O ti brezskrbna mladost! ip TxcT O- se boš li 7C napil, piščanček mali? Seveda «* I3SL nazobal si sc zrnja, da si kar okrogel. Res ijKž^. jc- da si pogoltnil vmes tudi kakega mast-9^0^^ nega črvička, toda tisto ti ne more ugasiti |H|Bj hude tvoje žcje. fflJ^B In proti nebu gledaš, kadar piješ. Prav gjjEKV tako, saj je tam gori on, ki jc ustvaril tebe, ^tfg^ ustvaril zrnjc, da je zobljoš, in vodo, da si ^^^g; gasiS žejo. Prav je, da se oziraš tja gori k ^^^ njemu in si mu hvaležen. Kam pa zdaj spet? Aha, nazaj tečeš k svoji mamici. Tebi je pač prijetno! imaš skrbno mamico, tako dobro kokljico. ,Ko-ko-ko-kook-kok-kok!" kliCe te vedno, brska po dvorišču, brska po trati, ti- pa pobiraš zrnca in črvičke. Lačna je mamica, suha kokljica. toda ne pri- — 87 — takne se ne zrnca ne črvička, dokler ni poln (voj že-lodček. Sloji med vatni in veseli se, da se vi mastite, in gleda, kako čivkaje pobirate drobno hrano. Nazobal si se in zopet si žejen, pa pozabil si, kje je pripravljena za vas voda. Mamica ve, kaj ti je. -Kokoko-kok!'1 In počasi te pripelje mimo po-sode, kjer je voda, pogleda vanjo — dovolj je bo, si misli, tudi jaz si je smem nekoliko privoščiti, saj je vendar ne bo premalo mojim kebčekom. Pokusi jo in vam zopet pokaže, kako morate piti. E, dobro se ti godi! No, no, no, kaj je pa sedaj? ,Civ, civ, civ, — civ — — dv!" E ti revež ti, kaj pa je? Ej, seveda, trava je velika, ti si pa majhen. Izgubil si se, nisi mogel videti, kam je odpeljala ma-mica bratce in sestrice. V žalosti in strahu kličeš z obupanim giasom: civ, ciiv, ciiiv! Nikar se ne boj, ne bo nič hudega. Lej, mamica že vzdiguje svojo glavico. — posluša, — te že čuje. ,Kok — kok ko-ko-kok!'' Aha, jo že sliši, je že blizo, — pri tebi. Toda, kakšen pa si? Ves moker; seveda toliko časa kobacati po rosi! Kajnc zebe ter Kako bi ie ne? Suknjica tvoja je še slaba, tuintam se ti vidi še gola koža. — Mamica precej opazi. kako trepetaš mraza, precej ti razprostre svoja krila. — Kajne si žc izkusil, kako prijetno gorko je tam notri pod okriljem mamičinim? Ti "zležeš tja notri in zopet si dober. E, tebi je le pri-jetno! Ogrel si se, skoro vroče ti prihaja. Dobro bi bilo se malo ohladiti. Zato si menda odgrnil nekoliko mehko mamičino perje, pomolil venkaj najprej svoj rumeni kljunfek, za njim pa še svojo rumenkasto po sredi prižano glavico. Tudi solnček je že gorak, in počasi se izkobacaš ves na svitli dan. No. se boš malo pretegnil? Nožica ti je zastala; !e potegni jo in nekoliko povihraj s perutkama. Nadremal si se, ogrel si se, no zdaj boš pa na-gajal5 Okrog mamice hodiš in kavsaš io pomalem? Lej, lej. kar za kljun jo grabiš in celo njene lepe rože na glavi ne pustiS pri miru! — 88 — Tudi mamica se je že naveličala Ivojih pored-nosti, vzdignila in stresnila se, da se je kar pokadilo od nje, in spet hajdimo dalje! Ko-ko-ko-kok-kok . . . Približali ste se sultanovi kolibi. Notri leži sultan in malomarno gleda vunkaj. Premišljuje pač, kaj je neki krivo, da danes ni dobil nič kosti. Revež ne ve, da je petek. Ak, kako jih je hrustal drugekrati in si takisto zadovoljno oblizaval dolge svoje brke. Danes pa nič in nič. Baš ob teh njegovih mislih pripelje vas mamica pred kolibo. Sultan pogleda uprav nate. ne-srečna misel mu šine v glavo, začuti poželenje po tvojih koščicah, nagubanči čelo, stresne se in puhne iz kolibe . . . Po tebi bi bilo, pohrustal bi te bil, kakor po-hrusta (voja mamica rjavega hrošča, ki ga zmaje veter doli z drevesa, - - toda niamica tvoja ima oči povsod. Kakor blisk je bila pred sultanovim gobcem. No. tako hude je še nisem videl nikoli. Vse je sršelo od nje, sekala je s kljunom in skočila je v sultana pa ga opra-skala po poželiivem gobcu. Saj se je pa tudi takoj obmil in osramočen vrnil v kolibo. No, boš pa drugič še imel tako pregrešne želje. ln pravtakisto sta jo obravnala tudi z mucinom, ko jc z tnehkimi šapami že pripravljal gobček, da bi -kaj boljšega založil. Saj veš. kako te je gledal. Reci, če ti ni dobro, da imaš tako skrbno ma-mico! Kje bi že bil, da je nimaš! Ali se še spominjaš, kolik strah je bil unkrat. ko se je prikazai tam gori v višavah strašni jastreb! kako je bilo vse poparjeno in preplašeno! Odnesel in po-hrustal bi bil vse, ko bi vas skrbna mamica ne bila o pravem času spravila v varno zavetje. O ti skrbna, dobra mamica: Ljubi jo, dokler jo imaš, saj je ne boš imel dolgo. piščanče! Še kakih pet ali lest tednov, pa vas bo za-pustila dobra mamica. Nekega jutra bodete ostali sami. ,Čiv — Liv — čiv!!" . . . tako bodete žalostni čivkali in iskali mamice. Morda jo bodete našli, prosili. naj vas še vodi, 5e hrani, še varuje, toda poreče vam: .,Ljubi moji otročiCi, dosli ste veliki, zdaj morate že satni skrbeti za-se. Vsega sem vas naučila. ravnajte se — Q0 — po mojih naukih in nič vam ne bo hudega. Z vami pa nc morem več, kajti naša dobra gospodinja, ki nam siplje vsak dan dvakrat dobrega zrnja, me izprašuje že štirnajst dni: Grahka, kdaj boš začela zopet nesti? Tako me vedno nagovarja, in zato moram in moram." Ne vtegnem se več ukvarjati z vami, bodite srečni! Takrat, piščanček, bo konec tvojih srečnih brez-skrbnih dni. Sam si boš moral iskati hrane, sam se varovati nesreče, sam paziti na sovražnike, mamice ne bo več pri lebi.------- Ljubi moji otročički, piščančkovo življenje je živ-Ijenje vaše. Tudi vi ste enako neokretni in revni, a mamice vaše so skrbne za vas, ej, Se mnogo skrbnejše kot kokljice za piščeta. Koklja zapusti piščance v šestih, sedmih tednih, toda mamica te pe zapusti, le ne po-zabi nikdar. Olej, da je tudi ti ne zapustiš in ne po-zabiš nikdar — svoje zlate mamice! Ferdinand Gregorec.