KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 1311 DEŽELA SUHE ROBE NA STARIH FOTOGRAFIJAH MIRKO KAMBIČ Upodobitve krajev imajo svoje likovne in psihološke zakonitosti. Zakoreninjene so v člo- vekovi navezanosti na rodni kraj ali na oko- lje, kjer je pognal korenine s svojim delom in bivanjem. Pobudnik za upodobitve krajev pa je tudi človeška radovednost in želja, da bi spoznali renično podobo pokrajine ali naselja, posebno če slovi kot znamenitost. Mnogo po- bud za vizualne predstavitve krajev je že od nekdaj zbudila domovinska ljubezen, z njo pa ponos in želja, da bi čim več ljudi spoznalo neko geografsko in zgodovinsko okolje. So- dobni turizem je dodal čustvom še ekonomsko osnovo: privabiti, zaslužiti in pospešiti razvoj kraja. Ob vsem tem so imeli fotografi svoje lastne pobude: veselje do potovanja in slika- nja ter zaslužek. Domovinske pobude so prevzele v IV. sto- letju Janeza Vajkarda Valvasorja, da je vključil v besedne opise krajev Vojvodine Kranjske tudi številne likovne upodobitve, ki so postale v tiskani obliki množični medij. Risarsko in grafično izvedene slike niso bile sicer zveste naravi, bile so pa vaba za oči in povabilo, naj si bralec osebno ogleda, krajevne in naravne zanimivosti Kranjske. Valvasor je vključil v svoje delo tudi upodobitev Ribnice. Zelo skrbno izdelana slika prikazuje bistvene elemente ribniške panorame, ki jo je zajel umetnik z neke namišljene višine od zahodne strani. Pred nami je reka Bistrica, na desni mogočni ribniški grad z več stolpi, majhen m.ost veže grajska vrata z levim bregom Bi- strice, kjer je naselje s cerkvijo, z razporedit- vijo, ki velja v jedru še danes.i Ta Valvasorjeva podoba Ribnice je pred- hodnica dvesto in tristo let poznejših fotograf- skih upodobitev ribniškega trga. Vzporednico z Valvasorjem najdemo ob koncu 19. stoletja v albumu »Kranjsko v slikah in opisih«, ki ga je 1897 izdal Julij Laurenčič. Tu sicer ni slike Ribnice, omenja pa se v besedilu Janez Vajkard Valvasor in »prijazni trg Ribniški, središče kranjskih izdelovalcev suhe in lonče- ne robe.«^ S celostransko fotografsko reprodukcijo pa je bila počaščena Ribnica v nekoliko poznej- ši publikaciji »Album-Kranjska-Krain- Camiolia«, ki je izšla še pred prvo svetovno vojno.ä Tu je upodobljena Ribnica podobno kot pri Valvasorju, toda bolj sodobno in s tr- dnih tal ob Bistrici. Na sliki je reka, grad, most, v ozadju pa cerkev in nekaj hiš. Ta mo- tiv, ki se je v teku časa ponavljal v različnih izvedbah, so nekoč označiU za ribniške »Hrad- čane«.* Številne fotografije, ki ilustrirajo Ribnico in ribniško dolino, kraje, ljudi, njihovo delo in navade, so bile že mnogokrat objavljene, posebno sedaj ob 900-letnici naselja. Ostaja 132 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 pa Še vedno nekaj zanimivih podatkov, ki jih ne kaže prezreti, če hočemo obravnavati upo- dobitve kot zgodovinski dokument. Koristno in zanimivo je tudi to, da uredimo slikovno gradivo v neko celoto, z merili časa in razvoja. V takšno shemo lahko ipotem uvirsitimo gradivo, ki ga najdemo priložnostno ali na- črtno. Tako pomeni sedanji jubilej zbiralno lečo, ki naj osredotoči vse fotografije, to je svetlobne zapise o Ribnici v eno samo skupno gorišče. Z lepo slovensko, domačo in strokovno be- sedo je že pred več kot sto leti opisal Ribnico z okolico Anton Lesar pod naslovom »Ribni- ška dolina na Kranjskem«. Spis je bU objav- ljen v Letnem izvestju ljubljanske realke za leto 1864.5 Fotografija je bila takrat Sloven- cem že dobro znana, toda tiskarska tehnika v svetu še ni obvladala neposredne reprodukcije fotografskih slik v tisku. Zato v navedenem izvestju ne najdemo fotografskih upodobitev. Naši in drugi popotni fotografi so v tistem času že hodili po deželi z vso svojo fotograf- sko opremo in slikali ne le ljudi, temveč tudi naselja, zgradbe in zgodovinske spomenike. Iz tega časa izvira ena prvih znanih fotografij Ribnice, na kateri je upodobljen ribniški cen- ter: nekaj hiš ob trgu in stara župna cerkev. To cerkev so porušili leta 1866. Na sliki je še baročni zvonik, Miklova in Starešiničeva hi- ša ter zgradba tedanje ljudske šole." Časopisna novica z dne 29. oktobra 1866 je poučila Kranjce, da bodo prav ta dan položili v Ribnici temeljni kamen za novo cerkev.^ Naša fotografija je torej nastala pred tem datumom. Ob tej sliki je toliko bolj zanimiva Lesar- jeva razlaga o ribniški cerkvi iz leta 1864: »Današnja cerkev je jako stara... dvakrat podaljšana, enkrat pa razširjena, menda po ognju leta 1775, t. j. prizidani sta ji bili dve kapeli, tako da je iz čoln ove podobe dobila podobo latinskega križa. Od tod menda iz- vira pravljica, da so jo bili nastlali s slamo in vsaksebi razrinili. Blizu 5000 župljanom pa je že veliko, veliko premajhna, zato jo že mno- go let nič ne popravljajo, tako da je v silno žalostnem in revnem stanju in da žuga po- dreti se; pripravljajo se Ribničanje že veliko let, da bi si novo, zadosti prostorno sezidali, le škoda, da ta reč tako počasi gre .. .