m PRIMORSKI DNEVNIK __ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto Vi . 110 n7on Poštnina plačana v gotovini n \x/yl^ Spedizioneinabbon.po5tri.gr.______________________ S®VOR TOV. JOŽETA DEKLEVE HA SEJI OBČINSKEGA SVETA Prispevajte za Kulturni dom! TRST, sobota 12. maja 1951 Cena 15 lir SOVEREHOSTITHLUE NHD TRSTOM fe prenehala 16. septembra 1947 jasno določa mirovna pogodba in niti tristranska izjava ni mogla mimo tega dejstva - Pobožne želje iredentistov še argumenti - Občinski svet bi v maju (!) moral predvsem misliti na proračun za 1951, ki še ni pod streho Na včerajšnji seji tr. zaskena občinskega sve-kateri podrobno po. rocamo na 2. strani, je taiel tov. ar. Jož« Dekle, j 3 sledeči govor* »d ofern'1^ . diskusija temelji ZV(j upravnega urada ljen. a f". marca 1951, nasloven jcina krajevne sodne oblasti, kstemGre^ tržaški m sodnim da v primeru, da ° s&oročilo v zvezi keon .zadevami od kasači j-tlijj s°aišča italijanske repu-°d katere koK druge H ?~ke sodne oblasti ali Mijk^asodnega ministrstva ttdrji - ? republike, naj se knau kakršnega koli ukrepa hk[ a sporočila pošljejo rav- Ti Zar zj^lfl2«mi med Zavezniško in tujimi drža-iifcoj tačno italijansko repu- noirit,treh okrožnic pravnesti, 1"a ZVU bi morali iZva-Scsto * STO neodvisna in Vn inHa apravna oseba gle-S iej°zam.Hvo, čeprav je no-S> ,llr>lrati kot suvereno dr-Sjnj? menijo nekateri strogi tli v mednarodnem pra-Vto.Pa je nočejo imeti za i\ ln? Pravno osebo, po-% kot trde spet \pio;'' kT°da kakor koli bi prav-f'V. » že hotela označiti /Jstro je da je pravna Sri od Italije, kot % ]„ ,i druga država. Kot SIWhej STO subjekt m-ed-%tv Pravic in obveznosti, J naj,.??. nePosredno odvisno /? Je Le mednarodne oblasti, W Varnostnega sveta Ojjj tecite,0’1*1 le predlagal to ik? )e l ' te0a mnenja, tem-,Sl 7? lsti poti, ki jo je W Tektor tržaške sv. univerze tajm nekaterimi drugimi, d ^ Stri suverenost Italije ip * ni rtrpnph/llfl. hCT S^rv 7* auuereriubb ivu je sreneftanjp odvisno od k^vih .konstitucije STO v ? togo, žrtvenih elementih J bpoi^a Po njihovem še ni k ria f61>' 4sto stališče je 5-toSj)}■ mvzel glavni dr-. °Sa. _• c* katerega glavna viru! m°Orede omenjeno, je hiČ1 va™tvo javnih u-tl; ^ 0?o ‘';reTOl' STO. Izjavil >4oaja STO pod anglo-kot ut-ravo ni mogoče ^ Da D?iemljc države zase, >i bstajatP0<1 vmešavanja V, kot0r°a'nOv sodno o !>,'edir./atT:!tt;ie med dru' J rožn a resolucija. \*°*tiki1CšT n0/7fa sam0> da %°bi"«i S°—Wsni od oraa‘ N l«1*1 Pr’,T SftPrej, V s*.* k tok °blno4.~*^ ° le 'tfn* n_i in ne smejo v Prtmeru ubo,]ati naio_ m jemati navodil od druge države; ne izvajati nalogov Key --- — 1k Mislih'prav prihajajo iz V e OaiT' ■ isto ukre- ^i&n>čebi- n' Pr’ toA tvojih v izvrže- Vpila funkcij poslušal %tH*d OmT 2 Dunaja ali lSk> p V"lenjene fl0spode %>čuZuhm W \ * ki Podr, ln Želie in tUdi K?* Srmmf Tl t0da to niso °nmentacije. Na dru- * da j. t®°Polnoina pre- ikli^d srn a' da suvere- V1. Podo,„ Pripada več K>- o pra^‘o ute- I 1 avtorifJ ri bi iahko Silfravu kot 1 v med narod- GuagLhTpha Kunza’ lvU(lisn yoenheima. Andr« “t$n 7<0enfieima, ' TAj^ue ji ' *omši**'liesa: f-epreUeja, 'i*0^ j: a in druge, fottete^ ^ se skliceval na W fo0a PravnPVo°Č3a medna-Ui ^n v£bj* Pa je polo- Kj' ki Sr. 2?** pogodbe z CN 2?1- Saj Prav lega Nb ZJ; «v3 pTl)a točka Ki ‘e ukanah .? 40 P<> So? 0Zeml~e„ ?° S Poboti no N Vdata wC'S',ost nare-l1 Je % M ^PPUiia dvo- SL Začelo ■Ustanovljeno j 'jhS * dne t,, ‘L T‘iC°di;isno L h rrdrZL Je S eptembr^of-,°°odba- *• ^ italijanska • ZakonC pogodbo. *®konodajne0a dekT¥ta zadostnega načelnika države od 28. novembra 1947, štev. 1450, pravi,- «Dana je polna in celotna izvršilna moč priključeni mirovni pogodbi med Italijo ter zavezniškimi pridruženimi državami, ki je bila podpisana v Parizu JO. februarja 1947 in je stopila v vetjaw> 16. septembra 1947. Ta člen ima Po členu 3. l»eljavo od 16. septembra 1947. Od tega dne je mirovna pogodba v vseh svojih določilih pravno obvezna za Italijo in njena določila so postala sestavni del njene zakonodaje. Tako pravi tudi točka 2, člena 21 mirovne pogodbe:' vltalijanska suverenost nad področjem, ki sestavlja Svobodno tržaško ozemlje, kot je zgoraj označeno, preneha ko 'stopi v veljavo ta pogodba#. Te besede ne dopuščajo dvoma o tem, da je suverenost Italije nad ozemljem, ki sestavlja STO, prenehala. V nasprotju z jasnostjo tega določila so trditve vseh onih, ki menijo, da bo suverenost Italije prenehala, šele pod pogojem, da bo STO ustanovljeno dejansko z vso svojo stalno in neodvisno organizacijo. V mirovni pogodbi ne najdiemo niti sledu o teh pogojih. Prav tako za ustanovitev STO ni pogoj imenovanje guvernerja, niti čas, ko bo ta imenovan. Prva točka čle-m 21 določa: uSvobodno tržaško ozemlji priznavajo zavezniške in pridružene sile in Italija, ki se strinjajo. da bo njegovo nedotakljivost in neodvisnost jamčil Varnostni svet Združenih-narodovi). Mar prav ta odstavek ne dokazuje, da je STO postalo subjekt mednarodnega prava, kajti pmčiti nedotakljivost in neodvisnost pomeni braniti bistvo mednarodne pravne osebe, dolžnost, ki pripadla Varnostne, mu svetu in ne morda Italiji. V prilog tezi o prenehanju ita. lijanske suverenosti nad tem ozemljem navajam, čeprav ne bi bilo potrebno, tudi -prvi odstavek prvega proglasa generala Aireya od 16. septembra 1947. ki pravi: «Z ozirom na to, da je člen 21 mirovne pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi silami in med Italijo stopil v veljavo je bito ustar novi j en o Svobodno tržaško o-zemljen. Končno bi v potrdilo tega stališča navedel še znamenito tristransko izjavo, ki pnarui med drugim: «Vlade Združenih držav, Združenega kraljestva in Francije so predlagale vladi Sovjetske zveze in vladi Italije, naj se ti dve vladi pridružita sporazumu o dodatnem pa-otokolu k mirovni pogodbi z Italijo, ki bi Svobodno tržašlko ozeirlje ponovno postavil pod italijansko suverenost«. ista tristranska nota pravi na drugem mestu: «Vladg Združenih držav, Združenega kraljestva in Francije so zaradi tega sklenile predlagati povratek Svobodnega tržaškega ozemlja pod italijansko suverenosti>. Kako torej vlade teh treh držav govore o »povratku pod italijansko suverenosti>, če ta nikoli ni prenehala, in kako da v svoji iztfivi pravijo, da je treba skleniti sporazum o dodatnem protokolu k mirovni pogodbi z Italijo, če tukaj še včdno velja italijanska suverenost? Cernu bi nadalje tristranska izjava govorila: «Z ozirom na to, da je Varnostni svet prevzel odgovornost za neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost Svobodnega tržaškega ozemlja, bodo vlade Združeni h držav. Združenega kraljestva in Francije predložile Varnostnemu svetu v odobritev sporazume, ki jih je treba skleniti)), če to ozemlje še vedno pripada Italiji,, kot zatrjuje glavni državni tožilec? Pogosto slišimo trditev, ki nasprotuje temu, kar smo pravkar navajali, in ki pravi, da bo STO ustanovljeno šele, ko bo imenovan guverner, in da ZVU upravlja to ozemlje kot okupacijska sila v istih pra>v. ni h in dejanskih pogojih kot pred uveljavitvijo mirovne Po. godbe. Ne da bi hoteli kakor koli braniti nadaljnji obstoj Zavezniške vojaške uprave( ki zavira uvedbo demokratične ureditve, ne moremo mimo dejstva, da so take trditve, ki sem jih pravkar navajal, v nasprot. ju z določili mirovne pogodbe. Tretji odstavek člena 21 določa, da bo »od trenutka, ko bo italijanska suverenost nad omenjenim ozemljem prenehala, Svobodno tržaško ozemlje vla. dano v skladu z instrumentom o začasni upravi)). C len 1, do. datka 7 Pa pravi: «Dokler ne bo guverner prevzel oblasti, bosta Svobodno ozemlje še nadalje upravljali vojaški po. veljstvi, vsako v svoji pripada, joči coni». Končno bi, ne da bi se skliceval na prvi proglas generala Aireva, opozoril spet na tristransko izjavo od 20. marca 1948. ki pravi: «V angloameri. ški coni so vojaške oblasti de. lovale kot vršilec dolžnosti manjkajočega guvernerja», V prilog tej tezi bi lahko navedli še številne druge prime, re, vendar lahko ie iz tega, kar smo povedali, z mirno dušo ugotovimo: 1. da je bilo Svobodno tržaško ozemlje konstituirano 16. septembra 1947; 2. da je istega dne prenehala nad tem ozemljem italijanska suverenost; izvršuje lunkcije guvernerja cev in Italijanov na vseh pod- Zavezniška vojaška uprava, zaradi česar bi ta morala upravljati ozemlje, kar pa se, na žalost. ne dogaja v skladu z določili začasnega statuta. C e izhajamo od teh premis m od teh ugotovitev, lahko v tem primeru samo odobrimo stališče, ki ga je Zavezniška vojaška uprava zavzela, in na. čelo, ki ga poudarja okrožnica od 20. marca 1951. Na drugi strani pa moramo na žalost ugotoviti: 1. da Zavezniška vojaška uprava ni usmerila svoje politike v skladu z dejstvom o ustanovitvi STO, da je tukaj prenehala italijanska suverenost in da je STO postalo subjekt mednarodnega prava; 2. da v drugih panogah javne uprave ista Uprava mi spremenila svojega delovanja, ki je ta del ozemlja dejansko spremenila v italijansko provinco; 3. da ni uvedla načel, ki jih vsebuje člen 4 dodatka 6 in ki se tiče človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, in člen 7 dodatka 6, ki se tiče uradnih jezikov, t. j. da ni uveljavila načela enakopravnosti Sloven- ročjih javnega življenja; 4. da ni rešila vprašanja državljanstva v skladu s členom 6 priloge 6. Dodal bi, da zatrjuje Joseph Kunz, ena izmed največjih avtoritet na področju mednarodnega prava, v reviji «American Journal for Interna-tional Rightu, Washington, zvezek 41, letnik 1947, stran 630 in 631, da je z dnevom prenehanja italijanske suverenosti nad tem ozemljem izvršena tudi sprememba državljanstva, kajti sicer, pravi Kunz, svobodno ozemlje ne bi moglo imeti svojih lastnih državljanov ah orighie. Zaključujem: V predloženi resoluciji ne vidim nobenega pravnega temelja. Zaradi tega ima ta resolucija popolnoma propagandističen in političen značaj in bom spričo tega glasoval proti. LJUBLJANA, 11. — v Ljubljano so prišli člani angleške novinarske delegacije, ki se že dalj časa mudijo v Jugoslaviji. Skupina bo razen štirih, ki so danes iz Zagreba odpotovali v London, o-stala v Sloveniji še tri dni. Kominformistični teror tudi v Franciji Pretepli so le Correja, voditelja francoskega komunističnega gibanja Prepeljati so ga morali v bolnico - Razpravljanje v parlamentu PARIZ, 11. —- Darius Le Corre, ustanovitelj francoskega komunističnega neodvisnega gibanja je imel danes tiskovno konferenco na sedežu tednika «La Lutte«. Govoril je o tem, zakaj je prišlo do ustanovitve tega gibanja in dejal: ((Naše gi. banje nima krajevnega, temveč državni značaj«. Potrdil je, da je francosko komunistično neodvisno gibanje v zvezi s podobnimi gibanji v tujini «Naš namer*, je borba proti francoski kominformistični partiji, ki ne predstavlja komunizma, temve^# birokratično obliko izkoriščanja delavca v službi ZSSK«. Ko je govoril o bližnjih volitvah je Le Corre, bi je bil že poslanec KPF za departement Seino in Oise, izjavil, da bo francosko neodvisno komunistično gibanje postavilo svoje kandidate v približno 30 depar-tementih. Na tiskovno konferenco so se vtihotapdld kominformistični a? genti. ki so uprizorili pretep, medi katenn so izvlekli Le Correja iz dvorane in ga zunaj močno pretepli. Njegovi prijatelji so ga naložili v taksi in ga prepeljali na njegov dom, _Pozne je so ga, morali prepeljati v bolnico Sa* nt Louis. Po teh incidentih je izdalo francosko komunistično nroci-vfcno gibanje poročilo, ki najprej na kratko navaja, kaiko' je bil Corre napaden, nato pa obtožuje gangsterstvo tistih, ki so Le Correja, napadli; poročilo nadalje pravi, da se ti pač ((v nobenem primeru ne morejo imenovati borbeni delavci«. Poročilo poudarja, da (tsurovcat im vandalska dejanja, ki so jih zakrivili kominfonnisti, dokazujejo, dJa je bil ta napad v naprej predviden«. PARIZ, 10. — Pp tem ko je vlada na današnjem popoldan, skem zasedanju parlamenta dosegla, da je bil zavrnjen predlog komisije za delo, po kate. rem naj bi bile odpravljene ta. ko imenovane «nižje cone« pri plačah, je komunistična skupina predložila resolucijo, s katero graja vlado. Kot je znano, določa ustava, da bi morala celotna vlada odstopiti, ako bi bila resolucija izglasovana. Glasovanje po taki resoluciji pa se lahko opravi šele po 24 urah ((premišljevanja«, od ta-krat, ko je Hla resolucija predložena. Komunistična skupina je zahtevala, naj bo glasovanje v torek, vlada pa je predlagala. naj bi bilo nekega dne v oktobru Končno je parlament z 294 glasovi proti 288, na pred. log nekega radikalsocialistične-ga poslanca, določil, naj bo 15. julija javno glasovanje. Marshall za tako politiko ZDA ki bi iim ohranila zaveznike sr -s;, tts "".t .? s sodelovanje zaveznikov - Ameriško javno mnenie se nagiba k vladnemu staUscu WASHINGTON, U. — Gene. ral Marshall je danes nadaljeval s svojimi izjavami pred se. natnimi preiskovalnimi komi. sijami. Marshall bo ponovno poročal jutri predpoldne, ko bo verjetno končal svoje ((pričevanje«. Tudi današnje Marshallove izjave so težile v glavnem za dokazom, da bi Mac Arthurjeva politika utegnila privesti do preloma med ZDA in njeni mi zavezniki. Marshall je izjavil. da je 13- januarja 1951 predsednik Truman sporočil ge, neralu Mac Arthurju, da mora biti ameriška politika takšna, da se ohrani sodelovanje zaveznikov, ((katere bi skrajno potrebovali v primeru borbe pro. ti ZSSR«. Predsednikova poslanica se je med drugim glasila: «Pot, po kateri moramo