je tudi ‘po zaledju in poriali.zr; .o nje;.; avl perij’ eri j i, izpodkopavajoč ost ..Kotvo imperializma v kolonialnih in odvis nih ?e.colah. A tem,la je strmoglavila velike zemljiške po cestnike in ka italiste,je Oktobrska Revoluci¬ ja strla vari. e m aonalnega in kolonialnega 2 a rotirana ■g more narode. : tora, da. .“Volucai p. c ram nacionalnega .sovraštva narodi,••. arveč pol praporom, med tiranja in osvobodila brez izjeme vsa ljudstva-velik« države.: roletariat se osvoboditi,ne la bi osvobodil zatiran inačilna črt ra Oktobrske revolucije je v 7.Z :F. ten nacionalnih in kolonialnih revolucij ni izvedlo, pol 'iv ir. spopadov mod ru sebo jne.-r*. zaupanja in 'bratskega r bliže vanj a meč delavci in Im-ti tistih narodnosti,ki prebiva¬ jo v £SSK,ne v imenu mol m,v,iiz ma, marveč v i- ner.u internaclonalizma . prav c&tegad :1 j,ker sc se te nacionalne in ' ‘.le pri nas ood vod j ud c tv a p ari j e v, o mo boam n m ugrn rivlacrjoč o svojim ie kolonialnih revolucij v zatiranih deželah sveta,ki se vrše 22 - eka lji. dstva. ljeno" ii.X .. X t JL j dQ Hekdaj H je.bilo c?t *i za" irair 1 jha^tv a jevoDajati samo v sramen- ,’u bur-žua zmgn n a io:.aIlzra ,v znamenju tr.gfjijs .arodo v 'kureča pc 5ru r sga,v znamenju r.jiuove- ~ razdvajal.ja,v "namenju krepitve nacionul. e- . - sovraštva me- delovnimi množicami različni!* ••rodov.?daj lahke smatramo,da je ta legenda o Tržena.Eden izsmed najvažnejših rezultato- Okt o Drolce devolucije je ta,da je tej Ifgor.di zada¬ la smrviii udarec,ko je z d-jan jem pokazala, da j pro1et ar rki , internacicnalni i a6in osvobaja¬ nja zatiranih 1 judsk ev edino pravilni način,ki ,e mogoč xn pameten;no je bratska zve a al ;e z dejanjem pokazala, ■vcev in kmetov,pripada jocih najrazličnejšim ljudstvom,da je zveza te melječa na pro stovoljni z družit vi in in tern.aoi c aal i z mu , mogoča in pameti. '.Obstoj Zveze. Sovjet e k ih. " ootalističnih Republik,ki je predgodeba fcoOokf z zrušitve si o v nega ljudstva vsega, sve¬ ta v enotnem sveto’.nem gospodarstvu,lahko slu¬ ži kot neposreden dokaz. Odveč bi bilo prigodedovati,da ti in podob- ni rezultati Oktobrske Revolucije niso in niso mcgl' ostali brez resnega vpliva na revolucio¬ narno .. ib': n is v kolonialnih in odvisnih- n e Selah, lejstvn/kakor naraščanje revolucionarnega giba nja e d satira .Ti J.. lili ljudstvi Kitajske , Indonezi¬ je, Indij e it d. in vse -/vod j.e siri h ti je ,ki jih go je ta- ljudstva do L C S?. > so zato najegovornt jee pride o loba hladno^rvnera isirc-ri& canj a in zatiran¬ ju kolonij in ■-> avl snih dežel je za nam i. Priola je doba osvobodilnih revolucij v ko¬ lonija'.: in odvisni'. ež.elah,doba,ko se v teh . dežela']: /rešuj a -pro le tari at .,doba njegove ege-- meni j e V revoluci i i . "Travda"štev.kož.,5.-' 7 .nov. 131?« /'VV«. Staj in t Od M uIKJKKJU SOVI. "dKIH REPUBLIK. }■ .'•• .--o r ■ v j ■ •• t . ■' / j • . ‘ : poročilo na 1 .kon.-.resu r-ov jetov Zveze Sov je skih Socialističnih Republik,30.2IL192 i „• • lovarisi', uhr._/nji dan pomeni preokret v zg o covini sovjetske oblasti.On je postavil mejni¬ ke v , : tarim, že prekoračenim razdobji era, ko so sovjet: k c republike, sicer skupaj delovale , toda' ločeno korakale m se bavile predvsem z vpr-ra i.je.Oi uvej-o/a obstaja, - in. med novim raz.dob.jem, ki ze nastopa, r-azdob j cm., ko je določenega obstz jan ju sovjetskih- -republik konec ;ko se republi¬ ko zc rum n j .e jo v eno samo zvezno državo,da bi u sp e sr-o premagale gospodarsko razsul, o; ko sovjet ulu c - 'la st ne misli več zgolj na svoj obstoj , marveč se hoče tuni razviti v resno mednarodno silo,ki bo zmožna vplivati na mednarodni polo¬ žaj in ki ga bo zmožna pi/cblikovati v interesu 24 - delovnega ljudstva. K.-,J Jo bila sovjetska oblast v teh petih le tih?>IaJ?ona,komaj zaznatna veličina,ki Je med svojimi sovražniki pov .rdcala ropanje,med dobr shira delom svojih prijateljev pa sočutje.To je bilo razdobje razdejanja,ko se sovjet-'ku ob la ob ni opirale toliko na lastne sile,kolikor n. ne moc svojih nasprotnikov;ko so bili vozražniki sovjetske oblasti razdeljeni na dve koaliciji, 'na avstrijsko-:.e moko in anglo-francosko ,met se boj zapleteni v vojno in niso mogli obrnitizv o jeva orožja proti s-.ovj^t^fci oblasti .V zgodovini sovjetske o ".lesti je bilo to razdobje razdejan ja,ki ga je povzročila v0.7na.loda, odbijajoč u- d:rco,ki sta jih nanjo namerila kolcale in Deni kin • je sovjetska oblast usinrarila kdo c o Armado in uspešno prebrodila razdobje ramo Janjo. lotom je v zgodovini sov -otoke oblasti nafto pilo novo razdobje,razdobje c ja proti gospo - darskemu razde j mju,To razdobje se zdaleč ni . konoc.no ;toda pokazalo je že svoje uspehe,zakaj v tem razdo'j-.' vidimo učinkovit boj sovjetske oblasti proti lakoti,ki je lani prizadel^ dežo lo;v tem razdobju višimo precejšen polet polje¬ delstva,preče j šn jo obnovitev laik-- industrije; razpolagamo z že oblikovanimi kadri industrij¬ skih voditeljev,ki so naša radost,naše upanje. Toda,ce hočemo prekoračiti gospodarsko r^zdeja nje, tedaj vre to še zdaleč zadostuje .Razsulo bomo prem gadi in 'odstranili,ce bomo zedinili sile vseh sovjetskih republik;vse finančne in gospodarske vire republik je treba ;d..ti n., raz polago obnovi temeljnih panog naše industrije. Odtod po tret. a, da se sovjetske republike zedini jo v eno samo zvezno državo.Današnji dan je ti sti ko se naše republike zedinjujejo v eno sa¬ mo državo,da bodo z združenimi r.o.Sni vzpostav¬ ljale naše gospodarstvo. Vojno razdobje,boj proti razsulu,ki ga je povzročila vojna,nam je dalo Rdečo Armado,ene¬ ga od tema 1 -j e v, na katerih sloni sovjetska oblast, Raslednje razdobje - razdobje boja proti gospo danskemu razsulu, - nam je dalo nov okvir nase ga državnega obstoja,Zvezo Sovjetskih Sceialis ticnih Republik,ki bo brez dvoma pripomogla k vzpostavitvi sovjetskega gospodarstva. Eaj je sovjetska oblast zdaj?Delovna velesi la,ki med sovražniki ne povzroča več roganja , marveč škripanje z zobmi. 'taksna je bilanca razvoja sovjetske oblasti v petih letih njenega obstoja. Toda,tovariši,današnji dan ni samo dan bilun ce: on pomeni hkrati zmagoslavje nove Rusije nad staro,nad Rusijo,zandarjem Evrope,nad Rusi jo,rabljem Azije.Današnji dan pomeni zmagosla¬ vje nove Rusije,ki je strla okove nacionalnega zatiranja,organizirala zmago nad kapitalom,u- stvarila diktaturo proletariata;vzbudila je lju dstva Vzhoda,'navdahnila delavce Zapada;rdeči prapor je izpremenila iz strankine zastave v državno zastavo,in okrog te zastave je zbrala narode sovjetskih republik,da bi jih združila v ono samo državo,v Zvezo Sovjetskih Socialis¬ tičnih Republik,pred-podobo bodoče Svetovne sov¬ jetske socialistične republike. Ras komuniste so dostikrat napadali,ces da smo nesposobni graditi.Raj zgodovina sovjetske oblasti v teh petih letih služi kot dokaz, da znajo komunisti tudi graditi.Raj ta kongres sov jetov,ki je poklican,da ratificira deklaracijo in pakt,zadevajoča zedinjenje republik,ki ju je včeraj sprejela konferenca opolnomočencih dele¬ gatov, - naj ta kongres zedinjenja pokaže vsem, ki še niso izgubili sposobnosti mišljenja,da zna jo komunisti prav tako dobro graditi novo,kakor znajo dobro rušiti,kar je starega. - 26 - Lvo,tovariši,deklaracijo,ki jo je včeraj sprejela konferenca opolnomočenih delegatov. Irebral vam jo borni DEKLABACIJA 0 uk' social: asovi jiick: x :VLZL SOVJETSKI I LrVBIIK. Od oblikovanja sovjetskih republik sem,so države sveta razdeljeno v dva tabora* * tabor kapitalizma in v tabor socializma. Tam, v taboru kapitalizma,vidimo ra-.ionalno mržnjo in neenakost,kolonialno suženjstvo inšo vinizem,nacionalno zatiranje in pogrome »grozo¬ dejstva in. imperialistične vojne. Tu,v taboru socializma,vidimo medsebojno z? upanje in mir,nacionalno svobodo in enakošt »Mr no sožitje in bratsko sodelov-njc n a.j Kapitalistični svut je desetletja 'O d O V . izkušal razvozijati vprašanje šaman, po- narodnosti,hoteč spraviti v sklad svobodni r_. ovoj narodov in si¬ stem izkoriščanja človeka- po človeku.Rarobe, štrena nacionalnih protislovij sc bolj za¬ motava, ogrožajoč sam obstoj kapitalizv^»Buržua zija se je v organiziranju sodelovanje med na¬ rodi izkazala jalovo. Samo v taboru sovjetov,samo pod; diktaturo orolOtariata,ki je zedinila okrog sen Večino prebivalstva,jo bilo moči korenito razrušiti nacionalno zatiranje»ustvariti ozračje medseboj nega zaupanja in postaviti temelje bratskega sodelovanja med narodi, Samo te okolnosti so sovjetskim, republikam omogočile,da so zavrnile notranje in vnanje na pade imperialistov vsega sveta?samo te okolnos ti so jim omogočile»da so uspešno zaključile državljansko vojno,da so zagotovile svoj obstoj in so lotil .j mirne gospodarske graditve. Toda,vojna leta niso minila,ne da bi bila -27- zapustila sledove„Opustošena polj. ,mirujoče to varne,razrušene produktivne sile in izčrpani gospodarski viri.vsem tem posledicam vojne ni¬ so kos osami;.ni napori posamezni! republik v gospodarski graditvi.Obnova narodne..,a gospodar s tv a se je pokazala nemogoča <5 a bi republike obstajale ločeno druga od druge. 7 druge pleti pa nestalnost, mednarodnega po ložaja in r_ rico kapitalistične o.bkrožitve ob¬ stoječa nevarnost novih napadov neizogibno ter jata ustvaritev enotne fronto sovjetskih repub 'lik. In končno,sama struktura sovjetske oblasti, ki jo po svojem' razrednem bistvu internacional na,vodi delovne množice sovjetskih republik na pot z o o. in j en j s v eno samo socialistično 'druži r- no. Vso te ok^lnosti nujno zahtevajo zedinjenje sovjetskih republi v ono tD c.mo zv c zno državo, ki bo lahko 'hkrati zagotovila vnanjo varnost, notranji gospodarski proč^it in narodom svobod ni nacionalni razvoj. Volja narodov sovjetskih republik,ki so se ne d o v v. o zbrati ra svoji?