«^ Za naš moderni čas supertehnike, ki po- šilja v vesolje razna sporočua aM jih skuša ohraniti na Zemlji našim potomcem v poz- nejših tisočletjih, je prav gotovo zanimiv že pozabljen zapis, kaj vse so Ribničanje zaprli v temeljni kamen nove cerkve leta 1866, kot spomin bodočim rodovom, ki bi kakor koli že našli temeljni kamen. V njem so naslednje stvari: na kožo spisano besedilo o zidavi nove cerkve, 4 kamenčki iz Palestine, in sicer po eden z gore Tabor, z Oljske gore, iz vrta Get- semani in iz Jeruzalema s kraja »Ecce homo«. Dodali so še po en izvod Zgodnje Danice z dne 20. oktobra in Novic z dne 24. oktobra 1866 ter celoten spis A. Lesarja o Ribniški dolini, skupaj z zemljevidom iz leta 1864.» Nova cerkev, ki so jo zidali od 1866 do 1868, je dobila dva koničasto zaključena zvonika, ki sta postala značilna za Ribnico in vse nje- ne upodobitve skoraj do konca zadnje vojne, ko je bombardiranje marsikaj porušilo. Za- silna, nizka streha na zvonikih je ostala potem do leta 1960, ko sta dobUa oba zvonika po Plečnikovem načrtu sedanja slikovita zaključ- ka v obliki »šopka«. Zvoniki nam torej lahko pomagajo časovno razvrščati starejše in no- vejše ribniške posnetke. Fotograf, ki je posnel staro župno cerkev, nam po imenu ni znan, čeprav bi pomenilo njegovo ime nov vir podatkov. Možno je, da je to ime na originalni sliki, če je kje ohra- njena. Ob reprodukcijah pa so navadno ime fotografa opuščali in s tem so nehote odstra- nili pomembno pričo nekega dogajanja. V ti- stem času, okr. 1865, bi bil lahko posnel Rib- nico popotni fotograf Jožef Diwischovsky, ki je 1864 pripotoval v Ljubljano iz Temešvara.i" V Zvezdi je imel posebno napravo za prika- zovanje oz. ogledovanje stereoskopskih slik, razen tega je pridno portretiral in potoval po naših krajih. Pripravljal je album fotografij krajev in znamenitosti Dolenjske, Notranjske in Gorenjske, tesno povezan z zgodovinarjem Petrom Radicsem. Leta 1866 je vsaka sled za fotografom izginila, tudi album ni zagledal belega dne din tako nam ostane tisti poisnetek Ribnice še naprej uganka. Sliko Ribnice bi lahko posnel v tistih letih tudi ljubljanski fo- tograf Ernest Pogorele, saj je imel atelje že od leta 1859." Nazorna, zanimiva in dobro ohranjena je originalna fotografija Ribnice, ki jo je naredil fotograf Kristijan Pajer (1839—1895). Origi- nalni izvod je ohranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani, objavljen pa je bil v tisku že več- krat, bolj ali manj kvalitetno, običajno brez imena fotografa.*^ Pajer je postavil svoje stojalo sredi trga (sedanje Seškove ceste) in usmeril svoj objek- tiv proti cerkvi v ozadju. V dobri perspektivi je zajel obe strani ceste. Svoj vrh doseže lepo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 133 i grajen motiv v šilastih zaključkih obeh zvo- nikov, dokaz, da je nastala slika že po letu 1868, ko je bila nova cerkev dograjena. V središču perspektivnega zaključka stoji Mi- klova lipa, ki so jo podrli že pred prvo sve- tovno vojno. Zanimive so fasade hiš, strehe so krite deloma z opeko, nektere pa še s sko- dlami. Na oknih so lesena polkna, na desni pred hišami stoje kmečki vozovi. Okrog 25 domačinov je raztresenih v globino prizora, da so videti v neprisiljenih držah, sede, stoje ali naslonjeni na zid in seveda, kot je bila ta- krat navada, zagledani v fotografa. Bil je lep sončen dan. Dobro izrisane, ne pretemne sen- ce povedo, da si je izbral fotograf popoldanski čas, tam okrog tričetrt na tri, če prištejemo k sencam še podatek na cerkveni uri. Zal pa na originalni kopiji ni nikjer datuma o nastanku slike. Skubic navaja, da je ta rib- niški motiv iz leta 1870, kar bi bilo sprejem- ljivo. Pajer je namreč obvladal fotografijo kot popotni fotograf vsaj že leta 1864. Foto- grafsko obrt pa je prijavil v Ljubljani šele le- ta 1877 in možno je, da je nastala ta njegova slika šele po tem datumu. Ilustrirani Slovenec navaja pod reprodukcijo te slike leta 1931, da je bila Ribnica takšna pred 50 leti. Tako bi imeli opraviti z letom 1881. Trdne letnice to- rej, nimamo, dokler ne najdemo kakšnega da- tiranega izvoda slike ali podatka o Pajer j evi poti v Ribnico. Železnice takrat še ni bilo, Pa- jer pa je bil navajen poti, utrjen s svojimi avanturami na Bližnjem vzhodu. Dopotoval je lahko tudi s poštno kočijo. Morda je bil na poti v Ribnico gost Kozlarjevih in v Ortneku. Pajer je namreč fotografiral tudi panoramo s Starega gradu s pogledom čez gozdnata po- bočja v dolino, kjer je dobro viden novi grad, cesta, pobočja okrog Velikih Poljan in v ozad- ju Grmada. Ohranjeni izvod originalne kopije je že nekoliko zbledel. V ospredju je del ob- zidja, na njem pa pet moških, med njimi os- krbnik Franc Göderer. Na zidu sredi slike je komaj vidno označil svoje ime Pajer (Paier), ki je fotografiral na plošče velikega formata; 18 X 24 cm. Dobro je obvladal mokri posto- pek, ko si je moral fotograf sam izdelati fo- tografsko ploščo na mestu slikanja in jo takoj razviti. Pajer j eve ribniške slike so nastale na časovni prelomnici dveh fotografskih postop- kov. Od leta 1880 (približno) naprej so se na- mreč vedno bolj uveljavljale suhe plošče, iz- delane v tovarnah. Bile so pa drage in zato so fotografi segali po manjših formatih. Starejši fotografi so ostajali zvesti staremu postopku in velikim formatom. Slik niso povečevali, temveč kar neposredno kopirali na sončni sve- tlobi. Fotograf Kristijan Pajer nas s svojim ne- verjetno razgibanim, dogodivščin polnim, s humorjem zabel j enim življenjem nehote spo- minja na ribniško duhovitost, podjetnost in šaljivost. Pajer se je rodil v Kranju, še zelo mlad je postal učitelj v Žalcu in nato na Dov- jem. Narava mu je vstavila v kri silno nemir- no vzmet, ki ga je gnala v popotni radoved- nosti iz kraja v kraj. Ob živahnem tempera- mentu in dobri zgovornosti je bil zelo aktiven in trmast, znašel se je v kočljivih situacijah, rad je tvegal in živel zdaj v obilju, zdaj v revščini. Pajer je odšel leta 1860 v Egipt in kot ročni delavec v Knobleharjev misijon v Sudanu, tam zbolel in se hitro vrnil v Ale- ksandrijo, ozdravel, odšel na pot v Palestino, se izučil fotografije, prišel leta 1861 nazaj v Ljubljano in novembra 1864 že zopet zaprosil za potni list, da bi se vrnil v Egipt. Malo prej se je prikupil cesarju na Dunaju, ko mu je poslal album 26 fotografij z motivi iz Palesti- ne in prejel je dragocen prstan, s 16 bri- Ijanti, vreden menda okrog 700 goldinarjev, kot je pisala Zgodnja Danica.