hoditi, mora imeti za cilj utrditev velike večine OZN«, V isti posla, nici je bilo nadalje rečeno: «V sklepanju o Koreji moramo imeti stalno pred očmi, glavno nevarnost, ki jo predstavlja ZSSR«. Poslanica je tudi opo. minjala generala Mac Arthurja, naj postopa z največjo previdnostjo, kar se tiče razširitve sovražnosti, in naj pazi na to, da bi «čete, ki jim poveljuje na Koreji, ostale učinkovito orod. je za obrambo Japonske«. Na pripombo senatorja Hic-kelooperja, da Je bil slklep naj st ne bombardirajo kitajska oporišča v Mandžuriji, ((političen sklep«, je Marshall dejal, da je to re*1, da so pa «na sklep vplivale tudi važne vojaške okoliščine. Iz vsega je nastala daljša diskusija med Marshallom in Hickelooperjem o memorandumu načelnikov ameriškega glavnega stana. Marshail je zatrdlil, dia načela memoranduma niso bila izpolnjena, ker se je položaj na Koreji izpre-menil. Potem J« Marshall dejal, da je imenovanje generala Van Fleeta za poveljnika osme armade predlagal on, in ne general Ridigway in da je veliki glavni stan, ki se je na predsednikovo povabilo sestal 8. a-prila, po ((popolnoma vojaških preudarkih« sklenil priporoči- generala Mac ti odstavitev Arthurja. ' . Marshall, je natp izjavil, da je pirav danes zjutraj s člani glavnega stana proučeval možne učinke bombardiranja kitajskih oporišč. Kar je Marshall nato o tej stvari povedal je cenzura v poročilu, namenjenem tisku, črtala. Nato je Marshall odgovoril o mnenju glavnega stana glede bodočnosti Formoze in glede sprejema Kitajske v OZN. Dejal je, da se ameriško stališče v. teh dveh vprašanjih ni prav nič izpremenilo. Poudaril je nato, da je bila Mac Arthurjeva ponudba 24. marca po sestanku s poveljnikom severnokorejskih kitajskih čet v nasprotju z načrti predsednika Trumana o začetku mirovnih pogajanj. Desna roka generala Mac Arthurja in zadnje dni njegov glavni glasnik, general Court-ney Whitney je danes poskušal pobijati Marshallove izjave in izrazil upanje, da bo iz sedanje debate predi senatno komisijo nastala ((realistična politika gle de vojne na Koreji«. Današnji «New York Herald Tribune« pravi, da ie «borba na korejskih: bojiščih mnogo važnejša od borbe v kongresni dvorani v Washingtonu» in dodaja, da so bile že «mnoge vojne dobljene z defenzivnimi uspehi«. List, kj ima sicer republikanske tendence, se brez pridržka izraža za vladno politiko in proti Mac Arthurju. List «New York Times« pa pravi, da ni več mogoče verjeti v »neizčrpne« kitajske človeške rezerve in meni, d'a bi moglo priti do odločitve na Koreji tudi zaradi kitajske gospodarske izčrpanosti. List pripisuje veliko važnost londlonski prepovedi izvoza kavčuka na Kitajsko. Komentarji o včerajšnji Trumanovi tiskovni konferenci pravijo, da Mac Arthurjeve obtožbe, da «kri ameriških mladih mož zastonj teče na Koreji« nimajo več velikega vpliva na ameriške novince, ki se vprašujejo: ali je bolje pridobiti na času z vojno na Koreji ali pa slediti Mac Arthurjevemu mnenju v času, ko ima ZSSR še prednost. Opažajo tudi, da pridobiva vladna teza pristaše med opozicijo. V tej luči opazujejo tudi Marshallove besede, da je ((nevarnost vojne ZSSR .vjgvezi z dogodki na Koreji mnogo 'večja kot nevarnost sovjetskega napada proti zahodni Evropi«. Zakonski načrt, ki ga je senat včeraj odobril in ki dovoljuje dodatne kredite v višini 431.127.477 dolarjev, vsebuje omembo, da je senat soglasno zahteval prekinitev ameriške pomoči vsem deželam, ki dobavljajo ZSSR ali njenim satelitom orožje in vojni material. Izvršilni odbor rudarske zveze, ki jo vodi John Lewis, je odobril včeraj resolucijo, ki zahteva, naj sedanja kontrola nad cenami in mezdami preneha veljati obenem s sedanjim obrambnim zakonom, t. j. 30. junija. Odbor je ostro kritiziral obrambni zakon, ki ga želi predsednik Truman, kot znano, podaljšati za dve leti. Truman predloži! kongresu trimesečno poročilo ECA WASHlNGTON. 11. — Predsednik Truman je danes predložil ameriškemu kongresu trimesečno poročilo ECA, za zadnje tromesečje pretek leg a leta. Poročilo pravi predvsem, da morajo države Zahodne Evrope še bolj povečati svojo proizvodnjo. če n®)! se sedanji načrt za obrambo Zahodne Evrope izvede, ne dla bi se življenjska raven prebivalstva znatno poslabšala. Poročilo pravi, da so povečani' vojaški izdatki, povišanje obdavčitve, omejitev javnih del in znižano prtskrbovanje z redkimi surovinami povzročili v zahodni Evropi določene infla-ciomistične tendienoe. Pomanjkanje nekaterih surovin ovira vzdrževanje sedanjega porasta industrijski' proizvodnje pa Nekaterih sektorjih. Ob koncu teta 1950. pravi ECA, so krediti iz Marshallovega načrta znašali več kot 10 milijard dolarjev. Ameriški na- kupi strateških siurovin so znašali 109 milijonov dolarjev. Obenem se je zman jšal dolarski primanjkljaj zahodnih držav za -približno 100 milijonov dolarjev. V posebnem poglavju o Daljnem vzibodlu pravi poročilo, da so države južnovzhodne A-zije nepogrešljivi dobavitelji važnih surovin, ki jih zahodni svet rabi za svojo obrambo Evropska skupščina odobrila Schumanov načrt STRASBURG, 11, — Evrop. ska skupščina je danes zaklju. čila razpravo o Schumanovem načrtu in sprejela resolucijo, za katero je glasovalo 80 delegatov. Nemški socialdemokrati so glasovali proti, 9 britanskih laburistov pa se je vzdržalo. Resolucija priporoča parlamentom držav podpisnic, naj čim. prej odobrijo dogovor, in izra. ža upanje, da bodo Velika Britanija in druge zainteresirane države lahko takoj po ustanovitvi te oblasti sklenile ž njo modus vivendi, ki naj omogoči koordinacijo njihove industrije in industrije držav Schumano. vega načrta. Matteotti je \r£ Hennijeve izstopil stranke Poslanec Gian Carlo Matteotti očita Nenniju popolno podrejenost kominformistični politiki in nedemokratične metode v stranki -Parlament razpravlja o civilni zaščiti, senat pa o oborožitvi RIM, 11. — Poslanec Gian-carlo Matteotti je danes izstopil iz italijanske kominformi-stične socialistične stranke. Matteotti je poslal Nenniju, tajniku PSI, pismo, v katerem, pravi, da ga je njegov včerajšnji razgovor z Nennijem dokončno prepričal, da ne more več ostati v njegovi stranki, «Ni vam dovolj, pravi Matteotti v svojem pismu, da slepo sledite vsakemu koraku mednarodne komioformističng politike. pri čemer sprejemate kot dogmo, o kateri ni mogoče razpravljati, politično obliko sovjetske države, temveč ste prešli. v *tranki sami, k uporabljanju metod, ki naj onemogočijo vsak poskus politične kritike, in k vsiljevanju onega komin-formizma, ki na žalost danes označuje široke plasti stranke«. Matteotti ponavlja nato, da je zaradi privrženosti k PSI, ki jo je smatral za potrebno orodje za izvrševanje socialističnih idealov, doslej šel preko vseh političnih nasprotij in poskušal skupno z drugimi vse. da bi ohrar.-il enotnost v stranki. Toda spričo intrig, ki sem vam- jih večkrat dokazal, spričo žalitev, klevet in podtikavanj, ki se jih poslužujejo tudi komunisti — ki jih morate opravičevati, ker ste zapravili našo svobodo misli ini politične akcije — ne more nihče več odi mene v dobri veri zahtevati potrpljenja«. Ob koncu izraža Matteotti svojo ((globoko bridkost ob ponižanju«, ki je zadelo socialistične voditelje. Tiskovni urad PSI je o tem izdal poročilo, ki obtožuje Mat-teottija da se «vdinja reakciji«. Kot je znano, je bil Matteotti v preiskavi in za šest mesecev suspendiran od vseh funkcij v stranki zaradi knjige «Capitalismo e comunismo«, v kateri jasr.o prikazuje in ostro obsoja grobe izkoriščevalske oblike birokratskega državnega kapitalizma v ZSSR. Italijanski parlament je danes nadaljeval ž razpravo o zakonu o civilni zaščiti, ki še vedno ni pod streho. Tudi danes so poslanci PSI in KFI napadali zakonski predlog in pri tem prešli od svojih prvotnih splošnih rezerv, ki so se nanašale bolj na juridično dlakocepstvo kot na bistvo zakona, k kritiki zakona kot takega, ki ga obtožujejo, da je «ukrep, ki pripravlja vojno«. Senat je nadaljeval razpravo o vladnem načrtu oborožitve. Ponovno so postavljali stare teze: o potrebi oborožitve s strani ylade. proti načrtu s strani opozicije. Opozicijski poslanci so predlagali razne načrte, kako bi uporabili 400 mi-lijaib, ki so določene za obrambo: eni za javna dela, drugi za pokojnine in podpore itd. Vsi so pa šli mimo velikega deficita v državnem proračunu. Senator Romita (združena socialistična stranka) se je izrazil za obrambne izdatke in pri tem navajal primere Švice in Švedske, ki j'ma nihče ne mo-re očitati napadalnih namenov. ki se pa tudi oborožujeta in skrbita za svojo obrambo. Romita je nato izjavil, da predvideva oborožitev velike stroške, da pa je glavni krivec pri tem gospodarska politika vlade, ki je socialisti ne morejo odobravati. Vlada mora preprečiti, -je dejal Romita, da bi vse breme nosili delavci. Danes je izšla prva številka tednika «La voce socialista«, glasila nove združene • socialistične stranke PS (SIIS). prva številka objavlja proglas združene socialistične stranke in dva uvodnika, ki pojasnjujeta razloge, zakaj' so socialisti v opoziciji proti vladi. V Rimu še vedno trajajo po. gajanja o novi ureditvi plač za državne uslužbence. Današnji seji predstavnikov vlade in državnih uradnikov je prisosto-val tudi minister Marazza. Go. vorili so o ureditvi premične lestvice za plače državnih uradnikov in sklenili jmenova. ti komisijo, ki naj prouči to vprašanje. V komisiji bosta po dva zastopnika vseh treh sindikalnih organizacij in predstavnik sindikata srednješol. skih profesorjev. Sindikat transportnih delav. cev je danes sporočil, da trenutno ni nobenih pogajanj za povišanje mezd in da bodo transportni delavci zaradi tega začeli z delnimi stavkami. Prva stavka bo jutri, v soboto, v- Ri- mu. y nedeljo bo delna stavka v Milanu, v naslednjih dneh za delo je sklical za torek pa v drugih mestih, Minister predstavnike oelodajalcev. Indonezijo skrbi angleška prepoved izvoza kavčuka V indonezijskih političnih *in gospodarskih krogih so mnenja, da ni verjetno, da bo Indonezija šla po zgledu Velike Britanije in prepovedala prodajanje kavčuka Kitajski. Boji. jo se namreč za posledice, ki jih bo sklep, ki ga je napovedal britanski trgovinski minister, lahko imel za indonezijsko gospodarstvo. V teh krogih izjavljajo, da je kavčuk glavni indonezijski izvozni proizvod in kriza, ki se zadnje dni čuti v Singaipiru, nevarno prizadeja indonezijsko gospodarstvo; večji del indonezijskega kavčuka so namreč v surovi obliki izvažali v Singapur, kjer so ga predelali in ga nato izvažali predvsem na Kitajsko. Pavelič mora priti pred ljudsko sodišče Pariški list «Populaire» poroča, da živi Pavelič v Argentini v isti hiši kot Mussolinijev sin Vittono - Konec zasedanja mednarodne turistične zveze v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Današnja «Borba» zahteva pozitiven odgovor na upravičene zahteve jugoslovanske javnosti, da pride največji jugoslovanski vojni zločinec jz druge svetovne vojne, Ante Pavelič — ki je našel zatočišče, kot se izve iz argentinskega tiska, v Argentini — pred ljudsko sodišče v Jugoslaviji. List piše, da izjave o spoštovanju načel Združenih narodov nujno prihajajo v spor s prakso, ki jo v Argentini izvajajo do ustaških zločincev. Dobro se še spominjamo, pravi »Borba«, izjav visokih uradnih predstavnikov argentinske republike, predvsem pa onih v predvolilni kampanji. V teh izjavah je bilo mnogo besed o delu za demokratična načela, posebej pa še za načela OZN. Toda kako isgleda v luči teh izjav dejstvo, da uživa najbolj krvavi ustaški kvislimg, ki je na mednarodnem seznamu glavnih vojnih zločincev, danes popolno »vobodo in podporo v Argentini in lahko celo razvija svojo delavnost proti ljudstvu, nad katerim je izvršil neštete zločine? «Borba» zaključuje, da to ne gre zato., da bi Pavelič in njegovi pomočniki mogli kakor koli škoditi Jugoslaviji. Njihova delavnost v tem pogledu je enaka ničli. Toda ljudstvo postavi lja zahtevo, naj krvoloka doleti Bolj plodno razpravljanje na včerajšnji seji namestnikov Morrison o Formozi Angleški zunanji minister izjavlja, da bi bilo prezgodaj govoriti o bodočnosti otoka, dokler traja vojna na Koreji - To vprašanje tudi ne sme zavleči sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko Jessup izrazil upanje, da bo objektivna diskusija pripo mogla k bližnjemu sklicanju sestanka zunanjih ministrov PARIZ. U. — Na 49, seji konference namestnakov se je nekoliko razjasnilo stališče sovjetske delegacije. Prvi je govoril britanski delegat Davies, ki je omenil vztrajanje zahodnih delegatov. naj bi štirje ministri proučili višino oborožitve, ter j€ poudaril, da 'to ne pomeni, da zahodne države želijo, naj bi se ta višina ustalila, še manj pa, naj bi se teikniovanje v oboroževanju nadaljevalo. Omenil je dalje stalisce Velike Britanije o razorožitvi Nemčije in dejal: «Ce smo v načrtu sprejeli, da se ria prvo mesto postavi vprašanje vzrokov mednarodne napetosti, zato da se temu odpomore, smo to napravili, da pristanemo na koncesijo in zaradi želje, da pride do sporazuma. Sedaj pa Gromiko sprejema načrt_ «B» pod pogojem, da se vprašanje razorožitve Nemčije postavi 3. da od 16. septembra 19471 kot prva točka. To pot se nam zdi ta zahteva nesprejemljiva. Ne zahtevamo od Gromika, naj sprejme naše stališče o mestu, ki naj ga ima vprašanje razorožitve Nemčije; vse, kar zahte. vamo v okviru načrta «B», je to, naj Gromiko pristane, da je mpsto, ki naj ga zavzame to vprašanje na dnevnem redu, točka, o