- kongresih sovjetov in unodusno sni nili urtanmviti H iivezo Sovjetskih Socialističnih hepublik”,je zanesljivo jamstvo, da ta Zveza pr.' tavlja prostovoljne združitev enakopravnih narodov;da je vsaki republiki za¬ jamčena prpvica do prostovoljne odcepitve od iv ize tda je vstop v Zvezo odprt vsem socialis¬ tičnim sovjetskim republikam,kar jih;obstoja a jih laike v bodočnosti oblikuje;da bo ;zna Ir" va dostojno kronala necelo mir ;.oga sožitja in bratskega' sodelovanja med nar o dijUpostavljenega v mesecu oktobru 1917.1.jda Ijiv branik proti svetovnemu kapitaliz in bo zaznamovala nov,odločen korak na poti k združitvi delovnega ljudstva vseh dežel v eno svetovno sovjetsko socialistično republiko. S tem,da smo predvsem svetom dali te dekla¬ racije in svečano proglasili neispremenijivost temeljev,na katerih počiva sovjetska oblast in ki so izraženi v Ustavah socialističnih sovjet skih republik,katerih opolnomočenci smo,smo mi, delegati teh republik,na temelju polnomočij,ki so nam podeljena,sklenili podpisati pogodbo o ustanovitvi '"'Uveze Sovjetskih Socialističnih Republik. J.V.Stalin: .OKTOBRSKA REVOLUCIJA IN VPRAŠANJE SREDNJIH SLOJEV. ( 1923 ) Jasno je,da je vprašanje srednjih slojev e- no izmed temeljnih vprašanj delavske revoluci¬ je.Srednji sloji,to so kmetje in mali delovni ljudje po mestih.Zraven je treba prišteti še zatirane narodnosti,katerih devet desetin tvo¬ rijo srednji sloji.Kakor vidite,so to tiste pLa sti,ki po svojem ekonomskem položaju stoje med proletariatom in razredom kapitalistov.Dve o- kolnosti opredeljujeta važnost teh plastirpr - vi^one tvorijo večino,v vsakem primeru pa po¬ membno manjšino med prebivalstvom obstoječih držav;in dal je,one tvorijo resne rezervo,iz ka terih razred kapitalistov rekrutira svojo voj¬ sko proti proletariatu.Proletariat ns more o- hraniti svoje oblasti brez simpatije brez pod¬ pore srednjih slojev,predvsem kmetov,zlasti ne v taki deželi, kakršna je naša Zvezna republika. Proletariat ne more niti sanjati o prevzemu 0- blasti,čo ti sloji niso vsaj nevtralizirani, ce se še niso utegnili odtrgati od razreda kapita listov,če množično še tvorijo vojsko Kapitala, -29- hftdtod boj za srednje slo je,bo j z a kmeta, boJ # ki se kot rdeča nit vleče skozi vso nas? revolttci jo 1905.in191?.,bo j,kise zdavnaj ni končan 'in ki se bo.nadaljeval še v bodočnosti. Ce je revolucija 1848.1.V Franciji doživela poraz, se je to med drugimjzgodilo -zategadelj,ker ni med francoskimi kmeti izzvala nobenih znakov simpatij.5e je pariška Komuna padla,se je to zgodilo med.drugim zategadelj,kor je naletela na odpor srednjih slojev,predvsem pa vseh kme¬ tov.Isto je treba reci o ruski revoluciji 1905- leta.Izhajajoč iz izkušenj v evropski revoluci ji,so nekateri vulgarni, marksisti s Kautskym na čelu,prišli do zaključka,da je srednjim slojem predvsem pa kmetom,sovraštvo do~delavske revo¬ lucije naravnost prirojeno;zategadelj,da je tre ba imeti pred očmi doka,j dolgo razvojno razdob je,ob koncu katerega bo proletariat tvorilv na rodih večino:tedaj da bodo ustvarjeni realni pogoji za zmago delavske revolucije.Opremijeni s tem zaključkom so vulgarni marksisti svarili 'proletariat pred "preuranjeno" revolucijo.Opre mljeni s tem zaključkom so "iz načelnih razlo¬ gov" stavljali srednje sloje povsem na razpola go kapitalu.Opremijeni s tem zaključkom so nam prerokovali neuspeh Oktobrske revolucije v Ru¬ si ji,opozarjajoč na dejstvo,da proletariat Rusiji tvori manjšino,da je Rusija kmečka de* žela in da je zategadelj v Rusiji nemogoča zma govita delavska revolucija. Značilna stvar - Marx je srednje sloje in predvsem kmete gledal na povsem drug način.Med tem ko so se vulgarni marksisti kmetov odreka¬ li in jih politično povsem prepuščali kapitalu, ha ves glas oznanjajoč "trdnost svojih načel", .je Marx,ta marksist,ki je bil v pogledu načel najtrdnejši med marksisti,Komunistični partiji neprestano svetoval,naj kmetov ne izgublja iz- -30- gubi ja izpred o c i,: vaj jih pridobi - za stvar pro latariata in naj si za bodočo proletarsko revo lue.ljo zagotovi njihovo podporo. I-.nano j e, da je var o; v letih 1850 —1860., oo porazu februarske • revolucije v Franciji in temelji, pisal Engel¬ su in preko njega Komunistični partiji v Nemo! ji 1 "■Is tok dogodkov v Nemčiji bo zavisel od tega, ali bo mogoče združiti proletarsko revolucijo z nekako novo izdajo kmečke voj¬ ne.’^ Ta citat .je vzet iz pisma, ki g£, je •larx16, aprila 1856. pisal Engelsu,- Op'.,, red.) To je bilo v letih 1850-1860. napisano za Nemčijo, 'kmečka dežele, kjer je proletariat tvoril neznatno manjšino, kjer je bil proletar jat manj orgrniziran ko 19^7. 