^ • $ ST I O ['IH ^ I 90,6 1 Odhod Mika in Slaví se Stojanovíča Kriminalisti v pivovarni iinJ vop/ç UŽITEK V DOBR! KAVI I PIIAŽ\RNA;03/71S-2666Í ST. 47 - LETO 64 - CELJE, 19.6.2009 - CENA 1,25 EUR Od^vořiM uredruta N7 Tatjana Cvim Slovo od radioaktivne šole Krajani Začreta na šoli v Šentrupertu nad Laškim so šteti dnevi, od nje se poslavljata tudi UStavnO SOdíŠČe Ančka in Špela, ki bosta zato prihodnje leto s sošolci morali na Reko. V občini pa čakajo na sklep države, da bi lahko začeli novogradnjo. Uspešen na letalski akademiji v Koloradu Mercator iësoDQ Opekiim'ild 9, Osht. tel. il: 03M7S 80 00 petak. IS. In sobota. 2D. Junij 2609 CARRARO FEST dva dni Center zabave v Celju Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Okna HIK omogočajo najvarCnejŠi energetski razred A. www.mik-ce.si OBO M 24) ar*9tMna «tvviBca PVC OKNA HDGODKI NOVI TEDNIK POLONA MASTNAK UVODNIK Še Marija Terezija bi se zgražala človek bi pričakoval, da se stvan s časom spreminjajo na bolje, tudi glede razumevanja znnnja kot vrednote kot glede ustvarjanja materialnih pogojev za njegovo pridobivanje. Recimo, našim stanm starcem je pouk povsem upravičeno odpadel zaradi druge svetovne vojne in pogorele šole. No, tudi v času naših staršev bi človek Še nekako razumel, da razmere za pouk zavoljo intenzivne izgradnje domovine tudi še niso bile povsod idealne, še posebej, če so obiskovali kakšno podeželsko šolo, kjer je bilo ob tem vsem kristalno jasno, da v dnevih, ko se sadi krompir ali spravlja seno» nihče ne bo zgubljal Časa z matematiko. V mojih Časih so že začeli »na-jedati« z družbo znanja in podobno, ne pa še toliko z raznimi normađvi in standardi. Potem pa so se v 90 letih zares zgodile spremembe. Glej zlodja, še iz moje tretje osnovne in ekonomske so po novem ruirediU čisto simpatični šoli. kolikor se to v primerih več sto let starih »bajt« pač da. Otroci danes v Šoli preživijo velik dd dneva, znanje in učenje sta njihov poklic, v vsesplošni evforiji ob posodabljanju Šolskega sistema (saj veste, »švedski modeli«) pa so v veljavo stopili takšni normativi in predpisi, da bi jih še hoteli s petimi zvezdicami težko dosegali. Okej, predpisi so eno in veseli smo, da so ostri in zahtevni, praksa je v nekaterih primeňh malce drugačna, saj vse šole še zdaleč nimajo idealnih ali med seboj pnmerijivih pogojev za njihovo izvajanje. Se pa povsod nedvomno trudijo. Ampak dejstvo, da v 21. stoletju otroci sedijo v radioaktivnih učilnicah, me pušča brez besed. Lansfci seznam odobrenih investicij v Šolsko infrastrukturo sem nejeverno petkrat preveňía, prepň-čana, da slabo vidim. Ne, Šentniperta ni bilo vmes. Interventna sredstva za načrtovano novo šolo pa bi zaradi rebalansa državnega proračuna lahko kaj kmalu padla v vodo, Nepredsta vljivo I Šetnipertski otroci se za leto dni selijo na začasno lokacijo, na Reko. mediem pa bo radioaktivna podrtija čakala na rušenje. Občina je v nizkem štartu, le na podpisan dokument ministrstva za šolstvo še čaka. Bojda to kar traja, ker mora zaradi rebalansa soglasje podati ministrstvo za finance. nato pa bo služba za investicije na šolskem ministrstvu ...Ne vem, jaz bi priporočala, da odločilni sestanek prestavijo vSentn^ert. Pa bi jih zaprli v učilnico, kjer seje priporočljivo zadrževati le dve urina dan. Z birokracijo bi opravili v hipu. Kaj, pravite, da sem make kruta? Rekla bi, da sem še prizanesljiva. Marija Terezija bi jih gotovo dala na hladno. POLONA MASTNAK UMdItc«!!« MARATON JS DRŽAVNOSTI /S SREDA 24.6. 2009 PRED DVORANO ZLATOROG CELJE cttmAi »ii zá ' POKAt 7V C£lJf ' ' BfíimHSKi TEK (llkmí Darkom Žvž^fem www.radiocelje.com Pivovarnlški posli pod drobnogledom kriminalistov Nekaterâ podjetja iz skupine Pivovarne Laško so včeraj obiskali kriminalisti, ki so opravili več pogovorov z vodstvom dmžb ter pregledali dokumentacijo v zvezi $ poslovanjem skupine. Kol so SfioroČilj iz pivovarne. gre po njihovih informacijah za preiskavo na podlagi lanske phjave Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Kriminalisti naj bi se za preiskavo menda odloČili tudi zaradi ovadbe, ki jo je lani vložil Urad za varstvo konkurence zoper direktorja Božka ŠroU. ATVP je ovadbo vložila zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri prevzemanju Pivovarne Laško s strani Infond Holdinga, ki je posredno v lasli šro-ta. varuh konkurence pa zaradi suma, da je prvi mož Pivovarne Laško v priglasitve-nih listinah v postopku prevzema Laškega in še pre) časopisnega podjetja Delo, ki je zdaj v 100-odstoini lasti laš- ke pivovarne» posredoval lažne podatke o lastniški verigi- Preiskava se nadaljuje Sicer so iz Generalne policijske uprave sporočili, da je kriminalistična policija izvajala različna preiskovalna dejanja zaradi suma storitvi uradno pregonljivih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. HiSno preiskavo so opravili pri 16 gospodarskih subjektih, pri tem pa je sodelovalo 80 kriminalistov in policistov. »Na podlagi odredb sodišča se na naslovih različnih gospodarskih subjektov tako opravljajo preiskave poslovnih in dru^ prostorov z namenom pridobitve in zavarovanja dokazov v zvezi s sumi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti,« so sporočili iz policije. V sporočilu iz Laškega je zapisano, da družbe skupi- n Bo^o Srot ne Pivovarna Laško poslujejo v skladu z zakonodajo. »Zato so vodstva družb v celoti sodelovala s kriminalisti in jim omogočila dostop do vseh želenih informacij.« Po-dobno sporočilo se je glasilo tudi iz infond Holdinga, drugih informacij ali komentarjev glede preiskave v Laškem ne dajejo. Kot pravijo v policiji, so bile včerajšnje aktivnosti rezultat obširne krimmalisiič-ne preiskave, ki se bo po preiskoval nih dejanjih nadaljevala s pregledom pridobljenih podatkov, poslovne dokumentacije in z drugimi kriminalističnimi ukrepi. US Foto: SHERPA Anton Rátej med najboljšimi prostovoljci Prejšnji (eden je najboljše slovenske prostovoljce na gradu Brdo pri Kranju sprejel pokrovitelj natečaja Najboljši prostovoljci 2008» predsednik Republike Slovenije dr. Danilo' Turk> s soprogo Barbaro Miklič TUrk. Med prostovoljci je bil tudi upokojeni duhovnik iz Slovensidh Konjic Anton Ratej. V Celju se ga spominjamo kot dolgoletne^ bolniškega kuřata. »»Gospod Tonček<^ je bil pred leti tudi osebnost leta na Celjskem po i^roru naSih bralcev. »Med številnimi mladimi, malo manj mladimi in starejšimi prostovoljci, ki prihajajo v Lambrechtov dom, nekateri tudi vsak dan, je težko izbrati tistega, ki je vendarle najbolj poln navdušenja, dobre volje, sočutja do človeka... Anton Ratej, upokojeni duhovnik, prihaja v Lambrechtov dom že skoraj petnajst let. Vodenje skupin Direktoflca Lambrwhtovega doma Vateriia L^jak, predsednisid par in Anton Ratej za samopomoč, sodelovanje pri svetih maáah za stanovalce, pogovori s stanovalci, ki lahko nadomestijo tudi obisk pri zdravniku,« so v Lam-brechtovem domu utemelji- li svoj izbor za najboljšega prostovoljca. MBP Tudi uradno prva patria v Gorenjevi tovarni Indop v Šoštanju so včeraj predali prvo patrio. V naslednjih tednih bo ministrstvo prevzelo še ostalih 12 predvidenih vozil za potrebe Slovenske vojske. Kot je ob uradnem prevzemu omenil Član Gorenjeve uprave Franc Kodec, so bila vozila izdelana že februarja, vendar pa so se pristojni v vme- snem času dogovarjali o rebalansu planov in novem ter-minskem načrtu. Poleg 17 že dokončanih oklepnikov jih sedaj delajo še 18. Ker bo s tem načrt za letos izpolnjen, bodo v ŠoŠtanjski tovarni za tri mesece ustavili proizvodnjo. Koliko patrij bodo v Šoštanju dejansko izdelali, zaenkrat Še ni znano. US www.novitednik.com (Jilh&r! oa hI as tn www.twaMk .si Možno je. da \m tu zrasla velika dvorana, lahko pa podjetje postavi tudi kakšne nastanitvene zmogljivosti za svoje delavca, torej tudi samski dom ni izjcljučan. Vse ja odvisno od imrestitorja. Krajani Začreta na ustavno sodišče Sprva je bila moteča »asfaltna baza«, danes je cel odlok nezakonit Celjski mestni svetniki so dokončno potrdili spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za območje v Začre-tu. Gre za območje bivše Hmezadove farme» kjer podjetje SGP Nova Stanka Bo-žičnika že izvaja ^adbeno dejavnost. Krajane Začreta je sprva motila domnevna gradnja asialtne baze, beto-name in dejavnost predelave gradbenih odpadkov, zdaj pa pravijo, da je celoten od> lok nelezen. Svoj prav bodo dokazovali tudi na tistav-nem sodišču. Z novim odlokom bodo Božič niko vo gradbeno dejavnost legalizirali, so pa svetniki že v prvem branju odloka natančno prepovedali asfaltno bazo, betonar-no In predelavo gradbenih odpadkov na tem območju. Člani Civilne iniciative 2a-čret, ki je bila ustanovljena prav zaradi zgodbe z asfaltno bazo, ne verjamejo, da je vse »čisto«. Trdijo, da je bil postopek sprejemanja odloka nezakonit, tak pa je tudi odlok. Zato so pred sejo mestnega sveta na mestne svetnike naslovili prošnjo, naj odloka ne potrdijo. Svetniki tega aiso upoštevali, saj so odlok soglasno potrdili. Na seji ni bilo nobenega predstavnika civilne iniciative. Investitor pa nič Civilna iniciativa ZaČret je sicer organizirala sestanek krajanov s predstavniki Mestne občine Celje in tudi projektantko podjetja SGP Nova. Kot so nam povedali, na sestanku niso dobili odgovorov na vsa vprašanja. Najbolj jih skrbi, da bo na cem območju zraslo veliko novih, velikih stavb, skrbi jih tudi morebitna gradnja samskih domov oziroma blokov za tuje delavce. Kot jim je že na sestanku pojasnila projektantka, teoretično odlok omogoča gradnjo dvajset metrov visoke in sto metrov dolge dvorane, vendar ona o namerah investitorja ne more govoriti. Gradnja samskih domov je po odloku možna, kot je povedal vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer: »Tu gre za poslovne odločitve investitorja.« Ker so krajani želeli slišati» kaj natančno namerava BožiČnik v Začretu narediti, so člani civilne iniciative sklicali sestanek z investitorjem kar na območju njihove gradbene dejavnost v Začretu, vendar ni prišel nihče, razen treh članov civilne iniciative. Investitorju se sicer s krajani ni treba srečevati in posvetovati, vendar bi bilo verjetno v Začretu manj hude krvi, če bi kakšno srečanje vendarie bilo. Tako pa so zdaj krajani odločeni, da bodo Šli do konca. Kljub temu, da so zaskrbljeni, pa do druge obravnave odloka niso podali nobenega amandmaja. Kasneje so povedali, da amandmaja niso vložili zato, ker bi s tem potrdili, da je bil postopek sprejemanja odloka zakonit. Ker so svetniki odlok kljub prošnji krajanov potrdili, bodo člani civilne iniciative spisali pritožbo, ki jo bodo poslali na ministrstvo za okolje in prostor, napovedali pa so tudi pritožbo na ustavno sodišče. Spela kuralt Foto: sherpa Tekmovalno druženje upokojencev v naselju Lipa v Štorah je biJo včeraj 4. š^rtno rekreativno srečanje članov Sindikata upokojencev Slovenije, kjer se je átaáo 165 udeležencev iz različnih krajev države. Med njimi je biio blizu sto tekmovalcev, ki so se pomerili v balinanju» šahu, šuljanju z zračno puško, pikadu (na sliki) ter namiznem tenisu, del udeležencev pa se je odpravil na izlet, kjer so si ogledali zanimivosti Svetine ter Celjske koče. Najboljšim tekmovalcem so podelili pokale 1er priznanja. Prireditelj srečanja je bil Sindikat upokojencev Sloveru-je oziroma njegov Območni odbor Celje. Lani so t^no srečanje pripravili v Novi Gorici. 6J Foto: SHERPA Bo prihodnje leto več sto otrok ostalo brez vrtca? Celjski javni vrtci bodo v novem Šolskem letu 2009/2010 lahko sprejeli vse vpisane otroke. Čeprav je otrok več. bodo z dislociranimi oddelki in novimi igralnicami v vrtcu na Mariborski cesti pro* stor dobili vsi. Že prihodnje leto pa se lahko zgodi» da bo ostalo zunaj pre* cej, okrog 250 otrok. Da bodo v novem Šolskem letu lahko prav vsi otroci, ki so jih starši vpisali ob rednem vpisu dobili svoje mesto v vrtcu, bodo nadaljevali z delom v dislociranih oddelkih pri Osnovni šoli Frana Roša, lil. in IV. Osnovni šoli, poleti pa bodo adaptirali tudi Vrtec Tončke Ce če ve na Mariborski, kjer bodo pridobili pet novih igralnic. Te igralnice bodo uredili po novih normativih, ki jih je postavilo ministrstvo za šolstvo in šport. Ti normativi povečujejo igralno površino, ki mora po novem znašati od'tri do štiri metre na otroka, pri čemer se v igralno površino poleg igralnic štejejo tudi skupni prostori in garderoba. Glede na to, da imajo v celjskih javnih vrtcih trenutno 2,2 kvadratna metra igralne površine na otroka, bo ta ukrep, ki bo začel veljati 1, 9. 2010, precejšnja ovira pri vpisu otrok v vrtec. Na Mestni občini Celje ocenjujejo, da bi. če bi se vpisalo toliko otrok kot letos, brez prostega mesta v vrtcu ostalo kar 255 otrok. V MOC so zato že ukrepali, kot je pojasnila Sandra Stajnko iz oddelka za družbene dejavnosti: »Preko skupnosti občin Slovenije smo na ministrstvo za šolstvo in šport poslali pobudo oziroma predlog, da se rok uveljavitve ukrepa podaljša zaradi vsesplošnega slovenskega pomanjkanja prostih mest za otroke v vrtcu.« Zaenkrat ministrstvo Še ni odgovorilo. ŠK www.novitednik.com to ŠOLSKI CENTER CEUE MEDPODJET>nŠKJ IZOBRAŽEVALNI CENTER Pot na Lavo 22,3000 Celje V^mo vas. da se vključite v naslednje programe neformalnega iso-brazevanja: NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA Organiziramo prípravllalne semlnarie fn Uvajanje postopka za pfev&rfar)le strokovnih znan/ in spretnosti • pridobitev CBfíVFtKATA AKTUALNO - ZADNJI ROKI yoznik/¥Oznha v cestnem prometu S pridobljenim certifikatom voznik ss Sleje, da imata pridobijano temaflno kvafUikacijo, ki /o pr&ćvidava Zakon o prevozih v cestnem prometu. Zahteve tega zakona se začnejo uvelfavijati 10. septerrt-tira 2009. PridobllenI ceriitikat voznik/voznloa v cestnem prometu Je tista listina, ki /e potrebna, da se tufcu oz. tujcu na začasnem bivanju v R Sloveniji zamenja vozniško dovoljenje izdano v tujini s siovan-skim vozniškim dovoljenjem ustrezne kategorije. Termin Izvedbe: od 25. 8. do 2. 9. 2009 Prijava E'POéta: Í2Qbrazevanle^sDSDe@Questarnes.si Tel.: m) 42 65S54 ido Î5. 7. 20091 (03} 4285873. 041 708 938 (od 10. a 2009 do 24. S, 2009} Ostaie nacionalne pokiione kvaiifikacije > operatef/operaterka na CNC stroju ' roàno obîocnl varílec/varílka plamenskJ varilecA^drilKa In spajKalec/spajkalka • T1G vaniec/varííka • MICà-MAQ varilec/vanlka • hiinfK/hiinicd • skftonIK/skrbnIca proceenih r^aprav-meHatronlk/meTiatronićarKa • izdelovalec/izdeloval ka spletnih strani • vizazist/vizazistkâ • vzdrzev^ecAzdrtevalka pnevmabk In vulkanlzerA'ulkanizerka • maniker/maniKerka ' IzvajaJec/izvajalka zidanja in ometavanja > Izvajalec/izvajalka betonskih del Intormaciie: Tejniâtvo izobraževanje odraslih, vsak dan od 8. do 16. ure Tel.: (03)428 58 28, 428 58 73 aJi 041 708 938 DRUGO IZOBRAŽEVANJE • jezikovni in računalnišM teóaji • poslovno komuniciranje in vodenje • specializirani tečaji s področja st^ojn(š^â, elel^rotehnike, gradbeništva, medijskih komunikacij, logistike, frizerstva in modnega oblikovanja Podrobnejše informacije; Te/.;Cl3i 844 455 £-poŠta: vlasle. D0licnik@Que6tarnes.si Milijonska pogodba za obrtno cono Industrijsko*obrtnd cona na Prihovi po dolgih letih - V CMC napovedujejo še težje čase v Nazarjah sta župan Ivan Pumat in predsednik upravnega odbora CM Celje Marjan Vengust v torek podpisala milijon evrov vredno pogodbo za komu-naJno ureditev iodustrijsko-obrtne cone na Prihovi. Cona nastaja že dolga leta, pni zaadalni načrt so namreč sprejeli Se v skupni Občini Mozirje. Zaradi denacionali-zadje so v nazarsld občini Šele pred tremi leti začeli odkupovati zemijilča, lani so sprejeli tudi spremenjen zazidalni načrt in letos pridobili grad-beno dovoljenje za cono. Zaradi dolgotrajnosti je župan Pumat ocenil, da gre tudi zaradi izgubljenih živcev in časa za zelo težak projekt. »Med drugim smo veliko časa porabili tudi za urejanje zalednih voda, ker je država celotno breme prenesla na občine,« je omenil himat. Ceîoten projekt ocenjujejo na dobre tri milijone evrov, od tega je tretjino denarja za nakup zemljišč Že vložila občina» podobna pa bo tudi vrednost prve taze, med katero bodo poskrbeli za komunalno ureditev celotnega kompleksa. Cona se bo razprostirala na petih hektarjih» objekti bodo na dobrih treh hektarjih, menda pa so potencialni kupci že iznutíli interes za odkup polovice razpoložljivih parcel Predkupne pogodbe bodo začeli sklepati prihodnji teden. Dela naj bi se končala septem- bra, kupci pa bi lahko začeli graditi prod koncu leta. Direktor Savinjsko-šaieSke gospodarske zbornice Franci Kotnik je poudarU» da cono na Prihow predvsem malo gospodarstvo zelo potrebuje. Težki časi se prihajajo Predsednik Vengust je v imenu CMC napovedal, da se bodo držali rokov, ter omenil da je vsak podoben posel vteh časih tudiza celjsko družbo zelo dobrodošel »Recesija v gospodarstvu seveda je tu, vendar se ne moremo ozirati le na slabe trenutke. Na težke gospodarske čase se moramo odzivati z delom in ustrezno poslovno politiko.« Kot je povedal Vengust, so v skupini CM Celje lani realizirali 165 milijonov, medtem ko za letos načrtujejo 135 milijonov evrov realizacije. V delniški družbi CMC so poslovni načrt z lanskih 100 milijonov realizacije znižali na 85 milijonov evrov, tako da na-zarski milijon pomeni eno od kapelj. »Želimo, da poslovni sitem preživi z delom, ne pa da bi morali odpuščati. Problemi, ki se tičejo organizacije ali obvladovanja stroškov, sovedno prisotni, vendarle je najtežje ob popolnem pomanjkanju dela. V tem trenutku seveda čutimo pomanjkanje, vendar ne do te mere, da bi morali poslovati s pesimizmom in težjimi posegi. Se pa Sašo Topolsek, Janko Lesnik in Dejan Bre^o Premiera nove vinarne v Škalcah Na posestvu škalce je v sredo konjiško podjetje Zlati grič predstavilo veliko, več kot 5,2 milijona evrov vredno pridobitev, najmodernejšo klet v tem delu Evrope. Pravzaprav gre za štiri sodobno oblikovane in v zemljo vkopane objekte, ki po zaslugi arhitektov Andreja Kemra in Borisa Igorja Sku-Ija ne ogrožajo idilične, z vinogradi poraščene okolice. Sestavljajo jih nova vinska klet s prešo, polnilnico in skladiščnimi prostori, upravna zgradba, reprezentančna klet z modernim degustaci j skim prostorom, vi-noteka In prodajalna vin. Gre za največjo naložbo v zgodovini podjetja Zlati grič in eno večjih v slovenskem kmetijstvu- Že doslej so zanjo porabili 5.2 milijona evrov, od tega za gradbena dela 3,76 milijona. Preostalo so vložili v teh- nološko in strojno opremo, ki ju le dopolnjujejo. Naložbo je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v višini 1,13 milijona evrov. Ostalo so njihova lastna sredstva in bančna posojila. »Dolgoročno je to edina prava pot. Le z vrhunsko tehnologijo bomo lahko v prihajajočem zahtevnem obdobiu trgu ponujali le najboljše,« je prepričan direktor podjetja Janko Lešnik. Nov objekt sredi vinogradov bn omogočil tudi zaokrožitev tehnoloških procesov. »Tako sta zdaj klet in ceiotna pridelava v osrčju vinogradov. Skrajšanje transportnih poti bo pozitivno vplivalo na zmanjšanje obremenjevanja okolja. Bistveno se bo tudi skrajšal Čas od trgatve do sprejema v klet. Hiter proces od trganja grozdja do stiskanja je izjemno pomemben pred- vsem pri pridelavi vin najvišjih kakovosti,« je zadovoljen direktor proizvodnje Dejan BreČko. Kar najboljšo kakovost vin bo omogočala tudi najnaprednejša kletarska tehnologija. »Bistvene prednosti so kontrola tetnperdtu-re nad celotnim procesom predelave čez celotno obdobje nege od mošta in vina. Ponosni smo tudi na del kleti z leseno posodo, kjer načrtujemo kietarjenje bogatejših zorjenih vin, tudi rdečih in predelanih po barrique tehnologiji,« je med drugim poudaril enolog Sašo Topolšek. V kleti bo prostor za 1,3 milijona litrov vina. Zlati grič na svojih 75 hektarjih vinogradov v Škalcah ne pridela toliko grozdja, da bi klet napolnit, zato namerava grozdje tudi odkupovali, vendar le z ožjega območja Dravinjskih goric. Na ta način bodo lahko podvojili svoj tržni delež v Sloveniji in dosegli 700 do 800 tisoč steklenic letno. »Slovenski trg bo na koncu za nas premajhen, zato že iščemo nove trge,« gleda v prihodnost Janko Lešnik. Pridobitev Zlatega griča je tudi obogatitev lokalne-ga okolja: »Naravna galerija vinogradov v škalcah. ki se naslanjajo na mesto, skriva edinstveno golf igrišče Zlati grič. izjemnost doživetja pa dopolnjuje apart-majska hiša Vinogradniški dvorec. Vse našteto ima za Slovenske Konjice izjemen pomen tako za kvaliteto vsakdanjega življenja na Konjiškem kakor tudi za razvoj turizma,« ugotavlja konjiški župan Miran Gorín-šek. Zanimanje za degusta-cije vin v novih prostorih je to potrdilo že prvi mesec. MřLENA B. POKLIC racHocelje ^^ um «m hh« Predsednik upravnega odbora CMC Marjan Vengust in nazarski župan Ivan Pumat sta milijonski posel zapečatila s stiskom rok. zavedam, da najtežje še prihaja. da bo najhujši čas v mo-ji več kot 35-letm karieri pr- va polovica prihodnjega îeta,« je napovedal Vengust. US Kreditni krč na plečih podjetij Društvo ekonomistov Celje je pripravilo okroglo mizo z naslovom Kreditni krč! T^ven dostop podjetij do finančnih sredstev! Gre za zelo aktualno problematiko, s katero se v gospodarstvu verjetno danes vsi srečujejo. Podjetja namreč vse težje pridobivajo kredite in tako v času krize, ko se plačilni roki podaljšujejo, priliajadone plačil, kar bistveno vpliva na njihovo likvidnost. Predvsem so tem problemom izpostavljena srednja in mala podjetja, ki zelo težko dostopajo do svežih virov za nemoteno poslovanje. Gostje, dr. Dovor Savin, redni profesor na Eko-nomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, Tomaž Benčina, predsednik uprave Cinkarne Celje, in Davorin Leskovar, član uprave Banke Celje, so izpostavili problem dostopnosti naših bank do dolgoročnih virov na mednarodnem trgu. Zaradi presnajhnega domačega varčevanja so se banke prisiljene zadolževali v tu-jini, kar seveda vpliva tudi na višje stroške pri pridobivanju kreditov. Po mnenju sodelujočih se jamstvena shema s strani države predlogo pripravlja, Čeprav so odzivi nanjo zaenkrat pozitivni in se tudi pričakuje. da bo 1,2 milijarde državnih poroštev, ki bodo podeljena bankam, pripomo^o pri omilitvi kreditne^ krča. Realni sektor pričakuje, da bodo banke v prihodnje prevzele nekaj poslovnega tveganja tudi nase in to ne bo ostalo le na plečih podjetij. US novitednik www.novitednik.coiii PRODAJA-NAJEM POSLOVNI PROSTORI, LOKALI Nogometni stadion "ARENA-PETROL" CEUE RENATA VE2NAVER 041 504-283 re n ata.vezn ave r@cm-celje. s i Št.47-19.jufiii2009 partner I mjbcljšimckusm ALNO Tudi navzvenientrupertska podnižn^a ne kale ravno impresivne podobe. Vendar si krajani, ueenci in aposleni želijo, da bi otrod v svojem kraju le naprej nabkali znanje »v novi Šoli. Od nove šole jih loči le še list papirja Čakanje na interventna sredstva - Šentrupertski osnovnošolci za leto dni na Reko v Občini Laško oziroma Šentrupertu so lani trdno stiskali pesti, ko so oddali prijavo na razpis ministrstva za šolstvo glede sofinanciranja novogradnje podružnične osnovne šole. Zaman, saj se šentnipertska âola niti zdaleč ni približa lestvici odobrenih projektov. Zdaj čakajo na rebalans državnega proračuna in šolarje za ïeto dni selijo na Reko. Nikomur ni bilo čisto jasno. kako radioaktivnost in dotrajanost Šole v Šentniper-tu nista predstavljali zadostnih argumentov, da bi ministrstvo za šoistvo odobrilo so-tmanciranje. Občina se je na odločitev pritožila oziroma ponovno opozorila na nevzdržne razmere, vendar do želenega razpieta Še kar nekaj Časa ni prišlo. KJjub temu so v Laškem, ob tem, da šole nima smisla obnavljati, v proračunu rezervirali sredstva za začetek gradnje. Vmes je ministrstvo za šolstvo za novogradnjo odobrilo interventna sredstva, vendar občina na potrditev še čaka, saj mora pred lem končno odločitev zaradi rebalansa državnega proračuna podati Še ministrstvo za finance. Zadnji dnevi v stari soli Zaposlene in učence POŠ Šentrupert smo zato obiskali ravno v zadnjih dneh pouka v stari podružnici. Šolsko leto se izteka, dovoljenje zdravstvene inšpekcije za izvajanje pouka pa bo poteklo z iztekom avgusta. Iz šole bodo zatem izpraznili inventar. nato bo čakala na rušenje. Vodji podružnice v Šentru-pertu Ireni Gaberšek je kljub temu, da se še kako zaveda nemogočih pogojev za delo v obstoječi šoli, v teh zadnjih dneh nekoliko tesno pri srcu, saj je v šoli preživela kar 34 let. Po^ed na Šolo pa je vse prej kot prijeten, čeprav ga nekoliko blažijo prešeren smeh otrok na igrišču, ki kar še ne bi šli domov, pa posli-kave na oknih in risbe po stenah. Vendar tudi to ne more skriti razpok, ki se vlečejo po celotni dolžini sten. Prav tako je povsem okrušeno pročelje, omet odpada. Stari del šole je bil zgrajen že pred letom 1900. problematični prizidek, kjer so izmerili prekomerno radioaktivno sevanje, je bil d<^ajen v Šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Težavo naj bi predstavljal predvsem radioaktivni prah v tleh, ki seva skozi razpoke. Če je ministrstvo Še v devetdesetih letih ugotavljalo. da bi bilo za prehod na devetletko treba šolo temeljilo prenoviti in dograditi telovadnico, ji zdaj ni več pora o čL Brez odpiranja oken Gaberškova nas je popeljala po učilnicah. Človeku ni lahko pri srcu» ko gleda otroke v učilnici, za katero je bilo izdano jasno priporočilo, da se lahko v njej zadržujejo največ dve uri dnevno. »Pravijo, da bi morali vsaj veliko zračiti, ampak oken si ne upamo odpirati, ker so tako razmajana, da se jih potem težko zapre,« pravi Gaberškova. Trenutno šolo obiskuje 34 otrok, razdeljenih v pet oddelkov; prvi in drugi ter tretji in četrti razred sta kombinirana, peti je samostojen. »Zaradi slabih razmer nam vsako leto starši odpeljejo nekaj otrok v Šentjur in Laško, sicer bi jih imeli deset več. Naslednje leto jih bo okoli 25,« predvideva Gaberškova. »Včasih se pojavljajo pomisleki glede obstoja podružničnih Šol» ki so do neke mere razumljivi. Vendar Šen-trupert dejansko živi s šolo, šola je jedro vsega dogajanja. Ljudje se priseljujejo, si ustvaijajo družine, tako da je novogradnja s tega vidika povsem upravičena. Še posebej, ker bomo zgradili tudi vrtec, ki je, kot kaže prak- sa, običajno tudi zagotovilo, da otroci ostanejo v šoli,« je prepričan vodja oddelka za druii:>ene dejavnosti pri laški občini Dimitrij Gril. Kdaj znak za start? Trenutno je vse odvisno od rebalansa di^vnega proračuna in zelene luči. ki jo mora dati ministrstvo za finance. Na ministrstvu za šolstvo so nam potrdili, da bodo za gradnjo okoli dva milijona evrov vredne šole prispevali 683.388 evrov interventnih sredstev; letos naj bi