kateri se delegacije še niso sporazumele. Gromiko je skušal opravičiti sovjetsko tezo, ki zahteva takojšnje znižanje oborožitve, «vštev-ši število onih sovjetskih divizij, ki se zdi, da toliko skrbijo gospoda Parodija«. Nato ie Gromiko obrazložil vzrok, zaradi katerega bi morali zunanji ministri po mnenju sovjetske delegacije dati prednost proučevanju razorožitve štirih držav pred vprašanjem splošne razorožitve. Kar se ti- če razorožitve Nemčije, pa je Gromiko izjavil, da ne sme biti to vprašanje vključeno v onih točkah, glede katerih se delegacije , ne strinjajo. To vprašanje mora biti na prvem mestu. Vprašanje atlantskega pakta in ameriških oporišč pa naj bi se vključilo y seznam spornih točk. Po kratki prekinitvi je Jessup primerjal načrte dnevnega reda m analiziral načrt «B». Glede tega načrta je dejal, da se zahodne delegacije strinjajo, naj se o vrstnem redu, po katerem naj bi posamezne, točke proučevali, razpravlja pozneje. Uprl pa se je vključitvi v dnevni red vprašanja atlantskega pakta in ameriških oporišč. Izrazil je nato upanje, da bo objektivna diskusija o načrtu dnevnega reda omogočila sporazum, da bo tako moglo priti do sestanka zunanjih ministrov. Se* - jo so nato odložili na jutri. LONDON, U. — Zunanji minister Morrison je danes v spodnji zbornici izjavil, da bi bilo prezgodaj govoriti o bodočnosti Formoze, dokler traja vojna na Koreji. Z druge strani pa je poudaril, da vprašanje Formoze ne sme zavleči sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko. Njegove izjave so v glavnem sledeče: «Attlee je v spodnji zbornici 14. decembra izjavil, da je vprašanje Formoze eno izmed najtežjih na Daljnem vzhodu. Položaj se ni spremenil. Na konferenci v Kairu leta 1943 so se ZDA, Kitajska in Velika Britanija dogovarjale, da se mora Formoza po vojni vrniti Kitajski. Izjava, podana v Kairu, poudarja tudi, da mora Koreja svojčas postati svobodna in neodvisna, in določa načela nenapadalnosti in odpovedi od teritorialnih ambicij. Attlee je tedaj tudi izjavil, da bo težko doseči zadovoljivo rešitev o Formozi, dokler ne bo Kitajska dokazala z dejanji, da se ne namerava upreti izvedbi izjave v Kairu glede Koreje in da sprejema temeljna načela te izjave. Britanska vlada je mnenja, da se smotri te izjave lahko dosežejo samo v okviru splošne zadovoljive rešitve vprašanj Daljnega vzhoda, in prvi korak k tej rešitvi mora biti rešitev korejskega vprašanja. Dejstvo je, da je vprašanje Formoze postalo sedaj medna rodno vprašanje, ki interesira številne države poleg podpisnikov izjave v Kairu in Potsdamu. Po mnenju britanske vlade je to vprašanje, ki ga bodo svojčas lahko koristno proučili Združeni narodi. Najvažnejše vprašanje je korejsko vprašanje in po našem bi bilo prezgodaj razpravljati o bodoč- nosti Formoze. dokler se nadaljujejo operacije na Koreji. To. da vprašanje Formoze se bo postavilo y okviru japonske mirovne pogodbe in naša želja je, omogočiti r.*aglp sklenitev te pogodbe, ne da bi dovolili, da bi težko vprašanje Formoze zavleklo pogajanja, in ne da bi v pogodbi skušali najti dokončno rešitev vprašanja, ki ga je treba zelo skrbijo proučiti v splošnem okviru položaja na Daljnem vzhodu«. Za Morrisonom so govorili še nekateri poslanci. Laburistični poslanec Wallace je zahteval ljudsko glasovanje na Formozi, preden se odloči o njeni bodoč, nosti. Konservativni poslanec Smithers pa je vprašal: «Ali pomeni ta izjava, da britanska vlada ni uspela izvajati skupne politike z ameriško vlado, ali Pa ie izjava rezultat prejšnjih razgovorov?« Morrison je odgovoril, da se mu zdi. da je zbornici popolnoma znano stališče ameriške in angleške vlade in da ne vidi. čemu bi se bilo tre. La bati, da bi prišlo v sedanjem položaju do napetosti. Neodvisni _ poslanec Black-burn. ki je že v petek predložil resolucijo proti trgovinskemu ministru Shawcrossu, ie danes predložil drugo, v kateri obsoja politiko trgovinskega ministra glede izvažanja kavčuka na Kitajsko. Zbornica je tudi soglasno odobrila resolucijo, s katero poziva vlado, naj zahteva od japonske vlade odškodnino v ko. rist bivšim britanskim vojnim ujetnikom na Koreji. Ta odškodnina naj se izplača kot odškodnina za brutalno postopanje s temi ujetniki. Londonski tisk Piše danes o sklepu vlade, da bo prekinila pošiljanje kavčuka LR Kitajski. «Daily Telegraph« piše, da ta sklep napravlja konec sporu medi Anglijo in ZDA. Konservativni «Daily Graphics pa piše, da bi morala vlada poslušati Churchillov nasvet in skleniti z ZDA sporazum o trgovini s Kitajsko, ki bi utrdil angleško-amerišJco prijateljstvo. «Times» pa n.i mnenja, da bo prepoved izvoza kavčuka mnogo pripomogla k ublažitvi nasprotij med Angleži in Američani o vprašanju Kitajske in Koreje. «Za to je treba več«, piše «Times». «To je naloga Morrisona in, pri tem poizkusu je lahko gotov pomoči opozicije«. Pri včerajšnjih občinskih volitvah so konservativci dobili večino v občinskem svetu v industrijskem mestu Leeds. V glavnem pa so včerajšnje volitve 'za občinske svete v 392 mestih povzročile malo sprememb. Konservativci so dobili večino v treh mestecih (Marga. te, Dunstable in Haslinden) v škodo liberalcev. Laburisti so dobili večino v štirih industrijskih centrih: Flirat, Grantham, Bilston in Newport, zgubili pa so večino v enem od glavnih mest v Angliji: Bristolu in prav tako v Daventryju v Lancasni-rc. V teti dveh mestih imajo sedaj večino neodvisni Tudi Bradfordu so laburisti zgubili absolutno večino. Konservativci pravijo, da je izid občinskih volitev jasen znak, da bj oni v primeru splošnih volitev iztrgali laburistom oblast. Politični krogi pa niso presenečeni, ker je težko izvajati zaključke iz volitev, katerih se običajno udeleži le 30% volivcev proti 75 do 80% pri političnih volitvah. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da je britanska vlada zagotovila francoski vladi, da namerava tesno sodelovati z njo pri proučevanju vprašanj, ki se tičejo Srednjega vzhoda in Sre-i dozemlja. zaslužena kazen, ljudstva, ki mu je prizadejal toliko trpljenja. Beograjski listi poročajo, da je vest o Paveličevem gibanju v Argentini povzročila številne komentarje tudi v inozemskem tisku. Tej vesti povzroča celo stran, n. pr, pariški »Populai-re», ki pravi, da živi Pavelič v Argentini v isti hiši z Mussolinijevim sinom ViUorijem, ki je tjakaj pobegnil iz Italije. »Populaire« poudarja, da je ta ustaški zločinec v Franciji ža bil obsojen na smrt. Udeleženci kongresa mednarodne turistične zveze so po koncu zasedanja v Dubrovniku prispeli v Beograd, kjer so se še enkrat sestali. Po kratki seji so si delegati ogledali fhesto; sprejel jih je tudi predsednik beograjskega izvršilnega odbora Ninko Petrovič. Ob tej priliki so predsednik turistične zveza Herbert Wiikinson in drugi člani odbora izjavili, da so ganjeni spričo pozornosti, ki so jo uživali v Jugoslaviji. Dejali so tudi, da so navdušenj nad na*-ravnimi lepotami Jugoslavije, Predsednik Wilkinsoni je zlasti podčrtal, da je naredila nanj velik vtis ogromna gradbena delavnost, ki jo je opazil po vsej deželi. Posebej še ie izrazil svoje začudenje ob hitri ob, novi Beograda, ki ie bil m«d vojno zaradi bombardiranj* močno poškodovan. Britanski delegat Bridges j* rekel, da bodo turisti iz Velik« Britanije v vse večjem številu prihajali v Jugoslavijo, ki jih privlačuje a svojimi priročnimi lepotami. V lemi pogledu je poudaril popolno sodelovanje med britanskimi turističnimi ustanovama in glavno upravo za turizem v FLRJ. Na koncu zasedanja so danes razpravljali o ustanovitvi mednarodnega instituta za znanstvg> na raziskovanja na polju turizma, o čemer bodo podrobneje govorili na prihodnjem sestanku glavne skupščine Zveze, ki bo avgusta v Atenah. V Beograd1 je prišel znanf ameriški znanstvenik dr. Free-man HowletA, profesor univerze v Columbusu (Ohio) in šef sadjarske eksperimentalne postaje Wester. V Jugoslaviji bo Hovvleft ostal približno mesec dni; obiskoval bo sadjarske institute in poljedelske fakultete, kjer bo tudi imel nekoliko predavanj o sad jarstvu. Izraelski poslanik v Beogradu Ishai je priredil danes sprejem ob tretji obletnici ustanovitve države Izrael. Sprejemu »o prisostvovali minister za zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj, dr. Jože Vilfan, Moša Pijade, Vlada Simič, dekan diplomatskega zbora Charles Peake, ameriški veleposlanik Allen in razne druge osebnosti. r. n. Kratke vesti ZAGREB, U. — Filmsko podjet. je Jadran film je pripravilo sce-, narij za nov dokumentarni film »Srednjeveška umetnost narodov Jugoslavije«. Snemanje se vrši v umetniškem paviljonu, kjer je razstava jugoslovanske srednjeveške umetnosti. DUNAJ, 11- — «Blok levice« — koalicije socialistov in komunistov — je pozval svoje pripadnike naj na ožjih volitvah za predsednika avstrijske republike glasuje, jo za socialističnega kandidata Koernerja, dunajskega župana. PRAGA, 11. — Po poročilu radi* Praga so bili štirje člani CK KP Bolgarije obsojeni na zaporne kazni od 10 do 15 let pod obtožbo «tjtoizma». Med njimi sta tudi bivša ministra Kunin in Sekela-rov. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Sobota 12. maja Pankracij, Sojmir Sonce vzioe ob 4.39; zatone ob 19.24. Dolžina dneva 14.45. Luna vzide ob 9.12: zatone ob 0.35. OBJAVE - MALI OGLASI JUMujŠe??a g V ČERAJSNjE OBČIN SKE SEJE Koiiiinformisti glasovali proti resoluciji večine in predložili svojo, hi je v bistvu ista Pugassi sr hoji odkrito IirshiIr, toda s sinjim goi/imim je dokazal, da s« njegova skupina strinja s tem, da se Kim še nadalje vmešava v zadeve tržaškega sodstva Starši v borbi za slovenske soie Zahteva po otroškem vrtcu v šolskem okolišu Sv. Frančiška Čeprav še do danes ni bil odobren proračun za leto 1951 (in vendar smo že v mesecu maju) ter se v zvezi s tem nadaljuje diskusija na občinskih sejah in čeprav še ni bilo govora o proračunu enega izmed najvažnejših občinskih podjetij ACEGAT, kot tudi c drugih važnih problemih ne, so smatrali predstavniki italijanskih strank, oziroma točneje povedano predstavniki krščanske demokracije za zelo važno postaviti pred občinski svet vprašanje obsodbe okrožnice, kj jo je Vojaška uprava izdala že 20. marca o bodočem poslovanju sodnih oblaki na našem ozemlju. Ni nam treba še posebej poudariti, da so storili to z enim samim namenom in, sicer, da so lahko ponovno poudarili svojo že res obrabljeno tezo o povezavi Trsta z «madrepa-trio». Toda če jim kdaj usoda ni b*la naklonjena, potem je bilo to prav na včerajšnji seji, pa čeprav oni tega v svoji trmi in jezi ne bodo hoteli priznati. V diskusiji, ki so jo s svojo resolucijo izzvali, so morali hočeš nočeš, slišati toliko stvari, ki jih sicer prav dobro poznajo. a ki so tako nasprotne njihovim trditvam da jih niso vedeli drugače izpodbijati, kot da so s kričanjem in vzkliki motilj •govornike. Sicer so marsikaj namerno preslišali, a preveč naivni bi bili, če bi si domišljali, da je tudi tržaško prebivalstvo te stvari preslišalo ali pa da jih ne pozna. Ce bi hoteli še pogledati, katera skupina se je na včerajšnji občinski seji »najbolje« odrezala, potem bi lahko prvo mesto prisodili prav gotovo ko. minformistom, ki so bolj jasno kot kdaj koli pokazali kaj so in kaj hočejo. Ze ko smo v poročilu o poteku zadnje občin. ske seje javili, da je napovedana diskusija o vprašanju note Zavezniške vojaške uprave glede poslovanja sodnih oblasti na našem ozemlju, smo poudarili, da je položaj1, ki ga je povzročila vsebin^ note za tržaške kominformiste najbolj kočljiv, saj je v njej vendar govora o Tržaškem ozemlju, za katero se oni pred svojimi pristaši sicer navidezno potegujejo, a ga v svoji politični liniji prav tako ne priznavajo, kot ga ne priznavajo druge italijanske politične stranke. Mnogo truda in razmišljanja je bilo komin-formistom treba, preden so iztuhtali način. kako rešiti vprašanje, da bo volk sit in koza cela. Toda njihovo izvijanje in zadrega sta bili talko očiti, da so ju brez vsake muke opazili vsi občinski svetovalci. Predstavnik krščanske demokracije Harabaglia, ki je v imenu svoje stranke ponovno obsodil noto Zavezniške .vojaške uprave, je končal svoj govor z res «posrečeno» izjavo češ, da bodo njegovo resolucijo odobrili vsi »resnični« demokrati (s tem je hotel namreč povedati vsi tisti ((demokrati«, ki si želijo povratek Trsta v «madrepatrio»). No, k takim «demokratoro» se prav gotovo ne bo hotel prištevati nihče, ki je na lastni koži okusil. kaj pomeni Italija za Trst in njegove prebivalce — o tem •naj bo g. Harabaglia kar prepričan. Za njim je spregovoril advo. kat Stocca. ki je v svojem zelo izčrpnem govoru poudaril, da je Zavezniška vojaška uprava z uveljavljenjem omenjene note samo dokazala, da namerava končno nastopiti pot. ki je edi. no pravilna, pot izvajanja m spoštovanja določb mirovne pogodbe. Njegov govor, ki je osnovan na obravnavanju posameznih točk mirovne pogod. be. je vzbudil med predstavniki večine veliko razburjenje, ki je privedlo nekatere sveto, valce in odbornijce do nezaslišanih gest in medklicev. Advokatu Stocchi je hotel od. govoriti z že priznano mu jedkostjo in zbadljivostio odbor, nik Franzil, ki pa kljub dolgoveznemu besedičenju ni mogel izpodbiti dejstev, ki jih je ta navedel. PrišeJ je na vrsto kominfor-mist Poga si. Čeprav je bila diskusija o že omenjeni noti, sm0 v njegovem govoru le zelo red. ko zasledili besedico o tem vprašanju, ki ga je govornik, zvest načelom «odkrite» politike hotel nekako neopazno preiti. Govoril ie o vsem, celo n tem. da so italijanske stran, ke te-no povezane s «titisti», nato pa sicer indirektno z obsodbo »vmešavanja vojaške u. prave v zadeve tukajšnjega sodstva« podprl tezo, da lahko o tukajšnjem sodstvu odloča v končni instanci samo Rim. Končal je svoj govor sicer že s starim napevom o guvernerju, o izvolitvi ljudske skupščine, vendar se je z največjo Previdnostjo izognil vsake besede, ki bi ga lahko privedla v položaj, v katerem bi moral jasno povedati, alj je njegova skupina za ali proti Tržaškemu o-zemlju. Da mu ne bi bilo treba glasovati za ali proti resoluciji, ki jo je predložila večina, kar bi bilo v obeh primerih za njegovo stranko zelo kočljivo, je našel izhod na ta način, da je predložil svojo resolucijo. Kakšna je vsebina te resolucije nam najbolje dokazujejo že besede samega župana Bartoli. 