DR. JOJ 11- H Ari T U AN I
MUZEJ SKI RAV KATEL J
1. JUT* L JANA
JU^O-
It,	Poštnina poeettnnjena (O. O- cen la pota)
•f trsta, w tortk, tO. aprila 1»2«. - Lato VI.
Posamezna Številka 30 cent.
Letnik LIH
pon»đ«Ufca- NarofolUK sa 1 rn.ec L 8.—, „ o«k> Mo L 79.—. T iaoMMtvo mmtao 30 »L — 0#*snm* z* 1 mm prostor* 4	ia obrt.« otfUa« L f.—. s. oimrt-
L t .SO, oflltM denarnih zavodov L 1—, a. prri »trasi L 2.—
EDINOST
Uredništvo in upcavniStvo! Trst (3), ulic« S. Franc.»co d'A«isi 30. Telefon H -57. Dopisi naj si pošiljajo izkipitno uredntttvu, ogla »i, rakta-mac^e in denar pa upravništvu, Rokopitt se n« vračajo. Nafranklrana pisna se ne »prejemajo. — Last, aaloiba in tisk Ttekam« »Edinort*. Poduredniftvo v G o r i c i : ulica Giosu* Carducoi St. 7, I. n. — TeM. It. 137.
Glavni in odgovorni uredniki prof. Filip P«tM>
Repubinra Litvo
O nobeni drugi balti&ki drfcavi #e toliko ne p«e v evropskem Časopisju kakor o republiki
Litvi.
Zrano je, da Je ta država nepomirljiva napram Poljski zaradi Vilne, kateri se noče odvezi. Še danes, v desetem letu
jniru, gustoj a med tema sosedama pravo vojno stanje. Meja med njima je &e popolnoma za-jprta in šele nedavno so se na intervencijo Družbe narodov pričela podajanja za upostavi-tev normalnih diplomatskih odnosa je v.
V srednjem veku se je razprostirala velika kneževina Litva Od Baltiškega morja do mesta Kijeva. Takrat so bili Litvanci le podani in so vodili hude boje z Nemci, ki £yO iz vzhodne Pru-siie širili krščansko vero na vzhcd.
Litvanski knez Jagelo se je dal krstiti leta 138<i., ko se je poročil .s poLjsko kraljico Jadvigo.
Od leta lbOl. sta imeli Litva in Poljska personalno unijo, leta 1569. je bilo v saboru v Ljubi inu proglašena skupna država s sedežem v Varšavi. Vendar pa je Litva še nadalje obdržala svojo posebno vojsko, finance, upravo in vodstvo. Tako je ostala do propasti Poljske leta 1795. Tedaj je tudi Litva prišla i>od rusko oblastvo.
Med svetovno vojno so Nemci zasedli Litvo. Že tedaj se je pri Litvancih pojavila želja po svoji posebni državi. Ta želja se je izpolnila 11. decembra 1917., ko je bila v Vilni proglašena samostojna država Litva, katera bi imela imeti z Nemčijo skupne carine in denar.
Po porazu Nemcev oktobra 1918. na zapadu so morale nem-fike čete zapustiti tudi Litvo. Tedaj so pričeli vpadati v Litvo ruski boljševiki. Litvanska vlada se je morala umakniti iz Vil-lie v Kovno, da iz Kovna organizira obrambo svoje države. 5. Januarja 1919. so zasedli Vilno boljševiki in so proglasili samostojno sovjetsko republfko Litvox kateri so priključili tudi republiko Belorusijo. V poletju 1919. so bili boljševiki s pomočjo Poljakov vrženi iz Litve.
Nemčija je priznala samostojno republiko Litvo 28. junija 1919., Rusija 12. julija 1920. s posebnim mirom, sklenjenim v Moskvi. Dne 20. decembra 1922. so priznale Litvo tudi Italija, Francija, Anglija, Belgija in Japonska.
Medtem je prišla Litva v velik spor s Poljsko, ko je dne 9. oktobra leta 1920. poljski general Že-ligovski na svojo roko zasedel Vilno in okoli *o z 28.000 km2 in z 1,400.000 prebivalci. Poljska je 18. aprila leta 1922. anektirala to ozemlje.
Z versailleskim mirom je bilo Nemčiji odvzeto ozemlje na desnem bregu Njemena, tako zvani «MemeIgebiet», ki meri 2557 km* in šteje 141.274 prebivalcev. Francija je dobila mandat, da u pravi ja to samostojno ozemlje. Veleposlaniška konferenca Je julija 1923. leta zaključila, da se to ozemlje priključi Litvi.
Današnja republika Litva meri 53.242 km5 in šteje 2,873.393 prebivalcev, 39 ljudi na kvadratni kilometer.
Po narodnosti je na vsakih 1000 ljudi 839 Litvancev, 76 Zidov, 32 Poljakov, 14 Nemcev, 7 Lotvincev in 2 Belorusa.
Po veri je 857 katoličanov, 76 protestantov in 27 pravoslavnih. Litva ima eno vseučilišče v Kovnu, 112 gimnazij z 22.949 dijaki. Nemci imajo 3 gimnazije, eno pripravnico in 21 ljudskih šol.
Litva je zelo rodovitna, ozemlje sa obdelovanje obsega 50% vse površine.
Litva je leta 1925. imela 1. >68.000 svinj, i,455.0iX> ovc, 1,339.000 glav goveje živine in 497.000 konj. Močno je razvito tudi ribar jtvo. Železnice so dolge 1674 km, ceste 2000 km. Litva *e leta 1922. uvedla zlato valuto, Jdinica Ja «litos», 10 litosov je en Hol ar.
Po ustavi od 1. avgusta 1922. i!* Litva neodvisna demokratska republika. Njen parlament »e imenuje «sejmas»; šteje 85 poslancev, katere valijo vsi molki, staii nad 21 let. Začasno £ lavno mesto je po ustavi Kovno, dokler se ne vrne Litvi Vilna.
KatoltSka cerkev ima enega nadškofa in Štiri škofe. Pravoslavni imajo svojega metropolita. Litva ima 1167 km dolgo kopneno mejo, katero čuva 1300 častnikov in 20.000 vojakov. V slučaju vojne se lahko mobilizira 200.000 mož.
Litvanci so zelo praznoverni in imajo še mnogo poganskih običajev.
Učitelje iz Julijske Krajine
bo danes sprejel načelnik vlade
MILAN, 9. Danes zjutraj se je podal načelnik vlade kot običajno na prefekturo, kjer je o-stal do poldneva. Po končanem delu si je ogledal na dvorišču prefekturne palače avtomobil, ki je zmagal pri poslednji tekmi za kupo 1000 milj. Nato se je podal on. Mussolini v romagnolski krožek, kjer je bil prisrčno sprejet od svojih ožjih sorojakov in kjer si je z zanimanjem ogledal lepo urejene prostore. Ob slovesu mu je podaril vikar Zoli krasno sliko. Po tem posetu se je predsednik vlade v spremstvu svojega brata spet vrnil na prefekturo.
RIM, 9. Učitelji iz Julijske Krajine, ki so se mudili več dni v Rimu, so prosili načelnika vlade, naj jih sprejme. Načelnik vlade je tej prošnji ugodil in jih bo sprejel tekom jutrišnjega dne v enem izmed mest Romagne. Učitelji so nocoj ob 23.40 v spremstvu tajnika nacionalnega udruženja fašistovskih učiteljev comm. Pacconija zapustili Rim.