zagotovili 150 tisoč, v naslednjem letu 250 tisoč in ieta2011 še preostalih 283.388 evrov. Sredstva se občini ne bodo izplačala vnaprej. Postopki pa so se po pojasnilih službe za investicije zavlekli, ker v Času priprave rebalansa ne morejo potrjevali novih investiciji. Upajo, da drugi rebalans ne bo vplival na potrditev projekta, so še dodali. Tako upajo tudi v Laškem. V vsakem primeru pa se bodo Šentrupertski Šolarji vsaj za obdobje enega šol-skegaleta preselili vpodruž-nicovnižjeležečo Reko. »Tako smo se že dogovorili s starši in si v sredo ogledali novo lokacijo. Nekaj inventarja bomo iz Šentruperta preselili na Reko, šolo pa v počitniškem času izpraznili,« pravi Gaberškova. V naslednjem tednu se obeta Še roditeljski sestanek, na katerem bodo razdelali podrobnosti. Prevoze otrok na Reko, oddaljeno sedem kilometrov, bodo zagotovili s kombiji. Solo v Sentruper-tu pa Čaka le Še rušenje. »Takoj ko bomo dobili zeleno luč. bomo objavili razpis in iskali izvajalca del. Čim prej, upam,« še pravi Gril, POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Vodja podružnice Irena Gaberiek pokaže na doljane okenske okvirje, skozi katere pošteno »vleče«. Si predstavljate svojega otroka v učilnici s priporočilom »dovotjena izpostavljenost največ dve uri na dan«? V Grižah še čakajo oš Griže je na javnem razpisu za sofinanciranje Šolske infrastrukture na tretjem mestu v državi Gradnja nove šole je ocenjena na od 5 do 7 milijonov evrov. (K^čbia Žalec naj bi prispevala 7CkKÍ5totni delež, preostao^ pa ministrstvo za šolstvo In šport Kljub temu, da so (^>činska sredstva žago-tovljena in jih bodo začeli porabljati prihodnje leto, na šoli še ne vedo, kolikšen delež bo prispevala država. ftOiieme o tem, da država natelj šole Franci Žagar, ne bi sofinancirala gradnje. Sklep o sofinancerskem déni, toda zavlačuje se s skle- ležu šolskega ministrstva je pomo višini dele^,« pravtrav- zelena luč za začetek gradnje zlasti za občino, za katero bi bila novogradnja brez pomoči države prevelikza]ogaj. Na šoli so kljub dolgotrajnemu postopku prepričani, da se bodo jeseni selili na UPI Ljudsko uiuverzo Žalec. Na konkretno vprašanje sîai^, otrok in navsezadnje učiteljev - kam in kako z otroki jeseni - je vodstvu šole trenutno najtežje odgovoriti. »Čimprej moramo začeti planirati in jasno vedeti, kje in kako se bo izvajal pouk in z dopisom obvestiti starše ouok. « V Žalec naj bi odšlo vseh 280 otrok, univerzo pa naj bi preuredili in prostore prilagodili za nemoten pouk. Odločitev šole in staršev je, da prvošolčkov ne selijo na podružnično šolo v liboje, saj je tam prostora le ^ en oddelek, prav tako je Žalec bližje na potí do njihovih služb in drugih opravkov MATEIA JAZBEC www.radîocelje.com novitednik www.novitednik.com INTERVJU NOVI TEDNIK Časi so hudi, treba je biti optimist Lastnik in direktor podjetja Bosio iz Štor upa, da je kriza že dosegla dno - Iz garažnega »hiša« do enega najbolj uglednih podjetij v Sloveniji, iz družinskega hobija do vrhunskega centra za konjeniški šport Hugo Bo$io> Jetnik 1960. že dolgo živi v Celju, vendar je» kot pravi, po dudi Se v^dm Kozjanec. V Kozjem je namreč preživljal otroštvo. Končal |e gimnazijo v Ceiju in iakulteto za elektrotehniko, smer industrijska elektrotehnika v Ljubljani. Leta 198S se je zaposlil v Železarni Store, kjer pa m vzdržal dolgo. I2 popoldanska »fuša« v garaži domače hiše v Šentjurju je zgradil hitro rastoče podjetje, ki danes sodi med najboljSe Izdcdovalce industrijskih peči za tmnlčno obdelavo v Evn^L V Slov^iji |e edini, ki se ukvarja s tovrstno proizvodnjo. čeprav mu velikokrat zmanjkuje časa, ima vsako nedelj* sko dopoldne rezervirano za košarko s prijatelji. T^nl poleti SO bili v podjetju Bosio, kjer že skoraj dvajs^ let izde-lujejo industrijske peči za tennič* DO obdelavo, zelo dobre volje. Di-rektor In la^nik Hugo Bosio se je namreč pripravljal na podpis pogodbe z enim največjih idirajin^dh in evropskih proizvajalcev jekla in kovanih izdelkov. Slo je za največji posel v zgodovini podjetja Bosio, pa tudi poslovni rezultati, ki so se jim obetali ob koncu leta» so bili zavidljivi. V enem letu se je marši* kaj spremenilo. Svet se je postavil na glavo, kriza se je zajedla tudi v podjetje Bosio, Hugo Bosio pa je še vedno optimist »Človek mora biti vedno optimist,« pravi Hugo Bosio. »Če ne zreš z optimizmom v prihodnost» potem tudi ciljev nimaš. Brez ciljev pa se ne da preživeti. Če na vse gledaš črno, slabo energijo přeneseš tudi na zaposlene. in potem imaš kar dva problema. Sam si bolj obremenjen, zaposlenim, ki se morajo v teh kriznih časih pravtako boriti» da bi podjetje čim potegnili na zeieno vejo, pa motiviranost pade na polovico. Nihče nima veČ volje, da bi razvijal nove izdelke, da o inovacijah niti ne govorim. Zato je v teh kriznih Časih optimizem zelo potreben. Vendar je treba biti realni optimist in si. priznati - kriza je. Čeprav ugotavljam» da je v naši branži najht^e, vsaj kar se tiče prodaje, že za nami. Po štirih mesecih zatišja se je namreč maja začelo povpraševanje in spet pišemo ponudbe. To )e dobro znamenje.« Vendar problemi z likvidnostjo Šele prihajajo. In tokalćšnil T\íái našega podjetja so se že dotaknili. Krive so naložbe iz preteklih let. Lani, na primer, smo v Celju kupili zemljišče, postavili smo novo halo in vanjo preselili proizvodnjo. Vsem zaposlenim smo omogočili normalne de lovne pogoje in z opremo, Vi jo imamo, lahko zdaj doma izdelamo več. Vendar nas ta naložba letos zelo bremeni. Odpkčevati je treba posojilo, hkrati pa se srečujemo z zmanjšanjem naročil. Podjetje se je tako znašlo v fmančnih škaijah. Kako se bomo izkopali iz tega, bo prava umetnost. Najbrž je v vseh podjetjih tako. Ker torej finančna kriza šele prihaja, vsa podjetja pričakujemo večjo pomoč diiave in bank. Želim si, dâ bi bile banke in država bolj prožne. Vem, da vsak skrbi le zase» tudi z bankami jetako, ampak če bodo podjetja propadla, če bo gospodarstvo zamrlo, potem banke ne bodo imele komu posojati denarja. Zato bi lahko bile bolj prož- »če na vse gledaš črno, slabo energijo přeneseš tudi na zaposlene. In potem imaš kar dva problema. Sam si bol) obremenjen, zaposlenim, ki se morajo v teh kriz-nih časih prav tako boriti, da bi podjetje čim potegnili na zeleno vejo, pa motivi' ranost pade na polovico.« »So torej podjetja, ki so rostla s tako imenovanimi taj-kunskimi krediti» iii podjetja, kot je Bosio, ki so se razvijala in vlagala.« ne. Država pa je tista, ki je dolžna nanje bolj pritisnili, naj sprostijo sredstva. Si upate napovedati, kdaj bo konec krize? Upam, da smo že doseli dno in bo zdaj šlo samo še navzgor. Na žalost pa se bo to dogajalo zelo počasi in prav ta počasnost bo marsikatero podjele zeb drago stala. Ta hip je najbolj pomembno preživeti, izdelovati nove produkte in iskati nove tige. Bo podjetje Bosio ob koncu krize imelo veliko prask? Ne vem. Do zdaj je bilo vse v redu. Dela imamo dovolj do oktobra, nenehno iščemo nove trge, razvijamo nove izdelke. Kaj bo po oktobru, si ne upam napovedati. Prav tako ne vem, kaj bo z zaposlenimi. Bodo lahko vsi ostali v podjetju, bo treba koga odpustiti? Pred tremi letí ste dobili nagrado GZS za izstopajoče dosežke na področju gospodarstva. Menite, da bi si v teb časih takšno nagrado zaslužilo vsako podjetje, vsak me-nedžer» ki posluje lu)likor toliko normalno? Vsak, ki bo preživel te čase, je zagotovo primeren za takšno nagrado. Bo pa zagotovo še zelo težko. Starejši kolegi, ki imajo veliko izkušenj, pravijo, da tako uspešnega leta po prometu in prihodkih, kot je bilo leto 2008, ne pomnijo 40 let svojega poslovanja. Viàv tako pa v 40 letih lú bilo tolikšnega padca in takšne krize» kot je nastala letos. Začeli ste iz nič in potem z veliko znanja, pa z garanjem» odrekanjem in najbrž tudi kančkom sreče pripdjaii podjetje na prvo mesto v Slovenij i in na pomembno mesto v tujini Kako gledate na me-nedžerje, ki so do svojih podjetij in premoženja v glavnem prišli le s finančnimi akrobacijami in ob izdatni politíčni podpori? Kaj naj rečem? So pač bili sposobni. Konec koncev so naredili tisto, kar je bilo v danem trenutku možno in dovoljeno. Ne vem, kaj bi jaz naredil, če bi bil na njihovem mestu. Verjetno enako kot oni in najbrž bi tako storil vsak Slovenec, če bi le imel priložnost. Je pa res, da je med njimi in nami, kj delamo počasi, velika razlika. So torej podjetja, ki so lastla s tako imenovanimi tajkunsld-mi krediti, in podjetja» kol je Bosio» ki so se razvijala in vlagala. V preteklih letih smo morali veliko vložiti v nepremičnine, kadre in znanje. Le tako smo lahko postali veliki in si na trgu ustvarili ime. Danes nas poznajo v Avstriji, Nemčiji, Rusiji, Ukrajini. Vsega tega ne bi bilo brez veii- »Konji v naši družini torej niso več hobt In če v center veliko vlagamo, želimo, da se nam bi to tudi povrnilo.« kih naiožb» za katere pa se je bilo treba zadolžiti. In posojila so zdaj naše veliko breme. Vendar je velika razlika med posojili, ki so biia vzeta za razvoj, in tistimi, ki so jih najemali za prevzeme. Zato s kar precej grenkega priokusa gledam na vse, kar se je pri nas zgodilo v zadnjem Času. Ampak tega se ne da spremeniti. Sicer pa, če so ti menedžerji naredili karkoli nezakonitega, naj jih zaprejo. Če je bilo vse zakonito, pa naj jih pustijo, da delajo naprej. Izdelovanje industrijskih peči že ndcaj časa ni več edini posel, s katerim se ukvarjate. Na Lopati v Celju ste postavili Center konjeniškega športa. Kako je sploh dozorela zandsel, da zgradite takšen center? Za vse je kriva hčerina ljubezen do konj, Id Jo goji že deset let, ostali družinski Sani pa smo ji pri tem ves čas pomagali. In ko smo se tako s konji prestavljali iz kraja v kraj, iz hleva v hlev, smo ugotovili» da v Sloveniji sploh ni hale. kjer bi se dalo jahati tudi pozimi. Zato smo se določili. da bomo naredili manjšo halo» saj res ne gre» da daš konja po zaključku tekmovalne sezone v boks in ga »potegneš« ven spet marca naslednje leto. Ko smo razmišljali, kakšno haio postaviti, smo si rekli: če že vlagamo denar» zakaj ne bi naredili nekaj večjega» tudi za ostale. Danes je v centru na Lopati petdeset konj iz vse Slovenije. Ljudje se vozijo vsak dan v Celje, kjer lahko trenirajo vse dni v letu. ^epričan sem, da bodo temu sledili tudi dobri rezultati Tako kot ste svoje podjetje pripeljali visoko, imate najbrž visoke cilje tudi za Center konjeniškega športa. Želite biti le dobri ali se vidite ob boku tovrstnim centrom na zahodu? Želimo biti v vrhu. Hala na Lopati je med petimi največjimi v Evropi. Vendar bomo center razvijali še naprej . Restavracija že deluje, septembra bomo imeii tudi kuhinjo, v prihodnosti pa želimo urediti še sobe» da bodo ouoci, ki prihajajo na treninge in seminarje, tukaj s svojimi starši lahko tudi prespali. Konji v naši družini torej niso več hobi. In če v center velito viagamo, želimo, da se nam bi to tudi povrnilo, Ker bi radi, da bi tukaj uživali tudi drugi, ne le naša družina, želimo center odpřed celotni regiji - od Zajeba do Dunaja in Milana. Vendar nam bo to uspelo lez najvišjo kakovostjo, z najboljšo opremo» najboljšimi pogoji in najboljšimi trenerji. Prihoi^je leto vas čakata dva okrogla jubileja. Podjetje Bosio bo slavilo dvajset let» vas pa bo doletel abrahanL Nekoč ste rekli, da si boste po petdesetem letu vzeli več časa za prijatelje. Ta obljuba še drži? Kje pa! Že pred časom sem to obljubo prestavil na šestdeset let. Ste zadovoljni z svojim dozda jš-njim delom? Bi kaj spremenil. Če bi lahlco? Absolutno sem zadovoljen. Vsak človek mora biti zadovoljen s tem. kar je naredil. V nasprotnem je lahko le še zagrenjen. Če pa bi lahko karkoli spremenil» potem bi se nekoliko bolje pripravil na krizo. JARJA INTIHAR Foto: GrupA »Ždim si, da bi bile banke xn držaxid bo^ prožne. Vem, da vsak skrbi le zase, tudi z bankami je tako, ampak če bodopodjetja propadla, če bo gospodarstvo zamrlo, potem banke ne bodo imele koma posojati denarja.« m Da bi se nekoč vrnili domov V Rogaški Slatini je priredil župan mag. Branko Kidrič sprejem za najboljše učence slatinskih osnovnih šol ter glasbene Soie. Povabljenih je bilo 32 učencev, ki so vsa leta zaključili z odličnim uspehom oziroma so 2 doseženim znanjem lahko sodelovali na državnih ter mednarodnih tekmovanjih. Poleg Čestitk učencem je župan poudaril občinsko prizadevanje ter vzpod- bude. da bi se mladi po zaključenem folanju v drugih krajih vrnili v domači kraj, kjer lahko s pridobljenim znanjem veliko koristijo. Povabljenim je izročil spominska darila ter zaželel prijetne počitnice. BJ Na pot z različnimi čermi v okviru zaključka za učence 9. razreda osnovne šole v Bistrici ob Sotli je župan Jožef Pregrad pozdravil naj-boljše učence. V nagovoru je poudaril, da se bo zanje začelo resno življenje, med ljudmi izven doma- čega kraja, kjer se ne bodo poznali Čaka jih veliko novih izzivov, zalo jim je zaželel varno pot mimo različfuh čeri. Najboljše učence so nagradili z monografij o Slovenije. BJ Ko lesketajo prave zlate petice V občini Podčetrtek je župan Peter Mišja spreje] 15 učencev domaČe osnovne šole» ki so bili odlični vseh devet let oziroma udeležence državnih tekmovanj. Takšnih, ki so bili odlični vsa leta, je v Podčetrtku sedem. Župan je v čestitki izrazil veselje, ker so uspešni v razmeroma velikem številu (er da so obenem odlično vzgojer^i na področju medčloveških odnosov, kar posebej poudarjata njihovi razredničarki Slavica Šviglin in Bernarda Ošlak. Prav tako je izrazil željo, da bi se nekoč, po zaključenem izobraževanju, vrnili v domači kraj. Najboljše bo na njihovo uspešnost 5e dolgo spominjal podarjeni praktični angleško-angleški slovar, skupaj s posvetilom, vse odličnjake Še dodatno simbolični z3ati obesek v obliki petice, z letnico 2009. Sprejema sta se prav tako udeležila Simona Šelekar. ki ima na občini na skrbi družbene dejavnosti, ter ravnatelj Darko Pepevnik. BJ HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Hoja za manj kilogramov tUamestD pri hoji so sa nhuj&arji« potili na fhnos napravah. Da nam narava vedno bolj kroji vsakdan, so se v torek prepričali na$i »hujšar-ji«. l^mnl oblaki In sunki vetra so napovedovali hudo uro. ki jim je nagnala strah v kosti. Napovedan test hoje je odpadel in kar se da hitro so odbrzeli vsak na svoj konec. Še pred tem 90 izpolnili nalogo in drug za drugim stopali na neusmiljeno tehtnico. Večina je ugotovila, da je skoraj trimesečno hujšanje pustilo sledi in prinaša zadovoljstvo. »Hujâarji«sû skupaj izgubili že 239,9 kilograma. Hoja je najbolj preprosta oblika gibanja, za katero v žepu ne potrebujete niti centa. Je dostopna in primerna za vsakogar. Pri hoji lahko enostavno nadziramo kardio-vaskulami sistem z name-nom, da obremenitev prilagodimo našim zmogljivostim. Hoja je za razliko od teka najprimernejša oblika gibanja za ljudi s prekomerno težo. »Tek obremenjuje kolke, kolena in stopala,« pravi Idneziologinja Brigita Fižu-leto. S pravilno hojo v primernem tempu lahko izgubljamo dosti več kalorij kot pri igrah z žogo, kjer sta najpomembnejša eksplozivnost in koordinacija telesa. Pri tem pa je pomembno vedeti, da je pol ure hoje na dan pre-mďo za topitev maščob. Hodile vsaj trikrat tedensko po eno uro in začeli boste izgubljati kilograme,« svetuje Fižuletova. »Na teden boste Izgubili do pol ali enega kilograma.« Za ljudi s preko* merno težo je priporočljiva hoja po ravnem, saj hoja nav-kre|?er ali riavzdol obremenjuje sklepe. »Razgibane terene naj začnejo osvajati takrat, ko dosežejo ustrezno raven kondicije in se približajo priporočljivi teži, kar naši udeleženci po trimesečnem hujšanju počasi že dosegajo.« Za zdravo in ustrezno hojo ne potrebujete dosti, le pra- ve t.i. »trekking« copate s prožnim stopalom, oblačilo pa naj bo lahkotno in bombažno. »Nikar ne pretiravajte s toplimi oblačili» ki ne dihajo, saj na ta način ne izgubljamo kilogramov,« še svetuje. Pred hujSarjl je zadnja delavnica. Na njej bodo zaokrožili trimesečno delo zdravega hujšanja in vsega, kar so se naučili in spoznali. Sklepno dejanje bo 4. julija ob 11. uri v Citycen-tru Celje, kamor ste vabljeni tudi vsi, ki ste v Šestih letih sooblikovali našo akcijo in v njej sodelovali. Fižuletova je nadvse zadovoljna s »huj§ar|i«, saj jim vadba postaja način življenja. »Mnogo jih je, ki se za gibanje odločajo vsak dan, kar je zanje izjemen napredek, ne le v fizičnem» temveč predvsem v psihičnem smislu.« MATEJA JAZBEC Almino hišo je obnna leta 2003 stalicm) sanirala, potem pa se tam praktično ni nic delalo, razen nujnih vTdrzevalnih def. Kot kaň, bodo mladí brezplačno poskrbeli zst lepio podobo. Nadaljevanje obnove Almine hiše v teh dneh nadaljujejo sanacijo Almine hiSev PeČov-niku. Zadnje domovanje celjske pisateljice Alme M. Karlin obnavljd Mestna ob-čina Celje, ki je tudi lastni* ca kulturnega spomenika. Pri sanaciji brezplačno pomagajo dijaki Srednje $ole za gradbeništvo Šolskega centra Celje, ki bodo na ta način opravili tudi potrebne didaktične ure. Ideja, dâ bi prí sanadji brezplačno sodeiovali dijaki, je prišla s strani srednje šole za gradbeništvo, Id je vidjučena v projela Unesco šoi. Na Mestni občini Celje so se predloga seveda razveselili, saj je sanacija precej draga in bodo tako vsaj določena dela opravljena brez proračunskih sredstev. Dijaki bodo večinoma opravili pripravljalna in očiščevalna dela pri urejanju okolice m dostopu doobjektâ. Vsa dela bodo opravljena v skladu s konzervatorskim! izhodišči, ki jih je podala celjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine, in z muzeo-loško vsebinsko zasnovo Muzeja novejše zgodovine Celje. Ko bofio uredili tudi notranjost objekta, bo v Aimi-ni hiši občasen razstavni prostor, pa tudi bivalni prostor. ki bo namenjen predvsem začasnim nastanitvam umetnikov, a tudi ogledom obiskovalcev. Prve začasne razstave naj bi bile postavljene že letos, v celoti pa naj bi Al-mina hiià zaživela prihodnje leto. Za dejavnosti in vsebino hiše bo kasneje skrbelo kulturno dnjštvo, ki zaenkrat še ni ustanovljeno. Preden bo namreč prišlo do vsebine, morajo hišo dokončno obnoviti. Za obnovo bo celjska občina kandidirala tudi na razpisih za sredstva Evropske unije. ŠK Foto: SHERPA Letos posmrtni občinski priznanji Za letošnji občinski praznik Štor so kar dvema prejemnikoma občinskih priznanj podelili grba posmrtno. M^ prejemniki letošnjih srebrnih grbov Občine Štore so dolgoletru prizadevni gasilec Ivan Stojan, družba Valji, ki se po kakovosti uvršča v svetovni vrh, ter nekdanji dolgoletni športrú delavec Tine Ve-ber, ki so mu ^ namenili po- smrtno- Bronaste grbe so podelili Vokalni skupini Lira, Mirku Vešligaju» ki uspešno vodi približno 700-člansko društvo upokojencev, vsestranskemu Srečku Križancu ter posmrtno nekdanjemu kulturniku in občinskemu svetniku Zlatku Knezu. Fotografija je s podelitve priznanj, ki jo je opravil župan Miran Jurkošek. BJ Indijanci na Starem gradu Celjski Stari grad se bo v nedeljo v okviru Hermano-vega festivala prelevil v otroško kneževino, v kateri bosta imeia glavno besedo otroška zabava in veselje. Svojo kreativnost bodo otroci izražali v sklopu različnih delavnic —prelevili se bodo v viteze, arheologe, Indijance, kuharje, cirkusante, glasbenike, slikarje, tabornike... Pro-gram bobogatz ^benimi na-stopi, lutkovnimi in gledališkimi predstavami in s plesnimi aktivnostmi ter čarovniš-kimi triki, obljubljajo organizatorji. Zanimive vsebine bodo nudile različne celjske ustanove, društva in zavodi. Hermanov brlog bo tako najmlajšim obiskovalcem približal dejavno- Z OBČINSKIH SVETOV Rešujejo jih Kompole štore - V vrtec je za prihodnje šolsko leto vpisanih 59 otrok, kar je 24 več, kot imajo prostih mest. Zato bo o sprejemu odločala komisija. Občinski s vet je zato sprejel nov pravilnik o sprejemu v vrtec, kjer je natančneje kot doslej določeno, kdo ima prednost. To imajo, poleg otrok iz občine Štore, tudi interesenti iz dela krajevne skupnosti Teharje, od koder obiskuje precej otrok štorsko šolo. Za dodatno skupino so našli primeren prostor v Šoli v Kompolah. (BJ) Priključitev jeseni Store - v teh dneh začenjajo z izgradnjo povezovalnega kanala med zaselkom Draga ter obrtno cono Što-re-vzhod. Naložba je v vrednosti nad sto tisoč evrov, pri čemer si pomagajo s sredstvi okoljske dajatve, izvajalec pa je podjetje Haicom. Uporabniki naj bi se na či- sti muzeja in ustvaril prostor srečevanj z dediščino. KUD Alme Karlin pripravlja mečeval-ski tabor. V njem bodo otroci lahko postali »branilci mestnih zidov«, za uspeh pa bodo nagrajeni rudi sščitom. Ustvarjalni pristan in celjski pokrajinski muzej bosta pripravila delavnice oblikovanja gline v različnih tehnikah... Na festivalu pričakujejo več tisoč obiskovalcev. BA stilno napravo lahko priključili jeseni. (BJ) Proti Svetini rekonstrukcija ŠTORE - Občina je z državo podpisala pogodbo o rekonstrukciji dveh kilometrov, glavne ceste proti Svetini, Gre za odsek od Mercatorjevega objekta čez Toplico, kjer je skupna vrednost naložbe več kol milijon evrov. Občina mora prispevati nekaj nad sto tisoč evrov, kar bo namenjeno gradnji pločnika ter postavitvi javne razsvetljave, Z deli naj bi začeli jeseni. (BJ) Slovo z nagradami 5 šolskim letom se poslav-Ija tudi projekt Celjskega mladinskega centra Kreativno v parku. V petek so najbolj prizadevnim udeležencem podelili nagrade. Prostovoljci in zaposleni v mladinskem centru so v toplih majskih in junijskih dneh v parku poskušali mladespod-budili k bolj zdravemu, kreativnemu in do okolja odgovornemu preživljanju prostega časa. Ob petkih so se Športnih iger, ustvarjalnih delavnic ter pospravljanja odpadkov lotevali Številni mladi, ki se v celjskem mestnem parku že tradicionalno zadržujejo po pouku. V petek so med najbolj aktivnimi izžrebali tudi nekaj nagrajencev. Najbolj privlačne nagrade so prejeli Patricija Gračner, Nataša Vo-dovnik, Nataša Trobiš in Kat- ja Vodeb, ki bodo nakupovale v Citycentru Celje, letele z balonom ter se odpravile v Gardaland ter na Dunaj, Še 18 srečnežev pa je med skoraj 4d0 prijavnicami prejelo tolažil- ne nagrade. Žrebanje je spremljal plesno glasbeni program, v katerem so nastopili člani celjske breakdance skupine Squad 'n' effect. PM, foto: GrupA hskrh^ s rVcrr T Tcr^cfc m NIIRGETIKA CBLJE v: -'uhik m S Za izobrazbo k h,-- ANKETA mi zdi kâx piimemâ začasna rešitev.« ni nikoli prepozno Ljudska univerza Celje je ob številnih prireditvah, s katerimi )e obeležila tradicionalni Teden vseživljenj-skega učenja, pripravila dan odprtih vrat. Predsta-vili so dejavnosti za vse ge-neracije in vse interese. »Tokrat nas je pri pripravi vodilo tudi evropsko leto us-tvafjaJnosti in inovativnosti. Prepričani smo, da lahko s pomoč] o izobraževanja starejših odraslih ter z učenjem najdemo pot iz krize, kar smo žeJeli pri vseslovenskem prazniku učenja še posebej poudariti,« pravi vodja prireditev Darja Grdina. Ravno za dan odpriih vrat so zato prihranili jwdelitev spričeval odiasUm osnovnošolcem. »Statistike kaže}o, da je vSloveniji Se vedno zaskrbljujoče velika popu- lacija odraslih brez dokončane osnovnošolske izobrazbe. Želimo jim pokazati, da nikoli ni prepozno za izobraževanje ali učenje novih veščin in znanj,« je ob tem poudaril direktor celjske univerze Aleš Štepihar. »Ponosni smo, da-se je v vseh pogledih na univerzi zvrstilo toliko zgodb o uspehu. Ne le formalna izobrazba, svojo pot pri oseb-nostnirasti, večjo samozavest, zaposlitev ali vsaj nova znanja so pridobili številni posamezniki. Vedno več jih posega po računalniških znanjih, znanjih o medsebojnih odnosih 1er znanju retorike in nastopanja. V borzi znanja se iz-menjujejo ideje in spretnosti, s pomočjo centra za poklicno svetovanje marsikdo najde veselje za poklic, v središ- ču za samostojno učenje marsikateri občan najde spodbudo za študij, na voljo je šola zdravja ...« je naštel Grdina. Letos so na ljudski univerzi še posebej ponosni na os-novnošoiko Emilijo Brišer, ki je izobraževanje končala pri skoraj 60 letih, vmes pa se je naučila tudi plavati ter. igrati na harmoniko in bila vsem sošolcem za zgled. Ob dnevu odprtih vrat so na Ijud-sfó univerzi pripravili še odprtje likovnih del Polone Ki-tak. s svojo dejavnostjo se je predstavilo društvo zeliščar-jev, sledila pa je Še lutkovna predstava za otroke Društva Smeško. Predavanja se bodo sicer vrstila še vse do konca meseca. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Ûfa dnevu odprtih vrat so na ljudski unrverzi pripravili tudi srmiov. Ker je ?adela vsaka srseka, ja v Up segel tudi direktor Ales Štepihar. MIK pelje sto otrok na morje Celjsko podjetfe MIK bo v četrtek, 25. junija, odpeljalo sto otrok iz socialno šibkejših družin na petdnevne počitnice v Savudiijo. MIK izvaja humanitarno akdjo že četrto leto, sredstva za letovanje pa prispeva od prodaje svojega PVC stavbnega pohištva. V akdjo so bile tudi letos vključene osnovne šole iz vse Slovenije. V preteklih letih so bili otroci izbrani s pomočjo zveze prijateljev mladine in ftmdacije za pomoč otrokom, letos pa so se v MIK-u zaradi veliký števila prijav posvetovah s strokovnimi sodelavci osnovnih šol. Otroci bodo letos prvič letovali v Savudriji, v vili Valdepian, ki je že vse od začetka namenjena otrokom, Sto otrok bo poleg koordinatorke akcije Mateje Zorko spremljalo U vzgojiteljev ter rokometna trenerja, saj so na letovanje povabili tudi nekaj ouok iz mlajših ekip rokometnih klubov MIK 1. slovenske lige. Poleg športnih dejavnosti bodo otroci, stari od 6 do 12 let, v Savudriji obiskovali tudi likovne, gledališke in druge ustvar)aine delavnice. Ob koncu kolonije bo tudi rokometni turnir, otroci pa bodo prejeli medalje, majice, kape in brisače podjetja MIK. MOJCA KNEZ Zadovoljni na začasni tržnici Pred dnevi so v Celju od-prli začasno tržnico, ki naj bi delovala do septembra. Začasna tržnica je na parkirišču pri "Huiki mački, kjer večinoma prodajajo sadje in zelenjavo» ter v Savinovi ulici. kjer so večinoma tekstilci. Tako prodajalke in prodajalci kot tudi nakupovale! so z začasno tržnico zadovoljni, nekateri celo bolj kot s staro. ŠK, foto: GrupA Rusti Ahmetaj Kupcev sicer še ni toliko, kot bi jih moralo biti, ampak bomo videli.« Veronike Vertilc Veronika Verbič s Sladke Gore: »Začasna tržnica )e celo bolje urejena, kot je bila prejšnja. Ljudje pa pridejo za-radi naših pridelkov, ne zaradi nas. Meni gre prodaja dobro.