1«. ki je ob zaključku seje de- jal, da bi lahko glasovali obe predlagani resol iciji skupno, če bi bili kominformisti pri. pravljeni spremeniti sarno konec (kj govori prav o guvernerju itd.). Ker je bilo v resoluci. ji večine govora 0 obsodbi no-te, ki priznava neodvisnost Tržaškega ozemlja, je torej logič. no, da se je prvi d!ei resolucije kominformistov strinjal z vsebino večinske resolucije ter da so kominformisti pristavili zad. nji del le zato, da še v naprej varajo svoje pristaše. O vprašanju note ZVU je spregovori] tudi odv. Agnelet-to, ki je na podlagi določb mirovne pogodbe ter vsebine tristranske note z dne 20. marca 1949 dokazal, kako nesmiselne so, trditve italijanskih strank češ da s,padh Tržaško ozemlje še vedno podi suverenost Italije. Svoj govor je zaključil z zahtevo, da bi bil že čas. rila bi odgovorne oblasti ustanovile tudi v Trstu civilno ikasacijsko sodišče. Za njim je spregovoril predstavnik Ljudske fronte tov. Dekleva, katerega govor prinašamo, na prvi strani v celoti. Poudariti hočemo -amo vedenje kominformistcv med govorom tov, Dekleve. Lahko rečemo, da so s svojim vpitjem in, nesramnimi medklici, prekosili celo demokristijane in «misine»; in vendar je bilo govora o tržaškem ozemlju, za katerega pravijo, bo godba civilne pol’cl'lJoncert * sv. Jakoba Priredlla djja, Bl' skladbami Auberja. zeta in Mansija. ~ , fKAbN- NOČNA SLUŽBA Barbo-Carniel, 'U® .Al Benussi, Ul. Cavana > ■ M„,£i. no. Ul. Giulia H4; Al aSiii*.L. Trg. S. Francesco L " glia, * ddla Libertž 6: Hal■ kovlje; Nicoli, Skedenj ROJSTVA, SMRTI IN p Sladkor in kava proste cone Trgovinska zbornica sporoča, da bodo danes, sobota 12. maja, pričeli v mestu Gorica in Sovodnjah z razdeljevanjem kave in sladkorja proste cone, in sicer na odrezek št. 50. nakaznice za živila proste cone bodo potrošniki lahko dvignili Po 2 kg sladkorja na osebo, na odrezek št. 51 pa 400 gr surove ali pa 320 gr pražene kave. Sladkor bo največ lahko po 168 lir za kg. Z razdeljevanjem bodo za-ključili dne 31. t. m. Upravniki gostiln, hotelov, zavodov in menz naj dvignejo nakazili za sladkor in kavo na Trgovinski zbornici soba št. 6. Trgovci z jestvinami na drobno bodo morali oddati prejete odrezke Prehranjevalnemu uradu najkasneje pet dni po zaključku razdeljevanja, 105I ^ Ju ji Dne 11. maja p0r<* Trstu rodilo 8 °“ ,ebe. * bilo 12 in umrlo 4 o5 Cerkvene poroke- pa Claudia Pietrobelli in f u, Silvano Zimmerman dinja Lucia Bearzi, ^ bero Crosil a 'nmizar Antonia Maier. Rumen in g°sPp“šco c€. Meola, pek Fli oe0ia B' jfP in gospodinja Et , $e lo Umrli sc: 1 le °,nf» De Bernardis. 62-lei Maraspin, 63detoaartjne Lussi m 69-1 etn sconi. milil!11 , itiiiiiliiliilliiilHll,llim"l^V MALlOGj ——ZF * prodajamo VI visc0nt)> in zemljišč3- ^ss0 Zonta 9, tel- 84C6, r 7 L B T 27. MAJA 14*- gornuero im «*«. i*>»*!■ IIIIIIIIIIIIIIIH11111111111. dane’ Vpisovanj^ 01. «Adria-E*P' F. Severo zahtevamo dostojna poslopja °Pie v Ul. Lazzaretto vecchio z nobenega stališča ne ustreza juu dnevi smo v r/ašem ča-bu pisali o poslopju sloven-“srednje šole v Ul. Lazza-U vecchio, ki nikakor ni pridno za šolo ter v podkrepi- »ačrtnatS'-^ trdUev tudi obiavili tutega dela poslopja, v sovo.601 S*a ’zmenoma nižja tr. j.i:-.a str°koyna šola in uči-Danes prinašamo načrt ^ela poslopja, v kate-,jj: s a tudi dve šoli, in sicer Simnazija s klasičnimi i rednieami ter trgovska aka- ifeln*’ ^Ud‘ ta ^ temnega PJa v eni izmed najpro-K e,,slb ulic mesta ni primč-i za šolske prostore, saj jri* ce'otna stavba zidana za stanovanja in zasilno Iro e^ena' "^asno je, da taki Eva?** ,n’kakor ne moie)° °d-'u.r:lati namenom, katerim ‘)0' Učilnic je malo, tako ™ara biti pouk dopoldne in ti t=ine' ^azrec|i so tudi ta"**1* Poglavje pa s0 v tem u hodniki. SEVERNA MORSKA POT larji iz onega dela, ker so pač lam v tem pogledu razmere še slabše ir.' je število dijakov in dijakinj višje. Vrste pred stranišči povečujejo gnečo, tako da komaj lahko prodiraš v odmoru po tesnih hodnikih. Tudi glavna vrata se odpirajo navznoter, kar je popolnoma nedopustno za javno poslopje, ker je skrajno nevarno v primeru si le. Tudi za ta del poslopja veljajo iste ugotovitve kakor za ostali del, ki smo ga natančneje opisali pred dnevi: stalni šum na ulici onemogoča kon-ie j centracijo tako profesorjev kot dijakov, zaradi česar trpi pouk. Prav je, da je slovenska srednja šola v središču mesta, ker prihajajo vanjo dijaki iz mesta ter vse okolice. Prav pa r.*i, da je za slovensko srednjo šolo tem-nekaterih *eti er 60 šir ki so komaj 1 Waoma stroki ter skoro po- (slik i DleZ oken (kakor kablih 8^ Zato mora goreti na :o i!?? dan loč. Kako se lah odmerjeno skrajno neprimerno poslopje. Zato bi bilo pravično in pravilno, da bi mestna občina v okolišu, kjer je zdaj slovenska srednja šola. našla primerno zemljišče in zgradila tudi slovenskim dijakom moderno. zdravo šolo. Zavezniška vojaška, uprava .priznava slovenske šole. Zakaj torej v svoji demokratičnosti dopušča, da so poslopja naših šol tako heprimerna in zakaj moramo Slovenci za vsako stvar, čeprav smo popolnoma upravičeni' zahtevati, vendarle vedno moledovati. Slovenci smo na Tržaškem ozemlju enakopravni in zato ponovno zahtevamo, da nas kot take upošte. vajo in nam postavijo slovenske šole v središču mesta in to take. ki bodo resnično lahko služile svojemu namenu! Kako so volili na Koroškem tahi hodniki zračijo, nam še posebej poudarjati. heba gimnaziji iV trgovski tuci^Ui so že odrasli mla-kedst 'n .mla(iiPke in lahko si avljamo, kakšno preriva, lil, as‘ane ob odmorih na oz- *«enu° • če verno, da je ... “Krat v Hinj. šoli 190 dijakov in , ®ouk °stori so učilnice Sorna' n'tki le z dvema ok-Pa 2aPrto dvorišče in da Ves dan. vemo, da se v°lino“ n''?°U ne morejo do-(ilj prezračiti in da so zato k ves'e2dravi. Naša mladina, ki Ja it,nania 'z proletarskih dru. '*°dnih *ud' doma ne z>vi v tj), . 1 zdravstvenih razmeji nr u^0 PrisiUena, da ves ebijg v temnih in zatohle v;st°rih, kar prav gotovo •ičnj ;iVa kgbdno na njer/ fi-duševni razvoj. Znano je. da sta pri nedeljskih volitvah za avstrijskega državnega predsednika oba glavna kandidata Koerner in Gleissner prejela skoraj enako število glasov, vendar pa nihče od njiju ni dobil absolutne večine. Zato bodo potrebne še ožje volitve med obema. Ker je klerikalni kandidat že sedaj prejel nekaj več glasov in ker je verjetno, da mu bodo pri prihodnjih volitvah pripadli še glasovi novofašistov, katerih kandidat Breitner je v nedeljo dobil čez 662 tisoč glasov, je njegova izvolitev vsekakor verjetnejša kot Koernerjeva. Volitve so pa pokazale politično zrelost slovenskega ljudstva na Koroškem, saj je Koerner v 30 občinah strnjenega slovenskega ozemlja dobil absolutno večino. Demokratična fronta Slovencev bo tudi pri drugem glasovanju oddala glasova za Koernerja. V ostalenv so v posameznih okrajih na Koroškem volili takole: Okraj Šmohor Okraj Beljak Okraj Celovec Okraj Velikovec Okraj Wolfsberg Okraj St.Vid ob Gl. Okraj Spital Breitner Fiala Gleissner Hainish Korncr Ude 2.594 87 5.066 — 3.698 5 8.433 2.257 8.222 8 16.878 4 8.124 1.400 11.075 16 17.070 12 2.995 370 7.356 11 9.475 10 5.255 464 9.465 17 11.864 9 8.752 1.690 8.886 4 14.521 5 9.923 1.190 12.098 13 12.687 9 >i i 1 mo p°rnanjkanje stranišč etnu pa hodijo sem šo- [^'etio tem delu PosloT>^a 520 Trote sorsKCL^ rrirnZCL t<‘- SfOfrnrSCC. 520 StrOjCpisrirta rroi to r ra stuac Na podlagi točnih opazovanj so klimatologi ugotovili, da postaja podnebje v zadnjih tridesetih letih v Evropi, Severni Ameriki in Sibiriji toplejše. Taljenje ledenikov in ledenih polj se opaža že v naših Alpah ter tja čez Groenlandijo in otočja Severnega Ledenega morja. Vzporedno s povišanjem temperature se je premaknilo proti severu tudi poljedelstvo. Na svojčas zaledeneli zemlji uspevajo dandanes žitarice in tudi breze ter iglasta drevesa, ki se vedno bolj zasajajo v tundro. Na Spitzbergih ali Svalbardu je sedaj izkopavanje premoga možno skozi sedem, mesecev v letu, medtem ko je bilo to ob začetku tega stoletja mogoče samo sikozi tri mesece. Od postanka nate zemlje do danes so minule dolge geološke dobe. V vseh teh dobah so se odigravali na njej veliki dogodki. ki so izpreminjali njeno lice. Nastajali so kontinenti, se zopet pogreznili, rastline in. živali so se razmnožile, mnoge vrste so izumrle ter se nadomestile z novimi. Velike klimatske spremembe od tropske klime do zaledenelega našega planeta so se vrstile ena za drugo. V. eni izmed naših geoloških period Pa je zopet začelo snežiti. Nastopila je zopet ledena doba in mogočne plasti snega in ledu so pokrivale Anglijo, Severno Nemčijo in velike predele okrog Severnega tečaja. Do naših krajev so tedaj segali nad tOOO metrov visoki ledeniki Jugoslovanski univerzitetni profesor geolog Milankovič je narisal krivuljo premikanja ledenikov od pred enim milijonom let do danes. Ta diagram nam kaže razne faze pohoda ledenikov od severa proti jugu, kar odgovarja ohlajevanju podnebja in, njihovo krčenje zaradi nastopa toplejše klime na našem planetu. Dokazal ie tudi. da je bila zadnja doba poledenjenja ameriškega, azijskega in našega kontinenta pred 750.000 leti, kar odgovarja točni ugotovitvi geologov v naravi. Po njegovih računih se bodo ledeniki še skozi 20.000 ]et krčili, posledica tega br postopno ogrevanje našega planeta in s tem v zvezi sprememba faune in flore. Cez 50.000 let se bodo ledeniki zopet pojavili v naših krajih. S tem delom se je Milankovič uvrstil med najzname. nitejše geologe. Da se ta toplotni val res širi preko Severnega Ledenega morja, nam dokazuje razlika debeline ledenih polj. ki plavajo po tem. morju. Nansen je leta 1894 našel ledene plošče v debelini treh metrov in pol; danes na tem mestu.debelina ne (presega dva metra in en četrt. Tudi razlika v temperaturi je velika; takrat je segalo do 80 st. C ped ničlo, danes ne presega 30 st. C pod ničlo. Naj omenimo ‘e razliko med ledenimi gorami (iceberg) in ledenimi polji (pack). Ledene gore so celinskega izvora: snežne mase na gorah se sčasoma spreminjajo v ledenike. Ti ne mirujejo; počasi, s hitrostjo od enega do šestih metrov na dan se premikajo v dolino. Na Groenlandiji in drugih polarnih zemljah segajo do morja. Ko ta ogromna ledena masa stopi tako daleč v morje, da se ne opira več na morsko dno, se odlomijo in splavajo v morje. Morski tokovi jih zanesejo proti jugu; za plovbo predstavljajo veliko nevarnost, ker gleda le ena desetina njihove celotne mase iz morja, čeprav štrle iz morja tudi do 80 metrov v višino. Ledena polja pa nastanejo zaradi zamrznjenja morske vode. To je čisto naraven pojav, ki ga opazimo ne samo v zalivih,, ampak tudi na odprtem, morju, predvsem okoli Severnega tečaja, kjer led doseže debelino do treh metrov. V arktičnem poletju se robovi te neizmerne ledene puščave lomijo in, splavajo proti jugu. Morska pot iz Arhangelska v Vladivostok skozi Sueški prekop in, Indijski Ocean je dolga 12.000 morskih milj, medtem ko vzdolž severne sibirske obale po Severnem Ledenem morju pa le 6000 morskih milj. Ra-zumljivo je torej, da skušajo Rusi na vsak način najti varen prehod skozi te ledene zapreke. Sibirija je na splošno zelo bogata na rudninah jn lesu, ki se pa po večini nahajajo izven območja obstoječih prometnih zvez; prevoz je mogoč po sibirskih rekah navzdol čez Severno Ledeno morje. V sibirski tajgi se nahaja nič manj kot 700 milijonov hektarjev gozda; od tega je samo 26 odstotkov v neposredni bližini komunikacij. Sovjet; so ustanovili nova pristanišča: leta 1929 Iga-rko ob ustju reke Jenisej, z danes več kot 30.000 prebivalci, ki vzdržuje živahen promet s pristanišči Belega morja; Novi Pcrt ob ust. ju reke Ob j n leta 1933 Ust-Lena Poit ob ustju Lene. Sibirske reke so med seboj zvezane s številnimi Prekopi, Iz Oba lahko pluje parnik v Jenisej in od tod v Leno. Osrčje teh prekopov je Tomsk. Na evropski strani je med Baltiškim in Belim morjem 227 kilometrov dolg prekop. Plovba po teh rekah ,pa ni megeča skozi vse leto, kajti (e zaledenijo in sicer: Jenisej 170 dni v letu. Ob 179 dni, Dvina prj Arhangelsku 191 dni in Lena pri Kirenski celo 203 dni. Donava zamrzne le 37 dn; v letu, 3400 morskih milj dolga pot iz Arhangelska do Beringovega preliva je plovna samo v tromesečnem arktičnem poletju. Ladja ki napravi vso to dolgo pot, mora od osem do devet mesecev prezimovati, preden se lahko vrne. To plovbo vodijo številne meteorološke, radijske ir.' oceanografske postaje, ki so razkropljene na obalah celine in otokov arktičnega morja. Število teh postaj presega stotino: center vseh teh je v Leningradu, kjer obstaja Arktični Zavod za koordinacijo in urejevanje nabranega materiala. Tukaj