^s S cesarskim prstanom na roki pa fotograf Pajer le ni dobil potnega lista, ker je bil vo- jaški obveznik. Zato si je privoščil dogodiv- ščino, ki bi ga bila skoraj stala življenje. V Ljubljani si je kupil velik zaboj in ga prire- dil za potrebe slepega potnika na ladji. Zaboj je spravil v Trst in po zapletenih dogodivšči- nah se je Pajer v tem zaboju vozil na ladji Vulkania proti Aleksandriji, kjer je napol mrtev srečno zlezel iz svoje suhe robe, bi rekli po ribniško. Skrčen v zaboju je prebil na morju okrog 5 dni in noči, hranil pa se je s suhimi hruškami, z brinovcem, z vodo in ne- kaj koščki pečenega mesa.'* Avantura slepega potnika se je srečno kon- čala in Pajer je postal na Bližnjem vzhodu us- pešen fotograf. Ni znano, kdaj se je vrnil v Ljubljano. Obrt je prijavil, kot že povedano, leta 1877. Nekaj njegovih slik je objavil ured- nik F. Lampe v Domu in svetu. Pajer j a je speljala popotna žilica še na Madžarsko, kjer se mu je pa slabo godilo. Vrnil se je v Lju- bljano, kjer je v Vodmatu umrl leta 1895. Ča- sopisi so poročali, da je umrl »znani fotograf, kateri je veliko potoval po Aziji in Afriki«, počastili so ga tudi s posrečenim izrazom, da je bil »mnogopotnik«.'" Ena njegovih uspešnih poti ga je pripeljala tudi v Ribniško dolino. Med našimi zgodnjimi fotografi, ki so na svojih poteh obiskali Ribnico, je vreden po- zornosti blejski fotograf Benedikt Lergetpo- rer, priseljen Tirolec. V naše kraje se je kar dobro vživel. Bil je vztrajen popotnik in pla- ninec, ki je načrtno fotografiral vsa naša po- 134: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 membnejša naselja. Ustvaril je bogato zbirko originalnih slik in jih prodajal v obliki tako imenovanega kabinetnega formata. Original- ne kopije na mehkem fotografskem papirju v rjavkastem tonu je lepil na karton formata okr. 11 X 17 cm, navedel ime kraja, na hrbtni strani pa je bil natisnjen fotografov naslov in seznam vseh krajev, ki jih je Lergetporer posnel. Takšen način fotografske ponudbe je bil tedaj splošna evropska moda.'' Lergetporer je naredil precej posnetkov v Ribniški dolini. Vendar je ta zbirka že pozab- ljena in raztresena v obliki posameznih slik, na katere naletimo še tu in tam. Koslerjevi potomci hranijo šest motivov starega in no- vega Ortneka. Na treh slikah so upodobljene mogočne razvaline starega Ortneka. Na os- rednjem delu gradu je še streha, tudi portal je dobro viden. Slike spodnjega Ortneka, grad »v Peklu«, so že obledele, odlično pa je ohra- njen motiv z restavracijo blizu železniške po- staje. K tem slikam Ortneka je prijetno slišati Lesarjevo razlago iz leta 1864, ki pravi, da sto- ji grad na ostrem vrhu in da odtod izvira njegovo ime Ostenek, kot pravijo stari ljudje; mladi pa imenujejo isti grad Ertenek, iz nem- ške besede Ortenegg; da so imeli grad v lasti do leta 1820 Lichtenbergi, 14. 1. 1820 pa da so ga prodali Janezu Kozlerju, ki ga je 24. ok- tobra 1845 prepisal na svojega sina Janeza, sedanjega posestnika." Med motivi, ki jih je posnel Lergetporer v Ribnici, je dobro ohranjen motiv gradu, po- snet od vzhodne strani, z Bistrico, pericami in otroki v ospredju. Motiv je dober, izviren, žal pa že precej zbledel. Lergetporer je bil tudi odličen geoplast, oblikovalec reliefnih upodobitev pokrajin- skih predelov. Bil je sicer tujec in nekam tr- masto je vztrajal pri navedbah naših krajev- nih imen v nemščini, kljub temu mu je Slo- venski narod zapisal ob njegovi smrti leta 1910 lepo pohvalo za njegovo delo." Kdaj so na- stali njegovi motivi iz Ribniške doline, bi tež- ko rekli, gotovo pa po letu 1893, ker je na njegovih slikah že upodobljena nova kočev- ska proga. Po Dolenjskem je zelo vneto fotografiral višnjegorski fotograf Jožef Erjavec (1871— 1936), ki se je izučU. fotografije že v 90. letih prejšnjega stoletja. Bil je zelo sposoben člo- vek in v času stare Jugoslavije je opravljal pomembne družbenopolitične funkcije svoje občine in okraja. Imel je številno družino. Med sinovi je bü za fotografijo posebno vnet Janko, ki je leta 1931 prevzel očetov atelje in ostal vnet portretist in krajinar vse do svoje smrti leta 1975.