Zastopniki evropske iadostrije
se bodo sestali v Rimu
RIM, 9. Po sestanku zastopnikov angleške in italijanske industrije se bo vršil v drugi polovici t. m. v Rimu sestanek predsednikov industrijskih organizacij poedinih držav, med drugimi tudi Anglije, Francije, Nemčije, Jugoslavije, Švedske, Danske, Španske in Belgije. Sestanek je bil sklican v svrho izmenjave naziranj posameznih zastopnikov glede nekaterih važnejših vprašanj, ki zadevajo proizvodnjo in industrijsko ekspanzijo. Posebno važna so v tem pogledu vprašanja prometa, carin in statistike o industrijski proizvodnji in druga.
RIM, 9. Jutri dopoldne se bo v dvorani Bo rr ini j i slovesno o-tvoril V. kongres mednarodnega zavoda, ki proučuje poedina vprašanja hladilniške industrije. K temu kongresu se je priglasilo 500 zastopnikov 42 držav. Otvoritvi bosta prisostvovala tudi minister nacionalnega gospodarstva on. Belluzzo in rimski guverner knez Potenzia-ni.
Najemninsko oproSanJe
Vesti o novih naredbah so neutemeljene
RIM, 9. Pred dnevi je poročalo mnogo listov, da bodo glede vprašanja najemnin"izdane nove naredbe. Današnji «Giornale d'ltalia» pa pravi, da so bile te napovedi brez vsake podlage.
Posebni sklad korporacij
RIM, 9. V prostorih korpora-cijiskega ministrstva se je sestal danes dopoldne pod vodstvom on. Bottai-ja upravni odbor posebnega sklada pri ministrstvu korporacij. Odibor je pričel danes z razpravo o proračunu. Nadaljeval jo bo v četrtek popoldne.
On. jiottal bo predaval v Bedim-pesa
RIM, 9. Državni podtajnik on. Bottai odpotuje v četrtek zvečer v Budimpešto, kjer bo ime! v delegacijski dvorani madžarskega parlamenta predavanje o italijanski korporativni uredbi m o načelih delovne listine. Državni podtajnik se povrne v Italijo 21. aprila.
Sieg ii Ie2evn neme v seveni
TRIDEiNT, 9. Tudi včeraj pred-poldne je v vsej pokrajini uli val močan dež, d očim je v gorah zapadel obilen sneg. Plazovi in zemeljski usadi so ponekod zaprli poti, tako da je promet precej oviran.
BIELLA, 9. Spet se je povrnilo slabo vreme. 2e dva dni u liva del, v gorah pa sneži. Polja so poplavljena in precej Škode so utrpele tudi ceste radi zemeljskih usadov.
Fotona tkspedKOB
Vatikanski učenjak, ki bo spremljal gen. NoMftefa. p»l Papežu
RIM, 9. Jutri zjutraj odpotuje pater Gianfranceschi iz Rima, da se pridruži generalu Nobile-ju. Sloviti učenjak, predsednik papeike akademije znanosti, je bil danes v posebni avdijenci pri sv. očetu. Zahvalil se mu je, da ga je predlagal generalu No-bileju in poskrbel, da ga je slednji sprejel med svoje tovariSe. Papež je izročil patru majhen kip Marije iz Loreta, ki je bil nalašč v to svrho izdelan. Pred izročitvijo je še kip blagoslovil.
Comm. Mannucci je po naročilu sv. očeta izročil generalu Nobileju križ, ki ga je določil papež za posvetitev severnega tečaja.
Prednost članov «Balille» prt podeljevanju Štipendijev
RIM, 9. Vodstvo organizacije «Balilla» je potom okrožnice o-pozorilo pokrajinske odbore organizacije na določbe zakona o organizaciji «Balilla», po katerih morajo imeti pri podeljevanju štipendijev prednost člani te organizacije. Radi tega bodo morala vsa bitja in vse ustanove, ki podeljujejo štipendije, poslati pokrajinskim odborom tekom dveh mesecev potrebne prepise svojih pravil ter jih bo* uo morala obveščati o vsakem razpisu štipendijev. Štipendiji, ki so bili ustanovljeni v korist poedinih družin, niso podrejeni predpisom omenjenega zakona.
Seja odbora za nadzorovanje
madžarskega gospodarstva
RIM, 9. V prostorih finančnega ministrstva se je sestal mednarodni odbor, ki ga je Družba narodov določila za nadziranje madžarskega gospodarstva in financ. Na svojem današnjem sestanku je razpravljal odJ)or na splošno o gospodarskem in finančnem položaju na Madžarskem in o uspehih izvajanja ženevskega protokola. Sejo je vodil poslanec on. Cavazzoni.
Radi odsotnosti finančnega ministra je sprejel člane odbora državni podtajnik on. Su* vich, ki jim je priredil v kazini «Val£tdier» obed. Imel je pri tem kratek nagovor. Zahvalil se mu je v imenu inozemskih članov odbora zastopnik Jugoslavije dr. Ploj, ki je izrazil svoje občudovanje nad gospodarskim napredkom ItaMje.
Senatov Marconi r Htm*
NEAPELJ, 9. V tukajftnje pristanišče se je pripeljal na krovu «Erlectre» sen. Marconi, znani izumitelj. Odpotoval je takoj v Rim.
Minister Zaleskl v Benetkah
BENETKE, 8. Sinoči ob 23.5 se je pripeljal semkaj poljski zunanji minister Zaleski v spremstvu svoje soproge in načelnika političnega tajništva Szumlakowskega. Na postaji so ministra sprejeli prefekt gr. uff. Cof far i in drugi zastopniki o-blastev. Gostje bodo odpotovali v Rim 12. t. m.
Cerkev in D'Amtnnzijeve drame
RIM, 8. Rimski vikarijat je izdal naslednji komunike: «Ko se baš v teh dneh pričenja v Rimu seria predstav D'Anmmzij«vih del, je naša dolžnost opozoriti katoličane, da so bila vsa dramatična dela Gabrijela D'An-nunzija obsojena od svete kongregacije indeksa z dekretom od 9. maja 1915.» «Osservatore Romano» pojasnjuje,^zakaj- je katoličanom prepovedano prisostvovati takšnim predstavam.
Afganistanska kraljevska dvojica spet v Berlin®
BERLIN, 9. Danes ob 12. uri se je povrnila v Berlin in Pariza afganistanska kraljevska dvojica.
LISBONA, 9. Policija je naSla v neki cerkvi 24 bomb. Bombe so bile skrbno skrite po rasnih kotih svetišča. Policija je aretirala 6 sumljivih osek
DoaJeSka afera *
MOSKVA, 9. Nemški tnfenir-ji, ki so bili aretirani v donje-Skem okrožju, so sedaj na poti v Moskvo. Proces proti nJim st bo vršil najbrž sredi aprila.
Položaj v Romuniji
Parlament zaključil svoje zasedanje — Pred pohodom kmetov na BukareSt?