sestavljajo kartografi na podlagi teh po. ročil kartograme o stanju ledu. ki se obnavljajo vsako.leto. Tako pluje ladja z večjo varnostjo po teh morjih. * * * Oglejmo oj zgodovino plovbe po Severnem Ledenem morju. Leta 1556 se je prvič jadrnici posrečilo pripluti v vode Kar-skega morja. Sto let pozneje je skupina pustolovskih Kozakov sledila toku neke reke in. dosegla k.Ct prv,a. odm-avp severno obalo Sibirije. Za.' časa carja Petra Velikega so člani «Velike severne ekspedicije« od leta 1719 do 1742 sistematično proučevali obalo in neposredno notranjost Sibirije. Leta 1741 je Danec Bering, ki je bil v ruski službi, odkril morsko pot, ki loči Sibirijo od Ala-ske in njemu na čast so ta preliv pozneje imenovali Beringov preliv. Njegova odprava se je po hudem viharju rešila na neki otok, Bering sam kakor tudi večina moštva je tam umrla za skorbutom. Samo nekaj mož posadke, med katerimi je bil nemški naravoslovec Steller, se je rešilo. Ta je prvi poročal o dotlej neznanem sesalcu, o tako imenovani morski kravi; bila je do deset metrov dolga in na najmočnejšem mestu sedem metrov široka. To poročilo je privabilo v Beringov zahv številne odprave, ki so v kratkem času iztrebile to žival. To poročilo je poleg drugih privabilo tudi Ruse, ki so se izkrcali na ameriški celini in se polastili Alaske. Leta 1867 pa je carska Rusija prodala Alasko Amerikancem Za- 7.200.000 .dolarjev. Alaska ni samo važna iz Stoletna prizadevanja za ladijsko pot iz Atlantika mimo Sibirije v Pacifik SEVERNA MORSKA POT 0 POLARNE POSTAJE SEVERNI TEČAJNIK NANSENOVA POT ..FRAM —•MEJA PLAVAJOČIH LEDENIH GOR H ------------ SEVERNA ZEMLJA-'; FRANCA JOŽEFA ZEMLJA / S PIT2BERG ? le D EN Cehuskf 0VOSIBIRSK1 0T0K1 iVRANGR RHANGJLSK £ j TRST OCEAN 1000 km VLADIVOSTOK strateškega vidika, ampak je bogata tudi na zlatu, platini, srebru, bakru, cinku, kositru, železu in na drugih mineralih. Leta 1842 je ruski krmar daljne plovbe Celjuskin plul iz Belega morja vzdolž sibirske obale do po njem imenovanega rta Celjuskin, kateri je najsevernejša točka celotne Azije. Moral se je vrniti, ker mu niso kompaktna ledena polja dovoljevala nadaljnjega prodiranja. Leta 1879 je Sved Norden-skjoeld priplul s svojo ladjo «Vega» v enem samem arktič-' nem poletu od Skandinavije do Cuhotskega polotoka, a tu ga je malo pred njegovim ciljem Tihim, oceanom — zajel led. Moral je tamkaj prezimovati in šele v prihodnjem poletju je srečno prispel v odprto morje. Slavni norveški raziskovalec Nansen je po dolgih opazovanjih dognal, da je ob Groen-landski obali naplavljeni les sibirskega izvora; po njegovi teoriji priplava tak les iz sibirskih rek v odprto morje, kjer ga morski tok nosi mimo Severnega tečaja do Grnenlandije. Malokateri izmed polarnih raziskovalcev mu je to verjel. Za-radj tega se je odločil, da bi stvaino dokazal resničnost svoje teorije. Leta 1893 je odpotoval s svojo ladjo «Fram» (»Naprej«) iz Osla proti severi' vzdolž sibirske obale do Novosibirskih otokov, priplul do' kompaktnih ledenih polj in se pustil od njih zajeti. Morski tok je zanesel ladjo proti severo-za-padu. Ko je ladja prispela do bližine Severnega tečaja, jo je Nansen skupno s svojim prijateljem Johansenom zapustil in se napotil peš proti tečaju; zaradi neštetih ovir ga ni dosegel. Vrnila sta se na otok Franca Jožefa in tam našla rešitev. Ladja »Fram« je pa svojo pot nadaljevala do Spit.zbergov, kjer se je po treh letih osvo-vo meteorološko postajo. Leta 1918 je veliki norveški pa «Tajinir» in «Vajgač» odplula, iz Vladivostoka skozi Beringov preliv do otoka Wrangel, kjer se je izkrcala znanstvena odprava, ki je tam postavila novo metereološko postajo. Leta 1918 je veliki norveški «Tajmir» in «Vaj,gač» pod poveljstvom kapitana Vilkizkega zopet plula skozi Beringov preliv proti zapadu, a pri Severni zemlji ju je zajel led in prihodnje leto sla se vrnila, ne da bi dosegla zaželeni cilj. Leta -918 je veliki norveški raziskovalec Amundsen s svojo ladjo Maud sledil stari Norden-skjoeldovi poti, vendar z manjšo srečo, ker je moral kar dve zimi prezimovati, predeni je dospel v Tihi ocean. Sovjeti so se vrgli z vso vne- mo na raziskovanja Arktike kljub vsem vremenskim nepri-likam in številnim težavam. Sovjetska vlada je hotela vzpostaviti redno pomorsko zvezo med Murmanskom in Vladivostokom. V ta namen so zasedli številne otoke v Severnem Ledenem morju, ki niso do tedaj spadali pod oblast kakšne države. Otok Wrangel, katerega so zahtevali tako Američani kot Kanadčani, so zasedli sovjeti leta 1924. Zemlja Franca Jožefa je prišla pod sovjetsko oblast pet let pozneje. V tem času so začeli sovjeti tamkaj postavljati mete-, orološke postaje in raziskovati tudi naravne dobrine. Leta 1932 se je posrečilo ledolomilcu «Sibirijakovu» prepluti v enem arktičnem poletju razdaljo od Belega morja do Tihega oceana. Ladja je odplula iz Arhangelska dne 28. julija in dosegla Beringov preliv dne L oktobra, po šestinšestdesetih dnevih potovanja ih borbe pred nevarnim ledenim poljem. Naslednje leto je ledolomilec «Luetke» uspel prepluti to rte a v nasprotni smeri, od Vladivostoka do Murmanska. Istega leta je prof. Schmidt hotel ponoviti isto pot s kitolovko «Ce- ljuskin«. Tokrat pa mu ni bila sreča naklonjena; kitolovka se je potopila že blizu Beringovega preliva, stoštirje možje posadke pa so se rešili na nestalna ledena polja. Profesorju Schmidtu ir. njegovi trdni roki se je zahvaliti, da je moštvo vzdržalo celih šestdeset dni, dokler ga niso rešdi požrtvovalni in rešilni letalci, kar bi gotovo ne bilo mogoče kako desetletje poprej. Prof. Schmidt, ki je bil ravnatelj Arktičnega Instituta v Leningradu kljub neuspehu ni odnehal in naslednje leto izjavil, da je bila raziskovalna doba Severnega Ledenega morja zaključena in da je bilo treba začeti mislit; na vzpostavitev nove trgovske poti. Ze leta 1935 se je ta Schmidtova teorija uresničila, ker so kar štiri trgovske ladje srečno preplule to pot: «Anadyr» in »Stalingrad« od vzhoda proti zapadu. «Jokra» in «Vanzetti» pa v nasprotni smeri. Po drugi svetovn; vojni se ie plovba silno razširila in številne trgovske ladje plujejo v spremstvu ledolomilcev v obeh smereh na tej najsevernejši morski poti naše zemlje. Stoletnica pesnili il smrt' VIW.it Za stoletnico smrti pesnika Stanka Vraza so ustanovili v Zagrebu poseben odbor za pro. slavo omenjene stoletnice. V odboru so predstavniki Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, društva književnikov Hrvatske in Matice Hr-vatske. Na svoji prvi seji je odbor sklenil, da postavi v rojstnem kraju Stanka Vraza, v Cerovcu pri Ljutomeru na rojstni hiši spominsko ploščo. V Narodnem gledališču v Zagrebu bo 24. t. m. matineja, kjer bodo predavali o življenjskem delu in pomenu Stanka Vraza dr. Josip Badalič, Gustav Krklec in Ivan Dončevič. Izvajali bodo tudi uglašene pesmi Stanka Vraza, v gledališki veži pa bo razstava njegovih del ir.' rokopisov. Matica Hrvatska bo izdala knjigo izbranih del pesnika. V Vrazovem rojst. kraju bo velika proslava 27. t. m. « * » Proteus, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, prinaša v svoji 7. številki letnika 1950-51 članke Boža Škerlja, Lava Čermelja, Nade Čadež ter Dušana Novaka in Hu- GOSPODARSTVA ISTRE OD 1945 DO 1950 0 dvigu v Avstro - Ogrski je prišel propad pod fašizmom k5ITorn- ®rišla v Jugoslavijo t*deta alna i,n v v°irii hudo A km- ela’ v kateri ie ‘ bistvo, tehnično za-ur berazvito, glavna pa-r'*.ostan°I2vodnje in temelj h v{anCel.pi:av ie bil istr' a hu-. ne°btčajno marljiv, , ,*tllmatske prilike in tt H a e’ da bila Istra »h! <^e,V’tr0-°grSko ktc** dim' Z r'a)n'žjim hektar-!}' v celi monar- ^a kme,a ie reše-sad;/8. za niasovo vino, ‘Ig!. * »m 'n druse tipične Nskem Vode v velikem av-j*l 2aledju. l^jHednUh Zamkati. da se je K,Ss letih Avstro-Ogr-dvig apravll° za sospo-Zamniai eprav se ni Av' *a s ‘a za istrske, tem-'Ta^arsk. k°’isti- Glavr.a Cb)a ;e , značilnost tega S^rsta, p-rr°i velik‘b ih _ njihovih HiJ?r°*' ki luk Reke, iz-in želez- TO zai„aLSo ta Pomorska “v,- _zaledji Postal iem. glavna trgov- cesar- Iflk- V, in ari aVSfrUskega > kulturr,raliVni 8°Sp°' * >- :5trskpp P center celot- \|adiU v ve{rrOČia' Pul° * arzenali V°Jn° Pri' I se om in ladje-1 gradništvo delnicami, a Reka je postala madžarsko okno na morje, živ industrijski in trgovski center. Pol stoletja je trajalo povezovanje teh pomorskih središč z zaledjem. Trst je dobil 1857. leta prvo železniško zvezo preko Ljubljane in Maribora, a 1873. so zgradili odsek od Sv. Petra proti Reki, s katerim je dobila Reka zvezo s to progo. Tri leta pozneje so svečano prerezali vrvico na progi, ki je povezovala vojno luko Pu-lo z glavnimi centri monarhije Poslednja važna železnica, ki je zvezala avstrijske pokrajino in Bavarsko s Trstom, ki je vodila preko Jesenic in Gorice, je bila predana prometu šele 1906, leta. Povezanost ?■ zaledjem je zagotavljala uspešen razvoj Nič ne more bolj dokazovati prirodno- povezanost teh mest s slovenskim zaledjem kot dejstvo. da so morale vse te proge iti preko krajev, kjer je naseljen edino jugoslovanski živelj. V tem obdobju se razvija cela vrsta industrijskih panog. Na prvem mestu je med njimi velika ladjedelniška industrija, napreduje trgovina, izboljšuje Pri- i se poljedelstvo, predvsem vino. in obenem se po- stavljajo temelji istrskega tujskega prometa. Brez dvoma je vse to posledica povezovanja istrske obale z velikim prirodnim zaledjem Srednje Evrope in na prvem mestu njenim direktnim slovanskim zaledjem. V popolnoma drugačnem položaju je bila Istra po koncu prve svetovne vojne, ko so jo na osnovi prisiljene rapalske pogodbe, podpisane 12. 11. 1920, priključili Italiji. Ni si mogoče niti zamisliti etnično nepravič-nejše in gospodarsko škodljivejše rešitve istrskega vprašanja. Odrezana od svojega prirod-nega zaledja in pretvorjena v obmejno pokrajino dežele, katere gospodarski interesi so v polnem nasprotju z interesi istrskega prebivalstva, je v dveh desetletjih italijanske oblasti nazadovala povsod. Italija ni nič investirala v Istri. Istrske luke so propadale. ker Italija ni bila žaintere-sirana na njih tako. kot je bila Avstrija, za katero so predstavljale najkrajše in najugodnejše okno v svet. Trst, Pula in Reka, do nedavnega pomorska pristanišča svetovnega pomena, postajajo brezpomembna provincialna mesta. Poleg tega so koristi italijanskega finančnega kapitala, ki ne vojne. Vinogradništvo je bilo glavna panoga kmečke proizvodnje in z denarjem, ki so ga kmetje dobili od prodanega vina, so povečini kupovali hrano za svoje družine in krmo za živino. Ono malo pšenice in koruze, ki so jo vendarle sejali, je moglo zadovoljiti njihove potrebe samo za par mesecev. Za časa Italije je istrsko vinogradništvo padlo v težko krizo. Zaradi raznih olajšav, ki so jih oblasti dajale italijanskim vinogradnikom in italijanskim trgovcem z vinom, so istrsko vino iztisnili celo iz istrskih mest. A kriza vina je pomenila za istrskega kmeta krizo prehrane. Prva leta italijanske okupacije je cena vina v Istri znašala 4 lire za liter. 1931. leta je padla na 1,20 a pozneje je padala še niže .na 80, 60 a nekaj časa celo na 40 cent. Kljub temu, da je Istra od nekdaj vinogradniška zemlja ir/ kljub veliki ljubezni istrskega kmeta, do te kulture, so bili kmetje prisiljeni, da zapuščajo vinograde, ruvajo trte in jeno zaradi blagega podnebja I prehajajo na druge rastline, kraških tal, ki jim vedno manj- i Samo v poreškem okraju je da- je bil glavni faktor v fašističnem režimu,- zahtevale zmanjšanje in celo uničenje mnogih 'panog. Politika ekonomske avtarkije. ki jo je vodil fašizem, in konkurenčna borba privilegiranega italijanskega kmetijstva, po strukturi zelo sličnega istrskemu, s0 zadali istrskemu kmetijstvu izredno težke udarce. Istrski kmet je izgubil trg, ker je bil odrezan od nekdanjega bogatega zaledja, a v Italiji ni našel drugega. Turistična politika, ki so jo dirigirali glasniki velikih italijanskih hotelov in bank, se je trudila, da zmanjša pomen prirodnih lepot in škoduje turističnim možnostim Istre. • Čeprav je tuja vladavina trajala r/ad Istro komaj nekaj več kot dve desetletji, je pustila za seboj hude posledice ne samo v političnem in kulturnem, temveč tudi v gospodarskem življenju istrskega ljudstva. Kriza islrskuga vinogratl-ništva |iurf lasi z ni (im Istrsko kmetijstvo je usmer ka vode, predvsem na vinograd ništvo, sadjarstvo in vrtnarstvo. Po tej poti je šel tudi raz-ypj kmetijstva do prve svetov- nes 7 milijonov trsov manj, kot jih je bilo pred prvo svetovno vojno, a v okraju Buzet 3 milijone. Oblasti niso nič ukrenile, da bi istrsko vino rešile katastrofe. Kmetom so celo svetovali, da sade čim manj vinske trte. Od 5 trsnic, ki so bile v Istri za časa Avstrije, so pod Italijo 4 propadle. Ostala je samo ena v Novem gradu in njena proizvodnja je lahko zadovoljila potrebe komaj enega o-kraja. Tak odnos italijanskih oblasti ima svoj izvor v tem, ker je Italija sama vinogradniška dežela in spada s svojo proizvodnjo okoli 45 milijonov hektolitrov vina na leto med prve pridelovalce na svetu. Tudi ostale kmetijske panoge so propadale Fašizem je s svojo politiko avtarkije, ki naj bi pomagala ostvaritvi italijanskih imperialističnih ciljev, s svojo razkričano »battaglia del grano« in s pomočjo nepravičnega davčnega in kreditnega sistema, pa tudi z direktnimi prisilnimi ukrepi silil kmeta, da preorien-tira svojo gospodarstvo na sajenje žitaric. Zato je istrski kmet pretrpel ogromno škodo. 