1. v Rusiji,kjer so bili kmetje po svojem položaju manj priprav Ijeni podpreti proletarsko revolucijo kat or pa o17, 1. kmetje v Rusiji. Izven vsakega dvoma je, da je bila Oktobr¬ ska Revolucija navzlic vsem "načelnim" gobezda čem posrečena kombinacija "kmečke vojne" s"pro letarsko revolucij®", o kateri je govoril Marx Oktobrska Revolucija je dokazala, da proletar iat lahko prevzame oblast in jo ohrani, če se mu posreči srednje sloje, predvsem pa kmete,od trgati od razreda kapitalistov, ce se mu posre či izpremeniti te sloje iz rezerve kapitala v rezervo proletariata. Skratka; Oktobrska Revolucija je kot prva med vsemi revolucijami sveta postavila v ospre d je vprašanje srednjih slojev in predvsem kme tov, ter ga zmagovito rešila na kljub vsem "teorijam" in vsemu tarnanju.junakov Il.Inter nacijonale. To je prva zasluga Oktobrske Revolucije, če že v tej zvezi govorimo o zaslugah. ,- 31 - Toda to še ni vse. Oktobrska Revolucija je šla še d.ilje in si prizadevala, da bi okrog proletariata zbrala zatirane narodnosti, kakor smo že zgoraj dejali, devet desetin teli narod ' nosti tvorijo kmetje in mali delovni ljudje po mestih.. Toda pojem zetiranih narodnosti s tem še ni izčrpan. Zatirane narodnosti ni*~o zatira-^ ne le'kot kmetje in mali'mestni delovni ljudje, marveč tudi kot narodnosti, to se pravi, kot delovni ljudje, ki so v nekem državnem okvirju, imajo svoj jezik, svojo kulturo, živijenske goje, navade, določene običaje. Ta vojni jarem mora revolucijonirati delovne množice zatiranih narodov; mora jih tirati v boj proti glavni za tiralski sili: v boj proti kapitalu.. Na tej po dlagi se proletarjatu posreči kombinirati"prole tarsko revolucijo” ne le s"kneško vojno", mar¬ več tudi z"nacionalno vojno". Spričo vsega tega se razširja akcijsko področje proletarske revo_ lucije preko meja Rusije in so uajglošje rezer ve kapitala izpostavljene udarc.em. Ce je boj za srednje sloje vladajočega naroda hkrati boj za neposredne rezerve kapitala, tedaj se mora boj za osvobojenje zatiranih narodov nujno izpreme niti v boj za pridobitev določenih najglohjih rezerv kapitala. Ta boj še zdaleč ni dokončan, še manj, ta boj ni dosegel še niti svojih prvih odločilnih uspehov a Toda ta boj za pridobitev najglobjih rezerv se je spričo Oktobrske Revolu cije začel- in se bo brez dvoma, korakoma razvi¬ jal hkrati z razvojem imperializma, hkrati z naraščanjem moči naše h r eze republik, hkrati z razvojem proletarske revolucije na Zapadu. Skratka. Oktobrska Revolucija" dejansko pome ni začetek boja proletariata za te najgloblje rezerve kapitala, ki jih 'tvorijo ljudske množi¬ ce zatiranih ali neenakopravnih dežel; ona je prva razvila prapor boja za pridobitev teh re- zervjin to je njena druga zasluga. Pridobivanje kmetov se je pri nas vršilo pod praporom socializma.Kmetje,ki so dobili ze mljo iz rok proletariata,ki so premagali vele¬ posestnike s pomočjo prpletariata,in se povspe li na oblast pod njegovim vodstvom,so morali nujno čutiti,so morali nujno razumeti,da se je njihovo osvobojen je vršilo in, se bo % r ršilo pod praporom prole1?riata,pod njegovim rdečim prapo rom.Ta okolnost je morala is prapora socializ¬ ma, s katerim so nekdaj kmete strašili,napravi¬ ti prapor,ki je obračal nase njihovo pozornost in jim pomagal iz potlačenosti,uboštva,zatiran ja.Isto je treba v še večji meri reci o zatira nio narodih.Poziv na boj za osvobojenje narodov, podprt s takimi dejstvi,kakršno je.osvobojenje Pinske,odpoklic čet iz Perzije in Kitajske,obli kovanje Zveze republik,moralna pomoč,izkazana ljudstvom Turčije,Kitajske,Indije,Egipta, -ta poziv se ie prvikrat razlegal iz ust ljudi,ki so triumf irali v Oktobrski Revoluciji ..Ni slu¬ čajna je Rusija,ki je bila nekoč v očeh sati • ranih narodov simbol zatiranja,postala zdaj, odkar je socialistična,simbol osvoboditve.Prav tako ni slučaj,da je ime tovariša Lenina,vod¬ je Oktobrske Revolucije,danes najdražje ime v ustih potlačenih in teptanih kmetov ter revolu cionarnih izobražencev v kolonialnih in neena¬ kopravnih deželah.