^" Erjavčev atelje v Ivan- čni gorici je še danes naslednik družinske tra- dicije. V arhivu Erjavčevih je ohranjenih nekaj starih, velikih plošč (18 X 24 cm) z mo- tivi dolenjskih naselij. Med njimi najdemo dve lepi panorami iz Ribniške doline: pogled na Dolenjo vas pri Ribnici in pogled na Veli- ke Poljane. Motivi so brez datuma in datirali bi jih lahko le s podrobno analizo zgradb, ki so na sliki. Točno letnico bi lahko določili le na podlagi kakšnega arhivskega zapisnika. Panoramski pogled na Dolenjo vas in na po- krajino tja do Male gore je izredno čist, oster in plastično nazoren. Čeprav sedanji foto- grafski papir ne ustreza neposrednemu kopi- ranju s stare plošče, je slika dovolj bogata s tonskimi prehodi med temnimi in svetlimi partijami. Ostrina je popolna, saj dobro loči- mo drobne postave domačinov na mostu in pred hišami. Ženske imajo še krila do tal. Za hišami Dolenje vasi se dobro kažejo naselja Prigorica, Nemška vas, Gorica vas, v ozadju na levi pa delček Ribnice z obema značilnima zvonikoma in s šolo, ki jo delno zakriva drev- je. Tako ne moremo ugotoviti, ali je na sliki le poslopje deške osnovne šole iz leta 1907, ali pa je morda ob njej tudi že meščanska šo- la iz leta 1920. Druga Erjavčeva slika, kopirana neposred- no s stare plošče, je pokrajinska panorama, posneta z višine nad Velikimi Poljanami, pogled pa seže tja do Krima v ozadju. V os- predju sedi mož, malo za njim je kosec, levo ženska v dolgem krilu, pod njimi spodaj je župna cerkev, na desni pa med drevjem na- selje, krito večinoma s slamo. V dolini vidi- mo cesto in kočevsko progo. Valovita, gri- I. J. W. Valvasor, Ribnica (trg in grad), 1679; 2. Rib- nica, foto Kune Franci; 3. Stara župna cerkev, poru- šena leta 1866; 4. Ribnica, Joto Kristijan Pajer; 5. Pa- norama s starega ortneškega gradu, foto Kristijan Pajer; 6. J. W. Valvasor, Ortnek, 1679; 7. Dolenja vas pri Ribnici, foto Erjavec; 8. Ortnek, foto Benedikt Ler- getporer; 9. Ortnek, železniška postaja, foto B. Ler- getporer; 10. Velike Poljane pri Ortneku, foto Erjavec; II. Ribnica, razglednica, 1899; 12. Ribnica, razglednica, foto Maks Seber, 1900; 13. Ribnica, razglednica, foto M. Seber, 1899; 14. Ribnica, razglednica, foto R. Ver- derber, 1927; 15. Ribnica, razglednica, 1901; 16. Ribnica, razglednica, ok. 1900; 17. Ribnica, razgledrüca, foto F. Kune, pred 1915; 18. Ribnica, grad z zvonika, raz- glednica, foto F. Kune, ok. 1913; 19. Ribnica, z zvo- nika, razglednica, foto F. Kune, ok. 1913 ;20. Ribnica, foto Divjak, ok. 1941; 21. Ribnica, razglednica, foto R. Verderber; 22. Ribnica, razglednica, foto R. Verderber; 22a. Ribnica, foto Novak, ok. 1930; 23. Pozdrav iz Trav- nika (Loški potok), razglednica; 24, Ribniška »rešetar- ja«, Ilustrirani Slovenec, 1927 ; 25. Poštna kočija na Kapll (zaselek med Hribom In Travnikom), pred 1918; 26. Naborniki (ali mobilizacija?), Loški potok?; 27. Lov- ci (Loški potok), foto verjetno R. Verderber, ok. 1925; 28. Osollca, šivalni stroj; 29. Ribniški polharji, nustri- ranl Slovenci, 1931; 30. Terice, Retje (Loški potok), pred 1941; 31. Na delu za »Društveni dom«, v Loškem potoku; 32. Retje, domačini na delu v gozdovih Hrvatske, ok. 1931; 33. Loški potok (Retje), poplave 1933; 34. Loški potok (Retje), poplave 1933; 35. Ognjišče, Loški potok, foto Drago Mohar; 36. Stara kuhinja, Lo- ški potok, foto D. Mohar; 37. »Orodje, ki je nekdaj dajalo potočanom kruh«, ok. 1930. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 139 čevnata pokrajina, pokrita, s temnimi gozdo- vi, se oddaljuje proti Krimu, na levi pa proti Rakitniški planoti. Beli oblaki na nebu pri- čajo, da je bil sončen dan s čistim ozračjem. Zupno cerkev so zgradili leta 1900, zato skle- pamo, da je nastala slika v prvih dveh ali treh desetletjih našega stoletja. Nekatere fotografije Ribniške doline so nam znane le kot plošče ali kot unikatne ko- pije. Ob teh pa imamo druge motive, ki so bili razmnoženi v tisočih izvodih in jih zato najdemo pogosteje. To so razglednice, name- njene kratkim sporočilom in pozdravom. H koncu 19. stoletja so bile razglednice v Slove- niji že splošno znane in priljubljene, tako da so govorili nekateri že o pravi poplavi teh slik. Potem so postale razglednice v 20. stolet- ju potreba, ki je odigrala koristno in prijetno vlogo v odnosih med ljudmi in med kraji. Marsikateri motiv ni imel niti najmanj umet- niškega značaja. Patina časa pa je podelila mnogim motivom čar dokumenta in odmeva nekdanjih časov. Naše kulturne ustanove pa tudi posamezni zbiralci upoštevajo stare raz- glednice kot zanimivo slikovno gradivo. Na razgledniške motive iz Ribniške doline naletimo priložnostno v raznih družinskih al- bumih. Nekaj teh slik najdemo v Narodni in univerzitetni knjižnici, nekaj pa v Narodnem muzeju v Ljubljani. Prav lepo zbirko ribniš- kih razglednic ima študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Omenili bomo le nekaj primerkov in jih razvrstili po motiviki, času in po fotografih. Najbolj klasična sta dva ribniška mo- tiva. Prvi je motiv ob Bistrici, z mostovi, gra- dom in cerkvijo, ribniški »Hradčani«, kot smo že omenili. Drugi motiv je nekdanji trg, sedanja Seškova cesta, s pogledom proti cer- kvi ali obratno, od nje proti koncu trga. Pa- noramski motivi Ribnice niso posebno izraziti in slikoviti, ker gre za nižinsko naselje in manjka vzpetina za boljši pregled nad nasel- jem. Fotografi so si včasih pomagali s stoji- ščem v zvoniku župne cerkve, s tem pa je raz- glednica zgubila eno svojih ribniških značil- nosti. Lokalno so bili zanimivi tudi ožji moti- vi kot npr. Kolodvorska cesta s staro in novo m^eščansko šolo. Stari motivi so zanimivi tudi zato, ker jih vzporejamo s sedanjim stanjem naselja in nazorno spoznavamo rast in šir- jenje Ribnice. Časovno lahko razvrstimo posamezne mo- tive po datumih poštnih žigov, po vrsti znam- ke, po datumu odpošiljatelja in po fotografih. Izviren dokument pa je tudi besedilo, kratko ali dolgo, pusto ali sočno, odsev družabne kulture. Leta 1898 je prejela »dražestna gospica Ma- rica Vencajzova v St. Vidu pri Zatičini, Do- lenjsko« kartico, na kateri sta bila dva mo- tiva iz