2ito se je pokazalo zaradi nizkega hektarskega donosa tako nerentabilno, da niso kmetje niti pokrivali stroškov proizvodnje, kljub temu da niso vračunavali vrednosti svojega dela. Kadar je bila suša, a te so v Istri zelo pogoste, niso kmetje v nekaterih krajih izvlekli od pšenice niti za seme. Se češče se je to dogajalo s koruzo, ki dozoreva od julija do septembra, ko je prav takrat v Istri najmanj vode. Pa tudi normalni prirast pšenice in koruze še zdaleč ni pokrival izgub, ki so jih istrski kmet je pretrpeli zaradi vinogradniške krize. L. 1910 je bilo v Istri 36.268 ha vinogradov a skupna proizvodnja vina je znašala 754.826 hi. Po dvajsetih letih fašističnega gospodarjenja je ostalo komaj 16.754 ha vinogradov, tako da je proizvodnja v 1. 1941 padla na 270.000 ha. Vojna je zadala nove težke udarce ir/ 1945. leta so proizvedli komaj 150.000 ha vina. Pri tem moramo pripomniti, da celo 1910. leta vinogradništvo v Istri ni bilo razvito tako kot bo lahko bilo. Istrsko sadjarstvo je bilo P°b Italijo prizadeto prav tako kot vinogradništvo, če ne še huje, ker ima pri kmetu zelo slabe tradicije. Sadovnjakov je bilo v Istri vedno malo. tako da ni imela Istra dovolj sadja niti za lastne potrebe kljub velikim površinam, na katerih postajajo pogoji za gojitev. B. K. (Nadaljevanji: prihodnjič) berta Pehanija. V listu so še razne zanimivosti. Med drugim poroča Lavo Čermelj o Vestniku Jadranskega društva za prirodoslovne vede v Trstu (Bol-lettinp della Societa Adriatica di Scienze naturah in Trieste). Iz poročila o XVI. rednem obenem zboru Prirodoslovne, ga društva v Ljubljani izvemo_ kako priljubljen je list »Proteus«, saj izhaja v nakladi 15 tisoč izvodov, »ki bi se zlahka še povišala, če ne bj bilo takih težav pri oskrbi s papirjem«, kot pravi poročilo. List izdaja Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Ureja ga dr. Lavo Čermelj v uredniškem odboru pa so še dr. Jovan Hadži, dr. Alija Košir, dr. ing. Miloš Marinček, dr. Hubert Pehani. "Svefi plamen,, tipr zorilev Slovenskega dobrodelnega drušfva v Avditoriju Somerset Maugham je bil poleg Shawa dolgo časa r/ajbolj igran moderen angleški dramatik. Številne bralce je pritegnil tudi s svojimi novelami iz kolonialnega življenja, v katerih s presenetljivo pronica-vostjo opisuje ner/avadne usode barvastih domačinov in belih gospodarjev. Značilnost njegove literature je intelektualistično izzivanje družbene morale in javnega mr.enja, nekakšna senzacionalnost, s katero je od časa do časa vznemirjal kulturni svet. Tudi s »Svetim plamenom« je po prvi svetovni vojni povzročil pravcati škandal. Lotil se je še do dar/es nerešenega vprašanja evtanazije, vprašanja ali ima človek pravico pospešiti ali celo povzročiti smrt neozdravljivo bolnega človeka. S strogo logično in psihološko utemeljeno trodejanko je Maugham uspel prepričati gledališko občinstvo — vsaj za toliko časa, dokler je bilo občinstvo pod vplivom dobre igralske interpretacije. S slabimi, povprečnimi, neizrazitimi igralci pa nas delo ne prepriča do kraja; plemenita ljubezen se nam nenadoma zazdi le špekulacija in vzbudi v nas dvom v upravičenost tako odločilnega in usodnega posega v človekovo življenje. Zdi se, da se je amaterska skupina, ki je v sredo 8. mgja uprizorila »Sveti plamen« v Avditoriju, nevarnosti, ki tiči v delu, zavedala in se zato omejila na lepo in logično izgovarjanje besedila brez izrazitejše igralske karakterizacije. * * * V Benetkah bo letos druga prodajna filrr.ska razstava. Doslej so se že prijavile ZDA, Brazilija, Nemčija, Portugalska, Izrael, Velika Britanija, Avstrija, Španija, Francija in Egipt. Do zaključka prijav je še nekaj mesecev časa. Pod naslovom »Gosto-vanje dveh tržaških igral cev v ljubljanski Drami» objavlja «Slovenski pero-čeualec« 9. maja sledeči članek: Po prvih gostovanjih tržaških igralcev v svobodni domovini 1947 in 1950 je prišlo do tesnejših vezi med gledališčema v Ljubljani in Trstu. Lani je v Trstu režiral dr. Bratko Kreft kot gost svojo komedijo »Veleizdajalec«, letos pa je prav tam direktor ljubljanske Drame Slavko Jan režiral kot gost Cankarjevo komedijo «Za narodov blagor«. Uspeh, ki ga je uprizoritev te komedije v Janovi režiji Y Trstu dosegla, je ponudil možnost. da gostujeta v ljubljanski Drami v isti komediji Nada Ga-brijelčičeva kot Grudnovka in Jožko Lukeš kot Gornik. Hkrati je mogla Gabrijelčičeva tudi v Ljubljani proslaviti 25-letni jubilej svojega gledališkega delovanja, s katerim je začela prav na deskah ljubljanske Drame. Gostovanje obeh igralcev je zato imelo sla-v-r.-ostno obeležje. Kakor kaže, je Jan režiral Cankarjevo komedijo v Trstu na istih osnovah, kakor jo je lani v Ljubljani in kakor je prišla letos obnovljena zopet na oder. Zanimala je posebno odrska pojava Nade Gabrijelčičeve v zahtevni vlogi Grudnovke, svojevrstne nosilke dejanja v k0" mediji, pa tudi kot pojava igralke, ki živi že nekaj let zunaj Ljubljane. Zato jo je občinstvo že v prvem dejanju pri odprti sceni pozdravilo s ploskanjem. Nedvomno je Gabrijelčičeva v letih svoje odsotnosti mnogo pridobila in se zato danes močno uveljavlja kot ena prvih igralk mladega tržaškega slovenskega gledališča. Po oblikovanju in doživljanju svoje vloge jo je danes šteti med najboljše igralske oblikovalke Grudnovke. Se mnogo več pa bo pomenila ta vloga za igralski razvoj Gabri, jelčičeve. T0 rafinirano osebo, eno najmočnejših v komediji, je oblikovala skladno s Cankar jevimi pripombami in jo začrtala s premišljeno igro. ki jo je podčrtavala na nekaterih mestih z dokaj fino ostrino, ustrezajočo posameznim prizorom. Posebno je nosila komedijsko dogajanje v II- dejanju; kjer je že v prvem prizoru pokazala razumsko nadmočhost igrane osebe r.ad Grudnom, igro stopnjevala v prizoru s Ščuko in jo po živčnem pričakovanju dovedla do kočljivega snidenja z Gornikom. Grudnovka je morda ena najtežjih vlog v komediji. Četudi jo je oblikoval Cankar iz mesa in krvi. bo ostala še vedno sanjska podoba žene. ki jih je bilo ob rojstvu komedije na Slovenskem v resničnem življenju prav malo ali pa nič. Tem bolj privablja zato danes naše igralke za odrsko oblikovar/je. Gabrijelčičeva nam jo je zaigrala doživljeno v izbrani zunanjščini, z glasom, ki ji je danes mnoge bolj kultiviran, oblikovan; skratka zrelejši. Gornika je igral Jožko Lukeš. simpatični mladi taler/t tržaškega Slovenskega gledališča. Odreka podoba, ki jo je ustvaril, ustreza težki in okorni flegmatični osebi, kakor jo zahteva Cankar, in je po svojem izrazu velika napoved za razvoj tega mladega igralca. Igral jo je z naravno zadrego mladega podeželskega plemiča, ki si kljub temu zna najti svojo pot iz ir/trig v široki svet; Opozoriti je na igralčev simpatični organ, nedvomno mu bo še mnogo v pomoč ob drugih izraznih sredstvih, ki z njimi mladi igralec že danes, dasi včasih še nekam pritajeno, razpolaga. Gostovanje obeh igralcev je upeše/j dokaz resnega umetniškega stremljenja mladega igral skega osebja tržaškega Slovenskega gledališča. V imenu ljubljanskega gledališča je slavljenko pozdravil z nagovorom ravnatelj Drame Slavko Jan, v imenu Društva dramskih igralcev Lujo Drenovec fn končr.o eden tržaških tovarišev. Ostali so zagrnili slavljenko v kupe rož Za jubilej slavljenke je izdala Uprava tržaškega gledališča posebno jubilejno številko »Gledališkega lista«, ki letošnjo sezono žal ni izhajal. V tej številki priobčuje Bartol portretno skico Gabrijelčičeve kot igralke, Slavko Jan razčlenjuje komedijo »Za narodov blagor«, uredništvo pa je prispevalo člančič o Slavku Janu kot režiserju in v sodelovanju z Dušanom Skedlom seznam vlog, ki jih je dozdaj Gabrijelčičeva igrala. To važno zgodovinsko gradivo zaključuje Bu-dalov pregled o uprizoritvah Cankarjevih dram v Trstu in slike zadnjih uprizoritev tržaškega gledališča. J. T. * * 4: Hijacint Petris, eden izmed najplodnejših prevajalcev iz slovenske književnosti v hrva-ščino je umrl star komaj 45 let. Petris je prevajal Miška Kranjca, Prežihovega Voranca, Seliškarja, Cirila Kosmača, Fr. Levstika, Ingoliča, Kajuha, Can karja, Tavčarja Juša Kozaka. Razen tega pa je Petris napisal še mnogo sestavkov o nekaterih novejših slovenskih književnikih. 1 /n rili" Včeraj ob 19. uri je bil zračni V K I AA I pritisk 757-°> toplota 17.8 (naj- f I »LlVlL nižja 12,0), vlaga 75 odst., veter 12 km, nebo pokrito 8 desetin, dežja je padlo 1 mm, vidljivost 25 km, toplota morja 17.2. Za danes predvideva vremenska napoved nekaj zboljšanja. Prišlo bo do p o-blačitev vendar brez padavin. STRAN 4 ZADNJA POROČILA . :!! i! i ij š:s: • jjjijl Ulit i ;r :::::: i! ji Ilir pl iijlpšiiiiii Kiiliiiliiii... 1 10. MAJA 1951' lili' 11 »i8iiaiiWi»iniii)iiiiuiuifliniiiiiMi^^Miiniiininiiiniiiiiu^M^ wuimm^«Bgiiiainwiiiiiiiiiiiiiiiiiii!)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiuuiiiiiiJiiiiniinniiiiiiiiii^^^stti88auKmH6 RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 14.30 Iz del Rimski Korzakova; 22.00 Pester spored priljubljenih melodij; Slovenija: 18.50 Drobne skladbe velikih mojstrov, 20.50 Veseli večer. Trst II.: 18.50 Grieg: Koncert v a-molu; 20.45 Slovanski plesi. Trst 17.00, 19.00 in 23.25 Plesna I.: 1 a s b a. fflossadeghov načrt za izvedbo nacionalizacije industrije nafte Glasovi o ponudbah ZSSR Perziji - Kako si v Londonu predstavljajo, da bodo spravili 1 eheran na kolena - V kratkem odgovor Anglije na noto Irana V mir Panami Alcibiades Arosemena je sestavil novo vlado - Pri včerajšnjih borbah je bilo 11 mrtvih in 82 ranjenih TEHERAN, 11. — Perzijski ministrski predsednik je vrnil obisk veleposlaniku ZSSR. Sad-eikov ga je namreč obiskal 1. maja. O tem prvem obisku S'e te dni veliko govori. Pravijo, da mu je Sadžikov ponudil tehnično pomoč ZSSR za primer, če bi Anglija umaknila svoje izvedence in naprave iz Irana. Menijo, da je Satirikov postavil enako ponudbo že po-ikcjnemu generalu Razmari po njegovem imenovanju za predsednika viade, Sadcikov naj bi takrat ponudil sodelovanje ZSSR Perziji, če bi ta zabredla v težave z Anglijo glede petrolejske industrije. ZSSR naj bi takoj poslala svoje inženirje in [prevozna sredstva, V londonskih uradnih krogih Bo danes odločno zanikali to vest, ki naj bi prihajala iz a- iakorišča vreice naite neka a-tueriska družba (v tej komisiji niso zastopani edino Rusi. drugače pa vsi, ki. se zanimajo za iranski petrolej). Zanimivo jt bilo danes zvečer mnenje v Londonu glede iranskih zadev. Tam so prepričan:, da bo Perzija zašla v resno finančno krizo, če ne bo pru čela takoj pogajanj z Anglijo. «Anglo-Iranian» je namreč odbila, da bi položila denar na račun perzijske vlade. V prvih štirih mesecih bi morala družba plačati 9 milijonov funtov in sicer do 30. aprila. Angleži računajo, da ima perzijska vlada še vedno za en ali dva n.* seca denarja za plače državnih funkcionarjev in uradnikov Pri ten: omenjajo, do so devize «Anglo-Iranian» predstavljale za perzijsko državno blagajno tneriških krogov. Pravijo, da je 43 odst. vseh dohodkov. popolnoma neresnična, prav tako tudi vest o kateri naj bi se Morrison pritožil ameriškemu poslaniku v Londonu Giffordu, ker naj bi neka ameriška diuž-ba ponudila Mossadeghu svojo pomoč. V Londonu zatrjujejo, da bodo ZDA sodelovale z Anglijo pri odstranitvi :Petrolejske krize v Perziji. Mossadegha je obiskal tudi ameriški veleposlanik Grandy, ki je zahteval od njega, da umakne prepoved radijskega prenosa z ameriškega poslaništva ob priliki obdaritve sirot. Mossadegh ni hotel preklicati, te- svoje odločitve. Ko je za to zvedel vc-dja propagande pri iranski vladi, Hedjazi, ki je dal dovoljenje za ta prenos še pred sestav; Mossadeghove vlade, je odstopil. Danes se je še izvedelo, da je Mossadegh preje) pismo «I4amskih bratovi), ki zahtevajo. naj izpusti morilca generala Razmare in dvanajst članov te organizacije, ki naj bi pripravljali zaroto proti šahu. Pismo jih imenuje «dobrotnike človeštva«. Zanimivo vest iz Teherana je poslal danes dopisnik agencije AFP ki pravi, da je Mossadegh dobil od perzijskega parlamenta zaupnico »n soglasnost pri imenovanju senatne komisije 5 članov glede zadev «An-glo-Iranian«, ker je predložil konkretni načrt, kako si prav zaprav zamišlia samo nacionalizacijo in nadaljnje poslovanje petrolejske industrije. Po- dopisniku, naj bi bil ta načrt, ki ga je razjasnil Mo-sadegh na tajni seji: predlagali naj bi «Anglo-Iranian». naj se odreče svoji pravni osebnosti in sestavili bi novo družbo, sestavljeno iz britanskih strokovnjakov, ki bi pomagali Perziji, kot je to pri »Overseas Consultants«, a-meriškemu organizmu, ki je dal Iranu na razpolago svoje strokovnjake za izvedbo sedemletnega načrta. Ta družba naj bi dala Iranu n« razpolago svoje strokovnjake za vse faze v proizvodnji nafte; črpanje, čiščenje, prevoz in prodajo. Iran pa bi bil pripravljen odstopiti družbi nek odstotek dobička. Mossadegh naj bi dodal na tej parlamentarni razpravi, da ima Anglija po njegovem mnenju popoln interes pri tem, da to ponudbo sprejme. Kljub temu je Mossadegh naglasil svojo odločenost. da nadaljuje z nacionalizacijo. Izjave predsednika vlade — kakor še vedno piše dopisnik agencije AFP — naj bi zelo vplivale na senatorje in jih tudi prepričale, tako da niso odlašali prj svojih odločitvah. Od senatorjev, ki so jih izbrali v komisijo za vprašanja nacionalizacije industrije nafte, je zanimivo, da sta od njih dva zmerna več ali mani anelofila. dva odkrita podpornika Mossadegha, zadnji pa je Rezzazede Chafagh, ki se je boril za