Če so nekdaj'zatirani in tep tani sužnji neizmernega rimskega cesarstva saia tnali krščanstvo za rešilno sidro,danes socia¬ lizem lahko neštetim množicam prostranih kolo¬ nialnih držav imperializma služi In je Že pri¬ čel služiti kot prapor osvobojenja.Ta okolnost - in o tem ni moči dvomiti - je močno olajšala boj proti socializmu sovražnim predsodkom in I dejani socializma utrla pot v najodaljenejša za¬ kotja zatiranih dežel.Ce je nekoč socialist te iSko '* Š&kbitiir • i*ir j w e "opil '.Tič. neprel tp- ' rsk- er«, d-je sloje zatirali ali a tirolskih dežel, o • 'anes laik o eo.uritu oori iriad temi rlc ji in propagira ideje cinizma v v'-ni d : g„ boclo poslušali, da mu oodo celo sledili, zakaj ^.anj .poveri tako n^.ocen argument kakor j c Oyto braka Hovoluoija. dudi to ja napah. Cktckrsks devolucija. Skratka: Oktobrska Revolucija je id:. jam ec m olizma odprl: pot ned neproletarske, kmečke sre dnje sloje vseh narodnosti in plamen; nouulari zirala je me^ njimi prapor socializm to je tretja zasluga -Oktobrske Revolucije. ''-pravda” , st.273., 7.XI. 1923 . J.. V. Stalin. JI mj/iOEJ&m* VPRAŠANJU V JUGrOkLAVI-JI. ■'lovor jugoslovanski komisiji Izvršnega Komiteta Kominterne 3 0. UL 1 S25,"3oliševik’st3) Tovariši! Mislim,da si tovariš Senic ni pov sem na jasnem o temeljih, kako postavljajo bolj seviki nacionalno vprašanje. Boljseviki niso na ciohalnega vprašanja nikdar ločili cd splošnega vprašanja revolucije, ne pred oktobrom in ne po oktzoru. Osnova boljševiškega obravnavanja na~ cijonalnega vprašanja ju dejstvo, da so gleda¬ li boljseviki nacionalno vprašanje vedne le v ‘ neločljivi zvezi z revolucijsko perspektivo. Tovariš Samic je citiral Lenino.; rekel je, da se je Lenin zavzel za ustavno podlago rešit ve nacionalnega vprašanja,to pomeni, da ga ni gledal kot vprašanje revolucije, temveč kot vprašanje rtforme, To je popolnoma zgrešeno.. Lenin ni nikdar bolehal na ustavnih iluzijah ih tudi ni mogel na njih bolehati. - 34 - Treba je pregledati samo njegovč spise, .da se o tem prepričamo« Kadar je govoril Lenin o u- stavi, ni imel v mislili ustavne poti rešitve nacionalnega vprašanja, tem.veČ revolucionarno pot, to pomeni, da je gledal na ustavo kot na posledico zmage revolucije. Tudi v sovjetski zvezi imamo ustavo in tudi ta ustava zrcali ne ko rešitev nacijonalnega vprašanja. A ta usta va še ni rodila kot posledica kupčije z buržu ožijo, temveč kot posledica zmagovite revoluci Tovariš Semič se sklicuje tudi na znano Stalinovo brošuro o nacionalnem vprašanju, ki jejbila zapisana leta 191 ...in so trudi, da bi našel tam vsaj neposreden dokaz za pravilnost svojega mnenja. A to sklicevanje je ostalo brez uspeha, ker v tisti brošuri ni našel ni¬ ti besedice, da niti najmanjšega namigovanja ne, ki oi meglo opravičiti"ustavno" reševanje nacionalnega vprašanja, in tudi nič uličnega ni mogel tam najti. V podkrepile bi mogel opo zoriti tovariša Semiča na znano mesto iz Sta¬ linove brošure, kjer se avstrijski ( t. j. u- stt-vni) način reševanja nacionalnega vpraš:nja primerja z načinom ruskih marksistov ( t. j. revolucijonarni način). Tisto mesto se glasi: "Avstrijci mislijo, da boao lahko urosni čili"svobodo narodov" s počasnim korakom, po poti malih reform;. Ko predlagajo .cot praktično sredstvo nacionalno avtonomijo, nikakor no mi sli jo nv. spremembe, na demokratično osvobodil no gibanje: tega nimajo v vidiku. Ruski marksi sti pa povežejo vprašanje"svobode narodov"z verjetno radikalno spremembo, s demokratičnim osvobodilnim gibuhjem, ker nimajo vzroka, da . bi se zanašali na reforme. In to spremeni vso aadevo bistveno v smislu verjetne' usode naro«. do^z v Rusiji ." -S5_ To je meriSa jasno, , , In to ni osebno nas or Stalinatemveč spioš- ng mnenje ruskih marksistov, ki motrijo in ki so motrili nscion- lno vprašanjo v neločljivi zvozi s splošnim vprašanjem revolucija. Mirno lahko rec«mo f da je obravnavanje nacio nalncga. vprašanja v zgodovini ruskega marks.i - zna prešlo dve dobi, prva je doba prod oktobrom dru^a je dbbe oktobra. V prvi dobi so gledali nacionalno vprašanju kot del splošnega vprpŠe- nja neŠcansko-demokrzt&ke revolucije, t. j. kot del vprašanja diktature proletariata in kmetov. V drugi dobi, ko so je nacionalno vprašanje rez širilo in se spremenilo v vprašanje kolonij,ko se je nacionalno vprašanje razvilo is notranje ga državnega, vprašanja v svetovno vprašanje,so motrili nacionalno vprašanje as kot del splošne go. vprašanja proletarsko revolucije, kot del vprašanja diktature proletariata. Kakor vidite js bilo obravnavanje nacionalnega vprašanja v obeh dobah stre/o revolucionarno. Kislim,da si tovariš Semič o vsem tem še ni popolnoma ria jasne-n,Odtod izvira njegov poskus, da bi postavil racionalno vprašanje ra ustavna tla,to pomeni,gledati ga kot vprašanje reforme. Iz prvo napake•izvira pri tovarišu Semiču še druga napaka,ki obstoji v tem,da nošo prizna, ti, da je nacionalno vprašanje v bistvu stvari same kmečko /prašenjo.bikekor ne agrarno, vpra¬ šan je,temveč bas. kmečko vprašanje,ker to sta različni stvari.Sicer jo povsem res,da se naci onalno vprašanje ne more identificirati s kmec kim vprašanjem,ker v nacionalnem vprašanju so vključena razen kmečkih vprašanj še druga vpra sanja nacionalno kulturo,nacionalne državnosti in slično.A ravno tako je brez vsega dvoma, da tvori temelj nacionalnega•vprašanja , nj eno not¬ ranjo bistvo,vendar kneško vprašanje.Ravno za- to -a r -au-ilji*. "»do. tvc^ijc i* '.ttj: glavno arma dc n-cion -.lneg& gibanja,da nacionalno gib.nj>' brou Itmeck-*- armade ne obstoji ir. ne moro o.v.jtu, .