RUKAREŠT, 8. Včeraj se je zaključilo zasedanje parlamenta. Na poslednji seji je preČital načelnik vlade Vintila Bratianu poslanico krone, v kateri je bilo opisano delo parlamenta. Po seji je imela vladna večina še svoj posebni sestanek. Na tem sestanku je Bratianu poročal o notranjepolitičnem položaju.De-jai je, da je vlada odvrnila krizo, ki ji je pretila, in da se bo treba sedaj le še s toliko večjo silo oprijeti dela v dobrobit naroda ter da 1m> končno treba konsolidirati ustavni režim, ki ga je vzpostavil pokojni kralj Ferdinand.
DUNAJ, 8. Tukajšnji politični krogi napovedujejo, da bo v Romuniji v kratkem izbruhnila državljanska vojna. Maniu in njegovi kmetje se baje pripravljajo na pohod v Bukarešto. 6. maja se ima v Albi Juliji o priliki kongresa nacionalne kmetske stranke zbrati okrog dve do tri sto tisoč ljudi. Na kongresu se bo glasom govoric med omenjenimi krogi sestavila začasna vlada, ki bo vodila pohod na preetolico. Kmetski voditelji u-pajo baje, da bo vojska ostala nepristranska. Kmetske mladinske organizacije razvijajo po vsej deželi veliko propagando. Maniu se končno, kot izgleda, še vedno na vse pretege trudi, da bi pripravil sedanjo liberalno -vlado do ostavke. Tako bi vsaj ne bil potreben državni prevrat.
Stabilizaciji dinarja
Jugoslovenski ministrski svet
odobril tozadevni načrt
BEOGRAD, 8. Na svoji seji v soboto je jugoslovenski ministrski svet sprejel zakonski načrt stabilizacije dinarja. Po tem načrtu bo dinar stabiliziran na podlagi svojega sedanjega valutnega tečaja. Kot smo že pred dnevi poročali, bo jugosloven-ska država plačala Narodni banki del svojegu dolga, to je poldrugo milijardo dinarjev. S tem denarjem bo mogla banka izplačati vse dolgove v inozemstvu in sicer v razmerju s švicarskim frankom kakor 100 proti 9.13. Sporazum, ki se ima glasom načrta skleniti med državo in Narodno banko, morata potrditi narodna skupščina in upravni svet banke.
Ministrski svet se je bavil tudi z vprašanjem predvojnih dolgov napram Franciji. Jugo-slovenska vlada je na »tališču, da se izplača ta dolg v papirnatih dinarjih; francoske banke, ki so v posesti srbskih vrednostnih papirjev, pa zahtevajo, da se dolgovi izplačajo v valuti. Ju-goslovenska vlada je predlagala, naj se to vprašanje predloži v rešitev haaškemu razsodišču. Francoska vlada je predlog sprejela in tako se bo to vprašanje rešilo v Haagu.
lisiptlaRka lUMfersaca v Zagreta
ZAGREB, 9. Danes se je vršila tukaj konferenca zastopnikov gospodarskih krogov, ki se je je udeležilo tudi šest ministrov, med njimi finančni minister dr. Marković in notranji minister dr. Korošec.
Na dopoldanski seji, ki se je vršila v trgovinski zbornici, Je predsednik zbornice g. Ar-ko, ki je obenem sklicatelj konference, zagovarjala vladno gospodarsko politiko. Poedini delegati so podali obširne referate o raznih gospodarskih panogah.
Na popoldanski seji, ki se je vršila v dvorani zagrebške borze, Je govoril finančni minister dr. Marković. Seja je bila zelo viharna in spričo velikega nemira, ki so ga povzročali s svojimi medklici pristaši KDK, je morala poseči vmes policija, ki je odvedla iz dvorane več delegatov. Predsednik Arko in ministri ter Se nekateri drugi so zapustili dvorano.
Manifestaoljski shod KDK v Splitu
SPLIT, 9. V Splitu se je vršil manifestacij ski shod KDK. Kot glavna govornika sta nastopila Sv. Pribičevič in St. Radić. Slednji je govoril o potrebi vzpostavitve normalnih gospodarskih odnošajev z Rusijo in o jugoslo-l TODalcib A<tnq£aiih z Italijo.
Popoldne se je vršila v mestni posvetovalnici seja poslanskega kluba KDK. St. Radič je poročal o svojih vtisih na Cehoslova-škem, ki jih je zadobil kot član jugroslovenske parlamentarne delegacije, ki se je pred dnevi mudila v Pragi. G. Pribičevič je govoril o inozemskem posojilu.
Ameriški pretiloe
za odpravo vojne
WASHINGTON, 9. Državni tajnik Kellogg je sinoči demen-tiral vest, po kateri bi si naj bile Združene države usvojile francosko stališče glode ukinje-nja vojne, kakršno je bilo obraz* loženo v poslednji noti francoskega zunanjega ministra Bri-anda. Res pa je, da bo vsa korespondenca, ki sta si jo dopisovala VVashington in Pariz, predložena tekom prihodnjega tedna šest velikim državam, da jo njihove vlade lahko pregledajo. Do sedaj Še ni bilo sklenjeno, kako se bo to izvršilo. Glasom nekaterih vesti bodo ZdTuŽene države vnovič obrazložile svoje stališče v spomenici, ki bo izročena francoskemu poslaniku Claudelu, še predno bo washingtonsko zunanje ministrstvo stopilo v uradne stike z ostalimi velesilami.
Volitve o Ar^ntlnlli
Velika udeležba ženskih volilk
BUENOS AIRES, 8. Pred dnevi so se vršile v Argentiniji volitve predsednika republike. Kot izgleda — izid volitev namreč spričo volilnega sistema, ki je
veljaven v Argentiniji, do sedaj še ni točno znan — je zmagal napram dosedanjemu konservativnemu predsedniku Alvearu voditelj radikalov Irlgoyen.
Poslednje volitve so imele V tem svoj značaj, da so se jih prvič udeležile tudi žene-volilke. In ni volilo malo žensk; nasprotno, njihova udeležba je v nekaterih krajih celo presegla udeležbo moških, v pokrajini Saint Juan je bila celo štiri krat tolika. V tej pokrajini so se vršile dopolnilne volitve včeraj in je njihov izid le še potrdil in povečal zmago irigovenistov. V pokrajini Catamarca so zmagali kljub temu, da so se vse ostale stranke združile v eno koalicijo proti njim, in sicer so dobili 9487 gjasov proti 9060, ki jih je dobila takozvana «Enotna fron-ta».
Povoden] o ArKansasu
Reka White preplavila kakih 100 kv. km
NEW-YORK, 9. Pred dnevi smo poročali o velikem požaru in eksplozijah bencina v Arkan-sasu. Sedaj so se pričele poplave. Reka Wliite, ki je predvčerajšnjim že hudo narasti a, je sedaj prestopila bregove. Preko 100 kv. km obdelane zemlje okrog Nevv-Porta je pod vodo.
Tudi reka Arkansas je že zelo narastla. Na deželi so oblasti pozvale že del prebivalstva, naj zapusti svoje domove. Tudi v severnih pokrajinah michiganske države so reko prestopile bregove in voda je preplavila obširne doline in ravni.