za to iz lota 1947. s katerim niso dlali ZSSR dovoljenja, da bi izkoriščala nafto v severnem Iranu, priporočal revizijo pogodbe z «Anglo-Irania.n», je pa molčal ob razpravljanjih glede vprašanja Bahreina, kjer To angleško mnenje je zelo zanimivo. Vendar je prav žalostno. če računa na take perzijske težave, ki M se mam kmalu spremeniti v še večje-angleške nadloge, V Londonu so se izjavili danes zvečer, da je v 43 urah mogoče pričakovati angleški odgovor na perzijsko noto glede koncesij «Anglo-Iranian». V Washingtonu so prepričani, da bosta Anglija in Iran do. segli sporazum glede vprašanja petroleja. Pravijo, da ima iran-ska vlada popoln interes na tem. da najde oblike, s kateri, mi ji bo zagotovljena angleška tehnična in gospodarska po moč pri črpanju nafte. Pravijo, ua so glede tega vprašanja v VVashingtonu veliki optimisti in da je dobil ameriški velepo. slanik v Teheranu navodila, naj pomirjevalno vpliva na obe stranki. Pri tem omenjajo, da so se na obeh straneh izrekli za rešitev spora. Zopef potres v San Salvadorju SAN SALVADOR, 11. — Do novih potresnih sunkov je prišlo v San Salvadorju včeraj zvečer okrog 20.15 po krajevnem času. Najbolj so čutili potres na vzhodnem delu države. Sum ke so čutilj tudi v prestolnici. Po zadnjih vesteh se je vas Ca-lifornija popolnoma zrušila. Danes ponoči so javili, da so izkopali 400 trupel iz ruševin mesta Jucuapa, ki ga je razru. šil potres v nedeljo. Menijo, da je še 900 trupel pod ruševinami. Gasilci so polili ruševine z močnimi razkužili z namenom, da preprečijo epidemije. PANAMA, CITY, 11. — Novi predsednik Raname, Alcibiades Arosemena more sedaj izvajati svcrjo oblast, ko je vrhovno sodišče priznalo njegovo izvolitev v parlamentu. Bivši predsednik Arias si je izkopal grob, ko je preklical ustavo iz leta 1946, s čimer je povzročil skoraj državljansko vojsko v tej mali državi in splošno stavko. Parlament je tedaj tudi izdal odlok za aretacijo predsednika, ki ga je odobrilo tudi visoko sodišče. Arias, ki ni hotel odstopiti, se je včeraj zabarikadiral s svojimi pristaši v poslopju predsedništva. Ko so ga aretirali je izjavil: «Izvršil sem svojo nalogo«. Med borbami je bilo 11 mrtvih in 82 ranjenih. Skupno z bivšim predsednikom so aretirali tudi približno tisoč njegovih pristašev. Danes je izjavil tisku novi predsednik Arosemena, da ima njegova vlada namen takoj popraviti škodo, do katere je prišlo ob neredih. Bivši predsednik, polkovnik Roberto A-guizola je obtožil Ariasa, da je lastnoročno ustrelil majorja Gomeza. Arosemena je tudi dejal, da misli vladati v interesu vseh državljanov. Njegova nova vlada se bo držala mednarodnih obvez in bp imela pri- jateljske odnose z ZDA. Danes ponjči je novi predsednik Arosemena najavil sestavo nove koalicijske j^-lade. Predsednik je Miguel Ordonez, član revolucionarne stranke, zunanji minister pa liberalec Ignazio Molino. Danes je bil v prestolhici zopet red in mir. Vendar so bile ulice prazne, ker je radijska postaja pozvala prebivalce, naj ostanejo v svojih domovih in s tem preprečijo morebitne nove incidente. Danes Lie v Parizu PARIZ, 11- — Jutri popoldne pričakujejo v Parizu glavnega tajnika OZN, Try,gve Liea. Predsedoval ho letnemu zborovanju odbora za upravno koordinacijo OZN, ki se bo pričelo 16. maja v poslopju Unesca. Smrtne obsodbe v Manili MANILA, 11. — Sodišče v Manili je danes obsodilo na smrt Fredericha Maclanga Ce-nona Bungaya, Ramona Espcri-ta, Salom ea Cruza, Onofrea Mamgila in Magra Buena, člane političnega Urada organizacije Huksov. Druge obtožence sc obsodili na zaporne kazni. Pred novo ofenzivo Kitajcev in Severnokorejce?? Zbirajo se zlasti vna srednjem bojišču - Sile OZN so prišle zopet v Inje in Cunčon - Nova letala na Severni Koreji ? NEW YORK 11. —Politični odbor glavne skupščine O Z iv se bo sesital prihodnji četrtek in bo proučil poročilo odbora za izredne ukrepe, katerega naloga je bila sklepati c možnostih Sankcij proti pekinški vladi. TOKIO, 11. — Večina dopisnikov na Koreji je prepričana, da so Kitajci kljub letalskemu in topniškemu bombardiranju uspeli v zadnjih desetih dneh prestaviti svoje sile iz bojišča pred Seulom na srednje bojišče. Tam So danes izvidnice OZN že naletele na odločen odpor Kitajcev in Severnokorejcev. Njih zbirališča čet so zlasti o-pazili v dlolinah pri Munsanu in Uijongbuju, gb Puhanu na sredi polotoka in v bližini mesta Inje, kjier je važna cesta, ki pelje proti Hunčonu in. na vzhodno obalo. Danes »o južnokorejske čete slicer prodrle zopet v Inje, kjer niso našle nobenega Kitajca ali Severnokorejca. Južnokorejske čete so napredovale iz mesta 5 do 6 km in so naletele na najhujši od(par na svojem levem krilu. Isto se je dbgodilo pri Cunčoniu. JužnokOrejci gtj z izvidnicami prekoračili 38. vzpet-rednik jugozahodno od Inje. Današnje večerno poročilo astme armade pravi, dia so sile OZN na srednjem bojišču nadaljevale s svojimi napadi in so imele le malo stikov s so- vražnikom na vzhodnem in zahodnem bojišču. Severnoza-hodno odi Seula je bil uničen nek sovražni odkfelek. Poročilo pete letalske skupine pa pravi, da so ugotovili po fotografijah letališča' v Sinudju, da je bilo uničenih ali poškodovanih ob zadnjem tombairoa-ramju najmanj 15 sovražnih dvomotornikov, katerih tipa še niso ugotovili. Menijo, da je bilo na tem letališču najmanj 75 odst. poslopij' razrušenih. Južnokorejlska skupščina 'danes ni hotela sprejeti dčmisije 82 letnega podpredsednika Lee Shi Yonga. Yong jč, kot znano, včeraj odlstopll zaradii korupcije v južnokorejski vladii. VPamplonikonec stavke PAMPLONA, 11. — Dapgs se je pričelo zopet delo v Paroplo-ni. Stavkalo je samo še približno 30 odst. delavcev, za katere menijo, da bodo prišli jutri na delo. Predstavniki delavcev, delodajalcev in sindikatov so imeli sestanek na katerem so razpravljali o ukrepih, ki jih je ■«111111)111118 .im;::::;. liiiiiliiilpč ■■■M BOKS V MILANU se začne evr Nastopilo bo 160 boksarjev iz 22 držav - Moči na prvenstvu precej ueziiane - Zaniman je vzbuja nastop Sovjetov 14. i. m. se začne v Milanu evropsko prvenstvo v boksu, na katerem bo nastopilo 160 tekmovalcev dvaindvajsetih narodnosti. Bo lo brez dvoma najpopoinejši povojni pregled vseh sil Evrope. Težko je govoriti o favoritu, saj bo nastopilo toliko novih obrazov, ki lansko leto in prej še niso dosegli zadostne kvalitete, da bi jih poslali na tako prireditev. Po drugi strar.j pa nastopijo prvič nekatera nova moštva (glej Rusi), druga, kot so poljska in madžarska, pa bomo videli po dolgem času in predstavlja njih vrednost precejšnjo uganko. raj zvečer zapustilo Beograd. Nekaj o posameznikih. V mušji kategoriji bo nastopil Stevan Paljič. Star je 23 let, bil je dvakrat državni reprezentant in pravtako dvakrat državr.-i prvak. D0 sedaj je nastopil de-vetdesetkrat: 78 srečanj je dobil, 4 zgubil, 8 krat pa je boksal neodločeno. V bantam kategoriji bo jugoslovanski zastopnik Radoglav Radanov, član Partizana. Star je 20 let, v reprezentanci še ni boksal, pravtako ni osvojil nobenega državnega prvenstva. Kljub svoji mladosti ima za seboj že 150 matchov, od katerih je 120 dobil, 10 izgubil, 20 pa je bilo Kljub precejšnjemu nepozr.a-! neodločenih. Peresno lahka ka- nju sil pa vendar strokovnjaki imajo za najboljše moštvo sovjetsko, ki razpolaga z odlični tegorija: Kosta Lekovič (Partizan) je star 22 let, boksal je 100 krat, 65 krat zmagal, 20 krat irt fighterji (boksarji, ki se po- zgubil, v petnajstih primerih služujejo moči, manj pa tehni ke). Jugoslovani pošljejo ekipo. ki bo zlasti v lažjih kategorijah lahko resno posegla v borbo za prva mesta. Najboljši Jugoslovan je Sovljanski, ki je med tehnično najbolj izgrajenimi boksarji in so ga zaradi tega tudi postavili za kapetana evropske ekipe na tekmovanju za «zlato rokavico«. Ko smo bili v Milanu, smo obiskali med drugimi tudi kolego Rosaria Busacco, boksarskega urednika lista «La Gaz-zetta dello Šport«. Jasno je, da smo ga vprašali, kaj misli o svojih. «Ne morem dati nobenih izjav, ker so ravno v zadnjem letu vsi člani ekipe, ki je častno zastopala Italijo na olimpiadi leta 1948, prešli v profesionalce«, nam je odvrnil. Jugoslovansko moštvo je vče- pa sodnik ni proglasil nikogar za zmagovalca. Mnogo obeta Milivoj Bulat v lahki kategoriji. Nastopa za Partizar.-a, star je samo 20 let, bil pa je že trikrat reprezentant, dvakrat je osvojil tudi državno prvenstvo. 160 matchov, 133 dobljenih, 11 izgubljenih in 10 neodločenih. Kapetan evropske ekipe Pavle Sovljanski je velik favorit v svoji po!welter skupini. Star je 24 let, kljub mladosti je bil 12 krat reprezer.-tant Jugoslavije in osvojil petkrat državno prvenstvo. Boksal je 170 krat, od tega je 141 matchov dobil, 9 izgubil, ostalih 20 pa se je končalo neodločeno. Stevan Golič (Partizan), welter kategorija: 23 let, trikrat reprezentant, 4krat prvak, 98 matchev, 73 do. bil, 13 izgubil, 12 neodločenih. Kljub temu, da ima Velimir Koer.ig (Signal) šele 25 let, je vendar najstarejši boksar jugoslovanske ekipe. Štirikrat je bil reprezentant, prav toliko krat je bil prvi na državnem J6|(me Z3 ZdkllUČni pldSmdn nrvpmtvn 180 matchev, 143 1 r PLAVANJE Evropski rekord na 4x200 metrov. prosto MOSKVA, 11. — Pri nadaljevanju plavalnega dvoboja med SZ in Madžarsko je rusko moštvo (Ušakov, Meškov, Dra-pi in Drobir.ski) postavilo nov evropski rekord v štafeti 4x200 m prosto v času 8’46”9. Prejšnji rekord je imela madžarska četvorica Nysiki, Szatmary, Kadas in Mitro. prvenstvu. 180 dobljenih, 12 izgubljenih in 25 neodločenih. Sekretar boksarske zveze Jugoslavije, Dušan Djurič je ob odhodu izjavil novinarjem, da pošilja Jugoslavija na prvenstvo svoje trenutno najmočnejšo garnituro. Nato je govoril Djurič o nasprotniku Jugoslovanov. Tako na pr. bi imel Sovljanski najhujše nasprotnike v Rusu Serbakovu in Italijanu Padovaniju, s katerim je do sedaj že dvakrat boksal neodločeno. V težkih kategorijah Jugoslavija r.e bo poslala - svojih tekmovalcev, ker menijo, da ti ne bi bili dorasli svojim nasprotnikom. Trije boksarji in sicer: Bulat, Sovljanski in Koe-nig so že nastopili na evropskem prvenstvu v Oslu leta 1949. PARIZ, 11. — Današnji rezultati evropskega prvenstva v košarki: Italija : Belgija 48:36 (30:15); Holandska : Avstrija 44:28 (22:13); Finska : Nemčija 67:56 (31:27); Turčija : Grčija 42:36 (20:18); Danska : Portugalska 46:39 (24:18); Švica : Škotska 68:19 (39:14). » * * BEOGRAD, 11. — 17. maja bo v Padovi dvoboj med italijansko in hrvatsko ekipo v sabljanju. Hrvatska ekipa je sestavljena iz 11 tekmovalcev v floretu, sablji in meču. Lansko leto so Italijani v Zagrebu zmagali v floretu in sablji, neodločen pa je bil konec v meču. PO RAZBURLJIVEM J utri liga-tekme Po enotedenskem premoru, katerega je napolnila meddr. žavna tekma, nadaljuje italijansko prvenstvo jutri suoja poč, ’ ki pa se hvala bogu bliža koncu. Vsi so tega veseli; društva in igralci. Nedelje za nedeljami, ki jih prebijejo v brcanju žoge so namreč pri. nesle v noge trudnost, v možgane otopelost. Razen letnega odmora drugega zdravila tu ni. Prvo mesto je za letos po vsej verjetnosti odločeno, prav. tako drugo, pa tudi zadnje, ki Romi, razburkani od velikih afer, ne more zbežati. Borba med Lucchese in Genoo je morda edini še zanimivi motiv tega turnirja. Lucchese bo igrala dom a s Padovo, Genoa pa z Laziem, ki je nekoliko nevar. nejši; kljub temu pa mislimo, da bosta obe enajsterici doma dobro opravili svoje delo. Trie. stina se le že odpeljala z vla. kom daleč na jug, do samega Palerma. Na tujem in z moštvom skrpanim z rezervami, Študentski športni teden LUKSEMBURG, 11. — Tri. najst držav sodeluje na športnem tednu, ki ga priredi Mednarodna športna študentska /e. deracija ob- 19. do 26. avgusta D Luksemburgu. Poleg ekip« prireditelja bodo nastopile še Anglija, Škotska, Italija, Portu, galska, Španija, Avstrija, Holandska, Švica, Belgija, Monako, Libanon in Turčija. Prireditelji pa pričakujejo še prijave ZDA, Egipta, Nemčije, Arabije in Jugoslavije. Jugoslovana trdno na vodstvu BAD PYRMON T, 11. — V nadaljevanju prekinjenih partij je Gligorič s precizno igro premagal Kramerja, dočim_ se je partija Prins-Grob končala z delitvijo točke. S tem remijem je Prins zmanjšal svoje možnosti za prvo mesto. Go-lombek-Aitken remi: Anglež je pokvaril dobljeno pozicijo in se je moral zadovoljiti s polovico točke. Rezultati dvanajstega kola: Matanovič-Bogoljub partija prekinjena v dobljeni poziciji za Jugoslovana. Partija /Unzicker- r.-em poteku z remijem. Pirc je proti Grobu hotel izsiliti hitro zmago; zapadel pa je v napačno kombinacijo, tako da bo moral sedaj reševati remi. Kra-mer-Golombek remi, Aitken-Prins 1:0, Donner-Pomar 1:0. Stanje po dvanajstem kolu: Gligorič 9,5, Matanovič 8 (1) že bil prost, Unzicker 8 že bil prost, Prins 8 prost, Bogoljubov 7, (1). Za konec še anekdoto: Ko se je Gligorič približal Prinsu po izgubljeni partiji in ga vprašal kaj da mu je, je ta odgovoril: «Po dolgem iskanju sem Gligorič se je končala po bur- [ našel samega sebe«. LŠjeTcord^i-M zikalični variete ■ Trža- coi za violino in orkest ,fun)l J-harmon.je. 22-10: " rada, priredil k* Plesna glasba. „111^ 11 it 1111111111M1 n 111 n 1111111.111111 *■ ■ m 111. m.....