*• oci.Baa t.* ima;.o v mislil.,-n;‘ar t . ovoriv 3,dr. je nacionalno vorašnnje v jedru stvari same kmeč¬ ko vprašanje.Uvcrj n s'-v,dn vici v o uklonitvi tovariša 1srnica,evrejeti to pravilo,podeon jeva nje not ran j- rile r. cicralrrga gib -rja in ne ra sumov, njo *, i.,bcko 1 judnkcg a, glob oko r; vol .oio- noiv n z': ačuju nacionalne;..’ -".ibanja.Tc n era ar m«v trnje in podcenjevanje pr e '.at avl jata veliko arnost ,kcr podenj.« v er.-ksi podcenjen .njo notranje puteucielne «tllc-»ki tiči recimo v pi¬ hanju Hrvatov za nacionalno svobodo, pod cen j evg. * je,ki mor-' privesti or težkih komplikacij so vso jugoslovansko komunistično stranko« To je druga načaka tovariša Semiča. Sres dvoma je tudi zgrešen. poskus tovariša crniče,obravnavati nacionalno vprašanje v Jugo slaviji izven povezanosti z mednarodnim položu jem in z verjetnimi perspektivami v 5 'vropi.ICo izhaja tovariš Semič is stališča,da v danem tre notku ne obstoja resno ljudsko gibanje sa neo¬ dvisnost, mrd Hrvati in Slovenci,prihaja do za¬ ključka, da je vprašanje o pravici narodov do o odcepitve, samo akademsko vprašanj •• in da vseka kor ni aktualno. rudi če priznamo,e • ni to vpr.-; sanje v sedanjem trenutku aktualno,vendar lah~ !-o postano docela aktualno,čc se v Lvropi "voj¬ na začne,oziroma tako j,ko se vojna začne,če v Evropi revolucija izbruhne,oziroma takoj ko iz. bruhne.Tu da se bo vojna brezpogojno začela,d.t si bodo oni tem skočili v last o tem ni dvo aiiti,ako imamo naravo ir; razvoj imperializma v vidiku. V letu 1911 .,ko smo ruski marksisti osnoveji prvi program nacionalnega vprašanja,nismo ime¬ li v nobenih obmejnih ookrajinah ruske oaz*ske države rfcgfi.b£ a gibanja za neodvisnost .Vendar smo smatrali za potrebno,da sprejmemo v svoj program točko o pravici narodov do samoodloči- tve,to je o pravici vsakega narode na odcepi - tev in samostojno državno življenje .Zakaj, to ? Zato ker'nismo izšli samo od tega,kar je takrat bilo,temveč tudi od toga,kar se je v.splošnem sestavu mednarodnih prilik razvijalo in bliža¬ lo,to pomeni,da nismo tedaj računali s sedanjo ■ st j o,-temveč tudi z bodočnost jo. In vedeli smo da ee bo kateri koli narod zahteval odcepitev, se bodo marksisti zato bojevali,da bo pravica na odcepitev vsakemu takemu narodu zagotovijo-. na ; .Tovariš Semič se jo-v svojem govoru ponovno skliceval na Stalinovo brošuro o nacionalnem vprašanju.? tej Stalinovi brošuri pa sto ji o sa moodlocitvi in o neodvisnosti sledečo: ‘• "Rast imperializma v Evropi ni slučajna. Kapitalu postaja v Evropi pretesno,zato pro dira v tuje dežele, iščoč nova tržišča,poce¬ ni delavce in nova oporišča.To pa vodi k zti nanjim komplikacijam in v vojno.Povsem mož¬ no je,da bo ob takem, naključju zunanjih in notranjih konjunktur,smatral ta ali oni na-, rod 'Rusije za možno,da postavi.in da reši svoje vprašanje o neodvisnosti.Seveda ni na 1 o g rt marksist ^v,du bi v takih primerih Sta¬ vili ovire." To je bilo napisano že v letu 1912.Znano vam je,da je naslednja.doba to domnevo popolnoma potrdila,tako v dobi vojne,kakor tudi pozneje, posebno pejzmagi diktature proletariata v Rusiji. S toliko večjo upravičenostjo moramo prevda riti slične možnosti na splošno v Evropi in po sebej v Jugoslaviji,zlasti sedaj,ko se je naci onalno revolucionarno, gibanje v zasužnjenih de želah poglobilo in ko je revolucija v Rusiji zmagala.Treba je tudi uvaževati okolnost,da ,Ju -> <■> -do¬ go slavi j s, ni popolnoma neodvisna dežela,da t ]o povcsr.ua s nekimi imperialističnimi skupinami in da so radi tegr no more izločiti is one ve¬ like igro sil,ki .ji godejo, izven Jugoslavije. In če delate nacionalni program za Jugoslovije - m o as zato gre s ec morate misliti na to. samo od tega,kar le ca ne sme program sedaj,temveč tudi od onega,kar se radi medna.ro dniii odnosa jev razvija in kar bo neizbežno ari šlo .faradi tega mislim,d a moramo gledati ne vprašanje o pravici narodov na sanoodlocitev kot na aktualno sivijensko vprašanje. In sedaj o nacionalnem programu.Izhodišče nacionalnega vprašanja mora tvoriti tezo. sovje oko revolucije v Jugoslaviji,teza do. se no.roe- no vprašanje 'brez padca bursuožijo in brez sta-o ge revolucije ne more rešiti tako,d-, bi bila rešitev z o. silo Zadovoljiva. Izjeme so seveda, možne.Primer take izjeme pred vojno nudi'loči¬ tev Norveške od Švedsko, q: tem je Lenin v nekem A -f* f~v ■ .r*. v 'O o e )ilo .»red v o,jr* članku podrobno g.ovoril, no in ob popolnoma izjemnem naključju ugodnih okolnosti.io vojni,zlati pa po zmagi sovjetska revolucijo v Rusiji,ne., utegnejo biti taki slu¬ čaji več možni,Vsekakor so izglcdi v korist sli enih možnosti zdaj tako sl..bi,d jih lahko, na¬ domestimo z ničlami.