DNEVNE VESTI
Mat M Mili lil
Včeraj, okrog 11. ure predpol-dne, se je v mestu nenadoma razširila vest, da je na svojem stanovanju preminul prvi tržaški poteštat gr. uff. Karel Archi. Vest je prišla povsem nepričakovano, zakaj v zadnjih dneh se je bilo zdravje poteštata, ki je že kakšne tri mesece bolehal na pljučnici, toliko izboljšalo —• vsaj na videz —, da je njegov zdravnik dr. Apollonijo upal, da bo okrevajoči bolnik na včerajšnji dan lahko že, prvi krat po dolgi bolezni, šel z doma. Prišlo pa je drugače. Včeraj ob 10.15 je poteštat podlegel nenadnemu močnemu napadu; padel je v nezavest in kmalu preminul.
Karel Archi se je rodil 1. 1861. Še mlad, se je posvetil trgovskemu poklicu. Kmalu si je priboril samostojnost, ustanovil lastno podjetje za trgovanje z lesom in si tekom let pridobil velik ugled med tržaškimi trgovskimi krogi. Udejstvoval se je tudi na političnem polju in sodeloval pri predvojnem italijanskem iredentističnem gibanju, katero je vodil Felice Venezian. Leta 1903. je bil izvoljen v občin* svet in v deželni zbor in kmalu je začel aktivno sodelovati pri ► občinski upravi, več let je vodil tržaško plinarno, v zimi 1914— 1915 pa mu je bila poverjena skrb za aprovizacijo mesta. Kmalu nato pa je moral zapustiti Trst, ker se je bil spri s tržaškim namestnikom. Še pred zaključkom vojne se je povrnil in je bil leta 1922. spet izvoljen v mestni svet, par mesecev pozneje se je vpisal v fašistov-sko stranko- Meseca julija leta 1925., ko je praznoval 25-letnico svojega delovanja, mu je kralj podelil odlikovanje reda vel. častnika italijanske krone. 2. julija 1927. pa je bil imenovan za poteštata tržaške občine.
Vest o njegovi nenadni smrti je napravila v mestu globok vtis. V znak sožalja visijo zastave na pol droga. Pogreb se bo vršil na slovesen način v sredo predpoldne ob 10. uri. Žalni sprevod bo krenil iz ulice Ugo Foscolo po ulicah Parini, del-rOspedale, Etno Tarabocchia, Carducci hi Torre Bianca k cerkvi sv. Antona novega in od tam po korzu na trg Goldoni in proti pokopališču.
IZ UREDNIŠTVA
Radi velikonočnih praznikov smo prirediti današnjo številko le na dveh straneh. Prepričani smo, da bodo nafti Čitatelji upoštevali navedeni razlog ter radi potrpeli to iftjemno prikrajšanje v primeri z običajno torkovo številko.
Prazniki v Trstu
Pregovor, (ta če ne pada dež na oljke, pada pa na piruhe, letos ni držal. Dasi smo imeli na oljćnico dež, je bila tudi velika noč mokra, radi česar ni prišlo tlo veljave ona običajno praznično vrvenje, ki je značilno ob velikili praznikih tudi za mesta. Zato pa je bilo tem globlje notranje praznovanje vstajenja po cerkvah pri službi božji, po družinah. Ker je po zapadnih de-želdh in mestih običaj, da tudi ob velikih praznikih ne preneha poslovanje javnih lokalov, je prišlo i-razraično razpoloženje do izraza tudi po gostilnah, kavarnah in predvsem po raznih zabaviščih, posebno kinematografih.
V	razliko od nedeljo pa je bil velikonočni pondeljek naravnost sijajen. Krasno pomladansko vreme, ki se je napravilo v nedeljo črez noč, je izvabilo neštete skupine meščanov v vse kraje lepe trža&ke okolice. Ker so bile včeraj popoldne uradi in trgovine zaprti, so mog^li Tržačani tako v obilni meri nadoknaditi, kar jim je bito vzelo nepovoljno vreme v nedeljo
Slovo od župnika
Iz Bazovice nam pišejo:
V	nedeljo, 1. t. m., je mini-lo ravno leto, odkar jo zatisnil za vedno svoje oči in se ločil od nas preč. g. župnik F. Počivalnik. Lansko leto sicer nismo bili dolgo časa. brez župnika, ker nam jo dal zagotovila že ob pogrebu preč. gonp. Slavec. In res so se izpolnile njegove besede. Na pokojnikovo mesto je prišel k nam kot župeupra-vitelj gosp. Ciril Podržaj iz Pićana v Istri, komaj se je malo oddahnil od težke službe, katero je imel, je prišla odredim, da se mora izseliti in tako nas zapustiti. V nedeljo, 1. t. m., ravno ob obletnici smrti pok. g. Počivalnika se je poslavljal od svojih faranov naš ljubljeni g. Ciril Podržaj. Njegove poslovilne beseda so segale vsem v srce in zaigrale so v očeh solze marsikomu v znak spo?*tovanja in ljubezni do njega.
Bil je spoštovan od vseh ne glede na narodnost, stan in starost.
Priljubljen je bil vsem od dečka do moža, od deklice do stare tene. Bil je blaga duša. Ako ga je kdo kaj povprašal, je bil koj pripravljen mu poonagati, če mu je le bilo mogoče. V pravem pomenu besede je bil pravi dušni pastir, mož na svojem mestu.
Tu so na mestu pesniške besede goriškega »lavčka: Težko je človek biti, mož Se teže v nemoškl, nečloveški doM tej; Kdor pa, da mož in človek je,
(doseže^
ta vreden je hvale in Živeti vselej.
Ob koncu enajstmesečnega bivanja med nemi se vidijo jasno sledovi njegovih del. Kar je bilo pred. časom takorekoč uničeno, se j« pod. njegovim vodstvom obnoviloj in Se več bi se, ako bi mu 'bilo dano ostati med nami.
Ali, žalibog, mu je usoda bila nemila in ločiti se mora od nas, ki smo ga tako spoštovali in Iju* bili.
XL
▼ teto, dna 10. aprila 1921.
Naj ob tej priliki izrečemo tudi toplo Jprošnjo na naslov škofij-ike^a ordinarijata, da nam podijo sa mesto odhajajočega g. župnika mota, ki mu bo v nem -vreden naslednik.	Faranl
Iz tržaškega življenja
*
Požar v občinski fioU na Prošek«.
Okoli M.9M lir škode
Včeraj zjutraj je izbruhnil na Prošeku h u d požar, ki je opustošil tamočnjo občinsko Solo. Okoli o. ure sta dva orolnika, ko sta Šla mimo šolskega poslopja, zapazila, da se vije skozi okno v prvem »adsiropju dim, ki je postajal čim dalje bolj gost. Ker sta vedela, da tako zgodaj ni nikogar v šoli, zlasti ne ob praznikih, ni jima bilo težko ugotoviti, da gre za požar. Zato sta takoj alarmirala doma-čine, v vasi nastanjeno vojaštvo in miličnike, ki so naglo prihiteli na lice mesta ter se lotili gašenja. Predvsem so skušali rešili iz ogroženih prostorov klopi, omare in razno šolsko opremo. Cez kake pol ure je prihitel na lice mesta odde-jek tržaških ognjegascev pod poveljstvom inženirja Sapunzacchi-ja.Medtem pa se je bil požar kljub prizadevanju domačih gasilcev in vojakov zelo razširil; objel je skoro vse prostore v prvem nadstropju in že prodrl v podstrešje. Zato so imeli gasilci dokaj težaven posel; šele po triurnem, napornem delu se jim je posrečilo ukrotiti uničujoči element.