« ViliSrfer Vili Šifer iz Celja: »Povsod sem zadovoljen. Ampak še boljše bo verjetno na obnovljeni tržnici. Obnova je bila res potrebna. Še vedno bom kupoval na tržnici, saj je še najceneje. Drugje je povsod dražje,« Rusti Ahmetaj iz Celja: »Začasno smo zadovoljni, Jole Zupančič Jože Zupančič iz Celja: »Na izgled je kar v redu. Va^o pa je» kako bodo zadovoljni prodajalke in prodajalci, kolikor jih je pač. Drugače se Olga školek Olga Zakošek iz Šentvida pri Grobeînem: »Sem zadovoljna z začasno tržnico, čeprav prodaja še ne gre najbolje, ker stranke še niso navajene nove lokacije. Je pa res, da je že danes prodaja dosti boljša» kot je biJa včeraj.« novega ribiškega carja Ribiška družina Celje je v soboto pripravila tradicionalno, takrat že 38. ribiško tekmovanje za ribiškega carja. Letos so okronali Nedeljka Rističa, ki je uje! 4>4 kilograma težega krâpa. Tekmovanja se je sicer udeležila 79 tekmovalcev. ŠK, folo: SHERPA wvm.noviteilnik.coni Ríbttkj ear 2009 je Nedeljo Ristić. IZJAVA TEDNA »Kasneje mí jeposta-lûjasnOy da ima minister bol) ultra pomembne zadeve.« župan Bojan Šrot je pojasnil, da je minister za viso-košolstvo Gregor Golobič zavrnil sestanek z njim in ve lenjskim županom Srečkom Mehom o imiverzi. d.0.0. simbfo, V simbiozi z okoljem Tihdrslui? 3000 infeSsimbio^ www.spt)imo.si NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika« gradbeni material..») Zq informacije o dostovi In ceni pokličite no tel.: 425 64 00 ali GSM: 041669 362 Ido 14. ure) ŽALEC I TABOR | BRASLOVČE j m Gasilsko slavje v Levcu V Levcu se pripravljajo na veliko slovesnost, lOO-Iet-nico delovanja gasilstva v kraju. Obletnico bodo proslavili jutri, v soboto, s predajo novega vozila, kot slavnostno govornico .pa pričakujejo ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelu-šlč. Kot je povedal Jani Lup-Še, so prvo požarno brainbo v kraju podobno kol drugje vSpodnji Savinjski dolini ustanovili kmetje zaradi pogostih požarov v sušilnicah hmelja. V PGD Leveč se sedaj ponašajo z izjemno izobraženimi operativnimi gasilci in urejenim Članstvom, v gasilskih vrstah je veliko mladine in žensk, nekatere med nji- mi pa sodelujejo tudi v operativi. Glede na poplavno precej ogroženo območje, se gasilci dodatno izobražujejo tudi za intervencije v neurjih, za svoje delo na tem področju pa bodo na jutrišnji slovesnosti nagrajeni s srebrnim znakom civilne zaščite. Le\^ki gasilci so bili med tistimi» ki so dolga leta povezovali krajane, saj vkraju praktično vse do osamosvojitve Slovenije ni bilo dru^ društev. Sedaj gasilci s temi društvi dobro sodelujejo, hkrati pa menija, da je »gasiJeilja« Še vedno gonilo kraja. V PCD imajo dva domova, veseli pa so, da so v sedanjih neprijaznih časih izpeljali nakup novega avtomobila, ki je pomemben tako za operadvno kot izobraževalno področje. Še eno značilnost je navedel Lupše - levš-ki gasilci so, geografsko gledano, na koncu žalske zveze in občine ter mejijo na celjsko zvezo. »Lahko se pohvalimo z dobrim sodelovanjem s celjskimi društvi, s tem pa zagotavljamo večjo vamost našega kraja in nudimo pomoč sosednjim društvom ter dokazujemo» da v gasilskih vrstah ni meja.« Jubilej gasilstva v Levcu bodo združili tudi z obeležitvi-jo dneva gasilcev v Gasilski zvezi Žalec. Zato na jutrišnjem dogajanju, ki se bo z veliko parado in krstom novega vozila začelo ob 18. uri na letališču, poleg sosedov pričaku- Eden od prizorov v delu PGD Leveč jejo gasilce iz vseh 35 društev, ki so vključeni v GZ Žalec. Po slovesnosti pripravljajo veselico z NuŠo Derenda in Okroglimi muzikanti. US Urban Jeriha in Ana Lazar sta napovedala, da bodo poti odprii poleti. Premalo otrok za dva razreda v prihajajočem šolskem letu je v prvi in tretji razred Podružnične osnovne Šole Tabor vpisanih premalo otrok. Otroci bi morali obiskovati kombinirani oddelek, s čimer se njihovi starši ne strinjajo. S premajhnim številom otrok se srečujejo ludi v tamkajšnjem vrtcu. Starši otrok so prepričani, da v kombiniranem oddelku otroci ne bi bili deležni kakovostnega izobraŽevanja, zato so jih pripravljeni vpisati drugam. V prvi in tretji razred trenutno vpisanih 18 otrok, od tega naj bi jih v sosednje šole vpisali tretjino. Odločitev staršev ni po volji lokalne skupnosti. saj obstaja bojazen, da bodo na ta način postopoma izgubljali občane, prav tako to ni v skladu s politiko priseljevanja mladih družin. Ministrstvo za Šolstvo in špon v primeru, ko število otrok ne zadošča normativom za oblikovanje samostojnega oddelka, stroškov ne pokriva. Občina je zato sklenila, da bo mesečno namenila 1.700 evrov za ustanovitev samostojnega oddelka, kar znaša letno 20.500 evrov proračunskih sredstev. V Vrtcu Tabor pa je premalo otrok, ki bi obiskovali tako Imenovani kratek program, to je od 4 do 6 ur varstva na dan. Lani so takšen program obiskovali Štirje otroci, medtem ko je letos zanimanje za program le pri starših dveh otrok. V vrtcu so na podlagi mnenja šolskega ministrstva predlagali, da otroka vključijo vcelodnevni program, razliko med programoma pa krije občina. Ta bo odslej za vsakega otroka namenila po 105 evrov, Predlog je vzpodbuden, saj bo občina na ta način letno prihranila 16 tisoč evrov, kar pomeni 10-krat manjši strošek kot do- slej. Predlagana pobuda oziroma sprememba pa velja le za šolsko leto 2009/10. Več kot očitno postaja, da občino pesti nizka nataliteta in da se vanjo priseljuje premalo novih občanov. Stanovanjski kompleksi in prosta zemljišča so doslej neizkoriščena kljub vzpodbujanju ljudi za bivanje na Idiličnem podeželju, streljaj od cestnih povezav s Celjem in Ljubljano, kot prepričujejo marketinški slogani. Velikopotezni cilj - gradnja devetletke -ob dejstvih in ne vzpodbudni statistiki tako stoji na vse bolj majavih tleh. MATEJA JAZBEC V zadnjih dveh letih so v Taboru zgradili SO hiš, od tega je prodanih 12. V naslednjih dveh letih načrtujejo gradnjo dodatnih 50 hiš. Po najboljših izračunih in pričakovanjih (1,5 otroka na hišo) bi v kraju imeli 75 otrok» v naslednjih dveh letih torej 150. Lani se je v kraj priselilo 150 novih občanov. Z žepnim herbarijem na učno pot Projekt Gozdnih učnih poti z žepnim herbarijem v Občini Braslovče, ki ga sofinancira Evropska komisija, sta zasnovala Urban Jeriha, arhitekt, in Ana Lazar, študentka biologije. Njuna zamisel je bila ustanoviti tri različne poti> kjer bi lahko vsak posameznik svoj sprehod dopolnil z nabiranjem rastlin za herbarij, prebiranjem različnih zgodovinskih in kulturnih zanimivosti ali pa poskušal najti sledove delovanja različnih živali. Herbarij nebo zajemal vseh rastlin, ki rastejo ob teh poteh, temveč le 20 najbolj po- gostih različnih drevesnih vrst. Nabiralo se bo le liste teh rastlin, ob njih pa bo napisano nekaj zanimivosti o posameznih vrstah. Da bi knjižico z vsemi temi informacijami kar najbolje napolnila, sta k sodelovanju povabila več ljudi, ki delujejo na področjih od biplo-gije do zgodovine. Vsi sodelujoči poskušajo kar najbolj optimalno prispevati in dopolniti knjižico s svojim strokovnim znanjem. Projdct podpirata tudi Občina BraslovČe in turistično društvo. Poti, vključene v projekt, so z dovoljenjem lastnikov na voljo vsem zainteresiranim. Prva pot vodi okrog Brasio\^kega jezera, druga se začne pri dre-voi^u, ki vodi proti žovneš-ki graščini, tretja pa je pot na žovneški grad. »Za vse te poti bomo izdelali žepne herbarije z veliko zanimivimi ir^for-madjami, ki bodo aktualne v vseh letnih časih. Knjižice bodo na voljo brezplačno v za to namenjenih nabiralnikih za herbarije na začetku vsake od poti. Želja vseh je, da bi te poti postale trajne gozdne učne poti brez postavljanja informacijskih tabel, Tako bi postale nova točka v turistično-izobraževalni ponudbi Savinjske doline,« sta povedala snovalca. TT Za zdravje in optimizem Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je vpetekna žalskem štadionu pripravilo že 8. celodnevno prireditev Tek - boja za življenje. S tekom želijo v ljudeh vzpodbuditi skrb za zdravje, bolnikom z rakom in njihovim svojcem pa doprinesti op- timizem zoper to bolezen. Dogajanje se je začelo že dopoldne v delavnicah, kjer so s pomočjo glasbe in plesa premagovali stres in krepili zdravje, Popoldanski program se je začel z mašo za bolnUce v žalski župnijski cerkvi, daroval jo je \lk-tor Arh. nato se je prireditev nadaljevala v žalskem špon- nem centru, kjerjoje domači župan Lojze Posedel uradno odpri, na čelu teka oziroma hoje za bolnike in zdrave pa je bila znana slovenska atletinja Jotanda Čeplak. Predstavili so se nekateri bolniki, ki so premagali raka, veliko dogajanja pa je bilo v znamenju plesa. TT Na čelu pohodnikDv ]9 bila Jolanda Čeplak. hoví tednik MOZIRJE I ŠOSTAHJ I VELENJE | ÍII(IAimiOO.Pj 11 Krožišče za večjo varnost Od torka je tudi uradno spremenjen cestni dostop do Mozirja, saj so na glav« ni cesti Mozirje-Soteska odprli novo krožno križiš-če oziroma krožišče Lju-bija. Krožišče zagotavlja večjo varnost v prometu, večjo pretočnost in varnejši dostop v Ljubijo oziro' ma Lepo Njlvo> seveda pa pomeni boljšo povezavo tudi do dveh večjih trgovskih centrov. Dosedanje štirikrako križišče je bilo nesemaforizi-rano, brez javne razsvetljave in pločnikov, z neustreznim in nevarnim priključkom do bencinskega servisa ter brez ustreznih zavi-jalnih pasov na prednostni cesti. Dela so obsegala preureditev v krožno križišče, izgradnjo povezovalne ceste do odcepa za Lepo Njivo, ukinitev priključka pri bencinskem servisu, izvedbo pločnikov, kolesarske steze in javne razsvetljave v območju krožišča ter prestavitev komunalnih vodov, ureditev odvodnjavanja in nove prometne opreme. Naložba je veljala več kot 436 tisoč evrov, tretjino je prispevala mozirska občina, ostalo pa poplačala Direkcija RS za ceste, kjer ugotavljajo, da so krožišča v zadnjih nekaj več kot petnajstih letih tudi pri nas postala projektna rešitev, ki jo vse pogosteje predlagajo tako pro- jektanti kot investitorji. Očitno so v tem trendu tudi v Mozirju, kjer po izdelani prometni študiji načrtujejo pet krožišč. Za tretjega, pri avtobusni postaji oziroma za vstop v Mozirski gaj, je bila v sredo recenzija na tnlni-strstvu, gradili pa naj bi ga prihodnje leto. Kol je ob odprtju krožiŠČa poudaril župan Ivo Suhover-šnik, gre za izjemno pomembno pridobitev na regionalni cesti, Id povezuje osrednjo Slovenijo z Logarsko dolino. Kot ugotavljajo tudi v direkciji, je cesta zelo obremenjena, dnevno jo prevozi 15 tisoč vozil. »Vsi ukrepi, ki jih izvajamo, pripomorejo k bolj tekočemu odvija- Po navedbah Ficka je cUj direkcije v celoti posodobiti cesto od avtocestnega priključka v Šentnipertu do Logarske doline. Tik pred razgrnitvijo je obvoznica mimo Luč, za posodobitev cestne povezave se dogovarjajo v Solčavi ter pomagajo pri gradnji ceste na GoJte. Kot je zagotovil Ficko, za letos načrtovane naložbe direkcije za ceste kljub rebalansu dr^vnega proračuna niso ogrožene. »Odpiralcl« novega krožišča v Mozirju. Skulptura, ki je skrita za njimi in si jo marsikdo tolmači po svoje, predstavlja celotno Zgornjo Savinjsko dolino s slapom Rinka In reko Savinjo. nju prometa in večji prometni varnosti, zato je vsak evro večkratno povrnjen,« je pou- daril direktor direkcije Gregor Ficko, ki je za mozirsko krožišče opozoril, da so »ure diil lep kos ceste za solidno nizko ceno«. US Uspešni zbiralci embalaže v Osnovni šoli Šoštanj so v torek na slavnostnem zaključku akcije Eko-paket 2009 podelili napade najbolj uspešnim šolam in vrtcem pri zbiranju odpadne embalaže tetrapak. V akdji Eko-paket 2009, ki jo je podjele Tetra Pak v sodelovanju s Saubermacher Slovenija ter partnerjema Slopak in EkoŠola kot način Svljenja v letošnjem šolskem letu orga-niziiai tretjič na Širšem štajerskem območju, so otrDd v vrtcih in šolah od marca do maja :^irali odpadno embalažo, kamor sodi predvsem odpadna embalaža mleka in sadnih sokov. Letos je v akdji sodelovalo 37 osnovnih šol in vrtcev, ki so zbrali skoraj 467 tisoč teh odpadkov. Največ odpadne embalaže na učenca so zbrali v OŠ Mo^e oziroma v POŠ Šmihel, kjer je vsak učenec zbral skoraj tisoč petsto kosov. prizadevnost so prejeli bon in posebno i^a-grado. Največjo skupno količino, več kot 86 tisoč kosov, l^ predstavlja dobrih 18 od- Sonja Kožul, regionalna doktorica okoljskS) In komunikacijskih dejavnosti v podjelu TetTB Pek, izroča vrednosti bon učencem POŠ Šmihel stotkov vse zbrane odpadne en> balaže teaapak v letošnji akciji ^o-paket> so zbrali učend OŠ Šoštanj. Iz SoStanjske ^le so nagradili še najbolj uspešne zbiralce, in sicer Anjo Jelen, Žigo Goloba in Žana Novaka. Nagrado v kategoriji šol z veČ kot 40 učend so prejeli v POŠ Comilsko. kjer so zbrali po 166 kosov na u^nca. Kot so poudarili organizatorji, so z akdjo presegli vsa pričakovanja, mlade pa predvsem ozaveščali o zbiranju in ločevanj u odpadkov, kar bodo verjetno počeli tudi v prihodnje. US Bogat turistični teden Od minule sobote do prihodnje nedelje v Velenju pripravljajo "Hiristični teden. V ponedeljek so na okrogli mizi spregovorili o vlogi turističnih družiev pri razvoju turizma na občinski, regijski in državni ravni, kar nekaj pozornosti pa namenili tudi težava, s katerimi se srečujejo v TD. Dogajanje v Turističnem tednu so obogatili s številnimi tematskimi prireditvami. Tako da-nes med drugim pripravljajo dan kolodvorskih enolončnic in promodjo kruha, v srediSču Velenja vabijo na kramarski sejem, ob 16. tui odpirajo vrata Grilove domačije, kjer bodo predstavili zeliščni Vrt in stare šaleške jedi. Jutri se bo ob B. uri začel kramarski sejem, ob 20. uri pa tradldonalna Noč ob jezeru. V nedeljo bo ob 15. uri v Šentilju Nedeljsko popoldne pod lipo domačo. brezplačni prometni telefon radia ccue Koncert kot darilo navijačem Precejšnje število obiskovalcev je sinoči »popevaio« v velenjskem domu kulture na (brezplačnem) koncertu Spet doma. MeSani pevski zbôr Svoboda iz Šoštanja, ki ga vodi zborovodkinja Anka Jazbec, je bil namreč zmagovalec v televizijski oddaji Spet doma. Šaleške barve je uspešno branil tudi Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja, pod vodstvom zboro-vodkinje Katje Gruber. V sredo pa so pevke in pevci združili svoje moči in se z zabavnim programom zimzelenih melodij, s katerim so tekmovali v oddaji, pred- stavili domačemu občinstvu. Odziv je bil izjemen, zbora pa sta dokazala, da sta bila deležna upravičenih pohval, ki po nastopu še kar dežujejo, ter se hkrati na najlepši način zahvalila vsem, ki so za šaleške pevce stiskali pesti. US. foto: ŽIGA CUUBERG Kdo je kriv za zalite kleti? v občini Šmartno ob Pa-ki, točneje v Gavcah in Rečici ob Paki, vsako nekoliko obilnejše deževje povzroča precejšnje težave. Predvsem stanovalci in sosedje novo zgrajenih individualnih naseljih v Gavcah ter v Rečici ob Paki so se že večkrat pritožili, da zaradi neskladnosti gradbenih dovoljenj z dejanskim stanjem na terenu prihaja do zalivanja prostorov in Ideti. Zaradi številnih pritožb je lo- kalna skupnost prijavila gradnji ustreznim inšpekcijskim službam. Te so si teren ogledale sredi marca, iz njihovega odgovora pa je razvidno» da investitorji niso kršili predpisov po Zakonu o graditvi objektov, zato ni podlage za nadaljnje ukrepanje. S tem odgovorom niti občani niti v občini Šmartno ob Paki niso zadovoljni, saj menijo, da ^e za sprenevedanje ter prelaganje odgovornosti državnih sli^b na pleča lokalne skupnosti in občanov. Kakor napovedujejo v Smartnem, bodo za rešitev težav skoraj zanesljivo poiskali še druge poti. US www. com m I > I v Vrtec na podstrešju, knjižnici in kje V Šentjurskem vrtcu za tri oddelke preveč otrok - Dogovarjanje s âolami za dodatne prostore Tako kot v večini slaven-skih vrtcev se tudi v šentjurskem soočajo s premalo prostora za vse vpisane otroke. Občina intenzivno iSče možnosti za dodatne oddelke, a se bojijo, da bo moralo kljub lanu septembra pred vrati vrtca ostati kar nekaj otrok. 2e v letošnjem Šolskem le tu so morali v Sentj urju. Dram-Ijah, na Blagovni in Prevorju odpreti kar štiri nove oddelke. Kljub temu jeseni v vitec ne bodo mogli sprejeti vseh otrok. Preveč vpisanih je kar 69, od lega 46 iz Šentjurske in 23 otrokiz drugih ob6n. Vvrt-cu zaenkrat ne vedo, kako bo-do reSiii nastalo situacijo. Kot pravi ravnateljica Zora KetiS, so izčrpali že vse prostorske možnosti: »V vrtcu v Šentjurju smo preuredili prostore knjižnice in računovodstva, s čimer smo pridobili prostor za en oddelek otrok. (Ojub te-mu bo jeseni v Šentjurju zmanjkal o prostora za dva oddelka otrok, za eo oddelek jih je preveč tudi v Gorici prt Slivnici.« V občinski upravi se tnidi-jo, da bi zagotovili dodatne oddelke, a veliko možnosti za to ni. Kot je dejala vodja oddelka za družbene dejavnosti šentjurske občine Jui^ta Met-hans Šarlah, se občina prav zdaj dogovarja s KS Blagovna, da bi na tamkajšnji podružnični šoli septembra od-prO en vrtčevski oddelek. »Možnosti za to vidimo vpro-storu, ki je sicer namenjen društvom za njihove dejavnosti. A to bi bila le začasna re-šitev,<( pravi Methans šarlaho-va. Ibdi v Gorici pri Slivnici edino možnost za dodaten prostor vidijo v podnižničru šoli Loka. Tam bi kvečjemu lahko odprli polo\ični oddelek, a tudi to še ni gotovo. Največji problem bo v Šentjurju, kjer prostora za dodatne vTtčevske oddelke trenutno ni. V občinskih načrtih je sicer ureditev podstrešja v enoti Hruševec, kjer vrtec gostuje v tamkajšnji osnovni šoli. V njem bi lahko v roku dveh let zhotovili prostor za dva ali tri oddelke otrok, pravi Methans Šarlahova, zagotovo pa podstrešje Še ne bo urejeno do jeseni. V Šentjurju je sicer predviden novvrtec, ki pa zagotovo še nekaj let ne bo prišel na vrsto. Za si^o so prostorsko stisko pred enim letom rešili vDram-Ijah. V tamkajšnji osnovni šoli je občina lansko jesen uvedla še en oddelek otroškega varstva. Zanj je namenila učilnico . 2. razreda, ta razred pa je prestavila v drugo, manj ustrezno učilnico. S takšno rešitvijo niso zadovoljni starši šolarjev, ki jim v tolažbo ostaja upanje, da bo občina za potrebe vrtca čim prej začela graditi načrtovan prizidek k šoli. Zanj je v proračunu za prihodnje leto predvidenih 15 tisoč evrov, kar bo zadostovalo le za pripravo dokumentacije, medtem ko bodo morali na gradnjo prizidka Drameljčani počakati še kakšno leto. BOJANA AVGUŠTINCIČ Foto: SHERPA Jeseni po s(p)odobni cesti LokaJni cesti TUrno-Voglajna in Planina-Križ v šentjurski občini sta vendarle dočakali težko pričakovano obnovo. Obe cesti bodo nekoliko bi z izvajalcema, ki bosta ce-razširili, uredili odvodnjava- sti obnavljala, sta že podpi-nje 1er ju prepîastili. Pogod- sani. Približno 800 metrov dolg odsek lokalne ceste Tur-no-Voglajna bo urejal celjski Nivo, obnovo dobrega Idlo-metra ceste Planina-Križ pa je šentjurska občina zaupala podjetniku Albinu Leskovš-ku. Obnova prve bo občino stala slabih 159 tisoč evrov, druge 138 tisoč evrov, dela na obeh pa morajo biti zaključena do konca septembra. BA Še zadnji pogled na dotrajan odsek ceste Planlna4(rii Kmalu bo tod peljala široka in lepo urejena ceste. m NA KRATKO Kiparji ikII zaključujejo Po skoraj mesecu dni so z ustvarjanjem v Laškem pri dvorani Tri lilije zaključili trije akademski kiparji iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Rezultat dela so kipi, ki jih bodo na ogled ob slavnostni otvoritvi postavili danes ob 18. uri v zdraviliškem parku. Obiskovalci si bodo lahko ogledali kip z imenom Vigred, ki ga je ustvaril Ferenc Ki-raly, Heidi Tschank je oblikovala umetnino Venus, I^z-lo Szucs pa je svoje delo naslovil Univerzum. Dan državnosti v Laškem v laškem kulturnem centru bodo danes obeležili dan državnosti, hkrati pa bodo podelili priznanja zlati učenec. Proslavo ob 19. uri pripravljajo učenci OŠ Primoža Ttu-barja Laško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Župan Franc Zdolšek pa bo ob tej priložnosti podelil tudi priznanja najboljšim učencem. Prejeli jih bodo tisti, ki so se izkazali z odličnim uspehom, visokim povprečjem ocen ter so hkrati dobitniki različnih priznanj za posebne dosežke. Laski konjereja vabijo Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim jutri, v soboto, pripravlja?, tradicionalne konjeniške igre. Začele se bodo ob 14. uri na domačiji Selič v Leskovci, po zaključku športnega dela prireditve pa bo sledila zabava s Fanti izpod Lisce. PM Še zadnje gradbeno dovoljenje za čistilno Centralna Čistilna naprava, ki jo Občina Šentjur gradi ob cesti med nasdjema Hne ševec in Vrbno ob Voglajni, bo predvidoma sefMembra začela poskusno obratovati Zanjo je občina v začetku meseca pridobila še zadnje gradbeno dovoljenje, iri sicer za območje od sotočja Pe-šnice in Voglajne do zdravstvenega doma v Šentjurju« Projekt izgradnje centralne čistilne naprave in kanalizacijskega sistema je eden največjih projektov v šentjursW občini. Predvidena zmogljivost je 13.000 populacijskih enot. BA z gradnjami ne gre prehitevati Zadnji podatki kažejo» da bodo v Občini Laško v naslednjem Šolskem letu vendarle lahko veČino otrok vpisali v vrtčevske oddelke. Vpis v enote Laškega vrtca sla letos močno zaznamovala demogra^ka rast ter lani sprejeta zakonodaja, kJ omogoča brezplačni vrtec za drugega in ostale otroke. Sprva je celo kazalo, da bo več kot 40 otrok ostalo brez mest v enotah Vrtca I^ško, nato je odprtje dodatne enote v Laškem to število zniialo na 22. Največ zanimanja je bilo za vpis v enoto v De-bru, kjer so lani zgradili nov vrtec. Kot pravi vodja oddelka za družbene dejavnosti Dimitrij Gril» pa so zatem i^o-tavljaii, da si je kar nekaj staršev premi- slilo in da bodo morali zawniti le otroke, ki bi jih sicer vpisovali šele spomladi. Po čisto svežih podatkih bodo vrtčevske enote vendarle lahko sprejele vse vpisane otroke, razen za en^ malčíca bo prostora v enoti v Zidanem Mostu zmanjkalo. »Ne pomnimo pa> da bi kdaj v prejšnjih letih tako zapolnili vse podružnice vrtca. Letos so vse podružnične enote polne do zadnjega kotička, razen v J.urklošUii so še tri prosta mesta,« je presenečen Gril. Dodal je še» da v Laškem tudi v naslednjem letu pričakujejo podobne posledice »baby booma«, zato bodo razmislili o dodatnih ukrepih. Čeprav, kot opažajo» ne gre prehitevati z gradnjami novih vrtcev, saj naj bi se de- Dimitrij Gril mografski trend najkasneje v petih letih spel obrnil v negativno smer tudi v laški občini. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA novi tednik SllllABJEP.J.1 ROCASKAS.! ROGATEC j 13 Pacienti bodo bolj zadovoljni Na Šmarskem po novem v pripravljenosti dodatni zdravnik Na območju Zdravstvene-ga domd Šmarje pri Jeiàab je v soboto začela veljati do* polnitev pred nekaj meseci bistveno okrnjenega sistema dežurne zdravstvene službe. V ^stih občinah soustanovitelj icali javnega zavoda dopolnitev seveda pozdravljajo. »Ib pomenj, da bo ob vseh koncih tedna in praznikih po zaprtju dodatnih dežurnih ambulant na centralnem dežurnem mestu, to je v Šmarju pii Jelšah, zagotovljen dodaten zdravnik, ki bo v pripravljenosti. V poletnih mesecih bo dežural na centralnem mestu osem ur 1er v am-skih mesecih šest ur,« je povedala direktorica javnega zavoda Irena NuntíČ. Takšno odločitev so sprejeli zaradi dodatne varnosti občanov v primeru sočasnih ali zaporednih nujnih primerov. Prav tako je pomembno, da tistim, ki nujno potrebujejo pomoč na centralnem dežurnem mestu, ne bo treba čakati» da se prvi dežurni zdravnik vrne s terena. Kol smo poročali decembra, je takrat nov, zelo okr-njeni sistem dežurne zdravstvene službe v Obso-(elju ter na Kozjanskem občane zelo razburil. Star, po uradnih merilih nadstandardní sistem, je zaradi bistvenega povl^nja zdravniških plač postal finančno nevzdržen, problem pa je bila tudi starost zdravnikov, zaradi Česar so dežu-ranja oproščeni. OdJočitev je pomembna, saj je poleti v^ poškodb, prometnih nesreč ter alergij zaradi pikov žuželk, na območju šmarskega javnega zavoda pa sta tudi kar dve pomem-bni slovenski turistični središči. Podčetrtek in Rogaška Slatina, kjer je veliko turi- stov. Pozimi se seveda pojavlja dodatna potreba zaradi za ú-mo značilnih bolezni. Pa finančna pokritost (ai<šne nadstandardně odločitve? »Denar zagotovijo iz občinskih proračunov, kjer je še ostalo nekaj po izračunih, ki smo jih pripravili po projekcijah za vse leto. tako da bomo lahko delovanje tega dodatnega zdravnika na ta način pokrili,« odgovarja Nunčičeva. VŠmarju pri Jelšah so vzve-zi z dežurno zdravstveno službo sprejeli še eno pomembno odločitev. Zaradi enakomernejših kadrovskih obremenitev bo v treh poletnih mesecih del zdravnikov iz Šmar-ske zdravstvene postaje vključen v delo dodatnih dežurnih ambulant v treh občinah osrčja Kozjanskega (v skupni dežurni ambulanti občin Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek) ter drugi del v dežurno ambulanto v Rogaški SlaUni. BRANE JERANKO Bistvena pocenitev dvorane v sredo je bila podpisana pogodba za gradnjo šest-sto kvadratnih metrov velike Športne dvorane v Šentvidu pri Grobelnem, ki so jo sklenili predstavniki Občine Šmarje pri Jelšah ter družbe CM Celje. Družba CM Celje, ki je bila na razpisu najugodnejši po- nudnik, jo je pripravljena zgraditi za 735 tisoč evrov. Z ^adnjo bodo začeli 1. julija, dvorana naj bi bila nato dokončana v prvf polovici prihodnjega l^a. Občina je zanjo na razpisih pridobila 41 odstotkov sredstev za sofinanciranje. Namenjena bo šolarjem ter ostalim krajanom. Za gradbena dela, ki so jih projektanti pred časom ocenili na več kot milijon evrov. se je na razpisu pojavilo trinajst ponudnikov. Med ponudbami se je izkazalo, da 50 se cene gradbenih del v zadnjem času bistveno znižale. BJ Šmarska občina ima zaenkrat le eno samo večjo dvorano, ki je pri centralni osnovni šoli ter meri 1.400 kvadratnih metrov. Po normativih ji pripada vsaj tri tisoč kvadratnih metrov pokritih športnih povrâin. Z gradnjo èentviâke dvorane nameravajo obenem razbremeniti prezasedeno Šmarsko dvorano. Pod Ddflailio gora, kierso a osnovno iohi Rogatec postavili vsiiko športto dvorano, pričakujejo se večji raanah športa in rekraacija. Rogatčani se bodo razgibali V Rogatcu bodo jutri, v soboto, slovesno odprli novo športno dvorano, ki bo večnamenska. Dvorana, ki stane v celoti 2,6 milijona evrov, je največja naložba v zgodovini občine. Z njo pričakujejo nov razmah športa in rekreacije. »Z no vo^ajeno dvorano bo klub malega nogometa Dobo-vec, ki i^a v prvi državni li-lahko igral doma. Dvorana je po velikosti primerna za tekme in evropsl^ tekmovanja v košarki, odbojki, rokometu in dvoranskem nogometu,« je zadovoljen župan Martin Mikolič, id bo dvorano uradno odpri. Na dobrih 2 tisoč kvadratnih metrih površin dvorane, ki je z veznim hodnikom povezana z osnovno Šolo, je med drugim plesna dvorana, nekatere prostore pa bo uporabljal domači Nogometni klub Mon s Claudius. Igralno površino lahko za šolske ter rekreacijske potrebe z dvižnimi zavesami raz-delijo na tri samostojne vadbene enote. Na premičnih tribunah lahko sprejmejo do 480 obiskovalcev, na balkonu Še dvesto udeležencev prireditev. Slovesna otvoritev nove športne dvorane, s katero bodo obenem počastili dan državnosti, bo ob IS. uri. Na novem igrišču za odbojko na mivki bo ob 13.30 spektakularna tekma dvojic z državnima prvakoma Jernejem Potočnikom in Gregorjem Perhajem ter Nejcem Zemljakom (bivšim svetovnim prvakom do 19 let) in Alenom Dj or djevi čem Ka-menikom (večkratnim državnim podprvakom). Gradbena dela je opravila družba Trimo TYebnje, za opremo jeposkrbel Elan. Za celotno naložbo je 38 odstotkov prispevala država» ostalo so pokrili z najetjem kredita pji ribniškem skladu ter iz občinskega proračuna. Včeraj so zaJdjuČili Še z izgradnjo dodatnega parkirišča z 90 parkirnimi mesti. BRANE JERANKO Za čas« ko ni šolskega pouka, bo novo dvorano potrebno tržiti» zato je olšina, ki bo upravljalec dvorane, sklenila pogodbo z javnim Zavodom za kulturo, turizem in razvoj Občine Rogatec. V zavodu že imajo izkušnje s trženjem v dvorcu Strmol ter Muzeju na prostem. Veliki načrti Slatinčanov Okolica šentviške soie (na fotosi^ji)« ki je s šestdesetimi učentí največja podnizn^a šola v občHii, bo kmalu spremonilfi podobo. Občina Rogaška Slatina sprejema velike spremembe ureditvenega načrta območja nove mestne promenade (območja CZ 1), kjer so že zdaj pomembni turistični in zdraviliški objekti. Gre za območje med starodavnima restavracijama Sonce ter Pošta. Po spremembah, ki jih je občinski svet na zadnji seji v prvi obravnavi sprejel brez posebnih pripomb (obravnava tako pomembnega dokumenta po hitrem postopku ni običajna), bo mogoče tam zgradiri tri nove hotele, nadgraditi Restavracijo Pošta, zgraditi prizidek Term Rogaška ter novo lekarno pri zdravstvenem domu. Po novem nobena tamkajšnja novogradnja ne bo mogoča, ne da bi investitorji poskrbeli za zadostno Število podzemnih parkirnih mest. In kdaj je mogoče pričakovati nove naložbe, saj časi za investitorje trenutno niso ravno rožnati? »Vprašanje je bolje postavili lastnikom teh nepremičnin. Nekateri so sočasno s spremembami odloka projektirali lastne objekte in ti so seveda nekoliko dlje. V mislih imam predvsem nov hotel ob obstoje- čem hotelu Trst ter prizidek k hotelu Slatina, prav tako pa je zelo daleč projektna dokumentacija za izgradnjo nove lekarne v Rogaški Slatini. Ocenjujem, da bi ti trije projekti lahko bili izvedeni prioritetno,« odgovarja slatinski Župan mag. Branko Kidrič. BRANE JERANKO Glavna podlaga za pripravljene spremembe ureditvenega načrta območja CZ 1 je bila urbanistična delavnica pred tremi leti. Nato so leto dni na podlagi interesov lastnikov zemljišč in hotelov s tega območja usklajevali nove posege v ta občutljiv prostor, vmes so bile javne razprave. Posebej občutljivo vprašanje je bilo varovanje kulturne dediščine. novitednik www.novitediiiic.com 14 VOJHIK t SL.KONJICEt novi tednik Ponosni na prehojeno pot S slavnostno sejo in podelitvijo nagrdd naj za-služnejšim občanom $o v ponedeljek na Dobrni obeležili občinski praznik« ki ga praznujejo kot spomin na začetek širitve turizma na Dobrni. Zupan Martin Brecl se je v svojem govoru ozrl na enajstletno zgodovino občine, Dejal je, da je Dobrna z osamosvojitvijo veliko pridobila in da so Dobmčaoi na prehojeno pot v samostojni občini lahko ponosni. Poudaril je, da sodi Dobrna med najhitreje razvijajoče se slovenske občine. Letos - v času največje gospodarske krize - tako uresni- čujejo največji projekt v zgodovini obstoja občine, to je gradnja objekta družbenega standarda. V njem bodo pod eno streho nova knjižnica, kulturni dom In prizidek k Soli. Nanj so se pripravljali več let. enako tudi na gradnjo vodovoda in kanalizacije. »Vodooskrbo nam je uspelo spraviti na tako raven, da tudi v času največje suše nismo več v stiski z vodo. Trenutno končujemo gradnjo vodovoda za naselja Lokovina. Loka, Klane in Dobrna. Kar se tiče gradnje kanalizacije» nam je v južnem delu občine uspelo zgraditi večji del omrežja- TYenutno končujemo gradnjo čistilne napra- Zlato plaketo občine je prejela Stanka Krajne za življenjsko delo v Krajevnem odboru Rdečega križa Dobrna. Listine Občine Dobrna je župan podelil gasilcema Branku DoboviČniku in Milanu Rebemiku ter podjetniku Ivanu Štimulaku. Županski priznanji pa sta šli v roke Tatjani PodpeČan za njen izjemen socialni čut ter Maksimiljanu Grobelniku, ki si na svoji kmetiji prizadeva ohranjati stavbno in kulturno dediščino slovenskega podeželja. L0tosnjl občinski nagrajenci na Dobmi zžupanom Martinom Breclom (na lan) in s podhipanom Jožefom Majerjam (skrajno desno) ve s 4.000 populacijskimi enotami. Hkrati pripravljamo tudi projekte za celovito rešitev kanalizacije v občini»« je nekaj najpomembnejših projektov omenil župan. Dodal je» da občini brez sodelovanja in posluha občanov vsega tega ne bi uspelo izpeljati. Ob občinskem prazniku jim je zalo zaželel, »naj ostanejo takšni, kot so bili doslej. Da bomo tako kot do zdaj uspešno iskali skupne rešitve in da bodo projekti, ki jih načrtujemo, z njihovo pomočjo tudi zaživeli«. Priložnosti za druženje bo v teh dneh na Dobrni še veliko, saj se bodo prireditve ob prazniku vrstile vse do konca meseca. Med njimi velja omeniti jutrišnji nočni pohod na Paški Kozjak z odhodom izpred občinske stavbe ob 20. uri ter nedeljski prikaz kmeč- kih opravil in običajev iz okolice Dobrne. Prikaz se bo pred Hišo kulturne dediščine začel ob 15. uri. Uro pred tem bodo namenu predali prvi turistični vlakec, novo turistično ponudbo na Dobrni. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: Grup A Kam se mudi Vojničanom? Drugi film Petra Božiča Medtem ko večina aktualnih županov Še ne razmišlja, da se jim bo čez približno leto in pol izte-kel mandat, marsikateri volivec pa sploh ne ve, da bomo prihodnje leto v Sloveniji spet izbirali župane, se je volilna kampanja, kot kaže» že začela. Vsaj v Vojniku. Kolikor vemo, so Vojniča-ni prvi, ki že imajo županskega kandidata za naslednje volitve. V občinskem odboru LDS $0 se odločili, da se bo v letu 2010 za mesto župana v Vojniku potegoval 49-letni inženir gradbeništva, Frankolovčan Dušan Horvat. Horvat je že vrsto let aktiven na različnih področjih delovanja občine. med drugim je tudi vojniškl svetnik in že drugi mandat tudi predsednik Krajevne skupnosti Frankolovo. Vseeno je nekoliko neobičajno, da je svojo odločitev o kandidaturi sporočil tako zgodaj. Ali pa tudi ne. »Za tako pomemben korak se pač ne moreš odločiti dva meseca pred volitvami,« odgovarja Horvat, ki si ne želi, da bi novinarji iz njegove zgodnje kandidature ustvarili cel medijski pomp. »V občinskem odboru LDS so me izbrali za najprimernejšega kandidata» to sem z veseljem sprejel, pri čemer to Še ni resna volilna kampanja,« pravi Dušan Horvat. Vojniški kandidat za župana se želi na volitve temelji- v : Dušan Horvat s Frankolovega je s svojo kandidaturo 23 vojniškega župana pohitel. Pravi, da se za takšno stvar ne morů oà{oM zadnji hip. to pripravili, zato tudi volilnega programa še nima oblikovanega. Kot pravi, ima za to še dovolj časa. BA Zapleta z imenovanjem ravnatelja še niso razrešili čeprav sedanjemu ravnatelju Osnovno Šole Pod goro v Slovenskih Konjicah Bojanu Hrovatu mandat poteče konec meseca, zapletom pri imenovanju ravnatelja za naslednje mandatno obdobje še ni videtí konca. V torek se je sestal svet zavoda. Pričakovanja, da bo skladno z napotitvijo ministrstva za šolstvo sprejel sklep o razveljavitvi razpisa, na katerem je z glasom prednosti svet zavoda podprl Jožeta Vel-ca, se řúso uresničila. Kot je povedala predsednica sveta Anja Križnič, večina članic sveta o tej možnosti ni želela niti razpravljati: »Napotilo ministrstva, ki je ugotovilo v razpisu neskladnost z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zanje ni Imelo teže. Kot predsednica sem jih sku-šala prepričati, da stopijo na stran učiteljskega zbora in us-tanovitelja, Občine Slovenke Konjice, ki sta za kandidata podprla sedanjega ravnatelja Bojana Hrovata. Ni mi uspelo, čeprav je bilo izrečenih več pohval o delu Šole in njenega ravnatelja,« težko razume Anja Križnič, Pel predstavnic sveta staršev in lokalne skupnosti, ki so giasovale za drugega kandidata, si od prejšnje seje ni premislilo. Ker niso bile pripravljene niti razpravljati o razveljavitvi razpisa, je predsednica sveta zavoda sejo prekinila. »Svet se bo ponovno sestal v najkrajšem možnem času. Do takrat bom skušala pridobiti pravna mnenja o rešitvi zapleta,« je še povedala Anja Križnič. MB? - it. 47 »19 V studiu Roberta Gabra v DobriŠi vasi je Peter Božič končal montažo svojega drugega iilma, posnetega v Špesovem domu v Vojniku» z naslovom Špesov dom, moj drugi dom. V fii-mu, ki traja trinajst minut, je s kamero in z veznim besedilom predstavil Številne aktivnosti, ki bogatijo življenje tamkajšnjih stanovalcev. Peter Božič je bil vrsto let aktiven sodelavec slovenske televizije, zato je razumljivo. da se tudi zdaj, ko je v pokoju, ne more ločiti od dela s kamero. Tako je postal kronist življenja in dejavnosti v špesovem domu, kar bo pomemben dokument tudi za prihodnje generacije. Peter Božič, ki je tudi eden od pionirjev Ratíia Celje, je posnet za Štiri ure zanimivega gradiva, skupaj z Robertom Gabrom pa sla izbrala najboljše, kar bo tudi predstavljeno v filmu, katerega premiera bo v poletnem Času. Z branjem veznega besedila je priskočila na pomoč Ivlca Bumik, upokojena novinarka in dolgoletna sodelavka Radia Celje, Glavni ustvaijalei dokumantamaga filma Špesov dom. moj dnjgi dom (z leva): avtor in režiser Peter Btuic, bralka besedila Iviea Bumik, monta-žer Robert Gaber in citrarka Neli Zidar- Kos 1er z igranjem na citre ena najboljših mladih citrark v Sloveniji Neli Zidar - Kos s Ponikve pri Žalcu. TV Prepihalo je 150 mladih Klub študentov Dravinjske doline je ob pomoči Mladinskega centra in Kluba dijakov Dravinjske doline Že 12. pripravil športno preventivno akcijo Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi. Akcije se je udeležilo 150 košarki, nogometu, odbojki mladih, ki so se pomerili v inrolanjumedovirami.hkrati r Junij 2009 ■ so pripravili različne delavnice- Kot je v Konjicah že v navadi, so udeležencem razdelili majice, malico in osvežilne pijače, najboljšim pa seveda tudi medalje. M BP Žiga Bor$i( Obsojeni na ulico Kulturno umetniško društvo Alma Karlin še vedno z ogromno energijo, a brez prostorov KUĐ Aima Karlin Celje |e pred leti nastalo z žeijo, da v kulturno ponudbo Celfa prinese Še več ener^je mladih kulturnih ustvaijaicev, predvsem pa, da popularizira ulično, tako imenova-do underground in alternativno kulturo mladih. Po vseh letih delovanja so še vedno brez laslnih prostorov. »To )e ob tem, da tudi sredstev nimamo dovolj, največji problem društva,« pravi predsednik društva, študent komunikclogije, Žiga Boréič. »Na nek način smo s tem obsojeni na gverilske poulične kulturne akcije in na projekte, ki nimajo proračuna.« Dejavnost društva se tako še vedno vrti okoli tega, da mladi na lastno pobudo z uličnimi nastopi izražajo svojo ustvarjalnost in k njej na svoj način vabijo tudi meščane. Letos ste izvedli že kar ne-kaj akcij, od pesniškega slama do branja poeaje na kulturni praznik po ulicah in zadnje razstave ter pouličnega gledališča. Kje iš-Čete oblike delovanja? Te so takšne, da pokrivajo vso našo dejavnost in vse oblike kulturnega ustvarjanja, s katerim se ukvarjajo naši člani. Želimo pa pravšem meščanom in meščankam Celja na ta način predstaviti našo ustvarjalnost in jim jo piibli-žati. Kajti ne ustvarjamo zgolj iz lastnega veselja, to delamo tudi za njih, da se obuja in spodbuja neka kultura v Celju- Da se iz občanov izzove čim več kulturnih produktov. Vam ta status underground ustvarjanja in gve-ribkega pojavljanja ustreza ali pa imate tudi drugačne načrte? Zaenkrat, brez prostorov in zaradi omejenosti sredstev, delujemo povsem underground in to nas ne moU. V prihodnje pa bi radi vso to energijo in delovanje spravili še na višjo raven. A tudi če se bo nadaljevalo kot doslej, ne bo nič narobe. Če nam bo le uspelo akcije i^ajati redno in da bodo dosegle svoj učinek. Želimo si, da bi tudi v drugi polovici leta aktivno delovali tako kot smo doslej, s tem, dâ je neposreden cilj nâd^a streneiiem in nadzornikom Bojanoni izSibije. Prijat^jstvosta mon la med sesttedsnskim p^m skrivati. »Hočejo, da postaneS trd in iznajdljiv. Počutiš se zaničevane^. Da preživiš, je potrebna pomoč sošolcev v letniku.« Zupančič je peklenske dneve dobro prestajaj. Nenehen stres in pritiski so ga gnali naprej, da postane še boljši. Sam med enakimi Na akademiji ni predavanj: »Snov si je potrebno prebrati prej, da lahko v razr^u teče razprava. Pred predavanjem je na internetu objavljen kviz, s katerim preverijo, ali smo dovolj dobro pripravljeni.« Takšen način študija ga je. iz nekdaj kampanjskega, spremenil v vestnega učenca. Knjige si morajo priskrbeti sami, cena na semester znaSa do 800 dolarjev. »Štipendija je dobra, toda ne zadostuje za nakup vseh knjig, na akademiji smo prejeli tudi posojilo.« Šolanje ne nudi toliko akcije, kot jo lahko gledamo v Matija Zupančk^ ie star 22 let Bil thi^k L gimnazije v Celju» nato pa je Šolanje nadaljeval na ljubljanski fakulteti za strojništvo, kjer je trenutno vpisan v tretji letnik. Pred kratkim je z nadpovprečno oceno zaključil prvi letnik akademije v državi Kolorado v ZDA, smer strojništvo. Na akademiji letno sprejmejo okoli 15 tujih Studentov. Njegov predmetnik poleg praktičnih zajema tudi angleščino, fiziko, inženiring, višjo matematiko in nemščino. Po končanem izobraževanju bo pridobil inženirski na2áv. ki je primerljiv z našim univ. dipl. inž. strojništva. Na polovici semestra se je na les-tvtci znanja med 1254 kadeti uvrstil na 72. mesto. Na polovici semestra sa je Matija na lestvici znanja med t.254 kadeti pnresa letnika uvreťl na 72. mesto. televizijskih nanizankah, razloži. Tudi življenje v Koloradu ni povsem stereotipno ameriško. Veliko zelenja, gore in.reke ter prijaznost ljudi ga spominjajo nadom. Ne predstavljiva pa je zanj ameriška ljubezen do orožja in hrane. »Doma hranijo arze-nal orožja in to je strašljivo. Do hrane nimajo odnosa in stavijo na fast food.« Zaveda se bremena biti edini Slovenec v množici tujcev. »Skušam se vesti temu primemo in domovino predstavljati v najlepši luči. Američani se lahko ácrijejo v mno- žici sebi enakih, jaz tega privilegija nimam.« Ameriške kadete naslavljajo z »the best and the brightest« - najboljši in najmodrejši - kar pa ne drži za vse. »Mnoge krasita znanje in Širina, veťina pa jih je tam zaradi športa, skozi katerega lahko izživijo svojo osebnost.« Po diplomi mora Matija Zupančič vsaj osem let odde)a-ti v Slovenski vojski, nato pa bi rad predstavljal Slovenijo v tujini na katerem izmed veleposlaništev. MATEJA JAZBEC Foto: Arhiv Matije Zupančiča 22-letni Matija Zupančič je pred kratkim prišel na nsluzene počitnice. Pripadajo mu trije prosti tedni in kot tujemu študentu še dva dodatna. (Foto: GnjpA) nja ne postanejo nujno piloti. Na akademiji jih izobrazijo do te stopnje, da lahko delujejo neodvisno in enakopravno v oboroženih silah, Tisti pa, ki so izbrani, takoj po diplomi začnejo z intenzivnim programom letenja. Kadeti iz višjih letnikov se, iz sprva prijaznih »sotrpi-riov«, zelo hitro prelevijo v najhujše sovražnike. »Prvi dan, ko prečkaš most. ki simbolizira preobrazbo iz civilista v vojaško osebo, nastopi pekeJ. Desetminutna vož- nja z avtobusom je bila eno samo vpitje in razlaganje pravit. Psihični pritiski le nekaj let starejših fantov so stresni. Ta pekel je trajal šest tednov. Toda vem, da bi mi v primeru hude osebne stiske priskočili na pomoč.« Do tujcev ne delajo razlik. Še najbolj se je ujel s svojim nadzornikom In trenerjem, študentom iz Srbije: »Prijateljstva nisva smeia poka^tí.« Poslušanje glasbe, gledanje televizije in posedanje je v obdobju privajanja prepovedano. Eno od osnovnih usposabljanj. V primenj, da kadet sede na hlod. mora začeti znova. Gre za eno od oblik psthičnoga pritiska starejših kadetov. novi tednik latEPOBTAŽA 17 Pozorni bralci lahko opazijo, da imajo a radiko od zadnjega posnetka člani Združenja za izdelovanje zgomjesavinjskega želodca nov mmidz«. Čeprav ocenjevanje te suhomesnate specialltele ne sodivpoletje, je obiskovalcem vseeno teknila. Za harmonikarja Robija Wei»a v petak ie nismo vedeli, da bo dan kasneje v fVazanah postal grajski godec in se kot še eden od izvrstnih mladih glasbenikov uvntil vpolfinate Zlate harmonika ljufaečne. »Olcar, flosar in pičkurin<€ za turistični razmah Posnetek z godbeniki in s skupino Zmaji V petkovih popoldanskih in nočnih urah je prireditveni prostor v Vrbju na Ljubnem ob Savinji zaživel v vseh mogočih odtenkih. Poletnih, ker so v Zgomjesa-vinjski vasi prec^tavili vse tradicionalne poletne turistiine prireditve, ki jih pripravljajo v dolini; žal zaradi vremena tudi deževnih; predvsem pa glasbenih, saj je ob spremljavi ene najboljši covrstnih zasedb, Godbe Zgomjesavinjske doline, v Vrbju nastopila večina najboljših glasbenikov iz teh krajev. Sicer si kdo mogoče težje predstavlja Karlija Gradišnika aH Ansambel GoUe kot solista ob spremljavi godbenikov pod vodstvom Tomaža Gučka, ampak učinek je bil izjemen - podobno kot pri Mojci Bitenc in ansamblih Happy bend, Čar, Kačji pastirji in Zmaji. Poletno zGodbo (kot je uradno ime prireditve) je v ven-iek 2 enkratno predstavitvijo vseh občinskih središč zaokrožilFranci Podbrež-nik, sicer pa )e bila nosilka projekta Lokalna akdjska skupina - Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline. Druženje, ki so ga po svoje moderirali župani vseh občin (Ljubno je seveda predstavljala županja Anka Rakun, Nazarje pa podžupan Matej Pečovnik) in jih tudi predstavili, še odmeva. TUdi v želji organizatorjev, da tovrsten uvod v sezono poletnih turističnih prireditev postane tradicionalen, in sicer vsako ]eto v drugem kraju. Vsekakor gre za iskanje nove skupne poti za krepitev turizma v^omji Savinjski dolini, čemur je s sofinanciranjem prisluhnila tudi Evropa. US V grobem rečeno so se v Viliju predstavili ámihelski pastirji, rečiški »po-licafi«, »pičkurin« in dani Folkome skupine KnnaniŠ, zgornjesavinjski »želodčarji«, gomje^ajski čebelarji, lučke pr^ilice, domaČi »flosaqi«, na-zarski lesarji in solčavske »fUcarke«, seveda pa so oi^anizatorji teh prireditev poskibeli Še za štedne drobne utrinke, ki tudi sicer bogatijo te prireditve. nećićani so svojo prireditev Od lipe do prengerja, ki se 2&êne v soboto z rok »lurom«, rezglasali $ pomočjo trikih )»p0lÍ0ftÍ9vn, ki so siju sposodili 2 jesenskega Lenartovega sejma. Ta seveda ne mine brez npiSkimna«, kije tudi na Ljubnem tnil po svoje. V Zgornjesavinjski vasi kot gostitelji seveda niso menikeli ljubenski >»flosarjii<, ki so vabili na Flosarski bai prvi konec tedna v evgustu. Ostala je še Belorusija Slovenska moška rokometna reprezentanca je na sredini predzadnji kvalifi-kacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu leta 2010 v Avstriji s 40:27 premagala Izrael. Izbrana vrsta, ki jo sestavlja večina nekdanjih in seda-njih članov rokometnih klubov Celja Pivovarne Laško in velenjskega Gorenja, je v Ljubljani pred 1500 gledal-ci v prvem polčasu igrala zelo slabo, V prvem deîu srečanja so Izraelci z natančni* mi streli in dobro organiziranimi akcijami zlahka premagovali slovensko četo, čeprav je le-ia večji del tekme vodila. Zapravili so tudi dve od štirih sedemmetrovk. V drugem delu srečanja so se varovanči Mira Požuna prebudili in predvsem z dobro obrambo in učinkovitimi posredovanji vratarja Primoža Prošta prišli do razlike sedmih golov in jo do konca samo še večali. Požun je z enakomerno porazdeljeno minu-tažo poskrbel, da nI preuiru-dil igralcev, ki jih že v nedeljo v Minsku čaka odločilna tekma z Belorusijo. MOJCA KNEZ Luka Žvižej je Izraelcem zabil 10 golov. Spomladanski zmagovalec Ingrad Gramat Odi^ane so bile zadnje tekme spomladanskega dela 1. letne lige. Prvak tega dela je bil znan šele po zadnjem krogu, čeprav je vodilni Ingrad Gramat izgubil s tretjeuvrščenim Tri star jem. Tik pod vrhom je Maček tisk, ki ima odigrano eno tekmo manj, ŠD Mi-lionarji pa so se zasidrali na zadnjem 10. mestu. Na umetni travi se bodo nogometaši ponovno zbrali zadnjega avgusta. Izidi 10. kroga: ŠD Milio-narji - Kalimero 4:6. Marine- ro - Pelikani 1:3, Maček tisk -KMN Frangros 2:0, Ingrad Gramat - Tristar 4:7, Sim-Schlki • AH Škorjanec 2:3. Pari 12. kroga (31.8): KMN Francos - Sim-Schiki (17.30), Pelikani - Ingrad Gramai (18.20). lïistar-Milionafli (19.10), AH škorjanec-Marinero (20.00), Kalimero - Maček tisk (20,50). Po prvem delu tekmovanja je z 19 goli najboljši strelec Denis Omanovič. V 2. lemi ligi vodi KMN Kompole (25), sledi mu Flamingo (22), na tretjem mestu pa je Etol (20). UstviM l.lifleHOVEGATEDHIKA po odigranem ll.krogu 1. INGRAD GRAMAT- 23 +31 2. MACEK TISK 20 +19 3. TRISTAR 29 +11 4.AHSK0RJANEC 17 S. PELIKANI IS 6.KAUMER0 13 •2 7. SIM-SCHIKI 13 i 8.MARIiy£R0 13 •16 9. KMN FRANGROS 12 •10 lfl.ŠDMIUONARJI o; •43 90 let nogometa Letos praznujejo v Celju 90. obletnica organiziranega igranja nogometa, zato bosta danes na Areni Petrol dve tekmi. Ob 16. uri se bodo najmlajši člani nogometnega kluba NK Celje pomerili z vrstniki iz Maribora, ob 19. uri pa bodo na zelenico stopili še veterani NK Kladivarja in slovenske reprezentance. MK Daljinsko plavanje Klub triatlon Celeia je v sodelovanju s Plavalno zvezo Slovenije organiziral državno prvenstvo v daljinskem plavanju.V mirni in topli vodi na Šmaninskem jezeru so se zbrali najboljši slovenski daljinski plavalci, za mladince pa je bilo to izbirno tekmovanje za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo julija v Poreču na Hrvaškem. V disciplini 5000 metrov je s časom 55,23 tnin zmagal Rok Kerin iz Krškega. MK MIK in Slave odšla Potem ko je v torek podjetje MIK odstopilo od pokroviteljske pogodbe z No-gometnim klubom MIK CM Celje, je v sredo izrazi] željo po odhodu še glavni trener Slaviša Stojano-vlČ. MIK je bil eden glavnih sponzorjev kluba od februarja 2007, direktor in lastnik podjetja Franci Pli-beršek pa slabega pol leta tudi direktor kluba. Od pokroviteljske pogodbe je Pii-beršek odstopil predvsem zaradi neprimernega vodenja kluba, ki ne motivira niti igrakev niti zaposlenih, kot je izjavil. Dejal je še: »Odstopili smo tudi zaradi tega, ker klub ni šel v pravo smer, ekipa je doživela tudi šest zaporednih porazov v drugem delu prvenstva-Klub nas je bil v skladu s pogodbo tudi dolžan obveščati o realizaciji vseh pogodbenih obveznosti, kar se je dogajalo le občasno in nedosledno.« Predsednik NK MIK CM Celje Marjan Vengust seje na Pliberškove besede odzval s podporo ekipi: »Pokrovitelj se lahko iz kluba umakne, kadar želi, čeprav osebno menim, da 4. mesto ni slab rezultat. Sploh pa bi morali v težkih časih stopiti skupaj in pomagati klubu ter razvijati ekipo dalje. Če-se sponzor umika tudi glede na rezultate, a se bo potem umaknil tudi iz rokometa, če Celjani ne bodo ponovno prvaki?« Po izstopu pokrovitelja je pred dnevi željo po odhodu iz kluba izrazil še Stoja-novič, ki ima s Celjani še veljavno pogodbo. Predsednik Vengust nad odhodom trenerja ni navduSen. a Slava ja usmeijal Celjans do 4. mesta lestvice. vseeno podpira morebiten Stoj a no viče v odhod v tujino. saj bi tam lahko napredoval: »Slaviša in njegovi sodelavci so res strokovna ekipa, ki dobro delajo. Če se bo podal v tujino, ga bom z veseljem podprl. V primeru, da bi podpisal pogodbo z ljubljansko Olimpijo, zanj to ne bi bilo napredovanje in tu bi'se oprH na pogoje pogodbe, v katerih ima trener trimesečni odpovedni rok-« Celjani so, čeprav brez glavnega trenerja, že začeli priprave na novo sezono, ki jih bo v začetni fazi vodi! fizioterapevt in strokovnjak za telesno pripravljenost Dani Oáep. MOJCA KNEZ Foto; GrupA Ciglarjeva v Szeged V Ženskem košarkarskem klubu Merkur je po uspešno končani sezoni prišlo do sprememb. Na|prej je klub zapustil trener Želj-ko Ciglar, nato še njegova hči Iva. Uprava državnih in pokalnih prvakinj je sodelovanje s trenerjem Clglarjem sporazumno prekinila zaradi trenutnih težkih gospodarskih razmer in manjšega vlaganja v šport. Ciglarja je zamenjal selektor mladinske reprezentance Damir Grgič. Hči nekdanjega trenerja in uspešna hrvaška reprezentančna branilka Iva Ciglar pa je imela že med sezono več ponudb tujih klubov. Po koncu prvenstva se je odločiia iz Celja oditi v madžarski Szeged, ki bo v prihodnji sezoni prvič igral v elitni evropski ligi. Aktualne prvakinje je zapustila še Ivona Matić, ki je odšla k francoskemu prvoligašu Pays d'Ai-xu. Prišla pa je 17-!eina Crnogorka Ana flir-činović, ki velja za najboljšo igralko na poziciji centra letnikov 1992/93, v Celju pa bo ostala štiri leta. MOJCA KNEZ Foto: GrupA Iva Ciglar bo igrala v evrolisi. RT Škoda, da so nas ustavile poškodbe Košarkarji s Polzele so v letošaji sezoni dose^ velik preobrat, a jih je proti koncu zdelala športna nesreča. Poškodoval se je najboIjSi igralec Shawn King» nato še trener Hopsov B<^tian Kuhar, s katerim smo pripravili pogovor. wCilj - ligo za prvaka in vrnitev gJedalcev v dvorano - smo dosegli, zato smo lahko zado-voljni. Po dobrem prvem delu smo želeii priti med prve štiri tudi v za prvaka» a nas je najprej »zadela« poškodba Kinga in nato §e moja nesrečna hrbtenica in stvari so se obrnile na glavo.« Prihod Kinga je bi) zadetek v polno! Res je» presegel je vsa pričakovanja. V dobri luči se je pokazal kot igralec in kot oseba. Posledica tega so številne ponudbe» ki jih je dobil. celo iz NBA, a ga je poškodba ustavija, zato ostaja še vsaj eno sezono na Polzeli. Najprej na rehabilitaciji in proti koncu leta kot igralec naše ekipe. Nasploh ste imeli letos v ekipi težave s poškodbami. Več ali manj je zaradi poškodbe konstantno manjkal Klemen Lorbek, ostali niso imeli toliko poškodb, bolj nas je tepla bolezen. Res pa je, da smo v popolni postavi odigrali le nekaj tekem, kar je bil za nas vsekakor udarec. A zahvaljujoč dobri sestavi ekipe smo se vedno uspeli sestaviti, le po poškodbi Kinga nam to ni več uspelo. Id kako je z vašo poškodbo hrbtenice? Moja poškodba (počeno vretence) se sanira. odhajam v zdravilišče in do sredine julija bom pripravljen na vse napore treniranja. Najprej z bratoma Udrih in Jagodnikom, nato z r\aŠo ekipo. Torej ostajate na Polzeli? Dogovor je, da še vsaj eno sezono vodim ekipo Hopsov. Velik napredek ste dosegli tudi z vrnitvijo ^edalcev na srečanja HopsovI Pri tem smo uspeli, gledalci so se vrnili in nam bili v veliko oporo. Pr^ričan sem, da se bo ta težnja nadaljevala» sploh če nam uspe sestaviti agresivno in atraktivno ekipo, kakršno si želim. Vse to so pogoji za dobro košarko, ki polni dvorane, in tudi mi pri lera nismo Lzje-ma. Pri tem se odličnim navijačem zahvaljujem za zares odlično podporo v celotni sezoni. AJi že sestavljate ekipo? Kdo odhaja, kdo ostaja? Danijel Vujasinovič je bil na preizkušnji y Španiji« vendar lahko ostane pri nas. Zaneslji-vo pa odhajajo Rajko Rituper, Vladimir Anzu-lovič, Klemen Lorbek in Klemen Breže, z Markom Šamaničem in Nemanjo Jelesijevičem pa se še pogovarjamo. Vbistvu ostajamo brez tretjine ekrpe. Vrača se Primož Kobale, iščemo pa okrepitve na poziciji štiri in pet, pri čemer smo tokrat obrnjeni k ruskemu tržišču, od koder tudi prihajajo Igralci na preizkušnjo. Boste pri iskanju okrepitev še naprej sodelovali z agencijo, ki vam je pripeljala Kin-ga? Vsekakor, saj je tu naveza tudi Beno Udrih. Agencija ima veliko igralcev, je pa jasno, da bomo iskali tudi pri ostalih agentih in agencijah, saj je tega v Evropi in ZDA zelo veUko. 2e morda razmišljate, kako zadržati raven minule sezone? Če bo, ponavljam, če bo ekipa sestavljena, tako kot si želim, potem sem prepričan, da lahko gremo še korak naprej. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ Kuhaijs v temperament bo prisoten tudi v novi sezoni. Celje preplavljeno z judoisti Jutri in v s(^)oto bo v Celju 5. mednarodno tekmovanje v judu Dax cup, ki ga organizirata JK Sanlûku in Sloven-síň judo zveza. Tekmovanja se bo udeležilo 500 judoistov iz 71 klubov iz 33 držav. Pokalno tekmovanje bo letos v dvorani Zlatorog in čeprav so bile še lani želje oi^anizatorja, da bi B pokal prešel v A, zaradi velikega fmančnega zalogaja to ni bilo mogoče. Gre za enega naj-večjih in najmočnejših judo tekmovanj. Glavni organizator tekmovanja Marjan Fabjan je z letošnjo organizacijo zadovoljen: »Nadejamo se, da bo lo najboljši svetovni pokal od vseh tekmovanj, ki so bila letos v Evropi. Ekipam bomo omogočili vse, kar si bodo za- , TfiACJAFlELD Marjan Fabjan želele. Za priprave na tekmo bodo imeli judoisri odlične pogoje, saj bodo imeli na voljo še filnes, savno in druge storitve, ki sijih na dru^ tekmovanjih ne morejo privoščiti, tako da smo se letos res člani v Renner Jutri &e bo V Bergnu na Norveškem začelo prvo evropsko ekipno atletsko prvenstvo, kjer bo nastopila večina najboljših tekmovalcev. Slovensko reprezentanco, katere cilj je uvrstitev v su-perligo, sestavljajo tudi člani celjskega AD Kladivarja» in sicer bo v troskoku tekmoval Andrej Balagelj» tekli bosta Marina Tbmič na 100 me-trov z ovirami in Danijela Đumič 4x400 metrov, Maruša ČemjuJ bo skakala v vi* šino, Špela Hus pa bo suvala kroglo. Iz AD Velenje bosta na Norveškem nastopila Boštjan Buč v tekih na 1500 metrov in 3000 metrov zapreke ter Maja Mihalinec v štafeti na 4x100 metrov. Slovenska izbrana vrsta se bo merila z gostiteljico tekmovanja Norveško, Belgijo, Be-lorusijo, Estonijo, s Finsko, z Madžarsko, Nizozemsko, Bergen, pionir prvak Pnrefc Renner zaredi pravil ne bo Ul na SP. Romunijo» s Srbijo, Švico in Turčijo. Minuli teden pa je bil v Murski Soboti atletski miting Priložnost za mlade, kjer je član AD Kladivai Robert Renner štirikrat popravil državni rekord za pionirje v skoku s palico. Rennner, ki uenira ^od ^tirko Milana Krajnca, je preskočil 450 cm in za 29 cm izboljšal stari rekord. Z doseženim rezultatom je dosegel normo za svetovno prvenstvo mlajših mladincev, ki se ga žal ne bo udeležil» ker to prepovedujejo pravila, saj je premlad. MOJCA KNEZ Foto: DARKO RENNER Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 18. junija 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Klara Jerman, Zahomce 12, 5305 Vransko. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Stanko Hochkraut, Toplice 3a, 3272 Rimske Toplice. 3. nagrada - majica NT&RC: Darko Kovačič, Završe 17. 3231 Grobelno. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naSe medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE Faiaonoiu® zelo potrudili.« Dodaten plus tekmovanju daje tudi to, da Je Evropska judo zveza organizirala sodniški seminar, ki bo ravno na Dax cupu. S tem je zveza pokazala zaupanje in spoštovanje do turnirja, sodniki pa bodo v dveh dneh na dveh blazinah opravljali izpite. Prihajajo tudi vsi najbolj-Sislovenskijudoisti injudoist-ke. Tekmovanje bo v petletni zgodovini najkvalitetnejše in najštevilčnejše. Oba dneva bodo borbe ves dan, odloâlne pa bodo na sporedu v večernih urah. V soboto bo ob 17.30 uradna otvoritev, ob 18. uri pa bodo sledile borbe za 1. in 3- mesto. V nedeljo se bodo zaključna dejanja začela ob 17. uri. MTTJA KNEZ, MK Foto: CrupA Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje KUPON O O O © o © IME. PRIIMEK NASLOV TELEFON 20 pISRALCEV novi tednik Uredništvo objavlja pismd bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravlce v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ B.OÛO zcalcov. DaljSe prispevke kraj&amo v uredništvu oziroma jih avtomatiûio zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo bití pisma podpisana in opremljena s ceJoUiim imenom» naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom m priimkom avtorja ter kmjem. od koder je doma. UREDNIŠTVO Odgovor na odprto pismo županu Glede varnosti v dvorani Golovec so pri ZPO končno potegnili glavo iz peska in pi-snoodgovorili. Z odgovorom bi bil zadovoljen nepoznává-lec požarne varnosti In varstva pri delu. niso pa prepričali mene, ker sem za varnost v tej dvorani skrbel IS let. Najboij bosa )e njihova trditev, da ni določeno» kako je z varnostjo v starejših objektih, kot je dvorana Golovec. Tu jim priporočam, da uporabljajo predpise, ki so veljali v času odprtja dvorane, ki so bili zelo strogi, pa bo varnost v dvorani na najvišji ravni. Vso odgovornost ZPO prelaga na vsakokratnega na- jemnika in družbo za varovanje Sintal, kar je malo čudno, da se lastnik reši skoraj vseh odgovornosti. Če je moje javno opozorilo vsaj toliko prispevalo, da si v dvorani nihče ne bo poškodoval vsaj nohta na roki, je bil namen dosežen, tako vsaj obij izbijaj o pri ZPO, da bodo zdaj poostrili kontrolo nad najemnikom dvorane in družbo Sintal. Predstavnica za stike z javnostjo občine Celje glede električnega pastirja v vasi Glin-sko v 43. številki NT odgovarja kot inšpekcijske službe doslej že večkrat v zadnjih dobrih treh letih, da bo zadeva kmalu rešena. Pa pojdimo po vrsti: začelo se je z vprašanjem na modri telefon NT aprila 2006, nadaljevala tudi v številnih drugih medijih in doslej sem že neštetokrat dobil odgovor, da se za- POMIN Paul Parin Za gospoda Paaîa Farina sem prvič slišala leta 2006, ko sem se zaposlila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec kot vodja domoznanskega oddelka. Kot zgodovinarko me je seveda najprej pritegnilo to, da je bil takraî še zadnji živeti. ki se je rodil (20.9.2916) v dvorcu Novi KloŠter pri Polzeli. Tega letajegos^ Paul praznoval visok jubilej, 90 let, in žalski knjižničarji smo priredili dva spominska večera njemu v Čast, eden je bil v njegovi mjstnihiši, dvoruiNomKlo-šter, eden pa v žalski knjižnici. Takrat ni bil z nami. saj je živel v Ziirichu» smo pa vzpostavili stik z njim po telefonu in našega voš' čila je bil zelo veseL Paul Parin je v Novem Klošfru preživel otroštvo, nato je študiral medicino na z.fcriški univerzi, leta 1943 )e promovira], naslednji dve leti je Šel s svojo življenjsko sopotnico Goldy Parin - Matthčy v Črno goro, kjer je bil zdravnik prostovoljec v partizanski vojski. Leta 1946 se je naselil v Z.fcrichu In se posveti] študiju nevrologije in psihoanalize. Kot utemeljitelj etnopsihoanalize se je odpravil na več raziskovalnih potovanj v zahodno Afriko. Svoja dognanja je z ženo Goldy in s Fritzem Mor-genrhalerjem posredoval javnosti v etnopsihoanali-tičnih knjigah Belci preveč razmišljajo in Boj se svojega bližnjega kol samega se- be, ki sta s kritičnim stališčem do bele civilizacije precej razburkali strokovno javnost. Knjiga Zanes^ Ijiva znamenja spreminjanja je izšla leta 1980 in vzbudila pohvale ter veliko zanimanje, saj je ^z dve leti izšla v ponatisu. V knjigi opisuje svoje spomine na mladost v Novem Kloštru. Leta 1990 je izšla knjiga Noch ein Leben, leta 1993 pa je zbirka zgodb Karakul, 1995 je napisal knjigo Eine Sonnenuhr fiir beide Hentispharen und andere Erzahlungen, 2001 knjigo Der TYaum von Segou, 2003 je izšla knjiga DieLeidensc-haft des Jàgers. leta 2006 pa je izšlo zadnje njegovo delo z naslovom Lesereise 195S bis 2005. Za svoje delo je leta 1992 prejel nagrado Ericha Frieda, 1995 mu je celovška univerza podelila častni doktorat, 1999 pa je prejel mednarodno nagrado Sigmunda Freuda za psihoterapijo Paul Pann je bil čbvek velikega formata, ki je širil svojo pozitivno energijo in vedrost, ter svetovljan, ki mu je bil ues svet domovina. KARMEN JEZERNIK deva ureja. Ubogi državljani Slovenije, kjer Inšpekcija v dobrih treh letih ne more priti do živega tako preprosti stvari, kot je odstranitev električnega pastirja, bog ne daj» da bi reševali kakšno večjo zadevo. Pred dnevi je policijo klicala soseda mejne parcele. ker jo je pri košnji močno stresel omenjeni električni pastir, večkrat je že pri izogibanju avtomobilom stresel tudi njenega sina, ki je sladkorni boinik, na poli v šolo in je pri tem doživel velik Šok. Policista sta pri ogledu ugotovila, da je pastir nevaren in da bodo ukrepali naprej. 2a dokaz svojih trditev bom NT poslal po pošti fotokopije zgornjih trditev. Glede postavitve avtobusnega postajališča in utice pri gostišču Medved pa še vedno čakam. JOŽE JURO, Škofja vas Omejitve v škodo Glede na to, da se bliža oziroma je že tu motociklistič-na sezona, se mi zdi> da se vedno bolj (sicer nikoli nI bilo spremembe) pozablja na voznike skuterjev in mope-diste in na njihovo zakonsko omejeno hitrost, ki znaša 45 km/h, ki pa je prej v Škodo kot korist voznikom osebnih vozil ter tem večinoma mladim motoristom. Ker tudi sam uporabljam skuter, imam slabo izicušnjo ravno zaradi teh 45 km/h. S ceste me je zrinil prehitevajoči to-vornjakar, ki se je zaradi svoje napake precenil ter se hotel vrniti nazaj na svoj pas zaradi nasproti vozečega vozila, še preden meje prehitel. Podoben primer se mi je zgodil še enkrat (in tudi nisem edini), pojavljajo se tudi t. i. dvojna prdiitevanja, kjer avto prehiti vozilo pred sabo (oziroma za manoj ter mene. Tako s(m)o tako omejeni vozniki prej ovira na cesti kot vami soudeleženci. Zaradi lastne varnosti sem skuter prejšnje leto odblokiral, tako da je končna hitrost zdaj okoli 80 km/h, in izkazalo se je, da se tako veliko bolj varno peljem, saj s tem nikakor (sploh oa malce daljših ravnih cestah) ne ogrožam nikogar in (do zdaj) nihče mene. Kjer je potem omejitev 50, se tudi peljem toliko. Kar se pa tiče nezmožnosti obvladovanja vozila pri takSni hitrosti, ni noben problem, saj so zavore na novejših modelih več kot dovolj ter so po mnenju marsikaterega strokovnjaka zmožne obvladovali celo 125 kubični agregat. 1\idi z drugega vidika je omejitev 45 km/h nesmiselna, in sicer se zdaj lahko za H-kategorijo naredi izpit pri 14 oziroma 15 letih, pri 16 letih pa se lahko naredi izpit za 125 kubični mo-tocikel, kar pomeni, da lahko 16-lelnik kupi vozilo (125 ccm), ki brez problemov dosega celo hitrost 200 km/h, ki je ni zmožen obvladovati. Kje je tu logika? Pri 15 letih 45 km/h, pri 16 pa 160,170, 180 km/h...? Potem se še kdo čudi» čemu poškodbe in smrti, Če se imetniki H-kategorije učijo vozili motor pri hitrosti navadnega kolesa! Hvala bogu je še dovolj pametnih» da odb-lokirajo motor, sami ali na servisih, saj takšni pozneje na tečafih dosti bolj vedo, kaj pomeni, s kakšno hitrostjo voziti po neki cesti. Kakorkoli, na koncu se pač pojavi vprašanje zaradi današnje zakonodaje: ali naj odblokiram moped/skuter in toliko bolj tvegam policijsko kazen? Ali naj pustim moped/skuter v originalnem stanju ter toliko bolj tvegam življenje? in ni res, da se potem z odblo-kiranim mopedom samo divja. Vse je v mentaliteti ter izobrazbi vozruka, vendar se današnji državi ne da vlagati v razvoj avtošol in zakonov) Na žalosti Rešitev pa: omejitev hitrosti na vsaj 75 km/h ter izboljšanje izobraževalnega sistema! PETER KOŠIR, Šentjur Poznam tudi neškodljive parazite Pred dnevi pridejo do obale morskega zalivčka starejša gospa, njen mož, fant kakšnih deset let in dve mJajŠi sestrici- Ko se slečejo v kopalke, opazim, da so prvi dan na počitnicah in na soncu. Gospa najprej namaže najmlajšo s kremo proti opeklinam in sicer od glave do pete. Dekletce se upira in preostali jo mirijo. Starejša deklica plane v jok, saj so v hotelu vzeli zanjo zelene kopalke, ona pa hoče rožnate. Fant noče zložiti oblačil in precej na glas ponavlja babici in dedku, da sta tečna. Zaplava v morje in se nanagloma oddaljuje od obale. Klici in mahanje, naj se vrne» ne zaleže-jo. Najmanjšo je nujno treba peljati za ^m, sestra pa se Še vedno kuja in noče obleči zelenih kopalk. Dobi dovoljenje, da si gre po druge v hotel, dedek pa je ne pusti same in gre z njo. Popoldan mineva v iskanju školjkic, natakanju sokov za tri nenehno žejna grla, preoblačenju, mazanj'u s kremami in občasnimi prepirčki. Proti večeru se odpravijo proti hotelu. Mladež je razigrana, stara starša pa komaj premikata noge. Seveda ne vzamejo na počitnice vsi svojih vniikov, vsaj enega pa mnogi. V tem času so starši doma vsaj nekaj časa brez skrbi. V naši krajevni skupnosti vsak drugi torek v mesecu upokojena zdravnica daje nasvete, izmeri krvni tJak in vsebnost holesterola v krvi upokojencem, ki želijo to pre-verjanje. Vedno je tudi pripravljena na pogovor, pa četudi se ne nanaša zgolj na zdravje. »To je večkrat koristnejše od tablet,« pravi. Tb vse počne za hvala lepa. Prav tako za samo hvala lepa v Celju pripravlja predavanja upokojena profesorica slovenščine, ki so tako privlačna in zanimiva, da je treba priti dovolj zgodaj, če hočeš priti do prostega sedeža. Ne spregleda najrazličnejših obletnic slovenskih in tudi tu- jih Uteratov. Poslušalci pa niso zgolj starejši ljudje. Zadnjič sem jo slišala govoriti v cerkvi na Svetini o pisateljici Almi Karlin, ki je na Svetini tudi pokopana. Z neko žalostjo se spominjam navidez mlajše ženske, ki je v vlaku sedla na mojo nasprotno stran. Povedala mi je, da se zdravi v Ormožu in da je na poti k sinu in hčerki v Ljubljano, za vikend lahko namreč grejo iz bolnišnice. Ona sama pa da živi v Ljutomeru. Zgodba njenega življenja je tista vrsta zgodb, ki ljudi pripeljejo do zloma. Bila je delavka brez šol, garala je v tovarni, doma, z otroki, mož jo je tepel, drugi je bil pijanec. Sin je opazil, da zbo-leva, pa jo je spremil do zdravnika. Vprašala sem jo, če je tudi ona pila, pa me je le hudomušno pogledala in rekla, da le tu in tam kakšen deci. In potem je Še dodala, da je v bolnišnici rada, da ji prvič ni treba kuhati zase in ostarelo mater, da pa se najbolj veseli tega, da ji bo od pokojnine za polno delovno dobo 500 EUR ostalo nekaj denarja, ki ga bo dala vnukom, saj zdravljenje plača zavarovalnica. Premnogi starejši ljudje so sami krivi, če jih mlajši spremljajo s posmehom ali celo z očitki, da so » vsesplošni \nš€k«, saj je vendar iz vsega tega razbrati le zavist in zopet zavist in bi bilo bolje se vsemu temu nasmehniti in odmahniti z roko. Seveda ne mislim, da nam zavidajo fizično in tudi duševno nazadovanje, ki je res različno v intenziteti in naglosti poteka, vendar neizbežno. Zanamci živijo v tako zamotani in nepregledni globalni štreni, da )e skrb, kako iz tega izplavati in dočakati starost, več kot razumljiva, Tistim starostnikom pa, ki pišejo ali govorijo o tem, da je takoimenovano tretje življenjsko obdobje najlepši čas zanje, velja, da so nUadost prespali ali pa od silnih fizičnih naporov niso do starosti viáéx sonca. Menim, da si drug drugemu nimamo kaj očitati in da drug drugemu ničesar ne dol-gujemo. ZORA HUDALES, Celje Terme Oiimia za zgled Vedno več je težkih trenutkov in vedno manj ljudi, ki so pripravljeni pomagati člo- veku. Kadar pa spoznaš ljudi, ki svoje delo opravljajo ne le strokovno, ampak tudi z veliko mero posluha za sočloveka, je prav, da se jim zahvališ. Moja pohvala in zahvala je namenjena zaposlenim v Termah Oiimia (Atomske toplice) . V hotel Breza sem hodila že od leta 1962. Bilo mi je lepo in rada sem se vračala. Zdaj sem bila v hotelu Breza prvič kot pacientka. Prijetno presenečena sem bila že ob sprejemu pri dr. Petru Kurili. Zanimalo ga je vse o moji bolezni, pregledal je slike in mene ter šele nato predpisal terapije. Svetoval mi je. kaj lahko poleg tega za svoje zdravje naredim še sama. Počutila sem se kot človek in ne kot številka. Med terapijami sem bila presenečena tudi nad prijaznostjo ostalega medicinskega osebja. Na začetku sem se sama sebi zdela brezupen primer, saj me je vse neznosno bolelo. Prvi teden je bil naporen, prišla Je kriza. Takrat sem v polnosti spoznala, kako dobrovoljno so pripravljeni pomagati človeku v stiski. Hvala dr. Kurili. gospe Snežani in medicinski sestri v ambulanti! Pohvaliti moram tudi vse zaposlene na fizioterapiji. De-lajo v improNiziranih, utesnjenih prostorih, a so kljub težkim pogojem dela prijazni In učinkoviti. Čeprav so vsi vredni pohvale, bi vseeno izpostavila prijaznost, zavzetost in znanje gospe Ivanke. T\idi gospa ECarolina na gimnastiki je nekaj posebnega. Ko stoji ob Človeku in ga uči, je nežna in potrpežljiva kol angel varuh. V Podčetrtku Imajo za vse ljudi s težami s hrbtenico še eno veliko pridobitev in pomoč v pravem pomenu, To je gospod Robi- Veliko sem pridobila znjegovo pomočjo, zato hvala in pohvala tudi njemu. Po končanem zdravljenju sem se vrnila domov vsaj za 50 odstotkov bolj zdrava, polna energije in srečna, da bom lahko nadaljevala s telovadbo, ki sem jo morala za nekaj mesecev opustiti. Se enkrat hvala vsemu osebju v Termah Oiimia - hotel Breza: zdravstvenemu osebju na čelu z dr. Petrom Kurilo in dr. Avguštinovo, iizio-terapevtskemu osebju in vsem drugim. Želim jim Se veliko lepega, uspešnost pri njihovem delu in skorajšnjo selitev v nove prostore. Le tako naprej, saj ste s prijaznostjo in z znanjem lahko za zgledi MARUA DEČKO, Celje Zivijeiije brez Novega tednika je kot.. ..« limona. Lahko Je zdravo, a je kislo» Ne izzivajte usode v gorah « še pred začetkom sezooe izletov so se v gorah na območju Gorske reševalne službe postaje Celje zgodile štiri nesreče, od tega ena smrtna. V slovenskem gorovju se je letos skupaj smrtno po-nesredlo že dvanajst ljudi. V gore naj bi se letos podalo približno tri milijone obiskovalcev. Obilo snega, Id se ga je pozimi nabralo v visokogorju, predstavlja veliko, tudi smrtnih nevarnosti. Na slabo opremljene planince in gor> nike prežijo grape, zasnežena pobočja in severna ostenja gora. V gorah, planinah, na gričih, vzpetinah in kar je še podobnega ]e obenem izjemno lepo in hkrati nevarno. Pred odhodom V sredo-in visokogone je pomembna fizična in psihična pripravljenost, česar se marsikdo ne zaveda» poudarja načelnik Gorske reševalne službe postaje Celje Matej Zaluberšek. »"Riro je treba naátudiratí in se zavedati njene težavnosti. Orientacija je pomembna, da né zaidemo s poti. Pcav slednje je pogost vzrok za zdrse in padce, ki se lahko končajo s smrtjo.« Vremenske napovedi ne smemo podcenjevati, ne ^e-de na to, aJi se odpravljamo na krajšo pot ali na turo visoko v gore. »Vreme je pomembno tudi za nas reSevalce. V lepem vremenu do ponesrečenega hitreje prispemo in ga prepeljemo v dolino. Lepo in ugodno vreme je tako ali tako edina možnost reševanja s helikopterjem. Je najhitrejši in najbolj primeren način reševanja, kar je na žalost v slabih vremenskih pogojih neizvedljivo.« »Do nesreč bo prihajalo« Nad ISOO metri nadmorske višine, ko so za varnost obvezni primerna obutev in obleka, pripravljenost, poznavanje poti in velika mera pazljivosti, se poleg izkušenih planincev in gornikov odpravlja tudi mnogo neizkušenih izletnikov. Celjski gorski reševalci najpogo- Letošnja ama nI skoparila s snegom, zato so sndišča vtem lata še posebej nevarna. Prečenje brez cepine fn derez je Izzivanje usode. zva] eden od planincev, ki se je neopremljen odločil premagati 30 metrov dolgo snežišče pod Brano in omahnil čez previs. »Četudi se v poletni vročini zdi nesmiselno dodatno obtežill nahrbtnik z derezami in s cepinom, nam v gorah lahko rešijo življenje.« Največja težava reševalcev je tudi iskanje ponesrečenih »samohod-cev«. Tistih, ki se na pot odpravijo sami in za nameček v planinskih kočah ne vpisujejo smeri poti, zatorej ni podatkov o tem, kje, kako in na kakšen način jih iskati. Pogosto so gorske nesreče tudi posledica nepoznavanja gorsloh poti in neupoštevanja markacij, ki označujejo planinske poti, »Na neoznačenih poteh je zadnje čase vse več nesreč, kar je Še toliko težje, saj izgubljeni običajno ne vedo. ^e se nahajajo.« Trend nesreč se žal seli tudi nižje. Okoli 40 odstotkov nesreč se zgodi v sredogorju, kot na primer na Mrzlici, Boču ali laškem Humu. Nemalokrat se neprijetnosti v nižinskem svetu zgodijo V času planinske sezone, ki traja od sre<Ùne junija do prvega tedna v septembru, bosta vsak konec tedna v Logarski dolini dežurna dva reševalca, na voljo bo tudi helikopter. Na celjski reševalni postaji je približno 36 aktivnih reševalcev. šteje posredujejo na območju nad Logarsko dolino, v Kamniško-Sa-vinjskih Alpah, četudi ne gre za izletniško oblegana območja. »Ljudje se v gore odpravljajo v visoki vročini in premalo pijejo. So dehidriram, kar vodi do akutnih srčnih obolenj. Maja in junija so pogosti zdrsi na snežiščih, ki se običajno nadaljujejo v prepad,« našteva Zaluberšek najpogostejše vzroke za hude in smrtne nesreče. Letošnja zima ni skoparila s snegom, zato so snežišča v tem času še posebej nevarna. Prečkanje sne-žišč brez cepina in derez je izzivanje usode. To je lani junija iz- Najvecja težave relevakov jetudi iskanje ponesrečenih »samohodcavu, opozaijs na-čeMc Gorske reševalne shd» postaje Cefe Matej Zaluberšek. tudi zaradi vinjenosti pohodnikov. Stroški reševanja ponesrečencev os-tajajo breme dr^ve. Reševalci za svoje delo ne prejemajo plačila. Skrb za njihovo opremo nosi uprava za zaščito in reševanje, država pa jim krije stroške prehrane in prevoza. »Delo opravljamo prostovoljno. Med Člani ni čutiti nezadovoljstva, jepa vse večji problem pomanjkanje Časa, saj večino ur preživimo v službah.« MATEJA JAZBEC Foto: MJ, SHERPA Med 95 nesrečami letos je bilo kar 13 reševanj plezalcev, 29 primerov reševanj na poteh, kar 11 reševalnih akcij pa je bilo v okolici Tolmina, kjer so v nevarnost zašli jadralni padalci. Med nesrečami je bilo 12 smrtnih, od tega ena v Kamniško-Savinjskih Alpah, ko se je ponesrečil celjski plezalec. Kaj storiti, Ico pride do nesreče? v tem primem je treba obvestiti gorske reševalce. Številka, tako doma kot v tujini, je 112. Na to številko lahko pokličete tudi, ko niste v dosegu signala svojega omrežja. V tem primeru telefon izklopite in po ponovnem vklopu namesto PIN-kode vtipkajte U2. Isto številko kličite tudi, ko ste v tujini. Številka za klic v sili 112 namreč delu/e v vseh EU omrežjih. Četudi vaš in tuj operater nimata skl^jenega sporazuma. V primeru, da ob nesreči nimate prenosnega telefona, poskusite poiskati najbližjo planinsko kočo in klic v sili oddajte iz tamkajšnje radijske postaje, fz teh je namreč mogoče klicati na pomoč tudi, ko so koče zaprte. V primeru, da tudi to ni mogoče, pa lahko klic v sili oddate s pomočjo dogovorjenih znakov, ki jih oddajate v enakomernih Časovnih presledkih. Dvanajst let od grozljive tragedije Spominu netragedijo3osfrpoklonilitudi(2leve)Robert Videc^vodjaunifoFniirane policije na cflIjtU polieQski uprtvi. meg. KarolTurk. direktor PU Celjo In Janko Gori^k.v.d.goneralnegi direktorja policija. Letos mineva dvanajst let od tragedije na Itirski gori, ko je med vajo gorskega reševanja timrlo pet ljudi. V njihov spomin je vsako leto pohod na Okrešelj. Pri spominskem obele^u na Okreš-lju je bila prejšnjo sredo slovesnost v spomin na tragično nesrečo, ki se je v pogorju Savinjskih Alp zgodila pred dvanajstimi leti. Kot je znano, se je nesreča zgodila 10. jUnija 1997 med usposabljanjem članov gorske chevaine službe» ki so vbližini OkreŠ-Ija vadili reševanje s pomočjo helikopterja. Umrli so izkušeni gorski reSevald Mitja Brajnik, Luka Kar-ničar, dr. Jani Kokalj, Rado Mar-kič in Boris Mlekuž. Spomin in opomin na tragedijo vsako leto obeležijo svojci, znanci, sodelavci ponesrečenih in vodstvo slovenske policije. Mesreča med vajo reševalcev je bila najhujša nesreča v zgodovini slovenskega gorskega reševanja. Na spo> minsko slovesnost v organizaciji gorske reševalne službe je na Okrešelj kljub slabemu vremenu prišlo okoli dvesto ljudi. S5. Mi Labod s strelno rano Na ribniku Vrbje so v nedeljo našli mrtva laboda. Eden od njiju je imel strelno rano. Laboda so poslali na analizo na veterinarski inštitut. Obstaja sum nezakonitega lova, zato primer preiskuje policija. To ni prvi primer poginulih labodov na ribruku Vrbje. Kot smo že pisali, so pozimi v enem mesecu na ribniku našli kar tri mrtve labode. Vzrok za njihov pogin je bil slab prehranjevaini režim» kar je oslabilo njihov organizem. MJ HALO, 113 Izsilil je prednost v sredo popoldne se je v Storah zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 18-letni voznik osebnega vozila. V nesreči sta bili udeleženi osebno in kombinirano vozilo. Do nesreče je prišlo, ko se je voznik kombiniranega vozila iz stranske vključeval na prednostno cesto in pri tem izsiiil prednost vozniku osebnega vozila. V trčenju se je 18-letni voznik huje poškodoval, Zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreče je bila cesta med Šentjurjem in Celjem dobri dve uri in pol zaprta. Traktorist vinjen in brez vozniške Mozirski policisti so na cesti izven naselja Nazarje v sredo ustavili traktorista, ki je vozil nere^stnran traktor s priključenim kmetijsldm strojem. Aikotesl mu je pokazal 1,42 miligra-ma alkohola v litru izdihanega zraka. Voznika traktora, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, so pridržali. Izdali so mu plačilni nalog in zoper njega spisali obdol^lni predlog. MJ CVETOČA POMLAD Solcevaní bodo priznanje evropska dntrnadja odNenostl přejali tudi v Bruslju. Odlična harmonija treh dolin V petek so pri Klemenâkovih nad Solčavo celoUiemu območju podelili priznanje evropska destinacija odlič-nosti 2009 - Solčavsko. Po lanski j^oUni Soče je letošnja destinacija odličnosti na temo IXirizem in varova-na območja Solčavsko s produktom Harmonija treh dolin. NaSolČavskemvtehdneh turističnih destinaci). Že v pripravljajo tudi strokovna srečanja na temo trajnostne-garazvoja turizma inrazvoja ROVtNJ - VRSAR, HRVAŠKA čeírtek so v Hotelu Plesnik v Logarski dolini pripravili delavnico o razvoju trajnost- Last minute ponudbe Zakorakajte v svet udobja, kakovosti in stila, ki vam ga ponujap Koceli Maistre, ki se nahajajo v prečudovitih ifi slikovitih istrskih mestecih - Rovinju in Vrsarju. Pf^v za Vas smo pripravili veliko posebnih ponudb, ki Vam bodo omogočile, da boste preživeli nepozaben dopust na morju po najugodnejših cenah. • nočitev z zajtrkom na osebo na dan že od 39 € • polpenzion na osebo na dan že od 41 € • dnevni najem apartmaja za 3 osebe že od 6) € nega turizma na varovanih območjih. Poleg podelitve priznanja so na turistični kmetiji Klemen šek pripravili okroglo mizo« na kateri so udeleženci razpravljali o nadaljnjih smernicah razvoja turistične deslinacije Solčavsko. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, Alojz Lipnik> župan Občine Solčava, Aleš Klemenâek, predsednik občinskega odbora za turizem, Avgust Lenar. direktor pod-jetja Logarska dolina, cer predstavniki lokalnih organizacij in turistični delavci so se strinjali, daje treba pripraviti strateški dokument, ki bo zajemal strategijo na- ^ Terme Dobrna Navdihujemo življenje Ponosni smo na to, kar imamo in znamo Dogodivščine taico zelo blizu - Terme Dobrna v Termah Dobrna že več kot Šest stoletij skrbimo za dobro počutje svojih gostov in obiskovalcev, ki v našo zeleno dolino miru in energije prihajajo z vsega svete. Okolica Dobrne ponuja skoraj neizčrpne možnosti preživljanja prostega Časa. V neposredni bliiini fiotelov je športni park z 200-letnim drevoredom, s trim stezo, z vrtnim iahom z ogromnimi figurami, igriščem za odbojko, s tenis igrišči, z namiznim tenisom in baiiniščem. MdN in veliki teniški nadebudneži se 2 vrhunskim trenerjem tenisa lahko naučite prvih teniških udarcev, tisti, ki pa vam šport ne predstavlja posebnega veselja, se lahko skozi energijski park sprehodite s feng lui mojstrom, ki iahko na osnovi datuma in ure rojstva vsakomur izračuna njegovo znamenje ter mu pokaže točko v parku, kjer se lahko napolni s^pravo energijo. Energt}* ski zdraviliški park v vročem poletju nudi zeleno naravo, skoraj pravljično petje ptic in ' najpomembnejše - zavetje pred vročino. Zabava in druženje sta del naše ponudbe, ki organizem napolnita z dobro voljo. Kavarna v hotelu Vita Je pravi kotiček za sproščen klepet in sladkanje s prijatelji in z družino. Pomlati novoletna ponudba sladic osvežilnih okusov, itaHjanski prigrizki ter plesna glasba v kavarni hotela Vita in vinski kleti pod Vilo Higiea so tako zelo vabljivi, da resnično verjamemo, da se boste vračali. Tudi za otroke smo pripravili doživetja in razgibano animacijo, ki bo hkrati tudi poučna, vendar še vedno zabavna. Med letošnjimi poletnimi počitnicami se bo vsem navihan kam in smrkolinom pridružil kostanjev dobrovoljček Vitko, dobrodušen, okrogloličen škratek, ki se bo z otroki skrh val, z njimi telovadií in tudi ušpičil kakšno nepozabno vragolijo. Prisoten bo tudi, ko bomo opazovali naravo in se naučili kai novega. Vsekakor bomo na voljo v trenutkih pomanjkanja idej ter takrat ko bodo mami in očka ali babica in dedek želeli imeti nekaj trenutkov zase. Tudi to je pomemben dél počitnic, kajne? Zelo prijeten je sprehod do Doline mlinov, posebno doživetje je obisk farme nojev, kjer pripravijo pravi nojev zajtrk, možen je celo nakup ogromnega nojevega jajca. Prav vsi ljubitelji žh^ii se vedno razveseli Kostanjev škrat Vilko io ogleda farme jelenov. Ob koncih tedna bodo pikniki z glasbo in otroško animacijo, medtem ko za kakšen bolj siv deževen dan načrtujemo kreativne delavnice in igro v hotelskem otroškem kotičku. Celotna družina si lahko izposodi kolesa ali palice za nordijsko hojo, kjer je aktivnih kar 90 odstotkov vseh telesnih mišic. V Termah Dobrna deluje tudi vrhunski masažno-lepotni center Hiša na travniku. Najmodernejši aparati za nego telesa in obraza se prepletajo in združujejo z zgodovino, že tradicionaino znanimi dotiki vrhunskih maserjev • vse za to, da vas razvajamo. sproščamo in prebudimo notranjo lepoto, ki jo skrivate v sebi.. Poleg vodnih užitkov (no* tra nji in zunanji otroški bazen z malim toboganom) ostanejo v spominu prav vseh malčkov tudi razvaja-nja in igra v kopelih z očkom ati mamico ter dodanimi različnimi eteričnimi olji. A vendar je vse opisano samo delček vsega, kar ponujamo v Termah Dobrna za aktivno preživljanje počitnic. Vsak dogodek pri nas je prava dogodivščina in prijetno doživetje, ki zJepa ne utone v pozabo. Letošnje poletje bo še posebej zanimivo, saj bo poleg ostalih glasbenih in kulturnih prireditev 29. avgusta že 30. tradicionalna Noč pod kostanji. Na različnih prireditvenih prostorih se bo predstavilo več znanih glasbenih izvajalcev, čez dan bodo različna športna tekmovanja ' v košarki, odbojki na mivki in nogometu - ter razne predstavitve in kulturne dejavnosti. Poskrbljeno bo tudi za otroško animacijo in rajanje ter seveda za ognjemet. Na spletni strani Term Dobrna v^rww.ter-me-d obrna .si, bo poleg ostalih podrobnih podatkov o programih in ugodnostih bivanja mogoče najti tudi najti celoten program tega pomembnega dogodka. V avgustu bo izšla tudi revija Terme Do* brna, to bo Že 5. številka, pri Čemer mora* mo poudariti, da smo nanjo zelo ponosni, saj je požela izredno pozitiven odziv naših bralcev. Vsi. ki bi prav tako želeli bHi na tekočem z dogajanjem v Termah Dobrna ter naši prelepi okolici, nam lahko svoj naslov sporočite na info@terme-dobrna.si in brezplačno boste prejeli svoj izvod v poštni nabiralnik. Preživite poletje v naši družbi, v Termah Dobrna, termah z več kot 60(Metno tradicijo dobrega počutja. daljnjega razvoja in trženja destinaci je Solčavsko. «Gre za še eno priznanje Solčavskemu za vzoren primer razvoja turizma, ki gre z roko v roki z ohranjanjem neokrnjene narave, enega najmočnejših adutov slovenskega turizma,« j e v nagovoru poudaril Piciga, Upnik pa med drugim povedal, da naziv m priSeJ sam od sebe, da je rezultat preteklega marljivega dela ÍD prinaša tudi nekaj usmeritev za prihodnost. US ITALIJANSKI TEMPERAMENT V TERMAH DOBRNA APCMTIVI, MICftlZKI, rTALQANSKA KUHiKlA Kmnu v H»t«4u Vhs • pltim (^«cruk. per^ sobota) P«(ftna poniHiba SLADIC Vrfiunci >l»dkih mvaju^ tnformoeîfe In nzt JtrmeDcbmadd T.oiTaœmi' wmtfcvmm'^ebmuf VlnthaUvt-zalMv«! hamonlldirjtm (ttir^ sreda, nedelja) Navdî>tujerri lobrna Pliliblliiipr HalO'Riorj^jê lul ISEJIITl MPtlSTIM IZ2A!eA/rE P0PIIST0D15.D030.IIINUAI Od 5 do 95% p&pusta od Palmo ^IS ■ W lilBJr ■ MnUT u IIUfRIM • HtMH «uni u H w w w.palmâ .û «iiiini wk04h ukun r saiuui m»in x» íaiui«»; j«i m, ^ un «mii> OLIB 0342 S43 W, VElBlife 0) S9 M 370 yyj /71 ^ tiu ^385{0)52409517 f i'O l' f l/l' E-mail; tednik(S>fra«râhr ROVINJ -VRSAR www.tednlIcmaistra.cûiT www.racliocelje.com Lenarčičeve Alpe Na Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani so zaprli razstavo fotografij Matevža Lenarčiča, doma z Rečice ob Savinji, ki je soavtor knjige z naslovom Alpe - kot jih vidijo ptice. Jakopičevo sprehajalii^če so dva meseca krasile velike fotografije celotnih Alp iz zraka. Razstava je del velikega mednarodnega projekta Alpe - kol jih vidijo ptice, ki opozarja na izjemne lepote tega svetovnega naravnega fenomena ter probleme, ki jih civilizacija vnaSa v ta prostor, izjemno uspešno razstavo, ki ima velik izobraževalni in vzgojni vpliv, si je ogledalo več kot 250 tisoč obiskovalcev. Pozitivni odzivi Jcažejo, da sta razstava, kot tudi celoten projekt, dosegla svoj namen. Naslednja postojanka velike razstave o Alpah bo na osrednjem trgu v Bolzanu v Italiji. I2 kaznilnin na danes zapuščenem Golem otoku ni bilo mogoča ubežati. Otoka se je prijelo ime hrvaški Alcatraz. Ko tišina govori V spominskem parku taborišča na Rabu in na Golem otoku Ali se je vse to res :^odi)o in se dogajajo v še ne tako oddaljenem času? Je to res mogoče? Da je bilo v nekdanjem koncentracijskem taborišču Kampor, zgrajenem leta 1942 na otoku Rabil zaprtih več kot deset tisoč intemirancev, večina Hrvatov» Judov in Slovencev? Zaradi ial^ote, izjemno težkih razmer v taborišču je tam umrlo okoli 1200 ljudi, od tega več kot sto otrok, starih manj kot deset let VelUco pa jih je umrlo še kasneje, po premestitvi v prav tako strašna tatorišča v Italiji, v Gonais in Padovo. Bil jeto čas II. svetovne vojne, ki po italijanski okupaciji slovenskega ozemlja ni prizanese! tisočem ljudem, celim dmžinam iz isle vasi ali kraja. V spominskem parku na Rabu» v send košadh borovcev, so ainogi za vedno ostali v objemu tišine, daleč stran od domačega kraja. Na majhnih, okroglih pločevinastih obeležjih so umrli zapisani z zaporedno številko na kamnitih grobovih. Na več metrovdo^ spominski ploSči beremo njihova imena. Obiskovalci, ne prihaja jih prav veliko, a še največ Slovencev, pravijo domačini, z nemo grozo prebirajo imena družinskih Članov in njihove letnice rojstva ... Mladi, njihovi starši, stari starši, otroci. T\j in tam kdo prižge svečko v spomin na grozoto. Tako smo storili tudi pohodniki iz Ruš in Celja, pred«! smo se odpravili na miroljubno osvajanje najvišjega vrha na otoku. 408 metrov visokega Kamenjaka. Pot na vih hriba je markirana, lepo speljar^a in obdana s cvetjem. A tudi s trnjem. Na vrh se je potrebno podaiiz malico in s pijačo iz svojega nahrbtnika, saj bi se med visokimi antenami na vrhu zaman ozirali za kočo. Kamenjak ne nosi zastonj tega imena in je priljubljena izletniška točka planinskih društev, predvsem iz Slovenije. Domačini se tja, če že, podajo raje z avtom. Z vrha hiiba se ponuja lep pogled na ves Kvarnerski zaliv, na številne zalive, otoke in otoč- ke, ki oživijo predvsem v poletnih mesecih, v času turistične sezone, za katero domačim predvidevajo, da kljub recesiji v svetu ne bo veliko slabša kot so bile minule... HrvaŠki AJcatraz Iz Loparja na Rabu in naselja San Marino [od tod je bil doma ustanovitelj žepne državice z istim imenom v Ita- liji) pristane ladjica na Golem otoku. Otok groze, trpljenja in smrti je eden izmed treh večjih v arhipelagu pred otokom Rabom, ki je deseti po velikosti med otoki v Jadranu. Zgodovina danes zapuščenega in obiskovalcem odprta otoka je prav tako strašna kot tista iz taborišča Kam- por In sega še bliže v današnji čas, saj so leta 198S taborišče, sprva za politične jetnike, nato pa za hujše kriminalce, zaprli in pustili objekte v spomin in opomin zobu časa. Ta je neusmiljen, toda pove veliko. Sprehod po Golem otoku, hrvaškem Alcatrazu, človeka navda z grozo. Severna obala otoka je pusta in nedostopna. Južna in jugovzhodna obala pa sta obdani z zelenjem. Pohodniki in planinci pa se na sprehodu med zapuščenimi objekti lahko podajo še na najvišji vrh otoka, na 227 meu'ov visoko Glavino in si nekdanje taborišče in deloviš-če nesrečnikov ogledajo še z druge perspektive. Na Goli otok je že Avstro-Ogrska v času 1. svetovne vojne pošiljala ruske ujetnike z vzhodne fronte, ki so začeli graditi taboriščne objekte na tem otoku smrti in groze. Leta 1946 so jugoslovanske oblasti otok spremenile v zloglasno kaznilnica za politične zapornike. Kasneje so na Golem otoku kazen kriminalci in mladi prestopniki. Žive li in delali so v nemogočih razmerah. izgubljali življenja in človeško dostojanstvo na najbolj strašen način. Poleti na vročini, tudi do 40 stopinj, pozimi v mrazu in udarcih senjske burje, so politični in kasneje drugi zaporniki gradili danes nenaseljeni otok. Na razpadajočih stavbah vzdolž otoka, kjer so bile nekoč delavnice za obdelavo kamna in kovine, so ponekod še vidni napisi kot: Mi gradimo otok -otok gradi nas - živel Tito. tn druge parole. Goli otok je bil kot kaznilnica zaprt Šele leta 1988. Prav tako sosednji otok, sv. Grgur, ki je od Golega otoka oddaljen le kakšno miljo in je z njim po n. svetovni vojru delil enako žalostno usodo, kot kaznilnica za ženske. Da se ne bi zgodilo nikoli več, si v mislih in na glas želi vsakdo, ki se po dveumem ogledu t^ otoke groze vrača domov. In vendar je svet na žalost še vedno poln, prepoln podobnih in še hujših taborišč, kot sla bili tisti na Rabu in Golem otoku. O tem danes domačini, čakajoč na turiste v poletnih mesecih, ne govorijo radi. MATEIA PODJED •• PREOPOČfÍNlSKAAXCUA VSTOPNIC ZA TCRMAU4I svno 00 KONCA JUNUA! THERMANA ŠPORTNI VIKEND 26.-28./unij 2009 KOHJENIŠlO VIKEND 2.-5.ju/ij2009 PIVO IN CVETJE a-12. julij 2009 t 03 423 2100, wviw Dva planinska pohoda Planinski društvi iz Bra-slovč in Galicije sta pred kratkim pripravili dva tradicionalna planinska pohoda. Braslovški planinci so pripravili 20. nočni pohod na Bezovec na Dobrovlje, ga-liški pa 21. pohod po obronkih Krajevne skupnosti Galicija. Prvega se je udeležilo okrog sto pohodnikov, drugega, po obronkih K5 Galicija, pa več koi 200. V Galiciji so pohodniki krenili od Šole Trje do kmetije Podpečan, kjer so imeli de-gustacijo sirov in ogled novo zgrajene sirarne, drugi postanek na 12 kilometrov doJgi poU je bii ogled vrtnarije Žolnir, pohod pa so zaključili pri planinski koči na Gori. Vreme pohod-nikom tokrat ni bilo naklonjeno. TT V tišini borovcev počivajo. V nekdanjem taborišču na flabu prebiramo imena umrlih Sloveneev. RADIO, Kl GA BERETE TEDENSKI SPORED ^ RADIA CELJE SOBOTA, 20. iunij 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 PoročUo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio. 10.00 Novice> 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Maraton gJasbenih želja (do 13. ure], 12.00 Novice. 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, IS.OO Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Ustvica - 20 Vroîih Radia Celje, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA. 21. junij 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Porodilo OKC, 6.15 Caso-plov» 6.45 Horoskop» 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol. 9.Î5 Luč sveti v temi. 10.00 Novi-ce, 10.10 Znanci pred mikroionom • Ivo 'n'oât, direktor Kozjanskega parka, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pe$em slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter - JAVLJANJA IZ PIKNIKA KATRCE 03 v Vojniku, 24.00 SNOP (Radio Celje « gostiteljica Maja Gorjup) PONEDELJEK, 22. junij 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-p!ov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb. 10.00 Novice. 10.15 Posedeijlcovo športno dopoldne. 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna. 13.15 Znand pred mikrofonom -ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Krooika. 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores. 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom. 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Saša Pukl) TOREK. 23. junij 5.30 NZ melodija tedna. 6,00 PoroCilo OKC. 6.15 Caso-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 MaJe živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturm' mozaik, 14.00 Regijsice novice. 14.15 Po kom se imenuje?. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Župan na zvezi - župan občine Podčetrtek Peter Misja. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zairkancija, je še znanje - kviz. 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dennolom, 21.00 Saute surmadl z Boštjanom L^nom, 24.00 SNOP (Koroški radio) SREDA, 24. junij Jutranja nostalgija na Radiu Celle. 5.01 2inganje (na-rodnozabavna nostalgija). 5.30 NZ melodija tedna. 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov. 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 700 2. juu^anja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 PoroČUo PU Celje, 8.45 Jack pot, lO.DO Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni vai - zadnja oddaja pred poletnimi počitnicami, 12.00 Novice, 13.00 Kuitumi mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.50 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Hujšajte z nami, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek - Rok Predin. 19.00 Novice. 19.15 Zeleni val - ponovitev. 20.00 Zabavni večerni prodam, 24.00 SNOP (Koroški radio) ČETRTEK, 25. junij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.20 Aiorizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU 'Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev. 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi f^SIo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 18.00 Odmev • ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEK, 26. junij 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 Z. jutranja kronika RaSlo. '8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pol, 10.00 Novice. 11.00 Poslovne novice. 11.15 Sedem dni nazaj - pred Melodijami morja in sonca, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje • s biti prežeto popoldne (do 19.15). 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kronika, Î7.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) Miha Skok, Aleš Misja in Matej Dritovsek tz skupine RftCe so se s Simono Brûlez pogovaijall o promociji prvega nastopa, ki bo to nedeljo okrog 19. ure na pikniku Katree 3. To bo zgodovinski trenutek, saj se jo prvič zgodilo, da so elane skupino izbirali poslušalci, hkrati pa bo to prvi javni nastop in pnra predstavitov skladbe, za katero upajo, da bo takoj postala uspeŠnÍ6a.(Foto: NM) Zgodovinski trenuteic za Ra-Ce v Vojniku 21. junija od 14. ure pripravljamo piknik Katree 3, s katerim bomo zaznamovali tudi S5-letnico Radia Celje. Zabavo bo začel ob 14. uri čarodej Grega, nato bodo nastopili: Foxy Teens, Natalija Verboten, Čuki, Mladi Dolenjci, Natalija Kolšek, Ansambel Vrt, Oktet županov, Nuša Derenda, Vitezi Celjski, Tanja Žagar, Jože Krajne in Marjan Ul-jan Iz oddaje Zvezde pojejo, Skater, Katrca, skupina, ki ste jo izbrali poslušalci v akciji S Kacrco do zvezd in se je po vašem predlogu poimenovala Ra-Ce, Rebeka Dremelj, Mitja kvintet. Vili Resnik, Trio Pogladič. Zaka' pa ne, Navihanke, Domen Kumer. Miran Rudan, okrog 21.30 ure pa bo še koncert skupine Nude. Vstopnine ne bo> zalo ni razloga. da bi manjkali. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Otroci se bodo lahko za- Na tokratnem pikniku Katm bodo na ogled stare »katree«. z aktualnimi uspešnicami pa so bo predstavila tudi skupina Katrca. ki naj bi že jeseni izdala tudi ploščo. bavali na igralih. Na ogled bodo staro dobne »katree«. Razrezali bomo torto veli- kanko. Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. Se dobimo v Vojniku to nedeijol ? * ^ ć> é 20 VROČIH RADIA CELJE 7UJAt£S7VICA I AYOTËCHNaOGY MILOW (3) 1 FAIRYTALf-ALEXANDER RYBAK (4) 3. WEABETHEPËCm-EMf^EOF THE SUN f!) 4. HEROIAMONDS-ROBÏÏIOMAS {5) 5. EGO-BFTONCE e. PARUCONME-RAMAZZUT BfS 7. IfTSGETEXCnïD-ALESHA Dom a. INfORTHEKia-lAROUX 9. ROCKH^-StMPlfMWDS KllWNTOPSErTHE RHYTHM (GOBABYGOl-NOlSEnES (2) (41 (11 (31 (21 15) OOMAČALfSTVICA i DRUGAČENEZNAM-JAĐR/m JIMS {S} Z N0Č.JAZINT1-6LAM (3) 3. ENLB>aAN-6PACKČUKUR (6) 4 METAUJV-REVOUni (2) S. PADAMVUUBEZEN NUt^ (7)' B, KRAVEPUV^JOPOMORJU- OOMZASANJE (t) 7. VMENt-PtJPPETZ <4) a. NSSPRAŠUJ ŽANA (3) 9. St;U)EKGF^-AUK (2) míVIBOGA-SANKROCK (1) pnSOLOCAZATUJOiESTVICO: GIVElTTOMERIGKT-MELANIf fONA FEaJNG BETTER-MAUKAAYANE PREDUMiA ZA DOMAČO LESTVICO: SVaiESANJEEMMA TVOJE7aO-U;KAMARKUS Nagnjanc«: Miran Kohlj, Pohonka SBC, Zrrâ A^ Franto. Ij^anska 102. Nagraiencd dvignd^s n&grado na oglasnem oddelku Radia Cslje. Lestvico 20vro&hMo populate vsako sc^ ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 (XUSKIHSphis I ČETI LUNA NOSMK^Tl {5} 1 ŽEVRABČtGČIVKAiO-smasmi (3) 3. SPOMNI SE-M00AUAM6 NATAUJA VERBOTEN {4) 4. MIMUSTAŽELHlOVE-SPEVé TAfUAŽAQAfí {2} 5. STARIVIŽAR*D0MEN2V1Ž/^I (1) PREDLOG ZA LESTVICO: PASJA DRUŽINA-KVINTET DQR> SLOVENSKIH % plus I UUdICA RXKIDOU (2) Z LEPPOZDRAV-SICER {f) 3. VEMZADEŽELO AnS. TOnajAVEHOEf&BUA (3| 4. TlSINEPOZABNAMaODUA. IGOR IN nATI ZVOKI |4) 5. OaSRCA-ANS.Ri^ŽUNDRE (7) PAEÛLOG ZA LESTVICO: KU PRIDE HURA URA-fGVUCARlI NagniancK hwMotm, Pobe{a223b. Potzela Janja Kobal. Pod lipami 67v. (iolfs Nagrajenca dvigrteta nagrado fta og^asriem oddelku Radia Calje. Lestvico CaTiskih 5 lahto posluiate vsak pooeddjek ob 22.1S lestvica Slovanskih S pa ob 23.1S uii Ze pradtoga z obah lastvk lahko {^^ujata na dofBsnid s priDžanim ki;vor&Dnx P(đfia ia na naslov: Novi tadnk. Prejamova 19^3000 C^. ^ m nknik Katrce3 m SS4fltnioo Radia Celje borrra zaključili s koneertam skupine Nude, ki m bo začel okrog 21.30. Pevec 8oltjaR Dermol vas bo ob tej priložnosti tudi povabil, da se mu vsak torek ob 19.15 pridružite na frekvencah Radia Celje, ko za vas pripravlja oddajo Zadnji rok. (Foto: GrupA) - £t. 47 • 19. Junij 2009 - novi tednik IZLET-NASVETI Zelena karavana med rož'ce! Pa jih imamo! 40 potnikov za izlet z Zelenim valom. Izžrebali smo jih v sredo med skoraj 500 dopisnicami $ kuponi, ki so prispeli na naš naslov z vseh koncev in krajev, kjer ob sredah dopoldne že enajsto leto poslušate oddajo na Radiu Celje o zdraviini moči rastlin in o njihovi uporabi. Na izletu pod zeleno kapo Gozdnika. kjer nam prostor v lovskem domu odstopi lovska družina Griže, nas bo pričakala naša zvesta sodelavka, zeliščarka Fanika Bujjan, Z njo boste prepoznavali zdravilna zelišča. Na poti do cilja se bo zelena karavana najprej ustavila v Pe-(rovCah ob dobrotah iz pekarne Kuder in v Žalcu na vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč, kjer se bomo sprehodili 2 mag, Natašo Ferant. Oddajo Zeleni val vodi in pripravlja Mateja Podjed. Pri izvedbi izleta v zeleno pa ji pomaga ekipa marketinga naše medijske hiše. Z izleta se bomo poslušalcem Radia Celje večkrat oglasili v program in dobro voljo ter novo pridobljeno znanje o zdravilnih rastlinah zasejali tudi tistim, Id jim žreb letos ni biJ naklonjen. Na pot bomo krenili jutri, v soboto, 20. junija, ob 8. uri z glavne avtobusne postaje v Celju, kamor se bomo vrnili do 18. tire. Oblecite in obujte se vremenski napovedi primemo. Na pot gremo ob vsakem vremenu) Foto: SHERPA F^m. Janez Tasíc in Mateja Podjed stsvstudiu Radie Celje izžrebela potnike za Izlet Zslenege vela. Albina Jošt, Škapinova 13, Celje Albina Kok. Udarniška 7, Štore Amalija Rajnar, Dolenja vas* 10, Preboid Anka Verdev, Andraž 63 d. Polzela Bernarda Nunčič, Celjska cesta 2» Šmarje pri Jelšah Branko Mramor, Petellnjek 7, Loče Branka Korneri^, Vrunčeva 13, Celje Cveta Vrane, Nova Cerkev 21 c, Nova Cerkev Emil BoStjanač, Ozka pot 3, Celje Franc Platovnjak, Blatni Vrh 9. JiixWûèter . Hermina Rajkovič, Staneiova 26, Celje Ida Svetelšek, Luuje 13, Ponikva Ivanka Cede, Peirovče 219, Petrovče Ivaiika Potočnik, Bistrica 13» Lesično Jožefa Žičkar, Zlateče 9 c, Nova Cerkev Jože Lorbek, DobriSa vas 35, Petrovče Jože Povodnik, Atiemsov irg 1, Gornji Grad Jožica Majcen, Itnovlje pri Socki, Nova Cerkev Jože Irman. Letuš 121, Šmartno ob Paki Kristina Cvikl, Hramše 5, ŽaJec Marija Kline, Straža na Gori 5 a, Dramlje Marija Skale. Javorje 14> Gorica pri Slivnici Marija TbpliČanec, Galicija 85, Žalec Marija Pobirk, Jankova 12 a, Vojnik Martina Žužek, Parož 16» Dobrna Milena Zagožen. Gorica 50, Celje Minka Ovter, Ivenca 16 b. Vojnik Neža Cajzek, Senožete 5, Rimske Toplice Nedelko Kuhar, Celjska c. 48, Roztec 01^ Bračko, Grobelce 32, Sveti Stefan Pavla OpreŠnik, Mala Breza 9, šentnipert Rezika Gobec. 11. bataljona 2, Šentjur Simona Drač, Javorje 17, Gorica pri Slivnici Stanko Kugler, PireŠica 14. Velenje Silva Romih, Polzela 211, Polzela Tinko VaS, Vrbje 22. Žalec Veronika Flis, Vojkova 4, Celje Vida Glaser, Svetelka 6. Dramlje Zden^ lUrin, Marija Gradec 11 a, Laško Zdenka Zakrajšek, Lačja vas 27, Nazarje ★ A « . TEDENS ASTROLOŠKA ^ NAPOUED Petek, 19. junij: Srečanje Venere in Lune bo pozitivno debvalo na vse odločitve, povezane s partnerstvom, ljubezenskim in tudi poslovnimi. Povečala se bo želja po spremembah, zanimanje za umetnost in ljubezen. Odločitve, sprejete v tem času, so zorele kar daljše obdobje, zato pozitivni raz-plei nikakor ne more uiti. Dogodki se bodo vrstili in bodo usodno prepleteni z obdobjem naslednjih nekaj let. Največ, kar lahko naredite» je, da se prepustite dogodkom, delujete pozitivno in verjamete • vase, v življenje in če želite tudi v usodo. Sobota, 20. junij: Lahko se pojavijo zapleti v ljubezni, vendar bo kljub temu poudarjena strast. Marsikomu se bo prav v tem obdobju pokazala nova pot, tudi prijateljstva bodo igrala pomembno vlogo. Osamljenost bo tista, ki bo najmanj pričakovana, zato boste več kot sicer pripravljeni narediti za dobre odnose. Večer bo obarvan z akcijo in nepričakovanimi doživetji, saj bo Luna ob 19.01 prestopila v Dvojčka. Nedelja,2l. junij: Ob 7.47 prestopa Sonce v Raka, kjer bo en mesec. Izpostavilo bo vašo občutljivo stran narave, kazala se bo velika potreba po zaščiti družinskih članov in ijubijenih oseb. V oegatív-nem smislu se lahko pojavijo različni strahovi pred prihodnostjo, obstajanevamost, da pesimistično gledate na življenje. Občutek varnosti bo zelo pomemben in ga boste želeli na vsak način utr* diti, pridobiti ali obdržati. Popoldne bo Venera v konjuk-ciji z Marsom, lepa energija za čustva, telesno ljubezen. Kazala se bo potreba po spre-membi videza, več pozornosti boste namenili izgledu in negi telesa. Ugodno tudi za umetnost in lepoto. Popoldne je lahko ležemo, vse se bo dogajalo počasi, brez hitenja. Pripravite se za užitke. Na čustvenem področju se kaže izredno pozitiven premik, še zlasti pri vseh, ki ste obtičali nekje na strani in niste imeli priložnosti izraziti svojega mnenja in doseči želeni cilj. Ponedeljek, 22. junij: Na-stopi srečanje Lune in Sonca v Raku. Izredno občutljivi boste, z mislimi usmerjeni na prihodnost, najbolje se boste počutili v okrilju svojega doma. Notranje ravnotežje boste najbolje dosegli z meditacijo. Napeti boste in polni nejasnih strahov, imeli boste občutek, da se nahajate v začaranem krogu, iz katerega ni izhoda. Nujno si točno določile cilj in ga počasi, korak za korakom realizirajte. Zapleti in težave bodo toliko manjši, čim bolj skoncentrirana bo energija. Torek, 25. Junij; Sonce bo v opoziciji s Plutonom pri- našalo turobne, tesnobne občutke. Aspekt bo najmočneje deloval na Rake in Kozoroge, zato previdno pri kontaktih s temi znamenji. Pluton deluje na nezavedne misli, spreminja usodo. Mish bodo konstruktivne, moč besede velika, še posebej zvečer. Dan je primeren, da preživite nekaj uric z ljudmi, ki jih imate radi, in tudi za pogovore in sklepanje kompromisov. Pri pogovo-rihmora biti v ospredju konkretna, jasna misel, vsako ovinkarjenje in sprenevedanje ni priporočljivo, Primerno za večje fizične aktivnosti, priporočljivo pa je tudi veliko gibanja na svežem zraku. Sreda, 24. junij: Lima bo v prijetnem trigonu z Uranom, vendar se morale kljub temu izogibati nepremišljenih izjav. Moč presoje ne bo ravno najboljša, lahko se pokaže tudi naivna stran narave. Na površje lahko pride kakšna prevara, previdni morate biti tudi pri odločitvah, ki se dotikajo financ. Tranzit sicer prinaša nove, genialne zamisli, vendar je potrebno mnogo več, da te misli tudi realizirate, zlasti zaradi sanj avega pogleda na situacije. Zvečer bo boljše, kar se pa lahko najbolje izrazi v ljubezenskih odnosih. Moč bo v besedah, saj bo komunikacija pozitivna. Ni nujno, da bodo Izlivi čustev resnični. Luna vstopi ob 18.51 v Leva. Četrtek, 25. junij: Osredotočiti se je treba na bolj praktične vidike življenja, to pa pod temi vplivi planetov ne bo ravno najlažje. Merkur v Dvojčku deluje na raven komunikacije, ki je v tem znamenju prodoma, a Sonce v Raku daje nasprotno energijo, misli so lahko romantične in sanjave in kar hitro se lahko spogledujete z željo, da bi pobegnili nekam na varno. Zvečer bo Luna v kvadratu s Saturnom, kar vam lahko prinese občutek ali misel, da »nimate sreče«, da se vam majejo da pod nogami. Gre sicer za kratkotrajen vpliv, ki bo minil brez večjih posledic, če niste občutljivi na nekatere negativne reakcije ljudi, ska-terimi delite življenje. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404935 090142443 napovedi, bioterapije. ragresije astrologinja .gordana@siol .net www.gorúana.sí ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090142627 gsm: 041 519 2S5 napovedi, primerjatr» analiza astrologinja® dolore s.si www.doiofes.sf 26 BUPlVTOMOBILISTE novi tednik Iz Peugeota 3008 in 308 CC Peugeot se oa domaČem trgu pojavlja z dvema novitetama. ki pa sodita v zelo različna razreda. 3008 se vozi v razredu križancev oziroma crossover) ev, ki se vse pogosteje pojavljajo na trgu. Ta peugeoi se vsaj po dimenzijah (438 cm) vozi v niž)em srednjem razredu, ponuja pa kombinacijo šport-nega terenca, karavana, eno-prostorca ... Sedenje v 3008 je zaradi tega nekaj višje, zanimivo }e, da je voznikov delovni prostor nekako ločen od so potnikovega, zadnja oziroma prtljažna vrata so dvodelna, pri čemer je nosilnost spodnjega dela kar 200 kg, doo prtljažnika pa ima tri ravni. Zadnje sedeže je mogoče zložiti, zato je prtljažnik različno velik, sicer pa ponuja od najmanj 432 do največ 1.604 litrov. Peugeot 3008 ponuja ob tem kar nekaj zanimivih tehničnih re- Peugeot3008... Sitev, Tako dynamic roD control skrbi za optimalno blaženje in obvladuje nagibanje karoserije, grip control deluje preko ESP in omogoča primeren stik koles s podlago ... Opremski paketi so trije {premium pack. premium in confort pack), motorjev pa je pet: dva bencinska (obakrat z gibno prostornino 1,6 litra in z 88 oziroma s 115 kW) in trije dizelski (1,6 litra in 80 kW, 2,0 litra 1er 110 kW in še enkrat 2,0 litra ter 120kW). Letos naj bi pri nas prodali malo manj kot 300 peugeotov 3008, pri čemer bo najcenejša izvedenka na voljo za 19.950 evrov. Druga novost je peugeot 308 CC, torej kupe/kabrio- ... in peugeot308 CC let s kovinsko zložljivo streho. Ker je prodaja tovrstnih avtomobilov najugodnejša med marcem in junijem, pri Peugeotu Slovenija upajo na letošnjo prodajo do 70 avtomobilov. Peugeot 308 CC je štirisedežmk, v prtljažnik pa gre od najmanj 226 do največ 465 litrov prtljage. Opremski paketi so trije, med drugim si je mogoče za dodaten denar (pri najbogatejšem opremskem paketu feline pa serijsko) omisliti sistem airwave, ki piha topel zrak vozniku in sopotniku za vrat... ivlotoija sta za sedaj dva, jeseni prideta Še dva. Bencinski ima 1,6 litra in UO kW. dizelski papri gib ni prostornini 2,0 litra zmore 103 kW. Cene? V najcenejši izvedbi je peugeot 308 CC naprodaj za 23.700 evrov. Espace po 25 letih Nedvomno je res, da je pionir t i. enoprostorskih avtomobilov na evropskih trgih in iz evropskih avtomobilskih hi§ renault espace. Prvič se je pojavil leta 1984, doslej pa je tovarna prodala 1,2 milijona espaceov, Najprej je espace, sedaj je na voljo Četrta generacija, nastajal v sodelovanju s prav tako franco- sko tovarno Matra in na začetku ni doživel obetavnega tržnega uspeha. Zanimivo je, da je leta 1988 dobil štirikolesni pogon quadra, druga generacija se je na trgu pojavila tri leta kasneje. Sredi 90. let se je pojavilo veliko konkurentov, zato ni bilo lahko, s tretjo generacijo leta 1997 pa je avto dobil tudi podaljšano Izvedenko z oznako grand in dodatnimi 27 cm v dolžino, V zadnjem Času so se pojavljale tudi vesti, da ga bodo prenehali izdelovati, vendar se zdi, da to ni resna možnost. Štin generaciji renauha espace Honda prenovila civica Honda civic je nedvomno avtomobil, ki je precej razburkal avtomobilsko sceno predvsem s svojo skoraj revolucionarno podobo. Ker je od tega že nekaj časa, se je tovarna odloČila za rahlo prenovo, tako tri- kot petvratne variante. Pri petvratni izvedenki je nova prednja maska, malce so spremenili tudi zunanjo plastiko, driigačne so zadnje luči ipd. Znotraj so nove tkanine na sedežih in še nekaj drugih malenkosti. Pri trivrat- ni izvedenki je nekoliko drugačna maska hladilnika, prav tako so drugačne zadnje luči, oba odbijača ipd. Pri motorjih je nov 1,4-Iicrski bencinski agregat i-VTEC, ki ima po novem 73 kW in 127 Nm navora. izpust COj je 135 g/km, medtem ko naj bi bila po tovarniških podatkih povprečna poraba 5,9 litra goriva. Vsi prenovljeni ci vici. ki imajo ročni 5-stopenjski menjalnik, imajo tudi prikazovalnik prestav. Ob tem je nov ročni ro-botizirani menjalnik i-shift, možno pa si je omisliti še petstopenjski samodejni menjalnik, ki pa je namenjen le pe- tvratni varianti civica z 1,8-1 i trškim bencinskim motorjem. Jeseni bodo predstavili še prenovljenega civica v R type izvedbi, ki jo bo poganjal motor s 147 kW/200 KM. Pot v Lešje 1 Vojnik 03/780 00 50 tvww.cepin.sí TEAM l^a bijena ožile JJPA Oe^piii TOP PONUDBA!!! 0% obresti 50c^o letos 50% drugo leto 03/780 00 51 031/612 001 S90eUR Hyundai Accent U LSI Le{nA(;i99S. prev. 92.000 km. aenclosU motor, i$di ccn^65 kw, ročni meqialn^ pr) Cttrwfi saxo 1.01 x Letf^1d98. prev 1S6.000 ton Dendrekl mocot 954 ccm. 57 m rofin meoJaířA (5 pr ) Renault CSo iSv letnik. 2002. orev.isa 000 km. bendnskj mXrjr. 1598 con. 79 IcW. mčni meniair* {5 v). KUMA fimuitCHoi.6R}e letrik: 1999. prev; 105.000 km {kovinska}, terdnski motor. 15S8 can, &S m roćfti m (S pr.), KUMA Jeseni golf variant Volkswagen je lani predstavil novega golía, torej §esto generacijo, zdaj pa si, kot smo že pisaii, tako rekoč po tekočem traku sledijo posamezne karoserij-ske izvedenke. Pred kratkim je tako na slovenskem trgu stekla prodaja golfa GTI in plus, sedaj pa se napoveduje kaiavan> ki mu pravijo varianl. Bistvo tega avtomobila je seveda prtljažnik, v katerega bo Slo v najbolj razkošni varianti Î.495 llu'ov prtljage. Motorjev naj bi bilo šest, od tega dva bencinska in Štirje dizelski in vse kaže, da se bo na veČini evropskih trgov pojavil septembra. Resite se lis In motnih odtisov na avtomobilu s sistomom NofcefCaref Mwl aoinlail mwnmït • koUrinl m foočo|o loftniU Bih li«B|iae»v, «« HhIÍ «mhImI «a «vfoMoUlIh. Um, pack« in MtBl pr*d*ll b«d«|* v «a. M*r4a bi mi fo o^ov»- rili ■ pollr«ni«B, a t« vmb« ms In tudi d^iHir. No Iriilču se \e pojavil nov ponudnik, ki Itse, motne predele, odH&e In podobne sledi no avtomobilu odpnjvi Kitro in kvolifetno. Skrivnost je v posebnem s^eds^u za fiscenje. Gre namreč zo »stem NobelCore, v katerem nejdete ćistib 20 visok sijaj NC-one, Uporabo cistflo e zolo preprosto. Preprosto se go rozprsi no umoran lok, kjer nase veže delce umozonije. Te potem enostovno obrišemo s krpo iz mfkn^vloken. Premaz deluje v zelo krotkem ćasu, pri čemer ne potrebujemo vode. Poudariti ve1[a, do umazonijo z uporobo tega pfemoza z ovto enostavno obri^mo. Ne odstranjujemo je pod pritiskom, kar je dobro, soj lohko prov pritisk ovtomobilskemu laku škooi. NČ-one je blog detergent ki vsebu e negovalne dodatke. Toko se živijenjsko dobo avtomobilskega loko poda jiuje. NC<»netudi prihrani COS. Čiščenje jekonconovuri, korje oistveno ttitreje, kot če delamo vodno SilĆenje. In še eno prednost ima zoŠčito NobelCore. Avb nomreć doígotro[no zo* Ičiti pred ultT^vijoiičnimf žarki In ostalimi škodljivimi vplivi iz okolja. Premaz objŠo čišćenje ovtomobilo tudi zato, ker preprečuje, da bi se nanj prijemalo umazanijo. Gorandia no premaz, ki vsebuje posebne okrilne po imere, je pet let. lok je čist v zeb kratkem Času, avtomo^lske površine $ premazom oslonejo čiste dl^e ca&o, ne vsebuiejo silikona, zato je ponovno laluran[e loi-9. Zaščitni sloj s« lohko poprovioli po potrebi enostavno nadomesti z novim, iknjti premaz zogotovlja dolgotrajen sijoj brez polironjo. PoorobnosH o zosčiti NobelCore in čistilu NCcne prejmete pri podjetju Spolinaj.me. Informacije no 051 /6Û5-514. ùekrmKû: ^ Času na Oftnino 90,30000^ POPOLNA NiâA VAŠEGA VOZILA Prenovljen Hon din civic INFORMACIJE m wDtednIk QbwMto IM voCnlconi'iuinKi twUkul NaroenM Novega MNkabomiaW» naročniške ugodnosti • <;; Ucorisffl UcQueno s SVC40 naročnlitto ic^^ rmcàràSko pokihte» oziroma z osebnim ftofcumentom nerocma Novega tadnka. weUlrortMene ugodnosti se ne prenesefo v noslednle leto! PRODAM IQACQUIO15 m, ktnik: 2005,15.86? SKfOMNA...CEKA:7.?90EUI( AVTOHIŠA ŠKORJAN^C d.o.o.^ Moribor* skd 115, Cdje; vww.avtc^^wjonecsí ÎL» VWPAS$ATlOmi0tnilc 2005.136.000 lun, ALU, ASS, 6AS, ESP, AAC, EL PAKEf. TEMPOMAT...ŒNA:ll890EUR mmimmC6.o^9.. Monbor-sko 115, Celje; www.ovKKkorjonecsi OPELZAHRA 2.0 DTl, iefnik: 2004,165.300 km, ABS,4A6. AC, EL SÏÏKU; SV, SK-POTRIEKA... CENA: 7.590 EUR AVTOHI^ ŠKOSJANEC d.o.a, Monbcr. sko 115, Celje; www.ovI^orjQnec.S) MITSU8ISNIPÀIERO 3.2 DID AIJTOMATIIC letrik:200U8e.49Bkm,4Afi,ySKJE; SV, AAC, TtWOHAT, EL PAKFî, ALU. AnOHiSA$KORJANECd.o.o.,Moríbor' sko 115, www.GvtMkDfianecsi OPELcstTQ karcvvn dossk 1,6, letnik 2001, sqmo 84.000 km, vlrâio kljuko, pro-dorr ZQ 2.500 EUR. Kliole po U. uri. teUfon (03) 705-3553. žss CORSO M swing, lelmk 1995, prevoženih 160.000 kn, medro zděno n>efalik barvo. reg. februor, prodom. Telefon 031 668-107. 2779 OPELQStral616v,leliiíkl999, 160.000 km. prví loslnik in stcrodobník opel kodett, letník 1976, prví losintk, prodom. Telefon 041 714-668. 2762 TAM 80T50, dd)rDohfDt>ien. C kategorijo, keson 360'193'60, pradom. Telefon 041758419. 2793 PASSAT l.9ti (etnik 2000, mAái, reg. 3/2010, ktimo, 4''flirÍKia cdi..., prodom zo 4.850 EUR.Tehfon 051 301-61). Š2á1 fiOLf IV 1,9 sdí. letník 2001. bde bom, klímo, prodom. Tdeíon 030 378-249. Ž87 60Lf V 1,9 Idt 2007. dne borve, spodlíne. vso opremo, [Kodom. Telefon 040717-979. ŽB7 RAT pvnto. letník 2000/01. klinn..., redno sefvisiron. t>ekorombolíron, prodcm. Tdelon051 204^64. 2347 KUPIM RABUDIO osebno vođo, od letnika 1995, kupim.TelBfon041 361-304. 1865 ŠKOOO ÍM. odletn&o 1999,2000.2001, dobjdobroohronjeno, kupím. Telefon 031623-500. Š36S STROJI PRODAM MINI bager Takim L6t, letník 1995 in iomorvivio. 501, lefník 2001, ugodno pfodon).Tdefon041 64S^98. Ô267 nOUmSK! mulier, vm 107 (rn ín mul-óer. §nna 127 cm. pfodom. Tdeřon 031 832-505. ?763 MOLZNI stroj Virovitica prodom. Telefon 582M76. 2840 VSi ZO prenos okroglih bol, nove, prodamo. Telefon {03} 5796-353. Š285 PUHAlMIKzo se(ioroifuA.s(evnii (10 m) in kolenom, prodvn. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 577(^28. ZS4$ TRAĆKI obrocolnik Sip prodom. Ceno po dogovom. Telefon (03)5770-328. 2S45 ŠIVALNI stroj Pfofî, molo fobljen, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 041 661-729,kli0tepol6.uri. 2M KUPIM TRAKTOR. prikc£o>, kosilnico, troslec, pojek, moti^ifhivatorln dnjg stroj, tudi v okvo-H,kupim.TdefDn04140M30. 2407 POSEST PRODAM PAROLO, 1.900 m\ piinmo zo postavitev bnfnorice, no relaciji isntjur-Plonino, prodom. Telefon 031 378^03. 2742 ARCLIN-VOJNIK. V moderneffi jtenovenjskem nuaiju se prodaja U stanovanisfcih enoi -ncv&9rsdftni. hts. v podaljšani III. Qi»db«ní \aš. Objelctí so vellkûstl 113.145 in 153 m2 neto bivalnih površin i pftpadajoânii ZMnl)jà£i veiikosti 400 • 730 m2. Del tíl> jektov je pripravljen » prevum. ostali so v zaključni faz). Inbrmacije; Li projekt d.o.o. C^l 393 458,041 222 657 041 797 206.' efolta; it^o^U-projekLsi ter na »^etu http://www.(s^roj»kt«/. Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20. Celje 03 42 63 110 hnp://www.sz-âtrU.si, ww.sloveniapropertyalnj.8i; info@sz-atnj.si PLANKOV LO< idilična vasica dvanaistih stanovanjskih enot (enojčki, dvojčki) Primer hišica v sistemu dvoj6 ka »na UJm«^ ic aa 149.990 EUR. In taj dobim? ' uporabna povrtina stavbe Wa9 ni'(1^79 EUR/Bi') - zun&i^i nadstrešek za dva avtomobila 40 m^ . dvoriiie 104 m^ Neposredna bližma avtoceste CE-LJ, bližina vrtca, šole, kiVK Žnice. trgovine. Športnih igrišč. Uredtaie naJngadM^ ilatadta-aje do 25 kt «dplaâlae Me. Moiawl ukapa t IV. snd. fazi aUnaaiUtua. WÍ nt: gaaiteálsíifitái laie: 031 M US. D4i Í29 179 VOMTRU ^pfltm prodom 574 m'vdđu) zczidljivo portelo z gradbenim dovolje-r^ in rmko eneqfsko rnontozno hi», do 4. podoljšone grodbetie faze, zo 180.000 EUR. Možnostfndrvidudnezo-snovs notronjosti hSe ter borve fosode, vsi prikljutki in osfoltiron dosfop. Mimo n atraldnmo lokodjo. T^efon 051 436-926. p VISOKOPRÍTUCHO bSo. 120 m', no porcdi 60Q m', blizkio term Rogaško Slotrno ki Podčetrtek, prodom po ugodni mi ali oddam.Telefon031 72^99. 2766 HIŠO, Utfni prostori, etnžo, moRSonío približno 250 m^, 1.600 m^ zemljHco in kozolec, 4"5 m, ljubiko nod Vitonjem, prodam zo 120.000 EURJeleion 041 262-063. 7794 VIK! KD v okoiid Vojitlko prodam. TMn 041 998-660. 2760 MAJHEN gozd in trovnik, 4.000 m^, hribovito vzhodno stron Smohorjo-Oebro, prodom zo 6.500 EUR. Telefon 040 776-254, (03) 5731-937. 2794 VEGOdruiimko Irâ, dcolico Cdjo û eno slonovar^jsko eiKilo, K P M, no lepi lokodji, prodom. Teiefon 041 200^57. 2797 GRIZE, Migojnice. Prodomo enostonovanj-sko hHo, K ^ P ^ U, no lepi lokadji, z moinostjo ^objšnje vsditve. (eno po dogovoru. Uredimo finondronje. Zo in-fonnocije in oglede pokliâte041463* 048. p POOK^Ohi», ston 20 tet, vefikost7-9 m, primemo la bivanje oli vikend, v bližini Rimskih Topik, ugodno prodom. Tskfon 041 956^98. 0286 KUPIM MND,ZKÍonícodibwtr(o.vU(zíniC#, do 25 km, plooío gotovina, kupm. Tde-fonOSl 40(^71 2693 ODDAM STARO kmeđ^o h&i, z ve^im vilom, 3232 Ponikva, dojem v nojem. Telelort 041 262-178, 041 677-399 oli (03) 748-2190. p STANOVANJE PRODAM VIZOU prodom opremljeno gononjero s tenKo.TeUfon041 774-999. 2743 DVOSOBKO stonovonje, v Kojubovi ulid v Skiwi^h Honjkoh {2. nodđropje), ve* !iko$t 61,56 m^, prodamo zo 69.000 RIR.Mimo»$eáa, dobro nizporedîtev prostorov, shrombo ločeno od kuhir^je, balkon, centrolno ogrevanje, CATV, in-temBt.lnformo(ije 031 542-696. p ATRAKTWNO gor^onjero, 36 m^ v centni LjuU^one. z gorozo, prodom za 114.000EUR.Tdefon (02) 2524^5. p ENOSOBNO stonovonje, vSmorjg pri JeBoli, 45 m', 2 balkonom in kle^o, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 031 485-271,(03)5821-648. 2750 KA odiioii lokod|l pod Oolomm prodom Hinpokobno stonovonje, 104^ m^, vse-Ijno tokoj. Vpis v ZK,TVkabd, pritličje, vn.CenQ 125.800 EUR. TdeFon 041 632-955, D DVOINPOLSOBNO stonovonje v Kovi vosi prodomo oli demo v nojem i kosnejŠim odkupom. Ceno po dogovoru. T^efon 041 678-235. 2779 DVDS0W0 opremlieAomovoftje, 50m> Celju no Otoku, Tniborievo tili iodno stonovonje 2 vrtom. Bivonje je h^ko dosmrtno. Več v pogovom po Ide-ionu (03) 570-9086. 2807 NAJAMEM MA)HNO dvosobno stDiKwonie, v Luskin di bližnji okoiid, nojamem. Telefon 051 60S457. L248 VUSIŒM oli okoiid ni^mem dvo ali večsobno stonovonje, monjsastonovonj^ hiso oli bhdni vibnd. Telefon 070 8IS-711. p NA OtokuvCdju najemom dvosobno stanovanje. Tdefon 040897-086. MENiAM Q(OSO6N0 kiimolizinmo slonovonje, v 1. noddropju, no odlični lokotíp v Celju, zamenjam za monjšo vseljivo hiso oli bivolni vikami, do 20 km iz Cdjo. Tdefon 051 206-017. 2613 PRODAM ZiUtADl utesnjenega prostora prodom r»-vo zomnovolrw Grinjo, 20SI in mok) robljen pmlno »»lni stroj Whirlpool. Pokličite po telefonu 041 319-273. 2746 HUU)ILNIIC zamrTovolno omaro, skrinjo, prolni strot sisilni stroj, televizor, stddo-keromični štedilnik, prodom. Tdefon 040869^81. 2787 RABU EN híodilnik, zroven ima tudi zonv-zovolnik, prodom. T^fon 031 840-078. Š27d ZAMRZOVAUfO omaro, šívoini sfrot blodil-nik, ^olni stroj, mízo, 5tde,TV, glasbeni stolp itd. prodom. Telefon 051 424-303. ' n pohiStvo TteTÏÏDIQl rend NAJCENEiSE KUHINJE V MESTU MafitMrskac.20,Ca(Je Tel.: OS 428 66» www.sbidtotrend.si Am-m MATERIAL PRODAM 100 m' slnšne opeke, nleče borve, mve, prodam.Tdefon04l 75^)9. 2703 DCSK^ 2(m (10an3), prodom.Tde^041 796-345. 2838 DRVA, brezova, zo komíne fer mešano, kratko iogono, z dostovo, prodom. Telefon 0402)1-346. ŽAGAN les: hniike, oreha, okoaie, hrasto, bresto in breze, zo izdelovo mosivnih miz in klopi, prodam. Telefon 040 211-346. OfSKEifl plote smreke, hrosfo, fešr^, lipe, akacije, bresta, jovorjo, jeseno ter zo-gon les zo ostresje, rozlicnih dim^sj, prodom.Tdefon 040211-346. KUPIM »FOSNE«, jdke, Sonolhfedovno.flHZûrske kokovosti, kupim. Tdefon 031 357-312. 2$48 AKUSTIKA PRODAM DUIONIČNO ftonnoniko. non, modm bele borve, B. Es, As, sesti bos, trije dodotni gumbi, glosilke Amano, kovček, goron-djo, prodom zo 2.300 EUR. Tdd^on 041 939^72. 2815 Pri nas je kvaliteta na 1. mestu A Li ItJ IV W IVI B N obnavljate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem? REŠITEV: PVG In ALU OKNA. VRATA, ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO K Jít. JMALI OGLASI - INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči in nenadom€St]jivi izgubi nâSegâ dragega au, stâregâ âiâ iû pradedkâ DOMINIKA OBREZA IZ Bezovja (27.7.1916-6.6.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako veUkem $(evi!u pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in sv. ma$e. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja 1er moralno podporo v težkih trenutkih slovesa. Posebna hvala sodelavcem Alposa • cevama, sodelavkam Cinkáme Celje > računovodska služba in patronažoim sestram Zdravstvenega doma Šentjur za lajšanje bolečin. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi» govorniku za čudovite besede slovesa, trobentaču ter pogrebnima službama Raj in ZagajŠek za storitve ob slovesu od našega dragega ata. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat Iskrena hvala. ŽaJujod vsi njegovi Š260 ™ lin OSTALO PRODAM PRODAM MESNICE, grahoste, rjove in rme ter M pfscûftte, prodojomo. Nokup 10 živali -petelin brezplocno. Kokw» redno cep* Ijene. Kmetijo Winter, lopclo 55, Cette, iek6fon(Da|54724)7Û.Û4l76»ÛÛ. p JASEKJQŒ, za nkol cli flodoljii|o rejo. v okolici Vojnib, prodom. Telefon 041 932-169. 2762 MUDE kozfi&a, za nodotnjo njodzokol, prodom. Telebn 0417mil 2768 OVE kroviSMientolki prodom. Telefon 05) 425-550.5739-064. 2784 KQZ0,storo1l mesecev, prodom. Telefon 041965-353. 2799 KKAVQ, brofo v8. mesecu, 4. teleta, prodom. Telefon (03) 577M4I. 2682 TILKKO simentoSu, storo ]4dni, prodom. Telefon 5731-026. i980 UUVO sivko prodom ali menjom zo bovo zozakol.TeyDn04)9l(M66. 2827 XRAVQ siflienlolko, z drugim leletom, po-sno.pndom. Telefon 031 221-243. PKASIŒ, mesnato posmo, tûke od BO do 130 kg in bikce, simenloke in (mo bele, plodom.Te}efofl(I31506-3B3. Š2d4 BIKCA, 2») ke prodom. Telefon 031 «32-520. 2941 KUPIM PfTAfiEbove in teKce, za izvoz, «Scupujem. Telef)n 040 647-223. t7 ZAinJE, zo nodoBnjorejo, lohko z mkidio, kupim. Telefon 070 849-^85. 2828 KRAVE za zokdlkupim.TBleNit} 031 832-520. 2S41 KROŽMI (ponk) zogo, zonvzoralno àmf>. 2101 in kavi, pi^om. Telefon 031 524-148. 2785 OKRAJI kozolec, spo^m nabûahikom oli nosjkem zo roie. prodam. Telefon 041 ^ OTRO^ vodcek in ovtosadfli ugodno prodam. T6yon04) 867-299. 2644 "Tëfmn^osreSSvSîmc^" ZAUPANJE za vs« ossmljdnd 03 Brezplačna posradovanja zđ iensto do lat Posredovalnica 03 ^eogol^Opešntl^^gj^rebol^ PRODAM BFIO in dece vino, od 0,80 EUR naprej, prodom, možno dostavo. Telefon 03) 534-970,041745-790. 2654 KAKOVOSTNO beío vino, riz&ia spon, pnk dom, ceno 0,90 EUR, Možna dosfova. Telefon (03) 5741-361,051 351-635. Š279 3.000 kg konize in 100 kock seno prodom Ceno po dogovonj. Telefon 041 783-835. 2838 224etin simpatioM CetjoiJu, samsiu, zo-posleno, želi prijatelio do 36 let. Resno zvezo. Telefon 041 246^47; agencija Super Aicn. 2791 VfTKA m urejena 304etna uslužbenko želi pnloteljo do 55 le^ Telefon 041 248-647; ogendjo Super Alon. 27di UPOKOJENKA, zdravo, 6Metno, zeti prijo-telio. Telefon 04! 248^7; agendja SuperAlon. 2791 PRAVMK, 48 bt, urejen, vinlen, CeTfoa zefi spoznotj urejeno žensko do 48 í^. Telefon 041248-647; ogencijo Super Alon. 2791 USPEŠEN podjetnik iSedeUe, bbj »preselilo no njegov dom. Telefon 041 229-649. 291 PREPROST, skromen moiki Bce zvesto, skromno dekle. PokTfôle, ne bovom zol. Telefon 031 807-376. žei PODEŽELSKI Font fvepeni po iskieoem, zvestem dekletu, od Iqer koli. T^fon 041 959-192. ZAPOSLITEV Sprejmemo iKmoramo ali fMlno 3 eaaha u «I« k» v Int. na lel: Oa/42Mt'M od ponede^ie do petke od 8.00 da 1S.00. Mm dfto. IMortti C H 3000 Zdaj v tihem grobu spiš. a v srcih noSih Še živiš. V SPOMIN 21. junija mineva 25 let» kar te m več med nami, dragi mož in oče TONCI PUNGARTNIK iz Dola pri Frankolovem Žalostni v srcu: vsi tvoji 2â31 Delo in trpljenje bilo je tvoje življenje. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, sestre in tete JOŽEFE SANTEJ (25.3.1925-7.6.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem» znancem in sosedom za izrečena sožalja ter darovane sveče, cvetje in sv. maSe. Zahvaljujemo se župniku Marku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostii^e in g. Janezu za poslovilni govor. Posebna zahvala sosedi Mileni, patronažnl sestri Aleniù in dr. Šmidu za nesebično pomoč pri oskrbi in lajšanju bolečin. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni 0277 PONUJAMO dodotni zoskibk: od 9.7.2009 do 12.7.2009. Zo inftKmotiie poklklte vsok don od 12. do 13. ure po telefonu 041759423. Veto, OfogoKo«, s. bv Dekiv5kol&,3000C^|e. n IŠ^M delo: fti^odelo, rožno deie prihS, no kmetifr.Telefon 070 289-150. 2802 SAM svoj fflot^r s pnfesioAolníiQj in ^ dolnimi stroji iz izposolevoinke SAM v Ce^ (Hodin|a), UL brulov Dobrotinskov 13, telefon 041 629^44, (03) 5414-311. n FHEVZAMEVAkmeHjo in poskrto jo gmir-jeno slQrost.Tel9f(Hi 040 61(K960. 2604 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! tTAKOJSNJE IZPLAČILO) Znssa od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERHEI PE mari8or. Panizanskd 5 Ul: OB 20C 16 20. 040 633 332 PE CEUE. Ulica XIV divizije 14 tel! 03 200 ie 30. 040 633 334 1$kupln» 8, Rn«fifir« sioritvfl d.o.o.l GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUH Do 36 toesecev na osnovi OD, pokojnine PE ULJE, ULXIV. dhrtsHe t4. 03/4257000 PEMttftSKA SOBOTA, StaMta ftoinuma K, 02/521 30 00 PC MARIBOR, Partítanika 02/2$41000 PE Slove«^ Gretfvc. Ronkova r, 02/M12000 $lovfti»»ba27, IMOLiublidna POZOR, gradili Po konkurenčnih cenoh . ćzrielu|emo:tiopeonef8,t{(^,vsevnfe fosod.TeWon03l 596^55. Om^ benStvo, d. 0. o., ledino 40. Sev!iiai. 1834 BEUEHIE notronjif) povrSn, bomnie no-puusv m fo5od z dvižno kokro, demit fosode, dekorottvni opleski, strojno in mno glojenje sten. Ugodno. Slikople-skofstvo Andrej Terglov, s. p., Androž 96 t Pobta, telefon 041216-214. 24€3 POTREBUJETE DENAR IZPIAČILOTAKOJI 03/49003 36 Zniilcc's Celje. Gospaska u1. 7 NUMERO UNO OOTPVINSKI KREDITI OP 10 LET ZA vse ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČCNČAS, TER ZA WOKOJENCE, do 50 % ebr., obvaurasH niso ovira. Tudi kradtH no o&rtovi vozila In loo^ngi. Můžr^dál odploob nc položnice, pridemo ludi no dom, NUMERO UNO Rob«rt ».p , Mlinilio vi. 22. Monbor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega utoža, očeta, dedljâ, brata Id strica DUŠANA SLUGE iz Griž 52 b (23.3.1936.17.5.2009) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje ter p pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo veteranskemu društvu Sever za celjsko območje. Zvezi borcev Zabukovica - Griže in biváim sodelavcem Policijske postaje Žalec in Celje. Iskrena hvala pevcem in godbi Liboje 1er pihalnemu kvartetu PoUdjske uprave Ljubljana za odigrano žaioscinko in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi 286 Bolečina, ki nam v srai tli. te v življenje več ne obadi, zbriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. V SPOMIN 16. junija je minilo deseto leto. kar nas je zapustila draga žena, mama, orna in tašča ANA DERNOVŠEK Hvala vsem> ki seje spominjate in postojite ob njenem pobu. Vsi njeni Ž80 SntELOVODII moirtožo in nwitw strelovodov. Jožft IGlno, s. p., Gkdolífkí trg 7, C#.r9lefon 041 736-229. ĐKVA in premog, zelo ugodno (se pohiRsId ceni),zdosîovo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Mimir Pemek, s. p., Ui lo$et;91,Fodleyi(. n Izvajamo gradbena dela-fesade« omete in lakljucna dela. LORGO, D.0.0. oa/ao-i-iA-ee 040-278-180 0a0-282-036 NUDIM olmtsno pomoč v gospodinjstvu In vzdrževanju stonovanjo • storej^m od mlot^mottbom. Telefon 040 58M12. Irena Knez, Spodnje Uže 32 o, 3215 loce. 2735 IZVAMMO vse vrste izkopov (nvdcopot' mini bogri), nisenje objektov, izgrodnjo dvori» ter ostalo gradbeno delo. fon 051377-900. Gmg Vinder, d. o. o., Zodobfovo 126,3211 Škofjo vos. 2622 CnBQN> ^^^^ f isola Ê VEUJX« SPLOâNO KUPAASTVO - KfiOVSTVO KRK GSM: 031 307 780 HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK l>¥»kr*tea o* tortdh le peti», M^^ve Wwie e «N^wiH I» delu aâ obwêje 33 obéfa PidtDA dostav« na «tom. V prosti prodaji stajie tMfcova izdajs Novega tednika €0.81 petkov« pa €1^5. NaroaniU pleCajo za obe izdaji me«i[» € 7,90 kar pomeni, ài prihnuûjo, v povprečju namreč izide devet Številk na mescc. Pftdatnt popo&ti: 5% pri plstilo za ioo let«, 3JS% pri pbiilg za pol leta, 2% pri plačilu za Oi meseee. Naroôiiki bre&piseno prejemaiose vse 9e««bne tidije Nove9a f«dnilu. Naročniki imajo tudi pravico do štirih br«iplaênlh malih &9la«ov, do ene čestitke aa Radiu Celje 1er do kart^ee ugodnih nakupov. rTTTTjrjV tudi totnfk 2Û09 < ia^ Jiy^pHlosoTV-OKNOt Pfeàemeva 19 3000 04» MAROCILNICA ËH_ ditmfvtita: Mi| ilJimnrnaiammttm HtWCíe* lw »e4*r yee »p*** sepe«*« Ue6e fteNisi **lks novi tednik mu.! OGLASI - INFORMACIJE 29 Preveč je žalostnih že dni minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo, s kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate» drogi, ie svečke 2? let gorijo. V SPOMIN VITKU VITANCU (22.10.1960-18.6.19S2) Vsako jutro se že toliko )et prebujava v za naju ta kruti svet brez tebe, ljubljeni sine. BoleCino in praznino v najinem težkem življenju lahko p<^vd samo z lepimi spomini na naSe skupne srečne dni in s ponosom nate. Hvala vsem za pozornost na njegovem grobu. Vetoo tvoja: mami in atí 2790 Zaman oziramo se tja nahišniprag, kjertvoje dobrote je bil deležen čisto vsak^ Zdaj Ivčka tam m grobu ti gori, spomin nate z nami vedno še živi V SPOMIN JOŽICI KUGLAR iz Homca 14, Nova Cerk«v 18. junija 2009 je minilo leto» kar si za vedno odšla od nas. Hvala vsem. ki ji prižigate sveče in molite zanjo. Tvoji domaČi 2843 OPRAVUAMO vso plaskorska M, hitro m bkovMno. Za nemi ostone «to. Tel^ Fon D4) 734^48. Hm servis Vdllcek, (jifi 27dâ KAKOVOSTNO in po zek ugodnih (enoh ízdftíiijBmodtmil fa^d«. M3Grod, d. o. 0., Gosposvetsko S, Celje. Telefon 041 77M04. 27» ROJSTVA Celje v celjski porodnišnici so rodile; 9. 6.: Bogomila KOROŠEC KAJTNA iz Laškega • deklico, Gabi UGOVŠEK iz Nove Cerkve • deklico. 10. 6.: Mihelca GLUŠIČ iz Žalca • deklico. Andreja MOUČNÍK PODLESNIK iz Luč -deklico, Brigita FIRANT iz šencjuna - deklico. 11. 6.: Aleksandra SAJOVIC iz Štor • deklico, Tadeja POTOČNIK iz Slovenskih Konjic • deklico, Aleksandra PREVORŠEK iz Prebolda • deklico, Karmen KRUŠIČ iz Slovenskih Konjic - deklico. 12.6.: Zorica MILOVANO-VIČ s Polzele - deklico, Urška FONDA iz Braslovč - dečka. Bernarda JERAJ 2 Ljub-nega ob Savinji - dečka, Eva AMBR02 iz Vojnika • dečka, Edita 1BRAL1Ć iz Slovenskih Konjic - deklico, Polonca KRAU s Polzele - dečka. Tina ROSINA KOSiR iz Pe-trovč - deklico. 13.6.: Janja ROMIH izStor - dečka. Maja ŠTUKEU iz Šentjurja - deklico, Sonja FRICEU z Ljubnega ob Savinji - dečka, Anisa DULOVIČ iz Celja • deklico, Petra AV-BEU iz Celja - deklico. 14.6.: Laura GOLOB iz Loč - dečka, Mojca PLETERSKI iz Slovenskih Konjic - deklico, Olivera KLINC iz Celja -dečka, Beraardka VIDEC iz Sv. Štefana • deklico, Lidija JOST iz Sv. Štefana • deklico. 15.6.: Tina ČUVAN s Polzele • dečka, Tadeja POTRČ iz Griž - deklico, Tatjana SKUTNIK z Dobrne - dečka. 16. 6.: Helena STRITAR iz Blance - dečka. Olivera FIU-POVIČ iz Celja - deklico, Marija Mojca PIRH iz Celja - dečka, Blanka PILKO iz Loke pri Zusmu'deklico, AnitaSRSA iz Velenja - dečka. Dušica PANIČ iz Celja - dečka. POROKE Celje Poročili so se: Samo KONTREC in Barbara HLASTEC, oba iz Hrastnika, ADton ROMIH in Zorka SLI-PČEVIČ, oba iz Celja, Šentjur Poročila su se: Vito VE-HOVAR iz Rogaške Slatine in Alja SINKOVIČ iz Šentjurja. Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica, od nas, ki znad Upice zelene pela si mi kratek čas. V SPOMIN 17. junija je minilo 10 let, kar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in tast ANDREJ KRIŽAN iz Galicije 26, Žalec Prisrčna hvala vsem, ki ga ohranjate v svojem spominu in mu prižigate svečke. Njegovi domači 288 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, lasta in dedi ja RUDOLFA SUMRAKA iz Celja se Iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pott. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in maše. Iskrena hvćda g. župniku Srečku Hrenu za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru sv. Duh, govornici ge. Marini Srebočan za ganijive besede slovesa, trobentaču g. Miranu Majcnu za odigrano Tišino in Društvu upokojencev Ostrožno za sprerostvo in sožalja. Hvala vsem sosedom, še posebej sosedoma Kruleč, ki sta nam v najtežjih trenutkih stala ob strani. Hvala nidi pogrebnima službama Ropotar in Veking. Žalujoči vsi njegovi domaČi 2835 JL Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba. ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi žene, mame, babice, hčerke, sestre in taSče MAJDE TOVORNIK 6 Planine pri Sevnici (27.5.1954-6.6.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih v Času njene bolezni in ob slovesu priskočili na pomoč. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene in napisane besede sožalja ter za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Blektru Celje, PE Krško, sodelavcem NadzomiStva Planina, OZ RX Šentjur in KO RK Planina, vncu Šentjur in vncu enota Planina. ZD Planina, bolnilnici Celje, Onkološkemu inštitutu Ljubljana ter osebju abdomi- nalne kirurgije Kliničnega centra Ljubljana. Posebna zahvala gospe Štefki F^skar In gospodu Božu Španu. Hvala gospodu Jožetu Vengustu za opravljen cerkveni obred, pevcem s Planine, govornikoma Minki Božič in Riku Slopinšku. pogrebnemu podjetju Žalujka in PCD Planina za organizacijo in izvedbo pogreba, V globoki žalosti: vsi njeni aass a ZAHVALA V 41. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dra^ mož in atí BOGDAN CVIBOVŠEK (29.9.1968-4.6.2009] Težko je izbrati vsa imena, ki bi )im želeli izreči zahvalo in primerne besede. Hvala vsem, kisle nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, ga pospremili v njegov prezgodnji grob in nam tudi fmančno pomagali. Hvala krajevni skupnosti, PGD Vrh nad LaSkim in govornikoma za poslovilne besede. V žalosti: žena Rahela ter hčerki Samanta íd Patricija L2S2 Zaman je bil ves trud, beleženje bila mxyčnejša od volje tvojega življenja. ZAHVALA Ob izgubi brata in strica FRANCA SELICA iz Osredka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. ^hvaijujemo se gospodu Petru Orešniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju ^ujka za njihove storitve. Vsi njegovi Hvala ti. mama. zaživljenje. hvalazačast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, slkane v trpljenje, ma/na, naj večno ti lučka gori. ZAHVALA Ob nenadomesdjivi izgubi ljubljene mame. stare mame, babice, tašče, sestre in tete, spoštovane ANE KNEZ roj. Pušnik s Konca 5, Rimske Toplice (26.6.1920-S. 6.2009] se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja» darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala tudi za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodoma župnikoma Frančišku Horvatu in Jelku Knezu za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Šmikíavž, moškima pevskima zboroma iz Rimskih Toplic in Šmiklavža. Juretu Jelencu za poslovilne besede. Marku Razboršku za odigrano skladbo in pogrebni službi Komunale LaSko. še posebej pa velja zahvala Alenki in Romanu Špileku ter Magdi in Nadeku Knezu, ki so mami nesebično stali ob sU'am' v dolgih letih njene bolezni. Zahvala tudi osebju Zdravstvene postaje Rimske Toplice za vso strokovno pomoč pri negi, Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. V globoki žalosti: hčerke Angela, Štefka, Marija, Martina in Anica ter sinovi Nadek. Jože, Alojz in Stanko z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo žse KINO PLANETTUS Spočti iri 19. 22.8. KhwcMUçnfî B pfMrfiijt|o prtviea da »pfMMab« ^fognat. Angai ia ómamň, krímnalns dnnu 1130 TA 3Ď 171Û 20.00. 2ZS0 BmIm, akcqska dnma UAQ. n.ďfi. 2Ua DržniMn Ign. Itrim'^alrM ^ma 18.10 HhmIi ttMtiu. komotni nm 1110.16.00. liai. 20.30,22.40 Knm valftitíMvo. grozlpvltt v 30 tthn&j («riperodjiv« sUrost Id-»} 13.0a. 19.45. 21BB, 2S.S$ Hoi V tnB2»|u 2, táei)il(í kofnedijB 15.15.17.30 PnitroiiiM w>2, kcmođija 14SLÎB.40. ia,50. 21.10,23JÛ Pnrettt. manstveni>fint»$ti£na dram> Rocfc'D'foR piratj, komedij» J2JUL15.40.18.2a 21.00. RcAoborw. drtma 11.20.16.t0 TtnimtDr iMreSttv. alcoi^U tritof 12.ro. 15A5.18.15,20.50,23.15 UyiMiwiB, Ú£ifSk} thier 12,4ft 1920 pradstavs so vsak dan p/WđsOV8 50 ¥ fieíaŘin vsot/o/o 19.00 QtauriiM V<6lca-liDtUlđoflalni; doiamMntsmi S0eaTA.2d.& 19.00 13-(riter 21.00 ButSfiH VeHca - hvt M bO« Mhoi: dokumafitami 6. 19.00 ButMina V4H(B - Iwl bi Mo (Mioč; dokiinwTtami 21.00 13-trilir SLOVENSKE KONJICE SOBOTA. 20.6. 18.00 SiraflM Zi^m^iifai • koimflje UmaJA. 21.6. 20.00 VvuM-akcára PRIREDITVE PETEK, 19.6. 8.00 Galerija Volk in mestno srediáče _ Celjske poletne vedute XS. poletni slikarski ec4empore IfubUeijskih slikarjev 8.00 SfediáČeVetsija Kramankisejem 17.00 Športna dvorana ZreCe nt kmečke igre tema večera bodo dtre, pesmi in češnje 21.00 MestnikinoMetropol Celje DJKosta 21.00 Celjski mladinski center_ Etno Urban festival koncert Set Up in Leelûojainms 21.00 Rimska nekropola Šempeter Rimski mozaik nagega Časa modnarevijaMůjeŠímrwl ob^jrem-^avi kvarteta Akord 21.00 Atrij SavtnovehiSe Žalec Koncert dekliéke toUcalne skupine Šiis SOBOTA« 20.6, 8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kme^ tržnica 8.00 Sredižče Velenja_ Kramarski sejem 9.00 Mestni trg Zaiec [)omaČa tržnica 9.30 Rimsi^ nekropola Šempeter Rimski mozaik našega Časa antične delmmice v parku lO.OO Mu2ejnovejSezgodovlneCelje Piki je sam doma luikoma predstava družinskega gledališča Kolene 10.00 Pokrajinski muzej Celje_ Poletna muzejska noČ prostogledvsehrazstavmzbirk, vo-deniogiedipo razstaixûu deiamica natemoSchiiîzovekeramOœ.., 10.00 RibnžkTajhtvLožnid pri Žalcu Srečanje dnUtev z zabavnimi igrami 10.00 Kardeljeva plo§čad Velenje tuttfk otroški žnhžav 10.00 Velenjski grad Poletna muzejska noć ob iO, SO kreativne deUnmice v Galeriji Vëenje; ob 18.00 voden ogled javnih spomenikov; ob 18.00 v Gaieriji Velenje • v galerijo ponoči 15.00 Bukovica Dan planincev 17.00 Ribnik Vrbfe Ustvarjalnica na plaži Panirkove otroške deimmice 18.00 SLG(^l|e Baletna èola Tamaře Divjak zaključna produknjaz otroško bO' lemo predstavo O pastíriú in flavti ------ 19.00 Pokrajinski muzej Celje Cabares Cabarei monodrama Zijaha Sokoíaviái 17.30 TIC in Zdraviliški park Laško 19.00 Kažipot Vdenje Odprtje skulptur Gala paš ki otoki in Ekvador slavnostni zaklju&k Z ^pars^ potopisno predavanje Marije delavnice Sajko 19.00 Celjski dom 20.00 Velenjsko jezero Zaključna produkcija Harkkina, dru^a za umetnost plesa Noč ob jezeru 19.30 SLGCe!je Milan Je8ih:1tiko predstavaza abonma in izven 19.30 Prostori Občine Vitanje_ Slike Jožeta Svetine odprtje razstave in nastop kvartetaAs 20.00 Kuitunu dom Smanje pri Jelšah Sekira predstava teaim Megaron iz Ljubljane 20.00 igriSče v Sentil}t^)ri Velenju Večer pod lip'co 20.00 Ribnik Vrbje Skrivnost kresne noči 20.00 Uprava Kozjanskega parka Podsreda ^^čerpodčednjo 20.00 Kuirumi center Lažko_ Noč v Benetkah predpremiera operete Johanna Staussa v izvedbi KD Koral Laško in Celjskega pevskega društva 21,00 Grad Podsreda_ Poletna muzeiska noč koncert APZ Maribor, MePZ Bistri-caobSotU in Godbe na pihala Mu-šikkapeUeSchioss Zeil iz Nemčije jZBORtJ NASTOPAJO : . CAROOejA < CReOA.AMDREJ} . foxy teens • natalma verbotsn - čuki • vitezi celjski • natauja koldek .ansambel vrt • oktet zupanov • vili r£snik . mladi dolenjci • tanja žagar • joZe kranjc in marjan uljan skater katrca rebeka dremelj mitja kvintet nu$a oerenoa trio pogladič zaka pa ne navihanke domen kumer miran rudan nuoe RadiaCelje PRtRBDtTEV BO CB VSAKEM VteMEMU [šOTOft) tGUALA ZA OTROKE STAROOOBNEKATRCE HAGRAOE PReSENECENJA • i««Vff5 Vtf vstopnine NI! VOJNIK 21.B.2nnÇ) OD 14.URE NEDEUA,21.6. 10.00 Velenjski grad Muzejska ustvaijainica za otroke 14.00 Vojnik PiknikKatrce in 55 let Radia Cdje 17.00 Ribnik Vrbje Ustvarjainica na plaži Vonirkcsve otroške deUamice 18.00 Mu2^ novejše ^^odovlne Celje Muzejska noč prctóř vstop za ogled vseh zbirk in razstav 21.00 Dvorec Novo Celje_ Kresničnl večer in srečanje ob dnevu državnosti POHEDELJEM« 22.6. IB.OO Osrednja knjižnica tl^lje Vojni spomini Pranja Malgaja POLETJE V CELJU SOnOTA, 20. 6. 9.30 Celjski mladinski center: otroške etno delavnice z Barbaro Zupane 10.00 Center Celja • ns zvezdi: Kure -Ptičja gripa - plesni performans 11.00 Mestna plaža: otvoritev plaže in drkuéki piknik 17.00 Celjski mladinski center etno delavnice - bodypainting, Pyrotehníki 18.00 Mestna plaža: po brazilsko s skupino Olinda in Sambada 2I.OO Celjsici mladinski center: koncert Zdravko Božič; Čompe 21.00 Stari grad: slovesna otvoritev PoleQa v Cd ju ■ kimcert Mladinska dmfoničnega orkestra Glasbene âole Celje in pevskih zborov \'KDriJA.2l.6. 7J0 Mestna plaža: vadba Pinati 10.00 Stari grad; Hermanov festival - celodnevna zabava za otroke 19.30 Celjski dom: Noč v Benetkab - premiera komične (^Krete v izvedbi KD Koral l^âko in Celjskega pevskega društva 21.00 Vodni stolp: Tolmuni • glasbeno ambientalni večer s plesnim kolektivom Abomo in kvintetom Gamma PONri)EUtJs.22.6. 7.30 Mestna plaža: gibajte se vpolet* ju ' jutranja telovadba predstavitev knjige spremija raz-stava Bc^zasevemo slovensko mejo in general Rudolf Maister 19J0 SIG Celje Milan Jesib:ltiko predstavaza abonma in izven Natečaj RAP OPEN MIKE; glasbeni natečaj za neuveljavljene reperje in re-perke, rok za prijavo sreda» 24. junij. Celje FOKUS; prijave na poletno fotografsko delavnico - na cel^fokusg^klub- 5QC.SÎ Sobota, 20. }imij, ob 20. uri, prostori RAK: Muzejska noč * predstavitev inštalacije, 3D logotipa DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-S6 KRIZNI CEr^R ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 • pi sama 3000 Celje tel. It. 03/428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE* ^TVENASIUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Fâks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dru5tvo-sos@dn3stvo-SQS.si ZAVOD VIR» DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 iTtdàem car Petek, 19. junij, od U. do 16. ure v celjskem mestnem parku: Kreativno v parku 09; še zadnjič letos animacije za mlade Petek, 19. junij, od 17. ure, atrij mladinskega centra: Etno urban festival: delavnice in perfonnansi; fooibag, gra-fitarji, žonglerji, ob 21. koncert Leeloo-jamais, predskupina Set Up (vstopnina 6 evTov). Sobota, 20. junij,od9.30 do 12. ure: otroške etno delavnice z Barbaro Zupane. narodni plesi Igrali smo se nekoč, igramo se danes v izvedbi otrok Iz Vrtca Anice Čemejeve z mentorico Majdo Magdič. Sobota, 20. junij, od 17. ure, atrij mladinskega centra: Etno lU'ban festival: delavnice in perfomansi: etno delavnice, bodypainting, pirotehniki, ob 21. uri koncert Čompe, predskupina Zdravko Božič (vstopnina 8 evrov) SLOVENSKO DRUSTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova4 • 8, Celje tel.: 03/548 60 II ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starve, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moSke storilce nasilja ali žrtve psihičnega Dasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Ttíefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ui. 4,3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-^ekod 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT FTEOS 031 555 844, www.eteos.si, Info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor; Srečko šrot Podjele opravlja časopisno-založniSko, radijsko m agencijskotržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, tcfefoo (03) 42 25 190, fax: (031 54 41 032, Noví tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: Tea Podpe-čan Veler. Naročnine: Majda KlanSek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je leina naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenapučenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko srediSče, Dunajska 5, direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnlcaodg. ur.: Ivana Siamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje : www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail (dmičnega urednišn^: tehnika.tedniic^t-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica Informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radjo@nt-rc.si. E*maii v studiu; infc(^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena BreČko-PokliČ. Brane Jerdnko, Spela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnlk, Branko StamejčiC. Simona ŠoHniČ. Dean Šusier, Saška Tertan Ocvirk AGENCIJA Opravlja in Radiu Celje ter nudi ost< prostora v Novem tedniku le agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodje Agencije: Vesna LejiC f^paganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar. Viktor Klenovlek, Nina Pader, Rok Založnik, Alenka Za- pušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fa*: (03)54 41 032, (03)54 43 Sil Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija^t-rc.si hoví tednik ^ÍMŽVEDRILO 31 Nagradna križanka POMOČ: ANALEKTA-řzbrano branje, KIVU'|ezero v vzhodni Afriki, RAMIREZ-mehíiltí nogometaS (J«5us). TRENKER-av$trljski igralec in režiser (Luis) Nagradni razpis 1. nagrada; darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran v Tmovcu pri Dramljah in vstopnid za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje 2. nagrada: vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero 3.-5. nagrada: vstopnica za Titanium fítnes center v dvorani Zlatorog v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo)» ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 25. junija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 12. junija. Rešitev nagradne križanke iz št. 45 Vodoravno: SLEPILO, PARAVAN, LN. JAKA. ETNA, SN. OTROCI. SAKAR, RP. POKVEKA, IDILA, KLOROFIL, ONAGER, RILEC, GANTAR, ME, ATOL. ORNAT, ZEH, MED, OBAD, ARZEN, PRVT MAJ. OWEN, IK, AIROLO, BAN, ITA, TRATA. OS. SLAK, STAREJŠI, PA TUDI, NET, COH, ENID, ČV, KANADKA, JANČAR. Geslo: Praznične prostočasne dejavnosti. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran v Tmovcu pri Dramljah in vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje, prejme: Mira Čoki, Ponikva 22a, 3232 Ponikva. 2. nagrado, vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero, prejme: Cveto Vrečer» Cesta II. grupe odredov 2b, SOOO Celje. 3.-5. nagrado, darilni bon za veliko klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejmejo: Bojan Grajžl, Ul. Cvetke Jerin 1,3220 Štore; Olga Potočnik, Straža 14, 3203 Nova Cerkev in Cvetka Florjane. Parižlje 32. 3314 Bra-slovče. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 A 5 b 7 a 9 10 n 12 13 14 15 U 17 19 2D 21 22 U 24 25 2i 27 28 ime in priimek: Naslov:_ OVEN Ona: Ijubosim^e vas Uit\kû privede v prav neprijetno siiua-ájo. še ziiisti, če je neiuemetje' no. Poskusile se izvleči. Čeprav ne bo kûiko, zlnsti pa se ne podajajte v karkoli takSnega, kar bi Še poslabšalo položaj. On: Partnerka si bo zelo prizadevala. da vas spravi v dobro voljo, saj se zadnje čase kw prepogosto sprašuje, kajjezva-mi narobe. Povedali ji boste za svojo (ežavo in jo prosili za pomoč, ki vam je ne bo odrelda. mm Ona: Pogovor $ partnerjem vas bo precej presenetil, a bo presen^nje predvsem v pozitivni smeri. Naredita načrt za nekaj, o Čemer se že prec^ časa pogovojjaia, vendar tega do sedaj nista uspela uresničiti. On: Prihajale v obdobje, ko boste morali kar rmjbolje izkoristiti tiste lastnasti, ki so vaša najboljša stran Nikar ne mešajte Ijubezensldh afer s posbv-nimi interesi, saj se lahko to kaj hitro obrne proti vam. Ona: Ne zanemarjajte svojih posloimih zadev, saj se lahko vse skupaj ume v precej čudni obliki Z odločitvijo nikar ne odlašajte predolgo, saj se vam lahko zgodi, da vas bo konkurenca prehitela. On: Še vedno boste imeli priložnost. da se vpletete v boj za naklonjenost nekoga, ki si ga že dolgo želite. Verjemite: splača se potruditi, saj je »dobitek« veliko boljši, kot ste mislili. DVOJČKA ^ Ona: Ne smete se več zanašati le na eno osebo, ampak se boste morali obrniti tudi na druge, saj boste na ta način uspeli veliko hitreje. In to velja tako za ljubezen kot tudi za poslovne načrte! Oru Sodelavec se bo sicer uk-bnil vaši avtoriteti, po tihem in na skrivaj pa bo Še vedno delal popolnomji po svc^e. Toda ladí takšno početje vam bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudite z njegovo neumnostjo. Ona: Imeli boste občutek, da nekdo skašavnesti razdor v vaš odnos s prijateljem. Torej se odkrito pogovorite z njim, kajti le tako se boste uspeli izogniti težavam. Saj veste, bolje preprečiti. kot pa zdraviti! On: PosreČib se vam bo tudi tisto, kar se vam ni uresničilo niti v najlepših sanjah. Obdržite trenutno optimistično razpoloženje, zabavajte se, svojo srečo pa uživajte skupaj s partnerko. Veselo bo! Ona: Smešen dogodek bo tak le na prvi pogled. Ko boste premislili, pa boste ugotovili. da gre sedaj vse skupaj zares. In prav rtič vam ne bo prizanešeno; ravno nasprotno: težav in problemov bo več kot preveč ... On: Spet se vas bo lotil tisti nenavadni nemir, ko enostavno ne morete biti na miru. Podali se boste na prijetrw raziskovanje bližnje okolice in kaj hitro se vam bodo poti križale z osebo, ki ne bo kar tako. STRELEC Ona: Kdaj vas bo izučilo, da se ne vpletajte v stvari, ki se vas prav nične tičejo? S takšnimi dejanji si vedno nakopljete sovraštvo okolice, ^^fp se skušajte ogibati takšnih neumnosti. On: Navadili ste se na lenar-jenje. zato vam je sedaj še řoíí-ko težje začeti z resnim delom. Ne pričakujte, da bodo delo opravili drugi, ampak se raje sami zakopljite vanj. Tb se vam bo vsekakor izplačalo... KOZOROG Sk Ona: TYenutna poslovna si-tuanja bo omogotíta posel, ki vam bo že v bližnji prihodnosti prinesel kar precejšnje dobičke. Sodelovanje z osfaiimi iz tega projekta pa bo prinesb tudi nekatere druge umnosti. On: Ves svet prvpagim zdm-vo Življenje, le vi vztrajate v starem slogu. Raje se streznite in si priznajte zmote fn napake! In nikar ne pričakujte spremembe preko noči, saj to enostavno ni mogoče. LEV ■ VODNAR Ona: Uspelo vam bo popraviti krivico, ki ste jo po nesreči narediti prijateljià, ki jo vidite sicer v izredno pozitivni biči. Na koncu se bo izkazalo, da ste se vi sekirali veliko bolj kot pa ona. On: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne sekirajte zaradi trenutnih neuspehov • vaš čas Šele prihaja. In noč ima vašo moč, zato jo izkoristite do konca! DEVICA ^ Ona: Na ušesa vam bo prišla pomembna informacija, ki vam bo v precejšnji meri spremenila pogled na poslovno do-gajanje ok/^U Boditfi pozorni tudi na tisto, kar na prvi pogled izgleda nepomembno. On: Uresničile se vam bodo ljubezenske sanje, rm katereste že skoraj pozabili. Pravzatobo-stesprvaprecejpresenečeni, vendar boste Že v rmslednjem trenutka izkoristili ponujerw pn-ložnost. Uspelo vam bo! Ona: Sicer vam bo uspelo, da se boste dokopali do nekoga, ki ga že dolgo prav bolestno obožujete, vendar si nikar ne delajte prevelikih utvar, saj bo to te prehodna avantura. Raje uživajte, dokler še lahko ... On: Odkrit pogovor s partnerko vam bo prinesel povsem drugačen pogled na vajino zvezo» za katero ste Wír doslej prepričani, daje ni rnogoče izboljšati. Treba se bo še malo bolj potruditi in uspeh bo fb. Ona: Kljub nori zaljubljenosti boste nekoliko brzdali vro-ča Čustva, saj morate v tej si-tuađji obdsiati kar najbolj trezno glavo, še posebej, ker je pred vami pomembna odločitev na poslovnem področju. On: Niste navajeni hladnega ozra^a, zato se v trenutni novi družtfi kaj težko znajdete. Okušali boste srečo, vendar boste še venomer iskali nekaj več. Je pač tako. da za vas ni nič dovolj dobro. ASTKO. Pnn. 4. Celje 090 4208 3 Dobrodelni za otroke ^ornjesavinjska SLS oziroma strankina podn^dek in ženska zveza so letos drugič pripravili dobrodelno akci)0 Sre£an}e ljudi odprtih src, zbran denar pa bodo, podobno kot lani, namenili vsem deštím zgomjesavinjskim šolam v njihove dobrodelne sklade. TUdi tako želijo omogoáú enakovreden položaj otrok sploh v teh časih, ko je stiska čedalje hujSa. Seveda akcije ne bi blio brez SLS poslanca Jakoba Presečnika (v sredini)» vabilu pa sta se poleg nastopajočih iz večine $ol odzvala župana Rečice ob Savinji Vinko Jeraj (levo) in Mozif^ Ivo SuboverŠnik. če izdamo, da je mozirski župan na dan akdje praznoval še rojstni dan, potem verjamemo» dâ bodo v zgomjesavinjskih šolah zadovoljni z letoSnjo nabirko. Na prireditvi pred Mozirskiro gajem je biio poleg številnih obiskovalcev še več smeha, k čemur je ob komentarjih Nejca Slapnika pripomoć molža posebne gensko spremenjene krave. Trojica s posnetka se je molže sicer lotila, vendar v njeno dobro raje ne povemo, kako »uspešna« je bila. US Vsi na Katrco! Jani Ulaga (levo), predsednik obrtne zbornice Žalec in član upravnega odbora slovenske obrtne zbornice se je srečal z Izijem Pantnerjem in Kiavdijo Winder, ki vsako nedeljo na Radiu Celje poganjata oddajo Katrca. Na prireditev Katrca 03 to nedeljo v Vojnik sta ga povabila kar s plakatom skupine Katrca. Foto: NATAŠA MOLLER Naporno življenje novinarjev Premiere na zaključku praviloma okronajo z žlahtno kapljico, če pa je premiera v vinski kleti, nanjo brez kozarčka penine še vstopa ni. Tako so ubo^ novinarji od blizu in daleč lepega sončnega dopoldneva na premiemi predstavitvi viname Zlatega griča v Slovenskih Konjicah poskušali vrhunska konjiška vina. Maio na začetku, malo vmes, malo na degustadji v novih, temu namenjenih prostorih (na posnetku), malo potem v Vinogradniškem dvorcu, pa v gostilni Grič... Zraven pa so morali ohraniti trezno glavo, snemali, pisati, poročati... Hudo. Z lave: novinarski kolegar Dala PrimožŠkerí (kitara, vokal), karizmatiini Gf egorTeriak (vokal, kitara), Primů Kmnoviek (bobni), Malvin Majean (bas, vokal) in Grisa Mihaljak (khafa, vokal). Spet bodo il Trenutno največja celjska rokovska atrakcija» skupi* na Fajercajg, bo znova poskrbela za srbeče podplate in utrujena grla po koncertu. Po uspeânib gostovanjih v Ljubljani, Kranjski Gori in Vuzenici se skupina» Id de-luje dobrih šest let. v tej zasedbi pa ^ajo zadnje leto, že veseli igranja pred celjsko publiko. Ta jih )é nazadnje slišala de, ki jih preigravajo Fajer-na fantastičnem koncertu v cajgi, lahko slišali na pred-Mestnem kinu Metropol. To- večer praznika, torej 24. ju-krat boste brezčasne koma- nija pri Vodnem stolpu. Kon- Zupan na motorju Ob tem posnetku se lahko z Vranskim županom Francem Sušnikom samo prepy^timo užitku ob občudovanju njegove »makine<<. Seveda pa brez strahu - župan s svojim jeklenim ko* njičkom ni predhodnica kakšne sodobne redarske službe, je pa res, da zelo rad in dokaj uspešno dela reklamo za center varne vožnje. Foto: TT PLESKARSTVO FA8ADERSTVO i^KUGLER Kosovelovo )6 3000 CEUE GSM 041 »SI osé Tel 03 490 0tX2 cert organizira Rotaract klub Celje» nastopili pa bodo še Mi2, Multiball, 500 metrov in Lobotomy. Naslednji koncert v Celju bo 4. julija na Šmartinskem jezeru, na mednarodnem stečaju Rotaract klubov Evrope. Če ne boste mogli zdržati brez »vžigalnikov«. pa jih lahko greste 27. junija poslušat tudi na Pre-valje. Ampak malo previdnosti pa ne bo škodilo. Iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da se po njihovih koncertih ženske rade pore-dijo in so v starih tirih šele čez devet mesecev... ŠK Foto: arhiv Fajercajga Jaz bi tudi šminko! Avrelija Kompan iz mestnega smdia lepote Relaksana v Cel/u je v minulih dneh poskrbela za Učenje naše nove skupine Ra-Ce. Ker je lza,h& tonskega mojstra Radia Celje Iztoka Pantnerja in voditeljice îQavdije Winder, spremljala dogajanje, je tudi sama želela sesti na stol za urejanje. Ve selje je bilo zares veliko, ko ji je Avrelija obljubila, da bo naličila tudi njo. Foto: NATAŠA MOLLER