Če je to res,tedaj jc jas¬ no, da no moremo graditi programa na količin:!:, ki so ničlam enako.S..to mora biti teza revolu¬ cije izhodišč-, nacionalnega programa. L&lj e s Brezp ogo jno sc mora prejeti v načio - nalni program posebna t r * O 4.4-Crt ' pr .vici Jlur o o o v do samoodločbe in do državne odcepitve.po - prej sem povedal zakaj ne moremo pri sedanjih notranjih in mednarodnih okoliščina h izb- jati brez te točko. 1 Končno more biti v programu tudi posebn. to teritorialni -vt-no mi ji se. aic pjheror. :..n •^ 9 - ':j i s J. i e i ■' J o sov >lucijc v Jugoslaviji,jo povs d m 'možno, a-a iiok ten naroči no to želeli, d:. bi sc ločili,analogno kakor j c bilo pri nas v Ba¬ si ji. Očitno j o, da moro.no imeti sa tak slučaj v Programu točko o avtonomiji z' ozirom na spre - mambo jug slovanske države v federacijo avtono •mlU nacionalnih držav na osnovi sovjetskega sistema. Torej pravica do odcepitve-za one naroda,ki bodo želeli, de. se ločijo, in pravica do avtono¬ mije zo one narode,ki. bodo želeli,da ostanejo v- okviru jugoslovansko države, 1% se izognemo nesporazumom bi rad še pove¬ dal, da sc ne sme smatrati pravic; .a. do od¬ cepitve kot dolžnost, ali da so m o r o. m o lo citi,Narod so more to pravice v smislu ločitve poslužiti.,vendar mu jo dano tudi na prosto, da, se te pravice ne'posluži,in če tega nočejo. - no,to je njihova stvar in s tem je treba raču¬ nati .Nekateri tovariši spreminjajo pravico do odcepitve v dolžnost,tako npr.,ce zahtevajo od Hrvat o v, d a se ločijo z$ v s k o ceno To st'lisce je nepravilno in ga moramo zavreči. IX O smemo zamenjati pravice z dolžnostjo. J*v, Stalin: ŠE ENKRAT C NACIONALNEM VPRAŠANJU. wmaammmimtamjaKBXki!L±>amxiimxsaBaimemait**BKawamsa»pm (Ob članku tov.Semiča junija 1925. "Bolj šcvik n 1925.st.1i - 12). Le pozdraviti moremo,da se je tovariš Semič v svojem Članku zdaj,po razgovoru v .Jugoslovan ski komisi ji, v vsem in popolnoma. priključil sta lišSu kominternske delegacije VKP.Nepravično pa bi bilo,Če bi radi tega mislili,da. ni bilo me.d delegacijo VKP in tov.Semičem pred diskusijo a li med diskusijo v jugoslovanski komisiji nobe nih razlik v mišljenju.Qcividno, želi tov. Semič rjzlike v mnenjih, o nacionalnem vprašanju samo na ta način pojmovati in se trudi,da bi jih raz ložil kot nesporazum.kal se selo moti.V svojem Članku trdi,da sloni polemika proti njemu na :: nizu nesporazumov" ,ki so nastali samo zatega¬ delj, ker ni bil njegov govor v jugoslovanski ko misiji "v celoti preveden".Z drugimi besedami, vse naj bi bil zakrivil samo prevajalec ,ki ni iz katerega koli vzroka v celoti prevedel govor tov.Semiča.Resnici na ljubo moram izjaviti, da trditev tov.Semiča niti najmanj e ne odgovarja resnici.Kajpak bi bilo bolje,Če bi bil tov.Se¬ mič to trditev s eitati is svojega govora v ju goslovanski komisiji,ki se hrani v arhivu Kom¬ interne , podkrepil . Iz katerega koli vzroka tega ni naredil.Zato. moram to sicer neprijetno ,a brezpogojno potrebno delo,namesto tov. Semiča sam izvršiti. To je toliko bolj potrebno,ker je v nazorih tov.Semiča že sedaj,ko se je s stališčem dele¬ gacije VKP popolnoma solidariziral,ostalo še ne malo nejasnosti. V svojem govoru v jugoslovanski komisiji(gl. "Boljševik",st.7)sem govoril o razlikah v mhen -41- ju glede treh vprašanj s 1.0 poti k rešitvi naci onalnega v-^prašanja.2.0 notranjem socialnem je dru nacionalnega gibanja v sedanji zgodovinski dobi„3*0 pomenu mednarodnega momenta v načionaL nem vprašanja. Rar se tiče prvega vprašanja,sem trdil, da tov„Semič "si ni povsem na jasnem o osnovnem bi *etvu,kako boljševiki narodno vprašanje postav¬ ljajo" ,da loči narodno vprašanje od splošnega vprašanja revolucije,da je stopil torej na pot, ki omeji nacionalno vprašanje na ustavno vpra¬ šanje. Je li to res? Bralec naj prebere sledeče mesto iz govora tov.Semiča v jugoslovanski komisijif30.marca 1925.)in naj sodi sam: "Ali lahko prevedemo nacionalno vprašan¬ je na ustavno vprašanje?Postavimo to vpraša nje najprej čisto teoretično.Recimo,v drža¬ vi ".živijo tri^e narodi:A,B in C.Ti trije narodi so izrazili žel jo,da bi živeli v eni državi o Zakaj gre v tem'primeru?!aravno, da gre za ureditev notranjih odnosa jev v tej. državi.Gre torej za ustavno vprašanje.Y tem primeru, se prevede nacionalno Vprašanje na * -■•v ustavno vprašanje.Ce prevedemo v takem teo¬ retičnem primeru nacionalno vprašanje na u- stavno vprašanje,tedaj moremo reči - in to sem vedno povdarjal - da je samoodločba, na¬ rodov dc odcepitve prvi pogoj za rešitev na¬ stavnega vprašanja in samo v tej zvezi po¬ stavljam ustavno vprašanje. 