Požar je povzročil veliko škodo; v prvem nadstropju je zgorelo kakih 50 kvadratnih metrov poda s tramovjem vred, istolako je na mnogih mestih pregorel strop; u-ničeno je bilo tudi precej Šolske opreme, knjig, raznih listin itd. — Skupna Škoda se ceni baje na okoli 50.000 lir. — Kako je nastal požar, do sedaj ni bilo še mogoče ugotoviti. Domneva se, da so ga zanetili zlikovci, ki so se vtihotapili v pisarno, očividno meneč, da bodo našli tam kaj denarja. Goreti je namreč začelo baš v pisarili, najbrž v veliki omari, kjer so bile spravljene zbirke žuželk in razne živali v alkoholu. To je zelo verjetno spričo dejstva, da se je požar tako naglo razširil.
Med f gašenjem je 20-letnemu kmetu Ivanu Sardoču padel z okna na levo roko kos stekla ter ga ranil na zapestju. Fant je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici.
Hude posledice padca
Nesreča nikoli ne počiva, pravi slar pregovor, o katerega resničnosti se je sinoči prepričal 38-letni mehanik Josip Pok*, stanujoč pri Sv. Mar. Magdaleni spodnji Št. 50. Včeraj popoldne se je mož tako pošteno nasrkal vinske kapljice, da je okoli 18. ure, ko Je šel po ulici Passeggio S.Andrea, čutil potrebo, da se nasloni na le-eeno ograjo kraj poti. Toda najbrž se je preveč naslonil nanjo, kajti zdajci se je ograja ,ki je bila mogoče tudi trhla, zlomila in mož je padel z višine par metrov na spodaj ležečo cesto, in sicer tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Mimoidoči so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je podal nesrečnemu možu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Rarne nezgode na ulici.
Radi neprevidnosti nekega iz-vošfka se je v nedeljo zvečer dogodila v ulici Regiiia Klena huda nesreča. Okoli 22.30 je šel po omenjeni ulici proti Barkovljam. po-
rfvajoč pred seboj svoj vosi ček s sladko robo, 60-letni sladoled ar Dominik Madrteani, stanujoč v ul. Vicolo dal le rosa št. 15; spremil jal ga je njegov 22-1 etni sla Alojzij. Ko sta prispela v bližino Bojana, je privozila za njima Javna kočija, v kateri je sedelo več mJadoničev, ki so bili vsi vinjeni. Ko jo bila kočija, ki je vozila z Toliko naglico, že čisto blizu, Je mladi Madri-sani, iividevSi, da so kočijaž ne misH Izogniti vozičku, urno od-skočil v stran, dočim njegov oče tega ni utegnil storiti. V naslednjem hipu je kočija zadela ob voziček in pri tem je stari sladoleda* padel tako nesrečno, da jo prišel pod kolesa kočije, ki so mu str-la obe nogi pod kolenom. Ko je izvošček zapazil, kaj so je zgodilo, je ustavil kočijo, skočil s kozla In
zbežal proti Bojanu; z njim so zbežali tudi mladeniči, ki so sedeli v kočiji. Nekateri mimoidoči so priskočili na pomoč nesrečnemu sladoledarju ter ga položili v neki avto, ki je kmalu potom privozil tam mimo; z njim ie bjl siromak prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj kakih šest tednov.
Medtem so nekateri policijski a-gent* prevzeli v varstvo kočijo in konja, ki sta last nekega Izidorja Taučerja, stanujočega v ulici Gel-somini št. 3. Izvoščka do sedaj še niso izsledili.
—	Ko je 47-lettii težak Ivan Bil-lich, stanujoč v ulici Scoglietto Št. 10, predsinočnjim okoli 22. ure šel po ulici Giulia, ga je v bližini tar mošnje tramvajske \remize podrl neki avto, ki je vozil v smeri proti mestu. Pri padcu je Billich zadobil hudo rano na glavi ter Številne »praske po obrazu in rokah. Šofer je očividno pripoznal svojo krivdo, kajti hotel je kar na licu mesta odšteti Billichu gotov znesek kot odškodnino. Toda neki miličnik, ki je slučajno Šel tam mimo in je bil priča nesreči, se je uprl tej poravnavi; zabeležil si je Številko avtomobila ter nato spremil Billicha na rešilno postajo, kjer je mož dobi potrebno pomoč. Nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — T desetih dneh.
—	Predsinočnjim okoli 20.30 je tramvaj, ki je vozil iz Skednja proti mestu, zadel v ulici Economo ob kočijo, ki je baš tedaj privo-zila izza vogala; k sreči jo jo zadel le narahlo od strani, zato nezgoda ni imela hudih posledic. Radi sunka se je samo zlomilo oje in kočijaž Alojzij Taučer, stanujoč v ulici Gatteri št. 26, se je nekoliko ranil na levi roki. Dobil je potrebno pomoč na rešilni postaji, kamor se je zatekel.
Grda prigoda šoferja.
Ko se je Šofer Viljem Aanantini nahajal predsinočnjim s svojim avtomobilom na postajališču javnih avtomobilov v ulici F. Crispi, je prihrumela k njemu skupina vinjenih moških, ki so hoteli najeti avto. Ker je bilo možakarjev preveč, da bi jih mogel vzeti- vse ▼ avto, je Amantini odbil njihovo zahtevo ter jim skušal dopovedati, da po oblastvenih predpisih no sme peljati več kot 4 osebe hkrati, ker ga sicer doleti občutna kazen. Njegova pojasnila so bila pad jasna. toda vinski bratci jih niso hoteli razumeti; ko so videli, da no morejo pripraviti šoferja do tega, da bi jim ustregel, so ga začeli psovati in naposled tudi obdelovati s pestmi. Njihovemu surovemu počenjali j u so napravili konec o-rožniki, ki so aretirali osem nasilnežev in jih odvedli na hladno. Šofer je pa moral zateči v mest-
no bolnišnico, kjer mu jo zdravnik izločil številno bunke, ozdravljive T todnu dni
CARRIBA
ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON »ZBOREN PO OKUSU. UtlNKUJE 2 GOTOVOSTJO PR« OTROCIH IN OORASLIh. PF^ODflJA SE 9 RU0EĆIM ZAtfiTKIM PO $0 CEKT.
KtmilM if*«n!Skf lato* .*»• M«*mm« 4*JU S»h»U* Ca?	0*4»*
S. OiacAM«
Ota*al tasiopntk m taloinli ta Italijo k> kaJeMj«: Ađeife CtCb«1 • Trt«*« Vi« %. Nte»U II
Na igrišču pri Sv. Ivanu se je
v nedeljo popoldne vriila nogometna tekma med četama tukajšnjega športnega druStva «Edera» in športnega krožka «Libertas» iz Benetk. Tekma je morala biti precej živahna, o Čemer ve pač najbolje povedati 25-letni Josip Ger-bec, igralec trfaSke deta. Med igro ga je namreč neki nasprotnik tako močno brcnil v nogo, da mu jo je zlomil na kompliciran način pod kolenom. Nesrečnemu nogometašu je moral prihiteli na pomoč zdravnik reMlne postaje, ki ga je dal prepeljati v mostno bolnišnico, kjer so bo moral zdraviti kakih pet tednov.
Hada klofuta.