Ribnice: panorama in »Hradčani«. Bila je obarvana, litografsko razmnožena na Du- naju in zato je ne moremo šteti za fotografsko razglednico. Leto pozneje, 1899, je nekdo odposlal po pošti lepo kartico, delo neznanega fotografa. To je motiv ribniškega trga s cerkvijo, nad katero se jasno kaže svetel krog, ki naj bi po- menili ali sonce ali luno na nebu med oblački. Pred hišo na levi sedi mati z otrokom, v roki drži sončnik. Zato sklepamo, da je sijalo ta- krat na nebu sonce. Konec stoletja je bil tudi za Ribnico dovolj sončen, nevihta prve sve- tovne vojne se je začela štirinajst let pozne- je. Ob istem času je bil Ribničanom na voljo podoben motiv z zimskim soncem na nebu, le ga gre za predel ob Bistrici, z velikim mostom in gradom. Ta motiv vsebuje slikovito, mehko razpoloženje. Na prehodu stoletja je posnel in izdal pri- jetno ribniško razglednico Maks Šeber iz Po- stojne. Poštni žig ima datum 17. 4. 1900. Se- her je upodobil motiv gradu in mostov ob Bistrici, k vsemu je narisal še okvir iz školjk in rastlinskih okraskov, kar bi bilo v skladu s težnjami secesije. Seber je bil izredno dela- ven in sposoben človek, v eni osebi tiskarnar, urednik in fotograf. Nekaj let je izdajal gla- silo Notranjec. Rodil se je v Postojni leta 1862, umrl pa v Mariboru 1944. Izdal je mnogo raz- glednic notranjskih krajev, znan pa je ostal predvsem po odličnih fotografijah Postojn- ske jame.^' Šeber je izdal verjetno več motivov iz Ribnice. Ohranjena je namreč njegova raz- glednica, ki vsebuje dve sliki hkrati. Na levi so upodobljeni trije možakarji s krošnjami, na desni pa glavna cesta s pogledom proti cerkvi. Na eni teh kartic je napisal odpošilja- telj datum 17. nov. 1899. — Tej kartici je po motiviki sorodna skupina rešetarjev, dekleta so v narodnih nošah, nad tem motivom pa je široka panorama Ribnice. Kartica ima datum i7 leta 1901. Približno v istem času je J. Lovšin iz Rib- nice založil motiv z glavno cesto, Miklovo li- po in cerkvijo v ozadju. V ospredju je po vsej širini okrog dvajset oseb, samih moških, eden celo s kolesom v roki. Vidna je predvsem desna-stran ceste z lepo oblikovanimi fasada- mi, na levi pa zbuja pozornost gostinski izo- 140 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 besek z živalsko figuro. Posebnost te razgled- nice je njena reliefnost: arhitektura, drevje, celo ljudje in to vsaka oseba posebej, so s tis- kom vzbočeni, da lahko s prsti otipamo plas- tičnost slike. Tiskana je v sivo zeleni barvi. Ob strani je z lepimi črkami natisnjen slovenski napis: Pozdrav iz Ribnice. Imena fotografa ne najdemo nikjer. Eno teh kartic je poslala svo- ji prijateljici Pavla Čopova, datum na žigu ni čitljiv, besedilo pa bi se prileglo včasih vsa- komur:« Cas počitnic krasno poteka ... danes tukaj-jutri tam.« Hrbtna stran dopisnic je bila takrat rezervirana izključno za naslov, zato so odpošiljatelji napisali svoje sporočilo in po- zdrave kar na prvo stran, med samo sliko.^^ Okrog 1910 je morala nastati razglednica s klasičnim motivom Ribnice ob Bistrici, z gra- dom, mostovi in cerkvijo. To razglednico lo- čimo od drugih podobnih, ker se v ospredju napaja v Bistrici govedo. Isti motiv najdemo, kot že omenjeno, v obliki odlične, celostran- ske reprodukcije v Albumu Kranjske, ki so ga izdali slovenski turistični delavci še pred prvo svetovno vojno. Motive so posneli slo- venski fotografi, čeprav v albumu ni njiho- vih imen. Klišeje pa je izdelala znana švicar- ska firma Füssli v Zürichu. Uganko o avtorju ribniškega posnetka nam reši ravno gornja razglednica, kajti na njej najdemo ime foto- grafa. To je bil ljubljanski poklicni fotograf Franc Kune, ki je imel atelje v Wolf o vi ulici št. 6. Kune je prijavil fotografijo kot svoj po- klic 14. 1. 1909, odjavljen pa je bü šele 1938. Družina Kune, ki izvira iz Logatca, je imela fotografijo v krvi. Med fotografi so bili: Viktor, Ivan, Gabrijela, Franc in Helena, ki se je poročila z znanim fotografom Avgustom Bertholdom. Najbolj znan je ostal Viktor, ki je dal to ime svojemu ateljeju že pred prvo svetovno vojno, odprt pa je v Tomšičevi uüci v Ljubljani še danes, pod vodstvom njego- vega vnuka.^* Franc Kimc je ujel v svoj objektiv še tri posrečene ribniške motive. Na posnetku Bi- strice je dcrisal čolne in eno teh slik je ime- noval ribniške »Benetke«. Povzpel pa se je tudi v zvonik in ujel na eni strani pogled na grad s pokrajino v ozadju, na drugi strani^ pa staro jedro trga in odprto polje tja proti šo- li, ki je stala še osamljena. Ena teh kartic je priromala z datumom 4. 10. 1913 na Vič pri Ljubljani, naravnost iz Ribnice. Besedilo sporočila pa je vredno po- sebne pozornosti: »Nisem se še vživel v to de- želo suhe robe. Mladostne sanje in ideali že izginjajo in na njihovo mesto stopa resnično življenje.« Ribničanje so lahko ponosni, da so žc nekdaj s svojo stvarnostjo spravljali sa- njače na realna tla. V desetletju pred zadnjo vojno je ustvciru bogato serijo krajevnih in pokrajinskih raz- glednic iz vse Slovenije ljubljanski fotograf in založnik Vekoslav Kramarič, ki je prijavil svojo obrt 18. junija 1931. V njegovi zbirki plošč in slik sta tudi dva motiva iz Ribnice. Kramarič je svoje razglednice razmnoževal fo- tografsko, zato so boljše in lepše kot druge, razmnožene s tiskom.