1 * Mislim,da to mesto izgovora tov.Semiča ne potrebuje nobenega komentarja vec.Jasno je, da kdor gleda nacionalno .vprašanje kot del sploš¬ nega vprašanja proletarske revolucije,tisti ga ne more prevesti na ustavno vprašanje.!.n naro¬ be: samo tisti laliko prevede nacionalno vpraša- — •; 2 — nje na ustavno vprac n' p.K i ga o.' r. lomeg. vpr-sanj^ proletarske re;olu'ije loč? . ’ T rov ort? tov* tmie miajdeno :>mk r ',co se na ’ o d na s a.: o o ulo c: volucioun .tov ne more vo.J.oovci i p -j ■ r' 0 ; re~ bor!: e * Tov. Semič pravi*, "-ta junijih •* je, da v.'^ je mogoče pri’ briti to pravico samo s re- 3luoionam-o ' or: aei je ne moreno > : ar , i;onp/rc samo s revclnoion mo lamuteriii po . množično ?tkc i j o " . a kaj pomsnjatd "revolucionar s 1 o na 0( rba" in "r-- volvei<-n~rna akcija- n*u pope "revoluciona akcijo’ iderti: . e .r O - ti -v- *iv» t -.deem jocege razreda,z osvojitvijo oblasti,z .triado revolaoi je kot prvim oogo.j-.n za rešitev ntf 1 . al. o. a vmačmja‘.Tamvno, da i ( ''o sta nmreč *ve raz¬ lični stvari, ali govorimo o mm.vi. revolmije ko- o omovnen " •> ';o j ’ z p. rešitev nacionalno^-'- ?prasanT£ .uri c •vt .*• iiio kot osnovni pog.r j rešitev racionalne,/.-, vprašanja "revoluoion- .tr rr pi •' cioii- *- v ne T rt v-’, da • ot reform, Ca' urnama pot ri mor no iz ključuje "revolucionarne akcije "revoiucio narne “borbe" .?ri določitvi mvolvion črnoga ali reformističnega značaja te -ali er.e m* ,: no odločaj* revolucionarne akci, e some •temveč politični cilji in naloge, ra< me , trni- stranka te akcije t-oč vzela raca kateri. e jih p o sluzu je .kak m znano so ruski n/ ki v letu Tj .• i .» ? lx v. te V -i 1 a C { ir C 1 UU'C predlagalnaj sc organi z ir o. ".merama stav k. fl 2 in celo "oborožen upor" »Vendar jih to rimkor ni motilo, la ne bi .os* ali men u se vlivi „V kakšen na len so namreč vse to predloga!iV7a jnak ne za to,da bi carizem zdrobili in da r± organizira¬ li popolno zmago revoivdije *enveč zato,ca bi na caristicnm vlado izvršili pritisk' O. .čl n i s ir 11 a "ustav,.. silili reforme, da 1 .e : 'bi -se oklicala n oboi j j rna- dume. ""Revolucionarne ■j.kCl jC ’ Z ir at kr: ~ to .1 0 0, GT;od : jOCi ga^a,o j - r oic:ci je namenom , ds uu na mo c ii ne 1 s ".de se stari razred strm la' f --e o tari n \ vcSs-valr&li ranii vla'a; '•! razrca 4 V to je a riin 'levdluo 1 o ■d razbije,dl se go - te je nar a j d.ru- T” lato m: J. • 3 03 V - •c ov, S eni c ‘‘ni povsem, no tvu , 1 ' ak o 'o o j... w * ■ v e yr n .* f. .* * ?i Vxjaju v?. 7oaucionorr>a ...-ot popome zpa ; -;e z*m ten tiči osnovna razlika, lin, ia opozorilo tov.Senicev -n- "re :: arrJ to j tri prevar • i naoiorvliieg .pr a na ust-runo vprašan j e j o railago, ‘a si a .T.c ■ o o er ovne?-; ois- jV -e uje u v o uti p odbija t e inv ec ; j s ai šo. ... ikrju j o, ker ni ranam = 1 , la se n^cioralno vprašanje ne , rose gledati izolirano ,ampak sam ' ' i olooljivi zv- i z •ojrJLn.jen zmage revolucij e ,>ot ielr.6 verašanj ; splošnega.vprašanja revolucije. Ge v.^ teni vztrajam,nikakor nočem reci,da oec. o tej napaki tov. Semiča kaj novega pote ral .ITitL najmanj® ne.O tej napaki tov*. Semiča je . overil to*'.' T ormjils> i de na Y,kongresu 1.6 mir terne, ko •-ki nacionalno vpr dsi-nje post?: ;e i: > a' 11 oledece: tn -voji krc suri "nacionalno vgruc nj . v lu Či mai-ksisma" in v nizu člankov,ki so izšli v "Hladniku” ,v glasila klJugosiavi je,pr®ulag.a tov. ■Semič kot praktično geslo za korani. J: ion o štren ko geslo borbe za revizijo ustave,zai. omejuje vprašanje o samoodločbi narodov .izključno na u stavna tla" „ (glej: vtenograf..zapisni’ V .ko igrssa) 0 isti napaki je guvor.il tov inovjsv v ju¬ goslovanski komisiji,ko je izjavil: n Perspektivi tov. Semiča manjka samo ena ria- 1 e n k o s t - to je revolucija, d e j a t v o, da rrJ.i h t a- ■ j. ;a nacionalno vprašanje revolucionarno in ni kakor ne us 10 MTV K gl.e j " grap*d -J® y ; + o 3) ? emogoce je,da r.i bile vse. te pripombe za- - otopnikov VZT v Kominterni o napakah tov.b.emica 1® -lucajne in. neosnovane.ki dima.br ess ognja. - 44 - Tako stoji stvar glede prve osnovne napake tov.Semiča.kjegove ostale napake izvirajo iz 1e prve osnovne napake.2 ozirom na drugo vprašan je sem trdil v svojem govoiui^glej "Boljševik", st.7.),da tov.Semič noče priznati,da je nacio¬ nalno vprašanje v jedru kmečko vprašanje. u ak+ralno, temveč s .‘.mo okadcmično vprašanje. loko stoji stvar glede tretje napako tov.Sc mica.Značilno jo,da je tov.'lanujils.ki v svojem poročilu na V.ovetovnom kongresu ZI o tej napa ki tov.Semiča povedal is"o: "Osnovna podmena za takšno obravnavanje nacionalnega vprašan ja, kbkr šno najdemo pri tov.Semiču,je misel,da mora pro lotariat meščansko državo sure j eti v oni h mejah, hi so bilo u stvarjene v nizu vojna in nasilstev" (podčrtal J,.Stalin j gl»stenograf »poročilo V.konEt) Jo li možno smatrati to soglasje kot slučaj? Nikakor ne i In še enkrat;ni dima brez ognja. ZA ČITALNICO 3» M3ia^»r r rniiaaa i*«a MBaaiM TEHKIKA ^JELEiffi:» >3 V