44-letni Ivan Candelli, stanujoč pri Sv. M. Magdaleni sp. se je t nedeljo «večer, ko se je vračal iz neke gostilne v bližani predora Montuzza, spri z dvema prijateljema. Med prerekanjem, mu je eden izmed «prijateljev» prisolil tako krepko zaušnico, da je Candelli, ki ga je imel precej pod klobukom, telebnil na tla. Imel je smolo, da je pri tem udaril z glavo ob rob trotoarja. tako da je zadobil precej hudo rano na čelu. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici.
Vesti zjGoriškega
Goričke mestne vesti
Velikonočni prazniki vi Gorici In na Goriškem.
Tiho in mirno so ŠH mimo nas. Praznovali smo jih večinoma v družini, pri starših, znancih, sorodnikih in prijateljih. Aprilsko vreme je tudi hotelo pokazati svojo samoglavost ter skvarilo nedeljski praznik. Na veliko soboto popoldne se je nebo nad Gorico tako prijetno zasznejalo... toda — smola! Meglo in dež smo dobili naslednjega dne. Včeraj pa je aprilsko solnce zopet hudomušno posijalo in posulo na vzbujajočo se naravo vse polno svetlobe in veselega razpoloženja. Gorica, ki je bila dopoldne skoro delavniško oblečena, kajti veliko trgovin je bilo odprtih, je popoldne zaživela in vse poti, ki vodijo v goriška predmestja, so bile polne šetaicev in izletnikov.
Kot v mestu, tako tudi po deželi ni bilo na včerajšnji dan nobenega plesa. Oblastva niso hotela izdati potrebnih dovoljenj. Tako so nadi ljudje vendar enkrat dostojno in v zmerni obliki praznovali velikonočne praznike. V severni vipavski dolini je nedeljsko vreme spominjalo vprav na zimo.
Koliko j« industrijskih in trgovskih podjetij na Goriškem
Kot je znano, je v teku glavno štetje vseh industrijskih in trgovskih podjetij, ki so vpisani pri pokrajinskih gospodarskih svetih, kateri nadaljujejo delo bivših trgovinskih zbornic. To štetje še ni končano, vendar pa so deloma rezultati že znani. Kar se tiče Goriške, je v nji, izvzemši bovški in kobariški okraj, kjer se je vršilo štetje Še pod bivšo videmsko trgovinsko zbornico, 2795 trgovskih podjetij s 15.127 uslužbenci ter $944 trgovskih podjetij s 7302 u-službeccl. Skupno torej 6789 podjetij z 22.429 uslužbenci. V samem mestu Gorici je vpisanih 851 industrijskih podjetij s 7168 uslužbenci tar 1366 trgovinskih s 3250 uslužbenci. Skupaj torej 2217 podjetij e 10.416 uslužbenci.
U kmalu kit tekla radi atf-vrednega štora In kako mora Imali tudi babica dovoljenj« *m Me Tanje svoje obrtL
Obe dogodbici nam lahko služita kot potreben nauk. Prva pove, da se za prazen nič ne smeš preveč razburjati in ne smeš biti za prazen nič preveč nasilen. V Rodežu pri Desk lah je 72-letni starček, pristna kmečka korenina. Vin cen c Medvećček zapazil 36-letnega Angela Peressona iz videmske pokrajine, kako je na njegovem zemljišču hotel izruvati le nekaj bornih lir vreden drevesni Štor. V sveti jezi in zavedajoč se, da se tudi krasti ne sme — posebno pa na njegovih tleh — je Medvešček hotel prepoditi tatu. Pa je že prišlo
do prerekanja ali kaj podobnega. Medvešček je tedaj pograbil za
Gljske Škarje in hotel ž njimi po-
zati, da je on gospodar na svoji Kemiji in ne tuj Človek. Tujec se je branil, škarjam sicer ubež&l, prišel pa v roke orožnikom, ki so pa zadevo rešili na ta način, da so Me-dveščeka naznanili radi groženj. Peressona pa radi poskušane tatvine.
Drugi nauk nas uči, da mora vsaka babica vedeti, da si mora tudi ona nabaviti potrebno dovoljenje, ako hoče v miru in brez vsake sitnosti izvrševati svoj poklic. To je pa najbrž pozabila Katarina Jež, stara 38 let, iz Trnovega ori Gorici. Radi te pozabljivosti so jo naznanili javni organi sod-nijski oblasti.
PODLISTEK
y. J. KRI2ANOVSKA:
Pajčevina
Roman t štirih delfu
Is ruščine prevedel I.
m
Je prišel do svojega
Andrej Zavrtanik, nabiralec vojnega materijala, iz Solnaka, je javil tamošnjim orožnikom, da mu je njegov rojak in sosed Jožef Jug, star 39 let, pokradel večjo množino vojnega materijala, ki ga je on z velikim trudom nabral, da bi zaslužil kak krajcar. Pripovedoval je orožnikom, da je nakradeno blago našel pri Jugu ter ga tudi pobral in odpeljal v glavno skladišče, ga tam prodal in izkupil zanj primerno vsoto. To je storil nekega dne, ko Juga ni bilo doma. Na podlagi te ovadbe so se orožniki pozanimali za Juga.
Koliko «kcmfrave&eiionov» je bile ^porazdeljenih* v mes. marcu t. L
V mesecu marcu so v Gorici mestni stražniki napravili skupno 244 kontravencijonov. In sicer v sledečih prestopkih: 72 radi raznih občinskih odredb, 6 radi prema lega čuvanja živali, 41 radi prehitre vožDje avtomobilov, 12 radi neprižganih luči pri avtomobilih, 4 radi kroženja avtomobilov po mestu z odprto preostro lučjo, 30 radi ko'es brez zvonca, 11 radi koles brez luči, 34 radi vožnje s kolesi po trotoarjih, 15 radi vozov brez tablic, 10 radi kroženja psov brez nagobčnika, 6 radi več vozov, vodenih od enega samega voznika, 4 radi vozov brez luči.
Provizorično dovoljenje za. izvrševanje mlinarske obrti.
Goriški prefekt poživlja v svoji okrožnici že ponovno vse pote-štate in profekturne komisarje, naj odpošljejo na prefekturo seznam vseh mlinarjev v občini, ki so prosili ca izdanje obrtniškega dovoljenja, ter tudi kolkovano po-lo, ki je potrebna, da se jim izda provizorično dvoljenje za izvrševanje obrti.
Nabiranje darov in prispevkov za vojne sirote.
Goriški prefekt je naslovil na razne kompetentne oblasti okrožnico, v kateri pravi, da je prepovedano nabirati prispevke in darove v blagu za vojne sirote, v kolikor se to nabiranje ne sklada s členoma 31. in 3S. zakona z dne 18. julija 1917., št. 1143. Prepovedano je negiranje po javnih prostorih, kjer se zbira veliko ljudi. Pokroviteljstvo nad vojnimi sirotami ima samo država, ki tudi s pomočjo prostovoljnih dobrodelnih družb skrbi zanje. Javno nabiranje prispevkov v obliki nekakega prosjačenja pa jemlje le državi ugled in se ne ujema s kriteriji zakonodaje v veljavi.
Sa vojna invalide.
Prejeli smo:
Tolminska sekcija udruženja vojnih invalidov in pohabljencev sporoča svojim članom, da bo od sedaj naprej tajništvo odprto vsak torek od 10. do 12. dopoldne in od 13. do 15. popoldne. Vsi oni torej, ki bi imeli kako potrebo zdravniške pomoči ali bi bili brezposelni, naj se javijo v označenih urah v s akcijskih uradih.
Vojni pohabljenci in invalidi, ki še niso vpisani v zgoraj omenjeno društvo, lahko to store do 24. maja t. L Do takrat je zadnji čas, pozneje se ne bodo več sprejemale prošnje.
navodila za shranjevanje gorljivih tekočin.
Pokrajinska industrijska zveza v Gorici sporoča:
Z ministrskim ukrepom z dne 8. marca 1928., priobčenem v uradnem listu št. 60 z dne 12. marca t. 1., so podaljšuje za nadalj. pet let (izvzemši slučaja hipnega preklica) možnost shranjevanja v skla-
diščih (o Čemer govori Črka e pa-ragr. 3 tehničnih navodil v pravilnik uf odobrenim s kr. naanestniš-kim odlokom z dne 29. aprila 1917, št. 974} gorljivih tekočin, katerih vžigljivost ne znaSa izpod 65°. Omenjeni ukrep je na ogled pri uradih zgoraj imenovane zveze {Gorica, Corso Vitt. Em. III. št. 10, I. n.)
Podaljšanj« roka za plačevanje taks na alkoholne in superalko-holne pijače
Ministrstvo financ je dovolilo, da se podaljša rok plačevanja taks na alkoholne in superalkoholne pijače od 31. marca na 30. aprila.
sklepi upravnega odbora soriške pokrajini: (seja dna 4. aprila 1*28.)
1.) Zadeve, ki so se brezpogojno odobrile:
Pokrajinska -oprava: Plodonosna uporaba blagajniške razpoloinine, presegajoče navadne potrebe.
Trnovo pri Kobarida, Oorjansko, Oepcvan, Idrsko, Log, Temnica: Znižanje davka na živino.
Temnica: Nakup zemljišča za razSiritev občinske poti v Lipo.
Pokrajinska nprevis Konsorcij tržaške in gorižke pokrajin© za u-reditev vipavskega in kraškega vodovoda.
Gorica: Nakup nepremični in od Komel vdove Marije rojene Basin.
Šmarje: Občinski dodatek k u-žitnini.
Pokrajinska uprava: Prispevek za porabo cest za leto 1927. Določitev stroškov.
Kanal: Družinski davek.
Miren, 6rni5e, frempas: Pravilnik za občinske uradnike in u-službence.
Kanal: Dodatek k dohodninskemu davku v bivči občini Avče.
Pokrajinski konsorcij proti Je-tiki: Pogodba Oglede protijetične hiše v Idriji.
Biljana: Zdravniški konsorcij. Letna plača tajniku.
firniSe, Kanal: Dodatek k do-hodarini.
Eiljana: Naprava in poprava občinskih vodnjakov. Najetje posojila L 2800.
Vipava: Nakup hiSe od Ivana Lekana pok. Ivana.
Vojščlca: Poprava župniSča. Najetje posojila v znesku L 10.000 in delno odplačilo v znesku L U.000 tvrdki Della Valle.
Crnifce: Zdravniško - kirurgični konsorcij. Odškodnina za stanovanje in ambulatorične stroške kon-sorcijalnemu zdravniku.
2) Zadeve, ki so se pre?ožile:
tepe van: Pravilnik za občinske uradnike in uslužbence.
SkrJlje, Štanjel, Erzelj, Buda-nie: Preračun za 1. 1928.
Iz tržaškejiokraiine
NABREŽINA Obnovitev cerkvenega zboza
Ze parkral smo imeli priliko slišati na cerkvenem koru nove. sveže pevske inoči, naše fante. Vsekakor razveseljiv pojav, le škoda, da ga beležimo s precejšnjo zamudo.
Izpolniti je bilo treba vrzel, ki je zijala dolga leta v cerkveno-glas-foenem udejstvovanju. Stari cerkveni «veterani», ki so s svojo požrtvovalnostjo in s svojim trudom pripomogli, da se je tekom dolge dobe ohranila cerkvena glasba na primerni višini, so nas jeli zapuščati, in njihove vrste, ki so se v zadnjem Času nepričakovano zredčile, bi morala zapolniti nova generacija. Od te pa, žalibog, ni ni bik) najmanjšega upanja spričo mlačnosti, ki se jih je krčevito držala. Kaj bo s cerkveno glasbo, ako ne bo novih sili se je marsikdo vprašal.
No, in če se je takrat človek vtapljal v črnogledost, mora pa biti danes optimist.
Ugotavljamo s polnim zadoščenjem, da stoji novi zbor na dobri podlagi. Sicer so glasovi sami še neuglajeni, pogreša se tudi čut za pravilno izražanje melodije in pravo poudarjanje, toda taki nedostat-ki potom vztrajne in temeljite vadbe prej ali slej gotovo izginejo.
Kakor vidimo, je še volje v naši mladini, Še je zdrav duh, še je vneme za lepo in vredno; toda obenem moramo pripomniti, da je treba trdne volje, in sicer zdrave ki krepke volje do vztrajanja in izpopolnjevanja.
Končno ielimo novemu pevskemu zboru, da hi se v njem samem ohranila toli potrebna harmonija in discipdina, da bodo pevci naste-
Kli ob vsaki priliki kot složna in mpaktna celota.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Radi razžaijaaja ftasti.
Pred sodnljo v Kfelinu v Nem* Gijt se je mo^al aavarorp ti Sest ha t desMletrn m&zar*kfc mojster Rapetz radi raztaljtnja, fiasti. Kol tožiteJj in užaljeno«1 je nastopal •mlad delavec iz Pomorskega Ha-pe<tz je imel Že dve leti otrpio nogo. Po izjavi ciganke ga je marala začarati kaka tuja. oseba. Ta ciganka je brž ponudil«, svojo pomoč, dj re$i ubogega bolnika ča--rovnlSkega vpliva in d«a ugotovi, kdo neki je bil mojstra začaral. Data si je prinesti rjuho, mojrtrc-vo srajco, tolsto kckoS in sveAe jajce. Jaj-ee je ciganka položila v lonec z mrzlr vodo In ga pokazala v h levil nahajajoči se kozi. Ko je koza pogledala v lonec, je vzela ciganka jajcc zopet v roko, žena trpečega mojstra ji je morala stopiti na roko, tako da se je jaice ubilo in v razlitem rumenjaku in bedaku je videla ciganka poleže prej omenjane pa delavca. Ko je monter začul njegovo ime, ga je takoj javno sramotđl In mu nadeval razna «lepa» imena. Radi tega je delavec tudi toftil in toženec je bil obsojen na 10 mark globe.
Junaški mestni o*cije.
V	mestecu Bremenu v drfcavi Ohio (Zedmjene države Severne Amerike) je radi razširitve poti kupil magistrat od gospe H. Tur-ner nekaj srveta. Kupnino je pa kratke malo ostal dolžan. Ker le ni hotelo biti plačila, je prodajalka tožili mestne očete na plačilo kupnine v znesku t>200 dolarjev. Me^to je zelo ubcwro in rabi denar za Sole in za vodovod, zato niso hoteli o-četjo plačati dolžne vsote in so se dali rajSi vzajemno obhodili na trideset dni ječe. da wna1a način prihranili stroške svojemu mestu. Meščani so zelo ponosni s svojim* očeti.
Bolgarski list o slovenski glasbi.
V	Lomu na Bolgarskem izluaie zbirka glasbenih zvezkov pod nar slovom «Junošeski Drugarj*. ki jih izdaja profesor glasbe Boris Gajdarov Namen teh zvezkov jo, podajati bolgarskim šolskim in drugam zborom dela evropske zborne glasbe. Doveta Alevilka ro posvečena jugoslovanski zborni glasbi. Urejena je v sporazumu t gospouoni Sklekom, ki je urednik *Jugo&Io\c-n«kog muzičar«.« v Zagrebu. Met Slovenci bosta zastopala v pi v i vrsti znana skladatelja Adarr'lč an Lajovit'.
Boris Stankovič.
Za najt* u-i jugoslovanski roman za tujih dveb desetletij smatrajo roman umrlega srbskega pisatelja Borisa iStarikovica ^Noči^ta krv7». Pred kratkim se je osnoval odbor za izdanje pisateljevih zbranih del. Izdanje teb zbranih del }e bila v resni rti potrebna, ker so mnog>i njegovi spisi raztreseni po revijah in jih ni mogoče dobiti. Odbor misi i izdati Staukovačevo spise v desetih zvezkih Prva knjiga «Nečista krv» se nahaja že v tisku in ho izšla v najkrajAem času Zanimivo je, da bo stala cela izda ja samo dve sto dinarjev._
MAUOGLASj
TRGOVSKI pomočnik, uvciban v ir.a-nufaUurni, Špecerijski in ieteznin*ki stroki, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri goriški upravi.
PEKOVSKI pomočnik in učctiec sprejmeta. Pismene ponudnbe na Mi-helj, Kneiak.
ZLATARNA Albert
Trst, V»n Hr—' —
kupuje krene Popravlja in predaja
Ifeert Pevh I
aszitu
e r°
Jaja zlaleni JO_J
Proti
Ueledni zdravniki priporoča;.- /e vcf le! in predpisujejo kot SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TEMF'JGO VIOLAMI ki ga izdeluje kcmU.-kkarnar G. VIOLA NI v MIlanu
!
VL
Dva dni pred pleaom ja pri le 1 »tari grof B«-renklav. Bil je to debelušen ttovek srednje postave, popolnoma plešast, toda živahen* vesel, zgovoren in dobrodušen l&hkomiselnefc, Igralec In ljubitelj žensk. Stari grof Sigfrid je bil takoj navdušen ta Milico. Izjavil )e, da js lopa kakor vila in jo začel obsipavati s ljubeznivostmi, kakor kakSen mladenifc.
Ko sta se zvečer pogovarjala s sinom o rasnih stvareh, Je nenadoma vzkliknil:
—	Za vraga! Dvajset osam let lmaf, pa si tako neroden! Dva tedna JUviš v družbi ts otaro-joče doklice, pa se nisi vanjo zaljubil tn se na poteguješ zanjo? No, Egon, to js neodpustljivo.
—	Kakšen zmisel bi to imelo, ko Je Milica
napol zaročena s knezom Žagar inom? — je odgovoril sin In si grizel brke.
—	Kakšen zmisel? Ta, da stopiš na njegovo mesto! Dokler se dekle ne vrne ispred oltarja, more še vedno premeniti fcenina, tt pa ga nadkri-ljuješ; po mojem mnenju je knez ravno takšen ničvredne ž, kakor je bil njegov oče.
—	Ali si poznal starega kneza, oče?
—	ta celo zelo od 14 isu; Ml je mnogokrat gost v n*U hlftt V tistem času je bil knez Nikolaj mlad Častnik, adjutant nekega velikega kneza. Kakor mi je pravil njegov sin, načel j nje zda) armad-nemu zboru v Litvi. Moj Bog, kakšne gluposti je delal; vse xne»to je govorilo o tam. No, če pojde sinček po očetovih stopnjah, tedaj bo lopa Milica v kratkem ozaljšana m mnogo ve j natim i rogovi, kakršna imajo Jeleni.
Vkljub veliki zaposlenosti vi Dembovki, Je vendar nekaj tlačilo vse; vse Je bilo mrzlično nestrpno in jpdo msd družinskimi člani si opaall napetost.
Kiti )s tnttia večkrat rdeče objokane očft; očitno Je bflot da so starši nezadovoljni ■ njo, sestra Ji Je btta sovražna, a baron Appeldora as j6 ilitsl utsljsn te bO videti še bolj nadut. , mM išllfrš As prišla ob svoj dušni mir od
večera stave; nemirne misli so ji rojile po glavi in njene oči so se večkrat poizvedujoče vprle v žareče knezovo obličje, kakor bi se hotela prepričati. ali je res sposoben nizkih dejanj? Ce je grof izrekel take težke obdolžitve, je moral imeti vzroke, ker on ni človek, ki bi obdolievai kogarkoli brez pomisleka. Res, da si je večkrat govorila: *Is sovraštva do Rusov in da bi jih Še bolj očrnil, obrekuje kneza.* — «AIi pa iz ljubosum-nja, ker je zaljubljen vate,» — ji je šepetal drug glas.
Pri tsj Je Miličino srce hitreje bilo; prevzel jo je neki čudni občutek, ki jo je vlekel k Berenklavu in vzbujal v njej željo po njegovi ljubezni.
Posledica tega razpoloženja Js bila ta, da je neprestano mislila na grofa, zato je bila tudi preveč raztresena, da bi uspešno nadzorovala Igorja; sicer bi bila zapazila sumljive poglede, s katerimi sta se Igor in Janina obstreljevala
No, MSlica je bila slepa tudi zaradi tega, ker Je botela verjeti v Zagarinovo ljubezen, ki Jo je smatrala kot neko zaščito pred nekimi plavim! očmi, ki so Imele nad njo nerazumljivo moč, katere pa ze Je hotela otresti za vsako ceno. Zato se Je celo Jezila, da je ni knez še zasnubil.
«Ko bom nevesta, — je pomislila, — te neumnosti same od sebe prešle: razen !>» bom z naslado ponižala tega nadutega Nemca, a* se bo moral opravičiti pred tekmecem.«
Milica tudi ni zapazila, da jo je Berenklav zvesto opazoval. Ljubezen in ijubosumiije sta mu podelila bistrovidnost, da je uganil * ene misli in čuvstva skoraj toCno, in grof je po teh opazovanjih prišel do popolnega prepričanja, da Milica ne ljubi kneza in se zanima samo zanj, dasi
odbija od sebe to čuvstvo.
«Moj Bog, — se je nemirno izpraševul, — ali
ie tako zaslepljena s predsodki, da se bo udala temu ničvrednemu človeku, ki ga ne ljubi, ki jo že vara — samo zato, da beži pred menoj ?»
Končno je prišel veliki dan plesa. Vse priprave so bile končane, a otoček in park sta bila čarobna. Povsod, po drevoredih in tratah so bili postavljeni stebri ali leseni slavoloki, na katerih &o viseli lampijončki; ob bregovih jezera in na travi so bile postavljene male odprte uticc z mizami in stolicami za goste, ki se ne udeleže ma-škarade.
Na otočku se je zdaj dvigala majhna trdnjava is desk in barvane lepenke, z dvema stolpičema in nazobčaš tim obzidjem.