^* Originalno fotografsko razglednico z moti- vom Bistrice, mostu in gradu je posnel tudi fotograf Divjak. Gre za zimski motiv z dr^ salci in sankači na zaledeneli Bistrici. V svetlo- temnem kontrastu je poudarjena predvsem horizontala mostu, vertikale pa sestavljajo grajski zidovi, oba zvonika, drevo in temne postave drsalcev. Kartica je dobila poštni žig z datumom 18. 1. 1941, torej tik pred vojno, ki je prinesla razdejanje tudi Ribnici. Grad in oba zvonika so dobili po vojni drugo podobo. Zanimivo je besedilo na tej kartici, ki je bilo namenjeno upokojenemu šolskemu ravnatelju v Ljubljani: »Dragi Tone, ne smeš se jeziti; ako je ves svet zmešan, ne smem seveda zao- stajati še jaz.«2ä Serijo razglednic z motivi iz Ribnice je iz- delal tudi kočevski fotograf Rudolf Verder- ber. Razen motiva z gradom, mostom in Bi- strico naj omenimo njegov posnetek železniš- ke postaje, s slovenskim napisom: Ribnica-Do- lenjsko. Upodobljeno je nizko postajno po- slopje, pred njim pa skupina potnikov, ki ča- kajo na vlak. Na drugi razglednici je ujel Ver- derber center Ribnice podobno kot Pajer, le da je prizorišče brez publike, pred restavra- cijo pa stoji staromoden avtomobil. Trg ima ob strani že pločnike. Ob tej sliki naj povemo, da predstavlja ta prizor nekdanji idUični mir sredi Ribnice, kajti v letu 1982 drvijo skozi ozko središče Ribnice težki kamioni, nalože- ni do vrha s hlodovino. Skoraj ne bi verjeli, pa je le res. Fotograf R. Verderber je prijavil fotografsko obrt že leta 1904, podaljšal jo je leta 1920. Bil je član zadruge slovenskih foto- grafov v Ljubljani.-* Verderber jeva je tudi zanimiva razglednica sejma sredi Ribnice, z značilnimi stojnicami in s skupinami ljudi. Odposlana je bila 17. julija 1927. Ribniški motiv z glavno cesto in cerkvijo v ozadju (rekli bi kar »Pajerjev motiv«) je za- mikal tudi fotografa Vinka Bavca. Založil je originalne fotografske razglednice v prijetni rjavkasto topli barvi, ostre in čiste, kvalitet- nejše, kot so sicer tiskane razglednice. Hote KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 141 i ali nehote mu je požirala v ospredju večja skupina domačinov, med njimi tudi možakar s kolesom v roki. Poštni žig ima datum 16. 8. 1932. Vinko Bavec je bil zelo sposoben in iznaj- dljiv fotograf. Mikali so ga razni eksperi- menti, rad je imel komične prizore, bil je pa tudi dober kronist raznih dogodkov. Delal je v raznih krajih Slovenije: v Starem trgu, v Logatcu, v Brestanici, Senovem in v Breži- cah. Popotna radovednost ga je pripeljala mimogrede tudi v Ribnico. Na starih razglednicah ne najdemo le Ri- bnice, temveč tudi druga naselja, povezana z Ribnico kot centrom tega okolja. Na raz- glednice se je preselila podoba Ortneka, So- dražice, Loškega potoka in drugih naselij. Ljubljanski fotograf Ivan Kune, ki je imel obrt od leta 1910 dalje, je izdal razglednico, na kateri vidimo restavracijo v Ortneku in spodji ortneški grad z lepim vrtom in vodo- metom. Neka druga razglednica, datirana z letom 1903, vsebuje motiva obeh ortneških gradov.^' Privatne fotografske razglednice Ortneka pa si je izdeloval Peter Kosler, sola- stnik znane pivovarne v Šiški, ki je leta 1898 ustanovil v Ljubljani svoj klub fotografov amaterjev. Ta klub je v dobrem desetletju sicer zamrl, Kosler j evo fotografsko delo pa je povezano tudi z Ortnekom.^'s Sodražico so upodabljali fotografi predvsem panoramsko. Ohranjeni so lepi primerki raz- glednic tega strnjenega naselja iz leta 1918, 1933 in 1940, če opredelimo čas po datumih pisanja ali po znamkah.^' Etnografsko zanimiva je stara razglednica iz Loškega potoka, ki ima natisnjen napis »Pozdrav iz Traunika«. Pred veliko, enonad- stropno hišo je množica domačinov, okrog 40 jih je, ob njih pa še dve kočiji in dva para temnih konj. Skupina žensk je v prazničnih krilih, ki segajo do tal. In beli predpasniki se kar bliskajo na njih. Na desni sta dva har- monikarja, nad skupino pa krepak, rejen mo- žakar razkazuje v iztegnjenih rokah liter vina in kozarec. Ženina in neveste ni videti, bale tudi ne. Zato ostane uganka, za kakšno slav- nost je šlo tokrat v travniku. Gotovo je šlo za dogodek, ki je bil vreden razglednice. Dobro voljo Travničanov je ponesla ta kartica v svet in zbudila dovolj radovednosti.^" Razgledniški in drugi motivi Ribniške do- line so našli svoje mesto v raznih koledarjih, brošurah, knjigah, revijah, ilustriranih časo- pisih in potrebno bi bilo mnogo truda in časa, da bi sestavili celoten pregled tega slikovne- ga gradiva. Posebno pozornost zaslužijo repro- dukcije v Ilustriranem Slovencu leta 1927 in 1931.81 Na naslovni strani 49. številke iz leta 1927 sta upodobljena pristna Ribničana, oprtana s suho robo tako, kot sta hodila z njo po svetu. Janez iz Brež pri Ribnici, star 72 let, je pre- našal svoj »kanon« na hrbtu že 55 let. Njegov prijatelj in vrstnik, mož nekoliko manjše po- stave, je oprtan s »krošnjo«. Svetla srajca, telovnik, klobuk, fajfa in popotna palica so nazorno prikazana oprema obeh podjetnih možakarjev. V isti številki Ilustriranega Slo- venca je še devet zelo dobrih fotografskih posnetkov, ki prikazujejo predvsem izdelo- valce reset. Fotograf žal ni nikjer naveden, čeprav je bil mojster svojega aparata tako, kot so bili rešetarji mojstri svojega orodja. Prizori So odlično urejeni, delavci so v pol- nem elanu svojega posla, vsak je zatopljen v svoje delo. Prepričljivo je upodobljen tudi delovni ambient. Lepo so prikazane številne dmžine, kjer imajo tudi otroci svoje delovne naloge. V sodobnem jeziku bi rekli, da razo- devajo te fotografije samoupravno delitev del in nalog vsakega družinskega kolektiva. Sedanji ribniški fotograf Drago Mohar, ro- jen v Sego vi vasi v Loškem potoku, je vnet zbiralec starih fotografij, plošč, razglednic in reprodukcij. Iz te svoje zbirke, dopolnjene z lastnimi posnetki, je pripravil lep izbor po- večav in priredil razstavo, ko so odprli v Ri- bnici novo šolo. Nekaj teh motivov je razsta- vil na sejmu Foto antika v Ljubljani leta 1981 in 1982. Za starejše motive je bUo težko dolo- čiti fotografa. Mohar navaja predvsem dva domačina iz Loškega potoka, ki sta bua pri- zadevna amaterja. To je bil neki Knavs in poštar Sando, slikala pa sta v času stare Ju- goslavije. Nekateri motivi pa dokazujejo, da je šlo za delo izkušenih, verjetno poklicnih fotografov, ki so priložnostno fotografirali v teh krajih.32 Slika stare poštne kočije na Kapli v Lo- škem potoku je dobro ohranjena, čista in na- zorna. Izvira iz časov, ko je bila kočija še v polni rabi, torej iz časa pred prvo svetovno vojno. Dva temna konja sta vprežena v nizko kočijo, ki ima močna kolesa, primerna za po^ deželske ceste. Na kabini za potnike je pro- stor za prtljago in pakete. Pred kočijo stojita dva poštarja, ki imata na glavi visoke uradne poštarske kape z oznakami. Ta sUka bi lahko služila televizijski zgodbi iz preteklQi let za zvesto obnovo rekvizitov. Ista kočija je upo- dobljena na neki drugi razglednici z motivi 142! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 iz Loškega potoka. Poštni žig ima datum iz leta 1903. Iz Moharjeve zbirke je tudi slika naborni- kov ali mobilizirancev. Skupina fantov je po- žirala fotografu v zelo okrašenih klobukih, s kitami cvetja in s trakovi-zastavicami čez prsi. Ker so vmes tudi starejši, krepki možje, bi sklepali, da gre za mobilizacijo. Ta slika zelo spominja na fotografijo mobilizirancev v času prve svetovne vojne pri Sv. Florijanu nad Gornjim gradom, ki so prav tako okra- šeni s kitami cvetja.*^ Pri vseh slikah brez po- datkov so seveda domneve zgolj verjetnost, dokler ne odkrijemo pravih, polnih podatkov. Med leti 1920 in 1930 je nastal posnetek velike skupine lovcev, med katerimi je tudi Moharjev oče, rojen leta 1900. Na vzpetini med zelenjem je ujel fotograf nad štirideset mož in fantov, mladih, starih, golobradih in brkatih. Večino glav pokrivajo klobuki raz- nih modelov. Verjetno je bUa slika že kje ob- javljena in poznavalcem lovstva slike ne bo težko opredeliti. V čas pred prvo svetovno vojno sega posne- tek zelo skromne lesene hišice, pokrite s sla- mo in deskami, v katero spravljajo šivalni stroj. Ponosna družina je zbrana pri stroju. Mohar je mnenja, da gre za hišo iz okolice Sodražice. Šivalne stroje so propagirali lju- bljanski časopisi že v času pred letom 1900. Zanimivo bi bilo vedeti, v kakšnih okolišči- nah je nastala ta fotografija. Med starimi motivi so zanimive še slike, kot npr. slika polharjev, motiv s tericami, dalje gradnja Društvenega doma v Loškem potoku, ki so ga postavili domačini sami. Kar gnete se jih pri kopanju temeljev, razposajeno vesel pa je zlasti ženski svet v dolgih krilih, le da so nekatere ženske spodrecane. Moški iz Loškega so hodili nekdaj na delo v hrvatske gozdove, rušili so mogočne hraste in žagali obtesane hlode po dolžini za železni- ške pragove ali za drugo rabo. Hlodi so bili dvignjeni na visoke kobile, močna žaga je bila na velikem lesenem okviru z ročaji. Eden izmed Žagarjev je stal zgoraj na obtesanem hlodu, drugi na tleh. Takšno žaganje je zahte- valo mnogo moči, truda in vztrajnosti. Foto- grafije so prinesli domačini s seboj za spomin; zelo verjetno so delo hrvaških fotografov. Leta 1933 je bila v Loškem potoku velika po vodenj. Ohranjene so fotografije naselja, ki odseva v vodi, in ljudi, ki se prevažajo s spla- vi. Drago Mohar, ki hrani te in druge motive, pa je tudi sam vnet za sodobno fotografsko dokumentacijo svojega rojstnega okolja. Po- snel je zanimive motive malo znanega Zele- nega jezera sredi gozdov nad Loškim poto- kom. Z veseljem je tudi dokumentiral stara ognjišča z burklami in lonci, starejše domači- ne, značilno orodje gozdnih delavcev in po- dobno. Mnogo ribniških motivov, zlasti suhe robe in lončarstva, so posneli slovenski amaterji v črnobeli ali barvni tehniki, zlasti v obliki dia- pozitivov. To velja tudi za suho robo na let- nih ribniških sejmih suhe robe in lončarstva. Prav lepe motive velikega formata v barvah najdemo v stenskih koledarjih ali na naslov- nicah revij, npr. Rodne grude. Ta je bila že zaradi naših izseljencev iz Ribniške doline ze- lo naklonjena slikam iz tega konca Slovenije. Toda to so novejši motivi, mi pa smo se osre- dotočili predvsem na pretekle čase. Posebno pozornost zasluži iz časov okrog le- ta 1930 dober in zanimiv zračni posnetek Rib- nice, ki ga je naredil letalec Novak. Pozneje se je ponesrečil, zapustil pa je sorodnikom al- bum slik, ki vsebuje mnogo zanimivih moti- vov. Ta zračni posnetek je mnogo bolj nazo- ren kakor tisti Kuncev iz zvonika, saj zajame oko celotno Ribnico od južne strani: grad, Bi- strico, glavno cesto z jedrom hiš in cerkev. To je zanimiv dokument, ker gre za stanje, pre- den so naselje poškodovale bombe. Med leti 1930 in 1940 je fotografiral Ribni- co zelo uspešen ljubljanski amater, fotograf umetnik Ante Komič (1892—1973), ki je pre- jel številne mednarodne nagrade. Ribnico je upodobil v novi varianti klasičnega motiva ob Bistrici: reka, grad most, cerkev v ozadju. Ta motiv hrani Republiški zavod za naravno in kulturno dediščino v Ljubljani kot tudi ko- pijo oz. negativ zračnega posnetka letalca No- vaka. Ribnica sama pa se lahko ponaša s fotogra- fom domačinom, ki je postal splošno znan po svojih fotografskih posnetkih izjemne doku- mentarne in umetniške vrednosti. To je Jože Petek, udeleženec pohoda 14. divizije na Šta- jersko. Opus njegovih sUk iz NOB je zasen- čil njegove druge amaterske upodobitve, med katerimi je prav gotovo tudi motivika iz Rib- nice. Petek se je kot gradbeni tehnik živo za- nimal za razne oblike likovne umetnosti, po- sebno uspešen pa je bil ravno s kamero. Av- gusta in septembra 1944 je priredil na osvobo- jenem ozemlju Zgornje Savinjske doline raz- stavo nad 300 svojih posnetkov. Padel je prve dni leta 1945 blizu Luč v Savinjski dolini. Nje- govo delo in fotografsko zapuščino bo treba še podrobno raziskati, posebno tisto motiviko, ki je povezana z Ribniško dolino.^^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 1431 V ta izvirni, vendar samo skicirani pregled starejših fotografskih motivov iz Ribniške do- line nismo uvrstili portretov, ker bi obseg članka preveč narastel. To bi zahtevalo tudi dodatno raziskovalno delo. Zaključimo lahko z željo, da bi Ribničanje izdali svoj Veliki foto- grafski album vsega slikovnega gradiva. To bi bila pomembna publikacija poljudnega in obenem strokovnega značaja. Seveda pa bi morale biti slike odlično reproducirane. Pre- pričani smo, da bi slovenska javnost takšen album sprejela z veseljem in priznanjem. , OPOMBE 1. J. W. Valvasor, Topographia Ducatus Carni- oliae modemae. Wagensperg in Grain 1679, — (gl. Reif niz — Ribenca). — Panorama je zelo široka, od drevesa na levi do drugega mostu čez Bistri- co na desni. Ista slika je tudi v Slavi Vojvodine Kranjske (III. del) 1689, le da je slika na levi in desni malo skrajšana. — 2. Kranjsko v slikah in opisih. Spominski album. Izdal JuMj Laurenčič. Založil L. Schwentner. V Ljubljani (brez letnice). — Navedbe so v poglavju »Dolenjsko«. — 3. Kranjska-Krain-Carniölia. Izdala Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani. Brez letnice. — 4. Ilustrirani Slovenec, 1. VII:, 1931, št: 50 (13. dec), str. 391. 5. Anton Lesar, Ribniška do- lina na Kranjskem. Jahresbericht der k. k. Ober- Realschule in Laibach, 1864. — 6. Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Za na- tis priredil Josip Lesar. Buenos Aires, 1976. Med številnimi reprodukcijami je v tej knjigi na str. 13 fotografija stare cerkve. Isti motiv najdemo tudi v knjigi: Zmaga Kumer, Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini. Ma- ribor (Obzorja), 1968, str. 18. — 7. Ladbacher Zeit- ung 1866 (29. Okt.) Nr. 248, p: 1640: — Zgodija Da- nica 1866. list 32 (10. nov.); opis slovestnostii. — 8. Cit. delo (op. 5). sitr. 9. — 9. Zgodnja Danica 1866 list 32 (gl. op. 7 in Jožef Lesar, Življenje in delovanje ... Martina Skubica. Ljubljana, 1892, str. 131—132. — 10. Gl. M. Kambič, fotografija kot zgodovinski dokument. Kronika 1973 (21), št. 2, str. 131—132. — 11. Gl. M. Kambič, Prvi ljubljan. ski fotografi. Kronika 1981 (29), št. 2, str. 111. — 12. Gl. M. Kambič, Fotograf Kristijan Pajer. Kro- nika 1975 (23), št. 1, str. 47—49. — M. Kambič, Ribnica na Dolenjskem. Pionir 1977/78, št. 3, str. 95. — Brez liimena fotografa je bila slika repro- ducirana v cit. knjigi A. Skubica (str. 21) in v Ilustr. Slovencu 1931, št. 50, str. 390. — 13. Gl, op. 12 (oz. Zgodnja Danica 1864, 20. listopada, sir. 263—264). — 14. Dr. Fr. L(ampe), Potovanje križem Jutrove dežele. Dom in svet, 1894, str. 26 si. (v nadaljevanjih). — 15. Slovenec, 20. avgusta 1895 in Zgodnja Danica, 1895, list 34, 23. avgusta. — 16. Gl. Kronika 1976 (24), št. 3, str. 189 (o fo- tografu Lergetporerju). — 17. Cit. delo (op. 5), str. 13. Pilim. Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, Ljubljana 1971, str. 568. — Ime Kozler najdemo še danes v obeh variantah: Kozler in Kosler. — 18. NUK, Ljubljana, kartografska sli- kovna zbirka (GrII-2639). — 19. Gl. op. 16. — 20. M. Kambič, Dolenjski molivi iz mehovke fo. tografa Erjavca, Kronika, 1977 (25), str. 201—204. — 21. Ljudje in kraji ob Pivki. Zbornik člankov. Postojna 1975, str. 119 si. in raziskovalni podatki M. Kambiča. — 22. Razglednica je v zasebni zbir- ki M. K., Ljubljana. — 23. Zgodovinski arhiv Ljubljana: družinske pole (Jakob Kune) in ra- ziskovalni podatki M. Kambiča. — 24. Zbir- ko V. Kramariča hrani Etnografski muzej v Ljubljani. — 25. NUK (gl. op. 18). — 26. ZALj- MALj, reg. št. 2 in 3, OEC (Zbornice in združe- nja). Zadruga potografov Slovenije v Ljubljani. Tu je nekaj osnovnih podatkov za večino slo- venskih fotografov od 1918 do 1939, delno tudi za čas pred 1918. Glej tudi: Arhiv Slovenije, TOI (fase. 331/265): obrtni Usti fotografov. — 27. NUK (razglednice-Ortnek) gl. op. 18. — 28. Podatki iz raziskovalne dokumentacije M. Kambiča. — 29. NUK (gl. op. 18). — 30. Iz zbirke Draga Moharja, Ribnica. — 31. Ilustr. Slovenec, 1. III. 1927, št. 49 (4. dec.) in 1. VII. 1931, št. 50 (13. dec.) — 32. Inter- vju s fotografom D. Moharjem dne 10. 3. 1982. — 33. Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do danes, Slovenski etnografski muzej, Ljublja- na 1974. Razstavni katalog, str. 35|, si. 6. — 34. Jo- že Petek, S štirinajsto divizijo. Druga izdaja. Ljubljana, 1959. Gl. tudi Fotoreporterska služba med NOB, razstava v Muzeju ljudske revolucije Slovenije, Ljubljana 1979, razstavni katalog.