■iiiiiuiiihuiiiiiih............................... umu............................... .mi........................................................................................................ „„„............. gostom najbrž ne bo prijetno. Program za sveliko trojico» ni prenaporen. Juventus igra doma z Udinese, Inter sprejme v goste Bologno, Milan Pa na. stopi v Busto Arsizio proti Pr o Patrii. Dopolnjujeta nedeljski program tekmi: Na,poli - Tori. no in Novara - Fiorentinu. ki bodo, ža zaradi varne sredine vseh štirih ekip, lahko pokaza. le na oko lepo igro, kateri ne bo podlaga življenjska borba. Tako mislimo mi Atalanta Como 1 Genoa - Lazio 1 2 X Inter - Bologna 1 Juventus - Udinese 1 Lucchese - Padova 1 X Napoli - Torino 1 Novara - Fiorentina 1 2 Palermo - Trie tina 1 Pro Patria - Milan Roma - Sampdoria Catania - Messina Livorno - Spal Treviso - Venezia Spezia - Pisa Brescia - Vicenza treba podvzeti za izboljšanje preskrbe v mestu, o plačilu dni, med katerimi so delavci stavkali in izpustitvi približno 100 delavcev, ki jih je policija med tem časom aretirala. O odločitvah tega sestanka se še ni izjasnil civilni guverner;. Danes popoldne so delale tudi najvažnejše tovarne v me-stu, ki zaposlujejo približno 2200 delavcev. Govore tudi, da so že izpustili zaprte delavce. Odprte so bile trgovine. Le i vidnice policije so še danes zvečer krožile po ulicah, kar, je edino spominjalo na incidente zadnjih dneh. 2 2 X I 2 J 2 1 1 1 Anglija-Portugalska LONDON, 11. — Za mednarodno tekmo proti Portugalski, ki bo 19. maja, je angleško moštvo sestavljeno takole: Williams, Ramsey, Eckersley. Nicholsor.-, Taylor, Cockburn, Matthews, Pearson, Milburn, Hassal, Finney, Rezerve: Mer-rick (vratar), Taylor (New. castle, zveza), Barlow (hale ali napadalec). Egipt - Norveška 3-1 OSLO, 11. — Egipčan Sha-fei je premagal Haanesa s 6:1, 6:3, 7:5. S to zmago se je Egipt plasiral v drugo kolo tekmovanja za «Davis cup«. Stanje v točkah je namreč 3:1. Izrael se bo držal resolucije Varnostnega sveta TEL AVIV, 11. — Izraelski zunanji minister Moshe Sharetf je danes poslal voditelju začasnega glavnega stana OZN za Palestino polkovniku De Rid-derju pismo, v katerem zatrjuje, da ima njegova vlada namen sodelovati pri izvedbi resolucije Varnostnega sveta glede Palestine. S tem je odgovoril na pismo, ki m,u ga je poslal De Ridcter 9. maja in dodaja, da hoče njegova vlada ((verovati, da bo na isti način s svoje strani sodelovala tudi sirijska vlada«. Iz New Yorka pa poročajo, da je sirijski delegat pri OZN Faris bey el Khury poslal predsedniku Varnostnega sveta pismo v katerem obtožuje Izrael napada na vas Shamalna. Pri tem opozarja na posledice, ki bj jih mogli imeti podobni napadi. Žukovski ni bil odkritosrčen MOSKVA, 11. — Odbor, ki skrbi za podelitev Stalinove nagrade je zahteval od ministr. skega. sveta, naj odvzame letošnjo nagrado skladatelju G. Zukovskemu za delo «Z vsem srcem«. Odbor je mnenja, da ta kompozicija potvarja vzdušje v kolhozih in nima umetniške vrednosti. To se je dogodilo že drugič, da so nekomu odvzeli Stalinovo nagrado. Prvič so jo vzeli Gusinovu, ko je napisal monografijo o Sharmlu, muslimanskemu voditelju na Kavkazu iz 19. stoletja. Takrat so mu odvzeli nagrado iz istega vzroka, kot sedaj Zukovskemu. Voina proti volkovom STOCuOLM, 11. — Laponski gojitelji jelenov so napovedali vojno volkovom. Prosili so švedsko letalstvo, da jim z letali pomaga v njih borba "Lightning " je padel na hišo BARI, 11. — Italijansko dvomotorno vojaško letalo «Light-ning« se je zrušilo danes popoldne na neko hišo v Vasti (Puglie), pri čemer so našli smrt dva otroka in dve ženski, osem oseb pa je bilo ranjenih-Ubit je bil tudi pilot. Sovjetska matematika MOSKVA, 11. Sovjetski časopis «Izvestja» je pretekli teden v posebni številki,, namenjeni vzgojiteljem, grajal nekatere učne knjige, še posebej pa se je ustavil na nekaterih računskih nalogah med katerimi je bila tudi tale: Kolikšna bi bila letna molža 100 krav, če dobimo od 60 krav 250 litrov mleka na mesec, od ostalih pa po 10 litrov mleka na dan? Kritik je poudaril, da so takšne računske naloge nedopustne: «60 sovjetskih krav namreč mo. re in mora dati mnogo več kot 250 litrov mleka ptesečno!« KINO V T K S T U Rossetti. 15.30: Montgomery CUtt. P- ” *5ca Exceisior. Ib.00: «z,oogom g^ Miniver«, G. Garson. ”■ NazTonale. 16.30: “Nevestin oče»i jSBBJrafJs** ’■ FeBnicen.eL16.CO:M«ZSsniedovani». * Clark, S.' Signoret p toi0v. Filodrammatico. 16.00. «'“ Hay> ščine Kapitana Blooda«, L. Alabarda. 15.30: «Muke», A. Na«‘ AŠ,aJ.V1^0:S* zakladi B. Drlsc-oll. zaSta< Garibaldi. 15.00: '(R£mnollgias. vas, R. Widmark, P D°ug Ideale. 16.00: »Brezmejno tv^ impero. 16.00: «Rosauro P. Armendariz. . Italia 16.00: «Veleizdaja«, b. lor, R. Taylor. y neue- Kino ob morju. 16.00. škem kraljestvu« , za. Savona. 15.00: «Pinchy, morka«, J. Crain. p Viale. 15.30: «Crnr gusar«, r. mendariz. »Pahljač311 Vittorio Veneto. 15.30. Azzurro.rr°l6.00: «Ljubezen P* BeTvedere.'”' 16.30: «Montere^ Marconi! r?6P.0$f^Cudezen^,st^ Cooper, P. Neal. do* MSoGi6^r«M0jV zelena Novo* Cine. 16.00: #1 Odeon. 14.00: «FantaZija». RaS;riy5.30: «Praznik J. Craine. Taviof- Venezia. «Bataan», R-Vittoria. 16,00: «Kadar s —arson« gospe«. J.»Crawford, g. RADIO JUGOSLOVAN«**® con k Sobota 12. maja 1»«* Oddaja v slovenščini: pojd 7.15; Jutranja z>0S'Z moški zbori. 14-00:wff„na llj?i orkester Radia Ljubljan \ ^ dej Od včeraj bo danes. ist«- Nikolaja Rnmski-KorsakOurni fj-P Znani valčki. 18.15. Ku j-jajvirSJ gled. 18.30: Debussyjeve *j10iintf? skladbe. 19.00: Koncert ^ ^ Goršeta. 21.00: P°,utj^lnih 21.15: Uverture konuč 22.00. 21.30: Slovenske naro* Giordano di Cilea. 1 ,, oo: Giordano di Cilea. 1 ,?o0: 31 Jus-' glasba, vmes objave. !?• j.0a tu ska solistična in orKtLded. -Lip ba. 13.50: Kulturni Pr5fa0ia> ^ Igra zabavni nrkes^Lni or,‘Se l!1 ljana. 14.30: O svedsken^etrie ^ cijskenv športu. l4: ..0|«lnl i5.1tl: narodno pesmi poje v i5.l5^.j(ll) tet «Niko Štritof«. .* tiCSj« Skladbe slovenskih Njan M* jt skladateljev. 17.30: EJLjeiijš,: S Škerjanc. 17.40: Iz 21^‘J peš&j» 18.00: Partizan-« naro „Hč. 18.10: Hrvarika glasba. 18.30: Oddaja JeljKitip: 18.50: Drobne skladbe „ap. strov. 19.45: Zabavna k en». * vP Karel Capek: Prva £ Zi*ane popevke, /u.o £3 v ' rr. 21.30: Za ples. TllSf 1,1 j 1.30 % 7.30: Jutranja' vsakega nekaj.' l2- 'ias6a' ,3.30; nazer.. 12.15: Lahka1» rt«ti. -jel Slovenski zbori ‘n „k40. KapieSd* Šramel kvintet. ,1oJ- ,7.30: r«g.lP-Zvesti pastir, suita- r-Ke Kja-glasba. 18.0C: Glas • n0iu z.jriafl' Grieg: Koncert v . rfa{ittr vir m orkester. I*-4 50; Maskerada, suita. »jO.O”' ski periskop, nato F ^a. vesela 19.30: Operetna S^0lC: ’jne«'* glasba.3 ček. 22.20: Meloaije - n: .da1* študijev. 22)45: giasb*" Harison; Koncert za Jna g in harfo. 23.35: Po‘n“ l It W ‘ 1 o? , l2.0°GiuiA 7.45: Jutranja gl*s H.301:'' Duo po?ronik3 ŽmM. 14.50: Gledališka kr0 za b°‘ d *■ srRfJH biče. 16.30: Angelinija 17 30: «Lepi zeleni pt.^ P> 19.00: Melo«en ork^^ g Donadia. f9 *20-,-, irijsK^ n3' 19.45: Izžrebane loteč J „0.V 7)Udfofoc*iaM v [/AlLOSUVHAit«' doMe^a tu^aJia Iiii.df.l; (X dV&t&MU 153. fS lETEDEL v B O ». STKI 11 t I, 1» K. OB. V BAN K O It »J It T B RADAt H I. A V A T V Telefonist Chodounsky je k temu pripomnil, da bi bili ljudje zelo zadovoljni, ko bi bilo pri njih mogoče to kakor z repom pri kuščarju- Kakor recimo n. pr. v vojni: nekomu odtrga izstrelek glavo ali kak drug del delesa. En sam tak avstrijski vojak, ki bi mu vselej narasla noga, roka, glava, bi bil gotovo več vreden kakor cela brigada. «Ko bi vas slišal Svejk», je opomnil narednik Vanjek, «ta bi vam vsaj povedal kak primer.« Svejk je reagiral na svoje ime in zagodrnjal: «Hier!» ter smrčal spet naprej. Med na pol odprtimi vrati vagona se je prikazala glava poročnika Duba. «Ali je tukaj Svejk?« je vprašal, «Spi, pokorno javljam, gospod lajtnant«, je odgovoril enoletni prostovoljec. «Ce po njem vprašam, vi enoletni prostovoljec, morate takoj Skočiti in ga poklicati.« «To ne gre, gospod lajtnant, on spi.« «Pa ga zbudite! Čudim se, enoletni prostovoljec, da se na to niste takoj spomnili. Morali bi biti bolj uslužni svojim predstojnikom! Vi me še ne poznate? — Toda ko me spoznate —.» Enoletni prostovoljec je začel buditi Svejka. «Svejk, gori, vstani!« «Ko so takrat goreli Odkolkovi mlini«, je zagodrnjal Svejk in se spet obrnil na drugo stran, «so se pripeljali gasilci celo iz Visočan ...» «Prosim, saj vidite«, je rekel vljudno enoletni prostovoljec poročniku Dubu, «da ga budim, pa ne gre.« * Poročnik Dub se je razjezil. «Kako se pišete, enoletni prostovoljec? — Marek? — Aha, to ste tisti enoletni prostovoljec Marek, ki sedi neprenehoma v arestu, kajne?« «Da, gospod lajtnant. Enoletni kurz sem tako rekoč dovršil v kriminalu in, ko se je pri divizijskem sodišču izkazala moja nedolžnost, sem bil imenovan za zgodovinopisca bataljona in ostal mi je čin enoletnega prostovoljca.« «Dolgo to ne boste«, je kričal poročnik Dub, ves rdeč v obraz, «za to bom jaz poskrbel!« «Prosim, gospod lajtnant, da bi prišel k raportu«, je resno odgovoril enoletni prostovoljec. «Ne igrajte se z menoj!« je rekel poročnik Dub. «Jaz vam bom dal raport! Midva se bova Se srečala, ampak to vam bo sakramensko mrzelo, ker me boste spoznali, če me zdaj še ne poznate!« Poročnik Dub je jezno pdhajal od vagona, pozabivši v razburjenosti na Svejka. čeprav ga je Se malo prej hotel po klicati in mu reči: «Dihni vame!«. Da bi dognal Svejkov alkoholizem. Zdaj pa je bilo že prepozno, kajti ko se je čez pol ure spet vrnil k vagonu,, so medtem razdali moštvu črno kavo z rumom. Svejk je bil že pokonci in, ko ga je poročnik Dub poklical, je skočil kakor srna iz vagona- «Dihmi vame!« je zavpil nanj poročnik Dub. Svejk je izdihnil vanj vso zalogo svojih’ pljuč, kakor če vroč veter nese vonj tovarne za špirit na polje. «Kaj je čutiti iz tebe, lopov?« «Pokorno javljam, gospod lajtnant, da je iz mene čutiti rum.« «Torej vidiš, tiček«, je zmagoslavno zaklical poročnik Dub. cSlednjič sem te le dobil!« «Da, gospod poročnik«, je rekel Svejk docela mirno. «Pravkar smo dobili kavo in rum pa sem najprej izpil rum. Ce pa je, gospod lajtnant kaka nova odredba, da se mora najprej piti kava, nato šele rum, prosim za odpuščanje; to se ne bo več zgodilo.« «Pa zakaj si spal, ko sem bil pred pol ure pri vagonu? Saj te niso mogli zbuditi.« «Pokorno javljam, gospod lajtnant, da nisem vso noč spal, ker sem mislil na tiste čase, ko smo bili na manevrih pri Vesprimu. Takrat je prvi in drugi armadni zbor šel čez Štajersko in zahodno Ogrsko ter je obkoljil naš četrti zbor, ki je taboril na Dunaju in v okolici, kjer smo imeli povsod utrdbe. Toda oni so nas obšli in prodrli do mostu, ki so ga delali pionirji z levega brega Donave- Mi bi bili morali delati ofenzivo in nam bi bila morala priti na pomoč vojska s severa, pa tudi z juga Tako so nam brali v povelju. Pa ni vse nič pomagalo; že bi bili morali mi zmagati, ko se je naenkrat odtrobilo in zmagali so tisti z belimi prevezami na čepici.« Poročnik Dub ni rekel niti besede in je v zadregi odšel: toda takoj se je spet vrnil v vagon in rekel Svejku: «Zapomnite si vsi, da pride čas, ko boste pred menoj ječali!« Več ni mogel reči; spet je odšel k štabnemu vagonu, kjer je st0l,“‘4U i* ‘d ravno zasliševal nekega nesrečnika 12. stotnije, kl vrat» privedel narednik Strnad, ker je od nekod priviekel svinjaka, obita s pločevino, da bi se z njimi v strels ^ zavaroval. Stal je ves preplašen in se opravičeval. a hotel vzeti vrata s seboj, da bi se zavaroval pred srap s? To je izkoristil poročnik Dub ter začpl pridigati. 1I1(> mora vojak vesti, kakšne so njegove dolžnosti do do P vladarja. Ce so v bataljonu takšni elementi, kasu nje ■ vojak, jih je treba kaznovati in zapreti. N3egovoclairio ^ bilo tako zoprno, da je stotnik rekel vojaku: site to dobro mislili, v bodoče pa tega ne delajte; vrata n kjer ste jih vzeli, in zginite od tod!« nlj da \ Poročnik Dub se je vgriznil v ustnico in je mdejgCip!iPe j pravzaprav od njega odvisna rešitev razpadajoče naSei v bataljonu. Zato je še enkrat obšel vso postajo m J n9pis. v nekem skladišču, kjer je bil velik madZarskon®11Jasopis. * J se tam ne sme kaditi, vojaka, ki je sedel in bral .‘ttlc0v. ga je tako zakrival, da ni bilo videti njegovih na- a je nanj: «Habtacht!» Bil je mož iz madžarskeg vsta1, M Poročnik Dub ga je stresel, madžarski voja v^jal _ . _ . n >?jan 16T ^B salutiral mu ni, samo časopis je vtaknil v žep vojak cesti. Poročnik Dub je šel za njim, a madaa^nii roke- F spešil korak, se nato obrnil in posmehljivo dvig i P* se je izgubil med bližnjimi hišami za cesto. poWz*L s* Poročnik Dub je stopil v majhno Pr°daja " ’ piacal,nert* veliko vretenico črnega sukanca, jo spravil smgo aa vrnil v štabni vagon ter dal poklicati svoj ‘ t; veh1« ,^j.) mu dal sukanec in rekel: «Za vse moram (sNadaijei>an^ na sukanec pozabili.« UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI St 6, III. nad. — Telefon štev, 93-808 In 94-638, — PoStni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA K 2n Telefonska St 73-38 OGLASI’ od 8.30- 12 in od 15- 18, - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak nvm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- • upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. upravni 100, osmrtnice Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. Podruž : Gorioa, Ul. S. Pellico l-II., Tel 11-32 - Koper, Ul. Batttstl 301a-I, Tel 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 45°’^JsKeg» 1 ** “uui VwHHd.il« 1rv" ' * **** “uuw 4*1. GUIl d o. IZVUU O, IIIDSCVH« InfižCffl® Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ■ ^ p zo.^_ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega ^