NOVI TESTAMENT GOSPODA IN ZVELIČARJA NAŠEGA JEZUSA KRISTUSA. P ©LEG GRŠKEGA IZVIRNIKA. NA DUNAJI. ZALOŽILA BRITANSKA IN INOZEMSKA SVETOPISEMSKA DRUŽBA. 1882 . " 454 ?! Slovcnian. New Test. & Ps. 8 V0 . ';> r 0r KAZALO. v I. Poglavje. Bukve rodu Jezusa Kristusa, j sina Davidovega, sina Abralia-1 movega. 2. Abraham je rodil Izaka;! Izak je pa rodil Jakoba; Jakob je pa rodil Juda in brate nje¬ gove. 3. Juda je pa rodil Faresa in Žara s Tamaro; Fares je pa rodil Ezroma; Ezromje pa rodil Arama. 4. Aram je pa rodil Aminada- ba; Aminadab je pa rodil Naa- sona; Naason je pa rodil Sal- mona. 5. Salmon je pa rodil Booza z Rahabo; Booz je pa rodil Obeda z Ruto; Obed je pa rodil Jeseja. 6. A J esej je rodil Davida kralja. David kralj je pa rodil Solomona z Urijevo. 7. Solomon je pa rodil Robo- ama; Roboam je pa rodil Abi- ja; Abija je pa rodil Aza. 8. Aza je pa rodil Jozafata; Jozafat je pa rodil Jorama; Jo- i'am je pa rodil Ozija. 9. Ozija je pa rodil Joatama; Joatam je pa rodil Abaza; Ahaz je pa rodil Ezehija. 10. Ezehija je pa rodil Mana- seja; Manasej je pa rodil Amo¬ na; Amon je pa rodil Jozija. 11. A Jozija je rodil Jehonija in brate njegove, za selitve Ba¬ bilonske. 12. Po selitviBabilonskej pa: Jehonija je rodil Salatijela; Sa- latijelje pa rodil Zorobabeljna. 13. Zorobabelj je pa rodil Abi- juda; AbijudjeparodilElijahi- ma; Elijahim je parodil Azorja. 14. Azor je pa rodil Sadoka; Sadokjepa rodil Ahima; Ahim je pa rodil Elijuda. 15. Elijud je pa rodil Elea- zarja; Eleazarje pa rodil Ma- tana; Matan je pa rodil Jakoba. 16. A Jakob je rodil Jožefa moža Marije, iz ktere se je ro¬ dil Jezus, ki se imenuj e Kristus. 17. Vseh rodov torej od Abra¬ hama do Davida, štirinajst ro¬ dov; in od Davida do selitve Babilonske, štirinajst rodov; in od selitve Babilonske do Kri¬ stusa, štirinajst rodov. 2 Sv. Matevža Evang. 1.2. 18. Jezus Kristusovo rojstvo je bilo pa tako: Ko je bila nam¬ reč mati njegova Marija zaro¬ čena Jožefu, predno sta se se- šla, najde se, da je noseča od svetega Duba. 19. Jožef pa mož njen, ker je I bil pravičen in je ni hotel očitno sramotiti, hotel joj e skrivaj po¬ pustiti. 20. In ko je to pomislil, glej, prikaže mu se v spanji angelj Gospodov, govoreč: Jožef, sin Davidov! ne boj se vzeti Marije žene svoje; kajti kar se je v njej začelo, od Duha je svetega. 21. Rodila bo pa sina, in ime¬ nuj ime njegovo Jezus; kajti on bo odrešil ljudstvo svoje njih grehov. 22. Vse to se je pa zgodilo, da se izpolni, kar je rekel Go¬ spod po preroku, kteri pravi: 23. »Glej, devica bo noseča, in rodila bo sina, in imenovali bodo ime njegovo Emanuel,« kar se tolmači: Bog z nami. 24. Prebudivši se pa Jožef iz spanja, stori, kakor mu je an¬ gelj Gospodov ukazal, in vze- me Ženo svojo. 25. In ni je poznal, dokler ni rodila sina svojega prvenca; in da mu ime Jezus. II. Poglavje. K o se je pa Jezus v Betlehe¬ mu Judejskem rodil, v dneh Heroda kralja, glej, pridejo od vzhoda modrijani v Jeruzalem, 2. Govoreč: Kje je kralj Ju¬ dovski, ki se je rodil? Kajti videli smo zvezdo njegovo na vzhodu, pa smo prišli, da mu se poklonimo. 3. Slišavši pa to kralj Herod, prestraši se, in ves Jeruzalem ž njim. 4. In zbravši vse velike du¬ hovne in ljudske pismarje, po¬ vpraševal jih je, kje se ima Kristus roditi. 5. Oni mu pa reko: V Betle¬ hemu Judejskem; kajti tako je napisal prerok: 6. »In ti, Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanji med knezi Judovimi; kajti iz tebe bo izšel vojvoda, kteri bo pasel narod moj Izraelski.« 7. Tedaj pokliče Herod skri¬ vaj modrijane, in pozve od njih na tanko, kedaj se je zvezda prikazala. 8. In poslavši jih v Betlehem, reče: Pojdite in na tanko izpra¬ šajte za dete; a ko ga najdete, sporočite mi, da tudi jaz pri¬ dem in mu se poklonim. 9. Oni pa, zaslišavši kralja, odidejo. In glej, zvezda, ktero so bili videli na vzhodu, šla je pred njimi, dokler ni prišla in se ustavila nad mestom , kjer je bilo dete. 10. Ko pa ugledajo zvezdo, Sv. Matevža Evang. 2. 3. 3 razvesele se z zelo velikim ve¬ seljem. 11. In pridejo v hišo, in naj¬ dejo dete z Marijo materjo nje¬ govo; in padejo, ter mu se po¬ klonijo ; inodpro zaklade svoje, ter mu prinesd darove: zlato in kadilo in miro. 12. In opomenjeni v spanji, naj se ne vračajo k Herodu, odidejo po drugej poti v svoj kraj. 13. Ko so pa oni odpotovali, glej, prikaže se angelj Gospo¬ dov Jožefu v spanji, govoreč: Vstani in vzemi dete in mater njegovo, pa beži v Egipet, in bodi tam, dokler ti ne povem; kajti Herod bo iskal deteta, da bi ga pogubil. 14. On pa vstane in vzeme de¬ te in mater njegovo po noči, in odide v Egipet. 15. In bilje tam do Herodove smrti; da se izpolni, kar je re¬ kel Gospod po preroku, kteri pravi: »Iz Egipta sem poklical sina svojega.« 16. Tedaj se Herod, videvši, da so ga modrijani prekanili, zelo raztogoti, ter pošlje in po¬ mori po Betlehemu in po vseh predelili njegovih vse otročiče po dve leti in niže, po času, ki ga je na tanko pozvedel od mo¬ drijanov. 17. Tedaj seje izpolnilo, kar je rekel prerok Jeremija, go¬ voreč : 18. »Glas se je slišal v Rami, mnogo joku in veka in krika; Rahel je plakala za svojimi otroci, in ni se hotela utolažiti, ker jih ni.« 19. Ko jepa Herod umrl, glej, prikaže se v spanji angelj Go¬ spodov Jožefu v Egiptu, 20. Govoreč: Vstani in vzemi dete in mater njegovo, in pojdi vzemljolzraelsko; kajti pomrli so, kteri so iskali detetoveduše. 21. On pa vstane in vzeme dete in mater njegovo, in pride v zemljo Izraelsko. 22. Slišavši pa, da kraljuje v Judeji Arhelaj mesto Heroda očeta svojega, zboji se tje iti; opomenjen pa v spanji, odide v predele Galilejske. 23. In prišedši tje, nastani se v mestu, ktero se imenuje Na¬ zaret; da se izpolni, kar je re¬ čeno po prerokih: »Nazarečan se ho imenoval.« III. Poglavje. tisti dneh pa pride Janez Krstnik, ter je v puščavi Ju- dejskej oznanjeval, 2. In govoril: Spokorite se; kajti približalo se je nebeško kraljestvo. 3. Kajti ta je, za kogar je po¬ vedal prerok Izaija, govoreč: » Glas vpijočega v puščavi: Pri¬ pravite pot Gospodu: poravnaj¬ te steze njegove.« i* 4 Sv. Matevža Evang. 3. 4. 4. On pa, Janez, imel je oble¬ ko svojo iz kamelje dlake, in pas nsnjat okoli ledja svojega; a živež njegov je bil: kobilice in med divji. 5. Tedaj je izhajal k njemu ves Jeruzalem in vsa Judeja in vsa okolica Jordanska. 6. In on jih je krščeval v Jor¬ danu, in izpovedovali so grehe svoje. 7. Ko pa vidi mnogo Farize¬ jev in Saducejev, da gredo h krstu nj egovemu, reče jim: Gad¬ ja zalega! kdo vam je pokazal, kako ubežite prihodnjej jezi? 8. Rodite torej vreden sad po¬ kore. 9. In ne domišljujte si, da bi govorili v sebi: Abrahama ima¬ mo za očeta; kajti pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove. 10. Uže pa stoji tudi sekira drevju pri korenini: vsako dre¬ vo torej, ktero ne rodi dobrega sadu, posekalo se bo in vrglo na ogenj. 11. Jaz vas kršenjem z vodo za pokoro; a ta, ki gre za me¬ noj, močneji je od mene, kte- remu nisem vreden obutala po¬ nesti. On vas bo krstil z Du¬ hom svetim in ognjem. 12. Njemu je lopata v roki nje- govej, in očedil bo gumno svoje, in pospravil bo pšenico svojo v žitnico, a plevo bo spalil z ne¬ ugasljivim ognjem. 13. Tedaj pride Jezus iz Ga¬ lileje k Janezu na Jordan, da ga on krsti. 14. Janez mu je pa branil, go¬ voreč: Meni je treba, da me ti krstiš, pa hodiš ti k meni? 15. Jezus pa odgovori in mu reče: Pusti sedaj! kajti tako nam je treba izpolniti vsako pravico. Tedaj ga pusti. 16. In krstivši se Jezus, stopi precej iz vode; in glej, nebesa mu se odpro, in Duha Božjega vidi, da shaja ko golob, in pride na-nj. 17. In glej, glas z nebes, go¬ voreč: Ta je sin moj ljubljeni, kteri je po mojej volji. IV. Poglavje. Tedaj odpelje Duh Jezusa v puščavo, da ga izkuša hudič. 2. In postivši se štirideset dni in štirideset noči, postane na¬ posled lačen. 3. Pa pristopi k njemu izkuš- njavec, in reče: Če si sin Božji, reci, naj postane to kamenje kruh. 4. On pa odgovori in reče: Pi¬ sano je: »Ne bo živel človek o samem kruhu, nego o vsakej besedi, ktera izhaja iz ust Bož- jih.« 5. Tedaj ga vzeme hudič v sveto mesto, in postavi ga na vrh tempelj na, 6. In reče mu: Če si sin Božji, Sv. Matevža Evang. 4. 5 vrzi se dol; kajti pisano je: »Angeljem svojim bo zapove¬ dal za te, in vzeli te bodo na roke, da se kje z nogo svojo ne udariš o kamen.« 7. Rebe mu Jezus: Zopet je pisano: »Ne izkušaj Gospoda Boga svojega.« 8. Zopet ga vzeme hudič na ze¬ lo visokogoro, in pokaže mu vsa kraljestva sveta in njih slavo, 9. In reče mu: Vse to bom tebi dal, če padeš in mi se po¬ kloniš. 10. Tedaj mu reče Jezus: Po¬ beri se, satan! kajti pisano je: »Poklanjaj se Gospodu Bogu svojemu, in njemu edinemu služi.« 11. Tedaj ga hudič pusti; in glej, angelji pristopijo, ter so mu stregli. 12. Slišavši pa Jezus, da je Janez izdan, odide v Galilejo. 13. In zapustivši Nazaret, pri¬ de in se nastani v Kapernaumu pri morji, v predelih Zabulona in Neftalima. 14. Ga se izpolni, kar je re¬ čeno po preroku Izaiji, kteri pravi: 15. »Zemlja Zabulonova in zemlja Neftalimova, na poti k morju za Jordanom, poganska Galileja, 16. Narod, ki je sedel v te- wi, videl je veliko svetlobo; in kteri so sedeli v smrtnej deželi in senci, zasvetila jim je luč.« 17. Odtlej je jel Jezus učiti in praviti: Spokorite se; kajti približalo se je nebeško kra¬ ljestvo. 18. Hode pa Jezus ob morji Galilejskem, ugleda dva brata, Simona, ki se imenuje Peter, in Andreja brata njegovega, da mečeta mreže v morje; bila sta namreč ribiča. 19. In reče jima: Pojdita za menoj, in naredil bom, da bosta lovca ljudi. 20. Ona pa precej popustita mreže, in odideta za njim. 21. In odšedši odtod dalje, ugleda druga dva brata, Jako¬ ba sina Zebedejevega, in Ja¬ neza brata njegovega, v ladji z Zebedejem nju očetom, da kr¬ pata mreže svoje; in pokliče ju. 22. Ona pa precej popustita ladjo in očeta svojega, in odi¬ deta za njim. 23. In hodil je Jezus okoli po vsej Galileji, učeč po njih shajališčih, in oznanjujoč evan- gelj kraljestva, inuzdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost med narodom. 24. Inglas o njem izide povsej Siriji, in prineso mu vse bolnike, z različnimi boleznimi in muka¬ mi, in obsedence, in mesečne, in mrtvoudne; in ozdravi jih. 25. In za njim je šlo mnogo ljudstva iz Galileje, in iz Dese¬ terih mest, in iz J eruzalema, in iz Judeje, in z one strani Jordana. 6 Sv. Matevža Evang. 5. V. Poglavje. K o pa vidi ljudstvo, stopi na goro; in ko se je usedel, pri¬ stopijo k njemu učenci njegovi. 2. Pa odpre usta svoja, ter jili je učil, govoreč: 3. Blagor ubogim v duliu; ker njih je nebeško kraljestvo. 4. Blagor jim, kteri žalujejo; ker oni se bodo utolažili. 5. Blagor krotkim; ker oni bo¬ do podedovali zemljo. 6. Blagor lačnim in žej nim pra¬ vice; ker oni se bodo nasitili. 7. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje našli. 8. Blagor j im, kteri so čistega srca; ker oni bodo Boga videli. 9. Blagor mirovitim; ker oni se bodo sinovi Božji imenovali. 10. Blagor pregnanim za vo¬ ljo pravice; ker njih je nebeško kraljestvo. 11. Blagor vam, kedar vas za- sramote in preženo in reko vse hudo zoper vas, za voljo mene, pa lažejo. 12. Radujte se in veselite, ker je plačilo vaše v nebesih veliko. Kajti tako so pregnali preroke, ki so bili pred vami. 13. Vi ste sol zemlji. Če pa sol znori, s čim se bo osolila? Za nič več ni, razen da se iztrese ven, in jo ljudje poteptajo. 14. Vi ste svetilo svetu. Mesto, ktero stoji vrhu gore, ne more se skriti. 15. Tudi ne užigajo sveče in jo devljejo pod mernik, nego na svečnik: ter sveti vsem, kteri so v hiši. 16. Tako naj se sveti vaše svetilo pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela, in slave očeta vašega, ki je na nebesih. 17. Ne mislite, da sem prišel podirat postavo ali preroke; ni¬ sem prišel podirat, nego izpol¬ njevat. 18. Resnično vam pravim: Do¬ kler ne prej de nebo in zemlja, ne bo izginila ne najmanja črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi. 19. Kdorkoli torej eno najma- njih teh zapovedi popači, in lju¬ di tako nauči, imenoval se bo v nebeškem kraljestvu najmanji; kdorkoli jo pa izpolni, in nauči, ta se bo velik imenoval v ne¬ beškem kraljestvu. 20. Kajti pravim vam, da če ne bo pravičnost vaša veča, nego pismarjevin Farizejev, ne boste prišli v nebeško kraljestvo. 21. Slišali ste, da je rečeno starim: Ne ubij; kdor pa ubije, kriv bo sodbe. 22. A jaz vam pravim, da vsak, kdor se brez razloga jezi na bra¬ ta svojega, kriv bo sodbe; kdor¬ koli pa reče bratu svojemu: Ra¬ ka ! kriv bo zbora; a kdorkoli reče: Prismoda! kriv bo pe¬ klenskega ognja. 23. Četorej prineseš dar svojk Sv. Matevža Evang. 5. oltarju, in se tam spomeniš, da ima brat tvoj nekaj zoper tebe: 24. Pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi, pomiri se poprej z bratom svojim, in po¬ tem pridi in prinesi dar svoj. 25. Sprijazni se zzopernikom svojim naglo, dokler si ž njim na poti, da te zopernik ne izroči sodniku, in te sodnik ne izroči blapcu, in ne boš vržen v ječo. 26. Resnično ti pravim: Ne boš izšel odtod, dokler ne pla¬ čaš zadnjega solda. 27. Slišali ste, da je rečeno starim: Ne prešestvuj. 28. A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda na ženo, daje po¬ želi, prešestvoval je uže ž njo v srcu svojem. 29. Če te pa oko tvoje desno pohujšuje, izderi ga, in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogi¬ ne eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoj e vrženo v pekel. 30. In če te desna tvoja roka pohujšuje, odseci jo, in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel. 31. Rečeno je pa: Kdorkoli popusti ženo svojo, naj jej da ločilno pismo. 32. A jaz vam pravim, da kdor¬ koli popusti ženo svojo, razen za voljo prešestvovanja, zape¬ ljuje jo v prešestvovanje; in kdorkoli popuščeno vzeme, pre¬ šestvuj e. 33. Zopet ste slišali, daje re¬ čeno starim: Ne prisegaj po kri¬ vem ; izpolni pa Gospodu pri¬ sege svoje. 34. A jaz vam pravim, da ne prisegajte nikakor: ne pri ne¬ bu, ker je prestol Božji; 35. Ne pri zemlji, ker je pod¬ nožje nogam njegovim; ne pri Jeruzalemu, ker je mesto veli¬ kega kralja. 36. Tudi pri glavi svojej ne prisegaj, ker ne moreš ne ene¬ ga lasti narediti belega ali čr¬ nega. 37. Govorica vaša pa bodi: Da, da; ne, ne. Kar je pa več od tega, to je od hudega. 38. Slišali ste, da je rečeno starim: Oko za oko, in zob za zob. 39. A jaz vam pravim, da se ne upirajte hudemu: nego če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugo; 40. In kdor se hoče s teboj pravdati, in suknjo tvojo vzeti, pusti mu tudi plašč; 41. In če te kdo prisili eno miljo, pojdi ž njim dve. 42. Kdor te prosi, daj mu; in kdor hoče od tebe na posodbo, ne odreci mu. 43. Slišali ste, da je rečeno: Ljubi bližnjega svojega, in so¬ vraži sovražnika svojega. 44. A jaz vam pravim: Lju¬ bite sovražnike svoje; blago¬ slovite tiste, kteri vas prekli- 8 Sv. Matevža Evang. 5. 6. njajo; delajte dobro tistim, kte- ri vas mrze; in molite za tiste, kteri vas stiskajo in prega¬ njajo; 45.1)a boste sinovi očeta svo¬ jega. ki jena nebesih. Kajti on veleva solncu svoj emu, da vzha¬ ja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in ne¬ pravičnim. 46. Kajti če ljubite tiste, kteri ljubijo vas, kakošno plačilo bo¬ ste imeli? Ne delajo li tega tudi mitarji? 47. In če ljubite samo brate svoje, kaj delate preveč? Ne delajo li tudi mitarji tako? 48. Bodite vi torej popolni, kakor je popoln oče vaš, kije na nebesih. VI. Poglavje. Pazite, da ne boste dajali mi¬ loščine svoje pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer nimate pla¬ čila pri očetu svojem, ki je na nebesih. 2. Kedar torej daješ milošči¬ no, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shajališčih in po ulicah, da jih hvalijo ljudje. Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje. 3. Ti pa, kedar daješ milošči¬ no, ne ve naj levica tvoja, kaj dela desnica tvoja: 4. Da bo miloščina tvoja na skrivnem. In oče tvoj, ki vidi na skrivnem, on ti bo povrnil očitno. 5. In kedar moliš, ne bodi ka¬ kor hinavci, da radi po sha¬ jališčih in po uličnih oglih stoje in molijo, da se pokažejo lju¬ dem. Resnično vam pravim, da so prejeli plačilo svoje. 6. Ti pa, kedar moliš, vnidi v hram svoj, in zapri duri svo¬ je, ter se pomoli očetu svojemu na skrivnem. In oče tvoj, ki vi¬ di na skrivnem, povrnil ti bo očitno. 7. Kedar pa molite, ne govo¬ rite mnogo, kakor pogani; kajti oni mislijo, da bodo uslišani za voljo obilnih besed svojih. 8. Ne primerj aj te se torej nj im; kajti oče vaš ve, česa vam je treba, predno ga vi prosite. 9. Zatorej molite vi takole: Oče naš, ki si na nebesih; po¬ sveti se ime tvoje; 10. Pridi kralj estvo tvoj e; zgo¬ di se volja tvoja, kakor na nebu, tudi na zemlji; 11. Kruh naš vsakdanji daj nam danes; 12. In odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpuščamo dolž¬ nikom svojim; 13. In ne vpelji nas v izkuš¬ ajavo, nego reši nas zlega; ker tvoje je kraljestvo in moč in slava na vekomaj. Amen. 14. Kajti če odpuščate ljudem njih grehe, odpustil bo tudi vam oče vaš nebeški. 9 Sv. Matevža Evang. 6. 15. Če pa ne odpuščate lju¬ dem njih grehov, tudi oče vaš ne ho odpustil vaših grehov. 16. Kedar se pa postite, ue hodite žalostni, kakor hinavci; ker grde obraze svoje, da se pokažejo ljudem, da se postijo. Resnično vam pravim, da so prejeli plačilo svoje. 17. Tipa, kedar se postiš, na¬ maži glavo svojo, in obraz svoj umij: 18. Da te ne bodo videli lju¬ dje, da se postiš, nego oče tvoj, ki je na skrivnem. In oče tvoj, ki vidi na skrivnem, povrnil ti bo očitno. 19. Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer molj in rja razjeda, in kjer tatovi podkopujejo in kradejo. 20. Nego nabirajte si zaklade na nebu, kjer ne molj ne rja ne razjeda, in kjer tatovi ne pod¬ kopujejo in ne kradejo. 21. Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše. 22. Sveča telesu j e oko. če je torej oko tvoje prosto, svetlo bo vse telo tvoje; 23. Če je pa oko tvoje hudob¬ no, temno bo vse telo tvoje, če je torej luč, ki je v tebi, tema, kakošna bo ta tema ? 24. Nikdor ne moredvema go¬ spodoma služiti: kajti ali bo ene¬ ga mrzil, in drugega ljubil; ali e nega cenil, in drugega zaniče¬ val. Ne morete Bogu služiti in mamonu. 25. Za to vam pravim: Ne skr¬ bite za življenje svoje, kaj bo¬ ste jedli in kaj boste pili; tudi ne za telo svoje, kaj boste ob¬ lekli. Mar ni življenje več, ka¬ kor hrana; in telo več, kakor obleka? 26. Poglejte na tiče nebeške, da ne sejejo in ne žanjejo in tu¬ di ne spravljajo v žitnice, in oče vaš nebeški jih živi. Mar niste vi mnogo bolji od njih? 27. Kdo od vas pa skrbeč, more postavi svojej primakniti en komolec? 28. In za obleko kaj skrbite? Poglejte na lilije na polji, ka¬ ko rastejo; ne trudijo se in ne predejo. 29. Pravim vam pa, da se tudi Solomon v vsej slavi svojej ni oblekel, kakor teh eden. 30. Če pa travo na polji, kte- ra danes stoji, in jutri se meče v peč, Bog tako oblači, mar ne mnogo bolj vas, maloverni? 31. Ne skrbite torej, in ne go¬ vorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili ? ali kaj bomo oblekli ? 32. Kajti vsega tega iščejo po¬ gani. Saj oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. 33. Nego iščite najprej kra¬ ljestva Božjega in pravice nje¬ gove, in vse to vam se bo pri¬ dalo. 34. Ne skrbite torej za jutri; 10 Sv. Matevža Evang. 6. 7. kajti jutri bo skrbel za svoje. Dosti ima (lan svojega zlega. VII. Poglavje. e sodite, da vam se ne bo sodilo. 2. Kajti s kakoršno sodbo so¬ dite, sodili bodo vam; in s ka¬ koršno mero merite, odmerjalo se bo vam. 3. Kaj pa vidiš troho v očesu brata svojega, bruna pa v oče¬ su svojem ne čutiš? 4. Ali kako porečeš bratu svo¬ jemu: Čaj, da izderem troho iz očesa tvojega, in glej, bruno je v očesu tvojem? 5. Hinavec! izderi poprej bru¬ no iz očesa svojega, in tedaj boš videl izdreti troho iz očesa bra¬ ta svojega. 6. Ne dajte svetega psom; in nepomečitebiserjevsvojih pred svinje, dajih ne poteptajo z no¬ gami svojimi, in se obrnejo, ter vas raztrgajo. 7. Prosite, in dalo vam se bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo vam se bo. 8. Kajti vsak, kdor prosi, pre¬ jema; in kdor išče, nahaja; in kdor trka, odpiralo mu se bo. 9. Ali kdo izmed vasje člo¬ vek, kogar če prosi sin njegov kruha, da mu bo dal kamen? 10. In če prosi ribe, da mu bo dal kačo? v 11. Ce torej vi, ki ste hudob¬ ni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko več bo dal oče vaš, ki je na nebesih, dobrega tistim, kteri ga pro- sijo ? 12. Vse torej, kar hočete, da ljudje vam store, tako storite tu¬ di vi njim; kajti to je postava in preroki. 13. Vnidite skozi tesna vrata. Kajti prostorna so vrata, in ši¬ roka je pot, ktera pelje v pogu¬ bo, in mnogo jih je, kteri po njej hodijo. 14. Kajti tesna so vrata, in ozka je pot, ktera pelje v živ¬ ljenje, in malo jih je, kteri jo najdejo. 15. Varujte se pa lažnjivih prerokov, kteri prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotrej so pa grabljivi volkovi. 16. Po njih sadovih jih boste poznali. Bereli se s trnjagrozd- je, ali z osata smokve? 17. Tako vsako dobro drevo dober sad rodi; slabo drevo pa slab sad rodi. 18. Dobro drevo ne more sla¬ bega sadu roditi, in slabo dre¬ vo ne more dobrega sadu roditi. 19. Vsako drevo, ktero ne rodi dobrega sadu, posekalo se bo in vrglo na ogenj. 20. Torej po njih sadovih jih boste poznali. 21. Ne bo prišel vsak, kdor mi pravi: Gospod! Gospod! v nebeško kraljestvo; nego kdor 11 Sv. Matevža izpolnjuje voljo očeta mojega, ki je na nebesih. 22. Veliko mi jili poreče tisti dan: Gospod! Gospod! ali ni¬ smo v tvoje ime prerokovali, in s tvojim imenom hudičev izga¬ njali, in s tvojim imenom mno¬ go čudežev storili ? 23. In tedaj jim bom povedal: Nikoli vas nisem poznal; pojdi¬ te od mene, liudodelniki! 24. Vsak torej, kdor sliši te moje besede in po njih dela, nje¬ ga bom primeril modremu mo¬ žu, kteri je sezidal hišo svojo na skali. 25. In padla je ploha, in prišle so reke, in zapuhali so vetrovi in se zagnali v tisto hišo, in ni padla: kajti bila je postavljena na skalo. 26. In vsak, kdor sliši te moje besede, in po njih ne dela, podo¬ ben bo neumnemu možu, kteri je sezidal hišo svojo na pesku. 27. In padla je ploha, in prišle so reke, in zapuhali so vetrovi in udarili v tisto hišo, in padla je: in pad nje je bil grozen. 28. In zgodi se, ko je končal Jezus te besede, čudilo se je ljudstvo nauku njegovemu; 29. Kajti učiljih je, kakor kdor ima oblast, a ne kakor pismarji. VIII. Poglavje. In ko je stopil z gore, šlo je za njim mnogo ljudstva. Evang. 7. 8. 2. In glej, gobavec pride, ter mu se je poklanjal, govoreč: Gospod! če hočeš, moreš me očistiti. 3. In stegnivši Jezus roko, do¬ takne se ga, govoreč: Hočem, očisti se! In precej mu seje oči¬ stila goba. 4. In reče mu Jezus: Glej, da nikomur ne poveš; nego pojdi, pokaži se duhovnu, in prinesi dar, ki ga je ukazal Mojzes, njim za pričo. 5. Ko pa vnide Jezus v Ka- pernaum, pristopi k njemu stot¬ nik, proseč ga, 6. In govoreč: Gospod! hla¬ pec moj leži doma božjasten in se grozno muči. 7. In Jezus mu reče: Jaz bom prišel in ga bom uzdravil. 8. In stotnik odgovori, in re¬ če: Gospod! nisem vreden, da vnideš pod streho mojo; nego reci le besedo, in hlapec moj bo ozdravel. 9. Kajti tudi jaz sem človek pod oblastjo, in imam pod seboj vojake. Pa velim temu: Pojdi! in gre; in drugemu: Pridi! in pride; in hlapcu svojemu: Stori to! in stori. 10. Slišavši pa to Jezus, za¬ čudi se, in reče tistim, ki so šli za njim: Resnično vam pravim, tudi v Izraelu nisem našel toli¬ ke vere. 11. Pravim vam pa, da jih bo mnogo prišlo od vzhoda in za- 12 Sv. Matevža Evang. 8. hoda, in sedeli bodo z Abraha¬ mom in Izakom v nebeškem kraljestvu; 12. A sinovi kraljestva se bo¬ do izgnali v naj kraj njo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi. 13. In Jezus reče stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, naj ti se zgodi. In hlapec njegov je ozdravel od tega časa. 14. In Jezus pride v Petrov dom, in vidi taščo njegovo, da leži in jo trese mrzlica. 15. In dotakne se njene roke, in mrzlica jo pusti; in vstala je, ter jim je stregla. 16. Ko seje pa zvečerilo, pri- neso mu mnogo obsedencev; pa izžene duhove z besedo, in u- zdravi vse bolnike. 17. Da se izpolni,kar je reče¬ no po preroku Izaiji, kteri pra¬ vi: »On je vzel slabosti naše, in ponesel je bolezni.« 18. Ko pa vidi Jezus mnogo ljudstva okoli sebe, ukaže iti na drugo stran. 19. Pa pristopi k njemu en pis- mar in mu reče: Učenik! šel bom za teboj, kamorkoli odi¬ deš. 20. In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge, in tiče nebeške gnezda; a sin človečji nima kje glave nasloniti. 21. A nekdo drugi učencev nje¬ govih mu reče: Gospod! dovoli mi najprej, da grem in pokop¬ ljem očeta svojega. 22. Jezus mu pa reče: Pojdi za menoj, in pusti, naj mrliči pokopljejo mrliče svoje. 23. Ter stopi v ladjo, in za njim vstopijo učenci njegovi. 24. In glej, vihar velik vsta¬ ne na morji, tolik, da zakrijejo valovi ladjo; on je pa spal. 25. In pristopivši učenci nje¬ govi, zbude ga, govoreč: Go¬ spod! otmi nas; pogibljemo. 26. In reče jim: Kaj ste bo¬ ječi, maloverni? Tedaj vstane, zapreti vetrovom in morju, in velika tihota nastane. 27. Ljudje se pa začudijo, in reko: Kdo neki je ta, da so mu tudi vetrovi in morje pokorni? 28. In ko pride nadrugo stran, v pokrajino Gergezensko, sre¬ čata ga dva obsedenca, ktera sta prišla iz grobov in sta bila tako huda, da ni mogel nihče po tistej poti mimo iti. 29. In glej, pa zakričita, in rečeta: Kaj imaš z nami, Jezus, sin Božji? Si li sem prišel, da bi nas pred časom mučil ? 30. In daleč od nju se je pasla velika čreda svinj. 31. Hudiči so ga pa prosili, govoreč: Če nas izganjaš, do¬ voli nam, da odidemo v čredo svinj. 32. In reče jim: Pojdite! In oni izidejo, ter odidejo v čredo svinj. In glej, vsa čreda se za¬ kadi z brega v morje, in poto¬ nejo v vodi. Sv. Matevža Evang. 8.9. 13 33. Pastirji pa zbeže, in pri- šedši v mesto, naznanijo vse, in za obsedence. 34. In glej, vse mesto izide Jezusu naproti. In ko ga ugle Pojdi za menoj! Pa vstane in odide za njim. 10. In zgodi se, ko je sedel v hiši za mizo, in glej, mnogo mi- tarjevin grešnikov je prišlo, in dajo, zaprosijo, naj odide iž njih sedeli so z Jezusom in licenci krajev. IX. Poglavje. In stopivši v ladjo, prepelje se, in pride v svoje mesto. 2. In glej, prinesd mumrtvoud- nega, kteri je ležal na postelji. In videč Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Zaupaj, sin! od¬ puščajo ti se grebi tvoji. njegovimi. 11. In ko Farizeji to vidijo, reko učencem njegovim: Za kaj učenik vaš z mitarji in grešni¬ ki je? 12. Slišavši pa to Jezus, re¬ če jim: Xe potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni. 13. Pojdite pa, in naučite se, kaj se pravi: »Milosti hočem, in ne daru.« Nisem prišel nam- 3. In glej, nekteri od pismar- j reč klicat pravičnih, nego greš- jev reko v sebi: Ta preklinja nike na pokoro. Boga. 4. In videč Jezus njih misli, reče: Za kaj mislite hudobno v srcih svojih? 5. Kaj je namreč laže, reči: Odpuščajo ti se grehi; ali reči: Vstani, in hodi? G. Da boste pa vedeli, da ima sin človečji oblast odpuščati na zemlji grehe, (tedaj velhnrtvou- dnemu:) Vstani in vzemi svo¬ jo postejo, in pojdi na dom svoj. 7. Pa vstane in odide na dom svoj. 8. Ko pa ljudstvo to vidi, za¬ čudijo se, in hvalijo Boga, kije dal ljudem tako oblast. 9. In grede dalje odtod, ugle¬ da človeka, da sedi na mitnici, 14. Tedaj pristopijo k njemu Janezovi učenci, govoreč: Za kaj se mi inFarizej imnogo posti¬ mo, tvoji se paučenci ne postijo ? 15. In reče jim Jezus: Morejo li svatje jokati, dokler je ženin ž njimi? Prišli bodo pa dnevi, ko jim se bo ženin odvzel, in tedaj se bodo postili. 16. Nikdor pa ne prišiva za¬ plate iz novega sukna na staro obleko; kajti zaplata njena bo odtrgla od obleke še nekaj, in luknja bo veča. 17. In novega vina ne vlijajo v stare mehove; sicer mehovi popokajo, in vino se izlije, in mehovi se pokaže: nego novo vino vlijajo v nove mehove, in Matevža po imenu, in reče mu: j oboje se ohrani. 14 Sv. Matevža E v ang. 9. 10. 18. Ko jim je to govoril, glej, pride starešina, ter mn se je po¬ klanjal, govoreč: Hči moja je ravnokar umrla; ali pridi, in po¬ loži na njo roko svojo, in ožive¬ la bo. 19. In Jezus vstane in odide za njim, on in učenci njegovi. 20. In glej, žena, ktera je ime¬ la krvotok dvanajst let, pristo¬ pi od zadi in se dotakne robu obleke njegove. 21. Kajti djala je sama pri se¬ bi: Če se le obleke njegove do¬ taknem, ozdravela bom. 22. Jezus se pa obrne in jo ugleda, ter reče: Zaupaj, hčer! vera tvoja ti j e pomagala. In že¬ na je ozdravela od tega časa. 23. In prišedši Jezus v stare¬ šinovo hišo, ugleda piskače in ljudstvo, ktero je hrumelo, 24. In reče jim: Odstopite! kajti deklica ni umrla, nego spi. In posmehovali so mu se. 25. Ko je pa ljudstvo izgnal, vnide in jo prime za roko; in deklica vstane. 26. In ta zgodba se razglasi po vsej tistej zemlji. 27. In ko je šel Jezus dalje odtod, šla sta za njim dva slep¬ ca, in vpila sta, govoreč: U- smili se naju, sin Davidov! 28. Ko pa pride v hišo, pri¬ stopita slepca k njemu. In Je¬ zus jima reče: Verujeta li, da morem to storiti? Rečeta mu: Da, gospod! 29. Tedaj se dotakne njunih oči, govoreč: Po vaju veri naj se vama zgodi! 30. In njune oči se odpro. In Jezus jima zapreti, in reče: Glejta, da nihče ne zve. 31. Ona pa izideta in ga raz¬ glasita po vsej tistej zemlji. 32. Ko sta pa ona izšla, glej, pripeljejo mu mutca, kteri je bil obseden. 33. In ko je hudiča izgnal, mutec spregovori. In ljudstvo se začudi, in reče: Nikoli se ni kaj takega v Izraelu videlo. 34. Farizeji so pa govorili: S poglavarjem hudičev izganja hudiče. 35. In hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč po njih shajališčih, in oznanjujoč evan- gelj kraljestva, in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost med narodom. 36. Ko pa vidi ljudstvo, za¬ smilijo mil se; kajti bili so za¬ puščeni in razkropljeni kakor ovce, ktere nimajo pastirja. 37. Tedaj reče učencem svo¬ jim: Žetve je mnogo, ali delav¬ cev malo; 38. Prosite torej gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo. X. Poglavje. Iii poklicavši svojih dvanajst učencev, da jim oblast nad ne- 15 Sv. Matevža Evang. 10. čistimi duhovi, da j ih izganjajo, in da uzdravljajo vsako bolezen in vsako slabost. 2. Dvanajsterih aposteljnov imena so pa ta: Prvi Simon, ki se imenuj e Peter, in Andrej brat njegov; Jakob sin Zebedejev, in Janez brat njegov; 3. Filip, in Jernej; Tomaž, in Matevž mitar; Jakob sin Alfe- jev, in Lebej s priimkom Tadej. 4. Simon Kananičan, in Juda Iškarijan, kteri ga je tudi izdal. 5. Teh dvajnast pošlje Jezus, in zapove jim, govoreč: Ne ho¬ dite na pogansko pot, in ne vni- dite v Samarijansko mesto, 6. Marveč pojdite k izgublje¬ nim ovcam Izraelove hiše. 7. Hode pa oznanjujte, in pra¬ vite: Približalo seje nebeško kraljestvo. 8. Bolnike uzdravljajte, go¬ bavce očiščajte, mrtve obujajte, hudiče izganjajte; zastonj ste prejeli, zastonj dajte. 9. Ne jemljite zlata, ne sre¬ bra, ne denarja v pasu svojem; 10. Ne torbe na pot, ne dveh plaščev, ne obutala, ne palice: kajti vreden je delavec svoje hrane. 11. V kterokoli mesto ali vas pa vnidite, pozvedite, kdo v njej je vreden; in tam ostanite, do¬ kler ne izidete. 12. Ko pa vnidete v hišo, po¬ zdravite jo. 13. Inče je hiša vredna, pride naj mir vaš na njo; če pa ni vredna, vrne naj se mir vaš k vam. 14. In če vas kdo ne sprejme, in tudi besed vaših ne posluša, izidite iz tiste hiše ali tistega mesta, in otresite prah z nog svojih. 15. Resnično vam pravim: La¬ že bo Sodomskej in Gomorskej zemlji v dan sodbe, nego tiste¬ mu mestu. 16. Glej, jaz vas pošiljam ka¬ kor ovce sred volkov: bodite to¬ rej razumni kakor kače, in pri- prosti kakor golobje. 17. Varujte se pa ljudi; kajti izročevali vas bodo sodnijam, in po shajališčih svojih vas bodo bičali. 18. Popeljejo vas pa tudi pred vladarje in kralje za voljo me¬ ne, njim in narodom za pričo. 19. Kedar vas pa izroče, ne skrbite, kako in kaj bi govo¬ rili; kajti dalo vam se bo tisti čas, kako in kaj boste govorili. 20. Ker ne boste govorili vi, nego duh očeta vašega bo go¬ voril v vas. 21. Izdajal bo pa brat brata v smrt, in oče sina; in otroci bodo vstali zoper roditelje, in morili jih bodo. 22. In sovražili vas bodo vsi za voljo imena mojega; kdor pa pretrpi do kraja, ta se bo zveličal. 23. Kedar vas pa v tem mestu 16 Sv. Matevža Evang. 10. preženo, bežite v drugo. Kajti resnično vam pravim: Ne boste prehodili mest Izraelovih do¬ tlej, ko pride sin čl o večji. 24. Ni ga učenca nad učenika, tudi ne hlapca nad gospodarja svojega. 25. Dovolj je učencu, daposta- ne kakor učenik njegov, in hla¬ pec kakor gospodar njegov. Če so pa hišnega gospodarja ime¬ novali Belzebula, koliko bolj domače njegove? 26. Ne bojte se jih torej: ker nič ni prikritega, kar se ne bo odkrilo; in skrivnega, kar se ne bo zvedelo. 27. Kar vam pravim v temi, povejte na svetlem; in kar sli¬ šite na uho, razglasite s streh. 28. In ne bojte se tistih, kteri ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se pa marveč tiste¬ ga, kteri more dušo in telo po¬ gubiti v peklu. 29. Mar se ne prodajata dva vrabca za vinar? pa ne eden od liju ne pade na zemljo brez oče¬ ta vašega. 30. Vam so pa tudi lasje na glavi vsi prešteti. 31. Ne bojte se torej; vi ste bolji od mnogo vrabcev. 32. Vsak torej, kdor spozna mene pred ljudmi, spoznal bom tudi jaz njega pred očetom svo¬ jim, ki je na nebesih. 33. Kdorkoli pa zataji mene predljudmi, zatajil bom tudi jaz njega pred očetom svojim, ki je na nebesih. 34. Ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo; ni¬ sem prišel, da prinesem mir, ne¬ go meč. 35. Kajti prišel sem, da ločim človeka od očeta njegovega, in hčer od matere njene, in neve¬ sto od tašče njene. 36. In sovražniki človeku bo¬ do domačini njegovi. 37. Kdor ljubi očeta ali mater bolj nego mene, ni mene vre¬ den; in kdor ljubi sina ali hčer bolj nego mene, ni mene vre¬ den ; 38. In kdor ne vzeme križa svojega, in gre za menoj, ni mene vreden. 3 9. Kdor živi j enj e svoj e naj de, izgubil ga bo; in kdor življenje svoje izgubi za voljo mene, na¬ šel ga bo. 40. Kdor sprejema vas, spre¬ jema mene; in kdor sprejema mene, sprejema tistega, kteri me je poslal. 41. Kdor sprejema preroka v ime preroka, prejel bo preroško plačilo; in kdor sprejema pra¬ vičnega v ime pravičnega, pre¬ jel bo plačilo pravičnega. 42. In če kdo napoji enega od teh malih samo s kupico stu¬ denčnice v ime učenca, resnič¬ no vam pravim, ne bo izgubil plačila svojega. Sv. Matevža Evang. 11. 17 XI. Poglavje. In zgodi' se, ko je nehal Jezus dvanajsterim učencem svojim naročati, odide odtod, da uči in oznanjuje po njih mestih. 2. Slišavši pa Janez v ječi Kri¬ stusova dela, pošlje dva svojih učencev, 3. Ter mu reče: Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo dru¬ gega? 4. In Jezus odgovori in jima reče: Pojdita, in sporočita Ja¬ nezu, kar slišita in vidita. 5. Slepci spregledujejo, inhro- mi hodijo; gobavci se očiščajo, in gluhi slišijo; mrtvivstajajo, in ubogim se oznanjuje evangelj: 6. In blagor mu, kdor se od mene ne pohujša. 7. In ko ta dva odideta, začne Jezus ljudstvu o Janezu govo¬ riti: Kaj ste izšli v puščavo, da vidite? Trst, ki ga veter maje? 8. Ali kaj ste izšli, da vidi¬ te? Človeka oblečenega v meh¬ ka oblačila? Glej, kteri nosijo mehka oblačila, tisti so po kra¬ ljevih dvorih. 9. Ali kaj ste izšli, da vidite ? Preroka? Da, pravim vam, in več ko preroka. 10. Kajti ta je, za kogar je pisano: »Glej, jaz pošiljam an- gelja svoj ega pred obličj em tvo¬ ji®, kteri bo pripravil pot tvo¬ jo pred teboj.« 11. Resnično vam pravim: Ni vstal izmed tistih, kteri so roj eni odžen,večiod Janeza Krstnika; kdor je pa v nebeškem kralje¬ stvu najmanji, veči je od njega. 12. Od dni Janeza Krstnika doslej se pa nebeško kraljestvo s silo jemlje; in tisti, kteri ga s silo jemljo, pridobivajo ga. 13. Kajti vsi preroki in posta¬ va so prerokovali do Janeza. 14. In če hočete verovati, on je Elija, kteri ima priti. 15. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! 16. Komu bom pa primeril ta rod? Podoben je otrokom, kteri po ulicah posedajo, in tovari¬ šem svojim vpijejo, 17. In pravijo: Piskali smo vam, in niste plesali; tarnali smo, in niste jokali. 18. Kajti prišel je Janez, in nejeinnepije, pa pravijo: Hu¬ diča ima! 19. Prišel je sin človečji, in je in pije, pa pravijo: Glej člove¬ ka požeruha in pijanca, prija¬ telja mitarjev in grešnikov! In modrost so opravičili nje otroci. 20. Tedaj začne Jezus pono- šati mestom, vkterih seje zgo¬ dilo največ njegovih čudežev, ker se niso spokorila. 21. Gorje ti, Korazim! Gorje ti Betsajda! Kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čude¬ ži, ki so se zgodili v vama, bila bi se davno v Žaklji in pepelu spokorila. 2 18 Sv. Matevža Evang. 11.12. 22. Ali pravim vam: Tiru in Sidonu bo v dan sodbe laže. nego vama. 23. In ti, Kapernaum! ki si se do neba povzdignil, zagnan boš noter do pekla; kajti ko bi se bili v Sodomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, prebila bi bila do današnjega dne.' 24. Ali pravim vam, da bo So¬ dom skej zemlji vdan sodbe la¬ že, nego tebi. 25. V ta čas odgovori Jezus in reče: Zahvaljujem ti, oče! go¬ spodar neba in zemlje, da si to prikril modrini in razumnim, in si je razodel nedoraslim. 26. Da, Oče! ker tako je bila volja tvoja. 27. Vse mi je izročil oče moj: in nilcdor ne pozna sina razen oče; in tudi očeta ne pozna ni- kdor, razen sin, in komurkoli če sin razodeti. 28. Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste otovorjeni, in jaz vas boni upokojil. 29. Vzemite jarem moj na se, in naučite se od mene, ker sem krotek in pokoren s sr¬ cem: in našli boste pokoj du¬ šam svojim. 30. Kajti jarem moj je blag, in breme moje je lahko. XII. Poglavje. V tem času je šel Jezus v so¬ boto skozi setve; učenci njego¬ vi pa postanejo lačni, in začno klasje trgati in jesti. 2. Ko pa Farizeji to vidijo, re¬ ko mu: Glej, učenci tvoji dela¬ jo, kar se v soboto ne sme de¬ lati. 3. On jim pa reče: Niste 3i bra¬ li, kaj je storil David, ko se je ulakotil on in kteri so biliž njim? 4. Kakoješei v hišo Božjo inje snedel postavljene kruhe, kte- rih ni smel nihče jesti, razen edini duhovni? 5. Ali niste li brali v postavi, da skrunijo v soboto duhovni v tempeljnu soboto, in niso krivi? 6. Pravim vam pa, da je tu veči od tempelj na. 7. Ko bi pa vedeli, kaj se pra¬ vi : »Milosti hočem, in ne daru,« ne bi obsojevali nedolžnih. I 8. Kajti sin človečji je gospo¬ dar tudi sobote, j 9. In odide odtod, in pride v I njih shajališče. 10. In glej, bil je tu človek, kteri je imel suho roko. In vpra¬ šajo ga, govoreč: Ali se sme v soboto zdraviti? da bi ga zato- j žili. 11. On jim pa reče: Kdo med vami je človek, kteri ima eno ovco, in če mu ta pade v soboto v jamo, da je ne bo zgrabil in izvlekel ? 12. In koliko bolji je človek od ovce? Zatorej se sme v so¬ boto dobro delati. 13. Tedaj reče človeku: Steg- Sv. Matevža Evang. 12. 19 M roko svojo! Pa stegne, in zdrava je bila kakor druga. 14. Farizeji pa izidejo in se posvetujejo za-nj, kako bi ga pogubili. 15. Jezus pa zve, in odide od¬ tod. In za njim je šlo mnogo ljudstva, in uzdravi jih vse. 16. In zapreti jim, naj ga ne razglase. 17. Da se izpolni, kar je re¬ čeno po preroku Izaiji, kteri pravi: 18. »Glej, hlapec moj, ki sem ga izvolil; ljubljeni moj, ki je duši mojej po volji: duh svoj bom položil na-uj, in oznanje¬ val bo sodbo narodom. 19. Nebo se prepi ral, ne vpil; in nikdor ne bo slišal glasu nje¬ govega po ulicah. 20. Nalomljenega trsta ne bo prelomil, in vnetega lanu nebo pogasil, dokler ne pridobi sod¬ bi zmage. 21. In vime njegovo bodo za¬ upali narodi.« 22. Tedaj mu pripeljejo obse¬ denca, kteri je bil slep in mu¬ tast. In uzdravi ga, da je sle¬ pec in mutec govoril in videl. 23. In vse ljudstvo se je za¬ vzemalo, govoreč: Ali ni ta sin Davidov? 24. Slišavši pa to Farizeji, re¬ ko: Ta ne izganja hudičev, ra¬ zen z Belzebulom poglavarjem hudičev. 25. Jezus je pa vedel njih mis¬ li, in reče jim: Vsako kralje¬ stvo, ktero seje samo zoper se¬ be razdvojilo, opustelo bo; in vsako mesto ali dom, kteri se je sam zoper sebe razdvojil, ne bo obstal. 26. In če satan izganja sata¬ na, razdvojil se je sam zoper sebe: kako bo terej obstalo kra¬ ljestvo njegovo? 27. In če jaz z Belzebulom iz¬ ganjam hudiče, s čegavo po¬ močjo izganjajo sinovi vaši? Za to vam bodo oni sodniki. 28. Če pa jaz s pomočjo Duha Božjega izganjam hudiče, pri¬ šlo je torej k vam kraljestvo Božje. 29. Ali kako more kdo moč¬ nemu priti v hišo in mu pohištvo pobrati, če močnega poprej ne zveže? in tedaj bo okradel hišo njegovo. 30. Kdor ni z menoj, proti me¬ ni je; in kdor z menoj ne zbi¬ ra, razsiplje. 31. Za to vam pravim: Vsak greh in vsaka kletvina se bo od¬ pustila ljudem; kletvina zoper Duha se pa ne ho odpustila Iju- d'6m. 32. In če reče kdo besedo zo¬ per sina človečjega, odpustilo mu se bo; kdor pa reče zoper svetega Duha, ne bo mu se od¬ pustilo, ne v tem veku ne v pri¬ hodnjem. 33. Ali vsadite dobro drevo, in sad njegov ho dober; ali vsa- 2 * 20 Sv. Matevža E v ang. 12.13. (lite slabo drevo, in sad njegov bo slab: kajti drevo se pozna po sadu. 34. Gadja zalega! kako mo¬ rete dobro govoriti, ko ste hu¬ dobni? kajti usta govore odpre- obilnosti srca. 35. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada srca dobro; in hudoben človek prinaša iz hu¬ dobnega zaklada hudobno. 36. Pravim vam pa, da za vsa¬ ko prazno besedo, kterokoli re¬ ko ljudje, dali bodo za njo od¬ govor v dan sodbe. 37. Kajti s svojimi besedami se boš opravičil, in s svojimi besedami se boš obsodil. 38. Tedaj mu odgovore nekte- ri od pismarjev in Farizejev in reko: Učenik! znamenje hoče¬ mo od tebe videti. 39. On pa odgovori in jim re¬ če : Hudobni in prešestni rod išče znamenja; ali ne bo mu se dalo znamenje, razen znamenje preroka Jonata. 40. Kakor je bil namreč Jona v kitovem trebuhu tri dni in tri noči, tako bo sin človečji v srcu zemlje tri dni in tri noči. 41. Možje Ninivljani bodo vstali na sodbo s tem rodom, in obsodili ga bodo; kajti spo¬ korili so se po pridigi Jonata; in glej, tu je veči od Jonata. 42. Južna kraljica bo vstala na sodbo s tem rodom, in obso¬ dila ga bo; kajti prišla je od kraja sveta, da sliši Solomono- vo modrost; in glej, tuje veči od Solomona. 43. Izšedši pa duh nečisti iz človeka, hodi po suhih krajih, in išče pokoja; in ne najde ga. 44. Tedaj reče: Vrnil se bom v dom svoj, odkoder sem izšel. Ter pride, in najde praznega, očejenega in olepšanega. 45. Tedaj odide in vzeme s seboj sedem drugih duhov, hu- jih od sebe, ter vnidejo, in tu prebivajo: in poslednje bo temu človeku huje od prvega. Tako bo tudi temu hudobnemu rodu. 46. Ko je pa še ljudstvu go¬ voril, glej, mati njegova in bra¬ tje njegovi so stali zunaj, in ra¬ di bi bili ž njim govorili. 47. In nekdo mu reče: Glej, mati tvoja in bratje tvoji stoje zunaj, in radi bi s teboj govorili. 48. On pa odgovori, in reče tistemu, ki mu je povedal: Kdo je mati moja? in kdo so bratje moji? 49. In stegnivši roko svojo na učence svoje, reče: Glej, mati moja in bratje moji! 50. Kajti kdorkoli izpolni volj o očeta mojega, kije na nebesih, on je brat moj in sestra in mati. XIII. Poglavje. Tisti dan je pa izšel Jezus iz hiše, in sedel je pri morji. 2. In zbere se pri njem mnogo Sv. Matevža Evang. 13. 21 naroda, toliko, da stopi v ladjo in sede; in vse ljudstvo je stalo na bregu. 3- In pripoveda jim v prilikah mnogo, govoreč: Grlej, izšel je sejavec sejat. 4- In ko je sejal, padlo je ne¬ kaj zrnja poleg ceste; in pri¬ letele so tiče in so ga pozobale. 5- Drugo je pa padlo na skal¬ nata tla, kjer ni imelo mnogo zemlje; in precej je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. 6. Ko je pa vzšlo solnce, ove¬ nelo je; in ker ni imelo kore¬ nine, usahnilo je. I- Drugo je pa padlo v trnje; in trnje je zraslo in ga udušilo. ; 8. Drugo je pa padlo na dobro zemljo, in dajalo je sad, nekaj Po sto, nekaj pa po šestdeset, a nekaj po trideset. 9- Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! 10. Pa pristopijo učenci in mu r eko: Za kaj jim v prilikah go¬ voriš? H. On pa odgovori in jim re- Če: Vam je dano, da spoznate skrivnosti nebeškega kralj e- stv:i, njim pa ni dano. 12. Kajti kdor ima, dalo mu Se bo, in preveč mu bo; kdor Pa nima, odvzelo mu se bo tudi 1°, kar ima. 13. Za to vam govorim v pri¬ likah, ker tisti, kteri vidijo, ne vidijo, in tisti, kteri slišijo, ne dišijo, in ne umejo. 14. In na njih se izpolnjuje prerokovanje Izaija, ktero pra¬ vi: »S sluhom boste slišali, in ne boste umeli; in z očmi boste gledali, in ne boste videli. 15. Kajti temu ljudstvu j e srce okamenelo, in z ušesi težko sli¬ šijo, in oči svoje so zatisnili: da ne bi kedaj z očmi videli, in z ušesi slišali, in s srcem umeli in se spreobrnili, in bi jih o- zdravil. « 16. Blagor pa vašim očem, da vidijo, in vašim ušesom, da sli¬ šijo. 17. Kajti resnično vam pra¬ vim, da so mnogi preroki in pravični želeli vi deti, kar vi vi¬ dite, in niso videli; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali. 18. Čujte torej vi priliko o se- javcu! 19. Vsakemu, kdor besedo o kraljestvu sliši, pa j e ne ume, pride hudoba, in ukrade, kar je posejano v srcu njegovem; ta je, ki je posejan poleg ceste. 20. Ki je pa pošejan na skal¬ natih tleli, ta je, kdor besedo sliši in j o precej z veselj em spre- jema; 21. Ali nima korenine v sebi, nego je nestanoviten. Ko pa na¬ stane stiska ali preganjanje za voljo besede, pohujšuje se pre¬ cej. 22. Ki je pa posejan v trnji, ta je, kdor besedo sliši; ali skrb tega sveta in ničemurnost bo- 22 Sv. Matevža Evang. 13. gastva uduši besedo, in brez sadu ostane. 23. Ki je pa posejan na dobro zemljo, ta je, kdor besedo sliši in ume; kdor torej rodi sad, in donaša nekteri po sto, nekteri pa po šestdeset, a nekteri po trideset. 24. Pre dloži jim drugo priliko, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri je pose¬ jal dobro seme na njivi svojej. 25. Ko so pa ljudje spali, pri¬ šel je njegov sovražnik, in po¬ sejal je kukolj po pšenici, in odšel. 26. Ko je pa zrastla trava in je donesla sad, pokaže se tudi kukolj. 27. Pa pridejo hišnega gospo¬ darja hlapci in mu reko: Go¬ spod! nisi li dobrega semena posejal na svojej njivi? Odkod se je pa vzel kukolj ? 28. Onjimpareče: Sovražnik človek je to storil. Hlapci mu pa reko: Hočeš li, da gremo in ga izplevemo'? 29. On pa reče: Ne! da ne bi kedaj, trgaje kukolj, izrovali ž njim vred pšenice. 30. Pustite, naj raste oboje skupaj do žetve; in v čas žetve porečem koscem: Poberite naj¬ prej kukolj, in povežite ga v snope, da ga sežgem; pšenico pa spravite v žitnico mojo. 31. Predloži jim drugo prili¬ ko, govoreč: Nebeško kralje¬ stvo je podobno gorušičnemu zrnu, ktero je človek vzel, in posejal na njivi svojej, 32. Ktero je res najdrobneje od vseh semen: kedar pa zra¬ ste, veče je od zelišč, in posta¬ ne drevo, da prilete tiče nebeš¬ ke in se nastanjujejo po vejah njegovih. 33. Pove jim drugo priliko: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela in primesila trem mericam moke, dokler se vse ne skvasi. 34. Vse to je govoril Jezus ljudem v prilikah, in brez pri¬ like jim ni govoril; 35. Da se izpolni, kar je re¬ čeno po preroku, kteri pravi: »V prilikah bom odprl usta svo¬ ja ; pripovedni bom skrivnosti od začetka sveta.« 36. Tedaj razpusti Jezus ljud¬ stvo, in pride domu. Pa pristo¬ pijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Razloži nam priliko I o kukolji na njivi. 37. On pa odgovori in jim re¬ če: Sejavec dobrega semena je sin človečji. 38. Njiva je pa svet; a dobro seme, ti so sinovi kraljestva; ku¬ kolj so pa sinovi hudobije. 39. Sovražnik, kteri ga je po¬ sejal, je hudič; žetev je pa ko¬ nec sveta; a kosci so angelji. 40. Kakor se torej kukolj po¬ bira, in v ognji sežiga, tako bo na koncu tega sveta. Sv. Matevža Evang. 13.14. 23 41 -Sin Človečji bo poslal ange¬ li e svoje, in pobrali bodovsapu- luijsanja iz kraljestva njegove¬ ga in tiste, kteri delajo krivico, 42. In vrgli jih bodo v ognje- n °peč: tam bo jok in škripanje x zobmi. 43. Tedaj se bodo zasvetili pravični kakor solnce v svoje- ga očeta kraljestvu. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! 44. Zopet je nebeško kralje-j stvo podobno skritemu zakla¬ du na polji, kterega je človek ! našel in skril; in od veselja svojega je šel in je prodal vse, kar je imel, in kupil je tisto polje, 45. Zopet je nebeško kralje¬ stvo podobno človeku kupcu, kteri je iskal lepih biserjev. 46. In ko je našel en dragocen biser, šel jein je prodal vse, kar je imel, in ga je kupil. 47. Zopet je nebeško kralje¬ stvo podobno saku, kteri se je v rgel v morje, in je zajel od vsakega rodu. 48. In ko se je napolnil, iz- j y 1 ekli so ga na kraj in so sedli, in kar je bilo dobro, pobrali so v posode, a kar je bilo slabo, vrgli so proč. 49. Tako ho na koncu sveta. Angelji pojdejo, in odločili bo¬ do hudobne izsred pravičnih. 50. In vrgli jih bodo v ognje¬ no peč; tam ho jok in škripa¬ nje z zobmi. 51. Jezus jim reče: Ste li vse to umeli? Keko mu: Da, go¬ spod! 52. On jim pa reče: Za to je vsak pismar, kteri se je naučil kraljestva nebeškega, podoben človeku gospodarju, kteri pri¬ naša iz zaklada svojega novo in staro. 53. In zgodi se, ko Jezus te prilike konča, odide odtod. 54. In prišedši v domovino svojo, učil je v njih shajališči, da so se zavzemali in so govo¬ rili: Odkod temu ta modrost in moči ? 55. Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Ma¬ rija, in bratje njegovi Jakob in Judej in Simon in Juda? 56. In niso li vse sestre nje¬ gove pri nas? Odkod torej te¬ mu vse to? 57. In pohujševali so se nad njim. Jezus jim pa reče: Pre¬ rok ni brez časti, razen v do¬ movini svoje], in na domu svo¬ jem. 58. In ni storil ondej mnogo čudežev, za voljo njih nevere. XIV. Poglavje. V tem času zasli ši četrtnik H e¬ rod glas o Jezusu, 2. Ter reče hlapcem svojim: Taje Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih, in za to dela čudeže. 3. Kajti Herod je bil Janeza 24 Sv. Matevža Evang. 14. vjel in ga vklenil in posadil v ječo, za voljo Herodijade, svo¬ jega brata Filipa žene. 4. Kajti Janez mn je djal: Ki ti dovoljeno nje imeti. 5. In hotel gaje umoriti; ali zbal se je ljudstva, ker so ga imeli za preroka. 6. Ko je bil pa Herodovega rojstva dan, plesala je po sredi Herodijadina lici, in ugodila je Herodu. 7. Za to jej s prisego obrece dati, karkoli bi prosila. 8. Ona pa, naučena od matere svoje: Daj mi, reče, tu v skledi glavo Janeza Krstnika. 9. In kralju se užali. Pa za volj o prisege in gostov jej ukaže dati. 10. In pošlje, in odseka Jane¬ zu v ječi glavo. 11. Ter prineso glavo njego¬ vo v skledi, in dado jo dekle¬ tu; in nesejo materi svojej. 12. In prišedši učenci njegovi, vzemd truplo in ga pokopljejo; ter pridejo in sporoče Jezusu. 13. In slišavši to Jezus, odri¬ ne odtod na ladji posebej na sa¬ moten kraj. In ko ljudstvo to sliši, odidejopeš za njim iz mest. 14. In Jezus izide in ugleda mnogo ljudstva; inzasmilijomu se, ter uzdravi njih bolnike. 15. Ko seje pa zvečerilo, pri¬ stopijo k njemu ucenci njegovi, govorec: Kraj je samoten, in ura uže pozna; razpusti ljud¬ stvo, da odidejo v vasi in si ku¬ pijo živeža. 16. Jezus jim pa reče: Ni jim treba oditi; dajte jim vi jesti. 17. Oni mu pa reko: Nimamo več tu nego pet hlebov in dve ribi. 18. On pa reče: Prinesite jih sem! 19. Terukaželjudstvu, naj se¬ dejo po travi, in vzeme petere hlebe in tisti dve ribi, in pogle¬ da vsi na nebo, blagoslovi; ter prelomi in da hlebe učencem, učenci pa ljudstvu. 20. In jedli so vsi, in nasitili so se; in pobrali so ostanke kos¬ cev, dvanajst košev polnih. 21. Bilo jihjepa, kteriso jedli, kakih pet tisoči mož, brez žen in otrok. 2 2. In precej prisili Jezus učen¬ ce svoje, naj stopijo v ladjo, in gredo naprej na drugo stran, dokler ne razpusti ljudstva. 23. In razpustivši ljudstvo, odide sam posebej na goro mo¬ lit. Ko seje pa zvečerilo, bil je sam tu. 24. Ladja je bila pa uže sredi morja, in valovi so jo metali; kajti bil je veter nasproti. 25. O četrtej straži po noči pa odide Jezus k njim, hode po morji. 26. In ko ga učenci ugledajo, da hodi po morji, ustrašijo se in reko: Prikazen je! in od stra¬ hu zakriče. Sv. Matevža Evang. 14.15. 27. Jezus jih pa precej ogovo¬ ri in reče: Bodite srčni! Jaz se ui; ne bojte se. 28. Petermu pa odgovori inre- ce: Gospod! če si ti, ukaži mi, lla j pridem k tebi po vodi. 29. On pa reče: Pridi! In sto- pivši Peter iz ladje, bodil je po v odi, da pride k Jezusu. JiO. Ko pa vidi, daje veter mo- ( Jin, oplaši se; in ko se začne po¬ tapljati, zavpije, govoreč: Go¬ spod, otmi me! 31. Jezus pa precej stegne ro¬ ko in ga prime, ter mu reče: Maloverni! po kaj si dvomil? 32. Inko stopita v ladjo, veter utibne. 33. Tisti pa, ki so bili v ladji, pristopijo, ter mu se poklonijo, govoreč: Resnično si sin Božji! 34. In prepeljavši se, pridejo v zemljo G-enezaretsko. 35. In ko ga tega kraja možje spoznajo, pošljejo po vsej tistej okolici; in prinese mu vse bol¬ nike. 36. In prosili so ga, da bi se le robu obleke njegove dotak¬ nili. In kterikoli so se dotak¬ nili, ozdraveli so. XV. Poglavje. i edaj pristopijo k Jezusu pis¬ oarji in Farizeji iz Jeruzalema, govoreč: 2. Za kaj prestopajo učenci tvoji izročilo starijih? Ker ne 25 umivajo rok svojih, kedar jedo kruh. 3. On pa odgovori in jim reče: Za kaj prestopate tudi vi zapo¬ ved Božjo zavoljo izročila svo¬ jega? 4. Bog namreč je zapovedal, in rekel:» Spoštuj očeta svoj ega, in mater;« in: »Kdor pa pre¬ kolne očeta ali mater, pogine naj s smrtjo.« 5. Vi pa pravite: Če reče kdo očetu ali materi: Dar je, s čimer ti jaz pomorem, in če prav ne spoštuje očeta svojega ali ma¬ tere svoje. 6. In zavrgli ste zapoved Božjo za voljo izročila svojega. 7. Hinavci! lepo je za vas pre¬ rokoval Izaija, govoreč: 8. »To ljudstvo mi se pribli¬ žuje z ustmi svojimi, in spoštuje me z ustnicami svojimi: srce njih je pa daleč od mene. 9. Ali zastonj me časte, učeč nauke, zapovedi človeške.« 10. In poklicavši ljudstvo, reče jim: Poslušajte in umejte! 11. Ne skruni človeka to, kar prihaja v usta; nego kar izhaja iz ust, to skruni človeka. 12. Tedaj pristopijo učenci njegovi in mu reko: Veš li, da so se Farizeji, slišavši besedo, poliujšali? 13. On pa odgovori in reče: Vsaka rastlina, ktere ni vsadil oče moj nebeški, izrovala se bo. 14. Pustite jih; oni so slepcem 26 Sv. Matevža Evang. 15. slepi vodniki. Če pa slepec slep¬ ca vodi, padla bosta oba v jamo. 15. Peter pa odgovori in mu reče: Razloži nam to priliko! 16. Jezus pa reče: Ali ste še tudi vi nerazumni? 17. Ne umete li, da gre vse, kar prihaja v usta, v trebuh in se meče ven? 18. Kar pa izhaja iz ust, izha¬ ja iz srca, in to skruni človeka. 19. Kajti iz srca izhajajo hu¬ dobne misli, poboji, prešestva, kurbarije, tatvine, krive priče, kletvine. 20. To je, kar človeka skru¬ ni; z neumitimi rokami pa jesti ne skruni človeka. 21. In Jezus izide odtod, in odide v Tirske in Sidonske pre¬ dele. 22. In glej, žena Kananičan- ka izide iz teh krajev, ter za¬ vpije in mu reče: Usmili seme, gospod, sin Davidov! mojo hčer hudič zelo muči. 23. On jej pa ne odgovori be¬ sede. In pristopivši učenci nje¬ govi, prosili so ga, govoreč: Od- podi jo! ko kriči z nami. 24. On pa odgovori in reče: Nisem poslan, razen k izgub¬ ljenim ovcam Izraelove hiše. 25. Ona pa pristopi, ter mu se pokloni, govoreč: Gospod, po¬ magaj mi! 26. On pa odgovori in reče: Ni lepo, da sevzeme kruh otrokom in se vrže psom. 27. Ona pa reče: Da, gospod! ali tudi psi jedo od drobtin, kte- re padajo z mize njih gospodar¬ jev. 28. Tedaj odgovori Jezus in jej reče: O žena, velika j e vera tvoja! Zgodi naj ti se, kakor ho¬ češ. In hčer njena je ozdravela od tega časa. 29. In Jezus odide odtod, in pride k morju Galilejskemu; in stopivši na goro, usede se. 30. In k njemu pride mnogo ljudi, kteri so imeli s seboj hro¬ me, slepce, mutce, polomljene in mnogo drugih, ter jih polože k nogam Jezusovim; in uzdra- vi jih. 31. Da se ljudstvo začudi, ko je videlo, da mutci govore, in so polomljeni zdravi, in hromi hodijo, in slepci vidijo. In hva¬ lili so Boga Izraelskega. 32. Poklicavši pa Jezus učen¬ ce svoje, reče: Ljudstvo mi se smili; ker liže tri dni so pri me¬ ni, in nimajo kaj jesti. A lačnih jih ne čem odpraviti, da na poti ne omagajo. 33. Pa mu reko učenci njego¬ vi: Odkod bi mi vzeli v pušča¬ vi tolikokruha, dahi toliko ljud¬ stva nasitili? 34. In reče jim Jezus: Koliko hlebov imate? Oni pa reko: Se¬ dem, in malo ribic. 35. Pa ukaže ljudstvu, naj se¬ dejo po tleh. 36. In vzeme sedmere hlebe Sv. Matevža E v ang. 15.16. 27 inribe, in blagoslovi, terprelomi in da učencem svojim, učenci pa j ljudstvu. 37. In jedli so vsi, in nasitili so se; in pobrali so ostanke kos¬ cev, sedem košev polnili. 38. Bilo jilije pa, kteriso jedli, štiri tisoči, brez žen in otrok. 39. Razpustivši pa ljudstvo, stopi v ladjo, in pride v Mag¬ da! ske predele. XVI. Poglavje. p . .. a a pristopijo k njemu I anzeji in Saduceji, in izkušajoč ga, za¬ prosijo ga, naj jim pokaže zna¬ menje z neba. 2. On pa odgovori in jim reče: Ko se zvečeri, pravite: Vedro bo! kajti žari se nebo. 3. In zjutraj: Danes bo veter! kajti nebo se žari in oblači. Hi¬ navci ! nebeško lice znate razlo¬ čevati, znamenj časom pa ne morete? 4. Hudobni in prešestni rod išče znamenja; ali ne bo inu se dalo znamenje, razen znamenje preroka Jonata. Ter jih pusti, in odide. 5. In ko se prepeljejo učenci njegovi na drugo stran, pozabili so vzeti kruha. _ 6. Jezus jim pa reče: Glejte, in varujte se kvasil Farizejske¬ ga in Saducejskega! 7. Oni so pa sami pri sebi mi¬ slili in djali: Kruha nismo vzeli. 8. Ko pa Jezus to spazi, reče jim: Kaj mislite v sebi, malo¬ verni! da niste vzeli kruha? 9. Ali še ne limete in se ne spominjate petih hlebov petini tisočim, in koliko košev ste na¬ brali? 10. Tudi ne sedmih hlebov šti¬ rim tisočim, in koliko košev ste nabrali? 11. Kako ne umete, da nisem rekel za kruh, da se varujte Farizejskega in Saducejskega kvasu? 12. Tedaj spoznajo, da ni re¬ kel, naj se varujejo kruhovega kvasu, nego Farizejskega in Saducejskega uka. 13. Ko j e pa prišel Jezus v pre¬ dele Cezareje Filipove, vpraše¬ val je učence svoje, govoreč: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz, sin človečji? 14. Oni pa reko: Nekteri, da si Janez Krstnik; drugi pa, da si Elija; a drugi, da si Jeremi¬ ja, ali eden od prerokov. 15. Reče jim: Kdo pa pravite vi, da sem jaz? 16. Simon Peter pa odgovori hi reče: Ti si Kristus, sin žive¬ ga Boga. 17. In Jezus odgovori in mu reče: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti nista te¬ ga razodela, nego oče moj, ki je na nebesih. 18. Pravim pa tildi jaz tebi, da si ti Peter; in na tej skali bom 28 Sv. Matevža Evang. 16.17. sezidal cerkev svojo, in vrata peklenska je ne bodo prema¬ gala. 19. In dal ti bom ključe ne¬ beškega kraljestva: in karkoli zvežeš na zemlji, zvezano bo na nebesih; in karkoli razvežeš na zemlji, razvezano bo nanebesili. 20. Tedaj zapreti učencem svo- jim, naj nikomur ne povedo, da je on Jezus Kristus. 21. Odtlej jejel Jezusučencem svojim praviti, da mora v Jeru¬ zalem iti, in mnogo pretrpeti od starešin in velikih duhovnov in pismarjev, in umorjen biti, in tretji (lan od smrti vstati. 22. In Peter ga vzeme k sebi in ga začne odvračati, govoreč: Smili se sam sebi, gospod! To ti se nima zgoditi. 23. On se pa obrne, in reče Petru: Poberi se od mene, sa¬ tan! Za pohujšanje si mi; ker ne misliš, kar je Božje, nego kar je človeško. 24. Tedaj reče Jezus učencem svojim: Če kdo hoče za menoj iti, zataji naj samega sebe, in vzeme križ svoj, in gre zamenoj. 25. Kajti kdor hoče življenje svoje ohraniti, izgubil ga bo; kdor pa izgubi življenje svoje za voljo mene, našel ga bo. 26. Kaj namreč pomaga člo¬ veku, če ves svet pridobi, duši svojej pa škoduje? Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo? 27. Kajti sin človečji ima priti v slavi očeta svojega z angelji svojimi; in tedaj bo povrnil vsa¬ kemu po delih njegovih. 28. Resnično vam pravim: Ne- kteri so med temi, ki stoje tu, kteri ne bodo okusili smrti, do¬ kler ne vidijo sina človečjega, da gre v kraljestvu svojem. XVII. Poglavje. In črez šest dni vzeme Jezus Petra in Jakoba in Janeza brata njegovega, ter jih odpelje same posebej na visoko goro, 2. In se pred njimi premem. In obraz njegov se zasveti kakor ' solnce, a oblačila nj egova posta- nejo bela kakor luč. 3. In glej, prikažeta jim se Moj - zes in Elija, ter sta ž njim go¬ vorila. 4. Peter pa odgovori in reče Jezusu: Gospod! dobro nam je tu biti. Če hočeš, naredili bomo tu tri šatore, tebi enega, in Moj¬ zesu enega, in Eliju enega. 5. Ko je še govoril, glej, za¬ krije jih svetel oblak; in glej, glas iz oblaka, govoreč: Ta je j sin moj ljubljeni, kteri je po mojej volji; njega poslušajte. 6. In slišavši to učenci, padejo na obraz svoj in se zelo uplašijo. 7. Inpristopivši Jezus, dotak¬ ne se jih, in reče: Vstanite, in ne bojte se! 8. Ko so pa oči svoje povzdig- Sv. Matevža Evang. 17. 29 flili, niso nikogar videli, razen Jezusa, samega. 9- In ko so stopali z gore, za¬ pove jim Jezus, govoreč: Ne povejte nikomur, kar ste videli, dokler sin človečji ne vstane od mrtvili. 10. In učenci njegovi ga vpra¬ šajo, govoreč: Kaj pravijo torej pismarji, da mora Elija poprej priti? ' 11. Jezus pa odgovori in jim roče: Elija bo prišel res poprej m bo vse uravnal; 12. Ali pravim vam, daje uže Elija prišel in ga niso poznali, ll( 'go storili so ž njim, kar so hoteli: tako bo tudi sin človečji od njih trpel. .13. Tedaj spoznajo učenci, da jim je rekel to za Janeza Krst¬ nika. 14. In ko pridejo k ljudstvu, pristopi k njemu človek in pred njim poklekne, 15. In reče: Gospod, usmili se sina mojega! ker je mesečen in grozno trpi. Velikokrat namreč pade v ogenj, in velikokrat v v odo. 16. In pripeljal sem ga učen¬ cem tvojim; in niso ga mogli nzdraviti. 17. Jezus pa odgovori in re- če: O neverni in popačeni rod! doklej bom z vami? doklej vas hom trpel? Pripeljite mi ga sem! 18. In Jezus mu zapreti; in hudič izide iž njega, in mlade¬ nič je ozdravel od tega časa. 19. Tedaj pristopijo učenci k Jezusuinmurekonasamem: Za kaj ga nismo mogli mi izgnati? 20. Jezus jim pa reče: Za vo¬ ljo nevere vaše. Kajti resnično vam pravim: Če imate za goru- šično zrno vere, porečete tej gori: Premakni se odtod tj e! in premaknila se bo; in nič vam ne bo nemogoče. 21. Ta rod pa ne izide, razen z molitvijo in postom. 22. Ko so pa hodili po Gali¬ leji, reče jim Jezus: Sin človečji bo izdan ljudem v roke; 23. In umorili ga bodo, in tret¬ ji dan bo vstal od smrti. In bili so zelo žalostni. 24. Ko pa pridejo v Kaper- naum, pristopijo k Petru tisti, ki so pobirali davek, in reko: Ali vaš učenik ne plačuje davka? 25. Reče: Da. In ko vnide v hišo, prehiti ga Jezus, govoreč : Kaj ti se zdi, Simon? Od kterih pobirajo zemeljski kralji colni- no ali davek? od sinov svojih, ali od tujcev? 26. Peter mu pravi: Od tuj cev. Jezus mu reče: Torej so sinovi svobodni. 27. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in nastavi trnik; in prvo ribo, kisevjame, vzemi in jej odpri usta, ni našel boš groš: vzemi ga, in daj jim za me in za se. Sv. Matevža Evang. 18. 30 XVIII. Poglavje. V tem času pristopijo učenci k Jezusu, govoreč: Kdo je to¬ rej v nebeškem kraljestvu naj- veči ? 2. In Jezus pokliče otroka in ga postavi sred njih, 3. In reče: Resnično vam pra¬ vim, če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne boste prišli v nebeško kraljestvo. 4. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, ta bo v nebeškem kra¬ ljestvu največi. 5. In kdorkoli sprejme enega takošnega otroka v ime moje, sprejema mene. 6. Kdor pa pohujša enega teh malih, ki verujejo v me, bilo bi mu bolje, da bi mu se obesil mlinsk kamen na vrat, in bi se utopil v morskej globočini. 7. Gorje svetu zavoljo pohuj¬ šanja! Pohujšanje sicer mora priti; ali gorje tistemu človeku, po kterem pohujšanje pride. 8. Če te pa roka tvoja ali noga tvojapohujšuje, odseciji, in vrzi od sebe; bolje ti je hromemu ali brez roke priti v življenje, nego dve roki in dve nogi imeti, in vrženemu biti v večni ogenj. 9. In če te pohujšuje oko tvoje, izderi ga, in vrzi od sebe; bolje ti je z enim očesom pritivživlje- nje, nego dve očesi imeti, in vr¬ ženemu biti v peklenski ogenj. 10. Glejte, da ne boste pre¬ zirali enega teh malih; kajti resnično vam pravim, da gleda¬ jo njih angelji na nebesih vsa- kedaj obličje očeta mojega, ki je na nebesih. 11. Kajti sin človečji je prišel, da zveliča, kar seje izgubilo. 12. Kaj se vam zdi? Če ima en človek sto ovac, in ena od njih zajde: ne popusti li devet in devetdeseterili, pa gre na go¬ re, in išče tiste, ki je zašla? 13. In če se zgodi, da jo najde, resnično vam pravim, da se nad njo bolj veseli, nego nad devet in devetdeseterimi, ktere niso zašle. 14. Tako ni volj a očeta vašega, ki je na nebesih, da bi poginil eden od teh malih. 15. Če se pa pregreši brat tvoj zoper tebe, pojdi, in ograjaj ga med seboj in njim samim; če te posluša, pridobil si brata svo¬ jega. 16. Če pa ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva, da osta¬ ne vsaka beseda v ustih dveh ali treh prič. 17. Če jih pa ne posluša, po¬ vej cerkvi; če pa tudi cerkve ne posluša, naj ti bo ko pogan in mitar. 18. Resnično vam pravim: Karkoli zvežete na zemlji, zve¬ zano bo na nebesih; in karkoli razvežete na zemlji, razvezano bo na nebesih. 19. Zopet vam pravim, da če Sv. Matevža Evang. 18.19. 31 se dva od vas zedinita na zem¬ lji o čemerkoli, karprosita, zgo¬ dilo jima se ko od odeta mojega, ki je na nebesih. 20. Kajti, kjer sta dva ali trije ; zbrani v ime moje, tam sem jaz sredi njih. 21. Tedaj pristopi k njemu | Peter in reče: Gospod! koliko¬ krat se bo pregrešil brat moj zoper mene in mu bom odpu¬ stil? do sedemkrat? 22. Jezus mu reče: Ne pravim ti, do sedemkrat, nego do se- demdesetkrat sedemkrat. 23. Za to je nebeško kralje¬ stvo podobno človeku kralju, kteri je hotel s hlapci svojimi račun napraviti. 24. Inko je jel računiti, pripe-; Ijejo mu enega, kteri je bil dol¬ žen tisoč talentov. 25. Kerpaniimel,dabiplačal, ukaže gospodar njegov prodati njega, in ženo njegovo in otro¬ ke, in vse, kar je imel, in naj mu se plača. 26. Hlapec pa pade, ter mu se je poklanjal, govoreč: Go¬ spod! potrpi me, in vse ti bom plačal. 27. Gospodarju se pa ta hla¬ pec zasmili: in prizanese mu, •n dolg mu odpusti. 28. Ko pa ta hlapec izide, naj¬ de enega svojih tovarišev, kteri mu je bil sto grošev dolžen; in zgrabivši ga, davil gaje, govo¬ reč: Plačaj mi, kar si dolžen! 29. Tovariš njegov pa pade k nogam njegovim, ter gaje pro¬ sil, govoreč: Potrpi me, in vse ti bom plačal. 30. On pa ni hotel; nego odide in ga vrže v ječo, dokler ne pla¬ ča dolga. 31. Videvši pa tovariši njego¬ vi, kar se je zgodilo, užali jim se zelo; ter pridejo in povedo go¬ spodarju svojemu vse, kar se je zgodilo. 32. Tedaj ga gospodar njegov pokliče in mu reče: H udobni hla¬ pec! odpustil sem ti ves tisti dolg, ker si me prosil. 33. Ali se nisi imel tudi ti to¬ variša svojega usmiliti, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil ? 34. In gospodar njegov se uje¬ zi in ga izroči trinogom, dokler ne poplača vsega, kar mu je bil dolžen. 35. Tako bo storil tudi oče moj j nebeški vam, če ne odpustite vsak bratu svojemu iz srca svo¬ jega njih pregreh. XIX. Poglavje. In zgodi se, ko konča Jezus te besede, odide iz Galileje, in pri¬ de v predele Judejske onkraj Jordana. 2. In za njim je šlo mnogo ljud¬ stva, in uzdravi jih tu. 3. Pa pristopijo k njemu Fa¬ rizeji, izkušaje ga, in mu reko: Je li dovoljeno človeku popu- 32 Sv.' Matevža Evang. 19. stiti ženo svojo za voljo vsa¬ kega vzroka? 4. On pa odgovori in jim reče: Niste li brali, da ju je tiste, ki je v začetku ustvaril človeka , ustvaril moža in ženo? 5. In rekel: »Za to bo zapustil človekočetain mater; itipri dru¬ žil se bo ženi svojej, in dva bo¬ sta eno telo?« 6. Tako nista več dva nego eno telo. Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje. 7. Reko mu: Za kaj je torej za¬ povedal Mojzes dati ločilno pis¬ mo, in pustiti jo? 8. Reče jim: Ker vam j e Moj¬ zes za volj o trdosrčnosti vaše do¬ volil popuščati žene svoje; v za¬ četku pa ni bilo tako. 9. Pravim vam pa, da kdorkoli ženo svoj o popusti razen za volj o kurbanja, in se oženi z drugo, prešestvuje; in kdor popuščeno vzeme, prešestvuje. 10. Reko mu učenci njegovi: Če j e tako človekova reč z ženo, ni se dobro ženiti. .11- On jim pa reče: Te besede ne zapopadajo vsi, nego kterim je dano. 12. Ker so skopljenci, kteri so se iz materinega telesa tako ro¬ dili; in so skopljenci, ktere so ljudje skopili; in so skopljenci, kteri so se sami skopili, za voljo nebeškega kraljestva. Kdor more zapopasti, naj zapopade! 13 .Tedaj prineso k n j emu otro¬ ke, naj položi na njih roke, in moli; učenci jim pa zabranijo. 14. Jezus pa reče: Pustite otro¬ čiče, innebranite jim priti k me- ni; kajti takih je nebeško kra¬ ljestvo. 15. In položivši na njih roke, odide odtod. 16. Inglej, eden pristopi in mu reče: Dobri učenik! kaj dobrega naj storim, da bom imel večno življenje ? 17. On mu pa odgovori: Kaj me imenuješ dobrega? Nikdor ni dober, razen eden, Bog. Če pa hočeš vniti v življenje, iz¬ polni zapovedi. 18. Reče mu: Ktere ? Jezus pa reče: Ne ubijaj, ne prešestvuj; ne kradi; ne pričaj po krivem; 19. Spoštuj očeta svojega in mater; in ljubi bližnjega svoje¬ ga kakor samega sebe. 20. Mladenič mu reče: Vse to sem izpolnil od mladosti svoje; česa mi je še treba? 21. Jezus mu reče: Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj pre¬ moženje svoje, in daj ubogim: in imel boš zaklad na nebu. Ter pridi, in pojdi za menoj! 22. Slišavši pa mladenič bese¬ do, odide žalosten; kajti imel je mnogo premoženja. 23. Jezusparečeučencem svo¬ jim: Resnično vam pravim, da težko bogatin vnide v nebeško kraljestvo. 24. Zopet vam pravim: Laže Sv. Matevža Evang. 19. 20. 33 je priti kameli skozi igleno ulio, nego bogatinu priti v kraljestvo Božje. 25. Slišavši pa to učenci nje¬ govi, zavzemo se zelo, in reko: Kdo se torej more zveličati? 26. Jezus pa pogleda va-nje in jim reče: Pri ljudeh j e to nemo¬ goče, alipriBogujevse mogoče. 27. Tedaj odgovori Peter in mu reče: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj 5 kaj ho torej nam? 28. Jezus jim pa reče: Resnič¬ no vam pravim, da vi, ki ste šli zamenoj, o drugem rojstvu, ko se bo usedel sin človečji na pre¬ stol svoje slave, sedli boste tudi vi na dvanajst prestolov, in so¬ dili boste dvanajstere rodove Izraelove. 29. In vsak, kdor je zapustil hiše, ali brate, ali sestre, ali oče¬ ta, ali mater, ali ženo, ali otro¬ ke, ali njive, za voljo imena mo¬ jega, prejel bo stokrat več, in zadobil bo večno življenje. 30. A mnogi prvi bodo zadnji, ni zadnji prvi. XX. Poglavje. -Km j ti nebeško kralj estvo j e po¬ dobno človeku gospodarju,kteri J e zjutraj zgodaj izšel, da naje¬ le delavcev v vinograd svoj. 2. In pogodivši se z delavci po groši na dan, pošlje jih v vino¬ grad svoj. 3. In ko izide okoli tretje ure, ugleda druge, da stoje na trgu brez dela. 4. In reče jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, dal vam bom. 5. Onipa odidejo. Ko izide zo¬ pet o šestej in devetej uri, stori ravno tako. 6. Ko pa izide okoli enaj ste ure, najde druge, da stoje brez dela. In reče jim: Kaj stojite tu ves dan brez dela? 7. Reko mu: Ker nas ni nihče najel. In veli jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, boste prejeli. 8. Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinograda pristavni- ku svojemu: Pokliči delavce, in daj jim plačilo, počenši od zad¬ njih do prvih. 9. In prišedši tisti, kteri so bili nadeti okoli enajste ure, prejmd po groši. 10. Ko pa pridejo prvi, misli¬ jo, da bodo prejeli več; in tudi oni prejmo po groši. 11. Prejemši pa, godrnjali so nad gospodarjem, 12. Govoreč: Ti poslednji so delali eno uro, in naredil si jih enake nam, ki smo prenesli bre¬ me vsega dne in vročino. 13. On pa odgovori in reče ene¬ mu od njih: Prijatelj! ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj po groši? 14. Vzemi svoje in pojdi! Ho- 3 34 Sv. Matevža Evang. 20. čem pa dati temu poslednjemu, kakor tudi tebi. 15. Ali mar ne smem jaz s svo¬ jim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje hudobno, ker sem jaz do¬ ber? 16. Tako bodo zadnji prvi, in prvi zadnji; kajti mnogo je po¬ klicanih, a malo izvoljenih. 17. In ko je šel Jezus v Je¬ ruzalem, vzeme po poti dvanaj¬ stere učence na stran in jim reče: 18. Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan velikim duhovnom inpismarjem; in ob¬ sodili ga bodo na smrt. 19. In izročili ga bodo poga¬ nom, naj ga zasmehujejo, in bi¬ čajo, in križajo; in tretji dan bo vstal od smrti. 20. Tedaj pristopi kuj emu mati Zebedejevih sinov s svojima si¬ noma, ter mu seje poklanjala in ga nekaj prosila. 21. On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedeta tadva moja sina, eden tebi na desno, in eden tebi na levo v kralje¬ stvu tvojem. 22. Jezus pa odgovori in reče: Nevesta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga bom jaz pil, in krstiti se s krstom, s kterim se jaz krstim ? Rečeta mu: Moreva. 23. In reče jima: Kelih moj bo¬ sta torej pila, in s krstom, s kte¬ rim se jaz krstim, bosta se kr¬ stila ; ali da bi sedla meni na des¬ no in meni na levo, nemoremjaz dati, nego to se bo dalo tistim, kterim je pripravljeno od očeta mojega. 24. In slišavši to deseteri, uje- ze se nad tema dvema bratoma. 25. Jezus jili pa pokliče in re¬ če: Veste, da knezi narodov nad temi gospodujejo, in poglavarji jim vladajo. i 26. Ne bo pa tako med vami: nego kdor hoče velik postati med vami, bodi vam služabnik; 2 7. In kdor hoče prvi biti med j vami, bodi vam hlapec, i 28. Kakor sin človečji ni pri- I šel, da bi mu služili, nego da služi, in da življenje svoje v od¬ kup za mnoge. 29. In ko so šli iz Jerihe, šlo je za njim mnogo ljudstva. 30. In glej, dva slepca sta se- delakraj poti, in slišavši, dagre Jezus mimo, zakričita, govoreč: Usmili se naju, gospod, sin Da¬ vidov ! 31. Ljudstvo jima pa zapreti, naj umolkneta. Ona dva pa še bolj zavpijeta, govoreč: Usmili se naju, gospod, sin Davidov! 32. In Jezus se ustavi in ju pokliče, ter reče: Kaj hočeta, da vama storim? 33. Rečeta mu: Gospod! da se nama oči odpro. 34. Jezusu se pa zasmilita, in dotakne se njunih oči. In pre¬ cej so spregledale njune oči, in šla sta za njim. Sv. Matevža Evang. 21. 35 XXI. Poglavje. In ko se približajo Jeruzale¬ mu, in pridejo v Betfago k Olj- skej gori, tedaj pošlje Jezus dva učenca, 2. In reče jima: Pojdita v vas, ki vama je nasproti; in precej bosta našla oslico privezano, in Žrebe ž njo: odvežita ji, in pri¬ peljita k meni. 3. In če vama kdo kaj reče, porečeta: Gospod ji potrebuje; in precej ji bo poslal. 4. Vse to se je pa zgodilo, da se izpolni, kar j e rečeno po pre¬ roku, kteri pravi: 5. »Recite Si onskej hčeri: Glej, kralj tvoj gre k tebi, krotek, in sedi na oslici in žrebetu sinu osli¬ ce pod jarmom.« 6. Učencapa odideta instorita, kakor jima je Jezus ukazal. 7. In pripeljeta oslico in žrebe, ter položc na nji oblačila svoja in ga posade na nji. 8. Mnogo ljudstva pa pogrne oblačila svoja po poti; a drugi so sekali veje z dreves, ter jih stlali po poti. 9. A ljudstvo, ktero je šlo pred ujim in za njim, vpilo je, govo- ^Č: Hosana sinu Davidovemu! blagoslovljen, kteri gre v ime- Uu Gospodovem! Hosana na vi¬ šavah ! 10. In ko vnide v Jeruzalem, z gane se vse mesto, govoreč: Kdo je ta? 11. Ljudstvo je pa pravilo: Ta je prerok Jezus, iz Nazareta Galilejskega. 12. In Jezus vnide v tempelj Božji, in izžene vse, kteri so v tempeljnuprodajaliinkupovali, in prevrne mize menjavcem, in klopi tistim, kteri so prodajali golobe. 13. In reče jim: Pisano je: »Dom moj se imenuje dom mo¬ litve;« a vi ste naredili iž nje¬ ga »jamo razbojniško.« 14. Pa pristopijo k njemu v tempeljnu slepci in hromi; in uzdravijih. 15. Ko pa vidijo veliki duhovni in pismarji čudeže, ktere stori, in otroke, da vpijejo v tempelj- nu, in govore: Hosana sinu Da¬ vidovemu! razjeze se. 16. In reko mu: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus jim pa reče: Da! Niste li nikoli brali: »Iz ust nedoraslih in dojencev napra¬ vil si hvalo?« 17. Ter jih pusti in odide iz mesta vBetanijo, in tu prenoči. 18. Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen. 19. In ugledavši kraj poti eno smokvo, pride k njej, in ničesar ne najde na njej, razen samo listje; in reče jej: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na vekomaj! In usahnila je smokva precej. 20. In videvši to učenci, za¬ čudijo se, govoreč: Kako pre¬ cej je usahnila smokva! 36 Sv. Matevža Evang. 21. 21. Jezus pa odgovori in jim reče: Resni dno vam pravim: Ce imate vero in ne dvomite, ne bo¬ ste storili tega samo smokvi, ne¬ go ce tudi rečete tej gori: Vzdig¬ ni se, in vrzi se v morje! zgo¬ dilo se bo. 22. In vse, karkoli v molitvi prosite, če verujete, boste pre¬ jeli. 23. In ko je prišel v tempelj in je učil, pristopijo k njemu ve¬ liki duhovni in ljudski pismarji, govoreč: Skakošnooblastjo de¬ laš to? in kdo ti j e dal to oblast? 24. Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo; in če mi jo poveste, povedal bom tudi jaz vam, s ka- košno oblastjo to delam. 2 5. Odkod j e bil krst Janezov ? z neba, ali od ljudi? 26. Oni so pa sami s seboj pre- mišlj evali, govoreč: Če rečemo: Z neba, poreče nam: Za kaj mu torej niste verovali ? Če pa re¬ čemo: Od ljudi, bojimo se ljud¬ stva; kajti vsi imajo Janeza za preroka. 2 7. Ter odgovore Jezusu in re¬ ko: Ne vemo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s ka- košno oblastjo to delam. 28. Kaj se vam pa zdi? Imel je človek dva sina. In pristo- pivši k prvemu, reče: Sin, poj¬ di, delaj danes v vinogradu mo¬ jem. 29. On pa odgovori in reče: Ne čem. Potem se pa razkesa, in odide. 30. In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! In ni šel. 31. Kteri teli dveh j e očetu vo¬ ljo izpolnil? Reko mu: Prvi. Je¬ zus jim reče: Resnično vam pra¬ vim, da pojdejo mitarji in kurbe pred varni v kraljestvo Božje. 32. Kajti prišel je k vam Ja¬ nez po poti pravice, in niste mu verjeli; mitarji in kurbe so mu pa verjeli. In ko ste vi to vide¬ li, niste se potem razkesali, da bi mu bili verjeli. 33. Čujte drugo priliko? Bil je neki človek gospodar, kteri je zasadil vinograd, in ga ogra¬ dil s plotom, in izkopal v njem klet, in sezidalstolp, tergaizro¬ čil vinogradnikom, in odpoto¬ val. 34. Ko se pa približa čas sa¬ du, pošlje hlapce svoje k vino¬ gradnikom, da prejmd sad nje¬ gov. 35. In vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepo, ene¬ ga pa ubijejo, a enega kame¬ njajo. 36. Zopet pošlje druge hlapce, kterih je bilo več od prvih, in ž njimi store ravno tako. | 37. Potem pa pošlje k njim si¬ na svojega, govoreč: Sina se bodo bali. 38. Ko pa ugledajo vinograd- Sv. Matevža Evang. 21. 22. niki sina, reko med seboj: Taje dedič. Pridite, ubijmo ga, in pri¬ lastimo si dedovino njegovo! 39. Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda, in ubijejo. 40. Kedar pride torej gospo¬ dar vinograda, kaj bo storil tem vinogradnikom ? 41. Reko mu: Hudobneže, njih bo hudo pogubil, in vinograd svoj bo izročil drugim vinograd¬ nikom, kteri mu bodo dajali sad o svojem času. 42. Jezus jim reče: Niste li ni¬ koli vpismu brali: »Kamen, kte- rega so zidarji zavrgli, on je po¬ stal glava oglu; od Gospoda se je zgodilo to, in čudno jev očeh naših.« 43. Za to vam pravim, da se bo vam kraljestvo Božje odvze¬ lo, in dalo se bo narodu, kteri donaša njegove sadove. 44. In kdor na ta kamen pade, razbil se bo; ana kogar owpa.de, razdrobil ga bo. 45. In slišavši veliki duhovni in Farizeji prilike njegove, spo¬ znajo, da o njih govori. 46. In gledali so, da bi ga vje- li; ali zboje se ljudstva, ker so g’a imeli za preroka. XXII. Poglavje. In Jezus jim odgovori in reče zopet v prilikah, govoreč: 2. Nebeško kraljestvo je po¬ dobno človeku kralju, kteri je 37 napravil sinu svojemu svatov¬ ščino. 3. In poslal j e služabnike svoj e, naj pokličejo tiste, kteri so bili na svatovščino povabljeni; in niso hoteli priti. 4. Zopet je poslal druge slu¬ žabnike, govoreč: Recite po- vablj encem: Glej, pojedinjo sem pripravil, junci moji in pitanci so poklani, in vse je priprav¬ ljeno; pridite na svatovščino. 5. Oni pa niso marali, in ddšli so, nekteri na polje svoje, ne- kteri pa po kupčiji svojej. 6. Drugi so pa služabnike nje¬ gove zgrabili in zasramotili, in pobili. 7. Slišavši pa to kralj, razjezi se; ter pošlje vojske svoje, in tiste ubijavce pogubi, in njih me¬ sto razdene. 8. Tedaj veli služabnikom svojim: Svatovščina je priprav¬ ljena, ali povabljeni niso bili vredni. 9. Pojdite torej na razpotja, in kogarkoli najdete, pokličite ga na svatovščino. 10. In ti služabniki odidejo na razpotja, inzberdvse, kterekoli najdejo, hudobne in dobre; in svatovščina se napolni z gosti. 11. Ko pa kralj izide, da po¬ gleda goste, ugleda tu človeka, kteri ni bil oblečen v svatovsko obleko. 12. In reče mu: Prijatelj! ka¬ ko si prišel sem, ko nimaš sva- 38 Sv. Matevža Evang. 22. tovske obleke? On pa mu umol¬ kne. 13. Tedaj rede kralj služabni¬ kom svojim: Zvežite mu noge in roke, ter ga vzemite in vrzite v najkrajnjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi. 14. Kajti mnogoje poklicanih, ali malo izvoljenih. 15. Tedaj odidejo Farizeji in se posvetujejo, kako bi ga v be¬ sedi vjeli. 16. In pošljejo k njemu licen¬ ce svoje s Herodovci, govorec: Učenik! vemo, da si pravičen in pot Božjo v resnici učiš, in ti ni mar nobenega, ker ne gledaš ljudem na lice. 17. Povej nam torej, kaj ti se zdi? Ali se sme dati cesarju da¬ vek, ali ne? 18. Jezus pa spozna njih zvi¬ jačo, in reče: Kaj me izkušate, hinavci? 19. Pokažite midavkovski de¬ nar. In oni mu prineso denar. 20. In reče jim: Pegava je ta podoba in napis? 21. Reko mu: Cesarjeva. Te¬ daj jim reče: Dajte torej, kar j e cesarjevega, cesarju; in kar je Božjega, Bogu. 22. In slišavši to, začudijo se; ter ga puste, in odidejo. 23. Tisti dan pristopijo k nje¬ mu Saduceji, kteri pravijo, da ni vstajanja, in vprašajo ga, 24. Govoreč: Učenik! Mojzes je rekel: Če kdo umre, in nima otrok, naj vzemebrat njegov že¬ no njegovo, in zbudi seme bra¬ tu svojemu. 25. Bilo je pa pri nas sedem bratov. In prvi seje oženil, in u- mrl; in ne imevši semena, zapu¬ stil je ženo svojo bratu svojemu. 26. Ravno tako tudi drugi, in tretji, noter do sedmega. 27. Na zadnje za vsemi je pa umrla tudi žena. 28. O vstajanji torej, čegava od sedmerih bo žena? kajti vsi so jo imeli. 29. Jezus pa odgovori in jim reče: Motite se, ker ne znate ne pisma, ne moči Božje. 30. O vstajanji namreč se ne ženijo, in ne može, nego so ka¬ kor angelji Božji na nebu. 31. Za vstajanje pa mrtvih, ni¬ ste li brali, kar vam je rekel Bog, govoreč: 32. »Jaz sem Bog Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Jako¬ bov?« Ni Bog Bog mrtvih, ne¬ go živih. 33. In slišavši to ljudstvo, str¬ meli so nad naukom njegovim. 34. Ko pa Farizeji slišijo, da je Saduceje osramotil, zbero se vkupej. 35. Pa vpraša en učenik po¬ stave izmed njih, izkušaj e ga, in reče: 36. Učenik! ktera zapoved je v postavi naj veča? 37. Jezus mu pa reče: »Ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega Sv. Matevža Evang. 22. 23. 39 srca svojega, in iz vse duše svo¬ je, in iz vse pameti svoje.« 38. Ta ie prva in naiveca za¬ poved. 39. Druga je pa tej podobna: » Lj ubi bližnj ega svoj ega kakor samega sebe.« 40. O teli dveh zapovedih visi Vsa postava in preroki. 41. Ko se pa Farizeji snidejo, vpraša jih Jezus, 42. Govoreč: Kaj se vam zdi za Kristusa? Čegav sin je? Reko mu: Davidov. 43. Reče jim: Kako ga torej David v duhu imenuje gospoda, ko pravi: 44. »Rekel je Gospod gospo¬ du mojemu: Sedimenina desno, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnož¬ je?« 45. Č e ga torej David imenuje gospoda, kako je sin njegov? 46. In nihče mu ni mogel be¬ sede odgovoriti; in od tega dne sega ni upal nihče več vprašati. XXIII. Poglavje. r P X edaj reče Jezus ljudstvu in učencem svojim, 2. Govoreč: Na Mojzesov stol so se usedlipismarji in Farizeji. 3. Vse torej, karkoli vam reko izpolnjevati, izpolnjujte in de¬ lajte. Po njih delili pa ne de¬ lajte; ker govore, pa ne delajo. 4. Vežejo namreč težke in ne- prenesljive butare; in nakladaj o jih ljudem na pleča: a s svojim prstom jih ne te ganiti. 5. Vsa svoj a dela pa del aj o, da jih vidijo ljudje. Razširjajo si namreč napise, in delajo velike robove oblačilom svojim. 6. In ljubijo prve prostore na gostijah, in prve stole po sha¬ jališčih, 7. In pozdrave po ulicah, in da jih ljudje imenujejo: Rabi! Rabi! 8. Vi se pa ne imenujte rabi; kajti eden je vaš mojster, Kri¬ stus: vsi vi ste pa bratje. 9. In ne imenujte na zemlji m- kogar očeta svojega; kajti eden je vaš oče, kteri je na nebesih. 10. Ne imenujte se tudi ne uče¬ nike; kajti eden je vaš učenik, Kristus. 11. A kdor je največi med va¬ mi, bodi vam služabnik. 12. Kdor se pa povišuje, po¬ nižal se bo; in kdor se ponižuje, povišal se bo. 13. Gorje pa vam, pismarji in Farizeji, hinavci! da zapirate nebeško kraljestvo pred ljud¬ mi; vi namreč ne greste va-nj, in tudi tistim, kteri hočejo, ne puščate vi liti. 14. Gorjevam, pismarjiinFa- rizeji, hinavci! da požirate vdo¬ vam hiše, in na videz dolgo mo¬ lite: za to boste prejeli ostrejo sodbo. 15. Gorje vam, pismarji in 40 Sv. Matevža Evang. 23. Farizeji, hinavci! da prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, kteri se pojndi; in ko se je pojudil, naredite iz njega pe¬ klenskega simi, dvakrat huje- ga od sebe. 16. Gorje vam, slepi vodniki! kteri pravite: Če priseže kdo pri tempeljnu, to ni nič; če pa pri¬ seže kdo pri tempelj novem zla¬ tu, kriv je. 17. Bebci in slepci! Kaj pa je več, zlato, ali tempelj, kteri po¬ svečuje zlato? 18. In: Če priseže kdo pri ol¬ tarji, to ni nič; če pa priseže kdo pri daru, ki je na njem, kriv je. 19. Bebci in slepci! Kaj pa je več, dar, ali oltar, kteri posve¬ čuje dar? 20. Kdor torej priseže pri ol¬ tarji, prisega pri njem in pri vsem, kar je na njem. 21. In kdor priseže pri nebu, prisega pri njem in pri tistem, kteri sedi' na njem. 22. In kdor priseže pri tem¬ peljnu, prisega pri njem in pri tistem, kteri prebiva v njem. 23. Gorje vam, pismarji inFa- rizeji, hinavci! da dajete dese¬ tino od mete, in kopra, in ku¬ mine, opustili ste pa, kar je naj¬ važneje v postavi: sodbo in mi¬ lost in vero. To je bilo treba storiti, in onega ne opustiti. 24. Slepi vodniki! kteri ocejate komarja, kamelo pa požirate. 25. Gorjevam, pismarji in Fa¬ rizeji, hinavci! da čistite skle- nico in skledo zunej, znotrej ste pa polni ropa in nepravičnosti. 26. Slepi Farizej! očisti poprej sklenico in skledo znotrej, da boste tudi zunej čisti. 2 7. Gorj e vam, pismarj i i n Fa¬ rizeji, hinavci! (la ste podobni pobeljenim grobom, kteri se zde zunej lepi, znotrej so pa polni mrtvaških kosti in vse nesnage. 28. Tako se kažete tudi vi lju¬ dem zunej pravične, znotrej ste pa polni hinavstva in hudobije. 2 9. Gorj e vam, pismarji in Fa¬ rizeji, hinavci! da zidate prero¬ kom grobe, in lepšate pravičnim spomenike, 30. In pravite: Da smo bili v dneh očetov svoj i h, ne bi bil i nj i h deležniki bili pri krvi prerokov. 31. Tako pričate sami zoper sebe. da ste sinovi teh, kteri so pomorili preroke. 32. In vi ste napolnili mero očetov svojih. 33. Kače! gadja zalega! kako boste ubežali sodbi peklenske¬ ga ognja? 34. Za to, glej, pošiljam jaz k vam preroke in modre in pismar- je; in nektere od njih boste po¬ morili in razpeli na križ, in ne¬ ktere od njih boste po shajali¬ ščih svojih bičali, in preganjali od mesta do mesta. 35. Da pride na vas vsa pra¬ vična kri, ktera se je prelila na Sv. Matevža Evang. 23. 24. 41 zemlji, od krvi' pravičnega A- heljna noter do krvi Zaharija Baruhijevega sina, kterega ste Umorili med tempeljnom in ol¬ tarjem. 3 6. Resnično vam pravim: V se to bo prišlo na ta rod. 3 7. Jeruzalem, Jeruzalem,kte¬ ri ubijaš preroke in kamenjuješ tiste, kteri so k tebi poslani! Kolikrat sem hotel zbrati otro¬ ke tvoje, kakor zbira kokoš pi- sŽeta svoja pod peruti, in niste hoteli. 38. Glej, zapušča vam se hiša v aŠa pusta. 39. Kajti resnično vam pra¬ vim: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospodovem! XXIV. Poglavje. In izšedši Jezus, šeljeodtem- peljna. Pa pristopijoučenci nje¬ govi, damupokažejozidinetem- peljna. 2. Jezus jim pa reče: Ne vidi¬ te li vsega tega? Resnično vam pTavim: Tu ne bo ostal kamen na kamenu, kteri se ne bi podrl. 3. Ko je pa sedel na Oljskej gori, pristopijo posebej k njemu učenci, govoreč: Povej nam, ke- daj boto ? In kaj bo znamenje pri¬ hodu tvojemu in koncu sveta? 4. In Jezus odgovori in jim ueee: Varujte se, da vas kdo ne premoti! 5. Kajti mnogo jih bo prišlo v ime moje, govoreč: Jaz sem Kristus. In mnogo jih bodo pre¬ motili. 6. Slišali boste boje in glaso¬ ve o bojih. Glejte, ne ustrašite se! kajti to mora vse biti. Ali tedaj še ni konec. 7. Kajti vstal bo narod na na¬ rod, in kralj estvo na kral j estvo; in lakote bodo inkuge inpotresi po krajih. 8. Vse to je pa začetek na¬ dlogam. 9. Tedaj vas bodo izročili stis¬ ki, in morili vas bodo; in sovra¬ žili vas bodo vsi narodi za vo¬ ljo imena mojega. 10. In tedaj se bodo poliujšali mnogi; in drug drugega bodo izdajali, in drug drugega so¬ vražili. 11. In mnogo lažnjivili prero¬ kov bo vstalo; in premotili jih bodo veliko. 12. In da se hudobnost raz¬ množi, omrznila bo mnogim lju¬ bezen. 13. Kdor pa pretrpi do konca, ta se bo zveličal. 14. In ta evangelj se bo ozna¬ nil po vsem svetu, vsem naro¬ dom za pričo; in tedaj bo pri¬ šel konec. 15 .Kedar torej ugledate » gnj u- sobo razdevanja,« za ktero je povedal prerok Danijel, da sto¬ ji na svetem prostoru: (kdor be¬ re, naj ume!) 42 Sv. Matevža Evang. 24. 16. Tedaj naj tisti, kteri so v Judeji, zbeže na gore. 17. In kdor je na strehi, ne sto¬ pa naj dol, da vzeme kaj iz hiše svoje. 18. In kdor je na polji, ne vra¬ ča naj se nazaj, da vzeme plašč svoj. 19. Gorje pa nosečim in doje¬ čim v tistih dneh! 20. Molite pa, da ne ho vaš beg po zimi, in ne v soboto. 21. Kajti tedaj bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sve¬ ta noter doslej, in je tudi ne bo. 22. In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se nihče zveli¬ čal ; ali za voljo izvoljencev se bodo prikrajšali tisti dnevi. 23. Če vam tedaj kdo reče: Glej, tuje Kristus, ali tam: ne verujte. ■ 24. Kajti vstali bodo lažnjivi kristusi in lažnjivi preroki, in kazali bodo velika znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bi¬ lo mogoče, tudi izvoljence. 25. Glej, povedal sem vam na¬ prej- 26. Ce vam torej reko: Glej, v puščavi je! ne hodite ven: Glej, v izbah je! ne verujte. 27. Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zaho¬ da, tako bo tudi prihod sinu člo- večjega. 28. Kjerkoli namreč je mrho¬ vina, tam se bodo zbirali orli. 29. Precej po stiski tistih dni bo pa sobice otemnelo, in me¬ sec ne bo dajal svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo pregi¬ bale. 30. In tedaj se bo pokazalo na nebu znamenj e sina človečj ega; in tedaj bodo zajokali vsi rodo¬ vi zemlje, in videli bodo sina člo¬ večj ega, da gre na nebeških oblakih z'veliko močjo in slavo. 31. In poslal bo angelje svo¬ je z močnim glasom trobente, in zbrali bodo izvoljence njego¬ ve od čveterih vetrov od konca nebes do njih kraja. 32. Od smokve se pa naučite priliko: Kedar se veje njene omlade, in poženb listje, veste, da je blizu pomlad. 33. Tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, daje blizu pri vratih. 34. Resnično vam pravim: Ne bo prešel ta rod, dokler se vse to ne zgodi. 35. Nebo in zemlja bosta pre¬ šla, a besede moje ne bodo pre¬ šle. 36. Za tisti dan in uro pa ni- kdor ne ve, tudi ne angelji ne¬ beški, nego oče moj sam. 37. Kakor pa v dneh Noeta, tako bo tudi o prihodu sina člo¬ večj ega. 38. Kakor so namreč v dneh pred potopom žrli in pili, ženili se in možili, do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, Sv. Matevža Evang. 24. 25. 43 39. In niso zvedeli, dokler ni prišla voda in vseli pobrala: ta¬ ko bo tudi o pribodn sina clo- večjega. 40. Tedaj bosta dva na njivi; eden se bo vzel, in eden pustil. 41. Eve boste mleli na mlinu; ena se bo vzela, in ena pustila. 42. Čujte torej! ker ne veste, obklej bo prišel gospod vaš. 43. Vedite pa to, da ko bi liišni gospodar vedel, o kterej straži ko prišel tat, čul bi, in ne bi dal kise svoje podkopati. 44. Za to bodite tudi vi priprav¬ ljeni; kajti sin človečj i bo pri¬ jel ob uri, ko se vam ne zdi. 45. Kdo je torej zvesti in mo¬ kri hlapec, kterega je postavil gospodar nj egov nad svojimi po¬ sli, da jim daje brano o svojem času? 46 .Blagor tistemu hlapcu, kte- r ega bo našel gospodar njegov, kedar pride, da tako dela. 47. Resnično vam pravim, da ga bo postavil nad vsem svojim premoženjem. 48. Če pa reče ta hudobni hla¬ pec v srcu svojem: Gospodar enoj se mudi in Še ne bo prišel. 49. In začne sohlapce prete¬ pati, in jesti in piti s pijanci: 50. Prišel bo gospodar tega klapca, kedar ne pričakuje, in °k uri, ktere ne ve. 51. In presekal ga bo, in po¬ ložil bo del njegov s hinavci: tambo jok in škripanjez zobmi. XXV. Poglavje. Tedaj bo nebeško kraljestvo' podobno desetim devicam, ktere so vzele svetilnice svoje in so šle ženinu naproti. 2. Pet od njih je bilo modrih, in pet trapastih. 3. Tiste, ktere šobile trapaste, vzele so svetilnice svoje, in olja niso vzele s seboj. 4. Modre so pa vzele olje v posodah svojih s svetilnicami svojimi vred. 5. Ko seje pa ženin mudil, po- dremale so vse in pospale. 6. O polnoči pa nastane hrup: Glej, ženin gre; izidite mu na¬ proti. 7. Tedaj vstanejovsete device, in olepšajo svetilnice svoje. 8. Trapaste pa reko modrim: Dajte nam od olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo. 9. Modre jim pa odgovore in reko: Da zmanjka nam in vam: i Pa pojdite rajše k prodajavcem in si kupite. 10. Ko so pa odšle kupovat, pride ženin; in tiste, ktere so ! bilepripravljene,vnidejož njim na svatovščino: in vrata se za- prb. 11. Poslej pa pridejo tudi dru¬ ge device, govoreč: Gospod, gospod, odpri nam! 12. On pa odgovori in reče: Resnično vam pravim, ne po¬ znam vas. 44 Sv. Matevža Evang. 25. 13. Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure, oliki ej pride sin človečji. 14. Kakor je namreč človek, odpravljajoč se na pot, pokli¬ cal lilapce svoje, in jim je izro¬ čil premoženje svoje, 15. In dal enemu pet talentov, enemu pa dva, a enemu enega, vsakemu po njegovej moči, in precej odpotoval. 16. Tisti pa, ki je prejel pet talentov, šel je in je ž njimi go¬ spodaril, in napravil je pet dru¬ gih talentov. 17. Tako je tudi tisti, kije pre¬ jel dva, tudi on dva druga pri¬ dobil. 18. Tisti pa, ki je prejel ene¬ ga, šel je in ga j e zakopal vzem- ljo, in skril srebro gospodarja mojega. 19. Crez mnogo časa pa pride gospodar teh hlapcev, in začne ž njimi računiti. 20. Pa pristopi tisti, ki je pre¬ jel pet talentov, in prinese pet drugih talentov, govoreč: Go¬ spod ! pet talentov si mi dal; glej, pridobil sem ž njimi pet drugih talentov. 21. Gospod njegov mu pa re¬ če: Dobro, vrli in zvesti hla¬ pec ! v majhnem si bil zvest, po¬ stavil te bom nad veliko; vnidi v veselje gospodarja svojega. 22. Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel dva talenta, in reče: Gospod! dva talenta si mi dal; glej, pridobil sem ž njima dva druga talenta. 23. Gospodar njegovimi reče: Dobro, vrli in zvesti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavil te bom nad veliko; vnidi v ve- i selje gospodarja svojega. 24. Pristopi pa tudi tisti, kije prejel eden talent, in reče: Go¬ spod! vedel sem te, da si trd človek, in žanješ, kjer nisi po¬ sejal, in pobiraš, kjer nisi raz¬ tresel. 25. Pa sem se zbal, in šel sem, in skril sem talent tvoj v zem¬ ljo; glej, tu imaš svoje. 26. Gospodar njegov mu pa odgovori in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, dažanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel; 27. Torej bi bil moral ti dati srebro moje menjavcem: inke- dar bi bil jaz prišel, vzel bi bil svoje z dobičkom. 28. Vzemite mu torej talent, in dajte tistemu, kteri ima de¬ set talentov. 29. Kajti vsakemu, kdor ima, dalo se bo, in preveč mu bo; kdor pa nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima. 30. In nepridnega hlapca vrzi¬ te v naj kraj nj o temo: tam bo jok in škripanje z zobmi. 31. Kedar pa pride sin človečji v slavi svojej, in vsi sveti an- ! gelji ž njim, tedaj se bo usedel ! na prestol svoje slave. Sv. Matevža Evang. 25. 26. 45 32. In pred njim se bodo zbra¬ li vsi narodi; in ločil jih bo ene- j ga od drugega, kakor odločuje pastir ovce od kozlov. 33. In postavil bo ovce sebi 11 a desno, a kozle na levo. 34. Tedaj poreče kralj tistim 11 a desnici svojej: Pridite, bla¬ goslovljeni očeta mojega! prej¬ mite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. 35. Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen, in napojili ste me; gost sem bil, in sprejeli ste me; 36. Nag, in oblekli ste me; j bolen, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni. 37. Tedaj mu bodo odgovorili pravični, govoreč: Gospod! ke- oaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili ? ali žejnega, in smo te napojili? 38. Kedaj smo te pa videli go¬ sta, in smo te sprejeli? ali na¬ gega, in smo te oblekli? 39. Kedaj smo te pa videli bol¬ nega, ali v ječi, in smo prišli k tebi? 40. In kralj bo odgovoril in jim poreče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh naj¬ manj ib mojih bratov, storili ste meni. 41. Tedaj poreče tudi tistim »a levici: Pojdite od mene, pre¬ kleti ! v večni ogenj, kteri jepri- Pravlj en hudiču in angelj em nj e- govim. 42. Kajti lačen sem bil, in ni¬ ste mi dali jesti; žejen, in niste me napojili; gost sem bil, in ni¬ ste me sprejeli; 43. Nag, in niste me oblekli; bolen, in v ječi, in niste me obi¬ skali. 44. Tedaj mu bodo odgovorili tudi oni, govoreč: Gospod! ke¬ daj smo te videli lačnega, ali žej¬ nega, ali gosta, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli? 45. Tedaj jim bo odgovoril, govoreč: Resnično vam pravim, karkoli niste storili enemu teh najmanjih, niste meni storili. 46. In ti pojdejo v večno trp¬ ljenje; pravični pa v večno živ¬ ljenje. XXVI. Poglavje. In zgodi se, ko je Jezus vse te besede končal, reče učencem svojim: 2. Veste, da bo črez dva dni velika noč, in sin človečji bo izdan, da ga križajo. 3. Tedaj se zbero veliki du¬ hovni in pismarj i in starešine na¬ roda na dvoru velikega duhov¬ na, kteremu je bilo ime Kajfa. 4. In posvetujejo se, da bi Je¬ zusa z zvijačo vjeli in umorili. 5. Govorili šopa: Ne na praz¬ nik, da se narod ne spunta. 6. Ko je bil pa Jezus v Beta- niji v hiši Simona gobavca, 7. Pristopi k njemu žena, kte- 46 Sv. Matevža Evang. 26. ra je imela sklenico dragocene mire, in jo izlije na glavo nje¬ govo, ko je sedel za mizo. 8. Ko pa učenci njegovi to vi¬ dijo, razhude se, govoreč: Če¬ mu ta potrata? 9. Ta mira namreč ki se kila mogla za mnogo prodati, in dati se ukogirn. 10. Ko pa Jezus to spazi, reče jim: Kaj delate ženi skrbi? kajti dokro delo je storila na meni. 11. Uboge namrečimate vselej s seboj; mene pa nimate vselej. 12. Kajti da je izlila to miro na telo moje, storila je to za po¬ kop moj. 13. Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se ko oznanjal ta evangelj, povedalo se ko tudi to, kar je ona storila, njej v spomin. 14. Tedaj odide eden od dva¬ najsterih, kteremu je kilo ime Juda Iškarijan, k velikim du¬ hovnom, 15.Inreče:Kaj mi hočete dati, injazvam gahom izdal? Onimu pa ohreko trideset srebrnikov. 16. In odtlej je iskal priložno¬ sti, da ga izda. 17. Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu reko: Kje hočeš, da ti pripravimo, da koš jedel veli¬ konočno jagnje? 18. On pa reče: Pojdite v me¬ sto k temu in temu, in recite mu: Učenik pravi: Čas moj je bli¬ zu; pri teki bom jedel veliko¬ nočno jagnje z učenci svojimi. 19. In učenci store, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo velikonočno jagnje. 20. Ko seje pa zvečerilo, se¬ de za mizo z učenci svojimi. 21. Inko so jedli, reče: Res¬ nično vam pravim, da me ko eden izmed vas izdal. 22. In zelo jim se užali, in začno mu praviti vsak od njih: Ali sem jaz, gospod? 23. On pa odgovori in reče: Ta, kije omočil z menoj rokov skledo, ta me ko izdal. 24. Sin človečji sicer gre, ka¬ kor je pisano ža-nj; ali gorje tistemu človeku, kteri sina člo- večjega izdaja. Boljeki mu bilo, da se ne ki kil tisti človek rodil. 25. Juda izdajavec njegov pa odgovori in reče: Ali sem jaz, raki? Reče mu: Ti si rekel. 26. Ko so pa jedli, vzeme Je¬ zus kruh, in blagoslovivši, pre¬ lomi, in dajal je učencem svo¬ jim, govoreč: Vzemite, jejte; to je telo moje. 27. In vzemši kelih, zahvali, in da jim, govoreč: Pijte iž nje¬ ga vsi; 28. Kajti to je kri moja nove¬ ga zakona, ktera se prelij a za mnoge v odpuščanje grehov. 29. Pravim vam pa, da odslej ne kom pil od tega trtnega rodu, do tistega dne, ko ga kom pil z Sv. Matevža Evang. 26. 47 vami novega v kraljestvu oče- j la svojega. 30. In ko so odpeli, odidejo j II a oljsko goro. 31. Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč od Ut ene. Kajti pisano je: »Pastir¬ ja bom udaril, in razkropile se hodo ovce črede.« 32. Po vstajanji svojempa poj¬ dem pred vami v Galilejo. 33. Peter pa odgovori in mu r eČe: Če se tudi vsi od tebe po- * hujšajo, jaz se ne bom nikoli Pohujšal. 34. Jezus mu reče: Resnično d pravim, da to noč, predno bo Petelin zapel, zatajil me boš trikrat. 3 5. Peter mu pravi: I n ko bi mo¬ ral s teboj umreti, ne bom te za¬ tajil. Tako tudi vsi učenci reko. ! 36. Tedaj pride ž njimi Jezus v vas imenovano Getsemane, in reče učencem: Usedite se tu do¬ tlej, da grem in tam molim. 37. In vzemši Petra in Zebe- dejeva dva sina, začne žalovati III obupovati. _ 38. Tedaj jim reče: Žalostna Je duša moja do smrti; ostanite tu, in čujte z menoj. 39. Inodšedšimalodalje, pade 11 a obraz svoj, in molil je, go¬ voreč: Oče moj! če je mogoče, eulidenaj ta kelih od mene; ali ne kakor hočem jaz, nego kakor ti. 40. Inprišedšikučencem, naj¬ de jih, da spe; ter reče Petru: Tako niste mogli ene ure z me¬ noj prečuti? 41. Čujte in molite, da ne zaj- dete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo. 42. Zopet odide drugoč; in mo¬ lil je, govoreč: Očemojlakone more ta kelih oditi od mene, če gane pijem, zgodi se voljatvoja. 43. In prišedši, najde jili zo¬ pet, da spe; bile so jim namreč oči otežale. 44. In pustivši jih, odide zo¬ pet; in molil je v tretje, govo¬ reč iste besede. 45. Tedaj pride k učencem svojim, in reče jim: Spite dalje in počivajte! Glej, ura seje pri¬ bližala, in sin človečji se izda¬ ja grešnikom v roke. 46. Vstanite, pojdimo! Glej, izdajavec moj se je približal. 47. In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden od dvanajste¬ rih, in ž njim mnogo ljudstva z meči in koli, od velikih duhov¬ nov in starešin naroda. 48. Izdajavec njegov jim je pa dal znamenje, govoreč: Kogar bom poljubil, ta je; primite ga. 49.. In precej pristopi k Jezu¬ su, in reče; Zdrav bodi, rabi! in ga poljubi. 50. Jezus mu pa reče: Prija¬ telj ! po kaj si prišel? Tedaj pri¬ stopijo in polože roke svoje na Jezusa in ga vjemb. 51. In glej, eden tistih, kteri so bili z Jezusom, stegne roko 48 Sv. Matevža Evang. 26. svojo in izdere meč svoj, in uda¬ ri hlapca velikega duhovna in mu odseka uho. 5 2. Tedaj mu veli Jezus: Vtak- ni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, kteri primejo za meč, poginili bodo z mečem. 53. Ali mislišli, dane morem sedaj očeta svojega prositi, in poslal bi mi več nego dvanajst legijonov angeljev? 54. Kako bi se pa izpolnila pisma, da mora tako biti ? 55. V ta Čas reče Jezus ljud¬ stvu: Kakor na razbojnika ste izšli na me z meči in koli ? V sak dan sem sedel pri vas, učeč v tempeljnu, in niste me zgrabili. 56. Ali vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prerokov. Tedaj ga vsi učenci puste, in pobegnejo. 57. A tisti, kteri so Jezusa vje- li, odpeljejo ga k velikemu du¬ hovnu Kaj fu, kjer so sepismarji in starešine zbrali. 58. A Peter je šel oddaleč za njim, noter do dvora velikega duhovna; in stopivši noter, sede k hlapcem, da vidi konec. 59. Veliki duhovni in pismarji in ves zbor so pa iskali lažnjive priče zoper Jezusa, da bi ga umorili. 60. In ne.najdejo je. In da si ravno pristopi mnogo lažnjivih prič, ne najdejo. Naposled pa pristopite dve priči, 61. In rečete: Taje rekel: Jaz morem tempelj Božji podreti, in v treh dneh sezidati ga. 62. In veliki duhoven vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ni- česar?Kaj pričajoti zopertebe? 63. Jezus je pa molčal. In ve¬ liki duhoven odgovori in mu re¬ če: Zaklinjam te pri živem Bo¬ gu, da nam povej, če si ti Kri¬ stus sin Božji? 64. Jezus mu reče: Ti si re¬ kel. Ali pravim vam: Odslej bo¬ ste videli sina človečjega, da sedi na desnici moči, in gre na nebeških oblakih. 65. Tedaj raztrga veliki du¬ hoven oblačila svoja, govoreč: Boga je preklel; kaj nam je še treba prič? Glej, ravnokar ste slišali kletvino njegovo. 66. Kaj se vam zdi? Oni pa od¬ govore in reko: Smrtije vreden. 67. Tedaj mu pljunejo v obraz, in bijejo ga za uho; a drugi ga bijejo s pestmi, 68. Govoreč: Prerokuj nam, Kristus! kdo je, ki te je udaril? 69. Peter je pa sedel zunej na dvoru. Pa pristopi k njemu ena dekla, in reče: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. 70. On pa taji pred vsemi, govoreč: Ne vem, kaj praviš. 71. Kopa izide k vratom, ugle¬ da ga druga, in reče tistim, kte¬ ri so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazarečanom. 72. In zopet taji s prisego: Ne poznam tega človeka. 49 Sv. Matevža Evang. 26. 27. 73. Malo potem pa pristopijo tisti, kteri so stali, in reko Pe¬ tru: Resnično, tudi ti si izmed njih; saj te tudi govorica tvoja izdaja. 74. Tedaj se začne rotiti in kleti: Ne poznam tega človeka. In precej zapoje petelin. 75. In Peter se spomene Je¬ zusove besede, kteromuje re¬ kel: Predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat. Ter izi¬ de in se britko razjoka. XXVII. Poglavje. Ko pa napoči jutro, posve¬ tujejo se vsi veliki duhovni in ljudski pismarji zoper Jezusa, da ga umore. _ 2. Ter ga zvežejo in odpeljejo, in izroče ga poglavarju Ponciju Pilatu. 3. Tedaj se Juda izdajavec njegov, vi de vsi, da so ga obso¬ dili, razkesa, in vrne trideset srebrnikov velikim duhovnom 'n starešinam, 4. Govoreč: Grešil sem, da sem izdal nedolžno kri. Oni pa reko: Kaj nam za to? Ti glej! 5. In vrgši srebrnike v tem¬ pelj, izide; ter odide in se obesi. 6. Veliki duhovni pa, vzemši srebrnike, reko: Ne smemo jih deti v crkveni zaklad, ker so krvav denar. 7. Posvetovavši se pa, kupijo za nje lončarjevo polje za po¬ kopališče tujcem. 8. Za to se imenuje tisto polje Krvavo polje, do današnjega dne. 9. Tedaj se je izpolnilo, kar je rečeno po preroku Jeremiji, kteri pravi: »In vzeli so tride¬ set srebrnikov, ceno cenjenega, kter ega so cenili od sinov Izrae¬ lovih ; 10. In dali sojih za lončarjevo polje, kakor mi je naročil Go¬ spod. « 11. A Jezus je stal pred pogla¬ varjem. In vpraša ga poglavar, govoreč: Ti si kralj Judovski? Jezus mu pa reče: Ti praviš. 12. In ko so ga veliki duhovni in starešine tožili, ni odgovar¬ jal ničesar. 13. Tedaj mu reče Pilat: Ne slišiš li, kaj zoper te pričajo? 14. In ni mu odgovoril ne na eno besedo, da se je poglavar zelo čudil. 15. Na praznik je pa imel po¬ glavar navado, daje izpuščal ljudstvu po enega jetnika, kte- rega so hoteli. 16" Imeli so pa tedaj glasovi- tega jetnika, kteremu je bilo ime Baraba. 17. Ko se torej zbero, reče jim Pilat: Kterega hočete, da vam izpustim? Baraba, ali Jezusa, ki se imenuje Kristus? 18. Kajti vedel je, da so ga iz nevošljivosti izdali. 4 50 Sv. Matevža Evang. 27. 19. Ko je pa sedel na sodišči, pošlje k njemu žena njegova, govoreč: Ne imej ničesar s tem pravičnim opraviti; kajti veli¬ ko sem pretrpela danes v spa¬ nji za voljo njega. 20. A veliki duhovni in sta¬ rešine podpihajo ljudstvo, naj zahtevajo Baraba, Jezusa pa pogube. 21. Poglavar pa odgovori in jim reče: Kterega od teh dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa reko: Baraba! 22. Reče jim Pilat: Kaj bom pa storil z Jezusom, ki se ime¬ nuje Kristus? Vsi mu reko: Razpne naj se! 23. Poglavar pa reče : Kaj hu¬ dega je pa storil? Oni so pa še bolj vpili: Razpne naj se! 24. Ko pa Pilat vidi, da nič ne pomaga, nego še veči šum nastaja, vzeme vodo in umije roke pred ljudstvom, govoreč: Nedolžen sem pri krvi tega pra¬ vičnega. Vi glejte! 25. In vse ljudstvo odgovori in reče: Kri njegova na nas in na otroke naše! 26. Tedaj jim izpusti Baraba: Jezusa pa biča in ga izroči, naj ga križajo. 27. Tedaj vzemo poglavarje¬ vi vojščaki Jezusa v sodnišni- co, in zbero na-nj ves trop. 28. Ter ga slečejo, in oble¬ čejo mu škrlaten plašč. 29. In spleto krono iz trnja in mu jo denejo na glavo, in trst v desnico njegovo. In poklek- nivši pred njim, zasramovali so ga, govoreč: Zdrav bodi, kralj Judovski! 30. In pljunejo va-nj in vzemo trst, in bili so ga po glavi. 31. In ko mu se nasmejajo, slečejo mu plašč, in oblečejo mu njegovo obleko: ter ga odpe¬ ljejo, da ga križajo. 32. Gredoč pa ven najdejo člo¬ veka Cirenejca po imenu Simo¬ na; tega prisilijo, naj mu po¬ nese križ. 33. In ko pridejo na mesto, ktero se imenuje Golgata, kar se pravi: Mesto mrtvaške glave, 34. Dado mu piti octa, zme¬ šanega z žolčem; in ko je oku¬ sil, ni hotel piti. 35. Križavši ga pa, razdele ohleko njegovo, motaj e kocko; da se izpolni, kar je rekel pre¬ rok: »Obleko mojo so si raz¬ delili, in za oblačilo moje so vrgli kocko.« 36. Ter so tam sedeli in ga stražili. 37. In denejo mu nad glavo krivico njegovo napisano: Ta je Jezus kralj Judovski. 38. Tedaj križajo ž njim dva razbojnika, enega na desno in enega na levo. 39. A mimo hodeči so ga pre¬ klinjali, majaje z glavami svo¬ jimi, Sv. Matevža Evang. 27. 51 40. In govoreč: Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh po¬ stavljaš, pomagaj sam sebi! Če si sin Božji, snidi s križa! 41. Enako so ga pa tudi ve¬ liki hudovni s pismarji in sta¬ rešinami zasramovali, in govo¬ rili so: 42. Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Če je kralj Izraelski, snide naj sedaj s križa, in verovali mu bomo. 43. Zaupal je v Boga; naj ga reši sedaj, če ga hoče. Rekel je bil namreč: Sin Božji sem. 44. Ravno tako sta ga pa za- sramovalatudi razbojnika, kte- ra sta bila ž njim križana. 45. Od šeste ure pa nastane tema po vsej zemlji noter do devete ure. 46. A okoli devete ure zavpije Jezus z močnim glasom, govo¬ reč: Eli! Eli! lama sabahtani? to je: »Bog moj! Bog moj! za kaj si me zapustil?« 47. Slišavši pa to nekteri ti¬ stih, ki so tam stali, reko: Elija kliče ta. 48. In precej steče eden izmed njih in vzeme gobo, in napolni jo z octom in natakne na trst, ter ga je napajal. 49. Drugi so pa govorili: Po¬ jenjaj, da vidimo, če pride Elija bi ga reši. 50. Jezus pa zopet z močnim glasom zavpije, in izpusti dušo. 51. In glej, pregrinjalo tem¬ pelj na se pretrga na dvoje od vrha do tal; in zemlja se potre¬ se, in skale se razpokajo; 52. In grobi seodpro, in trupla mnogih, kteri so umrli, vsta¬ nejo; 53. In izšedši iz grobov, po vstajanji njegovem, pridejo v sveto mesto in se prikažej o mno¬ gim. 54. Videvši pa stotnik in kteri so ž njim stražili Jezusa, potres in kar se je zgodilo, preplašijo se zelo, in reko: Resnično je bil ta sin Božji. 55. Bile so pa tam in so od daleč gledale mnoge žene, kte- re so bile prišle za Jezusom iz Galileje in so mu bile stregle. 56. Med njimi je bila Marija Magdalena, in Marija Jakobo¬ va in Jozejeva mati, in mati Ze- bedejevih sinov. 57. Ko seje pa zvečerilo, pri¬ de bogat človek iz Arimateje, po imenu Jožef, kteri je bil tu¬ di sam Jezusov učenec. 58. Tapristopi k Pilatu, in pro¬ si za Jezusovo truplo. Tedaj za¬ pove Pilat, naj mu dado truplo. 59. In Jožef vzeme Jezusovo truplo in ga zavij e v čisto platno, 60. In položi' ga v novi svoj grob, ki ga je iztesal iz skale; in privalivši velik kamen gro¬ bu na vrata, odide. 61. Bila je pa tam MarijaMag- dalena, in druga Marija, in se¬ deli ste grobu nasproti. 4 * 52 Sv. Matevža Evang. 27. 28. 62. Drugi dan pa, kteri jeprvi po petku, zbero se veliki duhov¬ ni in Farizeji pri Pilatu, 63. Govorec: Gospod! spome¬ nik smo se, daje ta slepar, ko je še živel, djal: Čez tri dni bom vstal od smrti. 64. Zapovej torej, naj se grob zavaruje do tretjega dne, da ne pridejo kako licenci njegovi po noči in ga ukradejo, ter reko ljudstvu: Vstal je od mrtvih. In zadnja sleparija bo linja od prve. 65. Pilat jim pa reče: Stražo imate; pojdite, zavarujte, ka¬ kor veste. 66. Oni pa odidejo in zavaru¬ jejo grob s stražo, in zapeča- 1 tijo kamen. XXVIII. Poglavje. P o sobotnem večeru pa, ko je svital prvi dan tedna, pride Ma¬ rija Magdalena, in druga Mari¬ ja, da pogledate grob. 2. In glej, potres velik vsta¬ ne; kajti angelj Gospodov je prišel z neba, in pristopivši, odvalil je kamen od vrat, in sedel je na njem. 3. Bilo je pa obličje njegovo kakor blisk, in obleka njegova bela kakor sneg. 4. Odstrahupanjegovegastre- petaj o stražarji, in postanej o ka¬ kor mrtvi. 5. Angelj pa odgovori in reče ženama: Ne bojte se! ker vem, da Jezusa križanega iščete. 6. Ni ga tu; kajti vstal je, ka¬ kor jerekel. Pridite, in poglejte mesto, kjer je Gospod ležal. 7. In pojdite hitro, in povejte učencem njegovim, da je vstal od mrtvih; in glej, pred vami gre v Galilejo. Tam ga boste videli. 8. In izšedši naglo iz groba, s strahom in velikim veseljem, potečete, da sporočite učencem njegovim. 9. Ko ste pa šli, da sporočite učencem njegovim, glej, sreča ji Jezus, govoreč: Bodite zdra¬ vi! Oni pa pristopite in se okle¬ nete nog njegovih, ter mu se poklonite. 10. Tedaj jima reče Jezus: Ne bojte se! Pojdite, sporočite učencem mojim, naj odidejo v Galilejo, in tam me bodo videli. 11. Ko ste pa šli, glej, pride¬ jo nekteri od straže v mesto, da naznanijo velikim duhovnom vse, kar se je zgodilo. 12. In snidejo se s starešina¬ mi in se posvetujejo, in dado vojakom mnogo denarja, 13. Govoreč: Recite, da so prišli po noči učenci njegovi in so ga ukradli, ko smo mi spali. 14. In če zve to poglavar, po¬ mirili ga bomo mi, da boste vi brez skrbi. 15. Oni pa vzemo denar in sto¬ re, kakor šobili naučeni. In raz- Sv. Matevža Evang. 28. 53 glasila se je ta beseda pri Ju¬ dih noter do današnjega dne. 16. Enajsteri učenci pa odi¬ dejo v Galilejo, na goro, ka¬ mor jim je bil Jezus ukazal. 17. In ko ga ugledajo, po¬ klonilo mu se; in nekteri dvo¬ mijo. 18. In pristopivši Jezus, reče jim, govoreč: Dala mi se je vsa oblast na nebu in na zemlji. 19. Pojdite torej, in naučite vse narode, krsteč jih v ime oče¬ ta in sina in Duha svetega; 20. Učeč jih, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam ukazal; in glej, jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Amen. EVANGELJ PO SV. MARKU. I. Poglavje. Začetek evangelj a Jezusa Kri¬ stusa, sina Božjega; 2. Kakor je pisano v prero¬ kih: »Glej, jaz pošiljam ange- Ija svojega pred obličjem tvo¬ jim, kteri bo pripravil pot tvo¬ jo pred teboj.« 3. »Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov; po¬ ravnajte steze njegove.« v 4. Krščeval je Janez v pu¬ ščavi in oznanjeval krst pokore 2 a odpuščanje grehov. 5. In izhajala je k njemu vsa Judejska dežela in Jeruzalem- oi; in krščeval jih je vse v Jor¬ danu reki, in izpovedovali so grehe svoje. 6. Bil je pa Janez oblečen v kameljo dlako, in pas usnjat °koli ledja svojega; in jedel je kobilice in med divji. 7. In oznanjeval je, govoreč: Močneji od mene gre za menoj, kteremu nisem vreden, pripog- nivši se odvezati jermena na obutalu njegovem. 8. Jaz sem vas krstil z vodo; ali on vas bo krstil z Duhom svetim. 9. In zgodi se tiste dni, da pri¬ de Jezus iz Nazareta Galilej¬ skega, in krsti ga Janez v Jor¬ danu. 10. In precej, stopajoč izvode, ugleda, da se odpirajo nebesa, in Duh ko golob shaja na-nj. 1 i. In glas se oglasi z nebes: Ti si sin moj ljubljeni, kteri je po mojej volji. 12. In precej ga izžene Duh v puščavo. 13. In bil je tam v puščavi šti¬ rideset dni, in izkušal gaje sa¬ tan, in bil je z zverino; in an- gelji so mu stregli. 54 Sv. Marka Evang. 1. 14. Ko so pa Janeza izročili Herodu, pride Jezus v Galilej o, oznanjujoč evangelj kraljestva Božjega, 15. In govoreč: Izpolnil seje čas, in približalo se je kralje¬ stvo Božje; spokorite se, in ve¬ rujte v evangelj. 16. Hode pa ob morji Galilej¬ skem, ugleda Simona in Andre¬ ja brata njegovega, da mečeta mreže v morje; bila sta namreč ribiča. 17. In reče jima Jezus: Poj¬ dita za menoj, in naredil bom, da bosta lovca ljudi. 18. Inpopustivši precej mreže svoje, odideta za njim. 19. In prišedši odtod malo da¬ lje, ugleda Jakoba sina Zebe- dejevega, in Janeza brata nje¬ govega, a ona krpata v ladji mreže. 20. In precej ju pokliče. In popustivši očeta svojega Zebe- dejav ladji z najemniki, odide¬ ta za njim. 21. Ter vnidej o vKapernaum; in precej v soboto vnide v sha¬ jališče, ter je učil. 22. In strmeli so nad naukom njegovim; kajti učil jih je, ka¬ kor kdor ima oblast, a ne ka¬ kor pismarji. 23. In bil je v njih shajališči človek, kteri je imel duha ne¬ čistega, in zavpije, 24. Govoreč: Pojenjaj, kaj imaš z nami, Jezus Nazarečan? Prišel si, da nas pogubiš? Po¬ znam te, kdo si—svetnikBožji. 25. In zapreti mu Jezus, go¬ voreč: Umolkni, inizidiižnjega. 26. In duh nečisti ga strese, in zakriči z močnim glasom, in izide iž njega. 27. In vsi se prestrašijo, tako, da so vpraševali eden drugega, govoreč: Kaj je to? kakošen je ta novi nauk, da z oblastjo tudi duhovom nečistim ukazuje, in pokorni so mu? 28. In precej izide glas o njem po vsej pokrajini Galilejskej. 29. In izšedši precej iz shaja¬ lišča, pridejo v hišo Simona in Andreja, z Jakobom in Jane¬ zom. 30. Tašča pa Simonova ležala je mrzlična; in precej mu pove¬ do za njo. 31. In pristopivši, vzdignejo, prijemši jo za roko; in precej jo je pustila mrzlica, ter jim je stregla. 32. Zvečer pa, ko je solnce zatonilo, prinašali so k njemu vse bolnike in obsedence. 33. In vse mesto se je bilo zbralo k vratom. 34. In uzdravil je mnogo bol¬ nikov od različnih bolezni; in hudičev je mnogo izgnal, in ni dal govoriti hudičem, ker so ga poznali. 35. In zjutraj zelo zgodaj vsta¬ ne in izide, ter odide na samo¬ ten kraj, in tam je molil. Sv. Marka Evang. 1. 2. 55 36. In za njim poteku Simon in kteri so bili ž njim. 37. In ko ga najdejo, reko mu: Vsi te iščejo. 38. Pa jim reče: Pojdimo v bližnje trge, da bom tudi tam učil; kajti za to sem prišel. 39. In učil je po njih shajali¬ ščih, po vsej Galileji, in hudi¬ če je izganjal. 40. Pa pride k njemu gobavec,' Proseč ga in klečeč pred njim, in govoreč mu: Če hočeš, mo¬ reš me očistiti. 41. In Jezusu se zasmili, in stegn ivši roko, dotakne se ga in mu reče: Hočem, očisti se! > 42. In ko je to rekel, precej jo odšla od njega goba, in bil .je očiščen. 43. In zapretivši mu, izžene kn precej, 44. In veli mu: Glej, da niko¬ mur nič ne poveš; nego pojdi, Pokaži se duhovnu, in prinesi za očiščenje svoje, kar je uka¬ zal Mojzes, njim za pričo. 45.0npa,kojeizšel,jeljemno- k ( > oznanjevati in reč razglaše¬ ni, tako, da ni mogel Jezus nič v eČ očitno v mesto vniti; nego zunej po samotnih krajih je bil, In prihajali so k njemu od vseh strani. II. Poglavje. In zopet vnide v Kapernaum Črez nekoliko dni; in zasliši se, ( la je v hiši. 2. In precej se jih zbere mno¬ go, toliko, da niso imeli pro¬ stora tudi pred vratini ne; in govoril jim je besedo. 3. Pa pridejo k njemu in pri¬ nese mrtvoudnega, kterega so štirje nosili. 4. In ko mu se niso mogli pri¬ bližati zavoljo ljudstva, odkri¬ jejo streho, kjer je bil, in ko so jo predrli, spuste oder, na kte- rem je mrtvoudni ležal. 5. Videvši pa Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Sin, odpu¬ ščajo ti se grehi tvoji. 6. Bili so pa tam nekteri od pismarjev, kteri so sedeli, in premišljevali v srcih svojih: 7. Kaj ta tako Boga prekli¬ nja? Kdo more odpuščati gre¬ he, razen eden, Bog? 8. In spoznavši Jezus precej z duhom svojim, da tako pre¬ mišljujejo sami s seboj, reče jim: Kaj to premišljujete v srcih svojih? 9. Kaj je laže, reči mrtvoud¬ nemu: Odpuščajo ti se grehi? ali reči: Vstani in vzemi oder svoj, in hodi? 1(1 Da boste pa vedeli, da ima oblast sin človečji odpuščati na zemlji grehe, (veli mrtvoudne¬ mu :) 11. Tebi pravim: Vstani in vzemi oder svoj, in pojdi na dom svoj. 12. In precej vstane in vzeme oder, in izide pred vsemi, da so 56 Sv. Marka E v ang. 2. 3. se vsi čudili in Boga hvalili, go¬ voreč: Nikoli nismo taj takega videli. 13. In zopet izide k morju. In vse ljudstvo je prihajalo k nje¬ mu, in učil jih je. 14. In mimo grede ugleda Le- vijasina Alfejevega, da sedi na mitnici, in reče mu: Pojdi za menoj. Pa vstane in odide za njim. 15. In zgodi se, ko je sedel za mizo v hiši njegovej, daje tudi mnogo mitarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in učenci nje¬ govimi; kajti bilo jih je veliko, kteri so šli za njim. 16. Pismarji pa in Farizeji, vi- devši ga, da je z mitarji in greš¬ niki, govorili so učencem nje¬ govim: Kaj je to, da z mitarji in grešniki je in pije? 17. In slišavši to Jezus, reče jim: Ne potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, nego grešnike na pokoro. 18. A učenci Janezovi in Fa¬ rizejski so se postili; ter pride¬ jo in mu reko: Za kaj se učenci Janezovi in Farizejski postijo, tvoji se pa učenci ne postijo? 19. Pa j im Jezus reče: Morejo li se svatje, kedar je ženin ž nji¬ mi, postiti? Dokler imajo s se¬ boj ženina, ne morejo se postiti. 20. Prišli bodo pa dnevi, ko jim se bo ženin odvzel, in tedaj se bodo postili tiste dni. 21. In nikdor zaplate iz no¬ vega sukna ne prišiva na staro obleko, sicer odtrga nova nje¬ na zaplata od starega še nekaj, in luknja bo veča. 22. In nikdor ne deva novega vina v stare mehove; sicer pre¬ dere vino novo mehove, in vino se izlije, in mehovi se pokaže; nego novo vino je treba v nove mehove vlij ati. 23. In zgodi se, daje šel v so¬ boto skozi setve, in jeli so učen¬ ci njegovi po poti grede trgati klasje. 24. Pa mu rekoFarizeji: Gllej, kaj delajo v soboto, kar se ne sme? 25. In on jim reče: Niste li ni¬ koli brali, kaj je storil David, ko je bil v sili in se je ulako- til, on in kteri so bili ž njim? 26. Kako je šel v hišo Božjo, ko je bil Abijatar veliki duho¬ ven, ter je snedel postavljene kruhe, kterili ni smel nikdor jesti, razen duhovni, in dal je tudi tistim, kteri so bili ž njim? 27. In reče jim: Sobota je u- stvarjena za voljo človeka, a ne človek za voljo sobote. 28. Za to je sin človečji go¬ spodar tudi sobote. III. Poglavje. In zopet vnide v shajališče, in bil je tam človek, kteri je imel suho roko. Sv. Marka Evang. 3. 57 2- In pazili so na-nj, če ga bo I uzdravil v soboto, da bi ga za¬ tožili. . 3. Pa reče človeku, kteri je If iiel suho roko: Stopi na sredo! 4- In reče jim: Ali se sme v s °5oto dobro storiti, ali hudo storiti? življenje oteti, ali po¬ gubiti? Oni so pa molčali. . 5. In pogledavši po njih okoli z Jezo, milovaje trdovratnost njih srca, veli človeku: Stegni roko svojo! Pa stegne, in rokanjego- Va je bila zdrava kakor druga. 6- In Farizeji izidejo, ter se Precej s Herodovci za-nj posve¬ tujejo, kako bi ga pogubili. I- Ali Jezus odide z učenci svojimi k morju; in velika mno- pca iz Galileje je šla za njim, Ui iz Judeje, h. In iz Jeruzalema, in iz Idu- jUeje, in z one strani Jordana; ju kteri so prebivali okoli Tira Ur Sidona: množica velika, ko so slišali, kakošne reči dela, Prišli so k njemu. 9. Pa reče učencem svojim, lla j mu bo ladjica pripravljena, Za voljo ljudstva, da ga ne bi stiskali. 10. Kajti veliko jili je uzdra- '11, tako, da so padali na-nj, da JU se ga dotikali, kterikoli so 'Uieli bolezni; 11. In nečisti duhovi, ko so J= a videli, padali so pred njim, ln kričali so, govoreč: Ti si sin Božji. 12. In zelo jim je pretil, naj ga ne razglase. 13. In izide na goro, in pokli¬ če k sebi, ktere je on hotel; ter pridejo k njemu. 14. In postavi jih dvanajst, da bi bili ž njim, in da bi jih poslal oznanjevat; 15. In bi imeli oblast uzdrav- Ijati bolezni, in izganjati hudiče; 16. Simona, in da mu ime Pe¬ ter; 17. In Jakoba sina Zebedeje- vega, in Janeza brata Jakobo¬ vega ; in da jima ime Boanerges, to je: Sinova gromova. 18. In Andreja, in Filipa, in Jerneja, in Matevža, in Toma¬ ža, in Jakoba sina Alfejevega, in Tadeja, in Simona Kanani- čana. 19. In Juda Iškarijana, kteri ga je tudi izdal. 20. In pridejo v hišo; in sni¬ de se zopet ljudstvo, tako, da še kruha niso mogli pojesti. 21. In slišavši to rojaki nje¬ govi, šli so, da bi gavjeli; kajti govorili so: Iz sebe je. 22. In pismarji, kteri so bili prišli iz Jeruzalema, pravili so: Belzebula ima, in: S poglavar¬ jem hudičev izganja hudiče. 23. In poklicavši jih k sebi, govoril jim je v prilikah: Kako more satan satana izganjati? | 24. In če se kraljestvo samo zoper sebe razdvoji, ne more J ostati to kraljestvo; 58 Sv. Marka Evang. 3. 4. 25. In če se dom sam zoper sebe razdvoji, ne more ostati ta dom; 26. In če je vstal satan sam zoper sebe, in se je razdvojil, ne more ostati, nego po njem je. 27. Nikdor ne more močnemu vniti v liišo in mu posode pobra¬ ti, če poprej močnega ne zveže, in tedaj bo okradel hišo nje¬ govo. 28. Resnično vam pravim, da se bodo vsi grehi odpustili si¬ novom človeejim, tudi kletvine, s kterimikoli bi prekleli Boga; 2 9. Kdor se pa zaroti proti sve¬ temu Duhu, nima odpuščanja na vekomaj, nego kriv je večne sodbe. 30. Kajti govorili so: Nečiste¬ ga duha ima. 31. Ter pridejo bratje njegovi in mati njegova, in stoječ zunej, pošljejo k njemu, da ga pokli¬ čejo. 32. In sedelo je ljudstvo okoli njega; in reko mu: Glej, mati tvoja in bratje tvoji te zunej iščejo. 33. In odgovori jim, govoreč: Kdo je mati moja, ali bratje moji? 34. In ozre se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, in re¬ če: Glej mati moja in bratje moji! 35. Kajti kdorkoli stori voljo Božjo, on je brat moj in sestra moja in mati. IV. Poglavje. In zopet začne učiti ob morji. ! In zbere se pri njem mnogo ljud¬ stva, toliko, da stopi v ladjo, ter je sedel na morji; in vse ljudstvo ! je bilo ob morji na tleh. 2. In učil jih jev prilikah mno¬ go, in pravil jim je v nauku svojem: 3. Poslušajte! Glej, izšel je | sejavec sejat. 4. In zgodi se, ko je sejal, j padlo je nekaj zrnja poleg ce¬ ste; in priletele so tiče nebeš¬ ko in ga pozobale. 5. A drugo je padlo na skal¬ nata tla, kjer ni imelo mnogo zemlje; in precej je pognalo, ker ni imelo globoke zendje. 6. Ko je pa solnce vzšlo, ove¬ nelo je; in ker ni imelo kore- ! nine, usahnilo je. 7. In drugo je padlo v trnje. In trnje je zrastlo in ga uduši- lo; in ni dalo sadu. I 8. In drugo je padlo na dobro zemljo; in dajalo je sad, kteri je rastel in se množil, in rodilo je po trideset, in po šestdeset, in po sto. 9. In reče jim: Kdor ima uše¬ sa, da sliši, naj sliši! 10. Ko je pa ostal sam, vpra¬ šajo ga tisti, kteri so bili pri njem z dvanajsterimi, zato pri¬ liko. 11. Pa jim reče: Vam je dano, da spoznate skrivnost kralje- Sv. Marka Evang. 10. 59 ^tva Božjega; onim pa, ki so 7;u,| vj, godi se vse v prilikah; 12. Da vidijo in gledajo, pa lle ugledajo; in slišijo ter po¬ kušajo, pa ne umejo: da se ne ,J kedaj spreobrnili, in bi se jim Opustili grehi. 13. In reče jim: Ne umete li “p Prilike ? a kako hoste vse pri- h ke umeli? 14. Sejavec seje besedo. 15. Ti so pa, ki so poleg ce- riej kjer se seje beseda, in sojo slišali, precej pride satan in Vze ttte besedo, kteraje poseja- Ua v njih srca. 16. In enako so ti, ki so na skalnata tla posejani: kteri he- «edo, ki so jo slišali, precej z v eseljem sprejmd; 11 ■ Pa nimajo korenine v se bi nego so nestanovitni; potem Co nastane stiska ali preganja¬ le za voljo besede, pohujšu- J e jo se precej. 18. In ti so, ki so v trnje po¬ ljani: ti so, kteri besedo sli- §i J0; . 19 • Pa skrbi tega sveta, in ni- 'nnmrnost bogastva, in druge riast.i se prikradejo, in uduše )e ®edo, in brez sadu je. 20. I n ti so, ki so na dobro žemljo posejani: kteri besedo P°slušajoin sprejemajo, ter pri¬ našajo sad, po trideset, in po trideset, in po sto. 21. In reče jim: Prižigali se ^ v eČa, da se pod mernik postavi ali pod posteljo? a ne, da se na svečnik postavi? 22. Kajti nič ni skrivnega, kar se ne bi razodelo; in nič ni tako skritega, da ne bi prišlo na svetlo. 23. Če ima kdo ušesa, da sli¬ ši, naj sliši! 24. In reče jim: Pomislite, kaj slišite! S kakoršno mero boste merili, merilo se bo vam, in pri¬ dalo se bo vam, ki poslušate. 25. Kajti kdor ima, dalo mu i se bo; a kdor nima, odvzelo mn se bo tudi to, kar ima. 26. In reče: Tako je kralje¬ stvo Božje, kakor človek, če vrže seme v zemljo, 27. In spi in vstaja po noči in po dnevu, in seme poganja, in raste, da ne ve on. 28. Kajti zemlja sama od sebe rodi, najprej travo, potem klas, j potem polno pšenico v klasu. 29. Ko pa sad dozori, precej pošlje srp; kajti nastala je že¬ tev. 30. In reče: Komu bomo pri¬ merili kraljestvo Božje? ali v kakošnej priliki ga bomo upo¬ dobili? 5 31. Ono je, kakor zrno goru- j šično, ktero je, ko se vsej e v zemljo, manjše od vseh semen, ktera so na zemlji; J 32. In ko je vsejauo, raste, in i postane veče od vseh zelišč, in j dela velike veje, da se morejo 6O Sv. M ar ka Evang. 4. 5. pod senco njegovo tiče nebeške nastanjevati. 33. In v mnogih takošnili pri¬ likah jim je govoril besedo, ko so jo mogli poslušati. 34. Brez prilike jim pa ni go¬ voril ; a posebej je učencem svo¬ jim razlagal vse. 35. In reče jim tisti dan, ko seje zvečerilo: Prepeljimo se na oni kraj. 36. In zapustivši ljudstvo, vze- moga, kakor je bil v ladji; bile so pa tudi druge ladjice ž njim. 3 7. Kar nastane velik vihar od vetra; in valovi so se vlivali v ladjo, da se je uže napolnjevala. 38. In on je bil na krmi, spe na vzglavji; in zbude ga, in re¬ ko mu: Učenik, ali ti ni nič mar, da pogibamo? 39. In vstavši, zapreti vetru, in reče morju: Umolkni, umiri se! In nehal je veter, in nasta¬ la je velika tihota. 40. In reče jim: Kaj ste tako plašni? Kako, da nimate vere? 41. In uplašili so se z velikim strahom, in govorili so med se¬ boj : Kdo vendar je ta, da sta mu tudi veter in morje pokorna? V. Poglavje. Ter pridejo na drugo stran morja, v okolico Gadarensko. 2. In precej, ko stopi iz ladje, sreča ga človek iz grobov, kteri je imel nečistega dulia, 3. In je prebivališče imel v grobih; in tudi z verigami ga ni mogel nihče zvezati: 4. Kajti bil je velikokrat Z oklepami in verigami zvezan, pa je verige potrgal in oklepe polomil, in nihče ga ni mogel ukrotiti. 5. In vedno, po noči in po dne- vu, bilje po gorah in po grobih, ter je kričal in se bil s kame¬ njem. 6. Ugledavši pa Jezusa odda- leč, steče, ter mu se pokloni. 7. In zakričavši z močnim gla¬ som, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, sin Boga najvišega? Za¬ klinjam te pri Bogu, ne muci me! 8. (Govoril mu je namreč: Izi¬ di, nečisti duh, iz tega človeka.) 9. In vpraša ga: Kako ti je ime? Pa odgovori in reče: Le- geon mi je ime, ker nas je mnogo. 10. In prosil gaje zelo, naj jih ne izžene iz tega kraja. 11. Bila je pa tam pri gorah velika čreda svinj, ktere so se pasle; 12. In zaprosijo ga vsi hudiči, govoreč: Dovoli nam, da vili- demo va-nje. 13. In Jezus jim precej dovo¬ li. In duhovi nečisti izidejo in vnidejo v svinje; in zakadi se čreda z brega v morje — bilo jih je pa kaki dve tisoči — ter potonejo v morji. Sv. Marka Evang. 5. 61 ,14. Tisti pa, ki so svinje pas- pobegnejo, in oznanijo po m estu in po vaseh. Pa izidejo, da pogledajo, kaj bito bilo, kar Se je zgodilo. 15. In pridejo k Jezusu, in Ugledajo obsedenca, da sedi in J e oblečen in pameten, tistega, ulje imel legeon, in preplašijo se. 16. In povedo jim tisti, kteri so bili videli, kako se je zgo¬ dilo obsedencu, in o svinjah. 11. In začno ga prositi, naj odide iž njih krajev. 18. In ko stopi na ladjo, pro- Sl l ga je obsedenec, da bi bil ž "jim. ' 19- Jezus mu pa ne dopusti, Oogomu reče: Pojdi na dom svoj r svojim, in naznani jim, kaj ti l e Grospod storil, in kako se te l e Usmilil. pO. Ter odide in začne ozna¬ čevati po Deseterih mestih, kaj ^U je storil Jezus; in vsi so se oudili. , ^1- In ko se prepelje Jezus v "dji zopet na drugo stran, zbe- !'" se pri njem mnogo ljudstva; 111 Čl je pri morji. 22. In glej, eden od starešin I "jališča, po imenu Jair, pri o In ko ga ugleda, pade mu Pjd noge; ^o. I n prosil ga je zelo, go- JUeČ: Hči mi umira; pridi, po- ,° z i na njo roke, da ozdravi in }j " živa. 24. Pa odide ž njim; in sloje za njim mnogo ljudstva, in stis¬ kali so ga. 25. In neka žena, ktera je imela krvotok dvanajst let, 26. In je mnogo pretrpela od mnogih zdravnikov, in potroši¬ la vse svoje, pa jej ni nič po¬ magalo, nego je še huje bilo: 27. Prišla je, slišavši za Je¬ zusa, med ljudstvom od zadi in se je dotaknila obleke njegove. 28. Kajti djala je: Če se le obleke njegove dotaknem, o- zdravela bom. 29. In precej je usahnil vir krvi njene, in spoznala je po životu, da je ozdravela od bo¬ lezni. 30. In začutivši Jezus precej po sebi, daje moč iž njega iz¬ šla, reče, obrnivši se med ljud¬ stvom: Kdo seje dotaknil moje obleke? 31. Pa mu reko učenci njego¬ vi : Saj vidiš ljudstvo, da te stis¬ ka, pa praviš: Kdo se meje do¬ taknil ? 32. In oziral se je okoli, da bi ugledal tisto, ktera je to sto¬ rila. 33. Žena pa, vedoč, kaj jej se je zgodilo, uplašena in trepe¬ taje pristopi, in pred njim pade in mu pove vso resnico. 34. On jej pa reče: Hči, vera tvoja ti je pomogla; pojdi v mi¬ ru, in bodi zdrava od nadloge svoje. 62 Sv. Marka Evang. 5. 6. 35. In ko je še govoril, pri¬ dejo od starešine shajališčmsga, govoreč: Hči tvoja je umrla; čemu nadleguješ še učeniku? 36. Jezus pa precej ko je slišal besedo, ktero so povedali, reče starešini: Ne boj se, le veruj! 37. In ni pustil nikomur, da bi šel za njim, razen Petru in Jakobu in Janezu bratu Jako¬ bovemu. 38. In pride v starešinovo hi¬ šo, in ugleda lirup in tiste, kteri so mnogo jokali in hrumeli. 39. Inkovnide, reče jim: Kaj hrumite in jokate? Deklica ni umrla, nego spi. 40. In posmehovali so mu se. On pa izžene vse, in vzeme oče¬ ta in mater deklice, in te, kteri so bili ž njim, in vnide, kjer je deklica ležala. 41. In prijemši deklico za ro¬ ko, veli jej: Talita, kumi! to se tolmači: Deklica, (pravim ti,) vstani! 42. In precej je vstala deklica in hodila; imela je pa dvanajst let: in začudijo se z velikim ču¬ dom. 43. In zapove j im zelo, naj ni- kdor ne zve tega; in reče, naj jej dado jesti. VI. Poglavje. In izide odtod, in pride v do¬ movino svojo; in za njim so šli učenci njegovi. 2. In ko je bila sobota, jel j 6 v shajališči učiti; in mnogi pQ' slušavci so strmeli, govorec: Odkod temu to? in kakošnaj 6 ta modrost, ki mu je dana, O’ se tudi takošni čudeži z rokam 1 njegovimi delajo? 3. Ali ni ta tesar, sin Marijin brat pa Jakobov in Jozejev hj Judov in Simonov ? in niso h sestre njegove tu med nami ■ In pohujševali so se nad njim' 4. Jezus jim pa reče: Nikj&' ni prerok brez časti, razen \ domovini svojej, in pri rodbini in na domu svojem. 5. In ni mogel ondej nobene- ga čudeža storiti, razen da j e malo bolnikov, položivši nanj® roke, uzdravil. 6. In čudil se je njih neveri; in hodil je okoli po vaseh in učil. 7. Pa pokliče k sebi dvanaj¬ stere, in začne jih razpošiljati po dva in dva, in dajal jim j e oblast nad duhovi nečistimi. 8. In zapove jim, naj niče sat ne jemljd na pot razen saffl e palice; ne torhe, ne kruha, ne v pasu denarja; 9. Nego da naj si obujejo o- panke, in naj ne oblačijo dveh sukenj. 10. In govoril jim je: Kjer¬ koli vnidete v hišo, tam osta¬ nite, dokler ne izidete odondod 11. In kterikoli vas ne bi spre¬ jeli in vas ne poslušali, grede Sv. Marka Evang. 6. 63 °dondod otresite prali izpod nog svojih, njim za pričo. Resnično vam pravim: Laže bo Sodomi a ji Gomori v dan sodbe, nego j bstemu mestu. 12. In ko so odšli, oznanje-j vali so ljudem, naj se spokore. 13. In izganjali so mnogo hu¬ dičev, in mazali z oljem mnogo bolnikov, in ozdravljali. 14. In slišal je to kralj Herod (kajti ime njegovo se je bilo ra zglasilo), in pravil je: Janez; Krstnik je od mrtvih vstal, in z a to se gode čudeži po njem. 15. Drugi so govorili: Elija je; a drugi so pravili: Prerok je, kakor kteri od prerokov. 16. Slišavši pa to Herod, reče: Taje tisti Janez, kteremu sem jaz glavo odsekal, on je vstal °d mrtvih. H. Kajti ta Herod je bil po¬ slal invjel Janeza, ter ga vkle¬ nil v ječi, za voljo Herodijade, svojega brata Filipa žene, da se j® Ž njo oženil; 18. Kajti Janez je djal Hero¬ du: Ne smeš imeti svojega bra- tel Žene. 19. Herodijada ga je pa zale¬ žala, in hotela gaje umoriti; Pa ni mogla. 20. Kajti Herod se je bal Ja¬ neza, vedoč, daje on pravičen jn svet mož, ter ga je varoval; 111 mnogo je delal, kakor mu je °n rekel, in rad ga je poslušal. 21. In ko je napočil priložen dan, daje Herod v spomin svo¬ jega rojstva večerjo napravil svojim knezom in stotnikom in Galilejskim prvakom, 22. Ter je prišla noter Hero- dijadinahči in plesala in se pri¬ kupila Herodu in gostom, reče kralj dekletu: Prosi me, kar¬ koli hočeš, in dal ti bom. 23. In priseže jej: Karkoli me boš prosila, dal ti bom, noter do polovice kraljestva mojega. 24. Ona pa izide in reče ma¬ teri svojej: Ktero reč ga bom prosila? Ona pa reče: Glavo Janeza Krstnika. 25. Ter vnide precej jadrno h kralju in ga zaprosi, govoreč: Hočem, da mi daj pri tej priči v skledi glavo Janeza Krst¬ nika. 26. In kralj postane žalosten; pa za voljo prisege in gostov jej ni hotel odreči. 27. In precej pošlje kralj ra- beljna, in zapove prinesti glavo ; njegovo. 28. Ta pa odide in mu odseka v ječi glavo, in prinese glavo njegovo vskledi, in da jo dekle- j tu; a dekle jo da materi svojej. 29. In slišavši to učenci nje¬ govi, pridejo in vzemo truplo njegovo, ter ga denejo v grob. 30. In snidejo se aposteljni pri Jezusu in mu vse sporoče, in to, kar so storili in ljudi naučili. 31. Pa jim reče: Pojdite vi sa¬ mi na samoten kraj, in malo po- 64 Sv. Marka Evang. 6. čijte. Kajti bilo jih je veliko, kteri so prihajali in odhajali, in še jesti niso utegnili. 32. Ter odidejo na ladji v sa¬ moten kraj sami. 33. In videlo jih je ljudstvo, ko so odhajali, in spoznajo ga mnogi; in peš iz vseh mest po- teko tj e, in preliite jih, in sni¬ dejo se k njemu. 34. In izstopivši, zagleda Je¬ zus mnogo ljudstva, in zasmi¬ lijo mu se; kajti bili so kakor ovce, ktere nimajo pastirja. In začne jih učiti mnogo reči. 35. In ko je bila urauže poz¬ na, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Samoten je kraj in ura uže pozna; 36. Razpusti jih, da odidejo v okolne vasi in trge, ter si kupi¬ jo kruha, ker nimajo kaj jesti. 37. On pa odgovori in jim re¬ če: Dajte jim vi jesti. Pa mu re¬ ko: Če odidemo in kupimo za dve sto grošev kruha, ter jim damo jesti? 38. On jim pa reče: Koliko hlebov imate? Pojdite in po¬ glejte! In zvedevši, reko: Pet, in dve ribi. 39. In zapove jim, naj posade zaporedoma, omizjeza omizjem, po zelenej travi. 40. In posedejo se v vrste, po sto in po petdeset. 41. In vzemši petere hlebe in tisti dve ribi, ozre se proti ne¬ bu in blagoslovi; ter razlomi hlebe, in dajal je učencem svo¬ jim, naj položepred nje. In dve ribi razdeli vsem. 42. In jedli so vsi, in nasitili so se. 43. In pobrali so koscev, dva¬ najst košev polnih, in ostankov j od rib. 44. In bilo jih je, kteri so jedli hlebe, kakih pet tisoč mož. 45. In precej prisili učence svoje, naj vstopijo v ladjo in gredo naprej črez morje k Bet- sajdi, dokler ne razpusti ljud¬ stva. 46. In ko jih je odpravil, odi¬ de na goro molit. 47. In ko seje zvečerilo, bila je ladja sredi morja, in on sam na zemlji. 48. In zagleda jih, da se mu¬ čijo z veslanjem; bil jim j e nam¬ reč veter nasproti. In okoli četr¬ te straže po noči pride k njim, hode po morji; in hotel je iti mimo njih. 49. Oni pa, videvši ga, da hodi po morji, menili so, da je pri¬ kazen, in zakriče: 50. Kajti vsi so ga zagledali in preplašili se. In precej jili o- govori in jim reče: Zaupajte; jaz sem, ne bojte se! 51. In stopi k njim v ladjo, in veter utihne. In zelo so se za¬ vzemali in čudili, 52. Ker niso umeli tega od hle¬ bov; kajti srce njih je bilo oka- menelo. Sv. Makka Ev ano. 6. 7. 65 . 53. In ko se prepeljejo, pride¬ jo na zemljo Genezaretsko in Potisnejo ladjo li kraju. 54. In ko stopijo iz ladje, spo- Zna j° ga precej; 55. Ter obletajo vso tisto oko- opo, in začno na posteljah bol- Gke prinašati, kier so slišali, da je on. 56. In kamorkoli je hodil, v Tge ali v mesta ali v vasi, po¬ padali so po ulicah bolnike, in P''ošili so ga, da bi se le robu obleke njegove dotaknili; in Perikoli so se ga dotikali, o- z dravljeni so bili. VII. Poglavje. 1 ^n snidejo se pri njem Farizeji 111 nekteri od pismarjev, kteri 80 bili prišli iz Jeruzalema; 2. In videvši nektere učence Hjegove, da s priprostimi roka¬ mi, to je z neumitimi, jedo kruh, Zavrnejo jih. 3. (Kajti Farizeji in vsi Judje pojedo, dokler s pestjo ne umi- Jejo rok, izpolnjevaje izročilo Darijih. 4. In prišedši s trga, ne jedo, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih je reči, ktere so spre¬ jeli, in jih izpolnjujejo: umiva¬ le kupic in vrčev in kotlov in Popi.) . Na to ga vprašajo Farizeji pismarji: Za kaj se učenci tv oji ne ravnajo po izročilu sta- rijih, nego z neumitimi rokami jedo kruh? * 6. On jim pa odgovori in re¬ če: Lepo je prerokoval Izaija za vas hinavce, kakor je pisa¬ no: »To ljudstvo me z ustnica¬ mi spoštuje, srce njih je pa da¬ leč, od mene. 7. Ali zastonj me časte, učeč nauke, zapovedi človeške.« 8. Kaj ti opusti vši zapoved .Bož¬ jo, izpolnjujete postave človeš¬ ke, umivanje vrčev in kupic, in mnogo drugih tem podobnih re¬ či počinjate. 9. In reče jim: Lepo zametu¬ jete zapoved Božjo, da izročilo svoje ohranite. 10. Mojzes namreč je rekel: »Spoštuj očeta svojega in ma¬ ter svojo.« In: »Kdor prekli¬ nja očeta ali mater, naj s smrtjo pogine.« 11. Vi pa pravite: Ce reče člo¬ vek očetu ali materi: Korban! (to je: Darje,) s čimer tipomo- rem. 12. In ne puščate mu nič več storiti očetu svojemu ali materi svojej, 13. Zametovaje besedo Božjo za voljo postave svoje, ktero ste postavili; in mnogo tem po¬ dobnih reči počinjate. 14. In poklicavši vse ljudstvo, reče jim: Poslušajte me vsi, in umejte! 15. Nič ne more človeka o- skruniti, kar od zunej v njega 66 Sv. Marica Evang. 7. prihaja; nego to, kar izhaja iž njega, to je, kar skruni človeka. 16. Če ima kdo ušesa, da sli¬ ši, naj sliši! 17. In ko vnide od ljudstva prod v hišo, vpraševali so ga učenci njegovi za to priliko. 18. Pa jim reče: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da vse to, kar od zunej v člo¬ veka prihaja, ne more gaoskra¬ niti? 19. Ker ne gre v srce njegovo, nego v trebuh; in izhaja ven, čisteč vse jedi. 20. Reče pa: Kar iz človeka izhaja, to ga skruni. 21. Kajti od znotrej, iz srca člo¬ veškega izhajajo hudobne mi¬ sli, prešestva, kurbarije, poboji, 22. Kraje, lakomnost, hudob¬ nost, zvijača, nečistost, hudob¬ no oko, preklinjanje Boga, na¬ puh, nespametnost. 23. Vse te hudobne reči od znotrej izhajajo, in skrunijo človeka. 24. In vstavši odtod, odide v Tirske in Sidonske kraje. In vstopivši v hišo, ni hotel, da bi kdo zvedel za-nj; ali ni se mo¬ gel prikriti. 25. Kajti slišavši za-nj žena, ktere hči je imela duha nečiste¬ ga, pride in mu pade pred noge. 26. Bila je pa žena Grkinja, Sirofeničanka po rodu; in pro¬ sila ga je, naj bi izgnal hudiča iz hčeri njene. 27. Jezus jej pa reče: Poje¬ njaj, naj se poprej nasitijo otro¬ ci ; ker ni lepo, da se vzeme kruh otrokom, in sc vrže psom. 28. Ona pa odgovori in mu re¬ če : Da, gospod! ali tudi psi pod mizo jedo od drobtin otrok. 29. Pa jej reče: Za voljo te besede, pojdi; izšel je hudič iz hčeri tvoje. 30. In odšedši na dom svoj, našla je, daje izšel hudič iž nje, in hčer je ležala na postelji. 31. In Jezus izide zopet iz Tir- skili in Sidonskili predelov, in pride h Galilejskemu morju, po sredi predelov Deseterih mest. 32. In pripeljejo mu gluhega in mutastega, ter ga zaprosijo, naj bi položil na-nj roko. 33. In vzemši ga od ljudstva proč na stran, položi prste svoje v ušesa njegova, in pljune in se dotakne jezika njegovega. 34. In pogledavši na nebo, vzdihne in mu reče: Efata, to je: Odpri se! 35. In precej se odpro ušesa njegova; in razveže se vez je¬ zika njegovega, in govoril je prav. 36. In zapove jim, naj niko¬ mur ne povedo; ali bolj ko jim je prepovedoval, bolj so ozna¬ njevali. 37. In presilno so se čudili, govoreč: Vse je dobro naredil; gluhim nareja, da slišijo, in mu¬ tastim, da govore. Sv. Marka Evang. 8. 67 VTTT. Poglavje. Tiste dni, ko je bilo vse polno ljudstva pri njem, in niso imeli kuj jesti, poklice Jezus učence sv oje, in reče jim: 2. Ljudstvo mi se smili; kajti uže tri dni so pri meni, in ni- uiajo kaj jesti; 3. In če jih pustim lačne na ujih dom, oslabeli bodo na poti; kajti nekteri od njih so daleč Prišli. 4- Pa mu odgovore učenci nje¬ govi; Odkod bi jih mogel kdo ki v puščavi nasititi s kruhom? 5. In vpraša jih: Koliko imate hlebov? Oni pa reko: Sedem. 6. Pa zapove ljudstvu, naj se posedejo po tleh. In vzemši sed¬ mere hlebe, zahvali, in prelomi, hi dajal je učencem svojim, naj Polože pred njej in položili so Pred ljudstvo. 7. In imeli so malo rib; in bla- goslovivši jih, reče, naj polože kuli te pred nje. . 3. Ter so jedli in nasitili se; lu pobrali so ostanke koscev, Se dem košev. 9- Bilo jih j e pa, kteri so jedli, kake štiri tisoči; in razpusti'jih. 10. In precej vstopi v ladjo z hČenci svojimi, in pride v Dal- hianutske kraje. 11. Pa izidejo Farizeji, in za- ( 'u6 se ž njim prepirati, in zahte¬ vali so od njega znamenje z ne- >a , izkušajoč ga. 12. In vzdihnivši z duhom svojim, reče: Kaj zahteva ta rod znamenja? Resnično vam pravim: Ne bo se dalo zname¬ nje temu zarodu. 13. In pustivši jih, stopi pre¬ cej v ladjo, in odide na drugo stran. 14. Pozabili so pa vzeti kruha, in niso imeli več kakor en hleb s seboj v ladji. 15. In naročal jim je, govoreč: Glejte, varujte se kvasu Fari¬ zej skega in kvasu Herodovega. 16. In premišljevali so sami s seboj, govoreč: Kruha nimamo. 17. In ko Jezus to spazi, reče jim: Kaj premišljujete, da ni¬ mate kruha? Ali še ne spoznate, in ne umete? ali imate še oka- menjeno srce svoje? 18. Oči imate, in ne vidite? ušesa imate, in ne slišite? in ne pomnite li? 19. Ko sem pet hlebov razlo¬ mil med pet tisoči, koliko pol¬ nili košev ste nabrali drobtin? Reko mu: Dvanajst. 20. Ko sem jih pa sedem med štiri tisoči, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Oni pa re¬ ko: Sedem. 21. In reče jim: Kako ne li¬ mete? 22. In pride vBetsajdo. In pri¬ peljejo mu slepca, in zaprosijo ga, naj se ga dotakne. 23. In prijemši slepca za roko, izpelje ga ven iz vasi; ter plju- 5 * 68 Sv. Marka Evang. 8. 9. ne v oči njegove, in poliživši ro¬ ke na-nj, vpraša ga, če kaj vidi ? 24. Pa spregleda, in reče: Vidim ljudi, da kakor drevesa okoli hodijo. 25. Potem položi zopet roke na oči njegove, in reče mu, naj po¬ gleda. In ozdravel je, in videl je bistro vse. 26. In odpravi ga na dom nje¬ gov, govoreč: Ne hodi ne v vas, in tudi nikomur v vasi ne povej. 27. Ter izide Jezus in učenci njegovi v vasi Cezareje Filipo¬ ve ; in po poti je vpraševal učen¬ ce svoje, govoreč jim: Kdo pra¬ vijo ljudje, da sem jaz? 28. Oni mu pa odgovore: Ja¬ nez Krstnik; in drugi: Elija; drugi pa: Eden od prerokov. 2 9. In on jim reče: Kdo pa pra¬ vite vi, da sem jaz ? Peter pa od¬ govori in mu reče: Ti si Kristus. 30. In zapreti jim, naj nikomur ne pripovedujejo za-nj. 31. In začne jih učiti, da mora sin človečji mnogo pretrpeti, in zavržen hiti od starešin in ve¬ likih duhovnov in pismarjev, in umorjen hiti, in v treh dneh od smrti vstati. 32. In to hesedo je govoril srčno. In Peter ga prime, in začne ga odvračati. 33. On se pa ohrne, in pogle- davši učence svoje, zapreti Pe¬ tru, govoreč: Poberi se od me¬ ne, satan! ker ne misliš, kar je Božje, nego kar je človeško. 34. In poklicavši ljudstvo z učenci svojimi, reče jim: Kdor hoče za menoj iti, zataji naj sa¬ mega sehe, in vzeme križ svoj, in gre za menoj. 35. Kajti kdor hoče življenje svoje ohraniti, izgubil ga ho; kdor pa izgubi življenje svoje za voljo mene in evangelja, ta ga ho ohranil. 36. Kaj namreč pomaga člo¬ veku, če ves svet pridobi, duši svojej pa škoduje? 37. Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo? 38. Kajti kdor se sramuje me¬ ne in besed mojih v tem pre- šestnem in grešnem rodu, sra¬ moval se bo tudi sin človečji IX. Poglavje. In reče jim: Resnično vam pravim, da so nekteri med temi, ki stoje tu, kteri ne bodo oku¬ sili smrti, dokler ne vidijo kra¬ ljestva Božjega, da je prišlo z močjo. 2. In črez šest dni vzeme Je¬ zus Petra in Jakoba in Janeza, in odpelje jih na visoko goro sa¬ me posebej; in premeni se pred njimi. 3. In oblačila njegova posta¬ nejo svetla, zelo bela kakor sneg, kakor jih belivec na zem¬ lji ne more ubeliti. Sv. Marka Evang. 9. 4. In prikaže jim se Elija z Mojzesom, in pogovarjala sta z Jezusom. 5. In Peter odgovori in reče Jezusu: Rabi, dobro nam je tu hiti; bomo pa naredili tri šato- r e: tebi enega, in Mojzesu ene¬ ga, in Eliju enega. 6. Ni namreč vedel, kaj govo- ri ; kajti bili so zelo uplašeni. U Pa nastane oblak in jih za¬ krije; in glas pride iz oblaka, govoreč: Taje sin moj ljublje¬ ni; njega poslušajte. 8. In nagloma se ozro, in ni¬ kogar več niso videli, razen Je¬ zusa samega s seboj. 9. Ko šopa stopali z gore, za¬ pove jim, naj nikomur ne pove¬ jo, kar so videli, dokler sin člo- v ečji ne vstane od mrtvih. 10. In to besedo so ohranili v s ebi, in vpraševali so, kaj bi to kilo; od mrtvih vstati? 11. In vpraševali so ga, govo¬ reč: Saj pravijo pismarji, da niora Elija poprej priti? 12. On pa odgovori in jim re- oe: Elija bo prišel res poprej in ho vse uravnal; kakor je tudi pisano za sina človečjega, da Uiora mnogo pretrpeti in zani¬ čevan biti; 13. Ali jaz vam pravim, daje tudi Elija prišel, in storili somu, kar so hoteli, kakor je pisano Za-nj. 14. In prišedši k učencem, Ugleda mnogo ljudstva okoli 69 njih, in pismarje, da se ž njimi prepirajo. 15. In precej vse ljudstvo, ko ga ugleda, ostrmi, in pritekši k njemu, pozdravljali so ga. 16. Pa vpraša pismarje: Kaj se prepirate ž njimi? 17. In odgovarjajoč eden iz¬ med ljudstva, reče: Učenik, pri¬ peljal sem k tebi sina svojega, kteri ima duha mutastega. 18. In kedar ga zgrabi, lomi ga; in on se peni, in škriplje z zobmi svojimi, in suši se. Pa sem djal učencem tvojim, naj bi ga izgnali, in niso mogli. 19. On mu pa odgovori in re¬ če: O neverni rod, doklej bom z vami? doklej vas bom trpel? Peljite ga k meni! 20. In pripeljejo ga k njemu. In ko ga duh ugleda, precej ga strese; in padši na zemljo, va¬ ljal se je in penil. 21. Pa vpraša očeta njegove¬ ga: Koliko je časa, kar mu se je to zgodilo? On pa reče: Od mladih nog. 22. In velikokrat ga tudi v ogenj vrže ali v vodo, da bi ga pogubil; ali če moreš kaj, po¬ magaj nam, usmili se nas. 23. Jezus mu pa reče: če mo¬ reš to verovati, vse je mogoče tistemu, kteri veruje. 24. In precej zavpije oče mla¬ deničev, in s solzami reče: Ve¬ rujem, gospod; pomagaj neveri rnojej! 70 Sv. Marka Evang. 9. 25. Videvšipa Jezus, da se ste¬ ka ljudstvo, zapreti duhu neči¬ stemu, govoreč mu: Duh muta¬ sti in gluhi, jaz ti ukazujem, izi¬ di iž njega, in nevnidivečva-nj. 26. Pa zakriči in ga močno strese, in izide iž njega. In po¬ stal je kakor mrtev, tako, da so mnogi govorili, da je umrl. 27. Jezus ga pa prime za ro¬ ko in ga vzdigne; in vstal je. 28. In ko vnide v hišo, vpra¬ ševali so ga učenci njegovi na samem! Za kaj ga mi nismo mogli izgnati? 29. Pa jim reče: Ta zarod ne more iziti z ničimer, razen z mo¬ litvijo in postom. 30.In izšedši odtod, šli so sku¬ paj skozi Galilejo; in ni hotel, da bi kdo zvedel. 31. Kajti učil je učence svoje, in pravil jim je: Sin človečji bo izdan v človeške roke, in umo¬ rili ga bodo; in ko bo umorjen, vstal bo tretji dan od smrti. 32. Oni pa niso umcli govora, in bali so se vprašati ga. 33. In pride vKapernaum; in ko je bil v hiši, vprašajih: Kaj ste se po poti med seboj prič¬ kali? 34. Oni so pa molčali; prepi¬ rali so se bili namreč po poti med seboj, kdo je največi. 35. Inko seje usedel, pokliče dvanajstere, in reče jim: Ce kdo hoče biti prvi, naj bo najzadnji od vseh, in vsem služabnik. 36. In vzemši otročiča, posta¬ vi ga sredi njih; in objemši ga, reče jim: 37. Kdor enega takih otroči¬ čev sprejme v ime moje, mene sprejema: in kdor mene sprej¬ me, ne sprejema mene, nego tega, kteri me je poslal. 38. Pa mil odgovori Janez in reče: Učenik, videli smo neko¬ ga, da je z imenom tvojim iz¬ ganjal hudiče, kteri ne hodi za nami; in zabranili smo mu, ker ne hodi za nami. 39. Jezus mu pa reče: Nebra- nite mu; kajti nikogar ni, kteri bi storil čudež z imenom mojim, in bi mogel brž slabo govoriti o meni. 40. Kajti kdor ni zoper nas, z nami je. 41. Kdorkoli namreč vas na¬ poji s kupico vode v ime moje, ker ste Kristusovi, resnično vam pravim, ne bo izgubil pla¬ čila svojega. 42. In kdor pohujša enega teh malih, kteri verujejo v me, bilo bi mu bolje, da bi mu se obesil kamen mlinski na vrat, in bi bil vržen v morje. 43. In če te pohujšuje roka tvoja, odsecijo; bolje ti j e brez' roke vniti v življenje, nego obe roki imeti, in oditi v pekel, v ogenj neugasljivi, 44. Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne. 45. In če te noga tvoja pohuj- 71 Sv. Marka Evang. 9. 10. Su je, odseei jo; bolje ti j e hro- nieiuu vniti v življenje, nego °be nogi imeti, in vrženemu biti v pekel, v neugasljivi ogenj, . 46. Kjer njih črv ne umira, 111 ogenj ne gasne. y 47. In če te oko tvoje pohuj¬ šuje, izderi ga; bolje ti je z enim oeesom vniti v kraljestvo Bož¬ je, nego obe očesi imeti, in vr¬ ženemu biti v pekel ognjeni, 48. Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne. 49. Kajti vsak se bo z ognjeni osolil, in vsaka žrtva se ho s so¬ ljo osolila. 50. Dobra je sol; če pa sol ne¬ slana postane, s čim jo boste osolili? Imejte v sebi sol, in mir ln iejte med seboj. X. Poglavje. T * o vstavši odtod, pride v kraje Judejske, skozi pokrajino za Jordanom; in snide se zopet jjudstvo k njemu; in kakor je ll Uel navado, zopet jih je učil. 2. Pa pristopijo Farizeji in ^prašajo ga, če j e dovoljeno mo- *u ženo popustiti, izkušajoč ga. 3- On pa odgovori in jim reče: 14aj vam je zapovedal Mojzes? 4. Oni pa reko: Mojzes je do¬ pustil ločilno pismo napisati, in Pustiti jo. 5. Pa odgovori Jezus in jim r eČe: Zavoljo trdosrčnosti vaše Vat n j e napisal to postavo; 6. V začetku stvarjenja pa, moža in ženo ustvaril ju je Bog. 7. »Za to ho zapustil človek očeta svojega in mater; in pri¬ družil se bo ženi svojej. 8. In dva bosta eno telo.« Ta¬ ko nista več dva, nego eno telo. 9. Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje. 10. In v hiši ga zopet učenci njegovi za to vprašajo. 11. Pa jim reče: Kdor po¬ pusti ženo svojo in se oženi z drugo, prešestvuje proti njej; 12. In če žena popusti moža svojega in se omoži' z drugim, prešestvuje. 13. In prinašali so k njemu otročiče, naj bi se jih dotaknil; učenci so pa branili tem, kteri so jih prinašali. 14. Videvši pa to Jezus, raz¬ hudi se, in reče jim: Pustite otročiče, naj pridejo k meni, in ne branite jim; kajti takih je kraljestvo Božje. 15. Kesnično vam pravim: Kdor ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, ne bo prišel va-nj. 16. In ohjemši jih, položi na nje roke in jih blagoslovi. 17. In ko izide na cesto, pribe¬ ži nekdo k njemu, in poklekniv- ši pred njim, vpraša ga: Dobri učenik, kaj naj storim, da za- dobom večno življenje? 18. Jezus mu pa reče: Kaj me 72 Sv. Marka Evang. 10. imenuješ dobrega? Nihče ni do¬ ber, razen eden, Bog. 19. Zapovedi znaš: Ne preše- stvuj; ne ubijaj; ne kradi; ne pričaj po krivem; ne goljufaj; spoštuj odeta svojega in mater. 20. On pa odgovori in mu re¬ de: Udenik, vse to sem izpolnil od mladosti svoje. 21. J ezus pa pogledavši na-nj, poljubi ga in mu rede: Enega ti ješe treba; pojdi, prodaj, kar¬ koli imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad na nebu: ter pridi, vzemi križ, in pojdi za menoj. 22. On pa postane žalosten za voljo te besede, inodide otožen; kajti imel j e mnogo premoženj a. 23. In Jezus pogleda okoli, in rede učencem svojim: Kako tež¬ ko bodo prišli tisti, kteri imajo bogastvo, v kraljestvo Božje? 24. Učenci so se pa zavzemali nad besedami njegovimi. Jezus pa zopet odgovori in jim reče: Otroci, kako težko je tistim, kteri zaupajo bogastvu, v kra- ! ljestvo Božje vniti! 25. Laže je priti kameli skozi igelno ušesce, nego bogatemu vniti v kraljestvo Božje. 26. Oni so se pa na vso moči čudili, govoreč med seboj: In kdo se more zveličati? 27. Jezus pa pogleda na nje, in reče: Pri ljudeh je nemogoče, ali ne pri Bogu: kajti vse je mo¬ goče pri Bogu. 28. In začne mu Peter praviti: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj. 29. Jezus pa odgovori in reče: Resnično vam pravim, nikogar ni, kteri je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive, za voljo mene in evan- gelja, 30. Da ne bi prejel sedaj na tem svetu stokrat toliko, hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv, s preganjanjem, na drugem pa večnega živi j enj a. 31. Mnogi pa, kteri so prvi, bodo zadnji, in kteri so zadnji, prvi. 32. Bili so pa. na poti, gredoč v Jeruzalem; in Jezus je šel pred njimi, in oni so se čudili, in gredoč za njim, bali so se. In vzemši zopet dvanajstere, začne jim praviti, kaj mu se ima zgoditi: 33. Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan velikim duhovnom in pismarjem, in ob¬ sodili ga bodo na smrt, in izro¬ čili nevernikom, 34. In zasramovali ga bodo, in bičali ga, in pljuvali na-nj, in umorili ga bodo; a tretji dan bo vstal od smrti. 35. Pa pristopita k njemu Ja¬ kob in Janez, sinaZebedejeva, govoreč: Učenik! hočeva, da nama stori, kar bova prosila. 36. On jima pa reče: Kaj ho- I četa, da naj vama storim? Sv. Marka Evang. 10. 11. 73 37. Ona mu pa rečeta: I)aj " a "aa, da sedeva eden tebi na 'lesno, in eden tebi na levo v slavi tvojej. 38. Jezus jima pa reče: Ne v esta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, kteregajaz pijem, in kr¬ miti se s krstom, s kterim se j" z krstim? 39. Ona mu pa rečeta: More- Va - In Jezus jima reče: Kelih, kterega jaz pijem, bosta pila; 111 s krstom, s kterim se jaz kr¬ stim, bosta se krstila. 40. Da bi pa sedla meni na 'lesno in meni na levo, ne mo- r em jaz dati, nego to se bo da- tem, kterim je pripravljeno. 41. In slišavši to deseteri, zač- "o se jeziti nad Jakobom in Ja¬ nezom . 42. Jezus jih pa pokliče, in r eČe jim: Veste, da tisti, kteri "‘enij o vladati nad narodi, nad "jimi gospodujejo: a poglavarji "jih imajo oblast nad njimi. 43. Ne bo pa tako med vami: "ego kdorkoli hoče velik po¬ stati med vami, naj vam bo služabnik; 44. In kdorkoli od vas hoče Postati prvi, bodi vsem hlapec. 45. Kajti tudi sin Človečji ni Prišel, da bi mu služili, nego da služi, in dd življenje svoje za °dkup mnogim. 46. In pridejo v Jeriho. In ko s° Šli iz Jerihe, on in učenci nje¬ govi, in obilno ljudstva, sedel je sin Timejev slepi Bartimej kraj poti in je prosil. 47. In ko sliši, da je Jezus Nazarečan, začne vpiti in go¬ voriti: Sin Davidov, Jezus, u- smili se me! 48. In mnogi so mu pretili, naj umolkne; on je pa še veliko bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me! 49. In Jezus se ustavi, in reče, naj ga pokličejo. Pa pokličejo slepca, govoreč mu: Ne boj se! Vstani; kliče te. 50. On pa, zagnavši s sebe plašč svoj, vstane, in pride k Jezusu. 51. In Jezus odgovori in mu reče: Kaj hočeš, naj ti storim? Slepec mu pa reče: Babi, da spregledam! 52. Jezus mu pa reče: Pojdi; j vera tvoja ti je pomogla. In pre- I cej je spregledal, in šel je za I Jezusom po poti. XI. Poglavje. In ko so se približevali Jeru¬ zalemu, Betfagi in Betaniji pri jOljskej gori, pošlje dva izmed učencev svojih. 2. In reče jima: Pojdita v vas, ki vama je nasproti; in precej, ko prideta va-njo, našla bosta žrebe privezano, na kterem ni noben človek sedel: odvežita | ga, in pripeljita. 3. In če vama kdo reče: Kaj 74 Sv. Marka E v ang. 11. delata to? recita: Gospod ga potrebuje: in precej ga bo po¬ slal sem. 4. Ter odideta, in najdeta žre¬ be privezano pri vratih znnej na razpotji, in odvežeta ga. 5. In nekteri tistih, ki so on- dej stali, reko jima: Kaj odve¬ zujeta žrebe? 6. Ona jim pa režeta, kakor je bil Jezus naročil: in puste ju. 7. Ter pripeljeta žrebe k Je¬ zusu, in denejo na-nj oblačila svoja: in usede se na-nj. 8. Mnogi pa pogrnejo oblačila svoja po cesti; a drugi so sekali veje z dreves, ter jih stlali po poti. 9. In kteri so šli pred njim, in kteri so šli za njim, vpili so, go¬ voreč: Hosana! Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospodovem! 10. Blagoslovljeno kraljestvo očeta našega Davida, ktero gre v imenu Gospodovem! Hosana na višavah! 11 .In Jezus vnide v Jeruzalem, in v tempelj; in ko je vse pre¬ gledal, odide, ker je bil uže ve¬ čer, z dvanajsterimi vBetanijo. 12. In ko so drugi dan šli iz Betanij e, postane lačen. 13. In ugledavši od daleč smokvo, ktera je imela listje, pride, ako bi kaj našel na njej. Ali prišedši k njej, ne najde ničesar razen listje: ker ni bil čas za smokve. 14. In Jezus odgovori in jej reče: Naj na vekomaj nikoli nihče s tebe sadu ne je! In sli' šali so ga učenci njegovi. 15. In pridejo v Jeruzalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, kteri so v tem' peljnu prodajali in kupovali; in mize menjalcev in stole tistih, kteri so prodajali golobe, pre- vrne. 16. In ni pustil, da bi kdo ne- sel posodo skozi tempelj. 17. In učil je, govoreč jim: Mar ni pisano: »l)om moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom?« A vi ste naredili iz njega »janio razbojniško«. 18. In slišali so pismarji in ve¬ liki duhovni, in iskali so, kako bi ga pogubili; kajti bali so se ga, ker se je vse ljudstvo ču¬ dilo nauku njegovemu. 19. In ko se je zvečerilo, šel je ven iz mesta. 20. In gredoč zjutraj mimo, ugledajo smokvo, da se je po¬ sušila s korenino. 21. In spomene se Peter, in reče mu: Rabi, glej, smokva, ktero si preklel, posušila seje. 22. Pa odgovori Jezus in jim reče: Imejte vero Božjo! 2 3. Kaj ti resnično vam pravim: Čekdoreče tej gori: Vzdigni se, in vrzi se v morje! in ne dvomi v srcu svojem, nego veruje, da se 1)0 zgodilo, kar pravi, zgo¬ dilo mu se bo, karkoli poreče. 24. Za to vam pravim: Vse, 75 Sv. Marka Evang. 11.12. karkoli v molitvi svojej prosite, Verujte da boste prejeli, in zgo- tovarn ge bo. e5. In kedar se vstopite, k mo- jitvi odpustite, če zoper koga . a j imate; da tudi oče vaš, ki J e na nebesih, odpusti vam vaše grebe. ^6. Če pa vi ne odpuščate, tudi y a m ne bo odpustil oče vaš, ki k' na nebesih, vaših grehov. 27. In pridejo zopet v Jeruza- ei *n In ko se je po tempeljnu sprehajal, pridejo k njemu ve- *ki duhovni in pismarii in sta¬ rine, 28. In reko mu: S kakošno plastjo delaš to? in kdo ti je aa l to oblast, da to delaš? 29. Jezus pa odgovori in jim l nČe: Vprašal bom tudi jaz vas eil ° bosedo; in odgovorite mi, P a vam bom povedal, s kakošno °nlastj° to delam. 60. Krst Janezov, jeli bil z ne- V s ,ali od ljudi ? Odgovorite mi! 61. In premišljevali so sami s Se boj, govoreč: Če rečemo: Z kpbes, poreče: Za kaj mu torej j riste verovali? 62. Bi li rekli: Od ljudi? Bali m. Se ljudstva; kajti vsi so mis- 11 za Janeza, da je bil res Prerok. 6 ; h Pa odgovore in reko Je- ksu: Ne vemo. In Jezus odgo- v °ri in jim reče: Tudi jaz vam 110 povem, s kakošno oblastjo to delam. XII. Poglavje. In začne jim v prilikah govo¬ riti : Zasadil je človek vinograd, in ogradil gaje s plotom, in iz¬ kopal je klet in sezidal stolp, in izročil gaje vinogradnikom, ter je odpotoval. 2. In ko je bil čas, pošlje do vinogradnikov hlapca, da bi od vinogradnikov prejel od sadu vinogradovega. 3. Oni ga pa zgrabijo, in pre¬ tepu, in pošljejo praznega. 4. In zopet pošlje k njim dru¬ gega hlapca; in tega kamenjajo in mu razbijejo glavo, in po¬ šljejo usramotenega. 5. In zopet pošlje drugega; in tega ubijejo. In mnogo drugih, od kterih so nektere pretepli, a nektere pobili. 6. Imajoč torej še edinega sina svojega ljubljenega pošlje na¬ posled tudi tega k njim, govo¬ reč: Sina mojega se bodo bali. 7. Oni pa, vinogradniki, reko med seboj: Taje dedič. Pridite, ubijmo ga, in naš bo vinograd. 8. Ter ga zgrabijo in ubijejo, in vržejo ven iz vinograda. 9. Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in bo vi¬ nogradnike pogubil, in vino¬ grad bo izročil drugim. 10. Niste li tega pisma brali? »Kamen, kteregaso zidarji za¬ vrgli, on je postal glava oglu; 76 Sv. Marka Evang. 12. 11. Od Gospoda seje zgodilo to, in čudno je v očeh naših.« 12.In gledali so, dahi gavjeli; ali zboje se ljudstva. Spoznali so namreč, daje zoper njih pri¬ liko povedal. In pustivši ga, od¬ idejo. 13. In pošlj ej o k nj emu nekteri od Farizejev in Herodovcev, da hi ga vjeli v besedi. 14. Oni pa pristopijo in mu re¬ ko: Učenik! vemo, da si pravi¬ čen in ti ni nikogar mar, ker ne gledaš ljudem na lice, nego v resnici učiš pot Božjo. Ali se sme dati cesarju davek ali ne? hi li dali, ali ne hi dali? 15. On je pa poznal njih hinav¬ stvo, in reče jim: Kaj me izku¬ šate ? Prinesite mi denar, da po¬ gledam. 16. Oni pa prineso. In reče jim: Čegavaje ta podoba in na¬ pis ? Oni mu pa reko: Cesar¬ jeva. 17. Pa odgovori Jezus in jim reče: Dajte, kar je cesarjevega, cesarju, in kar je Božjega, Bo¬ gu. In začudijo mu se. 18. Pa pridejo k njemu Sadu- ceji, kteri pravijo, da ni vstaja¬ nja. In vprašajo ga, govoreč: 19. Učenik! Mojzes nam je napisal: Če komu brat umre, in zapusti ženo, otrok pa ne za¬ pusti, naj vzeme brat njegov že¬ no njegovo, in zbudi seme bratu svojemu. 20. Bilo je pa sedem bratov, in prvi je vzel ženo, in umrl j e i in ni zapustil semena. 21. In vzel jo je drugi in umri je, in tudi ta ni zapustil semena* Tudi tretji tako. 22. In vzeli sojo sedmeri, h nisozapustili semena. Naposled za vsemi je umrla tudi žena. 23. O vstajanji torej, keda 1 ' vstanejo, čegava od njih bo že' na? Kajti imeli so jo sedmei' 1 za ženo. 24. Pa odgovori Jezus in ji# 1 reče: Ne motite li se za to, ke 1 ’ ' . 0 ne znate pisem, ne moči Božje* 25. Kedar namreč od mrtvil 1 vstanejo, ne ženijo se in ne m°' že, nego so kakor angelji n a nebesih. 26. Za mrtve pa, da vstajajo: niste li brali v Mojzesovih buk¬ vah, pri grmu, kako mu je Bog rekel, govoreč: »Jaz sem Bog Abrahamov, in Bog Izakov, h 1 Bog Jakobov?« 27. Ni Bog Bog mrtvih, neg 0 Bog živih; vi se torej zelo mo¬ tite. 28. In pristopivši eden od pi g ' marjev, kteri je slišal, kak 0 so se prepirali, in je videl, <1° jim je dobro odgovoril, vpra»° ga: Ktera je prva zapoved o° vseh? 29. Jezus mu pa odgovori; Prva vseh zapovedi je: »Sli* 1 : Izrael! Gospod naš Bog je edin 1 Gospod. 30. In ljubi Gospoda Bog 11 Sv. Marka Ev ang. 12.13. 77 Mojega iz vsega srca svojega, ln iz vse duše svoje, in iz vse Pameti svoje, in iz vse moči 8 yoje.« Taje prva zapoved. pl* In druga podobna ta: »Lju- oi bližnjega svojega kakor sa¬ mega sebe.«Veče od teh ni dru- §'e zapovedi. 32. Pa mu reče pismar: Dobro, oČeuik! Prav si povedal, daje “°g eden, in da ni drugega ra¬ zen njega. . 33. In ljubiti ga iz vsega srca, j 11 iz vse pameti, in iz vse duše, 'o iz vse moči, in bližnjega lju- oiti kakor samega sebe: to je v eČ od vseh žrtev in darov. 34. In Jezus videvši, daje on Pametno odgovoril, reče mu: ^ T isi daleč od kraljestva Božje¬ ga. In nihče g;a ni smel več Vprašati. v 35. In odgovarjajoč Jezus re- < ( bnčeč v tempeljnu: Kako pra¬ vijo pismarji, daje Kristus sin Gvidov? ' 36. Kajti sam David je rekel v Duhu svetem: »Rekel je Go- ^podgospodu mojemu: Sedi me- ft i na desno, dokler ne položim Sovražnikov tvojih nogam tvo- hm za podnožje.« 37. Sam David ga torej imc- 'nije gospoda; in odkod je sin ojegovV In obilno ljudstvo ga Jo rado poslušalo. 38. In govoril jim je v nauku fvojem: Varujte se pismarjev, ^ori hočejo v dolgih suknjah hoditi, in ljubijo pozdrave po ulicah, 3 9. In prve stole po shaj ališčih, in prve prostore na gostijah; 40. Kteri požirajo vdovam hi¬ še, in na videz dolgo molijo: ti bodo prejeli ostrejo sodbo. 41. In usede se Jezus cerkve¬ nemu zakladu nasproti, in gle¬ dal je, kako meče ljudstvo de¬ nar v zakladnico; in veliko bo¬ gatih je metalo veliko. 42. In pride ena vdova uboga, in vrže dva denarca, kar je en vinar. 43. In poklicavši učence svo¬ je, reče jim: Resnično vam pra¬ vim, daje ta vdova uboga vrgla več od vseh, kteri mečejo v za¬ kladnico : 44. Kajti vsi so vrgli od obil¬ nosti svoje; ta je pa od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj. XIII. Poglavje. In ko je šel iz tempelj na, reče mu eden učencev njegovih: U- čenik, glej,kakošnokamenje in kakošne zidine! 2. In odgovarjajoč Jezus, reče mu: Vidiš te-le zidine velike? Ne bo ostal kamen nakamenu, kteri se ne bi podrl. 3. In ko je sedel na Oljskej gori tempeljnu nasproti, vpra¬ ševali so ga posebej Peter in Jakob in Janez in Andrej: 78 Sv. Marka Evang. 13. 4. Povej nam, kedaj bo to? in kaj bo znamenje, kedar se ima vse to izpolniti? 5. Jezus jim pa odgovori in začne praviti: Varujte se, da vas kdo ne premoti! 6. Kajti veliko jih bo prišlo v ime moje, govorec: Jaz sem Kristus; in veliko jih bodo pre¬ motili. 7. Kedar pa zaslišite boje in glasove o bojih, ne ustrašite se! Kajti to mora biti. Ali to še ni konec. 8. Kajti vstal bo narod na na¬ rod, in kralj estvo na kralj estvo; in potresi bodo po krajih, in la¬ kote bodo in prekucije. 9. Začetek nadlogam je to. A vi se varujte! Kajti izročevali vas bodo sodnijam in shajali¬ ščem; bičali vas bodo, in pred vladarje in kralje vas popeljejo za voljo mene, njim za pričo. 10. In pri vseh narodih se mo¬ ra poprej oznaniti evangelj. 11. Kedar vas pa popeljejo, da vas izroče,ne skrbite naprej, kaj bi govorili, in ne premišljuj¬ te ; nego kar vam se bo dalo tisto uro, to govorite: ker ne boste govorili vi, nego Duh sveti. 12. Izdajal bo pa brat brata na smrt, in oče sina; in otroci bodo vstali zoper roditelje, in morili jih bodo. 13. In sovražili vas bodo vsi za volj o imena moj ega;kdor pa pre¬ trpi do konca, ta se bo zveličal. 14. A kedar ugledate »gnju- sobo razdevanja,« zakteroj e povedal prerok Danijel, da sto¬ ji, kjer nebi imela, (kdor bere, naj ume!) tedaj naj tisti, ktefl ! so v Judeji, zbeže na gore. 15. A kdor je na strehi, ne sto¬ paj dol v hišo, in ne hodi noter, da hi kaj vzel iz hiše svoje. 16. In kdor je na polji, naj se ne vrača, da vzeme plašč svoj' 17. Gorje pa nosečim in doje¬ čim v tistih dneh! 18. Molite pa, naj ne bo beg vaš po zimi. 19. Kajti tisti dnevi bodo stis¬ ka, kakoršne ni bilo od začet¬ ka stvarjenja, ktero je stvaril Bog, doslej, in je tudi ne bo. 20. In ko ne bi bil Gospod pri¬ krajšal dni, to se ne bi noben človek zveličal; ali za voljo iz¬ voljencev, ktere je izvolil, pri¬ krajšal je dni. 21. In če vam tedaj kdo reče: Glej, tuje Kristus; ali: Glej, ondej je, ne verjemite. 22. Kajti vstali bodo laŽnjivi kristusi in lažnjivi preroki, in delali bodo znamenja in čude¬ že, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. 23. A vi se varujte; glej, po¬ vedal sem vam vse poprej. 24. Tiste dni pa, po tej stiski, otemnelo bo sobice in mesečne bo dajal svetlobe svoje. 25. In zvezde nebeške bodo Sv. Marka Evang. 13.14. 79 padale, in sile, ktere so na ne¬ besih, pregibale se bodo. ^6. In tedaj bodo ugledali si- lla Člo večjega, da gre na obla¬ kih z veliko močjo in slavo. 27. In tedaj bo poslal angelje Sv °je, in zbral bo izvoljence ‘ Sv oje od čveterih vetrov, od konca zemlje do kraja neba. 28. A od smokve se naučite Priliko: Kedar se veja njena Pomladi, in požene listje, veste, je blizu pomlad; 29. Tako tudi vi, kedar ugle¬ jte, da se te reči gode, vedi- * e , daje blizu pri vratih. 30. Resnično vam pravim, da fl( ' bo prešel ta rod, dokler se te reči ne zgode. ^l.Nebo in zemlja bosta pre- ria; a besede moje ne bodo ni¬ koli prešle. 32. Za tisti dan in uro pa nih¬ če He ne ve, tudi angelji na nebu i tudi sin ne, razen oče. 33. Pazite, čujte in molite, ker 110 veste, kcdaj je čas. 34. Kakor je človek, kteri je ^potoval, zapustil dom svoj, ! n dal hlapcem svojim oblast, 1,1 vsakemu svoje delo, in za¬ povedal vratarju, da naj čuje. 35. (jujte torej, (ker neveste, kedaj bo prišel hišni gospodar ^večer, ali o polnoči, ali o pe¬ dnjem petji, ali zjutraj;) 36. Da ne pride nenadoma, in v as ne najde spečih. 37. Kar pa vam pravim, pra¬ vim vsem: Čujte! XIV. Poglavje. Bila je pa velika noč in praz¬ nik presnih kruhov črez dva dni. In iskali so veliki duhovni in pismarji, kako bi ga z zvi¬ jačo vjeli, in umorili. 2. Govorili šopa: Ne na praz¬ nik, da se narod ne spunta. 3. In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, in je se¬ del za mizo, pride žena, ktera je imela sklenico čiste drago¬ cene nardove mire; in razbije sklenico in mu izlije na glavo. 4. Bili so pa nekteri, kteri so se sami pri sebi hudovali, go¬ voreč : Čemu seje ta potrata mi¬ re zgodila? 5. Kajti to bi se bilo moglo za več kakor sto grošev prodati, in dati se ubogim. In godrnjali so nad njo. 6. Jezus pa reče: Pustite jo; kaj jej delate skrbi? Dobro delo je storila na meni. 7. Kajti uboge imate vselej s seboj’, in kedar hočete, morete jim dobro storiti; mene pa ni¬ mate vselej. 8. Kar je ona mogla, to je sto¬ rila; prvajepomazililatelomoje za pokop. 9. Resnično vam pravim: Kj er- koli po vsem svetu se bo ozna¬ nil ta evangelj, povedalo se bo 80 Sv. Marka Evang. 14. tudi to, kar je ta storila, njej v spomin. 10. In Juda Iškarijan, eden od dvanajsterih, odide k velikim duhovnom, da jim ga izda. 11. Oni pa, ko to slišijo, raz- vesele se, in obrekd mu dati de¬ narja; in iskal je, kako bi ga priložno izdal. 12. In prvi dan presnih kru¬ hov, ko so velikonočno jagnje klali, reko mu učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pri¬ pravimo, da boš jedel veliko¬ nočno jagnje? 13. Pa pošlje dva izmed učen¬ cev svojih, in reče jima: Pojdi¬ ta v mesto; in srečal vaju bo človek, kteri ponese vrč vode. Pojdita za njim, 14. In kjer vnide, recita go¬ spodarju hiše: Učenik pravi: Kje je gostilnica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonoč¬ no jagnje? 15. In on vama bo pokazal ve¬ liko izbo, pogrnjeno in priprav¬ ljeno; tam nam priredita. 16. In učenca, njegova izide¬ ta, in prideta v mesto, in naj¬ deta, kakor jima je rekel, ter pripravita velikonočno jagnje. 17. In ko se zvečeri, pride z dvanajsterimi. 18. In ko so za mizo sedeli in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me bo eden izmed vas, kteri z menoj jč, izdal. 19. Oni se pa začno žalostiti, in praviti mu eden za drugim 1 Ali jaz? in drugi: Ali jaz? 20. On pa odgovori in jim re¬ če : Eden od dvanajsterih, kteri omaka z menoj v skledo. 21. Sin človečji sicer gre, ka¬ kor je pisano za-nj; ali gorje tistemu človeku, kteri sina člo- večjega izdaja. Bolje bi mu bi¬ lo, da se ne bi bil rodil tisti človek. 22. In ko so jedli, vzeme Je¬ zus kruh, in blagoslovivši, pre¬ lomi, inddjim, in reče: Vzemi¬ te, jejte; to je telo moje. 23. In vzemši kelih, zahvali, in daj im; in pili soiž njega vsi- 24. In reče jim: To je kri mo¬ ja novega zakona, ktera se pre- lija za mnoge. 25. Resnično vam pravim, da ne bom več pil od trtnega rodu, do tistega dne, ko ga bom pil novega v kraljestvu Božjem. 26. In ko so odpeli, odidejo na Oljsko goro. 27. In reče jim Jezus: Vsi se boste pohujšali to noč od mene- Kajti pisano je: »Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce.« 28. Ali po vstajanji svojem pojdem pred vami v Galilejo- 29. Peter mu pa reče: In Če se vsi pohujšajo, jaz ne. 30. Pa mu reče Jezus: Res¬ nično ti pravim, da nocoj to noč, predno bo petelin dvakrat za¬ pel, zatajil me boš trikrat. 81 Sv. Makra Evang. 14. 3l. On je pa Se bolj pravil: 0° bi moral s teboj vred umre- nikoli te ne bom zatajil. Ta¬ ko so tudi vsi govorili. ''2. In pridejo namesto, kte- ijemu je ime Getsemane; ter re- učencem svojim: Usedite se in dotlej, da izmolim. .33.In vzeme Petra in Jakoba *n Janeza s seboj. In začne ža¬ lovati in obupovati. 34. In reče jim: Žalostna je ( inŠa moia do smrti; ostanite tu, ‘o Čujte. 35. Ter odide malo dalje in pa¬ no na zemljo, in molil je, naj bi, je mogoče, prešla ta ura od njega. 36. In govoril je: Aba, oče! je mogoče tebi. Prenesi ta kelih od mene; ali ne, kar jaz nočem, nego kar ti. 3 J. In pride, in najde jih, da 8 Pe, ter rečePetru: Simon, spiš ? nli nisi mogel ene ure prečuti ? 38. Čujte in molite, da ne zaj¬ ete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo. 39. In zopet odide, in molil je, govoreč iste besede. 40. In ko se vrne, najde jih z npet, da spe (kajti bile so jim ‘*ei otežale); in niso vedeli, kaj n niu odgovorili. .41. In pride v tretje, in reče P' 11 : Spite dalje in počivajte! ,°sti je; prišia je ura. Glej, elovečji se izdaja grešni¬ kom v roke. 42. Vstanite, pojdimo! Glej, izdajalec moj se je približal. 43. In precej, ko je še govo¬ ril, pride Juda, kteri je bil eden od dvanajsterih, in ž njim mno¬ go ljudstva z meči in koli, od velikih duhovnov in pismarjev in starešin. 44. Dal j im j e pa izdajalec nje¬ gov znamenje, govoreč: Kogar bom poljubil, ta je; zgrabite ga, in odpeljite varno. 45. In prišedši, pristopi precej k njemu, in reče: Rabi! Rabi! in ga poljubi. 46. Oni pa polože na-nj roke svoje in ga zgrabijo. 47. Eden tistih pa, kteri so zraven stali, izdere meč, in mahne hlapca velikega duhov¬ na in mil odseka uho. 48. In Jezus odgovori in jim reče: Kakor na razbojnika ste izšli z meči in koli, lovit me? 49. Vsak dan sem bil pri vas, učeč v tempeljnu, in niste me zgrabili; ali da se izpolni pismo. 50. In zapustivši ga, vsi po¬ begnejo. 51. Jn šel je za njim neki mla¬ denič, ogrnjen s platnom po na¬ gem; in popadejo ga mladeniči. 52. On pa pusti platno, in od- beži nag od njih. 53. In Jezusa odpeljejo k ve¬ likemu duhovnu. In snidejo se pri njem vsi veliki duhovni in starešine in pismarji. 54. In Peter je šel oddaleč za 6 82 Sv. Marka Evang. 14. 15. njim, noter na dvor velikega duhovna; in sedel je s hlapci, ogrevajo se pri ognji. 55. A veliki duhovni in ves zbor so iskali zoper Jezusa pri¬ če, da hi ga umorili; ali ne naj¬ dejo je. 56. Kajti mnogi so pričali po krivem zoper njega, ali enaka niso bila pričevanja. 57. In vstavši nekteri, pričali so po krivem zoper njega, go¬ voreč : 58. Mi smo ga slišali, da je djal: Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh bom sezidal drugega, kte- ri ne bo narejen z rokami. 59. Ali tudi to njih pričevanje ni bilo enako. 60. In veliki duhoven stopi na sredo, in vpraša Jezusa, govo¬ reč: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe? 61. On je pa molčal, in niče¬ sar ni odgovoril. Zopet ga vpra¬ ša veliki duhoven, in reče mu: Ti si Kristus, sin blagoslovlje¬ nega? 62. Jezus pa reče: Jaz sem. In videli boste sina človečjega, da gre, sedeč na desnici moči, na nebeških oblakih. 63. Veliki duhoven pa raztrga oblačilo svoje, in reče: Kaj nam je še treba prič? 64. Slišali ste kletvino zoper Boga; kaj sevam zdi? Oni pa vsi razsodijo, daje vreden smrti. 65. In nekteri začno pljuvati na-nj, in zakrivati mu obraz, h 1 biti ga za uho, in praviti mu- Prerokuj! In hlapci so ga bili s pestmi. 66. In ko je bil Peter doli na dvorišči, pride ena od dekel ve¬ likega duhovna, 67. In videvši Petra, da se ogreva, pogleda na-nj, in reče: Tudi ti si z Nazarečanom Je¬ zusom bil. 68. On pa taji, govoreč: N 6 vem, in ne urnem, kaj ti praviš¬ in izide ven na dvor: in pete¬ lin zapoje. 69. In dekla, videvši ga, za' čne zopet praviti tem, kteri so zraven stali: Taje od njih. 70. On je pa zopet tajil. In ma¬ lo potem so zopet tisti, ki so zra¬ ven stali, pravili Petru: Gotova si od njih; kajti Galilejec si, iu tudi govorica tvoja je podobna- 71. On se pa začne rotiti iu kleti: Ne poznam tega člove¬ ka, za kogar pravite. 72. In drugoč petelin zapoje- In spomene se Peter besede, ktero mu je rekel Jezus: Pred- no bo petelin dvakrat zapel, za¬ tajil me boš trikrat. In zavij 6 se v oblačilo , in jokal je. XV. Poglavje. In precej zjutraj se posvetuje¬ jo veliki duhovni s starešinam 1 in pismarji, in ves zbor, zve- Sv. Marka Evang. 15. 83 2 avŠi Jezusa, odpeljejo ga in 1Zl 'o6e Pilatu. 2. In vpraša ga Pilat: Ti si kralj Judovski? On pa odgovo- n ' in mu reče: Ti praviš, p- In tožili so ga veliki duhov¬ ni veliko. 4. Pilat ga pa zopet vpraša, go- v °reč: Ne odgovarjaš li niče- Sar ? Glej, kaj zoper te pričajo. 5. Ali Jezus mu ni nič več od¬ govoril, tako, da se je Pilat Čudil. 6. O prazniku jim je pa izpu¬ ščal po enega jetnika, kterega So zahtevali. . P Bil je pa, kteremu je bilo 1! ue Baraba, s tovariši v ječi, kteri so bili o puntu ubojstvo storili. 8. In Zakričavši ljudsto, začne Zahtevati, naj stori, kakor jim E vselej storil. 9* Pilat jim pa odgovori in re- ■' e: Hočete li, da vam izpustim kralja Judovskega? 10. Vedel je namreč, da so ga orli iz nevošljivosti izročili ve- 'ki duhovni. H. Veliki duhovni pa podpi- ,a jo ljudstvo, naj jim rajši Ba- i‘aba izpusti. .12. Pilat pa zopet odgovori in Eni reče: Kaj torej hočete, da !' a j storim s tem, ki ga imenu¬ jte kralja Judovskega? 13. Oni pa zopet zakliče : Kri¬ žaj ga! 14- Pilat jim pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj zavpijejo: Križaj ga! 15. Pilat pa, hoteč ljudstvu ustreči, izpusti jim Baraba; in Jezusa biča in izroči, naj ga križajo. 16. A vojaki ga odpeljejo no¬ ter na dvor, to je: vsodnišnico, in skličejo ves trop. 17. In oblečejo mu škrlaten : plašč, in splet*> krono iz trnja in jo denejo na-nj, 18. In začno ga pozdravljati: : Zdrav, kralj Judovski! | 19. In bili so ga po glavi s trstom, in pljuvali so na-nj, in pripogibali so kolena in prikla¬ njali mu se. 20. In ko mu se nasmejajo, sle¬ čejo mu škrlatni plašč, in oble¬ čejo mu lastno njegovo oblači¬ lo; ter ga odpeljejo, da ga kri¬ žajo. 21. In prisilijo nekega mimo gredočega Simona Circnejca, kteri je šel s polja, očeta Ale¬ ksandrovega in Rufovega, naj mu ponese križ. 22. In pripeljejo ga na mesto Glolgata, kar se tolmači: Mesto mrtvaške glave. 23. In dajali so mu piti vino |z miro; ali on ni vzel. 24. In ko so ga na križ raz¬ peli, delili so obleko njegovo, Smetaje kocko za njo, kdo bo kaj vzel. 25. Bila je pa ura tri, in raz- pno ga na križ. 6 * 84 Sv. Marka Evang. 15. 26. In bil j e napis krivice nje¬ gove napisan: Kralj Judovski. 27. In ž njim križajo dva raz¬ bojnika, enega njemu na desno in enega na levo. 28. In izpolnilo seje pismo, kteropravi: »In hudodelnikom je prištet.« 29. In mimo gredoči so ga pre¬ klinjali, in majali so z glavami svojimi in govorili: Aha, ki po¬ diraš tempelj, in ga v treh dneh postavljaš! 30. Pomagaj si, in snidi s križa! 31. Ravno tako so mu se pa tudi veliki duhovni posmehova¬ li, in govorili so med sehoj s pis- marji: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. 32. Kristus kralj Izraelski naj snide sedaj s križa, da bomo vi¬ deli in verovali. Tudi ktera sta bila križana ž njim, zasramova¬ la sta ga. 33. Ko je bila pa ura šest, na¬ stane tema po vsej zemlji noter do devete ure. 34. In ob devetej uri zavpije Jezus z močnim glasom, govo¬ reč: Eloi, Eloi, lama sabahta- ni? kar se tolmači: Bog moj! Bog moj! zakaj si me zapustil? 35. In nekteri tistih, ki so zra¬ ven stali, slišali to, govorili so: Glej! Elija kliče. 36. Eden pa odbeži, in napolni gobo z octom, in nataknivši na trst, napajal gaje, govoreč: Po¬ jenjajte! bomo videli, če pride Elija, da ga sneme. 3 7. Jezus pa zavpije z močnim glasom, in izdahne. 38. In zagrinjalo tempeljna se pretrga na dvoje, od vrha do tal. 39. Videvši pa stotnik, kteri je stal njemu nasproti, daje ta¬ ko zakričavši izdahnil, reče: Resnično je ta človek sin Božji- 40. Bile so pa tudi žene, ktere so oddaleč gledale, med kteri- mi je bila tudi Marija Magdale¬ na, in Marija Jakoba manjšega in Jozejeva mati, in Salome, 41. Ktere so tudi, ko je bil v Galileji, za ujm hodile in mu služile; in mnoge druge, ktere so bile ž njim prišle v Jeruza¬ lem. 42. In ko seje uže zvečerilo, (ker je bil petek, to je: pred so¬ boto,) 43. Pride Jožef Arimatejec, pošten svetovalec, kteri je tu¬ di pričakoval kraljestva Bož¬ jega; in vnide srčno k Pilatn, in zaprosi Jezusovo truplo. 44. Pilat se pa začudi, da je uže umrl; in poklicavši stotni¬ ka, vpraša ga, če j e davno umrl- 45. In zvedevši od stotnika, podari truplo Jožefu. 46. In kupivši platna sneme ga, in zavije ga v platno, in po¬ loži ga v grob, kteri je bil izte- saniz kamena;in privali kamen grobu na vrata. Sv. Marka Evang. 15.16. 85 47. Marija Magdalena in Ma- n ja Jozejeva ste pa gledali, kje So ga pokladali. XVI. Poglavje. la ko mine sobota, Marij a Mag¬ dalena in Marija Jakobova in Salome nakupijo dišav, da bi 1'i’išle in bi ga pomazilile. 2- In zjutraj zgodaj prvi dan P° soboti pridejo k grobu, ko J e solnce izšlo. 3. In pogovarjale so se med seboj: Kdo nam bo odvalil ka- ttien od vrat grobnih? . 4. In pogledavši, ugledajo, da Ja kamen odvaljen; bil je nam- l 'ae zelo velik. . S. In prišedši v grob, ugleda- j° mladeniča, da sedi na desnej strani in je ogrnjen z belim ob¬ lačilom; in uplašijo se. 6. On jim pa reče: Ne bojte se: Jezusa iščete Nazarečana, kte- r ega so križali; vstal je, ni ga Pl Glej mesto, kamor so ga bili Položili. 7. Ali pojdite, povejte učen- eenr njegovim, in Petru, daje šel pi‘ed vami v Galilejo; tam ga Poste videli, kakor vam j e rekel. 8. In izšedši naglo, zbcže od PJoba; kajti spreletal jih je strah in groza; in nikomur ni¬ so nič povedale, ker so se bale. 9- Vstavši pa zgodaj prvi dsn po soboti, prikaže se naj¬ prej Mariji Magdaleni, iz kte- re je bil izgnal sedem hudičev. 10. Ona odide in sporoči tem, kteri so bili ž njim, in so žalo¬ vali in jokali. 11. In ko slišijo, da živi in ga je ona videla, niso verovali. 12. Potem se pa prikaže dve¬ ma od njih na poti v drugej po¬ dobi, ko sta šla na polje. 13. In ona odideta in nazna¬ nita dugim; ali tudi njima niso verovali. 14. Naposled se prikaže enaj- sterim, ko so sedeli za mizo, in ograja njih nevero in trdosrč¬ nost, da niso verjeli tem, kteri so ga videli, daje vstal. 15. In reče jim: Pojdite po vsem svetu, in oznanite evan- gelj vsemu stvarjenju. 16. Kdor bo veroval in se bo krstil, zveličal se bo; a kdor ne bo veroval, pogubil se bo. 17. Znamenja pa tistim, kteri verujejo, boclo ta: Z imenom mojim bodo izganjali hudiče; govorili bodo nove jezike; 18. Kače bodo prijemali; in če kaj strupenega izpijo, ne bojim škodovalo; na bolnike bodo ro¬ ke pokladali, in zdravi bodo. 19. In Gospod, ko jim je iz¬ govoril, vzet je bil na nebo, in usedel se je Bogu na desno. 20.Oni so pa šli, in oznanjeva¬ li so povsodi, in Gospod jim je pomagal, in potrjeval je besedo s čudeži, kteri so se potem godi- ! li. Amen. 86 Sv. Luka Evang. 1 . EVANGELJ PO SV. LUKU. I. Poglavje. K o so mnogi jeli opisovati re¬ či, ktere so popolnoma gotove med nami, 2. Kakor so nam izročili, kteri so od začetka sami videli in so služabniki besede bili: 3. Namenil sem tudi jaz, ki sem vse od začetka na tanko pozvedel, po vrsti pisati tebi, častiti Teofil! 4. Da spoznaš gotovost reči, kterili si se naučil. 5. Bil je v dneh Heroda kra¬ lja Judejskega neki duhoven po imenuZaharija, od reda Abi- jevega; in žena njegova od hče¬ ri Aronovih, in ime jej je bilo Elizabeta. 6. Bila sta pa oba pravična pred Bogom, in živela sta po vseh zapovedih in ustavah Go¬ spodovih brez madeža. 7. In nista imela otrok, ker je bila Elizabeta nerodovitna, in oba sta se bila uže postarala. 8. Zgodi se pa, ko je po vrsti reda svojega služil pred Bo¬ gom, 8. Po navadi duhovstva zade¬ ne ga opravilo, naj vnide v tem¬ pelj Gospodov, da pokadi. 10. In vsa množica ljudstva je bila zunej, in molila je v čas kajenja. 11. Prikaže pa mu se angelj Gospodov, stoječnadesnej stra¬ ni kadilnega oltarja. 12. In Zaharija se ustraši, ko ga ugleda, in groza ga obide. 13. Angelj mu pa reče: Ne boj se, Zaharija! kajti uslišana je molitev tvoja, in žena tvoja Eli¬ zabeta ti bo rodila sina, in ime¬ nuj ime njegovo Janez. 14. In bo ti na radost in na ve¬ selje, in veliko se jih bo rojstvu njegovemu radovalo. 15. Kajti velik bo pred Go¬ spodom; in vina in močne pija¬ če ne bo pil, in napolnil se bo Duha svetega še v telesu ma¬ tere svoje. 16. In veliko sinov Izraelskih bo obrnil h Gospodu Bogu njih. 17. In on pojde pred njim z duhom in močjo Elijevo, da obr¬ ne srca očetov k otrokom, in ne¬ vernike k razumnosti pravič¬ nih: da pripravi Gospodu ljud¬ stvo gotovo. 18. Pa reče Zaharija angelju: Po čem bom poznal to?kajti jaz sem star, in žena moja seje po¬ starala. 19. In odgovarjajoč angelj, reče mu: Jaz sem Gabrijel, ki stojim pred Bogom, in poslan sem, naj s teboj govorim, in ti to veselje oznanim. 20. In glej, mutast boš in ne Sv. Luka Evang. 1. 87 mogel govoriti do dne, ko Se bo to zgodilo; ker nisi vero¬ val besedam mojim, ktere se ' J °do izpolnile o svojem času. 21. In čakalo je ljudstvo Za- b^rija; in čudili so se, da se ta¬ bo dolgo mudi v tempeljnu. 22. Ko pa izide, ni jim mo- Selgovoriti? in spoznajo, daje y blel prikazen v tempeljnu: in jim je pomigaval, in ostal K mutast. , 23. In zgodi se, ko se izpolni¬ jo dnevi službe njegove, odide lla dom svoj. 24. A po teli dneh je Elizabe¬ ta Žena njegova spočela, in skri¬ vala seje pet mesecev, govoreč: 25. Tako mi je storil Gospod v dneh, ko seje ozrl na me, da odvzeme oponos moj med ljud¬ mi. 26. A šesti mesec pošlje Bog aogelja Gabrijela v mesto Ga¬ lilejsko, kteremu je ime Naza- ret, 27. K devici zaročenej možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz bi- Davidove; in devici je bilo ime Marija. 28. In angelj vnide k njej, in r eČe: Zdrava, z milostjo obda¬ rovana! Gospodje s teboj; bla¬ goslovljena si ti med ženami. 29. Oiia pa, ko ga ugleda, pre- st raši se od besede njegove, in Demišljevalaje, kakošen bi bil ta pozdrav. 50. Pa jej angelj reče: Ne boj se, Marija! našla si namreč mi¬ lost pri Bogu. 31. In glej, spočela boš v te¬ lesu, in rodila boš sina, in ime¬ nuj ime njegovo Jezus. 32. Ta bo velik, in imenoval se bo sin najvišega; in dal mu bo Gospod Bog prestol Davida očeta njegovega, 33. In kraljeval bo v hiši Ja- kobovej vekomaj, in kraljestvu njegovemu ne bo konca. 34. Marija pa reče angelju: Kako bo to, ko moža ne po¬ znam? 35. In odgovarjajoč angelj, reče jej: Sveti Duh bo prišel na te, in moč najvišega te bo obsenčila; za to se bo sveto, ktero se bo rodilo iz tebe, ime¬ novalo sin Božji. 36. In glej, Elizabeta teta tvo¬ ja, tudi ona je spočela sinavsta- rosti svojej; in ta mesecjejje še¬ sti, njej, ki jo imenujejo nero¬ dovitno : 37. Ker ne bo nobene besede pri Bogu, ktera se ne bi mogla izpolniti. 38. Marija pa reče: Glej, de¬ kla 'sem Gospodova; zgodi mi se po besedi tvojej. In angelj odide od nje. 39. Vstavši pa Marija v te dni, odide jadrno na gorenjo stran v mesto Judovo. 40. In vnide v hišo Zaharije- vo, in pozdravi Elizabeto. 41. In zgodi se, ko sliši Eli- 88 Sv. Luka Evang. 21. zabeta pozdrav Marijin, zaigra dete v telesu njenem; in Eliza¬ beta se napolni Duha svetega, 42. In zavpije z močnim gla¬ som, in reče: Blagoslovljena si ti med ženami, in blagoslovljen je sad telesa tvojega. 43. In odkod meni to, da je prišla mati gospoda mojega k meni? 44. Kajti glej, ko je prišel glas pozdrava tvojega v ušesa moja, zaigralo je dete radostno v te¬ lesu mojem. 45. In blagor jej, ktera je ve¬ rovala; kajti zgodilo se bo, kar jej je rekel Gospod. 46. Pa reče Marija: Duša mo¬ ja poveličuje Gospoda, 47. In duli moj se je oveselil v Bogu, zveličarji mojem: 48. Da se je ozrl na poniža¬ nje dekle svoje. Kajti glej, od¬ slej me bodo blagrovali vsi ro¬ dovi: 49. Ker mi je storil veliko reči on, kije mogočen, in ime njego¬ vo sveto; 50. In usmiljenje njegovo od roda do roda tistim, kteri se ga boje. 51. Fokazaljemočz roko svo¬ jo: razkropil je ošabne v mislih srca njih; 52. Vrgel je mogočne s pre¬ stola, in povišal je ponižne. 53. Lačne je napolnil z bla¬ gom, in bogate je odpravil prazne. 54. Sprejel je Izraela hlapca svojega, da se spomene usmi¬ ljenja svojega. 55. (Kakor je govoril očetom našim,) Abrahamu in semenu njegovemu na vekomaj. 56. Prebila je pa Marija ž njo kake tri mesece; in vrne se na dom svoj. 57. A Elizabeti se izpolni čas, da porodi, in rodi sina. 58. In sosedje in sorodniki njeni zaslišijo, da je pokazal Gospod veliko usmiljenje svo¬ je na njej; in rado vali so se Ž njo. 59. In zgodi se osmi dan, da pridejo deteta obrezovat; in kli¬ cali so ga po imenu očeta nje¬ govega, Zaharija. 60. Ali odgovarjajoč mati nje¬ gova, reče: Ne, nego imenoval se bo Janez. 61. In reko jej: Nikogar ni v rodovini tvojej, da bi mu bilo tako ime. 62. In pomiga vali so očetu nje¬ govemu, kako hoče, da bi g a imenovali. 63. In izprosivši tablico, na¬ piše, govoreč: Janez mu je ime. In vsi se začudijo. 64. In odprla so se usta nje¬ gova pri tej priči in jezik nje¬ gov, in govoril je, hvaleč Boga. 65. In strah obide vse njih so¬ sede; in po vsej gorenjej Judeji se razglase vse te reči. 66. In vsi, kteri jih slišijo, po- 89 Sv. Luka Evang. 1.2. jih v srce svoje, govorec: Daj neki bo iz tega otroka? In l 'oka Gospodova je bila ž njim. 61- In Zaharija oče njegov se napolni Dulia svetega, in prero¬ kuje, govoreč: 68. Blagoslovljen GospodBog gradov, daje obiskal in odre¬ ci ljudstvo svoje; 69. In nam povzdignil rog Zv eliČanja v liiši Davida hlap- ea svojega, ^0- (Kako rje govoril z ustmi 8 yetih prerokov svojih, ki so nli od nekedaj:) ^1. Da nas bo rešil sovražni¬ kov naših in iz rok vseh, kteri nas nirze: ^2-1)a stori usmiljenje očetom našim, in se spomene svete za- Ve ze svoje, ?3. Prisege, ktero je prisegel Grahamu očetu našemu, da nnm bo dal, ^4. Da mu, rešeni iz rok so- kražnikov svojih, brez straha lužimo, ^5. V svetosti in pravičnosti Ded njim vse svoje žive dni. . ^6. In ti, otrok, imenoval se ooš prerok najvišega; kajti šel l)0 s pred obličjem Gospodovim, na mu pripraviš pot; ..^1- In daš razum zveličanja iudstvu njegovemu za odpu- ^ a nje njih grehov, ?8. Po prisrčnem usmiljenji °ga našega, po kterem nas je °oiskal vzhod z vižave: 79. Da obsije tiste, kteri sede v temi in smrtnej senci; da na¬ ravna noge naše na pot miru. 80. A dete je rastlo in se krep¬ čalo v duhu; in bilo je v pušča¬ vah do dne, ko se pokaže Izra¬ elu. II. Poglavje. ^Jgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. 2. (To popisovanje prvo bilo je, ko je vladal v Siriji Cirenij.) 3. In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto. 4. Napoti se pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, kte¬ ro se imenuje Betlehem, (ker je bil iz hiše in rodovine Davido¬ ve,) 5. Da se zapiše z Marijo za¬ ročeno mu ženo, ktera je bila noseča. 6. Zgodi se pa, ko sta bila tam, da se izpolnijo dnevi, da porodi. 7. In rodi sina svojega prven¬ ca, in povije ga v plenice, in po¬ loži ga v jasli: ker jima ni bilo prostora v gostilnici. 8. Bili so pa pastirji v tistem kraji, kteri so čuli in na ponoč¬ nih stražah bili pri čredi svojej. 9. In glej, angelj Gospodov pristopi k njim, in slava Go¬ spodova jih obsije; in uplašijo se z velikim strahom. 10. Pa jim angelj reče: Ne 90 Sv. Luka Evang. 2. bojte se! kajti glej, oznanjam vam veliko radost, ktera bo vsenm ljudstvu: 11. Da vam seje rodil danes zveličar, kteri je Kristus Go¬ spod, v mestu Davidovem. 12. In to vam bo znameuje: Našli boste dete povito, da leži v jaslih. 13. In na hip. se pokaže z an- geljem množica nebeške voj¬ ske, kteri so Boga hvalili, go¬ voreč : 14. Slava na višavah Bogu, in na zemlji mir; med ljudmi do¬ bra volja. 15. In zgodi se, ko odidejo an- gelji od njih na nebo, pa reko pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema, in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je povedal Gospod. Ib. In pridejo jadrno, in naj¬ dejo Marijo in Jožefa, in dete, da leži v jaslih. 17. Videvši pa, povedo, kar jim je bilo rečeno za to dete. 18. In vsi, kteri so slišali, za¬ čudijo se temu, kar so jim bili povedali pastirji. 19. A Marija je vse te besede varovala, in zlagala jih je v srcu svojem. 20. In vrnejo se pastirji, sla¬ več in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano. 21. In ko se izpolni osem dni, da dete obrežejo, pa mu dado ime Jezus, ktero je bil imeno- val angelj, predno seje še za- j čel v telesu. 22. In ko se izpolnijo dnevi očiščevanja njenega, po postavi Mojzesove), prineseta ga v Je- ruzalem, da ga postavita pred Gospoda, 23. (Kakor je pisano v posta- vi Gospodovej: »Vsak samec, kteri odpre maternico, posveti naj se Gospodu.«) 24. In da dasta dar po teni kar je rečeno v postavi Gospo- dovej: »Dve grlici ali dva go¬ lobiča.« 25. In glej, bilje človek v Je¬ ruzalemu, kteremu je bilo im e Simeon, in ta človek je bil pra- : vičen in pobožen, in čakal je to¬ lažbe Izraelove, in Duh svetijo bil v njem. 2G. In razodel mu je bil sveti Duh, da ne bo videl smrti, do- j kler ne vidi Kristusa Gospoda- 2 7. In pride v Duhu v tempelj - In ko prineseta roditelja otroka Jezusa, da storita za-nj po šeg 1 postave, 28. Pa ga on vzeme na naročje svoje, in zahvali Boga, in reče ; 29. Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svo- jej v miru: 30. Ker so videle oči moje zve¬ ličanje tvoje, 31. Ktero si pripravil pred oh- ličjem vseh narodov; | 32. Luč za razsvetljenje p°' 91 Sv. Luka Evang. 2. S&nov, in slavo naroda tvojega Izraelskega. 33. A Jožef in mati njegova sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. . 34. In blagoslovi ju Simeon, 111 reče Mariji materi njegovej: (j Iej, ta je postavljen na pad in Vstajenje mnogim v Izraelu, in Za znamenje, kteremu se bo na¬ sprotovalo: 35. (A tebi samej bo pa prebo¬ di meč dušo!) da se odkrijejo lz mnogih src misli. 36. In bila je prerokinja Ana, .m Fanuelova, od rodu Azer- Fvega: ta je bila zelo stara, in sedem let je bila živela z mo- ze m po devištvu svojem; 37. In vdova okoli štiri in ^emdesetili let, ktera ni odha- Jfila od tempeljna, in je s po¬ stom in molitvami služila Bogu in dan. 38. In ta ravno tisti čas pri¬ stopi, in hvalila je Gopoda, in govorila je o njem vsem, kteri ?° čakali odrešenja v Jeruza- lemu. 39. In ko vse po postavi Go- spodovej dopolnijo, vrnejo se v mlilejo, vmesto svojeNazaret. , 4 'J. A (lete je rastlo, in krep¬ ak' se je v duhu, in napolnje¬ no seje modrosti; in milost °£ja je bila ž njim. In hodila sta roditelja nje- gOV; a vsako leto v Jeruzalem o kkonočnem prazniku 42. In ko mu je bilo dvanajst let, in sta bila šla v Jeruzalem po navadi praznika, 43. In sta dni dokončala, ko sta se onadva vračala, ostal je deček Jezus v Jeruzalemu. In tega ni vedel Jožef in mati nje¬ gova. 44. Misleč pa, da je pri dru¬ ščini, prešla sta dan hoda, in iskala sta ga pri sorodnikih in pri znancih. 45. In ko ga nista našla, vr¬ neta se v Jeruzalem, iskajoč ga. 46. In zgodi se po treh dneh, da ga najdeta v tempeljnu, da sedi sredi učenikov, ter jih po¬ sluša, in jih vprašuje. 47. Čudili pa so se vsi, kteri so ga poslušali, razumu njego¬ vemu in odgovorim njegovim. 48. In ko ga ugledata, zavze- meta se; in reče mu mati njego¬ va : Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z ža¬ lostjo iskala. 49. Pa jima reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je očeta mojega? 50. In ona nista razumela be¬ sede, ktero jima je rekel. 51. Ter snide ž njima, in pri¬ de v Nazaret; in bil jima je po¬ koren. In mati njegova je varo¬ vala vse te besede v srcu svoj eni. 52. In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in ljudeh. 92 Sv. Luka Evang. 3. III. Poglavje. Petnajstega pa leta vlade ce¬ sarja Tiberija, ko je bil Pontij- ski Pilat poglavar v Judeji, in Herod četrtnik v Galileji, a Fi¬ lip brat njegov četrtnik v Itu- reji in Trabonitskej pokrajini, in Lizanija četrtnik v Abileni, 2. Za velikih duhovnov Ana in Kajfa: reče Bog Janezu Za- karijevemu sinu v puščavi, 3. Ter pride v vso okolico Jor¬ dansko, oznanjujoč krst pokore za odpuščanje grehov; 4. Kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka, kteri pravi: »Glas vpijočega v pu¬ ščavi: Pripravite pot Gospo¬ dov; poravnajte steze njegove. 5. Vsaka dolina naj se izpol¬ ni, in vsaka gora in grič naj se zniža; in kar je krivo, bodi ra¬ ven pot, in ostra pota naj bodo gladka. 6. In vse človeštvo bo videlo zveličanje Božje.« 7. Govoril je torej množicam, ktere so izhajale, da bi jih kr¬ stil: Gadja zalega! kdo vam je pokazal, kako boste ubežali priliodnjej jezi? 8. Podite torej vreden sad po¬ kore; in ne začenjajte govoriti v sebi: Za očeta imamo Abra¬ hama; kajti pravim vam, da mo¬ re Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove. 9. Uže pa tudi sekira drevju pri korenini stoji: vsako torej drevo, ktero ne rodi dobreg' 3 sadil, posekalo se bo in vrg'l° na ogenj. 10. In vpraševale so ga mno¬ žice, govoreč: Kaj naj torej sto¬ rimo? 11. Odgovarjajoč pa, veli jim j Kdor ima dve suknji, poda naj tistemu, kteri nima; in kdor im 3 hrane, stori naj enako. 12. Pridejo pa tudi mitarji, da bi jih krstil, in reko mu: Uče¬ nik, kaj naj storimo? 13. Onjim pa reče: Nič več ne tirjajte, nego kar vam je ukaza¬ no. 14. Vpraševali so ga pa tud} vojaki, govoreč: In mi, kaj naj storimo? In reče jim: Nikoga 1 ' ne bijte, in ne ovajajte; in bo¬ dite zadovoljni s plačo svojo. 15. Ko je pa ljudstvo čakalOi in so vsi premišljevali v sred 1 svojih za Janeza, če ni ne mai' 3 on Kristus, 16. Odgovori Janez vsem, g'0' voreč: Jaz vas z vodo kršen¬ jem; gre pa močneji od menO; kteremu nisem vreden odvezat 1 jermena na obutalu njegovem 1 On vas bo krstil z Duhom sve¬ tim in ognjem. 17. Komur je lopata v roki nje' govej, in bo očedil gumno svo¬ je; in pospravil bo pšenico v žit' nico svojo, a plevo bo spalil 51 neugasljivim ognjem. 18. In tako je še veliko drU' 93 Sv. Luka Evang. 3. f? e ga napornim al in oznanjeval ljudstvu. .19- Herod pa četrtni k, ker ga J e svaril za voljoHerodijade že- UePiiip a brata njegovega, in za Vse i kar je hudega storil Herod, 20. Stori vrh vsega tudi to, in Za pre Janeza v ječo. 2 L Zgodilo se pa je, ko seje UrŠČevalo vse ljudstvo, in seje '/ezus krstil in je molil: da se J e odprlo nebo, 22. In je sešel sveti Duh v te- ksuej podobi ko golob na-nj, in 8e jo glas z neba oglasil, govo- r< ;U: Ti si sin moj ljubljeni, ti 81 po mojej volji. 23. I n ta Jezus je pričenjal uako trideseto leto, sin, kakor 8e je mislilo, Jožefa, sina Heli¬ jevega, 24. Sina M atatovega, sinaho,- Vl jevega, sina Melhijevega, si- na Janovega, srna Jožefovega, 25. Sina Matatij evega, sina T^osovega, sina Naumovega, Eslijevega, sina Nangeje- v ega, 26. Sina Maatovega, sina Ma- ta tijevega, .srna Sem ejcvega, si- " a Jožefovega, srna Judovega, 21. Sina Joanovega, sina He- 8 ° v eg a , sina Zorobabeljnove- sina Salatijelovega, sina Torijevega, 28. Sina Mel 1 1 ij evega, sina A- 'ujevega, sina Kozamovega, si- ' aci Elmodamovega, sina Ero- Ve ga, 29. Sina J ozej evega, sina Eli- jezerjevega, sina Jorimovega, sina Matatovega, sina Levije- vega, 30. Sina Simeonovega, sina Judovega, srna Jožefovega, si¬ na Jonanovega, sina Elijahi- movega, 31 . Sina Mel e j evega, srna Maj - nanovega, sina Matataj evega, sina Natanovega, sina Davido¬ vega, 32. Sina Jesejevega, sina 0- bedovega, sina Boozovega, si¬ na Salmonovega, sina Naaso- novega, 33. Sina Aminadabovega, si¬ na Aramovega, sina Ezronove- ga, sina Faresovega, sina Ju¬ dovega, 34. Sina Jakobovega, sina Izakovega, sina Abrahamove¬ ga, sina Tarovega, sina Naho- rovega, 35. Sina Saruhovega, sina Ragavovega, sina Falekove- ga, sina Eberj evega, sina Sa- lovega, 36. Sina Kajnanovega, sina Arfaksadovega, sina Semove- ga, sina Noetovega, sina La- mehovega, 37. Sina Matuzalovega, sina Enoliovega, sina Jaredovega, sina Maleleelovega, sina Kaj¬ nanovega, 38. Sina Enosovega, sina Se- tovega, sina Adamovega, in ta je bil Božji. 94 Sv. Luka Evang. 4. IV. Poglavje. Jezus pa, svetega Duha poln, vrne se od Jordana; in odpelje ga Duh v puščavo. 2. In štirideset dni gaje izku¬ šal hudič. In ničesar ni jedel v teh dneh; in ko minejo, potem postane lačen. 3. In reče mu hudič: Če si sin Božji, reci temu kamenu, naj postane kruh. 4. In odgovori mu Jezus, go¬ voreč: Pisano je: »Ne ho živel človek o samem kruhu, nego o vsakej besedi Božjej.« 5. In popeljavši ga hudič na visoko goro, pokaže mu vsa kraljestva sveta v pičici časa. 6. In reče mu hudič: Tebi bom dal vso to oblast in njih slavo; kajti meni je izročena, in dam jo, komurkoli jo hočem. 7. Ti torej če se pokloniš pred menoj, tvoje bo vse. 8. In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Poberi se od mene, sa¬ tan! Kajti pisano je: »Pokla¬ njaj se Gospodu Bogu svojemu, in njemu edinemu služi.« 9. In pelje ga v Jeruzalem, in postavi ga na vrh tempeljna, in reče mu: Če si sin Božji, vrzi se odtod dol; 10. Kajti pisano je: »Ange- ljem svojim bo zapovedal zate, naj te varujejo; 11. In vzeli te bodo na roke,: da se kje z nogo svojo ne uda¬ riš o kamen.« 12. In odgovarjajoč, rečem 11 Jezus: Povedano je: »Ne izku¬ šaj Gospoda Boga svojega.« 13. In koneavši hudič vso k' kušnjavo, odide od njega do CclStl. t 14. In vrne se Jezus z močjo duhovno v Galilejo; in glas 0 njem izide po vsem okolneu 1 kraji. 15. In on je učil po njih sha' jališčih, in vsi so ga slavili. 16. In pride v Nazaret, kje 1 ’ je odrastel; in vnide po navad 1 svojej, v sobotni dan, v sha ja' lišče, in vstane, da bere. 17. In dado mu bukve Izaij 0 preroka; in ko razgane bukve- najde mesto, kjer j e bilo pisano 1 18. »Duh Gospodov je na me' ni: za to, ker me je pomazilili da oznanim evangelj ubogimi poslal me je, da uzdravim po¬ trte v srcu, da oznanim jetni¬ kom, da se bodo izpustili, h 1 slepcem, da bodo spregledali) da izpustim sužnje v svobodOt 19. Da oznanim prijetno leto Gospodovo.« 20. In zgane bukve, in da stre- žaju, in sede; in vsi v shajal 1 ' šči so gledali na-nj. 21. In začne jim govoriti: D 11 ' nes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših. 22. In vsi so mu pričali, in ču¬ dili so se besedam milosti, ktei' 6 95 Sv. Luka Evang. 4. So izhajale iz ust njegovih, in govorili so: Ali ni ta sin Jože¬ fov? 23. In reče jim: Gotovo mi bo¬ sta povedali to priliko: Zdrav¬ nik, uzdravi se sami Karkoli ^no slišali, da se je zgodilo v Ka a pernaumu, stori tudi tu ovini svojej. fonr 24. Reče pa: Resnično vam pravim, da ni noben prerok Prijeten v domovini svojej. 25. Ali v resnici vam pravim, je bilo veliko vdov v dneh ribja v Izraelu, ko se je nebo Za prlo tri leta in šest mesecev, | a ko, da je nastala velika la¬ kota po vsej zemlji; 26. In k nobenej od njih ni bil P°slan Elij a, razen v Sarepto Si¬ fonsko k ženi vdovi. 27. In veliko gobavcev je bilo Za Klišeja preroka v Izraelu; in nobeden od njih se ni očistil, ra- Z( ' n Naaman Sirij au. 28. In vsi v shajališči se na- P°hiijo jeze, ko to slišijo. 29. In vstavši, izžend gaveniz ^esta, in odpeljejo ganavrh go- le i na kterej je bilo njih mesto ^zidano, da bi ga dol pahnili. . 30. Ali on prejele posredi njih, 'n odide. 31. J n snide vKapernaum me- rio Galilejsko; in učil jih je ob Abotah. 32. In čudili so se nauku nje¬ govemu, ker je bila beseda nje¬ gova silna. 33. In v shajališči je bil člo¬ vek, kteri je imel nečistega du- hahudičevega, in zakriči z moč¬ nim glasom, 34. Govoreč: Pojenjaj, kaj imaš z nami, Jezus Nazare¬ čan? Prišel si, da bi nas pogu¬ bil ? Poznam te, kdo si — svet¬ nik Božji. 35. In zapreti mu Jezus, go¬ voreč: Umolkni, in izidi iž nje¬ ga! In trešči ga hudič na sre¬ do, in izide iž njega, in nič ga ni oškodoval. 36. In obide jih groza vse, in pomenkovali so se med seboj, govoreč: Kakošna j e ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom, ter izhajajo? 37. In razglasi se glas o njem po vsem okolnem kraji. 38. Vstavši pa iz shajališča, vnide v hišo Simonovo. Tašča pa Simonova imela je hudo mrz¬ lico; in zaprosijo ga za njo. 39. In stoječ nad njo, zapreti mrzlici, in pustijo; in precej je vstala, ter jim je stregla. 40. Ko je pa solnce zahajalo, vsi, kteri so imeli bolnike z raz¬ ličnimi boleznimi, dovažali so jih k njemu; a on je na vsake¬ ga od njih pokladal roke, ter jih je uzdravljal. 41. Izhajali pa so tudi hudiči iz mnogih, kričeč in govoreč: Ti si Kristus sin Božji. In gro¬ zeč se, ni jim dal govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus. 96 Sv. Luka Ev ang. 4. 5. 42. Ko se pa zdani, izide, in odide na samoten kraj; in ljud¬ stvo ga je iskalo, in pridejo k njemu, in pridržavali so ga, da ne bi šel od njih. 43. On jim pa reče: Tudi dru¬ gim mestom moram oznanjevati evangelj o kraljestvu Božjem! kajti za to sem poslan. 44. In oznanjeval je po sha¬ jališčih Galilejskih. V. Poglavje. Zgodi se pa, ko ga ljudstvo ob¬ suje, dahi poslušali besedoBož- jo, pa je on stal pri jezeru Ge- nezaretskem. 2. In ugleda dve ladji, da sto¬ jite ob jezeru; a ribiči so bili izšli iž njih in so izpirali mreže. 3. In stopivši v eno od ladij, kteraje bila Simonova, zaprosi ga, naj malo odrine od kraja; ter sede, in učil je iz ladje ljud¬ stvo. 4. A ko neha govoriti, reče Si¬ monu: Odrini na globoko, in vr¬ zite mreže svoje na lov. 5. In odgovarjajoč Simon, re¬ če mu: Učenik, vso noč smo se trudili, in nič nismo vjeli; ali po besedi tvojej vrgel bom mrežo. 6. In storivši to, zajemo veliko število rib; trgala pa jim se je mreža, 7. Ter pomignejo tovarišem, kteri so bili v drugej ladji, naj jim pridejo pomagat. Ter pri¬ dejo, in napolnijo obe ladji, 'h 1 ste se topili. 8. Videvši pa to Simon Peter, pade h kolenom Jezusovim, g°' voreč: Izidi od mene, ker se# človek grešnik, gospod! 9. Kajti groza je bila obŠB njega in vse, kteri so bili ž nji#, od vlaka rib, ki so ga bili z J' jeli. 10. Ravno tako pa tudi Jako- ba in Janeza, sinova Zebede' jeva, ktera sta bila tovariša Si' monova. Pa reče Jezus SiinO' nu: Ne boj se! odslej boš ljuostave, kteri s .° bili prišli iz vseh vasi Ga- blejškili in Judejskih in Jeru¬ zalema; in mod Gospodova je *'la, da jih je ozdravljala. 18. In glej, možje prinesd na 0< b'u človeka, kteri je bil mrt- v ouden, in iskali so, kako hi ga Vn esli in položili pred-nj. 19- In ko ne najdejo, kod bi Sa vnesli, za voljo ljudstva, zle- Ze jo na streho, in skozi skodle s Puste ga z odrom na sredo l J, 'ed Jezusa. ^0. In videvši njih vero, reče riUl : Človek, odpuščajo ti se b r ''chi tvoji. 21. Pa začno premišljati pis- karji in Farizeji, govoreč: Kdo F ta, da preklinja Boga? Kdo kore odpuščati grehe, razen klini Bog! 22. Spoznavši pa Jezus njih kisli, odgovori in jim reče: Kaj Pomišljate v srcih svojih? 23. Kaj je laže, reči: Odpu- ^aj 0 ti se grehi tvoji? ali re- k ; Vstani in hodi? .24. La boste pa vedeli, da !ka oblast sin človečji na zem¬ lji odpuščati grehe, (reče mrt- v pudnemu:) Tebi pravim, vsta¬ ji in vzemi oder svoj, in pojdi *k dom svoj. 25. In precej vstane pred nji¬ mi, invzeme, na čemer j e ležal, in odide na dom svoj, hvaleč Boga. 26. In groza obide vse, in hva¬ lili soBoga, in napolnijose stra- lui, govoreč: Čudne reči smo vi¬ deli danes. 27. In po tem izide, in ugleda mitarja, po imenu Levija, da se¬ di na mitnici, in reče mu: Pojdi za menoj! 28. In pustivši vse, vstane in odide za njim. 29. In napravi mu Levij ve¬ liko pojedinjo v hiši svojej; in bila j e velika množica mitarjev, in drugih, kteri so ž njimi se¬ deli za mizo. 30. In godrnjali so pismarji in Farizeji, govoreč učencem nje¬ govim : Za kaj z mitarji in greš¬ niki jeste in pijete? 31. In odgovarjajoč Jezus, re¬ če jim: Ne potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni. 32. Nisem prišel klicat pra¬ vičnih, nego grešnike na po¬ koro. 33. A oni mu reko: Po kaj se učenci Janezovi pogostoma po¬ stijo, in molijo, tako tudi Fari¬ zejski; tvoji pa jedo in pijejo? 34. On jim pa reče: Morete li storiti, da bi se svatje, dokler je ženin ž njimi, postili? 35. Prišli bodo pa dnevi, in ko jim se bo ženin odvzel, te¬ daj se bodo postili v tistih dneh. 36. Pravil jim je pa tudi pri- 98 Sv. Luka Evang. 5. 6. liko: Nikdor zaplate od nove obleke ne prišiva na staro ob¬ leko; sicer bo tudi novo razdrl, in starej se ne prilega zaplata od nove. 37. In nikdor ne deva novega vina v stare mehove; sicer pre¬ dere vino nove mehove, in ono se izlije, in mehovi se pokaže; 38. Nego novo vino se mora v nove mehove vlijati, in ohoje se ohrani. 39. In kdor je pil staro, nik¬ dar ne če precej novega; ker pravi: Staro je bolje. VI. Poglavje. Zgodl se pa prvo soboto dru¬ gega dne, daje šel skozi setve; in trgali so učenci njegovi klas¬ je, in meli so ga z rokami, ter jedli. 2. Nekteri pa od Farizejev re¬ ko j im: Zakaj delate, kar se ne sme delati ob sobotah? 3. In odgovarjajoč, reče jim Jezus: Ali niste brali tega, kar je storil David, ko se je bil ula- kotil on in kteri so bili ž njim? 4. Kako je šel v hišo Božjo, in je postavljene krnhe vzel in snedel, in dal tudi tistim, kteri so bili ž njim: kterih ne sme ni- kdor jesti, razen edini duhovni? 5. In reče jim: Sin človečji je gospodar tudi sobote. 6. Zgodi se pa tudi v drugo soboto, da vnide v shajališče, ter je učil. In bil je tam člo¬ vek, in desna roka mu je bila suha. 7. Pismarji in Farizeji so pa pazili na-nj, če ga bo v soboto uzdravil: da bi našli tožbo zo¬ per njega. 8. A on je vedel njih misli, in reče človeku, kteri je imel subo roko: Vstani, in stopi na sredo! In on vstane in se vstopi. 9. Tedaj j im Jezus reče: Vpra- šal vas bom, kaj velja ob sobo¬ tah, dobro delati ali hudo dela¬ ti? dušo oteti ali pogubiti? 10. In pogledavši na vse njih, reče človeku: Stegni roko svo¬ jo! In on stori tako. In zdrava je bila roka njegova kakor druga; 11. A oni postanejo togote vsi neumni, in pomenkovali so se med seboj, kaj bi storili Jezusu- 12. Zgodi se pa v te dni, Ju izide na goro molit; in vso noe je premolil v molitvi Božjej. 13. In ko se zdani, pokliče učence svoje; in izvoli jih iz¬ med rijih dvanajst, kterim tudi ime aposteljni da: 14. Simona, lcteremu tudi da imePeter, in Andreja brata nje¬ govega, Jakoba in Janeza, Fi¬ lipa in Jerneja, 15. Matevža in Tomaža, Ja¬ koba Alfejevega in Simona, ki se imenuje Zelot, 16. Juda Jakobovega, in Juda Iškarijana, kteri je tudi postal izdajalec. Sv. Luka Evang. 6. 99 1I • Ter snide ž njimi, in ustavi Se na ravnem polji, in truma u- c eneev nj egovili, in velika mno- ^ica ljudstva iz vse Judeje in iz Jeruzalema, in primorja Tir¬ nega in Si donskega, kteri so j* jh prišli, da M ga slišali, in da ki jih uzdravil od njih bolezni, 18. In ktere so mučili nečisti huhovi; in ozdravljali so se. 19. Tn vse ljudstvo je iskalo, ha hi se ga dotikali; kajti moč Je iž njega izhajala, in ozdrav¬ ljala je vse. , 20.In on povzdignivši oči svo- Je na učence svoje, pravil je: Blagor vam ubogim, ker vaše Je kraljestvo Božje. 21. Blagor vam, kteri ste se- haj lačni, ker se boste nasitili. Blagor vam, kteri sedaj jokate, ker se boste smejali. 22. Blagor vam, kedar vas bo- h° ljudje mrzili, in kedar vas ,() do izobčevali, in sramotili, in Oglaševali imevaše zahudob- llf) , za voljo sinu človečjega. 23. Radujte se tisti dan in po¬ skakujte; kajti veliko je plačilo Oe na nebu. Ravno tako nam- O so delali prerokom očetje njih. 24. Ali gorje vam bogatim! kpjti prejeli ste tolažbo svojo. .^5. Gorje vam, kteri ste na- ^iteni! kajti lačni boste. Gorje On, kteri se sedaj smejate! k fl jti žalovali boste in jokali. ^3. Gorje vam, kedar bodo dobro o vas govorili vsi ljudje! kajti ravno tako so delali laž- njivim prerokom očetje njih. 27. Ali vam, kteri poslušate, pravim: Ljubite sovražnike svoje; delajte dobro tem, kteri vas mrze; 28. Blagoslovite te, kteri vas preklinjajo; in molite za te, kteri vas obrekujejo. 29. Kdor te udari po enem licu, nastavi mu tudi drugo; in kdor ti vzeme plašč, ne brani mu tudi suknje ne. 30. Vsakemu, kdor te prosi, daj: in od tega, kdor tvoje vze¬ me, ne tirjaj nazaj. 31. In kakor hočete, da bi ljudje vam storili, ravno tako storite tudi vi njim. 32. In če boste ljubili tiste, kteri ljubijo vas, kakošno bo¬ ste imeli milost? Saj tudi greš¬ niki ljubijo tiste, kteri ljubijo njih. 33. In če boste dobro delali tistim, kteri dobro delajo vam, kakošno boste imeli milost? Saj tudi grešniki delajo ravno tako. 34...In če boste posojevali ti¬ stim, od kterih upate, da boste prejeli, kakošno boste imeli mi¬ lost? Saj tudi grešniki grešni¬ kom posojujejo, da prejmo ena¬ ko. 35. Nego ljubite sovražnike svoje, in delajte dobro in po¬ sojajte, ne pričakovaje niče¬ sar; in veliko vam bo plačilo, 7 * 100 Sv. Luka Evang. 6.7. in sinovi boste najvišega: kajti on je dobrotljiv tudi nehvalež- nežem in hudobnežem. 36. Bodite torej usmiljeni, ka¬ kor je tudi oče vaš usmiljen. 37. In ne sodite, in ne bo vam se sodilo. Ne obsojajte, ter ne boste obsojeni. Odpuščajte, in odpustilo vam se bo. 38. Dajajte, in dalo vam se bo: mero dobro, natlačeno in potreseno in zvrhano, dali vam bodo na naročje vaše. S kakor- šno namreč mero merite, s tako- šno vam se bo odmerjalo. 39. In pove jim priliko: More li slepec slepca voditi? Ne bo¬ sta li oba v jamo padla? 40. Ni ga učenca nad učenika svojega; nego kdorkoli se izu¬ či, bode kakor učenik njegov. 41. Kaj pa vidiš troho, kijev očesu brata tvojega, bruna pa, ki je v očesu tvojem, ne čutiš? 42. Ali kako moreš reči bratu svojemu: Brat, čaj, da izderem troho, kije v očesu tvojem, ko sam bruna, ki je v očesu tvo¬ jem, ne vidiš? Hinavec! izmi najprej bruno iz očesa svojega, in tedaj boš pregledal, da izmeš troho, ki je v očesu bratu tvo¬ jega. 43. Ni ga namreč drevesa do¬ brega, da bi rodilo slab sad; tudi slabega drevesa ne, da bi rodilo dober sad. 44. Kajti vsako drevo se po sadusvojempozna. S trnjanam- reč ne bero smokev, in z robid- ja ne trgajo grozdja. 45. Dober človek prinaša P dobrega zaklada srca svojega j dobro; in hudoben človek pri¬ naša iz hudobnega zaklada srca svojega hudobno: kajti usta njegova govore od preobilnosti srca. 46. Kaj pa me imenujete: Go¬ spod, gospod! pa ne delate, kat pravim? 47. Vsak, kdor gre k meni in sliši moje besede in jih izpol¬ njuje, pokazal vam bom, kom 11 je podoben. 48. Podoben je človeku, kteri je zidal hišo, in je izkopal h 1 izdolbel, in postavil temelj n* 1 skalo; inkojenastalapovodenjt udarila je reka v tisto hišo, D ni je mogla premakniti: kajh bila je postavljena na skalo. 49. A kdor sliši in ne storb podoben je človeku, kteri j e sezidal hišo na zemlji brez te¬ melja; na ktero je udarila reka ; in precej je padla, in bila j 6 podrtija te hiše velika. VII. Poglavje. A ko je končal vse te besede pred ljudstvom, vnide v Kaper- naum. 2. Nekemu stotniku pa je bil hlapec bolan, kterega je rad imel, in je umiral. 3. In slišavši za Jezusa, po- Sv. Luka Evang. 7. 101 % k njemu starešine Judov¬ ske, proseč ga, naj bi prišel, aa bi mu uzdravil hlapca. 4- Oni pa, ko so prišli k Je- Zll &u, prosili so ga silno, govo- re Č: Gotovo je vreden, da mu O storiš; , b. Ker ljubi narod naš, in sha¬ jališče nam je sezidal on. 6. A Jezus je šel ž njimi. In ko uže ni bil daleč od hiše, po- s ye k njemu stotnik prijatelje, govoreč mu: Gospod, ne trudi Se ' nisem namreč vreden, da v oideš pod streho mojo. Za to tudi samega sebe ni- seni vrednega štel, da bi prišel k tebi: nego reci z besedo, in ozdravel bo hlapec moj. 8. Kajti tudi jaz sem človek P°d oblast postavljen, in imam pa velim te¬ in drugemu: hlapcu svo- stori. l>ou seboj vojake; mu: Pojdi! in gre; Gvidi 1 in pride; in jemu: Stori to! in P- Slišavši pa to Jezus, začudi 11(111 se; in obrnivši se, reče ljud- ^vu, kteroje šlo za njim: Pra- Vl m vam, da tudi v Izraelu m- Se m našel tolike vere. 10. In vrnivši se domu, kteri ?° bili poslani, najdejo hlapca, kteri je bil bolan, da je zdrav, tl- In zgodi se po tem, da je šel $ mesto, ktero se imenuje ain; j n glo j e ž njim veliko Gancev njegovih, in veliko Judstva. 12 • Ko se pa približa vratom mestnim, in glej, nesli so ven mrliča, sina edinca matere nje¬ gove; in ona vdova; in ljudi iz mesta je bilo veliko ž njo. 13. In ko jo Gospod ugleda, zasmili mu se, in reče jej: Ne jokaj! 14. In pristopivši, dotakne se odra; (a tisti, kteri so nosili, ustavijo se;) ter reče: Mladenič, tebi pravim, vstani! 15. In usede se mrlič, in začne govoriti: in da ga materi nje- govej. 16. Obide pa jih groza vse, in hvalili so Boga, govoreč: Prerok velik je vstal med na¬ mi; in: Obiskal je Bog ljudstvo svoje. 17. In razglasi se ta beseda o njem po vsej Judeji, in po vsem okolnem kraji. 18. In sporočili so Janezu učenci njegovi za vse to. 19. In poklicavši Janez dva od učencev svojih, pošlje k Je¬ zusu, govoreč: Ti li si tisti, kteri ima priti, ali naj drugega čakamo? 20. Ko torej moža prideta k Jezusu, rečeta: Janez Krstnik naju je poslal k tebi, govoreč: Ti li si tisti, kteri ima priti, ali naj drugega čakamo? 21. Ravno ta čas pa uzdravil jih je veliko od bolezni in muk in duhov hudobnih, in mnogim slepcem je dal vid. 22. In odgovarjajoč Jezus, 102 Sv. Luka Evang. 7. reče jima: Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in sliša¬ la: da slepci spregledujejo, hro¬ mi hodijo, gobavci da se očiš- cajo, gluhi da slišijo, mrtvi da vstajajo, ubogim da se ozna¬ njuje evaugelj: 23. In blagor mu, kdor se ne poliujša od mene. 24. In ko sta poslanca Jane¬ zova odšla, začne govoriti ljud¬ stvu o Janezu: Koga ste izšli v puščavo gledat? trst, kterega veter maje? 25. Ali koga ste izšli gledat? človeka v mehko obleko oble¬ čenega? Glej, kteri se v gospo¬ sko obleko oblačijo in v slasti žive, ti so po dvorih kraljevih. 26. Ali koga ste izšli gledat? preroka? Da, pravim vam, in še več ko preroka. 27. Taje, za kogar j e pisano: » Glej, jaz pošiljam angelja svo¬ jega pred obličjem tvojim, kteri bo pripravil pot tvojo pred te¬ boj .« 28. Kajti pravim vam, da no¬ beden izmed rojenih od žen ni veči prerok od Janeza Krstni¬ ka; a kdor je uajmanji v kra¬ ljestvu Božjem, veči j e odnjega. 29. In vsi ljudje, kteri so to slišali, in mitarji, opravičili so Boga, krstivši se s krstom Ja¬ nezovim. 30. A Farizeji in učeniki po¬ stave zavrgli so svet Božji sa¬ mi zoper sebe, in niso se dali krstiti od njega. 31. Ter reče Gospod: Komu torej bom primeril ljudi tega rodu? in komu so podobni? 32. Podobni so otrokom, kteri po ulici posedajo, in vpijejo: Piskali smo vam, in niste ple- šali; tarnali smo vam, in niste jokali. 33. Kajti prišel je Janež Krstnik, in ne je kruha in ne pije vina, pa pravite: Hudiča ima! 34. Prišel je sin človečji, in je in pije, pa pravite: Glej g a človeka požeruha in pijanca, prijatelja mitarjev in grešni' kov! 35. In opravičili so modrost vsi nje otroci. 36. Prosil ga pa je eden od Farizejev, naj bi jedel ž njimi ter vnide v hišo Farizejevo, in sede za mizo. 37. In glej, žena v mestu, kte' raje bila grešnica, ko je bila zvedela, da sedi za mizo v hi& Farizej evej, prinese skleuico mire, 38. In stoječ zadej pri nogah njegovih, začne opirati noge njegove s solzami, in z lasnn z glave svoje jih je otirala, in poljubovala je noge njegove, in mazilila jih jez miro. 39. Ko pa ugleda to Farizej, kteri gaje bil povabil, reče sam s seboj, govoreč: Ta ko bi bil 103 Sv. Luka Evang. 7. 8. prerok, vedel bi, kdo in kako- kkje žena, ktera se ga dotika; kajti grešnica je. 40. In odgovarjajoč Jezus, r eČe mu: Simon! imam ti nekaj povedati. On pa reče: Učenik, povej! 41. Dva dolžnika je imel neki upnik; eden je bil dolžen pet srebrnikov, a drugi petdeset. 42. Ker pa nista imela s čim plačati, odpusti dolg obema. : >0v ej torej, kteri od nju ga bo l)(, li ljubil? 43. Odgovarjajoč pa Simon, ! k:e: Menim, da tisti, kteremu D več odpustil. On mu pa reče: r av si odgovoril. 44. I n obrnivši se k ženi, reče kimonu: Vidiš to ženo? Prišel Se m v Ligo, vode mi nisi podal na noge; a ta mi je s solzami nprala noge, in z lasmi z glave 8v °je jih je otrla. 45. Poliu ) oljubca mi nisi dal; ta P a , odkar sem prišel noter, ni Ueliala poljubovati nog mojih. 46. Z oljeni glave moje nisi Pmnazal; a ta mi je z mir o po¬ kazala noge. . 47. Zato ti pravim: Odpuščajo •! e J se mnogi grehi njeni; kajti klela je veliko ljubezen: a ko- kUr semalo odpušča, malo ljubi. 48. In reče jej: Odpuščajo ti Se grehi. 49. Pa začno, kteri so ž njim ^ ( leli za mizo, govoriti v sebi: kdo j e ta,ki tudi grehe odpušča ? 50. Ter reče ženi: Vera tvoja ti je pomogla; pojdi v miru. VIII. Poglavje. In zgodi se po tem, in on je hodil po mestih in vaseh, učeč in oznanjujoč evangelj o kra¬ ljestvu Božjem; in dvanajsteri ž njim, 2. In nektere žene, ktere so uzdravljene bile od duhov hu¬ dobnih in od bolezni, Marija, ki se imenuje Magdalena, iz ktere je bilo sedem hudičev izšlo, 3. Joana žena Huza pristav- nika Herodovega, in Suzana, in drugih veliko, ktere so mu služile z inienjeni svojim. 4. Ko seje pa veliko ljudstva sešlo, in tistih, kteri so iz mest prihajali k njemu, pove jim v priliki: 5. Izšel je sejalec sejat seme svoje; in ko j e sejal, eno j e padlo poleg ceste, in pogazilo se je, in tiče nebeške so ga pozobale. 6. In drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, usahnilo je, ker ni imelo vlage. 7. In drugo je padlo sredi trnja, intrnjejezrastlo, inudu- šilo ga je. 8. In drugo je padlo na dobro zemljo, in ko je pognalo, do- neslo je stoteri sad. Ko je to pravil, klical je: Kdor ima uše¬ sa, da sliši, naj sliši! 9. Vpraševali pa so ga učenci 104 Sv. Luka Evang. 8. njegovi, govoreč: Kakošna bi bila ta prilika? 10. On pa reče: Vam je dano, da spoznate skrivnosti kralje¬ stva Božjega; drugim pa v pri¬ likah, da gledajo in ne vidijo, ter slišijo in ne umejo. 11. Ta prilika pa je: Seme je beseda Božja: 12. A kteri so poleg ceste po¬ sejani, ti so, kteri slišijo: ali potem pride hudič in vzeme be¬ sedo iz srca njih, da ne bi ve¬ rovali in zveličali se. 13. A kteri so na skalo pose¬ jani, ti, kteri besedo, ko so jo slišali, z veseljem sprejemajo; in ti korenine nimajo, kteri ne¬ kaj časa verujejo, a v čas iz- kušnjave odpadejo. 14. Kar je pa v trnje padlo, to so ti, kteri slišijo: ali ker za skrbmi in bogastvom in slastmi življenja hodijo, uduše se, in ne donašajo sadil. 15. Kar je pa na dobro zem¬ ljo padlo, to so ti, kteri v do¬ brem in blagem srcu varujejo besedo, ktero so slišali, in do¬ našajo sad v trpljenji. 16. Nikdor pa sveče, ko jo prižge, ne skrije pod mernik, ali dene pod posteljo; nego po¬ stavi jo na svečnik, da ti, kte¬ ri vliajajo, vidijo luč. 17. Kajti nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo; tudi skrivnega ne, kar se ne bo zve¬ delo in na svetlo prišlo. 18. Glejte torej, kako boste poslušali: kajti kdor ima, dalo mu se bo; a kdor nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar misli, d» ima. 19. Pridejo pa k njemu mah njegova in bratje njegovi; ali za voljo ljudstva niso mog'1 1 priti do njega. 20. In sporoče mu, govorec 1 Mati tvoja in bratje tvoji stoje zunej, in radi bi te videli. 21. On pa odgovarjajoč, reče jim: Mati moja in bratje moji so ti, kteri besedo Božjo pO' slušajo in delajo po njej. 22. In zgodi se en dan, in ofl stopi v ladjo in učenci njegovi; in reče jim: Prepeljimo se n a oni kraj jezera! In odpeljejo se' 23. A ko so se peljali, zaspi- Kar snide vihar na jezero, h 1 potapljali so se, in bili so v ne' varnosti. 24. In pristopivši, zbude ga, govoreč: Učenik! učenik! po- gibamo! A on vstavši, zapreti vetru in valovju; in umirita se, in nastala je tihota. 25. In reče jim: Kje je vera vaša? A oni so se uplašili, in začudijo se, govoreč eden dru¬ gemu: Kdo neki je ta, da tudi vetrovom zapoveduje in vodi, in poslušajo ga? 26. In preplavijo se v zemljo Gadarensko, ktera je Galileji nasproti. 27. Ko pa izide na zemlj°> Sv. Luka Evang. 8. 105 sreča ga en človek iz mesta, kteri je imel hudiča uže dolgo pasa, in v obleko se ni oblačil, [P v hiši ni prebival, nego v gro¬ bih. ^8. A ko ugleda Jezusa, za¬ kriči in pade pred-nj, in z moč- iiim glasom reče: Kaj imaš z menoj, Jezus, sin Boga naj- y išega: Prosim te, nikar me ne muci! Ukazal je bil namreč duhu ^Čistemu, naj izide iz človeka: tu prebivajte, in odtod izhajajte- 5. In kterikoli vas ne sprejmi izidite iz tistega mesta, in otre- site prag z nog svojih, za pričo zoper njih. 6. Ter izidejo, in hodili so p° vaseh, oznanjujoč evangelj h 1 uzdravljajoč povsodi. 7. Slišal'je pa Herod četrtnih vse, kaj on dela; in ni se mo¬ gel načuditi, ker so nekteri pra¬ vili: Janez je vstal od mrtvih! 8. A drugi: Elija je prišel! drugi pa: Starih prerokov edeP je vstal. Sv. Luka Evang. 3. 107 . 9 -Pa reče Herod: Janeza sem j' lz posekal; kdo pa je ta, za *°gar jaz slišim takošne reši? 11 Želel ga je videti. 10- In vrnivši se aposteljni, Povedo mu, kar so storili; in Vz ome jih, in odide posebej na gmoten kraj mesta, ktero se Ooenuje Betsajda. \L Zvedevši pa to ljudstvo, odidejo za njim; in sprejme j ib,' ^ govoril jim je o kraljestvu B ožjem,i ' zdr in kteri so potrebovali a vja, uzdravljal jili je. . A dan se je jel nagibati; 111 pristopivši dvanajsteri, reko Odpusti ljudstvo, da odi- . e jo v okolne Vasi in pristave, 111 ta 'in prenoče, in najdejo ži- V ež a; kajti tu smo v samotnem k, aji. . ^3, Pa jini rede: Dajte jim vi Jošti. Oni pa reko: Nimamo več, lu ‘go p e t hlebov in dve ribi, l 'azen de odidemo mi, da kupi- 1110 za vse to ljudstvo jedi. Il- Bilo jih je namreč kakih P et tisoči mož. Pa rede učen- (: oai svojim: Posadite jih po Petdeset v vrsto. d5- In store tako, in posade Pse. t tj- Vzemši pa petere hlebe in Jsti dve ribi, ozre se na nebo 'V jih blagoslovi, ter prelomi, 'V dajal je učencem, naj polože P^ed ljudstvo. t l - In jedli so, in nasitili so se v si 111 pobrali so, kar jim je ostalo od koscev, dvanajst ko¬ šev. 18. In zgodi se, ko je na sa¬ mem molil, bili so ž njim učen¬ ci; in vpraševal jih je, govoreč: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz ? 19. Oni pa odgovarjajoč, reko: Janez Krstnik; drugi pa Elija; a drugi, da je eden starih pre¬ rokov vstal. 20. Pa jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem jaz? Odgovar¬ jajoč pa Peter, reče: Kristus Božji. 21. A on jim zapreti in naroči, naj nikomur ne povedo tega, 22. Govoreč: Sinu človečjemu je treba veliko pretrpeti, in zavrženemu biti od starešin in velikih duhovnov in pismarjev, in umorjenemu biti, in tretji dan vstati. 23. In pravil je vsem: Če kdo hoče za menoj iti, zataji naj sa¬ mega sebe, in vzeme križ svoj vsak dan, in gre za menoj. 24. Kajti kdor hoče dušo svo¬ jo ohraniti, izgubil jo bo; kdor pa izgubi dušo svojo za voljo mene, ta jo bo ohranil. 25. '"Kaj namreč pomaga člo¬ veku, če pridobi ves svet, sa¬ mega sebe pa pogubi ali si ško¬ do napravi? 26. Kdor se bo namreč sramo¬ val mene in mojih besed, tega se bo tudi sin človečji sramo¬ val, kedar pride v svojej in oče- tovej in svetih angeljev slavi. 108 Sv. Luka Evang. 9. 27. Pravim vam pa resnično, da so nekteri med temi, ki stoje tu, kteri ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva Bož¬ jega. 28. Zgodi se pa kakih osem dni po teli besedah, pa vzeme Petra in Jakoba in Janeza, in izide na goro molit. 29. In ko je molil, postane po¬ doba obličja njegovega drugač¬ na, in oblačilo njegovo belo in svetlo. 30. In glej, moža dva sta go¬ vorila ž njim, ktera sta bila Mojzes in Elija; 31. Ktera sta se prikazala v slavi in sta govorila o koncu njegovem, ki gaje imel dokon¬ čati v Jeruzalemu. 32. A Peter in ktera sta bila ž njim, bili so zaspali; a ko se prebude, ugledajo slavo njego¬ vo, in oba moža, ktera sta ž njim stala. 33. In zgodi se, ko sta odha¬ jala od njega, reče Peter Jezu¬ su: Učenik, dobro nam je tu bi¬ ti; bomo pa naredili tri šatore, enega tebi, in Mojzesu enega, in enega Eliju: ne vedoč, kaj govori. 34. Ko je pa to govoril, nasta¬ ne oblak in ju zakrije; in zboje se, ko vnideta v oblak. 35. In glas se oglasi iz obla¬ ka, govoreč: Taje sin moj ljub¬ ljeni; njega poslušajte. 36. In ko se je bil glas oglasil; najdejo Jezusa samega. In ot>' zamolče, in nikomur niso tisk dni nič povedali od tega, kar s 0 bili videli. 37. Zgodi se pa drugi dan, k° pridejo z gore, sreča ga velik 0 ljudstva. 38. In glej, mož iz ljudstva zavpije, govoreč: Učenik, pr°' sim te, ozri se na sina mojega! kajti edinec mi je. | 39. In glej, hudič ga napada) in precej kriči, in lomi ga s p e ' no, in komaj potem odide njega, ko ga je zvil. 40. In prosil sem učence tvoje* naj bi ga izgnali, in niso mogL j 41. Odgovarjajoč pa Jezik’ reče: O rod neverni in popaČC' ni! doklej bom pri vas in va g bom trpel? pripelji sem sin 9 svojega! _ 42. In ko je še k njemu Šel zgrabi ga hudič in strese; a J®' zus zapreti duhu nečistemu, i’ 1 uzdravi dečka, in da ga očeh 1 njegovemu. 43. In vsi so se čudili veliča; stvu Božjemu. Ko so se pa v# čudili vsemu, kar je storil J e ' zus, reče učencem svojim: 44. Ohranite vi v ušesih svo; jih te besede; kajti sin človeČj 1 bo izdan v roke človeške. 45. Oni pa niso umeli te b e ' sede, in bila jim je prikrita, d 9 je niso razumeli; in bali so s6t da bi ga vprašali za to besedo- 109 Sv. Luka Evang. 9.10. 46. Všla je bila pa misel va- n J e i kdobibil največi mednjimi. 41. Jezus pa, vedoč misel srca Hjili, vzeme otroka, in postavi ^ a pred se, 48. In reče jim: Kdorkoli ^Prejme tega otroka v ime mo- J e i mene sprejema; a kdorkoli P* ei m sprejme, sprejema tega, mlor me je poslal. Kdor je lunnreč naimanii med vami, ta velik. ' 49. Odgovarjajoč pa Janez, le Če: Učenik, videli smo neko- ^ a i kteri je z imenom tvojim iz- ^mijal hudiče; in zabranili smo ker ne liodi z nami za teboj. 50. In reče mu Jezus: Ne bra¬ jde! Kdor namreč ni zoper nas, 011 je z nami. 51. Zgodi se pa, ko so se do¬ polnjevali dnevi vzhoda njego¬ va, pa se on na ravnost v Je- 'Ozalem nameri. 52. In pošlje poslance pred obličjem svojim; in ti odidejo in vnidejo v vas Samarijansko,! ( ;i mu pripravijo prenočišča. 53. Ali niso ga hoteli sprejeti, . er so videli, da gre v Jeruza- lem. 54. Vulevši pa to učenca nje- 8° v a Jakob in Janez, rečeta 56. Sin človečji namreč ni pri¬ šel duš človeških gubit,nego da jih zveliča. In šli so v drugo vas. 57. Zgodi se pa, ko so šli, reče mu nekdo po poti: Šel bom za teboj, kamorkoli odideš, go- ; spod! 58. In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge, in tiče nebeške gnezda; a sin človečji nima kje glave nasloniti. 59. A drugemu reče: Pojdi za | menoj! On pa reče: Gospod, do¬ voli mi, da prej odidem in po¬ kopljem očeta svojega. 60. Ali Jezus mu reče: Pusti, naj mrliči pokopljejo mrliče svoje; ti pa pojdi in oznanjuj kraljestvo Božje. 61. Zopet drugi pa reče: Šel bom za teboj, gospod! ali do¬ voli mi, da se poprej poslovim z domačimi svojimi. 62. In reče mu Jezus: Nobe¬ den ni pripraven za kraljestvo Božje, kdor položi roko svoj o na plug, pa se ozira na to, kar je zadej. X. Poglavje. j_ - JU.VVVKJ JLJL ^ MLUJ JL WV T snide z neba. in jih potre¬ bi kakor je tudi Elija storil? °5.0brnivši šepa, zapreti jim, 1- eče : Ne veste, kakošnega tUl ba ste vi: o tem pa izvoli Gospod še °spod, hočešli,da rečeva, naj j drugih sedemdeset, in pošlje jih po dva in dva pred obličjem svojim v vsako mesto in kraj, kamor je imel sam priti. 2. In pravil jim je: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev ma- 110 Sv. Luka Evang. 10. lo; prosite torej gospodarja žet¬ ve, na pošlje delavcev na žetev svojo. 3. Pojdite; glej, jaz vas poši¬ ljam kakor jagnjeta sredi vol¬ kov. 4. Ne nosite mošnje, ne torbe, ne obutala; in nikogar na poti ne pozdravljajte. 5. V kterokoli pa hišo vnidete, najprej recite: Mir tej hiši! 6. In če bo tu sin miru, ostal bo mir vaš na njem; ce pa ne, vrnil se bo k vam. 7. A v tej hiši prebivajte, in jejte in pijte, kar imajo; kajti vreden je delavec plačila svo¬ jega. Ne prehajajte iz hiše v hišo. 8. In v kterokoli mesto pri¬ dete, in vas sprejmo, jejte, kar vam postavijo, 9 .Innzdravljajte bolnike, kte- ri so v njej, in pravite jim: Pri¬ bližalo se je k vam kraljestvo Božje. 10. A v kterokoli mesto pride¬ te, in vas ne sprejmo, izidite na ulice njegove in recite: 11. Tudi prah, ki se nas je v mestu vašem prijel, otresamo vam; ali vedite to, da seje pri¬ bližalo k vam kraljestvo Božje. 12. Pravim vam pa, da bo So¬ domij anom tisti dan laže, nego temu mestu. 13. Gorje ti, Korazin! gorje ti, Betsajda! kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čude¬ ži, kteri so se zgodili v van* bila bi se davno, v Žaklji in p e ' pelu sedeč, spokorila. 14. Ali Tiru in Sidonu bo laŽ e na sodbi, nego vama. 15. In ti, Kapernaum, ki si do neba povzdignil, zagnan b« 15 do pekla. 16. Kdor posluša vas, posluh mene; in kdor se odreka vaSi odreka se mene: a kdor se m e ' ne odreka, odreka se tega, kdo 1 meje poslal. 17. Vrnejo pa se sedemdes e ' teri z radostjo, govoreč: Go' spod, tudi hudiči so nam p°' korni v imenu tvojem. 18. Pa jim reče: Videl sem s 3 ' tana, daje padel z neba kako 1 ’ blisk. 19. Glej, dajem vam obla® 1 stopati na kače in škorpijon 6, in vso silo vražjo: in nič vab* ne bo škodovalo. 20. Ali temu se neradujte, d 3 so vam hudiči pokorni; radujb’ se pa marveč, da so imena vaš 3 zapisana na nebesih. 21. V ta čas se oveseli Jez^f v duhu, in reče: Zahvaljujem P oče, gospodar neba in zemlj 6 ’ da si to prikril modrim in raZ' umnim, in si je razodel ned« 1 ' raslim; da, oče: ker tako je bil 1 volja tvoja. 2 2. Vse mi j e izročil oče moj i in nikdor ne ve, kdo je sin, zen oče, in kdo je oče, razen sb l > in komurkoli če sin razodeti- Sv. Luka Evang. 10. 111 In obrnivši se k učencem ?? Se Mj, reče ~~j, Blagor očem, ktere vidijo, kar vi vidite. -L Kajti pravim vam, da je ^cliko prerokov in kraljev že- lelo videti, kar vi vidite, in niso Vlrl-I* • - želeli- m slišati, kar vi slišite, 111 niso slišali. ^5. In glej, učenik postave |stane, in izkušajoč ga, reče: j Y^ e nik, kaj naj storim, da za- nobom večno življenje? 26. On mu pa reče: V zakonu je pisano? kako bereš? | 2L On pa odgovarjajoč, reče: ? Ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srca svojega, in iz vse nuse svoje, in iz vse moči svo- L-' in iz vse pameti svoje;« in: >>a bližnjega svojega kakor sa- ^ga sebe.« 28. Pa mu reče: Prav siodgo- v oril; to delaj, in živel boš. 29- On pa, hoteč samega sebe °PraviČiti, reče Jezusu: Kdo P a je bližnji moj? °0. Odgovarjajoč pa Jezus, | e Če: En človek je šel iz Jera¬ jema v Jeriho in je med raz- J °jnike padel, kteri so, ko so ba hip slekli in ranili, odšli, Phstivgi ga na pol mrtvega. , ,J L Po naključbi pa je šel neki hhoven po tej poti, in videvši ^ Prej de mimo. • 2. Enako pa tildi Levit, ko bil na tem mestu, pride, in mevši ga, prej de mimo. Keki Samarijan pa, kteri je šel po poti, pride do njega, in ko ga ugleda, zasmili mu se. 34. In pristopivši, obveže mu rane, in vlije olja in vina; in po- sadivši ga na svoje kljuse, pri¬ pelje ga v gostilnico, in poskr¬ bi za-nj. 35. Drugi dan pa, ko je odha¬ jal, vzeme dva srebrnika iz moš¬ nje, in da krčmarju, in reče mu: Skrbi za-nj; in karkoli več boš potrošil, povrnil ti bomjaz, ke- dar se vrnem. 36. Kdo torej od teh treh ti se zdi, da je bil bližnji temu, kije padel med razbojnike? 37. On pa reče: Ta, kteri se ga je usmilil. Reče mu torej : Pojdi, tudi ti delaj enako. 38. Zgodi se pa, ko so šli, pa vnide on v eno vas; a neka že¬ na po imenu Marta sprejme ga v hišo svojo. 39. In ta je imela sestro, ktera se je imenovala Marija, ktera je tudi sedeč pri nogah Jezusovih poslušala besedo njegovo. 40. A Marta sije dajala veli¬ ko opraviti s postrežbo; ter pri¬ stopi, in reče: Gospod, kaj ti ni mar, da me je sestra moja sa¬ mo pustila, naj strežem? Reci jej torej, naj mi pomore. 41. Odgovarjajoč pa, reče jej Jezus: Marta! Marta! skrbiš in trudiš se za mnogo; 42. Ali le eno je potrebno. A Marija je dobri del izimlila, kte¬ ri jej se ne bo odvzel. 112 Sv. Luka Evang. 11. XI. Poglavje. In zgodi' se, ko je na nekem kraji molil, potem ko je nelial, reče mu eden učencev njego¬ vih : Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil u- čence svoje. 2. Pa jim reče: Kedar boste molili, govorite: Oče naš, ki si na nebesih, posveti se ime tvo¬ je; pridi kraljestvo tvoje; hodi volja tvoja, kakor na nebu, tudi na zemlji. 3. Kruh naš vsakdanji daj nam vsak dan. 4. In odpusti nam grehe naše, ker tudi mi odpuščamo vsake¬ mu dolžniku svojemu. In ne vpelji nas v izkušnjavo, nego reši naz zlega. 5. In reče jim: Kdo od vas ima prijatelja, in pojde k nje¬ mu o polnoči in mu poreče: Pri¬ jatelj, posodi mi tri hlebe, 6. Ker je prijatelj moj k meni prišel s pota, pa mu nimam kaj postaviti; 7. On pa, da odgovarjajoč znotraj poreče: Ne nadleguj mi; duri so uže zaprte, in otro¬ ci moji so z menoj v postelji; ne morem vstati, da hi ti dal. 8. Pravim vam, če tudi ne ho vstal, da bi mu dal za to, ker mu je prijatelj, vstal ho vsaj za voljo nesramnosti njegove, da mu da, kar mu je treba. 9. In jaz vam pravim: Prosi¬ te, in dalo vam se bo; iščite, m našli boste; trkajte, in odpri 0 vam se ho. 10. Kajti vsak, kdor prosi prejema? in kdor išče, nahaja in kdor trka, odpiralo mu se b°' 11. Kdo od vas je pa oče, d° če ga prosi sin kruha, da mu dal kamen? ali izprosi ribe, d° mu bo mesto ribe dal kačo? 12. Ali Če prosi jajca, ba m" bo dal škorpijona? 13. Če torej vi, ki ste hudobni ; znate dobre darove dajati otr°' kom svojim, koliko več bo dri oče nebeški Duha svetega teli kteri ga prosijo? 14. In izganjal je hudiča, 111 ta je bil mutast; zgodi se p° ! ko je hudič izšel, mutec preg' 0 ' vori: in ljudstvo se začudi. 15. A nekteri od njih rek° : ZBelzebulom poglavarjem D 1 ' dičev izganja hudiče. 16. Drugi pa, izkušajoč (/' iskali so od njega znamenju ^ neha. 17. On pa, spoznavši njih mri' li, reče jim: Vsako kraljestvi ktero seje samo zoper sebe rV' dvojilo, opustelo bo; in dom, W I ri se je sam zoper sebe razdv°' jil , razpadel ho. 18. Če se j e pa tudi satan suri | zoper sebe razdvojil, kako b° obstalo kraljestvo njegovo? pravite, da z Belzebulom izg 0 ' njam hudiče. 19. A če jaz z Belzebulom i ž ' Sv. Luka Evang. 11. 113 Sanjam hudiče, s čegavo po¬ jejo izganjajo sinovi vaši? ^a to^vam bodo oni sodniki. 20. Če pa s prstom Božjim iz- j S a njam hudiče, prišlo je torej k Va m kraljestvo Božje. . 2l. Kedar se močni oboroži, !" varuje dvor svoj, na miru bo IIr j®% njegovo; Ce pa pride močnejiod nje- S'a in ga premaga, vzel bo vse °i'ožje njegovo, kteremu j e za- u Pal, in razdelil bo plen njegov. ^3. Kdor ni z menoj, on j e zo- P e r me; in kdor ne zbira z me- n °ji razsiplje. 24. Kedar nečisti duh izide iz ‘“'oveka, hodi po suhih krajih ln iŠČe pokoja; in ko ga ne naj- (,e i pravi: Vrnil se bom v dom Sv °j, odkoder sem izšel. 25. In ko pride, najde pome¬ tega in olepšanega. 26. Tedaj odide in vzeme se- dem drugih duhov, hujih od se- t in ko vnidejo, prebivajo tu. poslednje bo temu človeku 111 j e od prvega *' • Zgodi sa pa, ko je govoril ;°) povzdigne neka žena glas ljudstva, in reče mu: dagor telesu, ktero te je no- s do; in pi'gom, ktera si sisal. ,28. On pa reče: Veliko bolj a gor tem, kteri besedo Božjo l l() ^lriSajo in jo varujejo! 29. Ko se je pa ljudstvo zbi- ! al o, začne jim govoriti: Ta rod hudoben; znamenja išče, ali ne bo mu se dalo znamenje, ra¬ zen znamenje Jona preroka. 30. Kakor je bil namreč Jona znamenje Ninevljanom, tako bo tudi sin človečji temu rodu. 31. Kraljica južna bo vstala na sodbo z možmi tega roda, in obsodila jih bo; kajti prišla je od kraja sveta, poslušat mo¬ drost Solomonovo: in glej, tu je veČi od Solomona. 32. Možje Ninevljani bodo vstali na sodbo s tem rodom, in obsodili ga bodo; kajti spo¬ korili so se po pridigi Jona; in glej, tu je veči od Jona. ! 33. Nikdor pa sveče, ko jo už- ge, ne dene na skrivno, tudi ne pod mernik; nego na svečnik, da ti, kteri vhajajo, vidijo luč. 34. Sveča telesu je oko: kedar ' bo torej oko tvoje prosto, svetlo Im tudi vse telo tvoje; če bo pa hudobno, temno bo tudi telo tvoje. 35. Za to glej, da ne bo luč, ktera je v tebi, tema. 36. Če bo torej vse telo tvoje svetlo, da ne bo imelo nobene¬ ga iida temnega, svetlo bo vse, kakor kedar te sveča s svetlo¬ bo obsija. 37. Ko je pa izgovoril, prosil ga je neki Farizej, naj bi obe¬ doval pri njem; tervnide in se- ' de za mizo. 38. A Farizej se začudi, vi- devši, da se ni prej umil pred obedom. 8 114 Sv. Luka Ev ang. 11 . 12. 39. Gospod mu pa reče: Se¬ daj vi Farizeji čistite sklenico in skledo od zunej; a notranje vaše je polno ropa in hudobije. 40. Neumneži; mar ni ta, kdor je naredil to, kar je zunej, tudi tega, kar je znotrej, naredil? 41. Ali dajte miloščino od te¬ ga, kar je notri: in glej, vse vam bo čisto. 42. Ali gorje vam Farizejem! da dajete desetino od mete in od rute in vsakega zelišča, izogi¬ bate pa se sodbe in ljubezni Božje: to je bilo treba storiti, in onega ne opustiti. 43. Gorje vam Farizejem! da ljubite prve stole po shajali¬ ščih, in pozdrave po ulicah. 44. Gorje vam, pismarji inFa- rizeji, hinavci! da ste kakor po¬ kriti grobi, pokterih ljudje ho¬ dijo, in ne vedo za-nje. 45. Odgovarjajoč pa eden od učenikov postave, reče mu: U- čenik, govoreč to, sramotiš tudi nas. 46. On pa reče: Gorje tudi vam učenikom postave! da na¬ kladate ljudem neprenesljive butare, a sami se ne z enim pr¬ stom svoj im ne dotaknete butar. 47. Gorje vam! da zidate gro¬ be prerokom, a očetje vaši so jih pobili. 48. Za to pričate in potrjujete dela očetov svojih: kajti oni so jih pobili, a vi jim zidate grobe. 49. Za to j e tudi modrost Bož¬ ja rekla: Poslal jim bom prer°' ke in aposteljne, in nektere od njih bodo pobili, a druge bodo pregnali: 50. Da se bo tirjala kri vseh prerokov, ktera seje prelila od začetka sveta, od tega rodu, f 51. Od krvi Abeljnove do kAj Zaharijeve, kteri jepoginil med oltarjem in tempeljnom. Pd, pravim vam, tirjala se bo od te- ga rodu. 52. Gorje vam učenikom p°' stave! da ste vzeli ključ od zna; nja; sami niste šli noter, a ktetf so hoteli vniti, tem ste zabra' nili. 53. Ko jim je pa to govorih začno pismarji in Farizeji zel° pritiskati nanj, in vpraševat 1 ga za veliko reči, 54. Prežeč na-nj, in iskajoa reče: Ako bi ""Gi vere, kolikoršno je zrno S^niŠiČno, in bi rekli tej mur- ) 1: Izderi se, in vsadi sevmor- I e - in poslušala bi vas. ' • Kdo izmed vas ima pa hlap¬ ih kteri orje in pase, da bi mu, i ( Iar pride s polja, precej r G: Pojdi, počij? Ne poreže li mu marveč: opravi, kar bom večerjal, in °paši se j u s t re zi mi, dokler se ! le . najem in napijem; a po tem Kj in pij ti? . K Ali bo mar zahvalil temu ,'iapcu, da je storil, kar mu se i ( - kilo ukazalo? Ne verujem. Kb Tako tudi vi, kedar sto¬ jen, kar vam je ukazano, reci- ,? : Nepotrebni hlapci smo; kaj- storili smo, kar smo bili dolž- 111 storiti. ■il- In zgodi se, koješel v Je- 'bzalern, da je hodil med Sama- ll J () in Galilejo. In ko vnide v neko vas, ? r(i Ča ga deset gobavih mož, Kri so stali od daleč. 13- In ti povzdignejo glas, go- 0re Č: Jezus, učenik, usmili se nas! 1^1- In ugledavši jih, reče jim: , °jdite,pokažite se duhovnom! 'j ^godi se, ko so šli, očistijo se. 15. Eden pa izmed njih, vi- j ftv Ši, da je ozdravel, vrne se, lv nleČBoga zmožnim glasom; 16. In pade na obraz pred no¬ ge njegove, in zahvali mu; in ta je bil Samarijan. 17. Odgovarjajoč pa Jezus, reče: Ali se jih ni deset očisti¬ lo? Onih devet pa, kje so? 18. Ali se ni našel, kteri hi se vrnil, da bi dal Bogu hvalo, razen ta tujec? 19. In reče mu: Vstani, poj¬ di! vera tvoja ti je pomogla. 20. Vprašan pa od Farizejev, kedaj bo prišlo kraljestvo Bož¬ je, odgovori jim, in reče: Kra¬ ljestvo Božje ne bo prišlo s svet¬ lostjo. 21. Tudi ne poreko: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Kajti glej, kraljestvo Božje je notri v vas. 22. Reče pa učencem: Prišli bodo dnevi, ko boste želeli ene¬ ga od dni sinu človečj ega vide¬ ti, in ne boste videli. 23. In poreko vam: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Ne izidite, in tudi ne sledite ne! 24. Kajti kakor blisk, kteri šine in se svetli iz enega kraja pod nebom do drugega krajagod nebom, tako bo tudi sin človeč- ji v dan svoj. 25. Ali poprej mu je treba ve¬ liko pretrpeti, in zavrženemu biti od tega rodu. 26. In kakor je bilo v dneh Noeta, tako bo tudi v dneh sinu človečjega. 27. Jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, noter do dne, 126 Sv. Luka Evang. 17.18. ko je stopil Noe v barko, ter je prišel potop in vse pogubil. 28. Enako tudi, kakor je bilo v dneh Lota: jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so; 29. Ali tisti dan, ko je izšel Lot iz Sodome, udaril je ogenj in žveplo z neba, in pogubil je vse. 30. Ravno tako bo tisti dan, ko se bo sin človečji razodel. 31. Tisti dan, kdor bo na stre¬ hi, a pohištvo njegovo v hiši, ne stopa naj dol, da gavzeme; in kdor bo na polji, naj se ravno tako ne ozira na to, kar j e zadej. 32. Spominjajte se žene Lo- tove! 33. Kdor bo gledal dušo svojo ohraniti, izgubil jo bo; a kdor jo bo izgubil, oživil jo bo. 34. Pravim vam: Tisto noč bosta dva na enej postelji: eden se bo vzel, a drugi pustil. 35. Dve boste mleli vkupej: ena se bo vzela, a druga pu¬ stila. 36. Dva bosta na njivi: eden se bo vzel, a drugi pustil. 37. In odgovarjajoč, reko mu: Kje, gospod? A on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo zbi¬ rali orli. XXVIII. Poglavje. Pravil jim je pa tudi priliko, kako je treba vsegdar moliti, in ne naveličati se, 2. Govoreč: Bil je v nekeflj mestu en sodnik, kteri se ni k 1 ' Boga, in se ni sramoval ljudi- 3. Bila je pa v tem mestu n e ' ka vdova, in hodila jek njeink govoreč: Maščuj me nad zopet' trikom mojim! 4. In dolgo časa ni hotel; P° tem pa reče sam s seboj: če s e tudi Boga ne bojim, in se n e sramujem ljudi: 5. Vendar za to, ker mi nadP' go dela ta vdova, maščeval .1° bom, da naposled ne pride * 11 me ogluši. 6. Pa reče Gospod: Slišiš kaj pravi nepravični sodnik! 7. Bog pa, ali ne bo maščev»* izvoljencev svojih, kteri vpij e ' jok njemu dan in noč, ako ra v ' no jim odlaša? 8. Pravim vam, da jih bo kd®' lu maščeval. Ali sin človek kedar pride, našel li bo vel 0 na zemlji? 9. Pove pa tudi nekterim, ld°' ri so va-se zaupali, da so pi' r vični, a druge so zaničevali, t0 priliko: 10. Dva Človeka sta šla g 01 v tempelj molit; eden je bil 1 rizej, a drugi mitar. 11. Farizej se vstopi, in mok je sam s seboj to: Bog, zahv r ljujem ti, da nisem kakor di' u ' gi ljudje: razbojniki, kri vi G 1 ' ki, prešestniki, ali kakor ta J 6 mitar. 12. Postim se dvakrat na F' 127 Sv. Luka Evang. 18. desetino dajem od vsega, * ai ’ imam. . 13. A mitar je od daleč stal, 111 se oči ni hotel povzdigniti na {Hibo; nego trkal je na prsi svo- J e i govoreč: Bog, milostljiv mi 1)0,li grešniku! Id. Pravim vam: Ta je sešel ^pravičen na dom svoj, a ne on. Ka .iji vsak, kdor se povišuje, P°nižal se bo; a kdor se poni¬ je, povišal se bo. 15- Donašali so pa k njemu , U( 1' otročiče, da bi se jih doti- ka l; videč pa to učenci njegovi, Za Prete jim. 16. A Jezus jih pokliče, in re- P e: Pustite otročiče, naj dohaja- Jo k meni, in ne branite jim! kaj- 1 l e k je kraljestvo Božje. tJI- Resnično vam pravim: Rdorkoli ne sprejme kralj e- ? Va Boži ega kakor otrok, ne b » PriSel Anj. 18. In vpraša ga en starešina, &' 0v oreČ: Učenik dobri, kaj naj storim, da zadobom večno živ¬ ljenje? • 1^- Jezus mu pa reče: Kaj me jOoiiuješ dobrega? Nikdor ni Pker, razen eden, Bog. 20 »tv Priči Napovedi znaš: Ne preše- .5); ne ubijaj; ne kradi; ne uj po krivem; spoštuj očeta S ^ojega in mater svojo. .ll- On pa reče: Vse to sem lz Polnil od mladosti svoje. 12. Slišavši pa to Jezus, reče Ull: Enega ti je še treba: pro¬ daj vse, kar imaš, in razdaj ubo¬ gim, in imel boš zaklad na ne¬ bu; ter pridi, pojdi za menoj. 23. On pa, slišavšito, postane zelo žalosten; kajti bil je silno bogat. 24. Videvši ga pa Jezus, da je zelo žalosten postal, reče: Kako težko bodo, kteri imajo bogastvo, prišli v kraljestvo Božje! 25. Laže je namreč priti ka¬ meli skozi igleno ušesce, nego bogatemu vniti v kraljestvo Božje. 26. Pa reko, kteri so to sliša¬ li: In kdo se more zveličati? 27. On pa reče: Kar je pri ljudeh nemogoče, mogoče je pri Bogu. 2 8. A Peter reče: Glej, mi smo zapustili vse, in šli smo za teboj. 29. On jim pa reče: Resnično vam pravim, da ni nikogar, kteri je zapustil dom, ali rodi¬ telje, ali brate, ali ženo, ali otroke, za voljo kraljestva Bož¬ jega: 30. Da ne bi prejel veliko več v tem času, a na drugem svetu večnega življenja. 31. Vzemši pa dvanajstere, reče jim: Glej, v Jeruzalem gremo, in dopolnilo se bo vse, kar so preroki napisali za sina. človečjega. 32. Izročili ga bodo namreč poganom, in zasmehovali ga 128 Sv. Luka Evang. 18. 19. bodo in zasramovali, in pljuvali na-nj; 33. In bičali ga bodo, in potem umorili; a tretji dan bo vstal. 34. In oni niso ničesar od tega umeli, in bila je ta beseda skri¬ ta pred njimi, in niso vedeli, kaj jim se je pravilo. 35. Zgodi se pa, ko seje bli¬ žal Jerihi, sedel je en slepec kraj poti. 36. In slišavši ljudstvo, da gre mimo, vpraševal je, kaj bi to bilo. 37. In povedo mu: Jezus Na¬ zarečan gre mimo. 38. Pa zavpije, govoreč: Je¬ zus, sin Davidov, usmili se me? 39. In kteri so mimo šli, pre¬ tili so mu, naj umolkne; on je pa še bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me! 40. Ustavivši se pa Jezus, u- kaže, naj ga pripeljejo k uje¬ mi; ; in ko se približa, vpraša ga, 41. Govoreč: Kaj hočeš, naj ti storim? On pa reče: Gospod, da spregledam. 42. In Jezus mu reče: Spre¬ glej! vera tvoja ti je pomogla. 43. In precej je spregledal, in šel je za njim, hvaleč Boga; in vse ljudstvo, ko je to videlo, da¬ lo je Bogu hvalo. XIX. Poglavje. In vnide, in šel je skozi Jeriho. 2. In glej, mož po imenu Za- hej, in ta je bil starešina m 1 ' tarjem, in bil je bogat, 3. In rad bi bil videl Jezusi kdo daje; pa ni mogel za volj 0 ljudstva, ker je bil majhne p°' stave. 4. In poletel je naprej, in zl e ' zelje na murvo, da bi ga videl ker je imel todi mimo iti. 5. In Jezus, ko pride na mesto, ozre se gor, in ugled* ga, in reče mu: Zahej, sn$ hitro! kajti danes moram v tW jej hiši ostati. 6. Pa snide hitro in ga rad 0 ' sten sprejme. 7. In vsi so, ko so to videl' 1 X, godrnjali, govoreč: Pri gre® nem človeku se je navrnil! 8. Pristopivši pa Zahej, re° e Gospodu: Glej, polovico pre#" ženja svojega, gospod, daje 11 ’ ubogim; in če sem koga ogoli 11 " fal, povrnil mu bom čvetei'0’ 9. Jezus mu pa reče: Danes,f prišlo zveličanje tej hiši, ker J 6 tudi ta sin Abrahamov. 10. Kajti prišel je sin človek 1 iskat in zveličat, kar se je $ gubilo. 11. Ko so pa to poslušali, p 1 ’ stavi in pove priliko, za to, je bil blizu Jeruzalema, in s mislili, da se bo kraljestvo je precej razodelo. 12. In reče: Neki človek h 111 ’ nitnega rodu je šel v daljno d® želo, da si vzeme kralj estvo, 1 da se vrne. Sv. Luka Evang. 19. 129 13. In poklica vši deset lilap- “ ev > da jim deset mošenj, in re¬ če Jun: Kupčujte, dokler se ne Vrnem. 14. Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance 7 o * • ^ "jim, govoreč: Ne čemo, da nam ta kraljeval. 15. In zgodi se, ko je bil kra- ‘jestvo prejel in se je vrnil, pa re Če, naj mu pokličejo te hlap¬ ce. bi kterim je bil dal srebro, da zvedel, kaj je kdo prikupče- 13- Pa pride prvi, govoreč: gospod, mošnja tvoja je pri¬ bila deset mošenj. 1 11- In reče mu: Dobro, vrli " a pec! ker si bil v najmanjem Zv cst, imei oblast nad desetemi “lesti. 13- In pride drugi, govoreč: a, *"spod, mošnja tvoja je napra¬ vila pet mošenj. , 14. In tudi temu reče: Tudi ti ’ 0( li nad petemi mesti. > In ■ 'u drugi pride, govoreč: ja°tP°d, ^ e -i’ mošn j a tvo ' ]• 1 ntero sem imel v prtu sprav- .1- Kajti bal sem se te, ker D , človek: jemlješ, česar nisi Se‘°^il’ žan Ješ, Česar nisi po- .'4. p a mu re če: Sodil te bom 4° tvojih besedah, hudobni hla- ; K ' ( ,''■ Vedel si, da sem trd člo- v ck m jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal; 23. In za kaj nisi dal srebra mojega kupcu, da bi gabil, ke- dar bi se bil vrnil, prejel z do¬ bičkom? 24. Ter reče tem, kteri so stali prednjim: Vzemite mu mošnjo, in dajte tistemu, kteri jih ima deset. 25. (Pa mu reko: Gospod, deset mošenj ima!) 26. Pravim vam namreč, da vsakemu, kdor ima, dalo se bo; a kdor nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima. 27. A tiste sovražnike moje, kteri niso hoteli, da bi jim kra¬ ljeval, pripeljite sem, in pose¬ kajte jih pred menoj. 28. In kojebilto povedal, šel je dalje, gredoč gor v Jeruza¬ lem. 29. In zgodi se, ko se približa Betfagi in Betaniji, pri gori, ktera se imenuje Oljska, pošlje dva izmed učencev svojih, 30. Govoreč: Pojdita v vas, ki je nasproti, v kterej bosta našla, kedar vnideta, žrebe pri¬ vezano, na ktero se ni nikoli noben človek usedel: odvežita ga, in pripeljita sem. 31. In če vaju kdo vpraša: Po kaj odvezujeta? povejta mu ta¬ ko: Gospod ga potrebuje. 32. In poslanca odideta in naj¬ deta, kakor jima je bil rekel. 33. Ko sta pa žrebe odvezo- 9 130 Sv. Luka Evang. 19. 20. vala, reko jima gospodarji nje¬ govi: Kaj odvezujeta žrebe? 34. Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje. 35. In pripeljeta k Jezusu; in položivši svoja oblačila na žre¬ be, posade Jezusa. 36. Ko je pa šel, pogrinjali so oblačila svoja na pot. 37. In ko seje uže bližal strm¬ cu Oljske gore, začne vsa mno¬ žica učencev radostna Boga; hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ktere so videli, 38. Govoreč: Blagoslovljen kralj, kteri gre v imenu Go¬ spodovem! Mir na nebu, in sla¬ va na višavah! 39. In nekteri Farizeji izmed ljudstva mu reko: Učenik, po- preti učencem svojim! 40. In odgovarjajoč, reče jim: Pravim vam, da če ti umolkne- je, vpilo bo kamenje. 41. In ko se približa in ugle¬ da mesto, razjoka se nad njim, 42. Govoreč: Ko bi pač tudi ti vedelo, vsaj ta dan tvoj, kaj j e za mir tvoj :• ali sedaj j e skrito pred očmi tvojimi. 43. Prišli bodo namreč na te dnevi, ko te bodo obdali so¬ vražniki tvoji z nasipi, in te bodo oblegali, in stiskali te od vseh strani; 44. In razbili bodo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne ka¬ mena na kamenu ne bodo pu¬ stili v tebi: za to, ker nisi po¬ znalo časa, v kterim si bilo ob 1 ' skano. 45. In ko vnide v temp el J začne izganjati tiste, kteri s° prodajali v njem in kupovali 46. Govoreč jim: Pisano j e ’ »Dom moj je dom molitve;« 11 vi ste naredili iz njega »jatf 0 razbojniško«. 47. In učil je vsak dan v teP' peljnu; a veliki duhovni in p lS ' marji in prvaki ljudski so iska¬ li, da bi ga pogubili; 48. In niso nahajali, kaj bi storili: kajti ljudstvo se ga y držalo vse, poslušajoč ga. XX. Poglavje. In zgodi se enega tistih dni, V je učil ljudstvo v tempeljnu 1,1 je oznanjeval evangelj, pride.) : veliki duhovni in pismarji s , rešinami, 2. In reko mu, govoreč: P°' vej nam, s kakošno oblastjo h delaš, ali kdo ti je dal to o bi F 1 ' 3. Odgovarjajoč pa, reče ji 111 ' Vprašal bom tudi jaz vas e- 111 besedo, in povejte mi: 4. Krst Janezov je li bil z F’ ba, ali od ljudi? 5. A oni so pomišljevali v s^ 1 govoreč: Če rečemo: Z neU' poreče: Za kaj mu torej ni gf verovali? 6. če pa rečemo: Od ljudi, V ljudstvo nas bo kamenjalo: Sv. Luka Evang. 20. 131 ^ Prepričano j e, daje bil Janez Prerok. T Ter odgovore, da ne vedo, °dkod. Pa jim Jezus reče: Tudi jaz 1|(> - bom povedal vam, s kakošno °blastjo to delam. 'b A ljudstvu začne praviti to- j; priliko: Neki človek je zasa¬ di vinograd, in dal gaje vino¬ gradnikom v najem, in odpoto- V T je na veliko časa. 10. In o svojem času pošlje k vinogradnikom hlapca, naj mu badood saduvinogradovega; a Vinogradniki ga pretepe, in od¬ pošljejo praznega. H- In zopet pošlje drugega }da in a pca; a oni tudi tega pretepo, zasramote, in odpošlj ej o praz- lle ga. .12- In zopet pošlje tretjega: 111 oni tudi tega ranijo, in iz- zen6. IS- Tedaj reče gospodar vino- T' a ’da: Kaj bom storil? Poslal * (J1 n sina svojega ljubljenega; bodo tega videli, ne mara, se bodo bali. 14. Ko ga pa vinogradniki u- iuodajo, posvetovali so se med 8e b°j, govoreč: Ta je dedič; Pridite, ubijmo ga, da bo dedo- A,lla naša. Ib. In vržejo ga ven iz vino- Tjoia, in ubijejo. Kaj jim bo to- bl gospodar vinograda storil? Prišel bo. v bio, in pogubil bo gradnike te, in dal bo vi¬ nograd drugim. Ko so pa to sli¬ šali, reko: Bog ne daj! 17. On pa pogledavši na-nje, reče: Kaj je torej to, kar je pi¬ sano: »Kamen, kterega so zi¬ darji zavrgli, on je postal gla¬ va oglu?« 18. Vsak, kdor pade na ta ka¬ men, razbil se bo; na kogar pa on pade, razdrobil ga bo. 19. In iskali so veliki duhov¬ ni in pismarji, da bi položili na-nj roke v ta čas; ali zboje se ljudstva: kajti spoznali so, daje za-nje povedal to priliko. 20. In pazeč na-nj, pošljejo prežuhe, kteri naj bi se hlinili pravične, da bi ga vjeli v be¬ sedi in ga po tem izročili gospo¬ ski in oblasti poglavarjevej. 21. In vprašajo ga, govoreč: Učenik, vemo, da prav govoriš in učiš, in ne gledaš na lice, ne¬ go v resnici pot Božjo učiš: 22. Smemo li cesarju davek dajati, ali ne? 23. Spozna vši pa njih zvijačo, reče jim: Kaj me izkušate? 24. Pokažite denar. Čegavo podobo ima in napis? Odgovar¬ jajoč pa reko: Cesarjevo. 25. A on jim reče: Dajte te¬ daj, kar je cesarjevega, cesar¬ ju, a kar je Božjega, Bogu. 26. In niso mogli besede nje¬ gove zavreči pred ljudstvom; in začudijo se odgovoru njego¬ vemu, in umolknejo. 27. Pristopi vši pa uekteri od 132 Sv. Luka Evang. 20. 21. Saducejev, kteri pravijo, da ni vstajanja, vprašajo ga, 28. Govorec: Učenik! Mojzes nam je napisal, da če komu um¬ re brat, kteri ima ženo, in on brez otrok umre, naj vzeme brat njegov ženo, in vzbudi seme bratu svojemu. 29. Bilo je pa sedem bratov. In prvi je vzel ženo, in umrl je brez otrok; 30. In vzel je ženo drugi, in tudi ta je umrl brez otrok. 31. In vzel jo je tretji; in ta¬ ko tudi vseli sedem: in niso pu¬ stili otrok, in pomrli so. 32. A naposled za vsemi umr¬ la je tudi žena. 33. O vstajanji torej, čegava od njih bo žena? kajti sedem jo jih je imelo za ženo. 34. In odgovarjajoč, reče jim Jezus: Sinovi tega sveta se že¬ nijo in može; 35. Ali ti, kteri bodo vredni, da zadohe drugi svet, in da vsta¬ nejo od mrtvih, ne bodo se že¬ nili ne možile, 36. Ker tudi umreti ne more¬ jo več: enaki so namreč ange- Ijem, in sinovi so Božji, ko so sinovi vstajanja. 37. Da pa mrtvi vstajajo, po¬ kazal je tudi Mojzes pri grmu, ko imenuje Gospoda »Boga A- brahamovega in Boga Izakove¬ ga in Boga Jakobovega.« 38. Bog pa ni Bog mrtvih, ne¬ go živih; kajti njemu so vsi živi. 39. Odgovarjajoč pa nekteJi od pismarjev, reko: Učenih) dohro si povedal. 40. In nič več ga niso smeh vpraševati. 41. Reče jim pa: Kako pravi' jo, da je Kristus sin Davidov- 42. In sam David pravi v bu- kvah psalmov: »Rekel je G°; spod gospodu mojemu: Sed* meni na desno, 43. Dokler ne položim sovraŽ' nikov tvojih nogam tvojim V podnožje.« 44. David ga torej imenuj 6 gospoda, in kako je sin nj e ' gov? 45. A ko ga je vse ljudsR 0 poslušalo, reče učencem svo- jim: 46. Varujte se pismarjev, kte¬ ri hočejo v dolgih oblačilih ho¬ diti, in ljubijo pozdrave po uli¬ cah, in prve stole po shajališčih in prve prostore na gostijah; 47. Kteri požirajo liiše vdo¬ vam, in na videz dolgo molij 0 ' ti bodo prejeli ostrejo sodbo- XXI. Poglavje. Pogledavši pa gor, videl j e bogatine, da mečejo darove svo¬ je v zakladnico. 2. Videl je pa tudi eno vdoV° ubogo, daje vrgla dva vinarja 3. Ter reče: Resnično vat 1 pravim, da je ta uboga v do V vrgla več od vseh: Sv. Luka Evang. 21. 133 4- Kajti vsi ti so vrgli od obil- ll °sti svoje v dar Bogu, a ta je ^ uboštva svojega vrgla ves 2 Kež svoj, kterega je imela. 5 • In ko so nekteri pravili za Japelj, da je olepšan z lepim kamenjem reče: in dragocenostmi, fj - Prišli bodo dnevi, ko od te- £a, kar vidite, ne bo ostal ka- ttle n na kamenu, kteri ne bi razpadel. P In vprašajo ga, govorec: Pčenik, kedaj pa bo to? in kaj )0 znamenje, kedar se ima to z goditi? ^ On pa reče: Varujte se, da Y as ue premotijo! kajti veliko . -v, jJlClllUUJ' bo prišlo v ime moje, m po- le k ( ’>: Jaz sem! in: Oas se je Približa]! Ne hodite torej za kihni. P Kedar boste pa slišali voj¬ ske • m vstaje, ne uplašite se; to se mora najprej zgo- ali konca ne bo precej. Tedaj jim je pravil: Vstal ^5 a jti liti; % 0 narod na narod, in kralj e- na kraljestvo; i ri. In veliki potresi bodo po j rujih in lakote in kuge, groza 11 znamenja velika bodo na Hebu. j f A pred vsem tem bodo po- ° 2 'u roke svoje na vas, in pre¬ bujali vas bodo in izdajali v k 'j^usea in ječe, in vodili pred •j a lj e in poglavarje, za voljo UUeh; - 1 6 eQ a mojega. 13. A to vam se bo zgodilo na pričevanje. 14. Položite torej v srce svoje, da ne skrbite naprej, kako se boste zagovarjali; 15. Kajti jaz vam bom dal usta in modrost, kterej ne bodo mo¬ gli nasprotovati, ne upirati se vsi nasprotniki vaši. 16. Izdajali vas bodo 'pa tudi roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nektere od vas bodo umorili. 17. In sovražili vas bodo vsi za voljo imena mojega. 18. Pa las z glave vam ne bo poginil. 19. S potrpljenjem svojim pri¬ dobivajte duše svoje. 20. Kedar boste pa videli, da Jeruzalem oblega vojska, tedaj vedite, da se je približalo raz¬ dejanje njegovo. 21. Tedaj naj, kteri so v Ju¬ deji, odbeže na gore: in kteri so sredi njega, izidejo naj na polje; in kteri so na polji, naj ne hodijo va-nj. 22. .Kajti ti dnevi bodo dnevi maščevanja, da se izpolnijo vsa pisma. 23. Gorje pa nosečim in do¬ ječim v tistih dneh; kajti velika nadloga bo na zemlji, in jeza nad tem narodom. 24. In padali bodo od ostrice meča, in gonili jih bodo v suž- nost po vseh narodih, in Jeruza- 134 Sv. Luka Evang. 21. 22. lem bodo gazili pogani, dokler se ne izpolnijo časi poganov. 25. In znamenja bodo v soln- eu in mesecu in zvezdah, in na¬ rodom na zemlji žalost od obu¬ pa, šuma morskega in valovja; 26. Ludje bodo mrli od stra¬ hu in pričakovanja tega, kar ima na zemljo priti: kajti sile nebeške se bodo pregibale. 27. In tedaj bodo ugledali si¬ na človečjega, da gre na obla¬ ku z veliko močjo in slavo. 28. Ko se bo pa to jelo godi¬ ti, ozrite se gor in povzdignite glave svoje, ker se približuje odrešenje vaše. 29. In pove jim priliko: Po¬ glejte smokvo in vse drevje. 30. Kedar vidite, da je uže pognalo, sami veste, daje spo¬ mlad uže blizu. 31. Tako tudi vi, ko boste vi¬ deli, da se to godi, vedite, da je blizu kraljestvo Božje. 32. Resnično vam pravim, da ne bo prešel ta rod, dokler se vse ne zgodi. 33. Nebo in zemlja bosta pre¬ šla, a besede moje ne bodo pre¬ šle. 34. Varujte se pa, da vam ne otežajo srca s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega sve¬ ta, in vam ne pride ta dan iz¬ nenada. 35. Kajti prišel bo kakor zan¬ ka na vse, kteri prebivajo na lici vse zemlje. 36. Čujte torej vsak čas, ' n molite, da bi bili vredni ube- žati vsemu temu, kar se id a zgoditi, in pred sinom človek jim stati. 37. In po dnevi je učil v teBfl' peljnu; a po noči je izhajal pt' e ' nočevat na goro, ktera se im e ' nuje Oljska. 38. In dohajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu v tempelj posl* 1 ' sat ga! XXII. Poglavje. Bližal se je pa praznik pre8' nili kruhov, kteri se imenuj e Velika noč. 2. In gledali so veliki duhoV' ni in pismarji, kako bi ga uifl°' rili; kajti bali so se ljudstva. 3. Pa vnide satan v Juda s pij' imkom Iškarijana, kteri je h J ' iz števila dvanajsterih; 4. Ter odide, in dogovori s f z velikimi duhovni in staresi' nami tempeljna, kako jim bo izdal. , 5. In razvesele se, in obrek 0 mu dati denarja. 6. In obrekel se je, in isk^ je pripravnega časa, da jim g' 1, izda brez ljudstva. 7. Pride pa dan presnih krij' hov, ko je bilo treba velikonoi" no jagnje klati. 8. Ter pošlje Petra in Jaif e ' za, govoreč: Pojdita, pripravi# 1 Sv. Luka Evang. 22. 135 'lam velikonočno jagnje, daje¬ mo. Ona nra pa rečeta: Kje ho- Ces i da pripraviva? A on jima reče: Glej, ko 0‘idetav mesto, srečal vaju bo ®Wek, kteri ponese vrč vode; P°jdita za njim v hišo, v ktero V| hde, In recita hišnemu gospo- 1 ar ju: Učenik ti pravi: Kje je gostilnica, kjer bom jedel ve¬ likonočno jagnje z učenci svo¬ jimi? 12. In on vama bo pokazal ve- l ko izbo pogrnjeno; tam pri¬ pravita. ko 13. Ter odideta in najdeta, ka- ? r jima je bil rekel; in pripra- v da velikonočno jagnje. 14- In ko pride čas, sede za ^izo, in dvanajsteri aposteljni * njim. 15. In reče jim: Željno sem .repenel jesti to velikonočno Jagnje z vami, predno bom tr¬ pel; 16. Kajti pravim vam, da ga ae bom več jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne dopolni. ,H- In vzemši kelih, zalivali, l 1 . 1 reče: Vzemite ga, in razde- 'le med seboj. ,18. Kajti pravim vam, da ne )0 m pil od trtnega rodu, dokler lu ' pride kraljestvo Božje. .19- In vzemši kruli, zalivali, !j| Prelomivši, da jim govoreč: je telo moje, ktero se za ; vas daje; to delajte za moj spo¬ min. 20. Ravno tako tudi kelih po večerji, govoreč: Ta kelih je nova zaveza po krvi moj ej, kte- ra se za vas prelija. 21. In glej , roka izdajalca mojega jez menoj na mizi. 22. In sin človečji gre, kakor je odločeno; ali gorje človeku, kteri ga izdaja. ; 23. In oni začno iskati med se¬ boj, kdo od n jih bi bil, kteri bo to storil. 24. Vname se pa tudi prepir med njimi, kdo od njih da me¬ ni, da je veči. 25. On jim pa reče: Kralji na¬ rodov tem gospodujejo, a kteri imajo oblast, imenujejo se do¬ brotniki. 26. Vi pa ne tako: nego kdor je naj veči med vami, bodi kakor najmanji; in kdor je vodnik, bo¬ di kakor služabnik. 27. Kajti kdo je veči: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne ta, kdor sedi za mizo? In jaz sem med vami, kakor kdor streže. 28. A vi ste, kteri ste prebili z menoj v izkušnjavali mojih. 29. In jaz vam bom zapustil kraljestvo, kakor ga je meni oče moj zapustil, 30. Da boste jedli in pili za mi¬ zo mojo v kraljestvu mojem, in boste sedeli na prestolih in sodi¬ li dvanajstere rodove Izraelove. 136 Sv. Luka 31. Reče pa Gospod: Simon! Simon! glej, satan vas je po¬ želel, da bi vas presejal, kakor pšenico; 32. Ali jaz sem za te molil, naj ne izgine vera tvoja: in ti, kedar se spreobrneš, utrdi bra¬ te svoje. 33. On mu pa reče: Gospod, pripravljen sem s teboj iti v ječo in na smrt. 34. A on mil reče: Pravim ti, Peter! nocoj ne bo zapel pete¬ lin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš. 35. In reče jim: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obutala, ali vam je česa zmanj¬ kalo? Oni pa reko: Ničesar. 36. Reče jim torej: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, vzeme naj jo, ravno tako tudi torbo; a kdor nima, proda naj suknjo svojo, in kupi meč. 37. Kajti pravim vam, da se mora še to pismo izpolniti na meni: »In liudodelnikom je bil prištet.« Kajti to, kar je pisano za me, dopolnjuje se. 38. Oni pa reko: Gospod, glej tu dva meča! A on jim reče: Dosti je! 39. Ter izide in odide po na¬ vadi na Oljsko goro; šli so pa za njim tudi učenci njegovi. 40. A ko pride na mesto, reče jim: Molite, da ne zajdete v iz- kušnjavo. 41. In on odstopi od njih za Ev ANG. 22. lučaj kamena, in poklekniva na kolena, molil je, 42. Govoreč: Oče, ko bi h°' tel prenesti ta kelih mimo me' ne! ali ne moja volja, negotvo- ja bodi. 43. Prikaže pa mu se angeli z neba, ter ga je krepčal. 44. In ko je bil v boji, molil je gorečneje. In bil je pot nje' gov kakor kaplje krvi, ktei' e so padale na zemljo. 45. In vstavši od molitve, pP' de k učencem svojim, in najde jih, da spe od žalosti, 46. In reče jim: Kaj spite• Vstanite! molite, da ne zajdete v izkušnjavo. 47. A ko je še govoril, glej’ ljudstvo; in eden dvanajsterih kteri se je imenoval Juda, Šel je pred njim, in približa se J 6 ' zusu, da ga poljubi. ( 48. Jezus mu pa reče: Juda; s poljubom izdajaš sina človeC' jega? 49. Videč pa ti, kteri so bil} okoli njega, kaj da bo, ret 0 mu: Gospod, ali naj udarimo mečem? 50. In eden od njih uda*’ 1 hlapca velikega duhovna, 1,1 odseka mu desno uho. 51. Odgovarjajoč pa Jezu 8 ’ reče: Nehajte, dotlej! In do' taknivši se ušesa njegovega uzdravi ga. 52. A velikim duhovnom 1,1 poglavarjem tempeljna in sta' 137 Sv. Luka Evang. 22. 23. l ' e sinani, kteri so bili prišli Jiad-nj, reče Jezus: Kakor na ^zbojnika ste izšli nad me z in koli? 5; k Y S ak dan sem bil z vami v ^mpelj nu, in niste iztegnili r°k na me. Ali ta je vaša ura, 111 oblast teme. . ' Fj 4. Ih zgrabivši ga, odženo !'' Peljejo ga v hišo velikega Lahovna; a Peter je od daleč s el za njim. ^5. In ko so bili zanetili ogenj Iredi dvorišča, in so vkupej sed- b sede Peter med-nje. °6. Ugledavši ga pa ena dekla, . sedi pri ognji, ozre se na-nj, lri reče: Tudi ta je bil ž njim. jpl- A on ga zataji, govorec: j(V|| a! nisem ga videl. 58. Jn malo po tem ga ugle- ' a drugi, in reče: Tudi ti si iz- T(i(; d njih. A Peter reče: Olo- v '• nisem. 'V- In eno uro ali kaj po tem rl je nekdo drugi, govoreč: . 4|J 'es, tudi ta je bil 2 njim; saj ^ tudi Galilejec. 'A Ali Peter reče: Človek! , e vem, kaj praviš. In precej, k ° je še govoril, zapoje petelin, p- Inobrnivši se Gospod, po- jČ i( ta na Petra; in spomene se 'Jer besede Gospodove, kakor ' l . je bil rekel: Predno bo pe- ^ zapel, zatajil me boš tri- t>2. j n x> e t er izide ven, in raz- J,)ka se britko. 63. In možje, kteri so držali Jezusa, zasmehovali so ga in bili. 64. In zakrivši ga, bili so ga po obrazu, in vpraševali so ga, govoreč: Prerokuj, kdo te je udaril? 65. In drugega veliko so pre¬ klinjajoč govorili zoper njega. 66. In ko napoči jutro, zbero se starešine ljudstva, in veliki duhovni in pismarji, in odpe¬ ljejo ga v sodišče svoje, govo¬ reč: Če si ti Kristus? povej nam. 67. Pa jim reče: če vam po- vem, nikakor ne boste vero¬ vali; 68. A če tudi vprašam, ne bo¬ ste mi odgovorili, in tudi izpu¬ stili me ne boste. 69. Odslej bo sin človečji se¬ del na desnici moči Božje. 70. Pa reko vsi: Ti si torej sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem. 71. A oni reko: Kaj nam je še treba prič? saj smo sami sli¬ šali iz ust njegovih. XXIII. Poglavje. In vstavši vsa množica njih, odpeljejo ga k Pilatu. 2. In začno ga tožiti, govoreč: Tega smo našli, da odvrača l jud¬ stvo, in brani cesarju davek da¬ jati, in pravi, da je on Kristus kralj. 138 Sv. Luka Eva n g. 23. 3. A Pilat ga vpraša, govorec: Ti si kralj Judovski ? On pa od- govarjajoč, reče mu: Ti praviš. 4. In Pilat reče velikim du¬ hovnom in ljudstvu: Na tem človeku ne nahajam nobene krivice. 5. Oni so pa še bolj silili, go¬ voreč: Ljudstvo punta, učečpo vsej Judeji, počenši od Galileje do sem. 6. Pilat pa, slišavši Galilejo, vpraša, če je ta človek Gali- lejec. 7. In ko zve, da je izpod ob¬ lasti Herodove, pošlje ga k He¬ rodu, kteri je tudi bi te dni v Jeruzalemu. 8. Herod pa ugledavši Jezusa, razveseli se zelo; kajti uže dav¬ no ga je želel videti, ker je bil veliko o njem slišal: in na¬ dejal se je, da bo videl kako- šen čudež od njega. 9. In vpraševal gaje veliko reči; ali on mu ni ničesar od¬ govarjal. 10. A veliki duhovni in pis- marji so stali, in trdo so ga to¬ žili. 11. A zasramotivši ga Herod z vojaki svojimi, in nasmejavši mu se, obleče mu belo oblačilo, in pošlje ga nazaj k Pilatu. 12. In ta dan sta se Pilat in Herod sprijaznila med seboj; kajti poprej sta se bila sovra¬ žila. 13. A Pilat sklicavši velike duhovne in starešine in ljud' stvo, 14. Reče jim: Pripeljali ste mi tega človeka, da odvrača ljudstvo; in glej jaz sem g' a pred vami izprašal, in nobeU e krivice nisem našel na tein cl°' veku v tem, za kar ga tožite- 15. Pa tudi Herod ne; kajti poslal sem vas bil k njemu, 1,1 glej, nič ni storil, kar bi bik smrti vredno. 16. Bičal ga bom torej in i ž ' pustil. 17. Moral je pa na vsak p ! j l ' znik velikonočni izpustiti j 11 * 1 enega jetnika, 18. Ali vse ljudstvo zavpij e ; govoreč: Vzemi tega, izpust 1 pa nam Baraba! 19. (Kteri je bil za voljo ne' ke vstaje, ktera je bila v m e ' stu, in za voljo umora vržen ' ječo.) 20. Pilat jih torej zopet og°' vori, hoteč izpustiti Jezusa. 21. Oni so pa vpili: KriŽ»J ga! križaj! 22. In reče jim v tretje: pa je ta hudega storil? smrti vrednega tušem našel n a njem; bičal ga bom torej 111 izpustil. 23. A oni so tiščali varftj J 8 velikim vpitjem, zahtevaj 00 ’ naj se razpne na križ; in zcP govalo je vpitje njihovo in v ’ l; ’ likih dtthovnov. M ]Sfi^ Sv. Luka Evang. 23. 139 '4. In Pilat razsodi, naj se z 8°di, kar tirjajo. . ^5. In izpusti jim tega, kteri 4 e Ml za voljo vstaje in umora j v .ječo vržen, za kogar so pro- s 'b; a, Jezusa izroči njih volji. 2$. In ko so ga odpeljali, gabijo nekega Simona Cire- tte jca, kteri je šel s polja, in Odenejo mu križ, naj ponese Za Jezusom. Šla je pa za njim velika božica ljudstva, in žen, ktere s ° jokale in tarnale za njim. Obrnivši se pa Jezus k reče: Hčeri Jeruzalem- s ke, ne jokajte za menoj, nego Za seboj jokajte in za otroci Sv °jimi; Kajti glej, prišli bodo dne- ,) ko poreko: Blagor nerodo- Vl biini, in telesom, ktera niso redila, in prsom, ktera niso do¬ jila! ■’ ( J- Tedaj bodo jeli praviti |°rani: Padite na nas! in gri- Pokrijte nas! °1- Kajti če se s sirovim le- tako dela, kaj bo s suhim? ^2. Peljali so pa ž njim vred . lu J dva druga, razbojnika, da umore. ,J 3- In ko pridejo na mesto, e ro se imenuje Crepinjek, kt krj e Ue, u ajo tu njega, in razbojnika, ga na desno, a drugega na *evo. ^4. A Jezus je govoril: Oče! H Pusti jim; saj ne vedo, kaj delajo. Deleč pa obleko nje¬ govo, vržejo kocko. 35. In stalo je ljudstvo, in gledalo je. Zasmehovali so ga pa ž njimi tudi starešine, go¬ voreč: Drugim je pomogel; naj pomore sebi, če je ta Kristus, izvoljenec Božji. 36. Posmehovali so mu se pa tudi vojaki, in pristopali so in podajali mu ocet, 37. In govorili so: Če si ti kralj Judovski, pomagaj si! 38. Bil je pa tudi napis nad njim napisan z Grškimi in La¬ tinskimi in Hebrejskimi pisme¬ ni: Taje kralj Judovski. 39. A eden od razbojnikov, ktera sta visela, preklinjal ga je, govoreč: Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama! 40. Odgovarjajoč pa drugi, pretil mu je, govoreč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam tako obsojen? 41. In midva sicer sva po pra¬ vici obsojena; kajti prejela sva po delih svojih, kar sva zaslu¬ žila: ta pa ni nič hudega storil. 42. In govoril je Jezusu: Spo¬ rnem se me, Gospod, kedar pri¬ deš v kraljestvo svoje. 43. In reče mu Jezus: Resnič¬ no ti pravim, danes boš z me¬ noj v raji. 44. Bilo je pa okoli šeste ure, in tema nastane po vsem svetu do devete ure. 45. In solnce otemni, in za- 140 Sv. Luka Evang. 23. 24. grinjalo tempeljna se pretrga na dvoje. 46. In zaklicavši Jezus z moč¬ nim glasom, reče: Oče! v roke tvoje izročam dušo svojo. In rekši to, izdatne. 47. Vide vsi pa stotnik, kar se je zgodilo, hvalil je Boga, go¬ vorec: Zares, ta človek je til pravičen. 48. In vse ljudstvo, ktero se je bilo sešlo to gledat, ko so vi¬ deli, kaj se godi, vrnejo se, trkajoč na prsi svoje. 49. Stali so pa od daleč vsi znanci njegovi, in žene, ktere so bile ž njim prišle iz Gali¬ leje, ter so gledali. 50. In glej, mož po imenu Jo¬ žef, svetovalec, mož dober in pravičen, 51. (Ta se ni bil vjemal ž njih svetom, in njih dejanjem) iz Arimateje, mesta Judovskega, kteri j e tudi sam pričakoval kra¬ lj estva Božjega: 52. Ta pristopi k Pilatu, in zaprosi truplo Jezusovo. 53. In sneme ga, in zavije ga v platno, in položi ga v grob iztesan, v kterem še nikoli no¬ beden ni bil položen. 54. In dan je bil petek, in svitala je sobota. 55. Sle so pa za njim tudi že¬ ne, ktere so bile ž njim prišle iz Galileje, in ogledale so grob, in kako je položeno truplo nje¬ govo. 56. Vrnivši se pa, pripravi] 0 dišav in mire; in v soboto od' počijejo, po zapovedi. XXIV. Poglavje. A prvi dan tedna pridejo zel° zgodaj na grob, in prineso, so bile pripravile dišav, in n°' ktere druge žene ž njimi. 2. Najdejo pa kamen odvalje* 1 od groba; 3. In ko vnidejo, ne najde] 0 trupla Gospoda Jezusa. 4. In zgodi se, ko se niso m 0 ' gle načuditi temu, in glej, dv° moža se postavita poleg njih v svetlih oblačilih. 5. Ko so se pa bale, in so p°' besile lice k zemlji, rečeta j9°: Kaj iščete živega med mrtvim 1 ’ 6. Ni ga tu, nego vstal je; sp 0 ' menite se, kako vam je povedan ko je bil še v Galileji, 7. Govoreč: Treba je sinu čl°' večjemu izdanemu biti v rok e ljudi grešnikov, in križanem 0 biti, in tretji dan vstati. 8. In spomenejo se besed nj e ' govih. 9. In vrnivši se od groba, sp 0 ' roče vse to enajsterim in vse 10 drugim. 10. Bile so pa Marija Magd 9 ' lena in Joana in Marija Jak°' bova, in druge ž njimi, ktere to pravile aposteljnom. 11. Inzdele sojini senjihbes®' de kakor laž, in niso jim verjel 1 ’ 141 Sv. Luka Evang. 24. da 12. A Peter vstane, in poleti grobu, in sklonivši se, ugle¬ damo prte, da leže, ter odi- te i čudeč se sam s seboj, kaj je zgodilo. 13. In glej, dva od njih sta tisti dan v trg, kteri je bil trideset bežajev daleč od Je- 'Uzalema, in mu je bilo ime laaaus. . 14. In onadva sta se pogovar¬ jala med seboj o vsem tem, kar Se je zgodilo. 15. In zgodi se, ko sta se po- |° v arj alain eden drugega vpra¬ šala: in sam Jezus se pribli- Za - in šel je ž njima. 13. Ali nju oči so se držale, da nista spoznala. 1L In reče jima: Kakošen po- g°Vor je ta, ki ga imata med ^eboj p 0 poti, in po kaj sta ža- l °8tna? Š • Odgo vaijaj oč pa eden, kte- je bilo ime Kleopa, reče nill; Si li ti edini tujec v Jeru- ž alemu, da ne veš, kaj se je te 111 v njem zgodilo? ,19- La jima reče: Kaj? Ona- Ja mu pa rečeta: Za Jezusa ^azarečana, kteri je bil mož Pferok, silen v dejanji in bese- 1 pred Bou-om in vsem liud- ^orn: Š- Kako so ga naši veliki du- l ° v ni in starešine izdali in na ^ rt obsodili, in križali ga. ji' A mi smo se nadejali, da °n ta, ki ima odrešiti Izraela. Ali vrh vsega tega je danes tretji dan, kar se je to zgodilo. 22. Pa tudi neke žene izmed nas so nas uplašile, ktere so bile zgodaj na grobu; 23. In ko niso našle trupla njegovega, prišle so, govoreč, da so jim se prikazali angelji, kteri pravijo, da je živ. 24. In šli so nekteri od teh, kteri so z nami, na grob, in našli so tako, kakor so bile tu¬ di žene povedale; ali njega ni¬ so videli. 25. In on jima reče: O nespa¬ metni in lenega srca za vero¬ vanje vsega, kar so povedali preroki! 26. Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel, in šel v sla¬ vo Božjo? 27. In začenši od Mojzesa in vseli prerokov, razlagal jima je vsa pisma, ktera so bila pi¬ sana za njega. 28. In približajo se trgu, v kterega sta šla; in on se je de¬ lal, kakor da bi hotel dalje iti. 29. In prinudita ga, govoreč: Ostani .z nama, ker se večeri, in dan seje nagnil. Ter vnide, da ostane ž njima. 30. In zgodi se, ko je sedel za mizo ž njima, vzeme kruli in blagoslovi, in prelomi ga, ter jima je dajal. 31. In odpro se oči njune, in spoznata ga; a on izgine od nju. 32. In govorila sta eden dru- 142 Sv. Marka Ev ang. 24. gernu: Ali ni srce gorelo v na¬ ma, ko nama j e po poti govoril, in ko nama je razlagal pisma? 33. In vstala sta še tisto uro, in vrnila sta se v Jeruzalem, in našla sta enajstere zbrane in te, kteri so bili ž njimi. 34. Kteri so pravili: Resje vstal, in prikazal seje Simonu. 35. In onadva sta razkladala, kaj je bilo na poti, in kako sta ga spoznala, ko je kruh prelo¬ mil. 36. Ko so pa to govorili, po¬ stavi se sam Jezus sredi njih, in reče jim: Mir vam! 37. In oni se uplašijo, in vsi prestrašeni mislili so, da vi¬ dijo dulia. 38. Pa jim reče: Kaj se pla¬ šite? in po kaj takošne misli vhajajo v srca vaša? 39. Vidite roke moje in noge moje, da sem jaz; potipljite me in poglejte! Saj duh nima telesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz. 40. In rekši to, pokaže jim roke in noge. 41. Ko so pa še od veselja dvomili, in so se čudili, reče jim: Imate tu kalcošne jedi? 42. Oni mu pa dado kos pe¬ čene ribe, in meda v satu. 43. In vzel je, in pojedel j 1 ' pred njimi. 44. In reče jim: To so bes e ' de, ktere sem vam bil govoril) ko sem bil še z vami, da s _ e mora izpolniti vse, kar je p 1 ' sano za me v postavi Mojzes 0 ' vej in prerokih in psalmih. 45. Tedaj jim odpre um, so umeli pisma. 46. In reče jim: Tako jepisan°) in tako je moral Kristus trpeli in vstati tretji dan od mrtvih) 47. In da naj se oznanjuje 1 ime njegovo pokora in odp”' ščanje grehov po vseh narodih 1 počenši od Jeruzalema. 48. A vi ste priče temu. . 49. In glej, jaz bom poskj obljubo očeta svojega na vaSi a vi sedite v mestu Jeruzalem’ 1 ’ dokler se ne oblečete v moč 1 višave. 50. In izpelje jih ven do B e ' tanije; in povzdignivši rok f svoje, blagoslovi jih. 51. In zgodi se, ko jih je bh’| goslovil, odstopi od njih, in h’ je na nebo nesen. 52. In oni mu se pokloni.! 0 ' in vrnejo se v Jeruzalem z V liko radostjo. 53. In bili so vseskozi v tek peljnu, hvaleč in blagoslov 61 Boga. Amen. Sv. Janeza Evang. 1. 143 EVANGELJ PO SV. JANEZU. V I. Poglavje. začetku je bila beseda, in I b; ! )ft seda je bila pri Bogu, in Bo & P bila beseda. 2. Ta je bila v začetku pri ! %u. ■J Vse je po njej postalo, in l 'ez nje ni nič postalo, kar je Postalo. 4. V njej je bilo življenje, in 2 'v]jenje je bilo luč ljudem, O- In luč v temi sveti, in te- ria je ni zapopadla. 6- Bilje človek poslan odBo- ^ a i kteremu je bilo ime Janez. [■ Ta pride na pričevanje, da P r iča za luč, da bi vsi verovali P° njem. On ni bil luč, nego da pri :a za luč. ■b Bila je prava luč, ktera Razsvetljuje vsakega, kteri pri- na svet. 10. Na svetuje bil, in svet je P° njem postal, in svet ga ni Poznal. 11. V svoje je prišel, in svoji 4 a niso sprejeli. 12. A kterikoli so ga sprejeli, ' a ' jim je oblast, da postanejo ?'novi Božji, kteri verujejo v l rie njegovo; 13. Kteri se niso od krvi, ne od volje telesne, ne od volje moža, nego od Boga rodili. 14. In beseda je telo postala, in nastanila se je med nami, (in videli smo slavo njeno, slavo kakor edinoroj enega od očeta,) polna milosti in resnice. 15. Janez pričuje za-nj, in vpije, govoreč: Ta je bil, za kogar sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, postal je pred menoj; kajti bilje poprej, ne¬ go jaz. 16. In od polnosti njegove smo mi vsi prejeli, tudi milost za milost. 17. Kajti postava se je po Mojzesu dala, milost in resnica je postala po Jezusu Kristusu. 18. Boga ni nikoli nihče videl; edinoroj eni sin, ki je na naročji očetovem, on nam je oznanil. 19. In to je pričevanje Jane¬ zovo, ko so poslali Judje iz Je¬ ruzalema duhovne in Levite, naj ga vprašajo: Kdo si ti? 20. In priznal je, in ni utajil; in prizna: Jaz nisem Kristus. 21. In vprašajo ga: Kaj si to¬ rej ? Elija si ti? Pa reče: Nisem. Prerok si ti? Pa odgovori: Ne. 22. Reko mu torej: Kdo si? da odgovor damo tem, kteri so nas poslali. Kaj praviš sam za-se? 144 Sv. Janeza Evang. 1. 23. Reče: Jaz sem »glas vpi¬ jočega v puščavi: Poravnajte pot Gospodov;« kakor je po¬ vedal Izaija prerok. 24. Ti pa, kteri so bili po¬ slani, bili so izmed Farize¬ jev. 25. In vprašajo ga, in reko mu: Za kaj torej krščuješ, če ti nisi Kristus, ne Elija, ne prerok? 26. Odgovori jim Janez, go¬ voreč: Jaz krščujem z vodo; stoji pa med vami, kogar vi ne poznate. 27. On je, kteri ima za menoj priti; komur jaz nisem vreden odvezati jermena na obutalu njegovem. 28. To seje zgodilo v Beta- bari onkraj Jordana, kjer je Ja¬ nez krščeval. 29. Drugi dan ugleda Janez Jezusa, da gre k njemu, ter reče: Glej, jagnje Božje, ktero jemlje greh sveta. 30. Ta je, za kogar sem jaz rekel: Za menoj gre mož, kteri je pred menoj bil; kajti bil je poprej, nego jaz. 31. In jaz ga nisem poznal; ali da se razodene Izraelu, za to sem jaz prišel krščevat z vodo. 32. In pričeval je Janez, go¬ voreč: Videl semDuha, da sha¬ ja ko golob z neba, in ostal je na njem. 33. In jaz ga nisem poznal; ali kteri me je poslal krščevat z vodo, ta mi je rekel: Na ko¬ gar boš videl, da shaja Duh 1,1 ostane na njem, ta je, kteri ho krščeval z Duhom svetim. 34. In jaz sem ga videl, J 11 pričeval sem, da je ta sh* Božji. 35. Drugi dan je zopet Jan® ž stal, in dva od učencev rijeg' 0 ' vih. 36. In ko ugleda Jezusa, & gre, reče: Glej, jagnje BoŽj e ' 37. In slišala sta ga oba učen¬ ca, ko je govoril, ter odideta# 9 Jezusom. 38. Obrnivši se pa Jezus, 111 ugledavši ju, da gresta za nji 111 ’ reče jima: 39. Koga iščeta? Ona mu P 9 rečeta: Rabi, (kar se pravi, ( ' e raztolmačiš: Učenik,) kje sta¬ nuješ? 40. Veli jima: Pridita in p°' glejta. Sla sta, in videla s P; kje stanuje; in ostala sta tišji dan pri njem: bilo je pa oko 11 desete ure. 41. Eden od teh dveh, kte( 9 sta bila slišala od Janeza, 1,1 sta bila šla za njim, bil je A 9 ' drej, brat Simona Petra. 42. Ta najde najprej brak’ svojega Simona, in reče u )l1 ' Našli smo Mesija (kar se tol¬ mači: Kristus). 43. In odpelje ga k Jezus 9 ' Pogledavši pa na-nj Jezus, G če: Ti si Simon sin Jonov; 1 145 Sv. Janeza Evang. 1. 2. e boš imenoval Kefa (kar se °Waei: Peter). 44. Drugi dan je hotel Jezus , v , r 4ti v Galilejo; in najde Fi- I P a ) in reče mm: Pojdi za me- noj. 4e, 45. Bil je pa Filip iz Betsaj- iz mesta Andrejevega in ^etro fovega. 45. Filip najde Natanaela, in re če mu: Našli smo ga, za ko- ^ ar je pisal Mojzes v zakonu Hi fov preroki, Jezusa sina Jože¬ fa iz Nazareta. |4l. Pa mu Natanael reče: Iz i , a 2areta da more kaj dobrega J itir“ Vel/ mu Filip: Pridi in Poglej. 48. Jezus vidi Natanaela, da p e k njemu, ter reče za-nj: ,. j, prav Izraelec, v kterem ^fvijače. 49. Reče mu Natanael: Od- \ me poznaš? Jezus odgo-| 1 in mu reče: Videl sem te, i ’. l ^ ( |no te je Filip poklical, ko „ml pod smokvo. Natanael odgovori in mul k Rabi, ti si sin Božji, ti si y ori Izraelov, j 4. Jezus odgovori in mu re- ; e: Ker sem ti rekel: Videl v.!* 1 te pod smokvo, veruješ. o e l boš več od tega. tl j A In reče mu: Resnično res- ^ tovarn pravim: Odslej bo- g Videli nebo odprto, in an- j. F Božje stopati gor in dol s ina človečjega. II. Poglavje. In tretji dan je bila ženitnina v Kani Galilejskej, in bila je mati Jezusova tam. 2. Povabljen je bil pa tudi Je¬ zus in učenci njegovi na ženit- nino. 3. In ko je zmanjkalo vina, reče mati Jezusova njemu: Vi¬ na nimajo. 4. Reče jej Jezus: Kaj imaš z menoj, žena? Ni še prišel čas moj. 5. Mati njegova veli služab¬ nikom: Karkoli vam poreče, storite. 6. Bilo je pa tam šest vrčev kamenitnih postavljenih po oči¬ ščevanji Judovskem, kteri so držali po dve ali tri mere. 7. Veli jim Jezus: Napolnite vrče z vodo. In napolnijo jih do vrha. 8. In veli jim: Zajmite sedaj, in nesite starešini. Ter neso. 9. Ko pa okusi starešina vo¬ do, ktera je postala vino, (ni pa vedel, odkod je; a služab¬ niki so vedeli, kteri so bili za¬ jeli vodo,) pokliče starešina že¬ nina, 10. In reče mu: Vsak človek najprej dobro vino daje, in ko se opijanijo, tedaj tisto, ktero je slabše: a ti si prihranil do¬ bro vino noter doslej. 11. Ta začetek čudežev je sto¬ ril Jezus v Kani Galilejskej, in m 146 Sv. Janeza Evang. 2. 3. pokazal je slavo svojo; in ve¬ rovali so va-nj učenci njegovi. 12. Po tem snide v Kaperna- um, on in mati njegova in bratje njegovi, in učenci njegovi; in tu ostanejo ne veliko dni. 13. In bila je blizu Velika noč Judovska, in Jezus se napoti v Jeruzalem. 14. In najde v tempeljnu pro¬ dajalce volov in ovac in golo¬ bov, in menjalce, da sede. 15. In naredivši bič iz vrvi, izžene vse iz tempeljna, tudi ovce in vole. In menjalcem raz¬ trese denar, in mize prevrne. 16. In tem, kteri so prodajali golobe, reče: Odnesite to odtod; ne delajte iz hiše očeta mojega hiše trgovske. 17. Spomenejo pa se učenci njegovi, daje pisano: »Goreč¬ nost za hišo tvojo me je sned¬ la.« 18. Pa odgovore Judje in mu reko: Kakošno znamenje nam boš pokazal, da to delaš? 19. Jezus odgovori in jim re¬ če: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postaviL 20. Pa mu reko Judje: Sest in štirideset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil? 21. Ali on je govoril za tem¬ pelj telesa svojega. 22. Ko je bil torej od mrtvih vstal, spomenili so se učenci; njegovi, da jim je to pravil; in verovali so pismu, in besedi) ktero jim je Jezus povedal. 23. Ko je bil pa v JeruzaP' mu o Velikej noči, na prazniki verovalo jih je veliko v n® e njegovo, ko so videli znamenj® njegova, ktera je delal. 24. Sam se jim pa Jezus 111 zaupal, ker jih je vse poznali 25. In ker mu ni bilo treh®' da bi kdo pričal za človek® 1 ker je sam vedel, kaj je v ek 1 ' veku. III. Poglavje. Bil je pa človek med Fariz e ' ji, Nikodem mu je bilo ime, st®' rešina Judovski. 2. Ta pride k Jezusu po no&: in reče mu: Rabi! vemo, da sl od Boga prišel učenik; kajti® 1 ' kdor ne more delati teh zn®' menj, ktera ti delaš, če ne k° Bog ž njim. 3. Jezus odgovori in mu rec®' Resnično resnično ti pravim • Če se kdo na novo ne rodi, ® 6 more videti kralj estvaBožjeg’® 1 4. Reče mu Nikodem: Kak 0 se more človek roditi, ko J star? Jeli more drugoč vnitR telo matere svoje in se rodit® 5. Jezus odgovori: Resni^ 0 resnično ti pravim: Če se k ( ne rodi iz vode in Duha, more vniti v kraljestvo BoŽJ e ' 6. Kar se je rodilo iz tel© 6 ?’ telo je; in kar seje rodilo 1 Duha, duh je. Sv. Janeza Evang. 3. 147 J- He čudi se, da sem ti re- * e l: Treba vam se je na novo hoditi. S- Veter veje, kjer hoče, in £las njegov slišiš, pa ne veš, 0( *kod prihaja in kam gre; ta¬ ko ^ je vsak, kdor se je rodil iz t>uha. 9- Nikodem odgovori in mu re Če : Kako more to biti? v 10. Jezus odgovori in mu re- Ce: Ti si učenik Izraelov, in te- ne veš? ji- Resnično resnično ti pra- |j ni ) da kar vemo, govorimo; in k; ar smo videli, pričamo: ali pri¬ ganja našega ne sprejemate. 12. Če vam pozemeljske reči Pravim, in ne verujete: kako 7®te verovali, če vam bom pra- Y ’l nebeške? h 1^- In nikdor ni stopil na ne- 'b razen kdor je z neba sešel, Človečji, ki je na nebu. ll- In kakor je Mojzes po¬ mignil kačo v puščavi, tako se tftOf ‘n tudi sin človečji povišati: be l5 - Da kdorkoli veruje va-nj, Pogine, nego da ima večno 4v lienje. JV Kajti tako je Bog ljubil da je sina svojega edino- 18. Kdor veruje va-nj, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, sojen je uže, ker ne veruje vime edi- norojenega sina Božjega. 19. Sodba je ]>a to, da je luč prišla na svet; ali ljudje so bolj ljubili temo, nego luč: kajti njih dela so bila hudobna. 20. Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč, in ne ho¬ di k luči, da se ne posvare dela njegova; 21. Kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se dela njegova razo¬ denejo, ker so v Bogu stor jena. 22. Po tem pride Jezus in u- čenci njegovi v Judejsko zem¬ ljo. In tu je prebival ž njimi in krščeval. 23. Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam veliko vode; in doha- t . r, ega dal, da kdorkoli ve- a v ečno življenje j D y a-nj, ne pogine, nego da 1 V Dog namreč ni poslal sina H na svet, da bi svet so- n ( tv Jer Ueg0 se SVC J' zveliča po eiti. jali so, in krščeval jih je. 24. Kajti Janez še ni bil vržen v ječo. 25. Vstane pa vprašanje med učenci Janezovimi in Judi ob očiščevanji. 26. Ter pridejo k Janezu in mu rekd: Rabi! ta, kije bil s teboj onkraj Jordana, za kogar si ti pričal, glej, krščuje, in vsi gredo k njemu. 27. Janez odgovori in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ne bo dano z neba. 28. Vi sami mi pričate, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, nego poslan sem pred njim. 10 * 148 Sv. Janeza Ev ang. 3. 4. 29. Kdor ima nevesto, ženin je; prijatelj pa ženinov, kteri stoji in ga posluša, z radostjo se raduje glasu ženinovemu. Ta torej radost moja se je iz¬ polnila. 30. On mora rasti, a jaz manj¬ šati se. 31. Kdor od zgoraj prihaja, ta je nad vsemi. Kdor je z zemlje, ta je od zemlje, in go¬ vori od zemlje; kdor je prišel z neba, ta je nad vsemi, 32. In kar je videl in slišal, to priča: ali pričevanja njego¬ vega nikdor ne sprejema. 33. Kdor sprejme njegovo pri¬ čevanje, potrdil je, da je Bog resničen. 34. Kajti kogar je poslal Bog, besede Božje govori: Bog nam¬ reč ne daje Duha na mero. 35. Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko. 36. Kdor veruje v sina, ima večno življenje; a kdor ne ve¬ ruje v sina, ne bo videl živ¬ ljenja, nego jeza Božja prebiva na njem. IV. Poglavje. K« torej zve Gospod, da so Farizeji slišali, da Jezus več učencev dobiva in krščuje, ne¬ go Janez, 2. (Da si ravno Jezus sam ni krščeval, nego učenci njegovi,) 3. Zapusti Judejo, in odid e zopet v Galilejo. 4. Moral je pa iti skozi Sa¬ marijo. 5. Ter pride v mesto Sama¬ rijsko, ktero se imenuje Šibah blizu vasi, ktero je dal Jako® Jožefu sinu svojemu. 6. Bil je pa tam studenec Ja¬ kobov. Jezus torej, truden oa pota, sedel je tako na studenci Bilo je okoli šeste ure. 7. Kar pride žena iz Samarij 6 zajemat vodo. Veli jej Jezi lS ' Daj mi piti. 8. (Kajti učenci njegovi f bili odšli v mesto, da kupij 0 j živeža.) 9. Pa mu žena Samarijan^ 1 reče: Kako moreš ti, ko si J llCl > mene, ki sem žena Samarijank^ prositi, naj ti dam piti? (Kaj; Judje se ne pečajo s SamV 1 ' j ani 0 . . 10. Jezus odgovori in jej p če: Ko bi vedela dar Božji, Jl l kdo je ta, ki ti pravi: Daj V piti! prosila bi ti njega, in ^ j bi ti žive vode. 11. Reče mu žena: Gosp 0 : j saj še zajeti nimaš s čim, k vodnjak je globok: odkod bF*- torej živo vodo? 12. Jeli si ti veči od naŠeK očeta Jakoba, kteri nam je d vodnjak, in je sam iž njega P. 1 ) in sinovi njegovi, in živinaDJ gova: 13. Jezus odgovori in jej r ■eče : 149 Sv. Janeza Evang. 4. kdor pije od te vode, °Žejal bo zopet. 14. Kdorkoli bo pa pil od vo- ( ktero mu bom jaz dal, ne ožejal vekomaj; nego voda, ero mu bom dal, postala bo bo kt njem studenec vode, ktera teče v vedno življenje. 15. Veli mu žena: Gospod! mi te vode, da ne bom žej- i 19 ) in ne bom sem hodila za- Kmat. 16. Veli jej Jezus: Pojdi, po¬ biči moža svoj ega, in pridi sem. !?• Zena odgovori in rede: i^mam moža. Rede jej Jezus: 1 r av si povedala: Nimam moža. . 18. Imela si namreč pet mož; | !| kogar sedaj imaš, ni mož V() j: to si po pravici povedala, lik Rede mu žena: Gospod! Yl( lim, da si prerok. ^0. Očetje naši so na tej gori ^°lili; vi pa pravite, da je v ei 'uzalemu kraj, kjer je treba Goliti. . ^1. Rede jej Jezus: Žena! ver- Kmi d a bo prišel das, in Se daj j 6) k 0 ne poste ne na tej f°ri ne v Jeruzalemu molili o- «eta. ^2. Vi molite, kar ne veste; z 11 molimo, kar vemo: kajti ^Vlioanje je od Judov. Ali prišel bo das, in se- j •) je, ko bodo pravi molilci |/°hli odeta v duhu in resnici: j 9 ! ode tudi išče takošnib, da 1 8'a molili. I 24. Bog je duh; in kteri ga molijo, morajo v duhu in resni¬ ci moliti. : 25. Rede mu žena: Vem, da bo Mesija prišel (ki se imenuje Kristus); kedar on pride, ozna¬ nil nam bo vse. 26. Rede jej Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj. 27. In na to pridejo učenci njegovi, in začudijo se, da se z ženo pogovarja; vendar pa no¬ beden ni rekel: Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš ž njo? 28. A žena pusti vrč, in odi¬ de v mesto, in veli ljudem: 29. Pojdite, poglejte človeka, kteri mi je povedal vse, kar sem storila: jeli ni ta Kristus? 30. Ter izidejo iz mesta, in pridejo k njemu. 31. Med tem so ga pa učenci njegovi prosili, govoreč: Rabi, jej! 32. On jim pa rede: Jaz imam jed, dajem, za ktero vi neveste. 33. Učenci so se torej pomen¬ kovali med seboj: Jeli mu je kdo prinesel jesti? 34. Rede jim Jezus: Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, kteri me je poslal, in dodelam njegovo delo. 35. Ne pravite li vi, da še »ti¬ ri mesece, pa bo prišla žetev? Glej, pravim vam, povzdignite odi svoje, in poglejte njive, ka¬ ko uže rumene za žetev. | 36. In kdor žanje, prejema 150 Sv. Janeza Evang. 4. 5. plačilo, in zbira sad za večno življenje: da se radujeta oba ob enem, kdor seje in kdor žanje. 37. Kajti v tem je beseda res¬ nična, da je drugi, kteri seje, in drugi, kteri žanje. 38. Jaz sem vas poslal žet, česar vi niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste v njiliovo delo prišli. 39. Iz tega mesta jih je veliko verovalo va-nj od Samarijanov, za voljo besede žene, ktera je pričala: Povedal mi je vse, kar sem storila. 40. Ko pridejo torej Samari¬ jani k njemu, prosili so ga, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. 41. In veliko več jih je vero¬ valo za voljo njegove besede. 42. A ženi so pravili: Sedaj ne verujemo več za voljo tvoje besede, ker smo sami slišali, in vemo, da je ta resnično zveli¬ čar sveta, Kristus. 43. Po teh dveh dneh pa izide odtod, in odide v Galilejo. 44. Kajti Jezus sam je pričal, da prerok v svojej domovini nima časti. 45. Ko pa pride v Galilejo, sprejmo ga Galilejci, kteri so bili videli vse, kar je storil v Jeruzalemu na praznik; kajti tudi oni so bili prišli na praznik. 46. In zopet pride Jezus v Ka- no Galilejsko, kjer je bil pre- menil vodo v vino. In bil ,i e neki kraljev človek, kogar sifl je bolen bil v Kapernaumu. 47. Ta, slišavši, daje prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, od' ide k njemu, in prosil ga j e ' naj snide in mu uzdravi sina! imel je namreč umreti. 48. Reče mu torej Jezus: C e znamenj in čudežev ne vidite^ ne verujete. 49. Veli mu kraljev človek; Gospod! snidi, dokler ni urno otrok moj. 50. Reče mu Jezus: Pojdi- sin tvoj je živ. In veroval J e človek besedi, ktero mu je J e ' zus rekel, in šel je. 51. A ko je še šel, srečajo $ hlapci njegovi, in sporoče, g°' voreč: Sin tvoj je živ. 52. In vpraša jih za uro, oh' klej mu je odleglo. In reko m li: Včeraj ob sedmih gaje pustih mrzlica. 53. Tedaj spozna oče, da h' sto uro, ko mu je Jezus rekel : | Sin tvoj je živ. In veroval j e on in vsa hiša njegova. 54. Ta zopet, drugi čudef storil je Jezus, ko je prišel 10 Judeje v Galilejo. V. Poglavje. Po tem je bil praznik Judov¬ ski, in Jezus se napoti v Jeru¬ zalem. 2. Je pa v Jeruzalemu p rl 151 Sv. Janeza Evang. 5. Ovčjih vratih kopel, ktera se hebrejski imenuje Betesda, in 1111 a pet lop. 3. ’V teh je ležala velika množi¬ ca bolnikov, slepih, hromih, po- l°mljenili, kteriso pričakovali, aedaj se bo jela voda gibati. 4. Shajal je namreč angelj o gojeni času v kopel, in kalil E vodo; in kdor je prvi vsto¬ pil, potem ko se je voda ska- J’la, ozdravel je, kterokoli bo¬ rzen je imel. 5. Bil je pa en človek tam, ateri je bil osem in trideset let bolan'. 6. Ko Jezus tega vidi, dale- V in zve, da je uže dolgo časa bolan, reče mu: Hočeš li ozdra¬ veti? ' č Odgovori mu bolnik: Go- spod, nimam človeka, da bi me, *edar se voda skali, vrgel v «opel ; a predno sam pridem, Vstopi drugi pred menoj. K Veli mu Jezus: Vstani, vze- oder svoj, in hodi. In precej je človek ozdra¬ vel, in vzel oder svoj, in hodil, b^da je pa tisti dan sobota. 10. Za to so govorili Judje Ozdravljenemu: Sobota je; ne 8l] aeŠ odra nositi. .11. Odgovori jim: Ta, ki me K Uzdravil, rekel mi je: Vze- 1111 oder svoj, in hodi? .12. Vprašajo ga torej: Kdo ■P' ta človek, ki ti je rekel: ' , zemi oder svoj, in hodi? 13. Uzdravljeni pa ni vedel, kdo je; kajti Jezus se je bil umaknil, ker je bilo velikoljud- stva na tem kraji. 14. Po tem ga najde Jezus v tempeljnu, in reče mu: Glej, ozdravel si; ne greši več, da ti se kaj hujega ne prigodi. 15. Človek odide, in sporoči Judom, da je Jezus tisti, ki ga je uzdravil. 16. In za to so Judje Jezusa preganjali, in gledali so, da bi ga umorili, ker je to delal v j soboto. 17. Jezus jim je pa odgovar¬ jal: Oče moj doslej dela, tudi jaz delam. 18. Za to so pa Judje še bolj gledali, da bi ga umorili, ker ni samo sobote prelomil, nego titdi Boga očeta svojega ime¬ noval, delajočseenakegaBogu. 19. Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično resnično vam pravim, da ne more sin sam od sebe ničesar delati, razen kar I vidi, da dela oče; karkoli nam¬ reč on dela, to tudi sin dela ravnQ, tako. 20. Kajti oče sina ljubi, in vse mu pokazuje, kar sam dela; in pokazal mu bo še veča dela, nego ta, da se boste vi čudili. 21. Kakor namreč oče obujuje mrtve, in oživlja, tako tudi sin, ktere hoče. 22. Kajti oče tudi nikogar ne so¬ di, nego vso sodbo j e izročil sinu: 152 Sv. Janeza Ev ang. 5. 23. Da bi vsi spoštovali sina, kakor spoštujejo očeta. Kdor sina ne spoštuje, ne spoštuje očeta, kteri ga je poslal. 24. Resnično resnično vam pravim, da kdor mojo besedo posluša, in veruje temu, kteri me je poslal, ima večno življe¬ nje; in ne pride na sodbo, nego prešel je iz smrti v življenje. 25. Resnično resnično vam pravim, da bo prišel čas, in se¬ daj je, ko bodo mrtvi slišali glas sina Božjega, in kteri bo¬ do slišali, oživeli bodo. 26. Kakor ima namreč oče življenje v sebi, tako je dal tu¬ di sinu, da ima življenje v sebi. 27. In dal mu je oblast tudi sodbo delati, ker je sin človečji. 28. Ne čudite se temu; kajti prišel bo čas, ko bodo vsi, kteri so v grobih, slišali glas njegov; 29. In izšli bodo, kteri so do¬ bro delali, na vstajanje življen¬ ja, a kteri so hudo delali, na vstajanje sodbe. 30. Jas sam od sebe ne mo¬ rem ničesar delati. Kakor sli¬ šim, sodim; in sodba moja je pravična: ker ne iščem svoje volje, nego volje tega, kteri me je poslal. 31. Če jaz sam za sebe pri¬ čam, pričanje moje ni resnično. 32. Drugi je, kteri priča za¬ me, in vem, da je pričevanje, ktero za-me priča, resnično. i 33. Vi ste poslali k Janezu, in pričal je po pravici; 34. Ali jaz ne sprejemam pi' 1 ' če od človeka; nego pravi® vam to, da bi se zveličali. 35. On je bil luč, kteraje g’°' rela in svetila; a vi ste se ho¬ teli nekoliko časa veseliti svet' lobe njegove. j 36. Ali jaz imam večo pričo, kakor Janez; dela namreč, klo¬ ra mi je oče izročil, naj jih do¬ delam: ta dela, ktera jaz dela®) j pričajo za-me, da me je oče poslal. 37. In oče, kteri me je poslal pričal je sam za mene. Niste pa ne glasu njegovega slišalo ne obličja njegovega videli. 38. In besede njegove nimate, da bi prebivala v vas: ker te¬ mu, kogar je on poslal, ne ve¬ rujete. 39. Preglejte pisma, ker V mislite, da imate v njih živ¬ ljenje, in ta so, ktera pričaj 0 za-me. 40. Pa ne čete priti k meni da bi imeli življenje. 41. Slave od ljudi ne spreje¬ mam. 42. Ali poznam vas, da lju¬ bezni Božje nimate v sebi. 43. Jaz sem prišel v ime o- četa svojega, in ne sprejemat® me; če drugi pride v svoje im® njega boste sprejeli. 44. Kako morete vi verovalo ko sprejemate slavo eden °d Sv. Janeza Evang. 5. 6. 153 drugega, slave pa, ktera je od finega Boga, ne iščete? .45. Ne mislite, da vas bom J a z tožil očetu; je, kteri vas °Ži, Mojzes, v kogar vi zau¬ pate. 46. Ko bi namreč Mojzesu kovali, verovali bi meni: kajti 011 je pisal za mene. 4?. Če pa njegovim pismom verujete, kako boste mojim Usedam verovali? P VI. Poglavje. k 0 tem odide Jezus na oni l 'aj morja Galilejskega ali Ti- IJer ijadskega. A In šlo je za njim veliko j^dstva, ko so videli njegove : adeže ki jih je delal na bol ^kih. J"'. Jezus pa izide na goro, in Je z učenci svojimi sedel. 4- Bila je pa blizu Velika noč, paznik Judovski. 'k Povzdignivši torej Jezus ocf, m videvši, da veliko ljud- p, Va k njemu dohaja, reče Fi l )a '. Kje bomo kupili kruha, ua hodo ti jedli? Jk (To je ]>a govoril, izkušajoč kajti on je vedel, kaj bo štorij Odgovori mu Filip: Za dve > grošev kruha jim ni dosti, ki vsakteri od njih kaj ma- dobil. ^•Heče mu eden učencev nje¬ govih Andrej brat Simona Pe¬ tra: 9. En deček je tu, kteri ima pet hlebov ječmenovih in dve ribici; ali kaj je to med toliko? 10. Jezus pa reče: Dajte, po¬ sadite ljudi. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posade se možje, kakih pet tisoči na število. 11. Tedaj Jezus vzeme hlebe, in zahvali, ter razdeli učencem, učenci pa tem, ki so sedeli; in ravno tako tudi od ribic, koli¬ kor so hoteli. 12. Ko so se pa nasitili, veli učencem svojim: Zberite ostan¬ ke koscev, da nič ne pogine. 13. Ter zbero, in napolnijo dvanajst košev koscev od pe¬ tih hlebov ječmenovih, ki so preostali od teli, ktere so bili pojedli. 14. Ljudje pa, ko so videli ču¬ dež, kterega je bil Jezus storil, govorili so: Taje res prerok, kteri je imel priti na svet. 15. Jezus torej, vedoč, da bo¬ do prišli in ga zgrabili, da ga narede..za kralja, umakne se zopet na goro on sam. 16. Ko seje pa zvečerilo, sni¬ dejo učenci njegovi na morje, 17. In stopivši v ladjo, šli so na oni kraj morjavKapernaum. In uže se je mračilo, in Jezus ni bil k njim prišel, 18. In morje se je od velikega vetra vzdigalo. 154 Sv. Janeza Evang. 6. 19. Odplavivši se pa kakih pet in dvajset ali trideset be- žajev, ugledajo Jezusa, da hodi po morji, in se približuje ladji; in uplašijo se. 20. On jim pa reče: Jaz sem; ne bojte se! 21. In željno so ga vzeli v ladjo, in precej je bila ladja na zemlji, v ktero so šli. 22. Drugi dan pa ljudstvo, ktero je stalo onkraj morja, ko je videlo, da ni bilo tam druge ladje, razen tiste ene, v ktero so bili stopili učenci njegovi, in da Jezus ni vstopil z učenci svojimi v ladjo, nego da so bili učenci njegovi sami odšli; 23. (Prišle so pa druge ladje iz Tiberijade blizu mesta, kjer so bili jedli kruli, ko je Gospod zahvalil;) 24. Ko je torej ljudstvo vi¬ delo, da Jezusa ni tu in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladje, in pridejo v Kapernaum, iskajoč Jeznsa. 25. In ko ga najdejo onkraj morja, reko mu: Iiabi, kedaj si prišel sem? 26. Odgovori jim Jezus in re¬ če: Resnično resnično vam pra¬ vim, iščete me, ne za to, ker ste videli čudeže, nego ker ste jedli hlebe in ste se nasitili. 27. Trudite se, ne zajed, kte- ra mine, nego za jed, ktera o- stane za večno življenje, ktero vam bo sin človečji dal: kajti tega je potrdil oče Bog. 28. Reko mu torej: Kaj n«J storimo, da bomo delali dri 9 Božja? 29. Odgovori jim Jezus in r e ' če: To je delo Božje, da ver«' jete v tega, kterega je on p°' slal. 30. Pa mu reko: Kakošnoz« 9 ' menje nam pokazuješ, da bi vl ( deli in ti verovali? kaj dela®' 31. Očetje naši so jedli m a «° v puščavi, kakor je pisan 0 ' »Kruh z neba jim je dal jest«' 32. Pa jim Jezus reče: E eS ( nično resnično vam pravi« 9 ' Ni vam dal Mojzes kruha z ® e ' ba; nego oče moj vam daje p« 9 ' vi kruh z neba. 33. Kajti kruh Božji je j 9 ’ kteri shaja z neba, in daje Ž ,r ljenje svetu. 34. Reko mu torej: Gosp 01 ’ daj nam vsegdar tega kruh 9 ' 35. Jezus jim pa reče: a 9 sem kruli življenja; kdor kri 6 ' ni dohaja, ne bo nikoli laČri’ in kdor veruje v me, ne bo n 1 koli ožejal. 3 6. Ali povedal sem vam, da ste me tudi videli, in ne verujrif' 37. Vse, kar mi oče da, pri, k meni; in kdor pride k uri 1 ' 1 ' ne bom ga izgnal ven: 38. Kajti prišel sem z ne da bi delal po svojej volp nego po volji tega, kteri ri e J 155 Sv. Janeza Evang. 6. 3 9. Volja očeta, kteri me je Poslal, je pata, da od tega, kar je dal, ničesar ne izgubim, ne go da to poslednji dan obu¬ dim. 40. In volja tega, kteri meje Mal, je ta, da ima vsak, kdor sina in veruje va-nj, večno življenje, in jaz ga bom obudil P°slednji dan. 41. Tedaj so Judje godrnjali jj a( l njim, daje rekel: Jaz sem kteri je prišel z neba. 42. In govorili so: Kaj ni ta Sl U Jožefov, komur mi očeta in rr * a ter poznamo?Kako torej gc V()r i ta: Z neba sem prišel? 43. Jezus pa odgovori in jim lG( 'e: Ne godrnjajte med seboj! 44. Nikdor ne more priti k ^ui, če ga oče, kteri me je P°slal, ne privleče, in jaz ga obudil poslednji dan. 45. Pisano je v prerokih: »In bodo učeni od Boga. « Kdor- *°b je torej slišal od očeta in je naučil, dohaja k meni; ,46. Ne da bi bil kdo očeta vi- razen tisti, kteri je od Bo- ** a: ta je videl Boga. 47. Resnično resnično vam mivini: Kdor veruj e v me, ima življenje. Jaz sem kruh življenja. v ^9. Očetje vaši so jedli mano Puščavi, in pomrli so. n,n' Ta .i e kruh, kteri shaja z da kdor od njega je, ne 51. Jaz sem živi kruh, kteri sem z neba prišel; če kdo je od tega kruha, živel bo veko¬ maj. Kruh pa, kterega bom jaz dal, je telo moje, ktero bom jaz dal za življenje sveta. 52. Judje so se pa prepirali med seboj, govoreč: Kako nam more ta (lati telo jesti? 53. Pa jim Jezus reče: Res¬ nično resnično vam pravim: Če ne boste jedli telesa sina člo- večjega, in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. 54. Kdor je moje telo, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. 55. Kajti telo moje je prava jed, in kri moja je prava pijača. 56. Kdor je moje telo, in pije mojo kri, prebiva v meni, in jaz v njem. 57. Kakor je mene poslal živi oče, in jaz za voljo očeta živim: tako bo tudi tisti, kteri mene je, živel, za voljo mene. 58. Taje kruh, kteri je z ne¬ ba prišel; ne kakor so očetje vaši jedli mano, in so pomrli; kdor ta kruh je, živel bo veko¬ maj. 59. To je povedal v shajali¬ šči, ko je učil v Kapernaumu. 60. Veliko torej učencev nje¬ govih, kteri so poslušali, reče: Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati? 61. Vedoč pa Jezus sam v se- 156 Sv. Janeza Evang. 6. 7. bi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, reče jim: To vas po¬ hujšuje? 62. Kaj pa, ko boste videli sina človečjega, da gre gor, kjer je poprej bil? 63. Duh je to, kar oživlja, telo nič ne pomaga; besede, kte- re vam jaz govorim, duh so in življenje so. 64. So pa nekteri med vami, kteri ne verujejo. Jezus namreč je od začetka vedel, kteri so, da ne verujejo, in kdo je, kteri ga bo izdal. 65. In pravil je: Za to sem vam rekel, da ne more nihče k meni priti, če mu ne bo dano od očeta mojega. 66. Posihmal je veliko učen¬ cev njegovih zopet odšlo, in nič več niso ž njim hodili. 67. Tedaj reče Jezus dvanaj¬ sterim : Ali hočete tudi vi oditi? 68. Pa mu odgovori Simon Peter: Gospod, h komu poj de¬ mo? Besede večnega življenja imaš. 69. In mi smo verovali, in ve¬ mo, da si ti Kristus, sin živega Boga. 70. Odgovori jim Jezus; Ali vas nisem jaz dvanajst izvolil, in eden od vas je hudič? 71. Govoril je pa za Juda Si¬ monovega Iškarijana; kajti ta ga je imel izdati, in bil je eden od dvanajsterih. VII. Poglavje. In po tem je Jezus hodil p° Galileji; kajti po Judeji ni h°.' tel hoditi, ker so Judje gledali da bi ga umorili. 2. Bilje pa blizu praznik J°' dovski, postavljanje šatorov- 3. Za to mu reko bratje nj e ' go vi: Odidi odtod, in pojdi f Jeruzalem, da bodo videli tud’ učenci tvoji dela tvoja, kteri delaš. 4. Kajti kdor hoče imenh eI1 biti, ne dela nobeden nic 5lil skrivnem. Če takošne reči d e ' laš, pokaži se svetu. 5. Kajti tudi bratje njeg° vl niso verovali va-nj. 6. Pa jim Jezus reče: ^ čas še ni prišel; vaš čas je P a vsegdar gotov. 7. Vas ne more svet sovrag' ti; mene pa sovraži, ker pričam za-nj, da so dela Ar gova hudobna. 8. Vi pojdite na ta praznik' jaz še ne pojdem na ta prazink' ker se čas moj še ni izpolri' 9. In ko jim je to poved 31 ostal je v Galileji. ■ 10. Ko so pa bratje njeg 0 ' odšli, tedaj odide tudi on 11 praznik, ne očitno, nego kak 0 skrivaj. 11. Judje so ga torej na pri 1 ? nik iskali, in govorili so: K) je on? 12. In bil je za-nj velik p 10 157 Sv. Janeza Evang. 7. jj lr med ljudstvom. Kajti ne¬ veri so pravili: Dober je; dru- jb so pa govorili: Ne! nego Wdstvo slepari. 13. Vendar pa ni nihče očitno Za -nj govoril, za voljo strahu Judovskega. Id. Ali uže o polovici prazni¬ ku izide Jezus v tempelj, ter J e učil. 15. In čudili so se Judje, go- v °i'eč: Kako ta pismo ume, ko ni učil? V 16. Odgovori jim Jezus in re- ' e : Moj nauk ni moj, nego te- kteri me je poslal. 17. Če kdo hoče njegovo vo¬ du izpolnjevati, razpoznal bo, N h ta nauk od Boga, ali jaz Sa m od sebe govorim. 18. Kdor govori sam od sebe, lastne slave; kdor pa išče slave tega, kdor gaje poslal, ta je resničen, in nepravičnosti 'J v njem. 19- Vam li ni Mojzes dal po- * ta ve, in nihče od vas ne izpol¬ njuje postave? Za kaj me gle- ' a te umoriti? v ^0. Ljudstvo odgovori in re- Ce: Hudiča imaš; kdo te gleda boriti? v^l- Jezus odgovori in jim re- e: Eno delo sem storil, in vsi nudite. In vendar vam je Mojzes a l obrezo, (ne da bi od Moj- bilo, nego od očakov), in 8 °boto obrezujete človeka. 23. Če sprejme človek obre¬ zo v soboto, da se postava Moj¬ zesova ne prelomi: nad menoj pa se hudujete, da sem vsega človeka uzdravil v soboto? 24. Ne sodite po licu, nego pravično sodbo sodite. 25. Tedaj so nekteri od Je- ruzalemcev govorili: Ali ni ta tisti, kterega gledajo umoriti? 26. In glej, očitno govori, in nič mu ne reko. Ali so mar sta¬ rešine spoznali, da je ta res Kristus? 27. To da za tega vemo, od¬ kod je; Kristus pa, kedar pri¬ de, ne bo nihče vedel, odkod je. 28. Pa zavpije Jezus, učeč v tempeljnu, in reče: In mene poznate, in veste, odkod sem; in sam od sebe nisem prišel: je pa resničen, kteri meje poslal, kogar vi ne poznate. 29. A jaz ga poznam, ker sem od njega, in on me je poslal. 30. In gledali so, da bi ga | zgrabili; ali nihče ni položil na-nj roke, ker čas njegov še ni bil prišel. 31. Veliko izmed ljudstva pa jih je verovalo va-nj, in govo¬ rili so: Kristus, kedar pride, bode li več čudežev storil, nego jih je ta storil? 32. Farizeji zaslišijo, da se ljudstvo to za-nj pogovarja; in poslali so Farizeji in veliki du¬ hovni hlapce, naj ga vjemo. __ 33. Reče jim torej Jezus: Se 158 Sv. Janeza Evang. 7. 8. malo časa sem z vami, pa poj¬ dem k temu, kteri meje poslal. 34. Iskali me boste, in ne bo¬ ste me našli; in kjer sem jaz, tj e vi ne morete priti. 35. Pa reko Judje med seboj: Kam pojde ta, da ga mi ne bo¬ mo našli? Ali pojde med raz¬ kropljene Grke, in bo učil Grke? 36. Kakošna je ta beseda, kte- ro je rekel: Iskali me boste, in ne boste me našli; in kjer sem jaz, tj e vi ne morete priti? 37. A zadnji veliki dan pra¬ znika, stal je Jezus, in vpil je, govoreč: Čeje kdo žejen, pride naj k meni in pije. 38. Kdor veruje v me, kakor pravi pismo, tekle bodo iz te¬ lesa njegovega reke žive vode. 39. (To je pa rekel za Dulia, ki so ga imeli prejeti ti, kteri so verovali va-nj; kajti svete¬ ga Duha še ni bilo, ker Jezus še ni bil oslavljen.) 40. In veliko izmed ljudstva, ko so slišali besedo, govorilo jih je: Ta je zares prerok. 41. Drugi so pravili: Ta je Kristus. Drugi so pa govorili: Ali bo Jezus prišel iz Galileje? 42. Ali ne pravi pismo, da bo Kristus prišel iz semena Davi¬ dovega, in iz Betlehema, trga, kjer je David bil? 43. In med ljudstvom nastane razpor za voljo njega. 44. A nekteri od njih so ga | hoteli zgrabiti; pa nihče ni p°' ložil na-nj rok. 45. In hlapci pridejo k veh' | kim duhovnom in Farizejevi in ti jim reko: Za kaj ga nii e pripeljali? 46. Hlapci odgovore: Nikol 1 noben človek ni tako govoril) kakor ta človek. t , 4 7. Pa jim Farizej i odgovore • Ali ste tudi vi zapeljani? 48. Je li kdo izmed stareŠh 1 veroval va-nj, ali izmed Far 1 ' zejev? 49. Nego to ljudstvo, kter° zakona ne zna: prekleti so! 50. Reče jim Nikodem, ktV 1 je bil po noči prišel k njem 11, in je bil eden od njih: 51. Ali postava naša sodi čl°' veka, če se poprej ne sliši o« njega, in zve, kaj je storil? 52. Odgovore in reko mu: bj si li tudi ti iz Galileje? Preglji in vedi, da prerok iz Galil e J e ni vstal. 53. Ter odidejo vsak na svoj dom. VIII. Poglavje. •Xezus je pa odšel na Oljsk 0 goro. 2. A zjutraj pride zopet v teV' | pelj, in vse ljudstvo je šlo k njemu; ter sede in je učil. 3. Pripeljejo pa pismarji lJl Farizeji k njemu ženo, v pr®' šestvu zasačeno, in postaviva jo na sredo, Sv. Janeza Ev ang. 8. 159 A Reko mu: Učenik, ta žena R ravnokar v prešestvu zasa¬ dila; Mojzes nam je pa v postavi ^povedal, naj takošne kame- "jajemo. Ti pa kaj praviš? . To so pa govorili, izkuša¬ jo 0 ga, da bi ga mogli zatožiti, f Jezus, sklonivši se dol, pisal R s prstom svojim po tleli. '• Ko so ga pa le še vpraše- ! a K skloni se kvišku, in reče ■j 1111 : Kdor j e med vamibrez gre- ' a i naj prvi vrže kamen na njo. J In zopet se skloni dol, in Iisal je po tleh. .J Oni pa, ko so to slišali, in je vest tožila, odhajali so jih °' tega sveta. stali? 24. Rekel sem vam pa, da boste pomrli v grehih svojih: če namreč ne boste verovali, da sem jaz, pomrli boste v gre¬ hih svojih. 25. Reko mu torej: Kdo si ti? In reče jim Jezus: To, kar vam od začetka pravim. 26. Veliko imam o vas govo- 34. Odgovori jim Jezus: R eS ' nično resnično vam pravim, d a vsak, kdor dela greh, suženj j e grehu. 35. Suženj pa ne ostane v lk 1 vekomaj; sin ostane vekom# 36. Če vas torej sin osvobodi boste res svobodni. 37. Vem, da ste seme Abri' riti in soditi; ali kteri me je po¬ slal, ta je resničen; in jaz go¬ vorim to, kar sem od njega sli¬ šal. 27. Nisopa razpoznali, da jim je govoril za očeta. 28. Za to jim Jezus reče: Ke- dar boste sina človečjega povi¬ šali, tedaj boste razpoznali, da sem jaz, in da sam od sebe niče¬ sar ne delam, nego kakor me je naučil oče moj, to govorim. 29. In kteri meje poslal, ta je z menoj; ni me pustil oče samega, ker jaz to, kar je nje¬ mu po godi, vsegdar delam. 30. Ko je to govoril, verova¬ lo jih je veliko va-nj. 31. In govoril je Jezus tistim Judom, kteri so mu verovali: Če vi ostanete v besedi mojej, boste zares učenci moji; 32. In razpoznali boste resni¬ co, in resnica vas bo osvobo¬ dila. 33. Odgovore mu: Seme A- brahamovo smo, in služili ni¬ smo nikoli nobenemu; kako hamovo; ali gledate me ud 0 ' riti, ker moja beseda nima m e ' sta v vas. 38. Jaz govorim, kar sem vl ' del od očeta svojega: in vi de' late, kar ste od svojega ocri a videli. 3 9. Odgovore in reko mu: 0“ naš je Abraham. Reče jim J e ' zus: Ko bi bili sinovi Abrah r movi, delali bi dela Abrah a ' mova. 40. Sedaj pa gledate meri umoriti, človeka, kteri sem v# 5 resnico povedal, ktero sem sl 1 ' šal od Boga; tega Abraham 1,1 storil. 41. Vi delate dela svojega oef' ta. Pa mu reko: Mi nismo kurbarije rojeni; enega ocri a imamo, Boga. 42. Jezus jim pa reče: Ko ^ bil Bog vaš oče, ljubili bi mf kajti jaz sem od Boga izs el i>! prišel: ker tudi nisem sam (1 sebe prišel, nego on me je P 0 slal. 43. Za kaj mojega govora k 161 Sv. Janeza Evang. 8. 9. rinete? Ker ne morete moje be- j S(1( k poslušati. 44. Vi ste od očeta hudiča, in i ®lasti očeta svojega hočete de- ; di. On je bil ubijalec ljudi od f^etka,' in na resnici ne stoji: ^ er resnice ni v njem. Kedar j fvori laž, govori od svojega, ^ er je lažnik in oče laži. 4o. Jaz pa, ker resnico go- v ° r im, ne verujete mi. 46. Kdo izmed vas me dolži & re ka? Če pa resnico govorim, Za kaj mi vi ne verujete? 47. Kdor je od Boga, besedo «°žjo posluša; za to vi ne po- ( ^kisate, ker niste od Bogu. 48. Judje pa odgovore in mu Je k6: Ali ne pravimo mi prav, 4^si ti Samarijan, in imaš bu- 49- Jezus odgovori: Jaz ni- hudiča, nego spoštujem svojega; a vi me zasra¬ mujete. kO. Pa jaz ne iščem svoje Ave; je, kteri je išče in sodi. °4. Resnično resnično vam Pravim: če kdo mojo besedo i rani, ne bo videl smrti ve- ^°maj. Reko mu torej Judje: Se- j a j smo razpoznali, da hudiča Abraham je umrl in pre- a ti praviš: Če kdo mojo k>ki ^ ^ _ _ __ ^ _ J^ e d° ohrani, ne bo okusil start; 3. v očeta Abrahama, kteri ^ - vekomaj. Kaj si ne mara ti veči od je umrl? Tudi preroki so po¬ mrli: koga se ti sam delaš? 54. Jezus odgovori: Če se jaz sam slavim, slava moja ni nič; oče moj je, kteri me slavi, za kogar vi pravite, daje vaš Bog. 55. In ne poznate ga, a jaz ga poznam; in ko bi rekel, da ga ne poznam, enak bi bil vam, lažnjivec: ali poznam ga, in be¬ sedo njegovo izpolnjujem. 56. Abraham, oče vaš, ovese- lil se je, da bo videl moj dan; in videl je, in radoval se je. 57. Reko mu torej Judje: Pet¬ deset let še nimaš, in videl si Abrahama? 58. Reče jim Jezus: Resnično resnično vam pravim: Jaz sem, predno seje Abraham rodil. 59. Tedaj zgrabijo kamenje, da bi vrgli na-nj; ali Jezus se skrije, in prej de po sredi njih, in izide iz tempeljna: in tako je odšel. IX. Poglavje. In gredoč mimo, ugleda člove¬ ka, kteri je bil slep od rojstva. 2. In vprašajo ga učenci nje¬ govi, govoreč: Rabi, kdo je grešil, ta ali roditelji njegovi, da se je slep rodil? 3. Jezus odgovori: Ne ta ni grešil, ne roditelji njegovi; ne¬ go da se razodenejo dela Božja na njem. 4. Jaz moram delati dela te¬ li 162 Sv. Janeza Evang. 9. ga, kteri me je poslal, dokler je dan; prišla bo noč, ko ne bo nihče mogel delati. 5. Dokler sem na svetu, luč sem svetu. 6. Rekši to, pljune na zemljo, in napravi blato od sline, in pomaže z blatom slepcu oči. 7. In rede mu: Pojdi, umij se v kopeli Siloamskej (kar se tolmači: Poslan). Ter odide in se umije, in vrne se videc. 8. A sosedje, in kteri so ga bili poprej videli, da je slep, govorili so: Ali ni ta tisti, ki je sedel in prosil? 9. Nekteri so pravili: On je; drugi pa: Podoben mu je. On je pravil: Jaz sem. 10. Reko mu torej: Kako so ti se odprle oči? 11. On odgovori' in reče: Člo¬ vek, ki se imenuje Jezus, na¬ pravil je blato, in pomazal mi je oči, in rekel mi je: Pojdi v kopel Siloamsko, in umij se. In ko sem odšel, in sem se u- mil, spregledal sem. 12. Pa mu reko: Kje je on? Reče: Ne vem. 13. Peljejo ga k Farizejem, tega, ki je nekedaj slep bil. 14. Bila je pa sobota, ko je Jezus blato napravil in mu odprl oči. 15. In vpraševali so ga zopet tudi Farizeji, kako je spregle¬ dal. On jim pa reče: Blato mi je del na oči, in umil sem s e > ter vidim. 16. Tedaj so nekteri od Faij zejev govorili: Ta človek P od Boga, ko sobote ne sveti' Drugi so govorili: Kako moi' e grešen človek takošne čudež® delati? In bil je razpor m et njimi. 17. Zopet reko slepcu: Kaj^ praviš za-nj, da ti je odprl o in oblast imam, dajo zopet vž e ' mem. To zapoved sem preje 1 od očeta svojega. 19. In mecl Judi nastane z°' pet razpor za voljo teh besed’ 20. Govorilo pa jih je velik 0 od njih: Hudiča ima in neumdf je: kaj ga poslušate? 21. Drugi so pravili: Kdo 1 , ima hudiča, ne govori tako; al ! more hudič slepcem odpira^ oči? 22. Bil je pa praznik obno|' ljenja v Jeruzalemu, in bila.) 6 zima. i 23. In sprehajal se je Je# s po lopi Solomonovej. ; 24. In obstopijo ga Judje, l0 govorili so mu: Doklej nas j ; nevednosti pustiš? Če si ti Iv 1 ' 1 ' stus, povej nam na ravnost. 25. Odgovori jim Jezus: P°' vedal sem vam, pa ne veruj et e ' Dela, ktera jaz delam v im° očeta svojega, ta pričajo za-m°' 26. To da vi ne verujete: k ef niste od mojih ovac, kakor sem vam povedal. 27. Moje ovce poslušajo moj, in jaz jih poznam; in $ j menoj gredo, 28. In jaz jim bom dal vee J1 ° življenje; in na vekomaj neb 0 Sv. Janeza Evang. 10. 11. 165 . 0 poginile, in nihče jih ne ho strgal iz moje roke. 29. Oče moj, let eri mi jih je ; a k veči je od vseh, in nihče M Seti ne more iztrgati iz roke o- a mojega. pO. Jaz in oče sva eno. 31. In zopet zgrabijo Judje kamenje, da hi ga kamenjali. 32. Odgovori jim Jezus: Ve- 'ko dobrih del sem vam poka¬ di od očeta svojega; za ktero °p teh del me boste kamenjali? 33. Odgovore mu Judje, go- v °i'eČ: Za dobro delo te ne bo- 1110 kamenjali, nego za kletvi¬ ci in ker se ti, ki si človek, ae laŠ Boga. .34. Odgovori jim Jezus: Ni 1 Pisano v zakonu vašem: »Jaz Se *n rekel: l)ogovi ste?« 35. Če je tiste imenoval bo- ^? v e, kterim je beseda Božja ^ a (in pismo se ne more raz¬ dati,): 3®. Kaj meni pa, ki me je oče Posvetil in na svet poslal, pra- rite vi; Preklinjaš! ker sem t( jkel: Sin Božji sem? 3?. Če ne delam del očeta ^°jega, ne verujete mi; .8. Če pa delam, če tudi me- n e verujete, verujte delom: a razpoznate in boste vero¬ uk da je oče v meni, in jaz hjem. ' : p. In zopet so ga gledali pri- Umakne jim se iz rok. In odide zopet na oni kraj Jordana, na kraj, kjer je po¬ prej Janez bil, ko je krstil; in ostane tu. 41. In veliko jih pride k nje¬ mu; in pravili so: Janez res ni i nobenega čudeža storil! ali kar¬ koli je Janez povedal za tega, bilo je vse resnično. 42. In veliko jih je tu vero¬ valo va-nj. XI. Poglavje. Bil je pa en bolnik, Lazar iz Betanije, iz vasi Marij e in Marte sestre njene. 2. (A Marija, ktere brat Lazar je bolan bil, bila je ta, kije po- mazilil a Gospodaz miro, in otrla noge njegove z lasmi svojimi.) 3. Sestri torej pošljete k nje¬ mu, govoreč: Gospod, glej, ko¬ gar ljubiš, bolan je. 4. Ko pa Jezus sliši, reče: Ta bolezen ni na smrt, nego na slavo Božjo, da se sin Božji po njej oslavi. 5. Jezus je pa Marto in sestro njeno in Lazarja ljubil. 6. Ko je torej slišal, da je bolan, tedaj je ostal dva dni na tistem mestu, kjer je bil. 7. Po tem pa reče učencem svojim: Pojdimo zopetv Judejo. 8. Učenci mu reko: Rabi, rav¬ nokar so te Judje hoteli ka¬ menjati, pa greš zopet tje? 9. Jezus odgovori: Nima li dan dvanajst ur? Če kdo po 166 Sv. Janeza Evang. 11. dnevu liodi, ne spotiče se, ker vidi luč tega sveta. 10. Če pa kdo po noči hodi, spotiče se, ker ni luči v njem. 11. To je povedal, in po tem reče: Lazar prijatelj naš je za¬ spal; pa grem, da ga zbudim. 12. Reko mu tedaj učenci nje¬ govi: Gospod, Če je zhspal, o- zdravel ho. 13. Rekel je pa Jezus za smrt njegovo; a oni so mislili, da pravi za spanje sna. 14. Tedaj jim Jezus razločno pove: Lazarje umrl. 15. In radujem se za voljo vas, da nisem tam bil, da boste verovali; pa pojdimo k njemu. 16. Tedaj reče Tomaž (ki se imenuje Dvojček,) součencem: Pojdimo še mi, da umremo ž njim. 17. Ko pa pride Jezus, najde ga, da je uže štiri dni v grobu bil. 18. (Bila je pa Betanija blizu Jeruzalema, kakih petnajst be- žajev.) 19. In veliko izmed Judov jih je bilo prišlo k Marti in Mari¬ ji, da bi ji tolažili po njunem bratu. 20. Ko pa Marta zasliši, da Jezus gre, odide mu naproti; a Marija je doma sedela. 21. Marta tedaj reče Jezusu: Gospod, ko bi bil tu bil, brat moj ne bi bil umrl. 22. Pa tudi sedaj vem, da kar¬ koli boš od Boga prosil, da h bo dal Bog. 23. Reče jej Jezus: Vstal bo brat tvoj. i 24. Marta mu reče: Vem, da bo vstal, o vstajanji poslednj 1 dan. 25. Reče jej Jezus: Jaz se# vstajanje in življenje; kdor \ mene veruje, živel bo, če tudi umre. 26. In vsak, kdor živi in ve' ruje v me, ne bo umrl veko- maj. Veruješ li to? 27. Reče mu: Da, Gospod! j V verujem, da si ti Kristus, sU' Božji, ki je imel na svet prib' ! 28. In rekši to, odide, in p°' kliče skrivaj Marijo sestro svO' jo, govoreč: Učenik je tu in E kliče. 29. Ona, ko zasliši, hitro vsta' ne in odide k njemu. | 30. (Ni pa še Jezus prišel * ! vas; nego bil je na mestu, kj el ga je bila Marta srečala.) j 31. Ko so pa Judje, kteri V bili ž njo v hiši in so jo tola¬ žili, videli, da je Marija hib' 0 vstala in izšla, odidejo za nj 0 ’ !govoreč: Na grob gre, da b° tam jokala. 32. Marija pa, ko pride tj 6, kjer je Jezus bil, in ga ugled* pade mu pred noge, govor® mu: Gospod, ko bi bil tu hib ! brat moj ne bi bil umrl. 33. Jezus pa, ko jo vidi, j joka, in Jude, kteri so bili i 167 Sv. Janeza n j° prišli, da jokajo, zgrozi se v dulm in postane sam žalo¬ sten, H. In reče: Kam ste ga po¬ tožili? Reko mu: Gospod, pri- in poglej! 35. Jezus se zajoka. 36. Judje so tedaj govorili: 4Fj, kako gaje ljubil! 37. A nekteri od njih reko: bli ni mogel ta, ki je slepemu odprl, storiti, da tudi ta ne J | bil umrl? 38. In Jezus se zopet zgrozi ! sebi, in pride na grob. Bila pa jama, in kamen je ležal "J »jej. 39. Jezus veli: Vzdignite ka¬ meni Reče mu sestra ranjkega, jbirta: Gospod, uže smrdi; N ti gtiri dni jev grobu. 40. Veli jej Jezus: Ali ti ni- Sein rekel, da če boš verovala, v '4ela boš slavo Božjo? 41. Tedaj vzdignejo kamen, a) er je mrtvi ležal. A Jezus b°vzdigne oči kvišku, in reče: 4 če, zahvaliuiem ti, da si me Slišal. 42. Ra jaz sem vedel, da me v segdar poslušaš; ali rekel sem voljo ljudstva, ktero okoli ^°ji, da bodo verovali, da si ti poslal. 43. In ko je to rekel, zakliče ttiočnim glasom: Lazar, poj- 'b ven! 44. In mrtvi izide, povezan la nogali in rokah s povoji, in Evang. 11. obraz njegov je bil obezan s prtom. Veli jim Jezus: Razve¬ žite ga, in pustite, naj odide. 45. In od Judov, kteri so bili prišli k Mariji, in so videli, kaj je Jezus storil, verovalo jih je veliko va-nj. 46. A nekteri od njih odidejo k Farizejem, in povedo jim, kaj je Jezus storil. 47. In veliki duhovni in Fa¬ rizeji zbero zbor, in govorili so: Kaj bomo storili? kajti ta človek dela velike čudeže. v 48. Ce ga tako pustimo, ve¬ rovali bodo vsi va-nj; in prišli bodo Rimljani, in vzeli nam bo¬ do zemljo in narod. 49. A eden od njih, neki Kaj- fa, kteri je bil tisto leto veliki duhoven, reče jim: Vi nič ne veste; 50. In tudi ne mislite, da nam je bolje, da eden človek umre za ljudstvo, nego da bi ves na¬ rod poginil. 51. Tega pa ni rekel sam od sebe; temveč ker je bil tisto leto veliki duhoven, preroko¬ val je v da mora Jezus za ves narod umreti; 52. In ne samo za narod, ne¬ go da tudi razkropljene otroke Božje zbere v eno čredo. 53. Od tega dne torej so skle¬ nili, da ga bodo umorili. 54. Jezus pa ni več očitno hodil med Judi, nego odšel je odtod v kraj blizu puščave, v 168 Sv. Janeza Evang. 11.12. mesto, ktero se imenuje Efra- im, in tu je prebival z učenci svojimi. 55. Bila je pa blizu Velika noč Judovska; in veliko iz te¬ ga kraja jih pride v Jeruzalem pred Veliko nočjo, da se oči¬ stijo. 56. In iskali so Jezusa, in po¬ govarjali so se med seboj, sto¬ ječ v tempelj nu: Kaj vam se zdi, da ne pride na praznik? 57. Dali so bili pa veliki du¬ hovni in Farizeji zapoved, (la če kdo zve, kje da je, naj po¬ ve, da ga zgrabijo. XII. Poglavje. Sest dni pred Veliko nočjo pa pride Jezus v Betanijo, kjer je Lazar bil, kteri je bil umrl, in ga je obudil iz mrtvih. 2. In napravijo mu tu pojedi- njo, in Marta je stregla; a La¬ zar je bil eden od teh, kteri so ž njim sedeli za mizo. 3. Marija pa, vzemši funt pra¬ ve dragocene nardove mire, po- mazili noge Jezusove, in otre mu z lasmi svojimi noge; in hiša se napolni vonja od mire. 4. Tedaj reče eden od učen¬ cev njegovih, Juda Simonov Iš- karijan, kteri gaje imel izdati: 5. Za kaj se ni prodala ta mi¬ ra za tri sto grošev, in dala ubogim? 6. Rekel je pa to, ne da bi mu bilo skrb za uboge, nego ker J e tat bil, in imel je mošnjo, in n°' sil je, kar se je metalo va-njo- 7. Jezus pa mu reče: Pustijo! za dan pogreba mojega je to prihranila. 8. Kajti uboge imate vsegdat s seboj, a mene nimate vsegdaf- 9. Zvedelo je pa veliko ljn * i umit, ne potrebuje, razen da umije, ker je ves čist; in 1 ste Čisti, ali ne vsi. • G* Poznal je namreč izda- 'v. 1 svojega; za to je rekel: 'ste vsi čisti. • G- Ko jim je pa umil noge, j 1 Je oblačilo svoje vzel, usede Č^opet, in reče jim: Veste li, jj s em vam storil? j Vi me imenujete: Učenik! Gospod! in prav pravite; J 1 ’ sem. Če sem pa jaz, gospod in H piik, umil vam noge, dolžni v 6 tu,di vi eden drugemu umi- S "°ge. ,./*• Izgled sem vam dal nam- tn v kakor sem jaz storil, j 1 G delajte tako. Ikav' ^ esil '^ n0 uesuično vam *N[ •kt, Vin: Hlapec ni veči od go- uurja svojega; tudi posla- U' ui veči, kakor tisti, kteri poslal. 17. Če to veste, blagor vam, če je storite. 18. Ne pravim za vse vas; jaz vem, ktere sem izvolil: ali da se izpolni pismo: »Ta, ki z menoj kruli je, vzdignil je pe¬ to svojo zoper me.« 19. Uže sedaj vam pravim, predno se je zgodilo, da kedar se zgodi, verujete, da sam jaz. 20. Resnično resnično vam pravim: Če koga pošljem, kdor sprejme, sprejme mene; kdor pa mene sprejme, sprejme tega, kteri me je poslal. 21. Ko je Jezus to povedal, postane žalosten v duhu, in za¬ trdi in reče: Resnično resnično vam pravim, da me bo eden od vas izdal. 22. Učenci njegovi so se torej pogledovali med seboj, pomi- šljevaje, za ktcrega da pravi. 23. Slonel je pa za mizo eden učencev njegovih na naročji Je¬ zusovem, kterega je Jezus lju¬ bil. 24. Simon Peter torej namigne temu, da naj vpraša, kdo da bi bil, za kogar pravi. 25. In on leže Jezusu na prsi, in reče mu: Gospod, kdo je? 26. Jezus odgovori: Taje, ko¬ mur bom jaz, omočivši, grižljaj podal. In omočivši grižljaj, po¬ da Judu Simonovemu Iškari- janu. 2 7. In po grižlj aj i, tedaj vnide 172 Sv. Janeza Evang. 13. 14. va-nj satan. In Jezus mu reče: Kar delaš, stori hitro. 28. Tega pa ni razumel no¬ beden od teh, kteri so sedeli za mizo, čemu mu je rekel. 29. Nekteri namreč so mislili, ker je Juda mošnjo imel, da mu Jezus pravi: Nakupi, kar nam je treba za praznik; ali, da naj da kaj ubogim. 30. In on vzeme mošnjo, in izide; bila je pa noč. 31. Ko je pa izšel, reče Jezus: Sedaj seje sin človečji osla vil, in Bog se je oslavil v njem. 32. Če se je Bog oslavil v njem, oslavil bo tudi Bog njega v sebi, in precej ga bo oslavil. 33. Sinčeki! še malo sem z vami. Iskali me boste, in kakor sem Judom povedal: Kamor jaz grem, vi ne morete priti, pra¬ vim sedaj tudi vam. 34. Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. 35. V tem vas bodo poznalivsi, da ste moji učenci, če boste ime¬ li ljubezen eden do drugega. 36. Reče mu SimonPeter: Go¬ spod, kam greš? Odgovori mu Jezus: Kamor grem, ne moreš sedaj za menoj iti; prišel boš pa pozneje za menoj. 37. Reče mu Peter: Gospod, za kaj ne morem sedaj za te¬ boj iti? dušo svojo bom položil za-te. 38. Odgovori mu Jezus: D u _ s0 svojo boš položilzame? Resni 0 ' no resnično ti pravim: Ne ^ zapel petelin, dokler me trika ne zatajiš. XIV. Poglavje. Nc e bodi vam srce plašno! Y e ' ruj te v Boga, in v me verujN 2. V hiši očeta mojega je V' liko stanovališč; a če ne, P°’ vedal bi vam. Grem vam p 1 ' 1 ' pravljat prostora. 3. In ko odidem in vam p 1 ' 0 ’ štor pripravim, prišel bom ž °' pet, in vzel vas bom k sebi: a boste tudi vitam, kjer bom j až ’ 4. In kam jaz grem, vest 6, tudi pot veste. , 5. Reče mu Tomaž: Gospod ne vemo, kam greš; in kak 0 moremo vedeti pot? 6. Reče mu Jezus: Jaz se’* 1 pot in resnica in življenje; im 1 če ne pride k očetu, razen P meni. 7. Ko bi mene poznali, pozn 0 li bi tudi očeta mojega; in ° 1 :. sihmal ga poznate, in vid e ste ga. 8. Reče mu Filip: Gospod! P° kaži nam očeta, in dosti nam J 1 ' 9. Reče mu Jezus: Toliko G sa sem z vami, in nisi mc P. znal, Filip? Kdor je mene '' del, videl je očeta: in ka^ praviš ti: Pokaži nam očetk 10. Ne veruješ li, da sem j 0 s 173 Sv. Janeza Evang. 14. 'l °Četu, in oče v meni? Besed, ^tere vam jaz pravim, ne go- sam od sebe; nego oče, 7 e ri v meni prebiva, on dela Jela. Ji. Verujte mi, da sem jaz v °Hi, in oče v meni; a če ne, Ve nijte mi vsaj za voljo del. 12. Resnično resnično vam Pravim: Kdor veruje v me, tu- r °n bo delal dela, ktera jaz ? e Jam, in delal bo veča od teh: .jti jaz grem k očetu. 13. In karkoli boste v ime ^oje prosili, to bom storil: da oslavi oče v sinu. 14. Če boste kaj prosili v ime ^°je, ,jaz bom storil. 15. Če me ljubite, izpolnjujte ^povedi moje. . 13. In jaz bom prosil očeta, 11 drugega tolažnika vam bo p da ostane z vami vekomaj, p-Buha resnice, kterega svet Č ^ore prejeti, ker ga ne vi- l ’ in ga tudi ne pozna; vi ga f a Poznate, ker v vas prebiva, "»vas bo. Ne bom vas pustil sirot; 'ftšel^bom k vam. Y J - Se malo, in svet me ne bo ; pl; a vi me boste videli: ker Živim, živeli boste tudi vi. z J- Tisti dan boste vi razpo- sem jaz 4 Kdo Bubi; kdor pa mene ljubi, v očetu svo- 1 "i vi v meni, in jaz v vas. r zapovedi moje ima p ,7 .izpolnjuje, on je ta, ki ljubil ga bo oče moj: in jaz ga bom ljubil, in razodel mu se bom sam. 22. Reče mu Juda, ne Iškari- jan: Gospod! kako je to, da se boš nam razodel, in ne svetu? 23 v Jezus odgovori in mu re¬ če: (Je me kdo ljubi, izpolnje¬ val bo besedo mojo, in oče moj ga bo ljubil, in prišli bomo k njemu, in nastanili se bomo pri njem. 24. Kdor me ne ljubi, ta be¬ sed mojih ne izpolnjuje; in be¬ seda, ktero slišite, ni moja, ne¬ go očeta, kteri me je poslal. 25. To sem vam povedal, do¬ kler sem z vami. 26. Tolažnik pa, Duh sveti, kterega vam bo oče v ime moje poslal, on vas bo vse učil, in spominjal vas bo vsega, kar sem vam povedal. 27. Mir vam zapuščam, mir svoj vam dajem; ne dajem vam jaz, kakor svet daje. Ne bodi vam srce plašno in boječe! 28. Slišali ste, da sem vam jaz rekel: Grem, in prišel bom k vam. Ko bi me ljubili, veselili bi se, da sem rekel: K očetu grem; kajti oče moj je veči od mene. 29. In povedal sem vam sedaj, predno se je zgodilo, da kedar se zgodi, da boste verovali. 30. Ne bom več veliko z vami govoril; gre namreč vojvoda te- 174 Sv. Janeza Evang. 14. 15. ga sveta, in na meni nima ni¬ česar: 31. Neg’o da svet spozna, da ljubim očeta, in delam tako, ka¬ kor mi je oče zapovedal. Vsta¬ nite, pojdimo odtod! XV. Poglavje. Jaz sem prava trta, in oče moj je vinogradnik. 2. Vsako mladiko na meni, ktera ne rodi sadu, njo bo od¬ rezal ; in vsako, ktera rodi sad, očistil jo bo, da bo več sadu rodila. 3. Vi ste uže čisti, za voljo besede, ktero sem vam govoril. 4. Ostanite v meni, in jaz bom v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti: tako tudi vi, če ne ostanete v meni. 5. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, ta bo rodil veliko sadu: kajti brez mene ne morete ni¬ česar storiti. 6. Kdor ne ostane v meni, vržen bo ven kakor mladika, in osuši se, in zberd jih in vrže¬ jo na ogenj, in zgore. 7. Ce ostanete v meni, in be¬ sede moje v vas ostanejo: pro¬ site, karkoli hočete, in zgodilo vam se bo. 8. S tem se bo oče moj osla- vil, da obrodite veliko sadu; in moji učenci boste. 9. Kakor je oče mene lju^ 1 ' ljubim tudi jaz vas; ostanite' ljubezni mojej. 10. Če boste zapovedi n>0 e izpolnjevali, ostali boste v 1,F bežni mojej; kakor sem jaz povedi očeta svojega izpolni i n prebivam v ljubezni nj egovJ 11. To sem vam povedal, ( f moja radost ostane v vas, in (l< se vaša radost dopolni. 12. Moja zapoved je ta, da ljubite med seboj, kakor ^ vas jaz ljubil. 13. Veče ljubezni od te nikdor, da kdo dušo svojo l |fl ’ loži za prijatelje svoje. 14. Vi ste prijatelji moji, delate, kar vam ukazujem. 15. Ne imenujem vas več hW cev, ker hlapec ne ve, kaj n e la gospodar njegov; nego i^ 6 . noval sem vas prijatelje, JF kar sem sik' 1 sem vam vse, od očeta svojega, oznanil. 16. Niste izvolili vi mene, 1,13 go jaz sem stavil sem vas izvolil vas da vi m f greste obrodite sad, in da sad vas stane: da karkoli boste v moje ime prosili, da vam 0' oc# h« dal. n 17. To vam zapovedujem se ljubite med seboj. 18. Če vas svet sovraži, dite, da je mene poprej so^ 1 ' v' 6 ' •v žil, nego vas. 19. Ko bi bili od sveta, s ' bi svoje ljubil; ker pa niste i Sv. Janeza Evang. 15. 16. 175 8v eta, nego sem vas jaz odbral 0< i sveta, zato vas svet sovraži. 20- Spominjajte se besede, kte- r ° sem vam jaz rekel: Hlapec > l v eci od gospodarja svojega. so mene pregnali, pregnali b °do tudi vas; če so mojo be- Se do obranili, ohranili bo tudi v aS 0 . 2l. Ali to vse vam bodo de- a b za voljo imena mojega, ker 116 poznajo tega, kteri me je Poslal. 22. Ko ne bi bil prišel, in jim ,le bi bil govoril, ne bi imeli ^oba; sedaj pa nimajo izgo¬ na za grebe svoje. 23. Kdor mene sovraži, sovra- Ž1 tudi očeta mojega. 24. Ko ne bi bil del storil med Phttii, ne bi imeli greha; sedaj ?° pa videli, in sovražijo mene 111 ožeta mojega. ,25. p a d a se izpolni beseda, ^tera je pisana v zakonu njih: 'Sovražili so me zastonj.« ,26. Kedar pa pride tolažnik, terega vam bom jaz poslal od pta, Duh resnice, kteri izha- • ]a °d ožeta, on bo za-me pričal; ,27. p a tudi vi boste pričali, ste od začetka z menoj. XVI. Poglavje. ^o sem vam povedal, da se Hujšate. ; • Izganjali vas bodo iz sl lS5 Č; prišel pa bo čas, da vsak, kdor vas bo moril, me¬ nil, da Bogu služi. 3. In to vam bodo delali, ker niso poznali očeta ne mene. 4. Ali to sem vam povedal, da se boste, kedar ta čas pride, spomenili tega, da sem vam jaz povedal; tega vam pa od za¬ četka nisem povedal, ker sem z vami bil. 5. A sedaj grem k temu, kte¬ ri me je poslal, in nobeden od vas me ne vpraša: Kam greš? 6. Temveč ker sem vam to povedal, napolnila vam je ža¬ lost srce. 7. Ali jaz vam po pravici pra¬ vim: bolje vam je, da jaz odi¬ dem. Kajti če ne odidem, nebo prišel tolažnik k vam; če pa odidem, poslal vam ga bom. 8. In kedar on pride, prepri¬ čal bo svet greha in pravice in sodbe. 9. Greha namreč, ker ne ve¬ rujejo v me; 10. Pravice pa, ker grem k očetu svojemu, in me ne boste veČ videli; 11. A sodbe, ker je vojvoda tega sveta obsojen. 12. Se veliko vam imam pove¬ dati ; pa sedaj ne morete nositi. 13. Kedar pa on pride, Duh resnice, napotil vas bo na vsa¬ ko resnico; ne bo namreč go¬ voril od sebe, nego govoril bo, kar bo slišal, in oznanjeval vam bo prihodnje reči. 176 Sv. Janeza Evang. 16 . 14. On bo mene oslavil, ker bo od mojega vzel in vam oznanil. 15. Vse, kar ima obe, moje je; za to sem rekel, da bo od mojega vzel in vam oznanil. 16. Malo, in ne boste me vi¬ deli; in zopet malo, in videli me boste: ker jaz grem k obetu. 17. Tedaj reko nekteri od učen¬ čev'njegovih med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste? in: Ker jaz grem k obetu? 18. In govorili so: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj pravi. 19. Jezus pa spozna, da ga liobejo vprašati, in reče jim: Ali za to se pohujšujete med seboj, ker sem rekel: Malo, in ne bo¬ ste me videli; in zopet malo, in videli me boste? 20. Resnično resnično vam pra¬ vim, da boste jokali vi in pla- kali, in svet se bo radoval; a vi boste žalostni: ali žalost vaša se bo premenila v radost. 21. Žena, kedar rodi, ima žalost, ker je bas nje prišel; ali kedar porodi dete, ne spo¬ minja se veb britkosti, od ra¬ dosti, da se je rodil človek na svet. 22. Tako tudi vas sedaj žalost objemlje; pa zopet vas bom vi¬ del, in srce vaše se bo radova- lo, in radosti vaše vam ne bo nihče odvzel. 23. In tisti dan me ne bosk ničesar vpraševali. Resnik 0 resnično vam pravim, da kat' koli boste obeta v ime moj e prosili, dal vam bo. 24. Doslej niste v ime mP3 e ničesar prosili. Prosite, in p^f jeli boste, da bo radost va» a dopolnjena. 25. To sem vam povedal' prilikah; ali prišel bo bas, vam ne bom veb govoril v pd' likali, nego vam bom odkr> t0 oznanjeval za obeta. 26. Tisti dan boste v ime JU 0 ' je prosili; in ne pravim vam, bom jaz prosil obeta za vaS ; , 27. Kajti obe vas sam lju^ 1 ’ ker ste vi mene ljubili, in verovali, da sem jaz izšel 0 Boga. 28. Izšel sem od obeta, in p 11 šel sem na svet; in zopet zap 11 šbam svet, in grem k obetu-, 29. Reko mu učenci njeg'°d’ Glej, sedaj razločno govoT' in prilike nobene ne praviš-^ 30. Sedaj vemo, da vse ^ in ti ni treba, da bi te kdo vp r ® . še val. Po tem ti verujemo, | si od Boga izšel. 4 31. Odgovori jim Jezus: J sedaj verujete? 32. Glej, prišel bo bas, in ge d» daj je prišel, da se boste P 1 ? kropili vsak na svojo stran, 1 mene boste samega pustili; T nisem sam, ker je obe z m eIJ ^ 33. To sem vam povedal, 1 ‘ Sv. Janeza Evang. 16. 17. 177 h°ste mir imeli v meni. Na sve- j u boste britkost imeli; ali ne ®°jte se, jaz sem svet premagal. XVII. Poglavje. -^o je povedal Jezus, ter po- v zdigne oči svoje na nebo, in r ^e: Oče, prišel je čas; oslavi svojega, da tudi sin tvoj e be oslavi: “b Kakor si mu dal oblast nad Vs em Človeštvom, da vsem, kte- si mu dal, da večno življenje. K Večno življenje je pa to, da P°znajo tebe edinega resnične* SaBoga, in kogar si poslal, Je- Kristusa. ,.f- Jaz sem te oslavil, na zem- J 1 ; delo, ktero si mi dal, da ga s *-0rim, dodelal sem. K Sedaj pa oslavi, oče, ti me- ne sam pri sebi, s slavo, ktero imel pri tebi, predno je postal Kazodel sem ime tvoje lju- ktere si mi dal od sveta; j V °ji so bili, in meni si jih dal: besedo tvojo so ohranili. Sedaj vedo, da je vse, kar 1 dal, od tebe: K r->- ' ^ajti besede, ktere si meni ( lal sem njim; in oni so Ki % prejeli, in razpoznali so res io ~ )-V . J v er ll0 i da sem od tebe izšel, in ^'°vali so, da si me ti poslal. '' Jaz prosim za-nje; ne pro- jjj za svet, nego za te, ktere tn > dal, ker so tvoji. 10. In vse moje je tvoje, in tvoje moje; in oslavil sem se v njih. 11. In nisem več na svetu, in ti so na svetu, in jaz grem k tebi. Oče sveti! ohrani j ih vime svoje, ktere si mi dal, da bodo eno, kakor mi. 12. Dokler sem bil ž njimi na svetu, varoval sem jih v ime tvoje; ohranil sem jih, ktere si mi dal, in nobeden njih ni po¬ ginil, razen sin pogube, da se izpolni pismo. 13. A sedaj grem k tebi, in to govorim na svetu, da bodo imeli radost mojo izpolnjeno v sebi. 14. Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih sovraži, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. 15. Ne prosim, da jih s sveta vzemi, nego da jih obvaruj zlega. 16. Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta. 17. Posveti jih v resnici svo- jej; tvoja beseda je resnica. 18. Kakor si mene poslal na svet, poslal sem tudi jaz njih na svet. 19. In za njih se jaz sam po¬ svečujem, da bodo tudi oni po¬ svečeni v resnici. 20. Ne prosim te pa samo za te, nego tudi za tiste, kteri bo¬ do po njih besedi verovali v me; 12 178 Sv. Janeza Evang. 17. 18. 21. Da bodo vsi eno; kakor ti, oče, v meni, in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno: da bo svet veroval, da si me ti po¬ slal. 22. In jaz sem slavo, ktero si meni dal, njim dal; da bodo eno, kakor smo mi eno: 23. Jaz v njih, in ti v meni, da bodo združeni v eno, in da spozna svet, da si me ti poslal, in si jih ljubil, kakor si mene ljubil. 24. Oče, ktere si mi dal, ho¬ čem, da kjer jaz bom, da bodo tudi oni z menoj: da bodo vi¬ deli mojo slavo, ktero si mi dal, ker si me ljubil, predno je svet postal. 25. Oče pravični! svet tebe ni poznal, a jaz sem te poznal, in ti so poznali, da si me ti poslal. 26. In oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bo ljubezen, s ktero si me¬ ne ljubil, v njih, in jaz v njih. XVIII. Poglavje. fvekši to Jezus, izide z učenci svojimi črez potok Cedron, kjer je bil vrt, v ktercga vnide on in učenci njegovi. 2. Vedel je pa tudi Juda, iz¬ dajalec njegov, za ta kraj; ker se je pogostoma shajal Jezus tu z učenci svojimi. 3. Juda torej vzeme drhal, in služabnike od velikih duhov¬ nov in Farizejev, in pride tj e s svetilnicami in bakljaini 111 orožjem. 4. Jezus pa, kjer je vse del, kaj se bo ž njim zgodihj izide, in reče jim: Koga iŠČetc ■ 5. Odgovore mu: Jezusa zarečana. Jezus jim reče: sem. Stal je pa ž njimi tiri 1 Juda, izdajalec njegov. 6. Ko jim je pa rekel: Vf sem, odstopili so nazaj, in pri 1 ' li so na zemljo. 7. In zopet jih vpraša: Kogr iščete? Oni pa reko: Ježri a Nazarečana. 8. Jezus odgovori: Rekel se 111 vam, da sem jaz. Če torej ri e ' ne iščete, pustite, naj ti odidej 0 ' 9. Da se izpolni beseda, kt eI ', jim je bil rekel: Ktere si ^ dal, nobenega od njih nis e izgubil. | 10. A Simon Peter je h° c meč, in izdere ga, in udari hM ca velikegu duhovna, in odsej: mu desno uho. Ime pa je D hlapcu Malha. J 11. Pa reče Jezus Petru: Vri . ni meč svoj v nožnice. AH 11 ‘ keliha, kterega mi je podal V' ! ne pijem? 12. Tedaj drhal in pogri^, in služabniki Judovski Jeri 1 ® 1 zgrabijo, in zvežejo ga. . j. 13. In odpeljejo ga najpfC Anu; bil je namreč tast KA) 1 kteri je bil tisto leto veliki ll hoven. 1 Sv. Janeza Evang. 18 . 179 , 14. Bil je pa Kajfa tisti, kteri ■j e Ml Judom nasvetoval, da je "Mje, da eden človek za ljud- s Ko umre. 15. Šel je pa za Jezusom Si- Con Peter, in neki drugi uče- Ta učenec je bil pa z ve- likim duhovnom znan, ter vni- z Jezusom na dvor velike- & a duhovna. 16. A. Peter je stal zunaj pri ^atih. Tedaj izide drugi uče- ! le c, kteri je bil z velikim du¬ hovnom znan, in reče vratari¬ ci in odpelje Simona noter. 17. Dekla vratarica pa reče J( di'U: Ali nisi tudi ti izmed juncev tega človeka? On re- Nisem. 18. A hlapci in služabniki so Cii zanetili ogenj, ker je bilo Craz, ter so stali in se ogre¬ bi stal je pa tudi Peter med ^jimi in se je grel. 19. A veliki duhoven vpraša ez usa za učence njegove, in nauk njegov. Jezus mu odgovori: Jaz Sei n očitno govoril svetu; jaz 'rim vsegdar učil v shajališči in j Mmpeljnu, kjer se vsegdar jMje shajajo, in skrivaj nisem l ^esar govoril. y 1- Kaj vprašuješ mene? i PraŠaj tiste, kteri so slišali, vj, sem jim govoril; glej, oni ‘ki kaj sem jaz govoril. e( | ■ Ko je pa to rekel, udari 611 od služabnikov, kteri so tam stali, Jezusa po licu, in reče: Tako odgovarjaš velike¬ mu duhovnu? 23. Odgovori mu Jezus: Če sem hudo govoril, izpričaj, da je hudo; Če pa dobro, po kaj me biješ? 24. Ana ga pošlje zvezanega k velikemu duhovnu Kajfu. 25. A Simon Peter je stal in se grel. Reko mu tedaj: Ali nisi tudi ti izmed učencev nje¬ govih? On utaji, in reče: Ni¬ sem. 26. Eden od hlapcev velike¬ ga duhovna, rojak tistemu, kte- remu je bil Peter odsekal uho, reče: Te li nisem jaz videl ž njim na vrtu? 27. Peter pa zopet utaji, in precej zapoje petelin. 28. A Jezusa so odpeljali od Kajfa v sodnišnico. Bilo je pa zjutraj; in oni niso šli v sodniš¬ nico, da se ne bi oskrunili, ne¬ go da bi jedli velikonočno jag- nje. 29. Tedaj izide Pilat k njim, in reče: Kakošno tožbo imate zo¬ per tega Človeka? 30. Odgovore in reko mu: Ko ta ne bi bil hudodelnik, to ti ga ne bi bili izročili. 31. Pa jim Pilat reče: Vze¬ mite ga vi, in sodite ga po svo- jej postavi. Judje pa mu reko: Mi ne smemo nikogar umoriti. 32. Da se izpolni Jezusova beseda, ktero jim je rekel, Ro 12 * 180 Sv. Janeza Evang. 18.19. je zaznamoval, s kakošno smrt¬ jo bo umrl. 33. In Pilat vnide zopet v sod- nišnico, in poklice Jezusa, in reče mu: Ti si kralj Judovski? 34. Odgovori mu Jezus: Pra¬ viš li to sam od sebe, ali so ti drugi za-me rekli? 35. Pilat odgovori: Jeli sem jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te meni izročili; kaj si storil? 36. Jezus odgovori: Moje kra¬ ljestvo ni s tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo s tega sve¬ ta, moji služabniki bi bili bra¬ nili, da ne bi bil Judom izro¬ čen: sedaj pa kraljestvo moje ni odtod. 37. Tedaj mu Pilat reče: To¬ rej kralj si ti? Jezus odgovori: Ti praviš, da sem jaz kralj. Jaz sem za to rojen, in za to sem prišel na svet, da pričam res¬ nico. Vsak, kdor je od resnice, posluša glas moj. 38. Pilat mu reče: Kaj je res¬ nica? In ko je to rekel, izide zopet k Judom, in reče jim: Jaz ne nahajam nohene krivi¬ ce na njem. 39. Je pa navada pri vas, da vam enega izpustim na Veliko noč; hočete li torej, da vam iz¬ pustim kralja Judovskega? 40. Pa zavpijejo zopet vsi, go¬ voreč: Ne tega, nego Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik. XIX. Poglavje. Fedaj Pilat Jezusa vzeme, i® biča. 2. In vojaki spleto krono s trnja in mu jo denejo na gl®' vo, in oblečejo mu škrlaten plašč, 3. In govorili so: Zdrav,krav Judovski! in bili so ga po li*® 1, 4. Pilat pa zopet izide ven, 111 reče jim: Glej, peljem vam g® ven, da spoznate, da ne nah®' jam na njem nobene krivice- 5. In Jezus izide ven, nos® 0 trnjevo krono, in škrlatni pla®°' In reče jim: Glej, človek! 6. Ko ga pa veliki duhov® 1 in služabniki ugledajo, zavp® jejo, govoreč: Križaj! križaj; Veli jim Pilat: Vzemite ga ^ in križajte; kajti jaz ne nah®' jam nobene krivice na njem- 7. Odgovore mu Judje: V, imamo postavo, in po posta vl našej je dolžen umreti, ker se je sina Božjega naredil. 8. Ko je pa Pilat to bese® 0 slišal, zboji se bolj. 9. In vnide zopet v sodni&E co, in reče Jezusu: Odkod sl ti? Jezus pa mu ne d& odg 0 vora. j 10. Tedaj mu Pilat reče: M® 0 ne govoriš? Ne veš li, da im® oblast križati te, in da imam °° last izpustiti te? j 11. Jezus odgovori: Ne h®® bi nobene oblasti nad me®°J’ Sv. Janeza Evang. 19. 181 . a ^ ni dano od zgorej ; za to tisti, kteri meje tebi izro- v eči greli. Odsihmal je Pilat gledal, a bi g a izpustil. A Judje so bičali, govoreč: Če tega izpu- nisi prijatelj cesarju. Kajti y ® a k, kteri se dela kralja, nas¬ protuje cesarju. Ko je pa Pilat to besedo l ® a l) pripelje ven Jezusa, in 1 cde na sodišče, na mesto, kte- j° s e imenuje Litostroton, IJe- Dle jski pa Gabata. tJ. Bilo je pa v petek pred Ve- , v ° nočjo, okoli šeste ure. In ec 5 Judom: Glej, kralj vaš! Oni pa zavpijejo: Vzemi, , Jr w w r J J ' j ei m, križaj ga! Reče jim Pi- Vzi-S ral J a vašega bom križal? e nki duhovni odgovore: Ni- ^aino kralja, razen cesarja. Tedaj jim ga izroči, naj : križajo. Ter vzemo Jezusa Vejejo. In noseč križ svoj, izide ' Hiesto, imenovano Crepi- jj . > ktero se Hebrejski ime- Jc Golgota. ,]^ • i u ga razpno, m ž njim a ^ r uga od ene in druge , ail b posredi pa Jezusa. Ha •’ "^apisal je pa Pilat tudi je '" Sl ! n T‘l gn je na križ; bilo iPa pisano: Jezus Nazarečan ^kJovski. Jv.-,' Ta napis je torej veliko 'kjer. bral °’ ker 1)11 kra J’ So Jezusa razpeli, blizu mesta; in bilo je pisano Hebrej¬ ski, Grški, Latinski. 21. Pravili so torej veliki du¬ hovni Judovski Pilatu: Ne piši: Kralj Judovski; nego, daje sam rekel: Kralj sem Judovski. 22. Pilat odgovori: Khr sem pisal, pisal sem. 23. Vojaki pa, ko so bili Je¬ zusa razpeli, vzemo obleko nje¬ govo, (in napravijo štiri dele, vsakemu vojaku del,) in suk¬ njo. A suknja ni bila šivana, nego od vrha vsa iztkana. 24. Za to reko med seboj: Trgali je ne bomo, nego sreč- kajmo za njo, čegava bo ; da se izpolni pismo, ktero pravi: »Razdelili so obleko mojo med seboj, in za oblačilo moje so vrg¬ li kocko.« In vojaki store tako. 25. Stale so pa pri križu Je¬ zusovem mati njegova in sestra matere njegove Marija Kleopo- va, in Marija Magdalena. 26. Ko pa ugleda Jezus mater, in učenca, da stoji, kterega je ljubil, reče materi svoj ej: Ze¬ na, glej, sin tvoj! 27. Po tem reče učencu: Glej, mati tvoja! In od tega časa jo je vzel učenec k sebi. 28. Po tem, vedoč Jezus, da je uže vse dopolnjeno, da se iz¬ polni pismo, reče: Žejen sem! 29. Stala je pa tam posoda pol¬ na octa; in oni napolnijo gobo z octom, in ovijejo jo okoli izopa, ter mu pritaknejo k ustom. 182 Sv. Janeza Ev ang. 19. 20. 30. Ko je pa Jezus ocet oku¬ sil, reče: Dopolnjeno je! in na¬ kloni glavo, in izroči duha. 31. Judje pa, da ne ostane truplo v soboto na križu, ker je bil petek, (bil je namreč ta dan sobotni velik,) zaprosijo Pilata, naj jim goleni prebije¬ jo, in jih snemejo. 32. Vojaki torej pridejo in prebijejo prvemu goleni in dru¬ gemu, kteri je bil ž njim križan. 33. Ko pa pridejo do Jezusa, in vidijo, da jeužeumrl, ne po¬ lomijo mu goleni; 34. Nego eden od vojakov mu prebode s sulico rebra, in pre¬ cej izide kri in voda. 35. In ta, ki je videl, priča, in pričanje njegovo je resnično, in on ve, da govori resnico, da boste vi verovali. 36. Zgodilo pa se je to, da se izpolni pismo: »Kost njegova se ne bo prelomila.« 37. In zopet drugo pismo pra¬ vi: »Pogledali bodo, kterega so prebodli.« 38. Po tem pa zaprosi Pilata Jožef iz Arimateje, (ker je bil učenec Jezusov, to da skrivaj za voljo strahu Judovskega,) da bi snel truplo Jezusovo; in Pilat dovoli. Ter pride in sne- me truplo Jezusovo. 39. Pride pa tudi Nikodem, (kteri je bil poprej po noči prišel k Jezusu,) in prinese z miro po¬ mešane aloje kakih sto funtov. 40. In vzemeta truplo J eZl1 ' sovo, in zavijeta ga v prte 2 dišavami vred, kakor im a J° Judje navado pokopavati. 41. Bil je pa na mestu, kj el je bil križan, vrt, in na vrt® nov grob, v kterega še nik 0 * 1 nobeden ni bil položen. 42. Tu torej, za voljo petkj 1 Judovskega, ker je bil blizu, položita Jezusa. XX. Poglavje. A prvi dan tedna pride M® rija Magdalena zgodaj, ko J 1 " še tema bila, na grob; in Ug^ da, da je kamen odvaljen 0 groba. t 2. Tedaj odbeži in pride SimonuPetru in drugemu uče® cu, kterega je Jezus ljubil, J ® reče jima: Vzeli so gospode 1 groba, in ne vemo, kam so e položili. 3. In Peter izide in drugi n cC nec, in prideta na grob. 4. Bežala sta pa oba vkup! in drugi učenec je hitreje H žal kakor Peter, in pride p 1 na grob, 5. In sklonivši se, ugleda P voje, da leže; ali vstopil m- 6. Tedaj pride tudi Simon P® ter za njim, in vnide v grob) ugleda povoje, da leže; j 7. A prt, kteri je bil na gl?': njegovej, ni ležal z drug 11 Sv. Janeza Evang. 20. 183 Prti, nego l)il je posebej zvit Ila enem kraji. v - Tedaj vnide tudi drugi u- Cei tec, kteri je bil prvi prišel na grob, in videl je, in vero- v al je. 'b Nista še namreč vedela pis- Dla i da mora od mrtvih vstati. 10. In odšla sta učenca zopet k svojim. 11 • A Marija je zunej pri gro- J ai stala in jokala. Ko je pa jo- skloni se v grob, 12. In ugleda dva angelja v ae ]ih oblačilih, da sedita, eden Pri glavi, in eden pri nogah, N er je bilo ležalo truplo Je¬ hovo. 13. In rečeta jej ona: Zena, * a j jokaš? Reče jima: Ker so P>'^spoda mojega vzeli, in ne kam so ga položili. 14. In ko je to rekla, obrne nazaj, in ugleda Jezusa, da stoji ; ni pa vedela, daje Jezus. ,15. Reče jej Jezus: Zena, jokaš? koga iščeš? Ona, ptsleČ, daje vrtnar, reče mu: ^°spod, če si ga ti odnesel, Povi in ej mi, kam si ga položil; Jaz ga bom vzela. J-6. Reče jej Jezus: Marija! , tla se obrne, in reče mu: Ra- u ni! (kar se pravi: Učenik.) , Reče jej Jezus: Ne doti¬ ki se me, ker se še nisem vr- .k očetu svojemu. Pojdi pa ,, bratom mojim, in povej jim: re m k svojemu in vašemu očetu, in svojemu Bogu in va¬ šemu Bogu. 18. Marija Magdalena pride, in oznani učencem, da je videla Gospoda, in da jej je to rekel. 19. Ko je pa pozno bilo, tisti prvi dan tedna, in so bile duri zaprte, kjer so bili učenci zbra¬ ni, za voljo strahu Judovskega, pride Jezus in stopi na sredo, in reče jim: Mir vam! 20. In ko je to rekel, pokaže jim roke in rebra svoja. In raz- vesele se učenci njegovi, videč Gospoda. 21. A Jezus jim zopet reče: Mir vam! Kakor je oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas. 22. In ko je to rekel, dahne, in reče jim: Prejmite svetega Duha. 23. Kterimkoli boste grehe odpustili, odpustili jim se bo¬ do; kterimkoli jih boste zadr¬ žali, zadržali jim se bodo. 24. Tomaž pa, eden od dva¬ najsterih, ki se imenuje Dvoj- 1 ček, ni bil ž njimi, ko je Jezus prišel. 25. Pravili so mu torej drugi učenci: Videli smo Gospoda. On jim pa reče: Če ne vidim na rokah njegovih rane od žrebljev, in ne položim prsta svojega v rano od žrebljev, in ne vložim roke svoje v rebra njegova: ne bom veroval. 26. In črez osem dni so bili zopet učenci njegovi notri, in 184 Sv. Janeza Evang. 20. 21. Tomaž ž njimi. Jezus pride, in duri so bile zaprte, in stopi na sredo, in rede: Mir vam! 27. Potem reče Tomažu: vlo¬ ži prst svoj sem, in poglej roke moje; in podaj roko svojo, in položi v rebra moja: in ne bodi neveren, nego veren. 28. In Tomaž odgovori, in re¬ če mu: Gospod moj in Bog moj! 29. Rede mu Jezus: Ker si me videl, Tomaž, veruješ; bla¬ gor jim, kteri ne vidijo, pa ve¬ rujejo. 30. In še veliko drugih čude¬ žev je Jezus storil pred udenci svojimi, kteri niso zapisani v teh bukvah. 31. A ti so zapisani, da boste verovali, da Jezus je Kristus sin Božji, in da boste verovaje, življenje imeli v ime njegovo. XXI. Poglavje. JPo tem se je Jezus zopet pri¬ kazal udencem na morji Tibe- rijadskem; prikazal se je pa tako-le: 2. Bili so skupaj Simon Peter, in Tomaž, ki se imenuje Dvoj- dek, in Natanael iz Kane Ga¬ lilejske, in Zebedejeva, in dva druga izmed udencev njegovih. 3. Rede jim Simon Peter: Ribe grem lovit. Reko mu: Tudi mi poj demo s teboj. Ter izidejo in vstopijo precej v ladjo, in tisto nod niso nič vjeli. 4. Ko je pa uže jutro napoči; lo, stal je Jezus na bregu; ah udenci niso vedeli, daje Jezus- 5. In rede jim Jezus: Otroci' jeli imate kakošne jedi? OdgO' vore mu: Ne. 6. On jim pa rede: Vrzite mi’ e ' žo na desno stran ladje, l ,a boste našli. Ter vržejo, in nis° je ved mogli vleci od množic 6 rib. 7. Tedaj rede udenec, ta, ktc' rega je Jezus ljubil, Petru: G* -0 ' spod je. SimouPeterpa, ko z$' sliši, daje gospod, opaše si sraj' co, (bilje namreč nag,) in skO' di v morje. 8. A drugi ucenci pridejo u a ladjo, (niso bili namred dale 6 od zemlje, nego kakih dve s*° komolcev,) in vlekli so mreŽ° z ribami. 9. Ko pa izstopijo na zeinlj 0 ’ ugledajo ogenj naložen in ,lil njem ribo položeno, in kruh- 10. Veli jim Jezus: Prinesi* 6 od rib, ktere ste sedaj vjeli- 11. Simon Peter vstopi, in i ž ' vleče mrežo na zemljo, poln 0 velikih rib sto in tri in petd 6 ' set; in da si ravno jih je tolih 0 bilo, ni se mreža raztrgala- 12. Veli jim Jezus: Pridi* 6 ’ obedujte! Nobeden pa od ucci 1 ' cev si ni upal vprašati ga: lA si ti? vedoč, daje gospod. 13. In Jezus pride, in vzem 6 kruh, in da jim, in ravno tak 0 ribo. 185 Sv. Janeza Evang. 21. 44. To se je uže v tretje pri- ^zal Jezus učencem svojim, °4kar je vstal od mrtvili. 45. A ko so poobedovali, reče Je zus Simonu Petru: Simon Jo- a ° v , ljubiš li me bolj, nego te? ^ e Če mu: Da, Gospod! ti veš, !' a te ljubim. Reče mu: Pasi ^lijeta moja. 46. Reče mu zopet drug ^imon Jonov, ali me ljubiš? pČe mu: Da, Gospod! ti veš, (la te ljubim. Veli mu: Pasi ° Vc e moje. 4R Reče mu v tretje: Simon ’ ° Il( >v, ali me ljubiš? Peter po- ^ a ue Žalosten, da mu je v tretje l ' e kel : Ali me ljubiš? in reče ‘j 1 '*: Gospod! ti vse veš; ti znaš, p te ljubim. Veli mu Jezus: as i ovce moje. 48. Resnično resnično ti pra- ^! tn: Ko si bil mlajši, opasoval j 1 Se sam, in bodil si, kamor si >1; kedar boš pa star, raz- 4V'nl j )0 g svoje, in drugi k 5o opasal, in odpeljal te bo, ai Hor ne boš liotel. 4^- To je pa povedal, da je 4° bo znanje dal, s kakošno smrt- oslavil Boga. In ko je to povedal, reče mu: Pojdi za me¬ noj! 20. Obrnivši se pa Peter, u- gleda učenca, kterega je Jezus ljubil, da gre za njim, kteri je bil na večeiji tudi legel na prsi njegove, in je bil rekel: Go¬ spod! kdo je tisti, ki te bo iz¬ dal? 21. Ko tega Peter ugleda, re¬ če Jezusu: Gospod! Kaj pa ta? 22. Reče mu Jezus: Če ho¬ čem, da ostane dotlej, ko pri¬ dem, kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj. 23. In razglasila se je med brati ta beseda: Ta učenec ne bo umrl. Ali Jezus mu ni bil rekel, da ne bo umrl; nego: Če hočem, da ostane dotlej, ko pri¬ dem, kaj tebi za to? 24. Ta učenec je ta, ki pri¬ čuje za to, in je napisal to; in vemo, daje pričevanje njego¬ vo resnično. 25. Je pa še drugega veliko, kar je storil Jezus, in to, ko bi se posamez vse napisalo, me¬ nim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za bukve, ktere bi se napisale. Amen. 186 Dejanja Sv. Aposteljnov. 1. DEJANJA SV. APOSTELJNOV. I. Poglavje. Prvo torej knjigo sem napi¬ sal o vsem, o Teofil, kar je jel Jezus delati in pa učiti, 2. Noter do dne, ko se je gor vzel, potem ko je zapovedi dal aposteljnom, ktere je bil po svetem Dnini izvolil. 3. Kterim seje tudi po trpljenji svojem živega pokazal, z mno¬ gimi gotovimi znamenji, in jim se je štirideset dni prikazoval, in govoril o kraljestvu Božjem. 4. In ko se je ž njimi sešel, zapovedal jim je, naj ne odi¬ dejo iz Jeruzalema, nego ča¬ kajo obljube očetove, ktero ste slišali od mene; 5. Kajti Janez sicer je krstil z vodo, ali vi se boste krstili z Duhom svetim, ne dolgo po teli dneh. 6. Ti pa, kteri so se bili sešli, vpraševali so ga torej, govo¬ reč : Gospod! ali boš v teh dneh zopet postavil kraljestvo Izrae¬ lovo? 7. On pa jim reče: Ni vaše, da bi znali čas ali uro, ktero je Bog svojej oblasti pridržal; 8. Nego prejeli boste moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in n°' ter do kraja zemlje. 9. In ko je to povedal, vzdilT nil seje vpričo njih: in obla* 1 ga je vzel izpred njih oči. 10. In ko so gledali za nji 10 ’ ko je šel na nebo, in glej, I11 °' ža dva pristopita k njim v b e ' lej obleki, ., 11. Ktera tudi rečeta: Mt$) 6 Galilejci! kaj stojite in zi' e 6 na nebo? Ta Jezus, kise je g°; vzel od vas na nebo, ta bo p r ; šel, kakor ste ga videli, da J šel na nebo. 12. Tedaj so se vrnili vD e ruzalem z gore, ktera se h® 6 nuje Oljska, in je blizu Je’: 1 ) zalema, en sobotni dan hod' 13. In ko so bili noter pr’® 1 ’ šli so gor v gornjo izbo, kj e so prebivali: Peter in pa kob in Janez in Andrej, J’ 1 ! in Tomaž, Jernej in Mate^ ! Jakob Alfejev in Simon Z e ’° in Juda Jakobov. _ 14. Vsi ti so bili ene misli f novitni v molitvi in prošnjD ženami in Marijo materjo " zusovo, in z brati njegovi! 11 ’, 15. In v te dni vstane P et . e sredi učencev, in reče (bilf ^ pa ljudi kakih sto in dvaj® imen): Dejanja Apostol. 1. 2. 18T .16. Možje bratje! moralo se P izpolniti to pismo, ktero je Porekel sveti Duh z ustmi Da¬ nilovimi, za Juda, kteri je bil v ° ( biik tem, ki so vjeli Jezusa; . 17- Kajti prištet je bil nam, 1,1 prejel je bil del te službe. 18. Ta torej je pridobil njivo °jl nepravičnega plačila, in obe- ^1 seje, in razpočil seje po sre- in izsul seje vesdrobnjegov. 19. In na znanj e j e prišlo vsem, *teri prebivajo okoli Jeruzale- tako, da se imenuje tistopo- Je v lastnem njih jeziku Akel- ^nia, to je Krvavo polje. ^0. Pisano je namreč v buk- ^h psalmov: »Dvor njegov naj p' pust, in nikogar naj ne bo, Heri bi prebival v njem;« in: "^kofijstvo njegovo naj prejme llr Ugi.« ^1- Za to je treba, tla od teh ?0Ž, kteri so bili z nami ves as i dokler je Gospod Jezus z tlan 'i prebival, Začenši od krsta Janezo¬ ma noter do dne, ko se je gor Vz el od nas: da bo eden od teli z nami vred priča vstajenja nje¬ gov, ega. i.8. Ter postavijo dva, Jožefa, s e imenujeBarzaba, s priim- ^ Just, in Matija. i.4. I n moleč re kd: Ti Gospod, k| Poznaš srca vseh, pokaži, ter ega od teh dveh si izvolil, j Da prejme del te službe „ a posteljstva, iz kterega je j lj izpadel Juda, da je odšel na svoj kraj. 26. In vržejo kocke za nju, in kocka pade na Matija, in prištet je bil enajsterim apo- steljnom. II. Poglavje. In ko pride petdeseti dan, bi¬ li so vsi ene misli vkupej. 2. Kar vstane šum z neba ka¬ kor puhanje silnega vetra, in napolni vso hišo, kjer so sedeli. 3. Ter prikažejo jim se raz¬ deljeni jeziki kakor ognjeni, in sedejo na vsakega od njih. 4. In vsi se napolnijo Duha svetega, in začno govoriti v dru¬ gih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. 5. Prebivali pa so v Jeruza¬ lemu Judje, možje pobožni, od vsakega naroda, kteri so pod nebom. 6. Ko se je pa zaslišal ta glas, snide se množica, in groza jih obide; kajti slišal je vsak od njih, da govore v njegovem je¬ ziku. " 7. In zavzemali so se in ču¬ dili, govoreč med seboj: Glej, niso li vsi ti, ki govore, Gali- lejci? 8. In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo se rodili? 9. Parčani inMedijaniinElam- jani, in kteri prebivamo v Me- 188 Dejanja Apostol. 2. zopotamiji, in pa Judeji in Ka- padociji, Pontu in v Aziji, 10. Frigiji in pa Pamfiliji, Egiptu in v straneh Libije, kte- ra je pri Cireni, in prišelci iz Rima, Judje in pojudeni, 11. Krečani in Arabljani: sli¬ šimo, da nam govore v naših jezikih velika dela Božja. 12. In vsi so se zavzemali, in strmeli so, govoreč eden dru¬ gemu: Kaj če to biti? 13. A drugi so se posmeho¬ vali, in govorili so: Sladkega vinca so se napili. 14. Tedaj se vstopi Peter z enajsterimi, in povzdigne glas svoj, in reče jim: Možje Judje in vsi, kteri prebivate okoli Je¬ ruzalema! to vam hodi na zna¬ nje, in poslušajte besede moje. 15. Ti namreč niso, kakor vi menite, pijani, ko je še le tret¬ ja ura dne; 16. Nego to je, kar je rečeno po preroku Joelu: 17. »In poslednje dni bo, pra¬ vi Bog, izlil bom od duha svo¬ jega na vse človeštvo, in pre¬ rokovali bodo sinovi vaši in hčere vaše; in mladeniči vaši bodo videli prikazni, in starcem vašim se bodo sanjale sanje. 18. In tudi na hlapce svoje in na dekle svoje bom tiste dnf izlil od duha svojega in prero¬ kovali bodo. 19. In pokazal bom čudeže gori na nebu, in znamenja doli na zemlji: kri in ogenj in k«' jenja dima. 20. Solnce se bo premenilo v temo, in mesec v kri, predfl° pride veliki in slavni dan $°' spodov. 21. In zgodilo se bo, da vsaki kdor bo klical ime GospodoVOi zveličal se bo.« 22. Možje Izraelci! slišali ste te besede: Jezusa Nazarečana’ moža, kterega je Bog potrdd med vami z močmi in čude^ in znamenji, ktera je Bog P° njem storil med vami, kako* tudi sami veste, 23. Tega, po posebnem skl 6 ' pu in previdnosti Božjej izda' nega, vzeli ste, in po rok^J krivičnikov pribili in umorijj’ 24. Kterega je Bog obudil, 1 razvezavši vezi smrti, ker F bilo mogoče, da bi ga bila on a držala. 25. Kajti David pravi za-nj' »Gledal sem Gospoda vedi* 0 pred seboj, ker je na desn 6 J strani mene, da ne omabneF' 26. Za to se je oveselilo sr 6 ® moje, in obradoval seje jeZ J * moj; pa še tudi telo moje k 0 počivalo v upanji: 27. Ker ne boš pustil du»® moje v peklu, in tudi ne dal, da bi svetnik tvoj vid e trohnenje. 28. Naznanil si mi pota ŽA Ijenja; napolnil me boš z ve s 6 ljem pred obličjem svojim-* 189 Dejanja Apostol. 2. ^9. Možje bratje! naj bo do¬ bljeno govoriti vam svobodno . očaku Davidu, da je umrl l 11 pokopan bil, in grob njegov l e med nami do tega dne. 30. Prerok torej, in vedoč, da 'J 111 je Bog s prisego prisegel, . a Po po telesu iz semena led- njegovega zbudil Kristusa, '"/D posadil na prestol njegov: ^1- Videl je naprej, in pove- je za vstajenje Kristusovo, dal |J a se duša njegova ni pustila . Peklu, in tudi telo njegovo 1 V| 'delo trohnenja. Tega Jezusa je Bog obu- • Čemur smo mi vsi priče. Z desnico Božjo torej po- t m, in prejemši obljubo sve- Duha od očeta, izlil je to, ar V sedaj vidite in slišite. 1' Kajti David ni šel gor na j. ae _sa, nego sam pravi: »Re- je Gospod gospodu moje- l: Sedi meni na desno, ..K Dokler ne položim sovraž¬ na: 'lik Pod; ov tvojih nogam tvojim za .nožje., i-v'- Za gotovo torej vedi vsa s a Izraelova, da ga je za Go- ^°da in Kristusa naredil Bog, ]>5 a Jezusa, kterega ste vi pzali 37 ju • Ko so pa to slišali, zbode (C srce, ter reko Petru in k J 1111 aposteljnom: Kaj nam ^ stori ti ^ možje bratje? • Peter jim pa reče: Spo¬ korite se, in krsti naj ve vsakdo- izmed vas v ime Jezusa Kri¬ stusa za odpuščanje grehov; in prejeli boste dar svetega Duha. 39. Kajti za vas je obljuba, in za otroke vaše, in za vse, kteri so daleč, kterekoli bo poklical Gospod Bog naš. 40. In z mnogimi drugimi be¬ sedami je pričeval in opominjal jih , govoreč: Otmite se od tega hudobnega roda. 41. Kteri so torej besedo nje¬ govo radi sprejeli, krstili so se; j in pridružilo seje tisti dan kake ' tri tisoči duš. 42. Bili so pa stanovitni v nauku apostolskem in v družbi in v lomljenji kruha in v mo¬ litvah : 43. Obšel pa je vsako dušo strah, in veliko čudežev in zna- I menj seje godilopoaposteljnih. 44. Vsi pa, kteri so verovali, bili so vkupej, in imeli so vse j občno, 45. In lastnine in imenja so prodajali, in razdajali so jih vsem, kakor je kdo potreboval. 46. In vsak dan so bili stano¬ vitno ene misli v tempeljnu, in lomili so po hišah kruh, in pre¬ jemali so jed z veseljem in pri- prostim srcem, 47. Hvaleč Boga in imajoč milost pri vsem ljudstvu. A Gospod je pridajal cerkvi vsak dan teh, kteri so sezveličevali. 190 Dejanja Apostol. 3. III. Poglavje. A Peter in Janez sta šla vku- pej gor v tempelj ob uri mo¬ litve, ob devetih. 2. In nosili so nekega moža, kteri je brom bil iz telesa ma¬ tere svoje; in pokladali so ga vsak dan pred tempelj nova vra¬ ta, ktera se imenujejo Lepa, da je prosil miloščine od teh, kteri so hodili v tempelj. 3. Ta, videvši Petra in Ja¬ neza, da hočeta iti v tempelj, prosil je, da bi prejel miloščine. 4. Peter pa, pogledavši na-nj z Janezom, reče: Poglej na naju! 5. In on je gledal na nju, mis¬ leč, da bo kaj prejel od nju. 6. Peter pa reče: Srebra in zlata nimam; kar pa imam, to ti dam. V ime Jezusa Kristusa Nazarečana, vstani in hodi! 7. In prijemši ga za desno roko, vzdigne ga: in precej so se utrdila stopala njegova in gležnji. 8. In poskočivši, stal je in ho¬ dil, in vnide ž njima v tempelj, hodeč in poskakujoč in hvaleč Boga. 9. In videlo ga je vse ljudstvo, da hodi in hvali Boga; 10. In poznali so ga, da je tisti, ki je za voljo miloščine sedel pri Lepih vratih tempelj- novih: in napolnijo se strme¬ nja in groze nad tem, kar mu se je prigodilo. 11. Ko se je pa hromi ta, k 1 je bil ozdravel, držal Petra 111 Janeza, priteče k njim vse ljud¬ stvo v lopo, ki se imenuje B°' lomonova, in strmeli so. 12. Videč pa to Peter, odg’°J vori ljudstvu: Možje Izraelci' kaj se čudite temu, ali kaj n# gledate, kakor da bi bila s s'' 1 ' 0 ' jo močjo ali oblastjo storila, ^ ta hodi? 13. Bog Abrahamov, in kov, in Jakobov, Bog očete 1 naših oslavil je sina svojegf Jezusa, kterega ste vi izdali in zatajili ga pred obličjem P 1 ' latovim, ko je on sodil, naj izpusti. 14. A vi ste svetnika in p 1>a ' vičnega zatajili, in prosili ste ’ naj vam da ubijalca. 15. A začetnika življenja p umorili, kterega je Bog obad 1 iz mrtvih, čemur smo mi prp' 16. In za voljo vere v ip njegovo je tega, ki ga vidite p poznate, utrdilo ime nj egop in vera, kije po njem, dala p je popolno to zdravje vpt l0 vseh vas. , 17. Ali sedaj, bratje, veim 0 ste iz nevednosti storili, kak 0 tudi poglavarji vaši. : 18. Bog pa, kar je bil nap 1 ®; oznanil z ustmi vseh prerok 0 svojih, da bo Kristus trpel, (l polnil je tako. 19. Spokorite se torej in DPp obrnite, da se izbrišejo g' 1 ’ 6 191 Dejanja Apostol. 3. 4. Va Ši: da pridejo časi olilajenja °4 obličja Gospodovega, ^0.In pošlje oznanjenega vam Jezusa Kristusa, 21. Kterega mora sicer nebo s P r ejeti do časov, ko se uravna Vs e, kar je Bog povedal z ustmi potili prerokov svojih od ne¬ kdaj. 22. Mojzes namreč je rekel °čakom: » Preroka vam bo zbu- "il Gospod Bog vaš izmed bra- vašib, kakor mene; njega tov — 7 - - 7 ~y Poslušajte v vsem, karkoli vam oo govoril. 23. Bo pa, da vsaka duša, ^tera ne bo poslušala tega pre¬ čka, iztrebila se bo iz lj udstva. « 2^. Pa tudi vsi preroki od Ša¬ lila in po tem, kolikorkoli jih ^ govorilo, oznanili so te dni. 25. Vi ste sinovi prerokov in žav eze, ktero je storil Bog z °oaki našimi, govoreč Abraha- »In v semenu tvojem se °4o blagoslovili vsi narodi ^'alje. « Vam najprej je zbudil Bog s, iia H svojega Jezusa, in poslal, v as blagoslovi, da se vsak v as obrne od hudobij svojih. IV. Poglavje. sta pa ljudstvu govorila, . opij o k njima duhovni in °glavar tempeljnain Saduceji. Kteri so bili nevoljni, da k, učita ljudstvo in oznanjujeta v Jezusu vstajanje od mrtvih. 3. In polože na nju roke, in denejo ju v ječo do jutra; kajti bil je uže večer. 4. Veliko teh pa, kteri so be¬ sedo slišali, verovalo jih je; in postalo je število mož kakih pet tisoči. 5. Zgodi se pa drugi dan, da se zbero njih poglavarji in sta¬ rešine in pismarji v Jeruzalemu, 6. In Ana veliki duhoven in Kajfa in Janez in Aleksander, in kolikor jih je bilo iz višega duhovskega rodu. 7. In postavivši ju na sredo, vpraševali so: S kakošno moč¬ jo, ali v čegavo ime sta vidva to storila? 8. Tedaj Peter, napolnivši se Duha svetega, reče jim: Pogla¬ varji naroda in starešine! 9. Če naju danes izprašujete za dobroto, ktero sva storila bolnemu človeku, kako je on ozdravel: 10. Bodi na znanje vsem vam, in vsemu ljudstvu Izraelovemu, da v ittie Jezusa Kristusa Na¬ zarečana, kterega ste vi kri¬ žali, kterega je Bog obudil iz mrtvih, po tem stoji ta pred vami zdrav. 11. Taje kamen, kterega ste vi zidarji zavrgli, kteri je po¬ stal glava oglu. 12. In v nikomer drugem ni zveličanja; kajti ni ga drugega 192 Dejanja Apostol. 4. imena pod nebom danega lju¬ dem, po kterem bi se mi mogli zveličati. 13. Videč pa srčnost Petrovo in Janezovo, in vedoč, da sta nenčena in priprosta človeka, čudili so se; in poznali so ju, da sta z Jezusom bila. 14. In videč človeka, kteri je ozdravel, da stoji ž njima, niso kaj imeli zoper reči. 15. In zapovedo jima, naj od¬ ideta ven iz zbora, in posvetu¬ jejo se med seboj, 16. Govoreč: Kaj bomo sto¬ rili tema človekoma? kajti da se je znani čudež po njima zgo¬ dil, znano je vsem, kteri pre¬ bivajo v Jeruzalemu, in ne mo¬ remo utajiti. 17. Ali da se ne razglasi da¬ lje med ljudstvom, zapretimo jima, naj nobenemu človeku več ne govorita o tem imenu. 18. In poklicavši ju zapovedo jima, naj nikoli več ne govorita in učita v ime Jezusovo. 19. A Peter in Janez odgo¬ varjajoč jim, rečeta: Sodite, je li prav pred Bogom, da bi vas bolj poslušala, nego Boga. 20. Ne moreva namreč, da te¬ ga, kar sva videla in slišala, ne bi govorila. 21. Oni pa, zapretivši jima, izpuste ju, ko niso nahajali, kako bi ju kaznovali, za voljo ljudstva, ker so vsi hvalili Bo¬ ga za to, kar se je zgodilo. 22. Imel je namreč več neg’ 0 štirideset let ta človek, na kte¬ rem seje zgodil ta čudež ozdraV' Ijenja. _ _ . 23. Ko so ju pa izpustili, p 1 ’ 1 ' deta k svojim, in povesta ji®> kaj so jima veliki duhovni J# starešine rekli. 24. Oni pa, ko so to sliŠah povzdignejo ene misli glas Bogu, in reko: Gospod, ti ki si ustvaril nebo in zemljo 111 morje in vse, kar je v njih; 25. Kteri si z ustmi Davi

a to slišali, srdili So se, in mislili so jih umoriti. 3^. Pa vstane neki Farizej v z ?°ru, Hamaliel po imenu, uče- Ak postave spoštovan od vsega Ddstva, in nkaže, naj apostclj- 11(1 malo ven denejo. °d- In reče jim: Možje Izra¬ bi • pomislite dobro za te lju- '!’ N hočete storiti. 36. Kajti pred temi dnevi je stal Tevda, govoreč, da je on A^aj, in pridružilo mu se je >il 0 mož kake štiri sto; on i kil ubit, in vsi, kteri so ga P°^lugali, razšli so se, in bili lla nič dejani. k Za tem je vstal Juda Ga- e jec, v dueli popisovanja, in Dtegnii je dosti ljudstva za se- Ai i _ in on je poginil, in vsi, .A 1 '! so ga poslušali, razkro- so se. ■ In za to vam sedaj pra- AA da odstopite od teli ljudi, L Pustite jih; kajti če je od ( j r j ta naklep ali to delo, raz- bo; e je pa od Boga, ne mo¬ rete ga razdreti: da se kako ne najde nad vami, da se Bogu ustavljate. 40. In poslušali so ga, in po- klicavši aposteljne, pretepo jih, in naroče jim, naj ne govore v ime Jezusovo, ter jih izpuste. 41. In oni so šli veseli izpred zbora, da so bili vredni spo¬ znani, za ime njegovo sramoto prejeti. 42. In niso nehali v tempeljnu in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati Jezusa Kristusa. VI. Poglavje. Vte dni pa, ko so se učenci množili, vstane godrnjanje Gr¬ kov zoper Hebrejce, da se pri vsakdanjej delitvi njih vdove zanemarjajo. 2. In dvanajsteri pokličejo množico učencev, in reko: To ne gre, da bi mi besedo Božjo opuščali, in oskrbljevali mize. 3. Ozrite se torej, bratje, po sedmih možeh poštenih izmed sebe, kteri so polni Duha sve¬ tega in modrosti, da jih posta¬ vimo nad tem opravilom; 4. A mi se bomo molitve in službe besede držali. 5. In ta beseda je bila vsej množici po godi; ter izvolijo Štefana, moža polnega vere in Duha svetega, in Filipa, in Pro- liora in Nikanora, Timona in 196 Dejanja Apostol. 6. 7. Parmena, in Nikolaja Spre¬ obrnjenca iz Antijoliije. 6. Te postavijo pred apostelj- ne; in molivši, polože na-nje roke. 7. In beseda Božja je rastla, in število učencev se je silno množilo v Jeruzalemu; tudi velika truma duhovnov je bila pokorna veri. 8. Štefan pa, poln vere in mo¬ či, delal je čudeže in velika znamenja med ljudmi. 9. In vstane jih nekaj iz sha¬ jališča, ktero se imenuje Liber- tinsko in Cirenejsko in Ale- ksandrinsko, in teh, kteri so bili iz Cilicije in Azije, in pre¬ pirali so se s Štefanom; 10. Ali niso se mogli upirati modrosti in Duhu, po kterem je govoril. 11. Tedaj podšuntajo može, kteri naj bi rekli: Slišali smo ga govoriti kletvine zoper Moj¬ zesa in Boga. 12. Ter nadražijo ljudstvo in starešine in pismarje, in napa¬ dejo in zgrabijo ga, in pripe¬ ljejo v zbor, 13. In postavijo krive priče, ktere so govorile: Ta človek ne neha govoriti kletvin zoper to sveto mesto in postavo. 14. Slišali smo ga namreč, da pravi: Ta Jezus Nazarečan bo razdel to mesto, in premenil bo šege, ktere nam je izročil Moj¬ zes. 15. In pogledavši na-nj vsji kteri so sedeli v zboru, videli so obličje njegovo kakor oblk' je angelja. VIL Poglavje. Tedaj reče veliki duhoven: J e li to tako? 2. On pa reče: Možje bratj e in očetje, poslušajte! Bog slaV e se je prikazal očetu naše## 1 Abrahamu, ko je bil v potamiji, predno se je nastaP v Haranu, 3. In rekel mu je: »Izidi $ zemlje svoje, in od rodovih svoje, in pojdi v zemljo, ktei -0 ti bom pokazal. « 4. Tedaj je izšel iz zcndf’ Kaldejske, in nastanil se j c Haranu. In odtod, ko je bil ° c , njegov umrl, preselil ga j e zemljo, v kterej vi sedaj p 1 ' 6 ’ bivate. 5. In ni mu dal nasledstva njej, ne za stopinjo noge; * obljubil jo je bil njemu dati posest, in semenu njegove# 1 za njim, ko še ni imel sina- 6. Pekel pa je Bog tako: ;,> me tvoje bo tuje v tujej zei#V in podvrgli ga bodo suŽng«. ‘ • Ko se je pa bližal čas ob¬ ljube, ktero je prisegel Bog Abrahamu, narastlo je ljudstvo in umnožilo se v Egiptu, 18. Dokl er ni vstal drugi kralj, kteri ni poznal Jožefa. 19. Taje zvijaško storil z ro¬ dom našim, in zatrl je očete naše, da so morali izpostavljati otroke svoje, da ne žive. 20. V ta čas se je rodil Moj¬ zes, in bil je prijeten Bogu; kteri je bil tri mesece rejen v hiši očeta svojega. 21. A ko je izpostavljen bil, vzela ga je hči Faraonova, in odgojila gaje sebi za sina. 22. In naučil se je Mojzes vse modrosti Egiptovske; in bil je mogočen v besedah in v de¬ janjih. 23. Ko je pa dopolnil štiri¬ deset let, prišlo mu je na mi¬ sel obiskati brate svoje sinove Izraelove. 24. In ko je videl nekoga, da trpi krivico, obranil ga je, in maščeval je tega, kteri je kri¬ vico trpel, in ubil je Egipčana. 25. Menil je pa, da bratje nje¬ govi umejo, da jim po njegovej roki hoče dati Bog odrešenje; ali oni niso razumeli. 26. A drugi dan je prišel k njim, ko so se bojevali, in mi¬ ril jih je, govoreč: »Možje, vi ste bratje; po kaj delate kri¬ vico eden drugemu?« 27. Tisti pa, ki je delal kri¬ vico bližnjemu, odpalme ga, 198 Dejanja Apostol. 7. govoreč: Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika nad na¬ mi? 28. Ali me ti hočeš ubiti, ka¬ kor si ubil včeraj Egipčana?« 29. Mojzes je pa pobegnil na to besedo, in bilje tujec v zem¬ lji Madijamskej, kjer je rodil dva sina. 30. In ko se je dopolnilo šti¬ rideset let, prikazal mu se je v puščavi gore Sinajske angelj Gospodov v plamenu gorečega grma. 31. Mojzes pa, ko je to videl, začudil seje prikazni; in ko je pristopil, da bi pogledal, ogla¬ sil mu seje glas Gospodov: 32. »Jaz sem Bog očetov tvo¬ jih, Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.« Moj¬ zes pa je strepetal, in ni upal pogledati. 33. Reče pa mu Gospod: »Iz- zuj obutalo z nog svojih; kajti mesto, na kterem stojiš, sveta je zemlja. 34. Dobro sem videl stisko naroda svojega, ki je v Egiptu, in njih zdihovanje sem slišal; in sešel sem, da jih rešim. In sedaj pridi, poslal te bom v Egipet.« 35. Tega Mojzesa, kteremu so se bili uprli, govoreč: »Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika?« tega je Bog za po¬ glavarja in odrešenika poslal po roki angelja, kteri mu se j e bil prikazal v grmu. % 36. Ta jih je izpeljal, delajo, čudeže in znamenja v ženil,I 1 Egiptovskej in Rdečem moi'D in v puščavi štirideset let. 37. Ta je tisti Mojzes, kijet e ' kel sinovom Izraelovim: »P re ' roka vam bo obudil Gospodih izmed bratov vaših, kakor m e ' ne; njega poslušajte.« 38. Ta je tisti, ki je bil p 1 ’ množici v puščavi z angelj kteri mu je govoril na gori o 1 ' najskej, in z očeti našimi, kt® 1 ’ 1 je prejel besede življenja, O' 1 jih nam da; 39. Kteremu niso hoteli p°' komi biti očetje naši, nego s ° ga zavrgli, in obrnili srca s^ 0 ja v Egipet, 40. RekšiAronu: »Naredi bogove, kteri bodo hodili p re ' nami; kajti ta Mojzes, ki nasJ izpeljal iz zemlje Egiptovski ne vemo, kaj mu seje zgodil°\ 41. In vlili so tele tiste ^ in darovali so daritev malik 1 ’ in veselili so se del rok svojo 1 ' 42. In odvrnil se je Bogi 1' izdal jih je, naj služijo ozvezdJ neba, kakor je pisano v bk vah prerokov: »Ali ste ud j*, rovali zaklanice in daritve rideset let v puščavi, hiša 1 raelova? 43. In ponesli ste šator hov, in zvezdo boga svoj e » Remfana, podobe, ktere s d Dejanja Apostol. 7. 8. 199 Uredili, da ste jim se pokla¬ li; in preselil vas bom za ^ a bilon.« 44. Šator pričevanja so imeli ?Četje naši v puščavi, kakor J lrri je zapovedal ta, kije rekel ^°jzesu, naj ga naredi po po- a °bi, ktero je videl; 45. Kterega so tudi prejeli °^etj e naši, in ponesli z Jezu- ? 0a b v posestvo poganov, ktere Je izgnal Bog izpred obličja °eetov naših, noter do dni Da¬ vida; 46. Kteri je milost našel pred ^°gom, in je prosil, da bi na- ^4 prebivališče Bogu Jakobo- v eirm. ,47. A Solomon mu je sezidal hišo. 48. Ali naj viši ne prebiva v kiripeljnib z rokami narejenih, 26. Ko je pa prišel Savel v ^Tizalem, izkusil se je pri- BiŽiti učencem; ali vsi so se tikali, ker niso verjeli, da je e nec. Ni 27 Barnaba ga pa vzeme in Pelje k a posteljnem, in raz- ^ jim, kako je bil na poti videl Gospoda, in da je ž njim govoril, in kako je v Damasku srčno oznanjeval ime Jezusovo. 28. In prebival je ž njimi v Jeruzalemu; in srčno je ozna¬ njeval ime Gospoda Jezusa. 29. In govoril je in se prepi¬ ral z Grki; a oni so gledali, da bi ga umorili. 30. Zvedevši pa to bratje, od¬ peljejo ga dol v Cezarejo, in pošljejo ga v Tars. 31. In cerkve po vsej Judeji in Galileji in Samariji so ime¬ le mir, in utrjevale so se, in hodile so v strahu Gospodovem, in umnoževale so se s tolažbo Duha svetega. 32. Zgodi se pa, da Peter, ko je obiskoval vse, pride tudi k svetim, kteri so prebivali v Lidi. 33. In tu najde nekega člo¬ veka Eneja po imenu, kteri je uže osem let ležal na odru, in je bil mrtvouden. 34. In reče mu Peter: Eneja! Jezus Kristus te uzdravlja; vstani in postelji si sam. In precej.je vstal. 35. In videli so ga vsi, kteri so prebivali v Lidi in Saronu, in izpreobrnili so se h Gospodu. 36. A v Jopi je bila neka učenka po imenu Tabita (kte- ra se, če raztolmačiš, imenuje Srna); ta je bila polna dobrih del in miloščin, ktere je dajala. 37. Zgodilo pa se je v te dni, 204 Dejanja Apostol. 9. 10. daje zbolela in umrla; in omiv- ši jo, položili so jo v vrhnjo izbo. 38. Ker je pa Lida blizu Jo¬ pe, in so učenci slišali, da je Peter v njej, pošljejo dva moža k njemu, proseč, naj ne odlaša priti do njih. 39. Vstavši pa Peter, odide ž njima; in ko pride, odpeljejo ga v vrhnjo izbo, in obstopijo ga vse vdove, jokajoč in po- kazujoč suknje in oblačila, kte- rajimje delala Srna, dokler je bila ž njimi. 40. Izgnavši pa vse ven Peter, poklekne in moli; in obrnivši se k truplu, reče: Tabita, vsta¬ ni! In ona odpre oči svoje; in ko ugleda Petra, sede. 41.In podavši jej roko, vzdig¬ ne jo; in poklicavši svete in vdove, pokaže jo živo. 42. In razglasi se po vsej Jo¬ pi, in veliko jih je verovalo v Gospoda. 43. Zgodi pa se, da je dosti dni prebil v Jopi pri nekem Simonu strojarji. X. Poglavje. Bii je pa neki mož v Cezareji po imenu Kornelij, stotnik tru¬ me, ktera se je imenovala Ita- lijska, 2. Pobožen in bogaboječ z vso hišo svojo, kteri je dajal veliko miloščine ljudem, in je molil k Bogu neprenehoma; 3. Videl je v prikazni razi o* 1 ' no, okoli devete ure dne, a»' gelja Božjega, da je prišel k njemu, in mu je rekel: K 01 ' nelij! 4. On pa, pogledavši na-nj 111 uplašivši se, reče: Kaj je, GO' spod? Pa mu reče: MoIiAf tvoje in miloščine tvoje so p 1 ' 1 ' šle v spomin pred Bogom. 5. In sedaj pošlji v Jopo m°*’ in pokliči Simona, kteri i r " a priimek Peter; 6. On gostuje pri nekem )•“' monu strojarji, komur je hi®* pri morji: on ti bo povedal, k ;1 J ti je treba storiti. 7. Ko je pa angelj, kteri j e s Kornelijem govoril, odšel, P°' kliče dva od domačih svojih, 111 pobožnega vojaka izmed teki kteri so mu služili; 8. In razloživši jim vse, poŠlj e jih v Jopo. _ . 9. A drugi dan, ko so bili f na poti in so se mestu bliža) 1 ’ izide Peter na streho mol 11 ’ okoli šeste ure, , 10. In postane lačen, in hot e je jesti. Ko so pa oni pripri ljali, zamakne se, 11. In ugleda nebo odprto, 1 ? nekako posodo da shaja na-kJ’ kakor velik prt, za čvetere og 1 privezana, in se spušča na ze ,)J ljo; 12. V kterej so bile vse Št®' 1 Dejanja ApostoIj. 10. 205 bogate in divje in lazeče ži- Va li zemlje, in tiče nebeške. 13. In oglasi' mu se glas: ''stani, Peter, zakolji in jej! 14. Peter pa reče: Nikakor ? e i Grospod! kajti nikoli nisem Jedel kaj nagnjusnega ali ne- (;| stega, 15. In glas mu zopet v drugo f e ce: Kar je Bog očistil, ne 1Irif j ti za nagnjusno. , Id. To pa se je zgodilo tri- * ra h In zopet se je vzela po- s °da gor na nebo. IT Ko je pa Peter sam pri ®dbi strmel, kaj bi bila ta pri¬ den, ktero je videl, in glej, w°žje, kteri so bili poslani od Kornelija, izprašali so hišo Si¬ monovo, in stali so pred vratmi; 13- In poklicavši, vpraševali de Simon s priimkom Peter 11 gostuje. 19. Ko je pa Peter premišlje¬ ni o prikazni, reče mu Duh: mj) trije možje te iščejo; ^• Vstani torej, in snidi, in !°Jdi ž njimi, brez pomišlje- ^'ja; kajti jaz sem jih poslal, r^l- In Peter snide k možem, . er i so bili od Kornelija k Domu poslani, in reče: Glej, ^ s em, kterega iščete; kaj je ^|. r ok, zavoljo kterega ste pri- Oni pa reko: Kornelij stot- ; m niož pravičen in pobožen, ^ a JoČ dobro pričevanje odvse- K "nroda Judovskega, prejel je povelje od angelja svetega, naj te pokliče v hišo svojo, da sliši besede od tebe. 23. Tedaj jih noter pokliče in vzeme pod streho. A drugi dan izide Peter ž njimi, in ne¬ kaj bratov, kteri so bili v Jo¬ pi, odide ž njim. 24. In drugi dan vnidejo v Cezarejo; a Kornelij jih je pri¬ čakoval, sklicavši rojake svoje in bližnje prijatelje. 25. Ko se pa zgodi, da Peter vnide, pride mu Kornelij na¬ proti, in pade na noge, ter se pokloni. 26. Peter pa ga vzdigne, go¬ voreč: Vstani! tudi jaz sem človek. 27. In govoreč ž njim, vnide in najde jih veliko zbranih, 28. In reče jim: Vi veste, ka¬ ko nespodobno je možu Judu družiti se ali hoditi k tujcu; in meni je Bog pokazal, naj ne imenuj em nikogar nagnjusnega ali nečistega. 29. Za to sem tudi brez po- mišljevanja prišel, ko sem bil poklican. Vprašujem torej, iz kterega vzroka ste me pokli¬ cali? 30. In Kornelij reče: Od četr¬ tega dne noter do te ure sem se postil, in ob devetej uri sem molil v hiši svojej; in glej, mož se postavi pred menoj v svet¬ lem oblačilu, in reče: 31. Kornelij, uslišana je mo- 206 Dejanja Apostol. 10. 11. lite v tvoja, in miloščine tvoje so v spominu pred Bogom. 32. Pošlji torej v Jopo, in pokliči Simona s priimkom Pe¬ tra; on gostuje v hiši Simona strojarja pri morji: on ti bo povedal, ko pride. 33. Za to sem precej poslal k tebi; in ti si prav storil, da si prišel. Sedaj torej vsi mi pred Bogom stojimo, da slišimo vse, kar ti je zapovedano od Boga. 34. Tedaj Peter odpre usta, in reče: V resnici vidim, da Bog ne gleda na lice, 35. Nego v vsakem narodu, kdor sega boji in dela pravico, prijeten mu je. 36. Besedo, ktero je poslal sinovom Izraelovim, oznanju¬ joč mir po Jezusu Kristusu (ta je vsem Gospod): 37. Vi veste, kaj seje zgodi¬ lo po vsej Judeji, počenši od Galileje, po krstu, kterega je oznanjeval Janez: 38. Jezusa iz Nazareta, kako ga je pomazilil Bog z Duhom svetim in močjo; kteri je pre¬ šel, delajoč dobroto in ozdrav¬ ljajoč vse, ktere je bil hudič posedel, ker je bil Bog ž njim. 39. In mi smo priče vsemu, kar je storil v deželi Judov- skej, in v Jeruzalemu; kterega so na les obesili in umorili. 40. Tega je Bog obudil tretji dan, in dal mu je, da se je po¬ kazal, 41. Ne vsemu ljudstvu, neg® pričam poprej izvoljenim 0(1 Boga, nam, kteri smo ž nji 1 * 1 jedli in pili, potem ko je Im vstal od mrtvih. 42. In ukazal nam je, naj oznanjujemo ljudstvu, in p 1 ’ 1 ' čarno, da je on odločeni od B<® ga sodnik živih in mrtvih. 43. Temu vsi preroki pričajo da bo po imenu njegovem p re ' jel odpuščanje grehov vsak kdor veruje va-nj. 44. Ko je Peter še govoril 16 besede, pade Duh sveti na vs e t kteri so poslušali. 45. In zavzemo se verni * ž obreze, kteri so bili s Petrol® prišli, da se je tudi na poga® e izlil dar Duha svetega; 46. Kajti slišali so jih gco'°' riti jezike, in poveličevati B°' ga. Tedaj odgovori Peter: 47. Ali more kdo vodo zabrjp niti, da se ne bi krstili ti, k so Duha svetega prejeli, kak 01 tudi mi? 48. In ukaže jih krstiti v i®* e Gospoda. Tedaj ga zaprosij 0 ' naj bi ostalpn ’njih nekoliko d® ' XI. Poglavje. Slišali pa so aposteljni in br®f' je, kteri so bili v Judeji, ® i1 so tudi pogani sprejeli bese® Božjo. 2. In ko je prišel Peter v J e Dejanja Apostol. 11. 207 fuzalem, prepirali so se ž njim, ^eri so bili iz obreze, 3- Govoreč: K možem neobre- 2a aim si šel, in jedel siž njimi. ,,4- Peter pa začne, in izkladal J' 111 je po vrsti, govoreč: 5. Jaz sem v mestu Jopi mo- in videl sem v zamaknjenji Mkazen, daje shajala nekaka ?° s oda, kakor velik prt, in se za Čvetere ogle spuščala z ^ba, in prišla noter do mene. In pogledavši va-njo, opa- z y^ in ugledam štirinogate in , lv je in lazeče živali zemlje, ltl tiče nebeške. ^ In zaslišim glas, da mi pravi: Vstani, Peter, zakolji jej! In rekel sem: Nikakor ne, moja. Odgovori pa mi glas v dru- z neba: Kar je Bog očistil, °S|)od! kajti nagnjusnega ali ^istega ni nikoli nič prišlo v a st a 9. go e l mej ti za nagnjusno. vTo pa se je zgodilo tri- F’ at , in zopet se je potegnilo na nebo. J 1 ; glej, precej se trije i °zje postavijo pred hišo, v ter ej sem bil, poslani iz Ce- ^ e je k meni. In reče mi Duh, naj grem p^z pomišljevanja ž njimi. 1 ^ 1 ° je pa z menoj tudi teli- v ®pst bratov, in vstopili smo nišo moževo. ^ In povedal nam je, kako je videl angelja v hiši svojej, da je pristopil in mu rekel: Pošlji v Jopo mož, in pokliči Simona s priimkom Petra, 14. Kteri ti bo govoril bese¬ de, po kterili se boš zveličal ti in vsa hiša tvoja. 15. Ko sem pa jel govoriti, pade sveti Duh na-nje, kakor tudi na nas v začetku. 16. Tedaj sem se spomenil besede Gospodove, kakor je povedal: »Janez sicer je krstil z vodo, ali vi se boste krstili z Duhom svetim.« 17. Ko jim je torej Bog dal ravno ta dar, kakor tudi nam, kteri smo verovali v Gospoda Jezusa Kristusa: kdo pa sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu zabraniti? 18. Ko so pa to slišali, umolk¬ nili so, in slavili so Boga, go¬ voreč: Torej tudi poganom je Bog dal pokoro za življenje. 19. Ti pa, kteri so se bili raz¬ kropili za voljo stiske, ktera je nastala za Štefana, prišli so noter do Fenicije, nikomur ne govoreč besede, razen samo Judom. 20. Bili so pa nekteri od njih možje Ciprani in Cirenci, kteri so, ko so bili prišli v Antijo- hijo, govorili tudi Grkom, in oznanjevali Gospoda Jezusa. ! 21. In bila j e roka Gospodova ž njimi; in veliko število jih je 208 Dejanja Apostol. 11 . 12. verovalo in izpreobrnilo se h Gospodu. 22. In prišel je glas o tem do ušes cerkve, ktera je bi¬ la v Jeruzalemu; in poslali so Barnaba, naj odide do Anti- johije. 23. Ta, ko je prišel, in je vi¬ del milost Božjo, oveselil se je, in prosil je vse, naj s sta¬ novitnim srcem ostanejo v Go¬ spodu. 24. Kajti bil je mož dober in poln Dulia svetega in vere. In piddružilo seje veliko ljudstva Gospodu. 25. Tedaj izide Barnaba v Tars iskat Savla; in ko gaje našel, pripelje ga v Antijohijo. 26. In zbirala sta se celo leto v cerkvi, in učila sta dosti ljud¬ stva, in imenovali so se učenci najprej v Antijohiji Kristjani. 27. V te dni so pa prišli iz Jeruzalema preroki v Antijo¬ hijo. 28. In vstavši eden od njih po imenu Agab, oznani po Du¬ hu, da bo lakota velika po vsem svetu; ktera je tudi bila za Klavdija cesarja. 29. Tedaj učenci, vsak po zmožnosti svojej, sklenejo v pomoč poslati bratom, kteri so prebivali v Judeji; 30. Kar so tudi storili, po- slavši starešinam po roki Bar- nabovej in Savlovej. XII. Poglavje. V ta čas pa vzdigne Hero|| kralj roke, da bi nektere 0(1 cerkve mučil. 2. In umori Jakoba brata J a ' nezovega z mečem. 3. In videvši, da je po g° . Judom, sklene tudi Petra vj etl (bili so pa dnevi presnih kri' h°v); . 4. Kterega je tudi vjel m p sadil v ječo, in izročil stil' 1111 četvericam vojakov, naj ga v ‘l’ rujejo, in hotel ga je po Vri 1 ' kej noči izpeljati pred ljudsK 0 ’ 5. Petra torej so sicer vari vali v ječi; a cerkev je mola za-nj k Bogu neprenehoma- , 6. Ko ga je pa imel Ho)' 0 izpeljati, tisto noč je spal P e ter med dvema vojakoma, ok° van v dvojne verige; a vara 1 pred vratmi so stražili ječo- < 7. In glej, angelj Gospod^ pristopi, in svetloba se zasV e v ječi; in udarivši Petra v H bra, zbudi ga, govoreč: Vri^ hitro! In spadle so mu veD» z rok. . vj 8. In reče mu angelj: OpV se, in obuj opanke svoje. 0 storil je tako. In reče mu: O# 1 ni plašč svoj, in pojdi za me®°{ 9. In izšel je, in šel je za nj 1 ^ in ni vedel, da je res, kar je godilo po angelji, nego P nil je, da vidi prikazen. ^ 10. Ko sta bila pa pr e * 209 Dejanja Apostol. 12. 13. ^inio prve straže in druge, pri- do železnih vrat, ktera so ar Žala v mesto, in ta jima se 8a ma od sebe odpro. Ter izi- ^ta, j n prideta v eno ulico, in Precej odstopi angelj od njega. Pl. In ko pride Peter k sebi, : Sedaj vem res, da je po- S: 'G Gospod angelja svojega, in 1(16 je otel iz roke Herodove in Ysie ga Čakanja ljudstva Judov¬ skega. , P2. in razmisli vši to, pride do .^e Marij e matere Janeza s pri¬ imkom Marka, kjer je bilo ve-, *ko zbranih, kteri so molili. : P3. Ko je pa Peter na vežna Vra ta potrkal, pristopi deklica l>o imenu Roda poslušat. In spoznavši glas Petrov, 0( j veselja ni odprla vrat, nego Jmežala je noter, in sporočila P (: ' da stoji Peter jired vratmi. P5. Oni jej pa reko: Meša ti q • A ona je trdila, da je tako. 'd so pa govorili: Angelj nje- je. 16. X Peter je čakal in trkal. j; 0 pa odpro, ugledajo ga, in ^rnie. Namigni vši pa z roko, naj n°Pee, razloži jim, kako ga je ° s pod izpeljal iz ječe. In re- Sporočite to Jakobu in bra- In izšel je, in odšel je v ^kraj. L, 0, Ko se je pa zdanilo, ni l . Majhen strah med vojaki, G da se je s Petrom zgodilo. 19. Herod pa, ko ga je za¬ hteval in//ani našel, izpraša va¬ ruhe, in ukaže jih odpeljati; in snide iz Judeje v Cezarejo, ter je tu živel. 20. Bil je pa Herod jezen na Tirce in Sidonce; a oni eno- dušno pridejo k njemu, in pre- govorivši Blasta komornika kraljevega, prosili so miru, za to, ker je njih dežela dobivala živež iz kraljeve. 21. A odločeni dan se je ob¬ lekel Herod v kraljevo oblači¬ lo, in sedši na sodišče, govo¬ ril jim je. 22. Ljudstvo pa je vpilo: Bož¬ ji glas je to, a ne človeški. 23. Pri tej priči pa gaje uda¬ ril angelj Gospodov, za to ker ni dal slave Bogu: in sneden od črvov je umrl. 24. A beseda Gospodova je rastla in razširjala se. 25. A Barnaba in Savel sta se vrnila iz Jeruzalema, ko sta bila opravila službo, in vzela sta s seboj tudi Janeza s priim¬ kom Marka. XIII. Poglavje. Bili so pa v cerkvi, ktera je bila v Antijoliiji, nekteri pre¬ roki in učeniki: Barnaba in Si¬ meon, ki seje imenoval Niger, in Lucij Cirenec, in Manahen, s Herodom četrtnikom odgo- jen, in Savel. 210 Dejanja Apostol. 13. 2. Ko so pa oni službo Go¬ spodu opravljali in se postili, reče sveti Duh: Odločite mi Barnaba in Savla za delo, na ktero sem ju poklical. 3. Tedaj, postivši se in mo- livši, polože roke na nju, ter ju odpuste. 4. Ta torej, poslana od Duha svetega, snideta vSelevcijo, in odtod se odpeljeta po morji na Ciper. 5. In ko sta prišla v Salami- no, oznanjevala sta besedoBož- jo po shajališčih Judovskih; imela sta pa tudi Janeza za služabnika. 6. In ko sta prešla otok noter do Pafa, najdeta nekega vra- žarja, lažnjivega preroka J uda, kteremu je bilo ime Barjezu, 7. In je bil z namestnikom Sergijem Pavlom, pametnim možem. Ta, poklicavši Barna¬ ba in Savla, želel je slišati be¬ sedo Božjo. 8. Ali ustavljal jima se je E- lima, vražar (tako namreč se tolmači ime njegovo), gledajoč, da bi namestnika odvrnil od vere. 9. Savel pa, ki se tudi Pavel imenuje, poln Duha svetega, pogledavši na-nj, 10. Reče: O polni vsake zvi¬ jače in vsake hudobije, sin hu¬ dičev, sovražnik vsake pravi¬ ce! ali ne boš nehal prevračati pravih potov Gospodovih? 11. In sedaj, glej, roka Go¬ spodovale zoper te, in slep boa in ne boš videl solnca do časa- In pri tej priči je padel na-flj mrak in tema, in tipajoč okok iskal je vodnika. 12. Tedaj je namestnik, ko je videl, kaj se je zgodilo, ve¬ roval, in čudil seje nauku Go¬ spodovemu. 13. Odpeljavši pa se iz Pata Pavel in kteri so bili ž nji®' pridejo v Pergo Pamfilijsko- Janez pa se loči od nju, in vrn e se v Jeruzalem. 14. Ona pa, ko sta bila odšla iz Perge, prideta v Antijobij 0 Pisidijsko, in vnideta v sobot¬ ni dan v shajališče, in sedeta- 15. Po branji postave in po¬ rokov pa pošljejo poglavaij 1 shajališča k njima, govorec 1 Moža brata! če je v vaju bese¬ da tolažbe za ljudstvo, govorita- 16. Vstavši torej Pavel; 1 )0 ' migne z roko, naj umolknej°> ter reče: Možje Izraelci, in kte¬ ri se bojite Boga, poslušajte- 17. Bog naroda tega Izraelo¬ vega je izvolil očete naše, 111 povišal je ljudstvo, ko so prf bivali v zemlji Egiptovske], 1,1 s povzdigneno roko jih je li! ' peljal iž nje. 18. In okoli štirideset let jf potrpel ž njih šegami v puščav*- 19. In pokončavši sedem fl*' rodov v zemlji KanaanskeJ’ 211 Dejanja Apostol. 13. laz delil jim je po kocki njih linijo. ’ . In po tem, kakih štiri sto *} Petdeset let, dal jim je sod- do Samuela preroka, k In odtlej so zahtevali kra- K in dal jim je Bog - Savla si- > a Risovega, moža iz rodu Ben¬ cinovega, štirideset let. p- In ko je bil tega zavrgel, i , J,1( Iil jim je Davida za kralja, ^remu je tudi rekel, priče- ^ a Je: »Našel sem Davida Je- , levega, moža po srcu svojem, h eri ho izpolnjeval vso voljo No.« 1 J 2 ^ Tv j, °- lž njegovega semena je N. po obljubi obudil Izraelu ®liSarja Jezusa, D,/;' Ko je oznanil Janez pred i hodom njegovim krst po- vsemu ljudstvu Izraelo- L 0- Ko je ])a Janez tek svoj Polnjeval, govoril je: »Kdo ^vlK ‘ ( llt e, da sem jaz? Nisem jaz, k^° glej, prišel bo za menoj, i,,] u ' nisem vreden obutala Nzati z nog. 4l,: K ožje bratje, sinovi rodu Kirnovega, in kteri se med 1'oje Boga! vam se je po- <>J l beseda tega življenja. ‘ Kajti ti, kteri prebivajo v l^lemu, in njih poglavarji, (j fj Kga niso poznali, odsodili tojf a ’ tako so glasove pre- i) ( , r ? v r kteri se vsako soboto J ) dopolnili; 28. In nobene krivice smrtne niso našli, in prosili so Pilata, naj ga pogubi. 29. In ko so dopolnili vse, kar je bilo pisano za njega, sneli so ga z lesa in položili v grob. 30. A Bog ga je obudil iz mrtvih, 31. In pokazoval se je več dni tem, kteri so bili ž njim vred prišli iz Galileje v Jeru¬ zalem, kteri so priče njegove pred ljudstvom. 32. In mi vam oznanjujemo obljubo, ktera se je obljubila očetom, da je to Bog izpolnil nam njih otrokom, obudivši Jezusa, 33. Kakor je tudi v drugem psalmu pisano: »Sin moj si ti; jaz sem te danes rodil.« 34. Da ga je pa obudil iz mrtvih, da se ne vrne več v trohnenje, rekel je tako: »Dal vam bom svetinjo Davidovo zvesto.« 35. Za to pravi tudi na dru¬ gem mestu: »Ne boš dal, da bi svetnik tvoj vi del trohnenj e.« 36. Kajti David, ko je bil ob času svojem poslužil volji Bož- jej, zaspal je, in položili so ga k očetom njegovim, in videl je trohnenje. 37. Ta pa, ki ga je Bog obu¬ dil, ni videl trohnenja. 38. Znano vam torej bodi, možje bratje! da vam se po 212 Dejanja Apostol. 13.14. njem odpuščanje grehov ozna¬ njuje; 39. In od vsega, od česar se vMojzesovej postavi niste mog¬ li opravičiti, opravičil se bo v tem vsak, kdor veruje. 40. Glejte torej, da ne pride na vas, kar je rečeno v prero¬ kih: 41. »Glejte, zaničevalci! in čudite se in izginite; kajti de¬ lo bom jaz storil v dneh vaših, delo, kteremu ne boste vero¬ vali, če vam kdo pove.« 42. Ko sta pa izšla iz shaja¬ lišča Judovskega, prosili soju pogani, naj bi jim drugo sobo¬ to govorila te besede. 43. In ko se je zbor razšel, odšlo je veliko Judov in po¬ božnih izpreobrnjencev za Pav¬ lom in Barnabom, ktera sta, govoreč jim, prigovarjala, naj ostanejo v milosti Božjej. 44. A drugo soboto seje sko- ro vse mesto zbralo, da bi sli¬ šali besedo Božjo. 45. Videč pa Judje ljudstvo, napolnijo se nenavidnosti, in govorili so zoper to, kar je pravil Pavel, nasprotujoč in preklinjajoč. 46. Tedaj Pavel in Barnaba srčno rečeta: Vam se je mo¬ rala najprej govoriti beseda Božja; ko jo pa zametujete, in se nevredne štejete večnega življenja, glej, obračava se do poganov. 47. Kajti tako nam je zap°' vedal Gospod: »Postavil se# te za luč poganom, da boš J# zveličanje noter do kraja ze#' Ije.« 48. Ko so pa pogani to slišat veselili so se, in slavili so h®' ! sedo Gospodovo, in vero## 1 so, kolikor jih je bilo odk# e ;nih za večno življenje. , 49. In razširjala seje bese# 1 Gospodova po vsej deželi- 50. Judje pa nadražijo P° božne in poštene žene in pP^ ke mestne, in zbude preg# 1 janje zoper Pavla in Barnab 3 ’ in izžene ju iz svojih kraje^ 51. A ona sta otresla pr#j* nog svojih na njih, in p#® sta v Ikonijo. , 52. Učenci pa so se nap 0 nj evali radosti in Duha sveter XIV. Poglavje. Zgodi se pa v Ikoniji, da ^ šla vkupej v shajališče Jud 0 !, sko, in sta govorila, tako, a je veliko mnoštvo Judo# Grkov verovalo. , 0 2. Tisti Judje pa, kteri P verovali, podpihajo in na° r žijo duše poganov zoper bU 3 3. Ali ostala sta dosti govoreč srčno v Gospodu, Uj ri je pričeval besedo mn 0 ®, svoje, in je dajal, da so se $ menja in čudeži godili p° ^ nih rokah. Dejanja Apostol. 14. 213 A In množica mestna se raz- a( T; in eni so bili z Judi, eni ! a 2 aposteljnoma. Ko so se pa vzdignili po- ^ni in Judje s poglavarji svo- J Ul, b da bi ju zasramotili in ^menjali, A Zvesta, in pobegneta v Li¬ monski mesti Listro in Derbo, la okolico, * • In fn cs+« ■In tu sta oznanjevala evan- Kla; ?aati In sedel jev Listri en mož n na nogah, hrom iz telesa , -ere svoje, kteri ni bil ni- ^ hodil. • "■ Ta je poslušal Pavla, ko 'j 1 ! govoril; in on pogleda na- in videvši, da ima vero, da 'j ozdravel, (v Reče z močnim glasom: v °Pi na noge svoje po konci! 11 skočil je, in hodil je. .. - “**. j jl ii nuvui j v/« ^1-Ljudstvo pa, ko je videlo, 1: Bogova sta v človeškej ai 'je Pavel storil, povzdigne- ^glas svoj, govoreč Likaon- Jo kodoLi se gia k nam. IT In imenovali so Barnaba u Piterja; a Pavla Merkurija, J k, JPje bil on načelnik besede. JK Duhoven pa Jupiterjev, K bil pred mestom, pripelje ncev 7 in prinese vencev pred y. a i a i in hotel jima je z ljud- ^oni darovati. »al sta P a aposteljna Bar- t| , ni in Pavel to slišala, raz- ^ a K sta oblačila svoja, in skočila sta med ljudstvo kri- I v v I cec, 15. In govoreč: Možje! kaj to delate? Tudi midva sva umr¬ ljiva, vam enaka človeka, kte- ra vam oznanjujeva, da se od teh praznih reči obrnite k ži¬ vemu Bogu, kteri je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih; 16. Kteri je v preteklih časih pustil vse narode, da so hodili po svojih potih: 17. Vendar pa ni sebe brez pričevanja pustil, delajoč do¬ brote, ilajoč nam z neba dež in rodovitne čase, napolnjujoč srca naša z jedjo in veseljem. 18. In govoreč to, komaj sta ustavila ljudstvo, da jima ni darovalo. 19. Med tem pa pride nekaj Judov iz Antijohije in Ikonije, in pregovorivši ljudstvo, ka¬ menjali so Pavla in izvlekli iz mesta, misleč, da je umrl. | 20. Ko so ga pa učenci ob¬ stopili, vstane in vnide v me¬ sto; in drugi dan izide z Bar¬ nabom v Derbo. 21. In ko sta oznanila evan- gelj temu mestu, in sta mnoge podučila, vrnila sta se v Listro in Ikonijo in Antijohijo, 22. Potrjujoč duše učencev, opominjajoč, da naj ostanejo v veri, in da nam je treba po mnogih stiskah vniti v kra¬ ljestvo Božje. 214 Dejanja Apostol. 14. 15. 23. In postavivši jim stare¬ šine po cerkvah, molivši s po¬ stom, izročila sta jih Gospodu, v kterega so verovali. 24. In prešla sta Pisidijo in prišla v Pamfilijo. 25. In.govorivši v Pergi be¬ sedo, sešla sta v Atalijo; 26. In odtod sta se odpeljala po morji v Antijohijo, odkoder sta bila izročena milosti Božjej na delo, ktero sta dokončala. 27. Ko sta pa prišla in sta zbrala cerkev, sporočila sta, koliko reči je Bog ž njima sto¬ ril, in da je odprl poganom vrata vere. 28. In prebila sta tu ne ma¬ lo časa z učenci. XV. Poglavje. Xn pride jih nekaj iz Judeje, in učili so brate: Če se ne obre¬ žete po šegi Mojzesovej, ne mo¬ rete zveličati se. 2. Ko je torej nastal razpor, in se Pavel in Barnaba nista malo prepirala ž njimi, skle¬ nejo, da naj odidejo Pavel in Barnaba in nekteri drugi izmed njih gor k aposteljnom in sta¬ rešinam v Jeruzalem, za voljo tega vprašanja. 3. Oni torej spremljeni od cerkve, šli so skozi Fenicijo in Samarijo, pripovedovaje Spre¬ obrnjenje poganov; in delali so veliko radost vsem bratom. 4. Ko so pa prišli v Jernej' lem, sprejela jih je cerkev 111 aposteljni in starešine, in sp 0 ' ročili so, koliko reči je Bog ' k njima storil. _ . 5. Ali vstalo jili je nekaj 0 ločinke Farizejske, kteri s ° bili verovali, in govorili s°' Obrezovati se morajo, in nau¬ čiti se mora , naj postavo Al°J zesovo izpolnjujejo. 6. In aposteljni in stare® 11 se zbero, da to reč presodi) 0 ; 7. Ko so se pa veliko pi' e P rali, vstane Peter in jim i' e ° e ' Možje bratje! vi veste, da ,r od prvih dni Bog izmed 1)3 izbral, da so iz mojih ust s* šali pogani besedo evangCm’ in so verovali. 8. In Bog, kteri pozna sA 3 " popričal jim je, davši jim P lt ha svetega, kakor tudi nam-. 9. In nobenega razločka 1 postavil med nami in njimi? *■ je po veri očistil njih srca. 10. Sedaj torej, kaj izkn^ Boga, da nakladate uČen° e ^ jarem na vrat, kterega ne o° e je naši, ne mi nismo mogli p° nesti? , 11. Nego po milosti Gosp° ( * Jezusa Kristusa verujemo, se bomo zveličali, kakor G oni. 12. Tedaj je vsa množic 3,1 molknila, in poslušali so B 3 1 naba in Pavla, ktera sta povedo val a, kolika znam ell J 215 Dejanja Apostol. 15. 111 čudeže je Bog storil po nji- rria med pogani. 13. Ko sta umolknila, odgo- | 0l 'i Jakob, govorec: Možje Jl 'atje, čujte me! 14- Simon je povedal, kako je najprej obiskal pogane, da na- ' J1 prejel iž njib ljudstvo ime- 1,11 svojemu; 15. In s tem se vjemajo be- s ede prerokov, kakor je pi¬ hano ; 16- »Po tem se bom vrnil, in Se zidal bom zopet dom Davi- .i kije padel;' in razvaline Negove bom zopet sezidal, in Povzdignil ga bom: 11- Da ljudje, kteri ostanejo, Poidejo Gospoda, in vsi na- l( "li, na ktere se je ime moje Poklicalo: pravi Gospod, kte- b vse to dela.« 18. Bogu so od vekomaj zna- ' la vsa dela njegova. 19- Za to jaz sodim, naj se lle nadlegujejo, kteri se od po- ^nov obračajo k Bogu. Nego piše naj jim se, da .1 se zdržujejo ognjušenja od j^alikov in kurbarije in udav- 1 onega in krvi: 1- Kajti Mojzes jib od sta- , 0( lavnib časov po vseli mestih kteri ga oznanjujejo, ko ^ Po shajališčih vsako soboto Tedaj so aposteljni in sta¬ kne z vso cerkvijo sklenili žv °liti može ysmed sebe, in poslati v Antijohijo s Pavlom in Barnabom: Juda s priimkom Barsaba, in Sila, znamenita moža med brati. 23. In pisali so po njunih ro¬ kah to: Aposteljni in starešine in bratje pozdravljajo brate izmed poganov, kteri so po Antijohiji in Siriji in Ciliciji. 24. Ker smo slišali, da so nekteri izmed nas izšli, in so vas zbegali z besedami, in zmo¬ til i duše vaše, govoreč, da se obrezujte in izpolnjujte posta¬ vo, kterim nismo zapovedali; 25. Sklenili smo ene misli zbrani izvoliti može in poslati k vam, z ljubljenima našima Barnabom in Pavlom, 26. Človekoma, ktera sta da¬ la duši svoji za ime Gospoda našega Jezusa Kristusa. 27. Poslali smo torej Juda in Sila, ktera bosta tudi sama z besedo povedala ravno to. 28. Dopadlo je namreč svete¬ mu Duhu in nam, nobenega bremena več ne nakladati vam, razen teh potrebnih reči: 29. Da se zdržujte malikom darovanega in krvi in udavlje- nega in kurbarije. Če se boste tega varovali, boste prav de¬ lali. Zdravi! 30. In ko so jih bili odpra¬ vili, prišli so v Antijohijo; in zbravši množico, izročili so pis¬ mo. 216 Dejanja Apostol. 15. 16. 31. Ko so pa prebrali, razve¬ selili so se tolažbe. 32. A Juda in Sila, ktera sta bila tudi preroka, utolažila sta z mnogimi besedami brate, in utrdila. 33. In ko sta tu nekaj časa prebila, odpustili so ju bratje v miru k aposteljnom. 34. Sklenil je pa Sila tam o- stati. 35. A Pavel in Barnaba sta živela v Antijohiji, in učila sta in oznanjevala, tudi z mnogimi drugimi, besedo Gospodovo. 36. A črez nekoliko dni reče Pavel Barnabu: Vrniva se in obiščiva brate svoje po vseli mestih, v kterih sva oznanila besedo Gospodovo, kako se imajo. 37. Barnaba je pa hotel, da bi vzela s seboj Janeza, ki se je imenoval Marka. 38. Ali Pavlu se je za dobro zdelo, da tega, ki se je ločil od nju iz Pamtilije, in ni šel ž njima na delo, ne bi jemala s seboj. 39. Za to vstane razpor, tako, da sta se ločila eden od druge¬ ga, in je Barnaba vzel Marka, in se je odpeljal po morji na Ciper; 40. A Pavel izbere Sila, in izide, priporočen milosti Božjej od bratov. 41. In hodil je po Siriji in Ci- liciji, in utrjeval je cerkve. XVI. Poglavje. Pride pa v Derbo in BistroJ in glej, neki učenec je bil t 11 po imenu Timotej, sin nek 6 žene Judinje, ktera je vero' vala, očeta pa Grka; 2. Za kterega so dobro p 1 '}' čali bratje, kteri so bili v G' stri in Ikoniji. 3. Tega je hotel Pavel, da J" šel ž njim, in vzemši, obrez" ga za voljo Judov, kteri so bj' li v tistih krajih; kajti vedel' so vsi za očeta njegovega, ^ je Grk. 4. Ko so pa hodili po mestih priporočevali so jim, naj izp°l' nj ujej o ustave, ktere so skl"' nili aposteljni in starešine v Jeruzalemu. 5. In cerkve so se utrjeval" v veri, in množilo se je njih Št"' vilo vsak dan. 6. In ko so prehodili FrigVj in Galacijsko deželo, zabrafl' 1 jim je sveti Duh govoriti bc» e ' do v Aziji. 7. In ko so prišli v Mizij"’ izkušali so iti v Bitinijo: a Duh jim ni pustil. 8. A ko so prešli Mižijo, s’ 11 ' dejo v Troado. 9. In prikaže se Pavlu po 110 či prikazen. Neki mož Ma" e doneč je stal, proseč ga in ST voreč: Pridi v Macedonijo 111 pomagaj nam. 10. Ko je bij pa prikaz" 11 Dejanja Apostol. 16. 217 Mel, ogledali smo se precej, ^ izidemo v Macedonijo, pre¬ dani, da nas je Gospod po- *bcal da jim oznanimo evan- Wj. ^ • , ll. Ko smo se torej odpeljali lz Troade, prišli smo na rav- ’!°J v Samotracijo, in drugi ^au v Neapolj. . ^2. I n odtod v Filipo, ktera prvo mesto strani Mace- a °nske, selišče. V tem mestu l )a snio se nekoliko dni mudili, In v sobotni dan smo iz- ^ iz mesta k vodi, kjer je bil ^adni kraj molitve, in sedši, govorili smo ženam, ktere so St; bile zbrale. In neka žena po imenu pdija, ktera je prodajala škr- iz mesta Tijatirskega, bo- j&boječa, poslušala je; in odprl ' le J je Bog srce, da je pazila tla to, kar je Pavel govoril. I jb. Ko se je pa krstila, in JŠanjena, prosila je, govorec: e mislite, da sem Gospodu er ua, vnidite v hišo mojo in danite; in primorala nas je. Zgodi se pa, ko smo šli molitev, sreča nas neka de- j ’°a, ktera je imela duha ve- :^ Za i in je veliko dobička da- j a gospodarjem svojim z ve- ^evanjem. Ul 1 7 ■ Ta je bila šla za Pavlom f. Ua mi, "in vpila je, govoreč: 1 Wje so služabniki Boga najvišega, kteri vam oznanju¬ jejo pot zveličanja. 18. A to je delala veliko dni. Pavla je pa bolelo, in obrnivši se, reče duhu: Ukazujem ti po imenu Jezusa Kristusa, da izi¬ di iž nje. In izšel je še tisto uro. 19. Ko so pa videli gospo¬ darji njeni, da je izšlo upanje njih dobička, primejo Pavla in Sila, in odvlečejo ju na trg k poglavarjem. 20. In pripeljavši ju k pogla¬ varjem, reko: Ti ljudje motijo naše mesto, ker so Judje; 21. In oznanjujejo šege, kte- rih mi ne smemo sprejemati ne izpolnjevati, ker smo Rim¬ ljani. 22. In ljudstvo vstane zoper nju; in poglavarji jima raztr¬ gajo oblačila, in veleli so ju šibati. 23. In ko so ju zelo pretepli, vržejo ju v ječo, naročivši va¬ ruhu ječe, naj ju skrbno varuje. 24. In on, prejemši takošno zapoved, vrže ju v najnotranjo ječo, in dene jima noge vklado. 25. ‘A o polnoči sta Pavel in Sila molila in hvalila Boga; m jetniki so ju poslušali. 26. Kar vstane potres velik, tako, da se je temelj ječe zga¬ nil; in pri tej priči so se odpr¬ la vsa vrata, in vsem je odpad¬ lo železje. 27. Ko se je pa varuh ječe prebudil, in je videl vrata ječe 218 Dejanja Apostol. 16. 17. odprta, izdere meč in hotel se je umoriti, misleč, da so jetni¬ ki pobegnili. 28. Pavel pa zakliče z moč¬ nim glasom, govoreč: Ne stori si nič žalega; saj smo vsi tu. 29. On pa, izprosivši luč, po¬ leti noter, in pade drhtajoč Pavlu in Silil pred noge. 30. In izpeljavši ju ven, reče: Gospoda! kaj mi je treba sto¬ riti, da se zveličam? 31. Ona pa rečeta: Veruj v Gospoda Jezusa Kristusa, in zveličal se boš ti in hiša tvoja. 32. In govorila sta mu bese¬ do Gospodovo, in vsem, kteri so bili v hiši njegovej. 33. In vzel ju je še tisto uro noči, in izmil od ran, in krstil seje on in vsi njegovi precej. 34. In odpeljavši ju v hišo svojo, postavil je mizo, in ve¬ selil se je, da je z vso hišo ve¬ roval v Boga. 35. Ko se je pa zdanilo, po¬ šljejo poglavarji beriče, govo¬ reč: Izpusti te ljudi. 36. In varuh ječe sporoči te besede Pavlu: Poslali so po¬ glavarji, da se imata izpustiti; sedaj torej izidita, in pojdita v miru. 37. Ali Pavel jim reče: Šiba- li so naju očitno, neobsojena, človeka Rimljana, in vrgli v ječo: in sedaj naju skrivaj iz¬ puščajo? Ne tako; nego sami naj pridejo in naju izpeljejo. 38. In beriči sporoče te bese' de poglavarjem; in uplašijo & slišavši, da sta Rimljana. 39. Ter pridejo in ju zapr^ sijo: in izpeljavši ju, prosu 1 so, naj izideta iz mesta. 40. In ko sta bila izšla iz j®' če, prišla sta k Lidiji; in devši brate, utolažila sta jo 1 ’ in izšla sta. XVII. Poglavje. In šla sta skozi Amfipolj j 11 Apolonijo, in prišla sta v $°' lun, kjer je bilo shajališče L 1 ' dovsko. 2. In Pavel vnide po navA* k njim, in razgovarjal se j c ' njimi tri sobote iz pisem, _ , 3. Razkladajoč in dokazuj 0 ^ da je bilo treba, da je Krist 11 trpel in vstal od mrtvih, in 11 ta Jezus, kterega vam jaz 0 znanjujem, je Kristus. 4. In nekteri od njih so veN vali, in pridružili so se P aV . in Šilu, in od pobožnih Grk 0 ^ velika množica, in imenih 11 žen ne malo. 5. Ali trdovratni Judje so Z^ vidali, in privzemši nekaj I'! 1 dobnih mož izmed drhali) 1 zbravši trumo, nadražili so n 1 * 3 sto; in obstopili so hišo novo, in iskali so ju, da bi J izpeljali pred ljudstvo. 6. Ko ju pa niso našli, P vlečejo Jazona in nektere bi' 11 Dejanja Apostol. 17. 219 Deti starešine mestne, vpijoč: Di ki so ves svet razdražili, ti so tudi sem prišli; J- Ktere je sprejel Jazon; in ti vsi delajo zoper cesarjeve Za povedi, govoreč, da je nek¬ do drugi kralj, Jezus, In razdražili so ljudstvo in Starešine mestne, kteri so to Poslušali. ti- In ko so bili prejeli zado- skovje od Jazona in drugih, Pustili so jih. 10- Bratje pa naglo po noči odpravijo Pavla in Sila v Be- re JO; in ko tj e prideta, odideta v shajališče Judovsko. H- Ti so bili pa blagosrčniji °d Solunskih; ti so sprejeli be- Sedo z vsem poželenjem, in D a k dan so preiskovali pisma, hišo svojo; in veliko Ko¬ nčanov, kteri so poslušali, Arovalo je in krščevalo se. P- Reče pa Gospod Pavlu po noči v prikazni: Ne boj se, nogo govori in ne molči; 10- Kajti jaz sem s teboj, in ndiče te ne bo napadel, da bi kaj storil: ker imam veliko ljudstva v tem mestu. II. In prebil je tu eno leto in es t mesecev, učeč pri niih be- Se( lo Božjo. 12. Ko je bil pa Galij on na¬ jstnik v Aliaji, napadli so Udje enodušno na Pavla; in Popeljali so ga na sodišče, i.1''•_ Govoreč: Ta nagovarja indi, naj časte Boga zoper po¬ li- Ko je pa hotel Pavel usta jjpreti, reče Galijon Judom : jn m Lilo L n lr a tri vi p n ti 1 i ( 1 , (i Janje hudobno, o Judje, po- ll sal bi vas po dolžnosti; ^1^- Ker je pa vprašanje za ese do in imena in za vaše po¬ stave, glejte sami: kajti jaz ne čem biti sodnik v teh rečeh. 16. In odgnal jih je od so¬ dišča. 17. Tedaj zgrabijo vsi Grki Sostena poglavarja shajališča, in bili so ga pred sodiščem; ali Galijon se ni nič zmenil za to. 18. A Pavel je še dosti dni ostal, in poslovivši se z brati, odpeljal se je po morji v Siri¬ jo, in ž njim Priscila in Akvi¬ la; in ostrigel je v Kenhrah glavo: imel je namreč obljubo. 19. In pride v Efez, in ona¬ dva pusti tam; a on vnide v sha- jališče, in prepiral se jez Judi. 20. Ko so ga pa prosili, naj bi dalje časa ostal pri njih, ni pritrdil; 21. Nego poslovil seje ž nji¬ mi, govoreč: Prihodnji praznik moram po vsakej ceni prazno- I vati v Jeruzalemu; ali vrnil se bom, če Bog hoče, zopet k vam. In odpeljal se je iz Efeza. 22. In ko je prišel v Cezare- jo, šel je gor in je pozdravil cerkev, in sešel je v Antijoliijo. 23. In ko se je nekaj časa pomudil, izšel je, in prehodil je zapored Galacijsko stran in Frigijo, utrjujoč vse učence. 24. Prišel je pa v Efez neki Jud po imenu Apolo, Aleksan- drijan po rodu, mož razgovo- ren, učen v pismih. 25. Ta je bil podučen v potu 222 Dejanja Apostol. 18. 19. Gospodovem, in, goreč v duhu, govoril je in učil pridno to, kar zadeva Gospoda, in poznal je samo krst Janezov. 26. In ta je jel srčno oznanje¬ vati v shajališči. Ko sta ga pa Akvila in Priscila slišala, vze¬ la sta ga, in razložila sta mu pot Gospodov natanjčneje. 27. A ko je hotel iti v Ahajo, opomenili so ga bratje, iu pi¬ sali so učencem, naj ga sprej¬ me. In ko je prišel, pripomo¬ gel je mnogo tistim, kteri so verovali po milosti. 28. Kajti trdo je Jude nepre¬ nehoma zavračeval pred ljud¬ stvom, dokazujoč iz pisem, da Jezus je Kristus. XIX. Poglavje. Zgodi se pa, ko je bil Apolo v Korintu, da Pavel, preho- divši gorenje strani, pride v Efez; in ko je našel nekaj u- čencev, 2. Peče jim: Ali ste prejeli Duha svetega, ko ste postali verni? Oni mu pa reko: Saj še slišali nismo, da je sveti Duh. 3. In reče jim: Na kaj torej ste se krstili? Oni pa reko: Na krst Janezov. 4. Pavel pa reče: Janez je krstil s krstom spokore, govo¬ reč ljudstvu, da naj verujejo v tega, kteri bo za njim prišel, to je v Kristusa Jezusa. 5. Ko so pa to slišali, krstil' so se v ime Gospoda Jezusa. 6. In ko je položil Pavel f°' ke na-nje, prišel je sveti Dul* na-nje, in govorili so jezike 4 prerokovali. 7. Bilo je pa vseh mož kakih dvanajst. 8. In ko je prišel v shajališče, govoril je srčno, tri mesece prepirajoč se in učeč o kralj e ' stvu Božjem. 9. Ko so bili pa nekteri otrpj neli in niso hoteli pokorni biti) hudo govoreč o potu Gospodo¬ vem pred množico, odstopil J e od njih, in odločil je učence) in učil je vsak dan v šoli neke' ga Tirana. 10. In to se je godilo dve l e ' tl, tako, da so vsi, kteri so pi’ e ' bivali v Aziji, slišali besedo G°' spoda Jezusa, Judje in Grki; 11. In čudeže ne majhne.j c delal Bog po rokah Pavlovih) 12. Tako, da so na bolnik 6 pokladali potne prte od života njegovega in opasnike, in l> tl ' ščale so jih bolezni, in duhco 1 hudobni so izhajali iž njih. 13. In izkušali so nekteri k' med Judov, kteri so okrog h°' dili in hudiče rotili, klicati > lil tiste, kteri so imeli duhove D 1 ' dobue, ime Gospoda Jezus J govoreč: Zaklinjamo vas p lJ Jezusu, kterega Pavel ozn* 1 ' nj uje. 14. Bilo je pa nekih sedet* 1 w Dejanja Apostol. 19. 223 šiitov Skeve Juda, velikega du¬ hovna, kteri so to delali. 15. Odgovarjajoč pa duh hu- ?°bni, reče: Jezusa poznam, 111 Pavla vem; vi pa, kdo ste? 16- In skočivši človek, v kte- temjehil duh hudobni, na-nje, Premagal jih je, in zdelal jih A tako, da so nagi in ranjeni bežali iz tiste hiše. 17. To je pa prišlo na znanje v sem Judom in Grkom, kteri ®° prebivali v Efezu; in obšel je strah vse, in poveliče- v *lo se je ime Gospoda Jezusa. 18- In mnogo teh, kteri so : Ve rovali, dohajalo je in izpo¬ slovali so se, in razodevali S ° ( lela svoja. 1^. A mnogi tistih, kteri so Sanjali vraže, znesli so buk- V(i ; in sežgali so jih pred vse- 1111 > in ko so preudarili njih ^o, našli so, da so veljale Petdeset tisoči srebrnikov. 20 . k oži 21 Tako krepko je beseda ; .pi rasti a in utrjevala se. • A ko se je to dopolnilo,! i ai 0eni Pavel v duhu, da pre- ' () videti. In poslal je v Macedonijo °d tistih, kteri so mu slu- ; 5 Timoteja in Erasta; a sam °stal nekaj časa v Aziji. Vstal je pa v ta čas ne majhen hrup za voljo pota Go¬ spodovega. 24. Neki Demetrij namreč po imenu, srebrar, ki je delal Di¬ jani srebrne cerkvice, dajal je umetnikom ne malo dela; 25. In sklicavši te, in druge takošne delavce, reče: Možje! veste, da imamo od tega dela zaslužek svoj; 26. In vidite in slišite, da ne samo v Efezu, nego skoro po vsej Aziji je ta Pavel veliko ljudstva pregovoril in odvrnil, govoreč, da Logovi , kteri so z rokami narejeni, niso bogovi. 27. Ni pa samo to v nevar¬ nosti, da bo delo naše na nič prišlo, nego tudi velike bogi¬ nje Dijane tempelj se bo za nič štel, in poginilo bo veli¬ častvo te, lctero vsa Azija in ves svet časti. 28. Ko so pa to slišali, na¬ polnijo se jeze, in kričali so, govoreč: Velika je Dijana Efe- žanov! 29. In napolni se vse mesto zmešnjave; in zaženo se eno- dušno* na gledališče, in zgra¬ bijo Gaja in Aristarha, Mace- donca, tovariša Pavlova. 30. Ko je pa Pavel hotel vniti med ljudstvo, niso mu pustili. 31. Pa tudi nekteri od Azij¬ skih poglavarjev, kteri so mu bili prijatelji, poslali so k nje¬ mu, in prosili so ga, naj se ne poda v gledališče. 224 Dejanja Apostol. 19. 20. 32. Vpili so pa eni to, drugi drugo; kajti bil je zbor poln zmešnjave, in največ jih je bi¬ lo med njirtji, kteri niso vedeli, po kaj so se sešli. 33. A nekteri izmed ljudstva so izvlekli Aleksandra, ko so ga Judje naprej tiščali; Ale¬ ksander pa zamahne z roko, da naj umolknejo, in hotel je ljud¬ stvu odgovoriti. 34. Ko so pa spoznali, da je Jud, vzdignejo vsi en glas, in vpili so kaki dve uri: Velika je Dijana Efežanov! 35. Pisar pa, ko je ljudstvo upokojil, reče: Možje Efežani! kdo pa je človek, kteri ne ve, da mesto Efežanov časti veliko boginjo Dijano in od Jupiterja padlo podobo? 36. Ker se torej to ne more tajiti, treba je, da se umirite, in ne delate nič naglo. 37. Kajti pripeljali ste te lju¬ di, kteri niso ne tempelj na oro¬ pali, ne boginje vaše prekli¬ njali. 38. Če imajo pa Demetrij in umetniki, kteri so ž njim, tož¬ bo zoper koga, sodnije so, in namestniki so; naj tožijo eden drugega. 39. Če pa kaj drugega iščete, obravnalo se bo v postavnem zbortl. 40. Kajti v nevarnosti smo, da bomo zatoženi za voljo da¬ našnjega punta, ko nimamo no¬ benega vzroka, s kterim ^ mogli odgovor dati za ta hrup' 41. In rekši to, razpustil J e zbor. XX. Poglavje. K oje pa hrup nehal, pokli 66 Pavel učence, in poslovivŠi s e ’ izide, da odide v Macedonij 0 ' 2. In preliodivši te strani, 111 utolaživši jih z mnogimi be® e ' dami, pride v Grško. 3. In prebivši tu tri mesec 6 ’ sklene, ker so ga Judje, ko je imel po morji odpeljati v A rijo, zalezovali, vrniti se sk^ 1 Macedonij o. 4. Spremljal ga je pa not 6 * do Azije Sopater iz Berejo; Solunjanov pa Aristarh in k 6 kund, in Gaj iz Derbe in " motel: a od Aziianov: Tibik 1 Trohni. 5. Ti so bili šli naprej, in 0 fr :vik kali so nas v Troadi. 6. A mi smo se po dne presnih kruhov po morji odp 6 ljali iz Filipe, in prišli sxn° njim v Troado v petih dn 6 ’ kjer smo se sedem dni mn d 1 7. A prvi dan po soboti, * so se učenci zbrali, da bi j mili kruh, govoril j i m j e I >;1 ; v ^ ker je hotel drugi dan iziti, ’ podaljšal je govor svoj do P° noči. _ 8. Bilo pa je dosti svetiB 1 .^ v vrhnjej 1 "~~ an u zbrani. izbi, kjer so I Dejanja Apostol. 20. 225 9- In sedel je neki mladenič j f'° imenu Evtih na oknu, pre¬ žgan od trdega spanja, in ko P Pavel dolgo govoril, omah¬ el je v spanji, in padel je s re tjega nadstropja dol, in Mignili so mrtvega. 10- Pavel pa snide, in pade ^-nj, in objemši ga. reče: Umi-! rit ese; kajti duša njegova je j V 'ijern . U- In odšedši gor, in prelo- ^ivši kruh, okusil je, in govo- je mnogo noter do dne, in j je izšel. ^2. A mladeniča so bili pri¬ dali živega, in utolažili so se Oialo. . A mi smo stopili na ladjo, 11 odpeljali smo se v Ason, 'n k r-ior smo imeli sprejeti Pavla; .)ti tako je bil naročil, hoteč Sai11 peš hoditi. Ko se je bil pa v Asonu Mam pridružil in smo ga spre- k prišli smo v Mitileno. In odpeljavši se odtod, ju^li smo drugi dan Hiju na- ^oti; jn en dan potem smo APriplavili k Samu; in ko ^.° v Trogiliji prenočili, pri- 1 smo drugi dan v Milet. v J*• Odločil je bil namreč Pa- |i. > da bomo pri Efezu mimo lil. 1 a se ne bi v Aziji zamu- 1,; ’ kajti hitel je, da bi, ako bilo mogoče, na binkošt- ,dan v Jeruzalemu bil. ■ Poslal je pa iz Mileta v Efez, in poklical je starešine cerkve. 18. Ko so pa prišli k njemu, reče jim: Vi veste od prvega dne, ko sem prišel v Azijo, ka¬ ko sem ves čas z vami bil, 19. Služeč Gospodu z vso po¬ nižnostjo in mnogimi solzami in izkušnjami, ktere so mi se dogodile za voljo zalezovanja Judov; 20. Kako nisem nič korist¬ nega izpustil, da vam ne bi bil oznanil in učil vas očitno in po hišah, 21. Pričevaje Judbmin Grkom izpreobrnjenje k Bogu, in vero v Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa. 22. In sedaj, glej, jaz zvezan v duhu, grem v Jeruzalem, ne vedoč, kaj mi se bo v njem prigodilo, 23. Razen, da Duh sveti po vseh mestih priča, govoreč, da me ječa in stiske čakajo. 24. Ali mene nič ne skrbi, in tudi življenje moje mi ni dra¬ go, da le dokončam tek svoj z radostjo, in službo, ktero sem prejel od Gospoda Jezusa, da popričam evangelj milosti Božje. 25. In sedaj, glej, jaz vem, da ne boste več videli obličja mojega, vi vsi, med kterimi sem hodil, oznanjujoč kralje¬ stvo Božje. 26. Za to vam pričujem da- 15 226 Dejanja Apostol. 20. 21. našnji dan, da sem cist od krvi vseh; 27. Kajti nisem se umaknil, da vam ne hi hil oznanil vse volje Božje. 28. Pazite torej na-se, in na vso čredo, v kterej vas je Duh sveti postavil za škofe, da pa¬ sete cerkev Božjo, ktero je pri¬ dobil s krvjo svojo. 29. Kajti jaz vem to, da bo¬ do po odhodu mojem prišli med vas grabljivi volkovi, kteri ne bodo prizanašali Sredi; 30. In izmed vas samih bodo stali možje, kteri bodo napačno govorili, da bi potegnili licence za seboj. 31. Za to cujte, spominjajoč se, da tri leta noč in dan nisem nehal s solzami opominjati vsa¬ kega izmed vas. 32. In sedaj vas, bratje, pri¬ poročam Bogu in besedi milo¬ sti njegove, kteri more sezidati in dati vam delež med vsemi posvečenimi. 33. Srebra ali zlata ali obla¬ čila nisem od nikogar poželel; 34. Saj sami veste, da to, kar je bilo treba meni in tistim, kteri so bili z menoj, prislužile so te-le roke. 35. Vse sem vam pokazal, da je tako treba truditi se in spre¬ jemati slabe, in spominjati se besed Gospoda Jezusa, da je on rekel: »Mnogo bolje je da¬ jati, nego jemati.« 36. In ko je to povedal, P°' klekne na kolena svoja, in ©°' lil je z vsemi njimi. 37. In velik jok je vstal nie« vsemi; in objemši Pavla, p°' ljub ovali so ga: 38. Žalostni največ za volj 0 besede, ktero je rekel, da n e bodo več videli obličja njeg' 0 ' vega. In spremili so ga llžl ladjo. XXI. Poglavje. m K o se je pa zgodilo, da stf° se odtrgali od njih in smo odpeljali, prišli smo naravno" v Kon, drugi dan v Rod, odtod v Pataro. 2. In ko smo našli ladjo, kt°' ra je imela jadrati v FeniciP’ vstopili smo in smo se pelj a !' 3. Ko smo pa Ciper ugledi 1 ’ pustili smo ga na levej, in iV ljali smo se v Sirijo, in pri® 11 smo v Tir; tu namreč je im 611 ladja iztovoriti blago. 4. In ko smo učencev na* 11 ’ ostali smo tu sedem dni; ti s< j ffovorili Pavlu po Duhu, ^ vmn jl t* v AU po ne hodi nor v Jeruzalem- 5. Ko so se pa dnevi izpolni h izšli smo, in spremljali so n® vsi z ženami in otroci noter cl predmestja, in pokleknivŠi bregu, molili smo. 6. In ko smo se poslovili od drugega, stopili smo v, jo; a oni so se vrnili domu 227 Dejanja Apostol. 21. Mi pa, ko smo vožnjo iz dokončali, prišli smo dol v Ptolemaj do; in pozdravivši S(; z brati, ostali smo en dan W njih. A drugi dan smo izšli, Pa- Ve J in kteri smo bili ž njim, in Wšli smo v Cezarejo; in šli Jftio v hišo Filipa evangeljista, je bil eden od sedmerih, in °stali de- smo pri njem. Ta pa je imel štiri hčere v ice, ktere so prerokovale. Pb Ko smo se pa več dni bodili, pride iz Judeje neki P^rok po imenu Agab. D’ Inko je prišel k nam, vze- pas Pavlov, in zvezavši si °^e in noge, reče: To veli ^ v eti Duh: Moža, kogar je ta bodo tako zvezali Judje Jeruzalemu, in izročili ga bo- 1 Poganom v roke. Jb Ko smo pa to slišali, pro- ] 1 smo mi in ondejšnji, naj ne odi g 0r v Jeruzalem. PP Ali Pavel odgovori: Kaj late, da jokate in mi cepate ce? Kajti jaz nisem le pri- JJjen zvezan biti, nego tudi J^eti v Jeruzalemu za ime .° 8 poda Jezusa. .d. Ia ko ga nismo mogli pre- y 'j Ji ti, umolknili smo, rekši: l Gospodova naj bo. A w^.A po teh dneh smo se od- v, b, i n g]i S mo gor v Jeru- dom. ‘ Šlo je pa tudi učencev iz Cezareje z nami, kteri so pe¬ ljali s seboj nekega Mnasona iz Cipra, starega ličenca, pri kterem smo imeli gostovati. 17. In ko smo prišli v Jeru¬ zalem, sprejeli so nas bratje ljubeznjivo. 18. A drugi dan je šel Pavel z nami k Jakobu, in prišli so vsi starešine. 19. In ko se je bil ž njimi po¬ zdravil, razložil je vse po vrsti, kaj je storil Bog med pogani po njegovej službi. 20. Oni pa, ko so to slišali, slavili so Gospoda; im reko mu: Vidiš, brat! koliko tisoči Judov je, kteri so sprejeli vero; in vsi so vneti za postavo. 21. Slišali pa so za-te, da učiš odstop od Mojzesa vse Jude, kteri so med pogani, govoreč, naj ne obrezujejo sinov svojih, in da naj se tudi po šegah ne ravnajo. 22. Kaj bi torej? Množica se bo gotovo zbrala; kajti slišali bodo, da si prišel. 23. To torej stori, kar ti po¬ vemo: "Mi imamo štiri može, kteri imajo obljubo na sebi; 24. Te vzemi, in očisti se ž nji- i mi, in plačaj, naj si ostrižejo glave, in vsi bodo zvedeli, da to, kar so za-te slišali, ni res, nego da tudi sam tako živiš, da izpolnjuješ postavo. 25. Za tiste pa, kteri so izmed poganov sprejeli vero, prešo- 228 Dejanja Apostol. 21. dili smo mi, in pisali smo, da naj nič takošnega ne izpolnju¬ jejo, razen Tla naj se varujejo malikom darovanega in krvi in uda vij enega in kurbarije. 26. Tedaj je Pavel vzel može, in oČistivši se ž njimi drugi dan, šel je v tempelj, in nazna- njeval je, kedaj se bodo izpol¬ nili dnevi očiščevanja, dokler se ni darovala daritev za vsa¬ kega od njih. 27. Ko so se pa sedmeri dnevi imeli izpolniti, nekteri Judje, kteri so prišli iz Azije, ugle- davši ga v tempeljnu, nadražijo vse ljudstvo, ter polože roke na-nj, 28. Kričeč: Možje Izraelci, pomagajte! Taje tisti človek, ki zoper ljudstvo in postavo in ta kraj vse povsodi uči; in vrh tega je tudi Grke pripeljal v tempelj, in oskrunil je ta sveti kraj. 29. (Kajti videli so bili poprej Trolima Efežana ž njim v me¬ stu, za kterega so mislili, da ga je Pavel v tempelj pripe¬ ljal.) 30. In vse mesto se je vzdig¬ nilo, in drlo je ljudstvo sku- pej; in zgrabivši Pavla, vlekli so ga iz tempeljna: in precej so se vrata zaprla. 31. Ko so ga pa iskali umo¬ riti, pride glas do jezernika vojaške trume, da se je ves Je¬ ruzalem spuntal. 32. In on precej vzeme voj&' kov in stotnikov, in piitece nad-nje. Ko so pa ugledali j e ' zernika in vojake, nehali s ° biti Pavla. 33. Tedaj se jezernikpribij in ga prime, in veli ga vkleni v dve verigi; in vpraša, k« 0 daje, in kaj da je storil. 34. In eni so vpili to, a drug 1 drugo med ljudstvom. Ko P a i ni mogel gotovega zvedeti d* voljo hrupa, ukaže ga v g riU odpeljati. 35. In ko je prišel do stopo 11 ’ prigodi se, da so ga morali v °' jaki nesti za voljo sile ljudstvo- 36. Kajti šla je za njim oio°, žica ljudstva, kričeč: Pog 1101 ga! a 37. In ko je imel vniti v g r A Pavel, reče jezerniku: A? smem nekaj govoriti s teboj' On pa reče: Znaš Grški? , 38. Nisi li ti tisti Egipčan, k je pred temi dnevi punt nap r . a j vil, in izpeljal v puščave ^ t,r tisoči razbojnikov? 39. Pavel pa reče: Jaz se ^ Jud iz Tarsa, meščan ne lie ^ znanega mesta v Ciliciji; PbA sim pa te, dovoli mi govot 1 ljudstvu. 40. In ko mu je dovolil, migne Pavel z roko Ijudst^ naj umolknejo; in ko je n la velika tihota, pregovori ; Hebrejskem jeziku, govoi' e( ' Dejanja Apostol. 22. 229 XXII. Poglavje. Možje bratje in očetje! čujte Se daj moj odgovor k vam. (Ko so pa slišali, da jim Hebrejskem jeziku govori, bli so še bolj tiho.) In reče: T Jaz sem mož Jud, rojen v Tarsu Cilicijskem, odgojen r a v tem mestu pri nogah Ga¬ brijelovih, podučen na tanko j' °Četovskej postavi, vnet za ^°ga, kakor ste vsi vi danes. T Jaz sem preganjal ta pot bJer do smrti, vežoč in izdaj oč v ječe može in žene, Kakor mi tudi veliki duho- ^ priča, in vse starešinstvo; Hkterih sem tudi pisem prejel ,° bratov in sem šel v Damask, a Hi pripeljal tudi tiste, kteri tam bili, zvezane v Jeruza- b®, da bi se mučili. G Zgodi pa se, ko sem šel in e ’a se bližal Damasku, okoli P°ldneva, da me maslom a ob- • In padel sem na tla, in sli- .v Ci ? U Oj JUU.C/ A K velika svetloba z neba; ^1 sem glas, da mi pravi: Sa- H Savel! kaj me preganjaš? J • Jaz sem pa odgovoril: Kdo Gospod? In reče mi: Jaz r - ti pie, ^ ; Tisti pa, kteri so bili z me- v ideli so sicer svetlobo, in plašili so se: ali glasu s Nazarečan, kterega tveganh '• Tisti'o 9 iaš. niso '‘bali. kteri mi je govoril. Tl- In rekel sem: Kaj naj storim, Gospod? A Gospod mi reče: V stani in poj di vDamask; in tam ti se bo povedalo vse, kar ti je odločeno, da storiš. 11. Ko pa nisem videl od bli- ščeče te svetlobe, peljali so me za roko, kteri so bili z menoj, in prišel sem v Damask. 12. Neki Ananija pa, človek pobožen po postavi, kteri ima pričevanje od vseh Judov, kte¬ ri tam prebivajo, 13. Pride k meni, in vstopiv- ši se, reče mi: Savel brat, spreglej! In jaz sem še tisti čas pogledal na-nj. 14. On pa reče: Bog očetov naših te je izvolil, da spoznaš voljo njegovo, in vidiš pravič¬ nega, in slišiš glas iz ust nje¬ govih : 15. Kajti boš mu priča pri vseh ljudeh tega, kar si videl in slišal. 16. In sedaj, kaj se obotav¬ ljaš? Vstani, in krsti se, in operi grehe svoje, poklicavši ime Gospodovo. 17. Zgodi se pa, ko sem se bil vrnil v Jeruzalem, in sem v tempelj nu molil, da sem se zamaknil, 18. In videl sem ga, in rekel mi je: Pohiti in izidi naglo iz Jeruzalema, ker ne bodo spre¬ jeli pričevanja tvojega za-me. 19. In jaz sem rekel: Gospod! sami vedo, da sem jaz zapiral 230 Dejanja Apostol. 22. 23. in bil po shajališčih te, kteri so verovali v tebe; 20. In ko se je prelivala kri Štefana pričevalca tvojega, tu¬ di jaz sem stal zraven, in pri¬ volil sem na smrt njegovo, in varoval sem oblačila tistih, kte¬ ri so ga pobijali. 21. In reče mi: Pojdi; kajti jaz te bom daleč poslal med pogane. 22. In poslušali so ga do te besede, ter povzdignejo glas svoj, govoreč: Vzemi z zemlje takošnega; ker ni prav, da živi. 23. Ko so pa kričali, in me¬ tali oblačila, in prah lučali k višku, 24. Ukaže ga jezernik v grad odpeljati, rekši, naj ga z biči iztezajo, da bi zvedel, za ka- košno krivico tako vpijejo nad njim. 25. Ko so ga pa z jermeni pritegnili, reče Pavel stotniku, kteri je tam stal: Smete li člo¬ veka Rimljana, in neobsojene¬ ga bičati? 26. Slišavši pa to stotnik, pri¬ stopi in sporoči' jezerniku, go¬ voreč : Glej, kaj boš storil; kajti ta človek je Rimljan. 27. Pristopivši pa jezernik, reče mu: Povej mi, če si ti Rimljan? On pa reče: Da. 28. In jezernik odgovori: Jaz semzavelikodenarja to držav¬ ljanstvo pridobil. A Pavel re¬ če: Jaz sem se pa tudi rodil. 29. Tedaj so precej odstopil* od njega, kteri so ga imeli te' zati; pa tudi jezernik se je Dp’ ko je zvedel, da je Rimljan, 1,1 da ga je bil zvezal. 30. Drugi dan pa, ker je tel za gotovo zvedeti, za k“>J ga Judje tožijo, razveže g a 0 vezi, in ukaže priti velike® 1 duhovnu in vsemu zboru nji® 0 ' vemu; in pripeljavši Pavla d 0 '’ postavi ga pred-nje. XXIII. Poglavje. In Pavel, pogledavši na zb° ] ' reče: Možje bratje! jaz se, .j z vso dobro vestjo živel P re Bogom do današnjega dne- 2. Veliki duhoven Ananij® P 'ev> ukaže tistim, kteri so pri nj e . stali, naj ga udarijo po US® 3. Tedaj mu Pavel reče: P- ^ ril te bo Bog, stena pobelje® g in ti sediš, da bi me sodil postavi, in zoper postavo 10 veliš biti? 4. Tisti pa, kteri so zraV stali, reko: Velikega dulnb 11 Božjega preklinjaš? 1 5. Pa reče Pavel: Nisem del, bratje, da je veliki ven; pisano je namreč: ^ t glavarja naroda svojega preklinjaj.« „ 6. Vedoč pa Pavel, da je e , g , del Saducejev, a drugi jev, zavpije v zboru: bratje, jaz sem Farizej, sin" itr 231 Dejanja Apostol. 23. jizejev; za voljo upanja in vsta- J&nja mrtvih sem na sodbi. 1 • Ko je pa to rekel, nastane ra zpor med Farizeji in Sadu- Ce ji, in množica se razdeli. 8. Kajti Saduceji pravijo, da ,v i vstajanja, in tudi angelja in '* u ha ne; a Farizeji trdijo oboje. . 9- In vstala je velika krika; D vstavši pismarji od strani farizejske, pobijali so, govo- FČ: Nic hudega ne nahajamo 11 a tem človeku; če mu je pa '‘"h govoril ali angelj, ne na¬ sprotujmo Bogu. 10. Ko je pa vstal razpor ve- bal se je jezernik, da ne D Pavla raztrgali, ter ukaže, lla ;j snidejo vojaki in ga poteg¬ uje izmed njih, in odpeljejo v grad. H. Drugo noč jia pristopi Go¬ spod k njemu, in reče: Ne hoj Pavel! kajti kakor si v Je- ru zalemu pričal za-me, tako ^°ras tudi v Rimu pričati. 12. Ko seje pa zdanilo, zbere nekaj Judov, in zarote se, govorec, da ne bodo ne jedli |' e pili, dokler ne ubijejo Pav- Bilo jih je pa več kakor ' jfdeset, kteri so se bili tako ^kleli. I !• Ti pristopijo k velikim ^Jiovnom in starešinam, in re- S prisego smo se zakleli, Uborno ničesar okusili, do- er Pavla ne ubijemo. 15. Sedaj torej vi z zborom naznanite j ezerniku, naj ga pri¬ pelje jutri k vam, kakor da bi hoteli kaj natančnijega zvedeti za njegove zadeve; a mi smo pripravljeni, da ga ubijemo, predno se približa. 16. Slišavšipa sin sestre Pav¬ love za to zalezovanje, pride in vnide v grad, in sporoči Pav¬ lu. 17. Poklicavši pa Pavel ene¬ ga od stotnikov, reče: Tega mladeniča odpelji k jezerniku; kajti ima mu nekaj sporočiti. 18. On ga torej vzeme in pri¬ pelje k jezerniku, in reče: Jet¬ nik Pavel me je poklical in prosil, naj tega mladeniča po¬ peljem k tebi, kteri ima nekaj s teboj govoriti. 19. In jezernik ga prime za roko in odide na stran, in vpra¬ ševal je: Kaj je, kar mi imaš povedati? 20. Pa reče: Judje so se do¬ govorili, da te bodo prosili, da bi jutri pripeljal Pavla v zbor, kakor da bi hoteli kaj natan¬ čnijega izprašati za-nj. 21. Ti jih pa ne poslušaj; kajti zalezuje ga izmed njih več ka¬ kor štirideset mož, kteri so se zarotili, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler gane umore; in se¬ daj so pripravljeni, in čakajo tvojega odgovora. 22. Tedaj jezernik mladeniča odpusti, naročivši mu, naj ni- 232 Dejanja Apostol. 23. 24. komur ne pove, da si mi to na¬ znanil. 23. In poldicavši dva stotni¬ ka, reče: Pripravita dve sto vo¬ jakov, da pojdejo do Cezareje, in sedemdeset konjikov, in dve sto strelcev, po tretjej uri noči; 24. In pripeljejo naj živino, da Pavla posade in zdravega pripeljejo k Feliksu, poglavar¬ ju- 25. In napise pismo, lctero se je tako-le glasilo: 26. Klavdij Lizija pozdravlja častitega poglavarja Feliksa. 27. Tega moža so Judje zgra¬ bili, in lioteli so ga umoriti; ali prišel sem z vojsko, in otelsem ga, ko sem zvedel, da je Rim¬ ljan. 28. Hoteč pa zvedeti vzrok, za kaj ga tožijo, peljal sem ga v njih zbor. 29. In našel sem, da ga toži¬ jo za vprašanja njih postave, da pa nima nobene krivice, za ktero bi bil vreden smrti ali vezi. 30. Ko mi se je pa naznanil naklep, kterega so kovali Jud¬ je zoper tega moža, poslal sem precej k tebi, sporočivši tudi tožnikom, naj pred teboj pove¬ do, kar imajo zoper njega. Zdrav! 31. Tedaj so vojaki, kakor jim se je bilo naročilo, Pavla vzeli in odpeljali po noči v An- tipatrido. 32. A drugi dan so se vrnil 1 v grad, pustivši konjike, da so šli ž.njim. 33. Ti pa, ko so prišli v Ce- zarejo, oddali so pismo pogl a ' varju, in postavili so Pavl a pred-nj. 34. Poglavar pa, ko je p re ' bral in vprašal, iz ktere dežel 6 da je, in je zvedel, da iz Cii 1 ' cije: 35. Zaslišal te bom, reče, k e ' dar tudi tožniki tvoji pridej 6. In ukazal je, naj ga varuj 6 ;) 0 v dvoru Herodovem. v XXIV. Poglavje. Crez pet dni pa snide velik? duhoven Ananija s starešina# 11 j in govornikom nekim Ter 1 ' 1 ' lom; in ti pridejo pred pog’l a ' varja zoper Pavla. 2. Ko je bil pa poklican, čne tožiti Tertul, govorec: 3. I)a imamo veliko miru r tebi, in pravice in sreče, kF 1 ’ 0 se narodu temu gode po tvoj 6 ) previdnosti, vselej in povsou 1 ’ častiti Feliks! sprejemamo zA s j hvaležnostjo. 4. Ali da ti ne bom dalje na# legoval, prosim, da bi nas P°. slušal ob kratkem po svoj 6 ) dobroti. 5. Našli smo namreč tega ol°' veka, da je kuga, in budi p 11 " I zoper vse Jude po vsem svet* 1 ’ Dejanja Apostol. 24. 233 111 je vodnik ločinki Nazaret- skej, Kteri je izkusil tudi tem- jjrij oskruniti; kterega smo tu- 7* zgrabili in po svoiej postavi hoteli soditi; ]■ Ali prišel je Lizija jezer- lu k, ter ga je z veliko silo iz r °k naših odpeljal, Ukazavši tožnikom njego¬ vi), naj gremo k tebi; od nje- Sa-boš mogel sam, ko izprašaš, to zvedeti, za kar ga mi tožimo. 9- Pritrdili pa so tudi Judje, govoreč, da je to tako. . 10- Pavel pa odgovori, ko mu ' |e poglavar namignil, da naj govori: Ker vem, da si veliko to sem sodnik temu narodu, Ogovarjal bom to, kar se me¬ to tiče, toliko srčneje: ,U- Ko lahko zveš, da ni več, to\kor dvanajst dni, kar sem Prišel molit v Jeruzalem. I n n i so me našli v tem- |'tojnu, da bi se bil s kom pre- jrial ali da bi bil napravljal j rip med ljudstvom, ne po sha- 3o. —, ne po mestu; ■P In tudi izkazati ne more- ’ za kar me sedaj tožijo. P To ti pa priznavam, da po til ko ' >0 d. ktero imenujejo ločinko, r služim Boga očakov, ve- v va ,jc vse, kar je po postavi in Prerokih pisano, U 5 - Upanje imajoč na Boga, riega tudi oni sami čakajo, da bo vstajanje mrtvim, pravič¬ nim in nepravičnim. 16. V tem si pa sam prizade¬ vam, da bi brezmadežno vest imel pred Bogom in ljudmi vseg- dar. 17. Črez več pa let sem pri¬ šel miloščino delit narodu svo¬ jemu in daritve; 18. Pri tem so me našli oči¬ ščenega v tempeljnu, ne z ljud¬ stvom ne s hrupom, neki Jud¬ je iz Azije, 19. Kteri bi imeli predte priti in tožiti, če kaj imajo zoper mene. | 20. Ali naj ti sami povedo, če so našli krivico na meni, ko sem stal pred zborom; 21. Razen za voljo tega edi¬ nega glasu, s kterim sem za¬ vpil, stoječ med njimi: Zavoljo vstajanja mrtvih me sodite da¬ nes. 22. Slišavši pa to Feliks, od¬ loži jim, na tanko vedoč, kar ta pot zadeva, in reče: Kedar Lizija jezernik snide, razsodil bom vašo stvar. 23. In ukazal je stotniku, da se ima Pavel varovati, in da naj se nikomur od njegovih ne brani streči mu ali dohajati k njemu. 24. A črez nekaj dni pride Feliks z Družilo ženo svojo, ktera je bila Judinja, in pokliče Pavla, in slišal ga je o veri v Kristusa. 234 Dejanja Apostol. 24. 25. 25. Ko je pa govoril on o pra¬ vici in zdržljivosti in priliod- njej sodbi, nplaši se Feliks, in odgovori: Zasedaj pojdi; a ke- dar bom prigoden čas imel, po¬ klical te bom. 26. Zraven se je pa tudi na¬ dejal, da mu bo Pavel dal de¬ narja, da bi ga izpustil; za to ga je tudi pogostoma klical in se razgovarjal ž njim. 27. Ko ste se pa izpolnili dve leti, prejme Feliks nastopnika Porcija Festa; lioteč pa Feliks Judom ugoditi, pustil je Pavla zvezanega. XXV. Poglavje. I est torej, ko je bil prišel v deželo, izšel je črez tri dni iz Cezareje v Jeruzalem. 2. In prišli so k njemu veliki duhovni in prvaki Judovski zoper Pavla, in prosili so ga, 3. Iskajoč milosti zoper njega, da bi ga poslal v Jeruzalem, in zalezovali so, da bi ga umo¬ rili na poti. 4. Fest pa odgovori, da se Pavel varuje v Cezareji, in da on sam kmalu pojde tje. 5. Kteri torej od vas morejo, reče, naj z menoj snidejo, in če je kakošna krivica na tem mo¬ žu, naj ga tožijo. 6. In prebivši med njimi ne več kakor deset dni, snide v Ce- zarejo, in drugi dan sede na so¬ dišče, in ukaže Pavla prip e ' ljati. 7. Ko ga pa pripeljejo, ob sip pij o ga Judje, kteri so prišli # Jeruzalema, in prinašali so 2°' per Pavla mnoge in težke krj' vice, kterih niso mogli izkaz rit 8. Ko se je Pavel zagovarjal’ Nič se nisem pregrešil ne z°' per postavo Judovsko, ne z°' per tempelj, ne zoper cesarp' 9. Fest pa, hoteč Judom ug'°' diti, odgovori Pavlu in reč e: Hočeš iti gor v Jeruzalem. d» te tam sodim za to? 10. Pavel pa reče: Na česal' jevem sodišči stojim, kjer je treba soditi; judom nis eI ' nobene krivice storil, kak 0 ’ tudi ti dobro veš. 11. Kajti če sem kriv, in s e ^ kaj smrti vrednega storil, ^ branim se umreti; če pa ni^ c ga ni, česar me dolže, nem 01 me nihče njim izdati. Na c sarja se sklicujem. 12. Tedaj Fest, pogovor^ se z zborom, reče: Na o si se sklical, k cesarju poj i 4 jesriJf j de* 13. Ko je pa minulo nek°}'^ dni, prideta Agripa kralj 1 Bernika vCezarejo pozdra Festa. 14. Ko sta se pa več dni F mudila, pove Fest kralju z a<: a vo Pavlovo, govoreč: Neke® moža je pustil Feliks v je&> 15. Za voljo kterega so, A sem bil v Jeruzalemu, V* 1 " Dejanja Apostol. 25. 26. 235 k nieni veliki duhovni in sta¬ rine Judovski, proseč, naj obsodim; 16. Kterim sem odgovoril, da D navada pri Rimljanih, da hi 8e izdal kakošen človek na Srill 't, dokler obtoženi nima Pred licem tožnikov, in ne Prejme mesta, da se zagovarja Za krivico. 17. Ko so se torej tu sešli, s edel sem brez vsega odlaša¬ la drugi dan na sodišče, in ukazal sem moža pripeljati; 18. Ko gar tožniki stoječ tam, 111 so nobene takošne krivice pitali, kakor š n i h sem priča¬ koval jaz, 19. Nego nekošna vprašanja 0 Sv ojej praznej veri so imeli z °per njega, in o nekošnem J ezusu, kteri je umrl, za ko- gar j e p a vel trdil, da živi. 20- Jaz pa, ne vedoč, kaj bi l* a to vprašanje odgovoril, re¬ kel sem, ako bi hotel iti v Je- ll *zalem, in tam sojen biti za to. jkl- Ko se je pa Ravel ogla¬ si da naj ga varujemo do Av¬ gustove sodbe, ukazal sem ga Hrovati, dokler ga ne pošljem k cesarju. Agripa pa Festu reče: , at l bi tudi jaz tega človeka 1 ] sal. Qn pa: Jutri, reče, ga ^ slišal. > p Drugi dan pa, ko je pri- 1 Agripa in Bernika z veliko av o, in sta vstopila v sodniš- j nico, z jezerniki in najimenit- nijimi mestnimi možmi, in je bil Fest ukazal, pripeljejo Pavla. 24. InFest reče: Agripa kralj, in vsi možje, kteri ste tu z na¬ mi! vidite tega, za voljo kte- rega me je vsa množica Judov nadlegovala v Jeruzalemu in tu, kričeč, da ne sme več živeti. 25. Jaz pa, ko sem spoznal, da ni nič smrti vrednega sto¬ ril, in se je tudi on sam skli¬ cal na cesarja, sklenil sem ga ; poslati; 26. Za kterega nimam kaj go¬ tovega pisati gospodarju: za to sem ga pripeljal pred vas, in zlasti pred tebe, kralj Agripa, da bom, ko se izpraša, imel kaj pisati. 27. Kajti neumno mi se zdi poslati zvezanega, krivice pa njegove ne naznaniti. I XXVI. Poglavje. Agripa pa Pavlu reče: Do¬ pušča ti se, da sam zase govo¬ riš. Tedaj se je Pavel zago¬ varjal, stegnivši roko: ! 2. Srečnega se štejem, kralj Agripa, da se imam danes pred teboj zagovarjati za vse, če¬ sar me Judje dolže: 3. Zlasti, ker vem, da poznaš vse šege in prepire, kteri so med Judi: za to te prosim, da bi me potrpežljivo poslušal. 4. Življenje torej moje od 236 Dejanja Apostol. 26. mladosti, kakošno je bilo od začetka med narodom mojim v Jeruzalemu, vedo vsi Judje, 5. Poznajoc me od začetka (če hočejo pričati), da sem po najostrejšej ločinki vere naše živel ko Farizej. 6. In sedaj stojim pred sodbo za voljo upanja obljube, ktero je obljubil Bog očetom našim; 7. Ktero dvanajsteri rodovi naši, služeč Bogu noč in dan, upajo doseči. Za voljo tega u- panja sem, kralj Agripa! tožen od Judov. 8. Kaj? Neverjetno vam se zdi, da Bog mrtve obuja? 9. Tudi jaz sem sicer menil, da moram zoper ime Jezusa Nazarečana veliko nasprotne¬ ga storiti; 10. Kar sem tudi storil v Je¬ ruzalemu, in veliko svetih sem jaz v ječe zaprl, ko sem bil od velikih duhovnov oblast prejel. In ko so jih morili, pristajal sem na sodbo. 11. In po vseli shajališčih sem jih pogosto mučil in silil pre¬ klinjati: in neizmerno sem div¬ jal zoper nje, in preganjal sem jih tudi noter do vnanjih mest, 12. In ko sem za tega voljo šel v Damask z oblastjo in do¬ volj enj em od velikih duhovnov: 13. O poldne na potu sem vi¬ del, kralj, z neba luč svetlejšo od svetlobe solnčne, ktera je obsijala mene in tiste, kteri so bili z menoj. 14. In ko smo vsi padli n® zemljo, slišal sem glas, da m 1 pravi v Hebrejskem jezik 11, Savel! Savel! kaj me preg a ' njaš? Težko ti je proti ostn« brcati. 15. Jaz sem pa rekel: Kdo sl Glospod? On pa reče: Jaz se« 1 Jezus, kterega ti preganjaš. 16. Ali vstani in stopi na n°' ge svoje; za to namreč sem k se prikazal, da te naredim služabnika in pričo tega, k al si videl, in tega, v čemer ti s c bom pokazoval; 17. In otel te bom od lju^' stva in poganov, med ktere F sedaj pošiljam, 18. Da jim odpreš oči, da S e izpreobrnejo od teme k lu&> in od oblasti satanove k Bog -11 ' da prej mo odpuščanje greh"') in delež med svetimi po vet 1 ’ ktera je v mene. 19. Za to, kralj Agripa! F' sem bil nepokoren nebeŠk 6 .) prikazni, 20. Nego sem najprej te«* 1 kteri so v Damasku in v Jer«' zalemu, in po vsej deželi J 11 ' dejskej, a po tem pogan)« 1 oznanil, naj se spokore in X K preobrnejo k Bogu, delaj 00 vredna dela pokore. 21. Za tega voljo so me Ju4) 6 v tempeljnu zgrabili in izk«' sili z rokami umoriti. 237 Dejanja Apostol. 26. 27. . 22. Ali dobivši pomoč, ktera k od Boga, stojim do današ¬ njega dne, in pričam malim in v elikim, ne govoreč nič dru¬ gega nego, kar so govorili pre¬ čki, da se bo zgodilo, in Moj¬ zes: 23. Da bo Kristus trpel, in da j°i prvi iz vstajanja mrtvili, 11 ( ' oznanjeval narodu in po- £ a noni. 24. Ko je pa to odgovarjal, ^eČe Fest z močnim glasom: ^eŠaŠ se, Pavel! Velika uče- r,0s: t tvoja ti jemlje um. 25. On pa reče: Ne mešam S( h vrli Fest, nego besede res- ^jee in razumnosti govorim. ,26. Saj ve za to kralj, pred storim tudi svobodno govorim; ?? verujem namreč, da bi mu , J| '° od tega kaj neznano: kajti se ni godilo v kotu. 2?- Veruješ, kralj Agripa, Prerokom? Vem, da veruješ. 48. Agripa pa Pavlu reče: Ijtalo, p a me boš pregovoril, Kristjan postanem. 29. Pavel pa reče: Želel bi ( Boga, da, bodi si malo ali e bko, da ne bi samo ti, nego j p vsi, kteri poslušajo danes, ( jjk°Šni bili, kakoršen sem tu- 1 Dz, razen vezi teh. v In ko je to izgovoril, j) ; a ne kralj in poglavar, in prilika, in kteri so ž njimi k In ko so bili na stran od¬ šli, razgovarjali so se, govo¬ reč: Ta človek ni nič smrti ali vezi vrednega storil. 32. Agripa pa Festu reče: Izpustil bi se lahko ta človek, da se ni sklical na cesarja. XXVII. Poglavje. Kakor je bilo pa sklenjeno, da se imamo po morji odpeljati v Italijo, izročili so Pavla in nekaj drugih jetnikov stotniku, po imenu Juliju, od cesarske trume. 2. In stopivši na ladjo Adra- mitsko, da se popeljemo poleg* Azijskih krajev, odrinili smo; in bil je z nami Aristarh Ma- cedonec iz Soluna. 3. In drugi dan smo prišli v Sidon. In Julij je priljudno ravnal s Pavlom, in dovolil mu je k prijateljem iti in dati si postreči. 4. In ko smo odtod odrinili, peljali smo se za Ciprom, ker so nam bili vetrovi nasproti. 5. In ko smo morje, ktero je med Cilicijo in Pamfilijo, pre¬ pluli, prišli smo vMiroLicijsko. 6. In tu je našel stotnik ladjo Aleksandrijsko, ktera je jadra¬ la v Italijo, in del nas je va-njo. 7. Ko smo se bili pa mnogo dni počasi vozili, in komaj pro¬ ti Gnidu prišli, ker nam veter ni dal, dopluli smo pod Kret pri Salmonu. 238 Dejanja Apostol. 27. 8. In komaj se vozeč mimo njega, prišli smo v neki kraj, kteri se imenuje Dobro Prista¬ nišče, poleg kterega je bilo blizu mesto Laseja. 9. Ko je bilo pa veliko časa prešlo, in je bila vožnja že ne¬ varna, ker je uže tudi post mi¬ nul, opominjal je Pavel, 10. Govoreč jim: Možje! vi¬ dim, da hoče vožnja z nevoljo in veliko izgubo biti, ne le za blago in ladjo, nego tudi za življenje naše. 11. Ali stotnik je krmarju in gospodarju ladje bolj verjel, nego temu, kar j e Pavel pravil. 12. In ker pristanišče ni bi¬ lo pripravno zazimovanje, skle¬ nili so skoro vsi, odpeljati se odtod, ne bi li kako mogli priti do Fenike, da bi prezimili v pristanišči Kretskem, ktero gleda proti jugu in zahodnje- mu Severju. 13. Ko je pa jug potegnil, misleč, da bodo namen doseg¬ li, odrinili so, in peljali so se blizu ob Kretu. 14. Ali ne dolgo po tem se vzdigne njemu nasproti vihar vrtinec, kteri se imenuj eVzhod- nji sever. 15. Ko je pa ladjo zaneslo, in se ni mogla vetru upirati, izročili smo jo valovom, in no¬ sili so nas. 16. Ko nas je pa pod neki otočič, kteri se imenuje Klav- da, zaneslo, komaj smo mogh zadržati čolnič; 17. In ko so ga vzdignili, V 0 .' služili so se pripomočkov, n 1 ovili so ladjo; in boječ se, da ne bi na kleče zadeii, spustih so jadra, in tako so se peljali 18. Ko nas je pa vihar hudo metal, izmetavali so drugi dan- 19. In tretji dan smo s sv°' jimi rokami ladijno orodje i ž ' metali. 20. Ko se pa ne solnce n e . zvezde niso pokazale več dni in ni majhena burja pritiskala’ izginilo je uže vsako upanj e ’ da bi se oteli. 21. In ko se uže dolgo časa ni jedlo, tedaj Pavel, stoj e f sredi njih, reče: Imeli bi bdi o možje! poslušati me in 1,0 odriniti od Kreta, in obvarovan se te nevolje in izgube; 22. A sedaj vas opominjan 1 ’ da bodite srčni: kajti noben 0 življenje od vas se ne bo izg 11 ' bilo, razen ladja. , 23. Prikazal mi seje nanu' e to noč angel j Božji, kogar sem in komur služim, 24. Govoreč: Ne boj se, vel! pred cesarjem imaš stah) in glej, podaril ti je Bog vse ’ kteri se peljejo s teboj. 25. Za to bodite srčni, možp ker verujem Bogu, da se h° tako zgodilo, kakor mi je bn rečeno. Dejanja Apostol. 27. 239 26. Imamo pa na neki otok Zleteti. 27. Ko je pa štirinajsta noč P r isla, in smo se vozili po Ja¬ vanskem morji, okoli polnoči z V;lo se je mornarjem, da jim bliža neki kraj. 28. In izmeri vsi globočino, aa jdejo dvajset sežnjev; a ko s ° malo dalje prišli, in so zo- l )e t izmerili globočino, našli so Enajst sežnjev. 29. In boječ se, da ne bi na ^alnata mesta naleteli, vrgli 8 krma štiri mačke, in že- e H so, da bi se dan naredil. Ko so pa mornarji gle- a b pobegniti iz ladje, in so Ustili čolnič v morje, z izgo¬ nom, kakor da hočejo s prcd- V e ga konca mačke spustiti, ®1- Reče Pavel stotniku in !°jakom ; Če ti ne ostanejo v a A)i, to se vi oteti ne morete. ^2. Tedaj so vojaki odsekali ■ čolniču, in pustili so, da ^ izpadel. A ko se je uže danilo, Vosil je Pavel vse, da naj vze- I jedi, govoreč: Štirinajsti dan ^ Vmes, kar čakate in živite !j e z jedi, ne vzemši ničesar. v °V Za to vas prosim, da ^mite jedi; kajti to j e za va 3 zdravje: ker nikomur od ne bo las z glave spadcl. k In ko je to rekel, vzel je v Vp in zahvalil je Boga pred I ei V; inprelomivši, jel je jesti. 36. Tedaj so vsi srčneji po¬ stali, in vzeli so tudi oni jedi. 37. Bilo nas je pa vseh duš na ladji dve sto šest in sedem¬ deset. 38. In ko so se nasitili jedi, olajšali so ladjo, izmetavši žito v morje. 39. Ko se je pa zdanilo, niso poznali dežele; ugledajo pa ne¬ ki zaliv, ki je imel breg, na kterega so mislili, ko bi mogli, izvleči ladjo. 40. In ko so bili mačke vzdig¬ nili, prepustili so ladjo morju, odvezavši ob enem vrvi krmil; in razpeli so prednje jadro po vetru, in vozili so se proti bregu. 41. Ko so pa naleteli na kraj, kteri je imel po obeli straneh morje, zaudarili so z ladjo ob peč; in prednji konec seje na¬ sadil in je ostal trd, a krm se je razbijal od sile valovja. 42. Vojaki pa so se dogovo¬ rili, da bodo jetnike pomorili, da ne bi kdo izplaval in po¬ begnil. 43. Stotnik pa, hoteč Pavla ohraniti, prepove njih naklep, in ukaže, naj tisti, kteri znajo plavati, najprej izkočijo in izi¬ dejo na zemljo; 44. Drugi pa nekteri na des¬ kah, nekteri pa na kosovih od ladje: in tako seje zgodilo, da | so vsi živi izšli na zemljo. 240 Dejanja Apostol. 28. XXVIII. Poglavje. In ko so se bili oteli, tedaj so spoznali, da se otok imenuje Melita. 2. Divjaki pa so nam izkazo¬ vali ne majlieno ljudmilost; kajti naložili so grmado, in sprejeli so nas vse, za dež, ki je sel, in za mraz. 3. Ko je pa zgrabil Pavel kup boste, in je del na ogenj, izide gad od vročine, in obesi mu se za roko. 4. Ko so pa videli divjaki, da mu visi zver na roki, govorili so med seboj: Gotovo je ta člo¬ vek ubijalec, kterega, otetega iz morja, pravica maščevalka ne pusti živeti. 5. On pa otrese zver na ogenj, i in nič hudega mu se ni zgodilo, j 6. Oni so pa čakali, da bo otekel ali li krati padel in umrl. Ko so pa dolgo čakali, in so' videli, da mu se nič hudega ne zgodi, premenili so se, in pra¬ vili so, da je Bog. 7. Okoli tega kraja pa so bile pristave poglavarja otoka, po imenuPublija, kteri nas je spre¬ jel in tri dni prijazno gostil. 8. Zgodi se pa, da je oče Pu- blijev od mrzlice in griže bo¬ lan ležal: k temu Pavel vnide, in molivši, položi na-nj roke, in uzdravil ga je. 9. In ko se je to zgodilo, do¬ hajali so tudi drugi, kteri so imeli bolezni na otoku, in °' zdravljali so se; 10. Kteri so nas tudi z veli' kimi častmi častili, in ko s® 0 odšli, naložili so, kar je bil° potreba. 11. A po treh mesecih sme s® odpeljali na ladji Aleksandri,]' skej, ktera je bila prezimil na otoku, in je imela znam e ' nje Dvojčkov. 12. In pripeljavši se v Sir a ' kuz, ostali smo tu tri dni. 13. Odtod smo se okoli p e ' ljali, in prišli smo v Regijo, P ko je en dan potem potegu 1 jug, prišli smo drugi dan v P 11 ' teole. 14. Tu smo našli bratov, ^ prosili so nas, naj bi pri AF prebili sedem dni; in tako sm° prišli v Rim. 15. In odtod, ko so bratj e slišali za nas, izšli so nam n 9 ' proti noter do AgapijeveF Trga in Treh Krčem; in F jih je videl Pavel, zahvalil J e Boga, in napolnil se je upanja. 16. Ko smo pa prišli v RF’ izročil je stotnik jetnike voj' vodu; a Pavlu se je dovoF prebivati, kjer sam hoče, 2 v °' jakom, kteri ga je varoval- 17. Zgodi pa se po treh dn'od svoj imel za kaj tožiti. 20. Za voljo tega torej vzro- sem vas poklical, da bi vas Videl in ogovoril; kajti za vo- 9° upanja Izraelovega sem o- to>van v to verigo. ^1 • Oni mu pa reko: Mi nismo pisem za-te prejeli iz Ju¬ deje, in tudi nobeden izmed to' a tov ni prišel, da bi sporo- to ali govoril kaj o tebi hu¬ dega. ^2. Prosimo pa slišati od te¬ nko nam je znano, da jej --- j 0 ^. aa j da misliš; kajti za to to povsodi zoper govori. .3- In ko so mu odločili dan, totolo jih je k njemu v stano¬ ve veliko; kterim je razla- I h pričevaje, kraljestvo Bož- j 1 jn izkazujoč jim to, kar se ^°liČe Jezusa, iz postave Moj- ^tove i n prerokov, od zore do 24. In nekteri so verovali te¬ mu, karjmje pravil, a nekteri niso verovali. 25. In ker niso bili ene misli med seboj, odhajali so, ko je rekel Pavel eno besedo: Dobro je povedal sveti Duh po Izaiji preroku očetom našim, 26. Govoreč: »Pojdi k temu ljudstvu in reci: S sluhom bo¬ ste slišali, in ne boste umeli; in z očmi boste gledali, in ne boste videli. 27. Kajti okamenelo je srce temu ljudstvu, in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili: da ne bi kako z očmi videli, in z ušesi slišali, in s srcem ume¬ li in izpreobrnili se, ter bi jih uzdravil. « 28. Bodi vam torej znano, da se je poganom poslalo zveli¬ čanje Božje: oni bodo tudi po¬ slušali. 29. In ko je to povedal, odšli so Judje, in imeli so mnogo prepira med seboj. 30. Ostal je pa Pavel celi dve leti v svojem najetem stano¬ vanji, in sprejemal je vse, kteri so dohajali k njemu, 31. Oznanjujočkraljestvo Bož¬ je, in učeč to, kar je Gospoda Jezusa Kristusa, z vso srčnost¬ jo, in nikdor mu ni branil. 242 Pavla Apost. List Rimljan. 1. PAVLA APOST. LIST RIMLJANOM. I. Poglavje. Pavel služabnik Jezusa Kri¬ stusa, poklican apostelj, odlo¬ čen za evangelj Božji, 2. (Kterega je najprej oblju¬ bil po prerokih svojih v pismih svetili,) 3. O svojem sinu, (rojenem iz semena Davidovega po mesu, 4. Potrjenem za sina Božjega v moči z duhom svetosti po vstajanji mrtvih,) Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem, 5. (Po kterem smo prejeli mi¬ lost in apostelj stvo na posluš¬ nost vere med vsemi pogani za ime njegovo, 6. Med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa Kristusa,) 7. Vsem, kteri so v Rimu, ljubljenim Božjim, poklicanim svetim, milost vam in mir od Boga očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa. 8. Najprej se pa zahvaljujem Bogu svojemu po Jezusu Kri¬ stusu za vse vas, da se vera vaša oznanja po vsem svetu; 9. Kajti priča mi je Bog, kte- remu služim v duhu svojem v evangelji sina njegovega, da se vas neprenehoma spomi¬ njam, 10. Vsegdar v svojih molitvi proseč, da bi se mi kako u» e posrečilo v volji Božjej priti k vam. 11. Kajti močno želim videt 1 vas, da bi vam dal kakošen dU' hovni dar za potrjenje vaše; 12. A to je, da se skup P°' razveselimo z vami s skup 110 vero, vašo in mojo. 13. Ne čem pa, bratje, da bj ne vedeli, da sem mnogi ki -11 namenil priti k vam, (pa s ellJ bil zadržan noter do sedaj,) d® bi kakošen sad dobil tudi m e . vami, kakor tudi med drugih pogani. 14. Grkom in pa divjake 111 ' modrim in pa neumnim ^ dolžnik. 15. Tako, kar se mene ti ce ' voljen sem tudi vam, kteri sfC v Rimu, evangelj oznaniti- 16. Kajti ne sramujem evangelja Kristusovega, ker J moč Božja na zveličanje kemu, kteri veruje, Judu P najprej in Grku. 17. Ker se pravica BoŽju njem razodeva iz vere v kakor je pisano: »A pravi® bo od vere živel.« 18. Kajti razodeva se ) c/ '‘ 243 Pavla Apost. List Rimljan. 1. 2. ^°žja z neba na vsako nepo- ' J °Žnost in krivico ljudi, kteri le snico v krivici zadržujejo; 19- Kajti kar je znano za ;.°8’a, očitno je med njimi, ker J 1111 je Bog razodel. ^0. Ker kar se na njem ne ^°re videti, to se od ustvar¬ ja sveta opaža in vidi na njegova večna moč in °Žanstvo, da jih ni moči za¬ govarjati. Kajti spoznavši Boga, ni- ? _ ga kakor Boga postavili mu zahvalili, nego zmelo A J*ni je v njih mislih in po¬ snelo je njih nerazumno «i’ce. ^2. Izdajajoč se za modre, po¬ beli so, j In premenili so slavo ne- °bljivega Boga s podobo ob- • aza trohljivega človeka in ptic a Četveronogili živali in laze- % zverin. p L Za to jih je tudi izročil ( | 0 & v željah src v nečistost, j?; skrunijo njih telesa med ^ lrQ i samimi; ( ^' K Kteri so premenili resni- v ° J’ 0 žjo v laž in so izkazali ^ 0 Čast in službo stvoru ne- A stvarniku, kteri je blago- Afljen na veke. Amen. Sjl Za to jih je izročil Bog v «k, ,I1(1 otne strasti, kajti njih žen- j s° premenile naravno upo- j A d e vanj e v protinaravno, • A enako so tudi možki, zavrgši naravno upotrebljeva- nje ženske, unetili se v svojej želji eden za drugega, možki z možkimi sram počinjaje in zasluženo plačo svoje zmote na sebi samih prejemaje. 28. In kakor niso odobrili, Boga imeti v spoznanji, izro¬ čil jih je Bog popačenej pame¬ ti, da so delali, kar ni spo¬ dobno, 29. Ter so bili napolnjeni vsake krivice, kurbarstva, ma¬ lopridnosti, lakomnosti, hudob¬ nosti, polni zavisti, ubojstva, prepira, zvijače, zlobnosti; 30. Prišepetovalci, obreko¬ valci, zaničevalci Boga, gro- zovitniki, Ošabniki, bahači, iz¬ mišljeval ci hudega, roditeljem nepokorni; 31. Nerazumni, ne držeči za¬ veze, brez ljubezni, nesprav¬ ljivi, nemilostni; 32. Kteri, če ravno so spo¬ znali Božjo pravico, da so, kte¬ ri taka dela delajo, vredni smr¬ ti, ne samo to delajo, nego tudi privoljujejo na to s temi, kteri to delajo. II. Poglavje. Za to se ne moreš zagovar¬ jati, o človek vsak, kteri koli sodiš; kajti v čemer sodiš dru¬ gega, sebe samega obsojaš, ker ravno tisto delaš, kteri sodiš. 2. Vemo pa, da sodba Božja 16 * 244 Pavla Apost. List Rimljan. 2. prihaja po resnici na te, kteri taka dela delajo. 3. Jeli pač misliš to, o človek, kteri sodiš tiste, kteri taka de¬ la delajo, a to delaš, da boš ti ubežal sodbi Božjej? 4. J eli bogastvo nj egove dobro¬ te in prizanesljivosti in potrp- ljivosti zaničuješ, ne vedoč, da te dobrota Božja na spokornost vodi? 5. S svojo trdovratnostjo pa in z nepokornim srcem sprav¬ ljaš sebi samemu jezo za dan jeze in razodetja pravične sod¬ be Boga, 6. Kteri bo dal vsakemu po njegovih delili: 7. Tistim namreč, kteri s sta¬ novitnostjo v dobrem delu sla¬ vo in čast in netrohljivost išče¬ jo, večno življenje; 8. A prepirljivim in resnici nepokornim, krivici pa pokor¬ nim, srd in jezo. 9. Stiska in zadrega na vsa¬ ko dušo človeka, kteri hudo dela, najprej pa na Juda in Grka; 10. A slava in čast in mir vsakemu, kteri dobro dela, najprej pa Judu in Grku; 11. Ker Bog ne gleda, kdo je kdo. 12. Kajti kteri koli so brez postave pregrešili, brez posta¬ ve bodo tudi poginili, in kteri koli so v postavi pregrešili, po postavi se bodo sodili, 13. (Kajti kteri poslušajo p°' stavo, niso pravični pred B°' gom, nego kteri po postavi de- lajo, opravičili se bodo. 14. Ker kedar pogani, k te i’i nimajo postave, po naravi, k^ r je postavno, delajo, ti so n® imajoč postave, sami sebi p°' stava; 15. Kteri kažejo, da je dok po postavi zapisano v njih srčik ker jim je vest za pričo in &e ' misli med seboj tožijo ali tud 1 zagovarjajo), 16. Na dan, kedar bo sodd Bog skrivnosti ljudske, pe Abrahama, kteri je oče vseh a a s , 11-(Kakor j e pisano: »Zaoče- ta mnogih narodov sem te po¬ javil.«) pred Bogom, kteremu K Veroval, kteri oživlja mrtve in kliče to, kar ni, kakor da je- 18. Kteri je veroval na up proti upu, da postane oče mno¬ gih narodov poleg rečenega: »Tako bo seme tvoje.« 19. In ne oslabevši v veri ni premislil svojega telesa uže umrtvljenega, ker je imel bli¬ zu sto let, in mrtvosti materni¬ ce Sarine. 20. A na obljubo Božjo ni po- sumnjil z nevero, nego ojačil se je v veri davši čast Bogu, 21. In popolnoma prepričavši se, daje, kar je obljubil, mo¬ goč tudi storiti. 22. Za to se mu je tudi zara¬ čunilo za pravico. 23. Ali ni napisano samo za njega, da se mu je zaračunilo; 24. Nego tudi za nas, kterim ima biti zaračunjeno, kteri ve¬ rujemo v tistega, kteri je obu¬ dil Jezusa Gospoda našega iz mrtvih, 25. Kteri je bil dan za grehe naše in je vstal za opravičenje i naše. V. Poglavje. Opravičivši se torej z vero, imamo mir z Bogom po Gospo¬ du našem Jezusu Kristusu, 2. Po kterem smo tudi pristop dobili z vero v to milost, v kterej stojimo, in hvalimo se z upom slave Božje. 248 Pavla Apost. List Rimljan. 5. 3. Pa ne samo to, nego se tu¬ di hvalimo v stiskah vedoč, da stiska potrpljivost dela, 4. A potrpljivost izkušenost, izkušenost pa up, 5. A up ne osramočuje, ker je ljubezen Božja izlita v srcih naših po duhu svetem danem nam. 6. Kajti Kristus je, ko smo mi še slabi bili, svoj čas za ne- pobožne umrl, 7. Ker bo težko kdo za pra¬ vičnega umiral, za dobrega lah¬ ko da se kdo drzne umreti. 8. Pokazuje pa Bog svojo lju¬ bezen do nas, da je, ko smo mi še grešniki bili, Kristus za nas umrl. 9. Mnogo bolje se bomo torej, opravičivši se sedaj v krvi nje- govej, po njem jeze rešili. 10. Kajti če smo se spravili z Bogom s smrtjo njegovega sina, dokler smo sovražniki bili, s tem bolje se bomo zveličali spravivši se v njegovem živ¬ ljenji. 11. Pa ne samo to, nego se tudi hvalimo z Bogom po Go¬ spodu svojem Jezusu Kristusu, po kterem smo sedaj spravo dobili. 12. Za to kakor je po enem človeku greh na svet prišel in po grehu smrt, in tako je na vse ljudi smrt prišla, v komer so vsi pregrešili. 13. Kajti greh je bil noter do postave na svetu, ali se greh ne računi, dokler ni postave- 14. Nego zakraljevala je son't od Adama do Mojzesa tudi nad temi, kteri niso pregrešili na spodobo Adamovega prestopa kteri je podoba tega, kteri je imel priti. 15. Ali ni kakor pregreha ta- ko tudi dar, kajti če so po pi' e ' grebi enega mnogi pomrli, mnogo bolje se je milost Božja in dar v milosti enega človeka Jezusa Kristusa na mnoge poo- bilšal. 16. In dar ni kakor greli ene' ga, ker obsojenje je bilo iz en e pregrehe na pogubo, a dar P mnogih pregreh na opravičenje' 17. Kajti če je za pregreh 0 enega smrt zakraljevala po te« 1 enem, za mnogo bolje bodo ti¬ sti, kteri prejemajo obilnost milosti in dara pravice, v žN' ljenji kraljevali po enem J e ' zusu Kristusu. 18. Kakor j e torej po pregreh 1 enega prišlo obsojenje na vse ljudi, tako je tudi po pravično¬ sti enega prišlo na vse ljn delale so v naših udih greši} 6 strasti zbujene po postavi, ( ‘ a smrti sad obrode. 6. Sedaj smo se pa rešili p°' stave, ko je odmrlo to, v čem 61 smo bili držani tako, da služi' mo v novosti duha in ne v s fa ' rini črke. 7. Kaj torej porečemo? p 08 ^ va je greh? Bog ne daj! & greha nisem spoznal razen sp 0 ' stavo, kajti za poželenje bi 1,0 bil vedel, ko bi postava ne g° vorila: »Ne poželi.« i ,j 8. Ko je pa priložnost do greh po zapovedi, napravil J v meni vsako poželenje; koJ‘ greh brez postave je bil nn't e '( 9. A jaz sem živel brez P“j stave nekdaj, ko je pa zapo ft ’ prišla, oživel je greh, ^ 10. A jaz sem umrl in n® se je, da mi je ta zapoved, k j raje bila za življenje, za stfL 11. Kajti greh, dobivši pr^° g nost z zapovedjo, ukanil 11 je in ž njo umoril. ^ 12. Tako je postava sveto zapoved sveta in pravično dobra. 13. Dobro je torej meni P» stalo smrt? Bog ne daj! greh, da se pokaže greh, P > pravljajoč mi z dobrim slJl Pavla Apost. List Rimljan. 7. 8. 251 (la postane črez mero grešen 8'i’eh po zapovedi. 14. Kajti vemo, daje postava (hihovna, a jaz sem mesen, su- * ei \j pod oblastjo greha. . 15. Ker kar delam, ne ume- kajti kar hočem, tega ne ( j ( ‘lavn, nego kar sovražim, to delam. 16. Ce pa to delam, kar ne d ei u, pritrjam postavi, da je dobra. H. Sedaj pa uže nič več jaz lle delam tega, nego v meni Prebivajoči greh. 18. Kajti vem, da ne prebiva ^ 'Oeni, (to je v mojem mesu,) dobro, ker hoteti, to je pri me- ali do konca doganjati do- r °i tega ne nahajam. 19- Kajti dobro, kar hočem, delam, nego hudo, kar ne Če ra, delam. Če: ^0. Ce pa to delam, kar ne . er a jaz, nič več jaz tega ne e lam,nego v meni prebivajoči greh. i^l- Nahajam torej postavo, e dar hočem dobro delati, da me hudo drži. Kajti veselim se postavi d^jej po notranjem človeku; Ali vidim drugo postavo 8v ojih udih, ktera se ustav- ^ postavi uma mojega in me av jetna z grešno postavo, kte- d jo v mojih udih. . 4. Jaz nesrečni človek! kdo e bo otel iz telesa te smrti ? 25. Zahvaljujem se Bogu po Jezusu Kristusu Gospodu na¬ šem. Tako torej sam jaz z du¬ hom služim postavi Božjej, a z mesom postavi greha. VIII. Poglavje. Nobenega'torej obsojenja ni za te, kteri so v Kristusu Je¬ zusu in ne žive po mesu, nego po duhu. 2. Kajti postava duha življe¬ nja v Kristusu Jezusu me je osvobodila od postave greha in smrti, 3. Ko je bilo to postavi ne¬ mogoče, ker je bila oslabljena po mesu, poslal je Bog svojega sina v podobi grešnega mesa in je za greh obsodil greh v me¬ su, 4. Da se pravičenje postave izpolni v nas, kteri živimo ne po mesu, nego po duhu. 5. Kajti, kteri so po mesu, mislijo na to, kar je meseno, a kteri so po duhu, na to, kar je duhovno. 6. Kajti meseno mišljenje je smrt, a duhovno mišljenje je življenje in mir. 7. Za to ker je meseno mi¬ šljenje sovraštvo do Boga, ker se Božjej postavi ne podlaga, ker se tudi ne more. 8. Kteri so pa v mesu, Bogu ugodni biti ne morejo. 9. A vi niste v mesu, nego 252 Pavla Apost. List Rimljan. 8. v duhu, če Božji duh prebiva v vas; če pa kdo duha Kristu¬ sovega nima, ta ni njegov. 10. Če je pa Kristus v vas, telo je mrtvo za voljo greha, duh pa življenje za voljo pra¬ vice. 11. Če pa duh tistega, kteri je obudil Jezusa iz mrtvih, pre¬ biva v vas, oživil bo tisti, kteri je obudil Kristusa iz mrtvih, tudi smrtna telesa vaša po du¬ hu svojem prebivajočem v vas. 12. Tako smo torej, bratje, j dolžniki ne mesu, da živimo po mesu; 13. Kajti če po mesu živite, imate umreti, če pa z duhom mesena dela morite, živeli bo¬ ste. 14. Ker so vsi, ktere koli duh Božji vodi, sinovi Božji. 15. Kajti niste zopet prejeli duha sužnjosti za strah, nego prejeli ste duha posinstva, v kterem kličemo: aha, oče! 16. Sam ta duh spričuje na¬ šemu duhu, dasmo otrociBožji. 17. Če smo pa otroci, tudi smo dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, če ž njim trpimo, da se tudi ž njim osla- vimo. 18. Kajti mislim, da trpljenja sedanjega časa nimajo vredno¬ sti proti slavi, ktera se ima ra¬ zodeti nad nami. 19. Kajti željno čakanje stvo- ra čaka razodetja sinov Bož¬ ji 11 ; 20. Ker je stvor podložen o 1 ' čemurnosti, ne iz dobre volj e t nego za voljo tistega, kteri g® je podložil, na upanje, 21. Da se bo tudi sam stvor osvobodil sužnjosti skaze n® svobodo slave otrok Božjih. 22. Kajti vemo, da vsak stvor zdihuje in čuti hude bolečii> e noter do sedaj. 23. Pa ne samo on, nego tu¬ di sami imajoči prvino duh®) tudi mi sami v sebi zdihuje® 0 čakajoč posinstva, odkuplje»J a svojega telesa. 24. Kajti z upanjem smo zveličali. Upanje pa, ktero 30 vidi, ni upanje, ker kar k< 10 vidi, kaj tudi upa? 25. Če pa upamo, česar )ie vidimo, s potrpljivostjo Čak®' mo. 26. Tako pa tudi duh po našim slabostim; ker kaj bou' 0 prosili kakor treba ne ve® 0 ’ nego duh sam prosi za na® ' L neizrečenimi zdihi. 27. Kteri pa srca izkuša, v ' e ' kaj je misel duha, ker pol e $ Boga prosi za svetnike. 28. Vemo pa, da tem, kt eJl Boga ljubijo, vse zdaja k (1 °. bremu, tem, kteri so poki®® 11 po sklepu; 29. Ker ktere je naprej S P° znal, te je tudi odločil, da P'! do enaki obličju njegovega sl Pavla Apost. List Rimljan. 8. 9. 253 I " a , da bi on prvorojeni bil med mnogimi brati. 30. In ktere je odločil, te je [udi poklical; in ktere je po¬ klical, te je tudi opravičil; in ktere je opravičil, te je tudi "slavil. & njim 31. Kaj tedaj porečemo na to? e je Bog z nami, kdo je proti nam? 32. Kteri lastnemu sinu ni z "nesel, nego ga je za vse nas 'kd, kako ne bo tudi ž 'mm vsega podaril? 33. Kdo bo tožil proti izbra- "bn Božjim? Bog, kteri opra¬ šuje. 34. Kdo je, kteri bo obsodil? Kristus, kteri je umrl, pa je še bidi vstal, kteri je tudi na des- ši Boga, kteri tudi prosi za "as. 35. Kdo nas bo razločil od ljubezni Kristusove? stiska ali ""dloga, ali preganjanje, ali "kota, ali nagota, ali nevar- n °st, ali meč? .36. (Kakor je pisano: »Za vo- 1° tebe nas more celi dan, ima- 1° nas kakor ovce za klanje.«) . 37. Ali v vsem tem premagu po po tistem, kteri nas je ljubil. 38. Kajti prepričan sem, da j.? smrt, ne življenje, ne ange- 3' ne poglavarstva, ne moči, ® sedanjost, ne prihodnjost, 33. Ne višina, ne globočina, ne druga ktera stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni Bož¬ je, ktera jev Kristusu Jezusu Gospodu našem. IX. Poglavje. Resnico govorim v Kristusu, ne lažem, to mi spričuje moja vest v duhu svetem, 2. Da imam veliko žalost in nepreneliano bolečino v svojem srcu. 3. Kajti želel bi, da bi bil sam jaz preklet od Kristusa za svo¬ je brate, kteri so mi v rodu po mesu; 4. Kteri so Izraeljci, kterih je posinstvo, in slava, in zave¬ ze, in postavodajstvo, in služba, in obljube, 5. Kteri so očetje, in od kte¬ rih je Kristus po mesu, kteri je Bog nad vsemi blagoslovljen na veke. Amen. 6. Ni pa tako, da je beseda Božja izgubljena, ker niso vsi ti Izraeljci, kteri so odlzraelja. 7. Tudi kteri so seme Abra¬ hamovo, niso vsi otroci, nego: »V Izaku se ti bo imenovalo seme. « 8. To je, niso ti, kteri so otro¬ ci mesa, otroci Božji, nego otro¬ ci obljube računijo se za seme. 9. Kajti beseda obljube je ta: »Ta čas bom prišel in Sara bo imela sina.« 10. Pa ne samo ona, nego tu- 254 Pavla Apost. List Rimljan. 9. di Rebeka, z enim imajoč otro¬ ke, z Izakom očetom našim; 11. Kajti ko se še nista na- rodila, tudi ne storila kaj do¬ brega ali hudega, da bi ostal sklep Božji poleg izbire, 12. Ne za voljo del, nego za voljo tistega, kteri kliče, reklo se jej je: »Veči bo služil manj¬ šemu. « 13. Kakor je pisano: »Jako¬ ba sem ljubil, a Ezava sovra¬ žil.« 14. Kaj torej porečemo? kri¬ vica je pri Bogu? Bog ne daj! 15. Kajti Mojzesu govori: »Pomiloval bom, kogar pomi¬ lujem, in usmilil se ga bom, kogar se usmiljujem.« 16. To torej ni v moči ne tega, kteri hoče, ne tega, kteri teče, nego Boga, kteri pomiluje. 17. Kajti pismo govori Fa¬ raonu: »Za to sem te obudil, da pokažem na tebi svojo moč, in da se oznani moje ime po vsej zemlji.« 18. Tako torej kogar hoče, pomiluje, a kogar hoče, trdi. 19. Porečeš mi torej: kaj se še toži? kdo njegovej volji na¬ sprotuje? 20. Ali kdo si ti, o človek, kteri se z Bogom pregovarjaš? poreče li izdelek izdelovalcu: za kaj si me naredil tako? 21. Nima li oblasti lončar nad glino, da iz ravno tiste grude naredi eno posodo za čast, a drugo za nečast ? 22. Če je Bog hotel pokazati jezo in razglasiti svojo m°^> prenesel je v velikej potrplj 1 ' vosti posode jeze pripravljen e za pogubo. 23. In da bi razglasil bog a ' stvo slave svoje na posodah usmiljenja, ktere je naprej p 1 ’ 1 ' pravil za slavo, 24. Ktere nas je tudi poklic^ ne samo izmed Judov, neg 0 tudi izmed poganov; 25. (Kakor tudi priOseji p 1 ’ 3 ' vi: »Imenoval bom ne mPJ e ljudstvo svoje ljudstvo, in llL> ljubico ljubico.« _ . ; i 26. In bode, na mestu, kj el se jim je reklo: »Niste moj rod vi, tam se bodo imenova 1 sinovi Boga živega.« 27. Izaija pa vpije nad Č' raeljem: »Ko bi bilo število sl ' nov Izraeljevih kolikor m 01 ' skega peska, ostanek se * )0 zveličal.« 28. Kajti besedo je dokoncf' val in skrajševal v pravici, 0 bo besedo skrajšano storil G° spod na zemlji.« 29. In kakor je naprej poj® dal Izaija: »Ko bi Gospod S 3 baot ne bil pustil nam seme 11 . 3 ’ kakor Sodoma bili bi poštah 1 Gomori podobni.«) 30. Kaj torej porečemo? . ® so pogani, kteri niso iskali P 11 '■I Pavla Apost. List Rimljan. 9. 10. 255 Vl0 A dobili pravico, ali pravi- c °i ktera je iz vere; A Izraelj iskajoč postavo Pravice na postavo pravice ni Zadel? ^2. Za voljo česa? ker ni iz v ere, nego kakor iz del pravi¬ ci kajti spotaknili so se ob ^ainen spotike, Kakor je pisano: Glej, P°Kgam v Sionu kamen spoti¬ jo in skalo pohujšanj a; in kdor aoli veruje v njega, osramotil ne bo. X. Poglavje. ■^“atje, dobra želja mojega Sl ° a in molitev k Bogu je za ^iicanje Izraelja. .“G Kajti spričujem jim, da .| IUl .)o vnetost za Boga, ali ne < spoznanji. Kajti ne poznavajoč Božje Pravice in iščoč svojo lastno lW. 0 trditi, niso se pravici Pravi ‘bi e j podložili. • Ker je konec postave Kri- v na pravico vsakemu, kteri s'” 3 ®' . Kajti Mojzes piše za pra- j ktera je od postave: d°vek, kteri je to storil, ži- g ho v tem.« t J - K pravica, ktera je iz ve- ^ Kko govori: »Ne reci v srcu l^veni: Kdo pojde gor na ne- je da Kristusa dol po- Je ‘ 7. Ali: »Kdo pojde dol v brez¬ no? to je, da Kristusa iz mrt¬ vih gor popelje.« 8. Ali kaj pravi: »Blizu tebe je beseda, v ustih tvojih in v srcu tvojem;« to je beseda vere, ktero oznanjujemo. 9. Ker če spoznavaš z usti svojimi Gospoda Jezusa in ve¬ ruješ v svojem srcu, da ga je Bog obudil iz mrtvih, zveličal se boš. 10. Kajti s srcem se veruje v pravico, a z usti se spozna¬ va za zveličanje. 11. Kajti pismo pravi:»Kdor¬ koli veruje v njega, osramotil se ne bo.« 12. Ker ni razločka med Ju¬ dom in pa Grkom, ker je rav¬ no tisti gospod vseh, bogat za vse, kteri kličejo njega. 13. Kajti vsak, kteri bo kli¬ cal ime Gospodovo, zveličal se bo. 14. Kako torej bodo klicali tistega, v kterega niso verova¬ li? kako bodo verovali, ktere¬ ga niso slišali? kako bodo sli¬ šali brez oznanjevalca? 15. A kako bodo oznanjevali, če niso poslani? kakor je pisa¬ no: »Kako lepe so noge teh, kteri oznanjujejo mir, kteri oznanjujejo dobro!« 16. Ali vsi niso bili poslušni evangelju, kajti Izaija pravi: »Gospod, kdo je verjel temu, kar je slišal od nas?« 256 Pavla Apost. List Rimljan. 10. 11. 17. Tako je vera od slišanja, a slišanje po besedi Božjej. 18. Ali pravim: Niso li sliša¬ li? Se ve da: »Po vsej zemlji je izšel njih glas in na kraje naseljenega sveta njih bese¬ de.« 19. Ali pravim: Ni li spoznal Izraelj? Prvi Mojzes govori: »Jaz vas bom razdražil po ne ljudstvu, po ljudstvu nerazum¬ nem razjezil vas bom.« 20. A Izaija se drzne in pra¬ vi: »Našli so me ti, kteri me niso iskali, razodet sem bil tem, kteri za me niso prašali.« 21. K Izraelju pa govori: »Ves dan sem molil roke svo¬ je k ljudstvu neverujočemu in se pregovarjajočemu.« XI. Poglavje. J \-avim torej: Jeli Bog zavr¬ gel ljudstvo svoje? Bog ne daj! kajti tudi jaz sem Izraelj ec, iz semena Abrahamovega, iz ro¬ du Benjaminovega. 2. Ni zavrgel Bog ljudstva svojega, kterega je naprej spo¬ znal. Jeli ne veste, kaj pravi za Elija pismo? kakor se toži Bogu na Izraelja govoreč: 3. »Gospod, preroke tvoje so poubili in oltare tvoje so raz¬ kopali, in jaz sem ostal sam in iščejo dušo mojo.« 4. Ali kaj pravi njemu Božji odgovor? »Pustil sem sebi se¬ dem tisoč mož, kteri niso p 1 ' 1 ' pognili kolena pred Baalom- * 5 . Tako je torej tudi v seck' njem času ostanek po izb# 1 milosti. 6. Če pa iz milosti, ni več & del, kajti bi milost več ne bi\ a milost; a če iz del, več ni lost, kajti bi delo več ne bik delo. . 7. Kaj torej? Česar je isk a Izraelj, tega ni dobil, a izbb a je dobila, drugi pa so bili V slepljeni, 8. (Kakor j e pisano: »Daljic je Bog duha brljavega, oči, ne vidijo, in ušesa, da ne m 1 ' šijo,) noter do današnjega ovalec na jezo tega, kteri lll, lo dela. ,J K Za kaj treba je podlagati hup 16 8amo za v °lj° J eze ’ ne S° 6 z a voljo svesti. Č Č; Kajti za to tudi davke pla- za kaj služabniki so pa se ravno s tem stano- 110 pečajo. komur mito, mito; komur strah, strah; komur čast, čast. 8. Nikomur ničesar dolžni ne bodite, razen da ljubite eden drugega, kajti kdor ljubi dru¬ gega, postavo je izponil; 9. Ker: »Ne prešestvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne prisegaj po krivem, ne želi,« in če je ktera druga zapoved, ta le be¬ seda jo obsega: »Ljubi bliž¬ njega svojega kakor samega sebe.« 10. Ljubezen bližnjemu hu¬ dega ne napravlja. Izpolnjenje torej postave je ljubezen. 11. In to delajmo vedoč za čas, daje ura, da se že iz spa¬ nja zbudimo; kajti sedaj nam je bliže zveličanje, nego kedar smo vero sprejeli. 12. Noč je minula, a dan se je približal; odvrzimo torej de¬ la tanine in oblecimo se v orož¬ je svetlosti. 13. Kakor po dnevi, spodob¬ no hodimo, ne v pojedinjah in pijanščinjah, ne v kurbarstvih in hotljivostih, ne v prepiru in zavisti; 14. Nego oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne delajte si skrbi za meso na poželenja. XIV. Poglavje. A •j, »jv. xi_ slabega v veri sprejemljite d Q j J>jte torej vsem, kar ste ne na razločevanje misli, z ni- v-- 2 . Kajti eden veruje, da 17 * Z1U: komur davek, davek; j 260 Pavla Apost. List Rimljan. 14. sme vse jesti, a kdor je slab, socivo je. 3. Kdor je, naj ne zaničuje tistega, kteri ne je, in kdor ne je, naj ne sodi tistega, kteri je, kajti Bog ga je sprejel. 4. Ti kdo si, kteri sodiš tu¬ jega hlapca? Lastnemu gospo¬ darju stoji ali pada, ali vstal bo, kajti mogoč je Bog posta¬ viti ga. 5. Eden razloča dan od dne¬ va, a drugi sodi, da so vsi dne¬ vi enaki. Vsak naj se v last¬ nem razumu popolno prepriča. 6. Kdor razloča dan, Gospo¬ du razloča, in kdor ne razloča dneva, Gospodu ne razloča; kdor je, Gospodu je, ker se Bogu zahvaljuje, in kdor ne je, Gospodu ne je in se zahvalju¬ je Bogu. 7. Kajti nikdor nas sebi ne živi in nikdor sebi ne umira. 8. Kajti če živimo, Gospodu živimo, in če mrjemo, Gospo¬ du mrjemo; če torej živimo, če mrjemo, Gospodovi smo. 9. Kajti za to je Kristus umrl in vstal in zopet oživel, da go¬ spoduje nad mrtvimi in živimi. 10. Ti pa za kaj sodiš brata svojega? ali tudi ti, za kaj za¬ ničuješ brata svojega? ker vsi se bomo postavili pred sodišče Kristusovo. v 11. Kajti pisano je: »Živim jaz, govori Gospod, da se bo meni pripognilo vsako koleno, in vsak jezik bo Boga spozna' val.« 12. Tako bo torej vsak na 8 za se odgovor dajal Bogu- 13. Nič več torej eden gega ne sodimo, nego pre s °' (lite bolje, da ne stavite spotik e bratu ali pohujšanja. 14. Vem in prepričan sem f Gospodu Jezusu, da nič ni n e ' čisto po sebi, razen kdor nh 8 ' li, da je kaj nečisto, za nje£ 3 je nečisto. ; 15. Če se pa za voljo j e ;di n® ■uk tvoj brat žalosti, nič vefi , hodiš po ljubezni. Ne pog Ijaj s svojo jedjo tistega, ^ kterega je Kristus umrl. 16. Ne dajte torej, da sep ie klinja vaše dobro. 17. Kajti Božje kraljestvo f ,jed ne pijača, nego pravica 1 mir in radost v duhu svetel’ 18. Ker kdor v tem služi K- 1 ^ stusu, ugoden je Bogu in I šen ljudem. 19. Za to se torej poganjaj 111 za mir in za zbujanje eden (l1 ■ gega na pobožnost. , : 20. Za voljo jedi ne raz&L dela Božjega; vse je sicer . sto, ali hudo za človeka, je na spotiko. s ■ rim. 21. Dobro je, ne jesti I in ne piti vina ne ničesar, tiK 3 čimer bi se brat tvoj spo | ali pohujševal ali slabil- e 22 . jo imej za Ti imaš vero? sam ( pred Bogom; blag 3 Pavla Apost. List Rimljan. 14. 15. 261 CQl1 , kdor ne sodi samega sebe v tem, kar ima za dobro. , ^3. Kdor pa razloča, obsojen J e i Se je, kajti ni po veri; a Vse , kar ni po veri, greli je. D XV. Poglavje. olžui pa smo mi, kteri smo ttt °Sni, slabosti slabih nositi in 116 samim sebi po godu delati. 2' Kajti vsak vas naj dela kŽnjemu po godu na dobro za kujanje pobožnosti. Kajti tudi Kristus ni sebi v godu storil, nego kakor je Pisano: »Ogovori tistih, kteri s ° tebe ogovarjali, padli so na ^e.« . Ker kar koli se je poprej Zapisalo, napisalo seje za naš , au k, da s potrpljivostjo in s °taŽbo pisem up imamo, i '• A Bog potrpljivosti in to- z be naj vam da ene misli biti seboj po Kristusu Jezusu, . pa enodušno z enimi usti p ite Boga in odeta Gospoda P e ga Jezusa Kristusa, j ' Za to sprejemljite eden ^lUgega, kakor je tudi Kristus Ppjel nas na slavo Božjo. • Pravim namreč, daje Je- Kristus sluga postal obre- i. Za voljo resnice Božje, da Potrdil obljube očetov. s ’ pogani naj pa za voljo u- j, , l " '.i ei \i a Boga poslave, kakor Pisano: »Za to te bom spo¬ znaval med pogani, in imenu tvojemu prepeval.« 10. In zopet pravi: »Oveselite se, pogani, z njegovim ljud¬ stvom.« 11. In zopet: »Hvalite Go¬ spoda vsi pogani in pohvalite ga vsa ljudstva.« 12. In zopet Izaija pravi: »Bode korenina Jesejeva in kteri bo vstal gospodovat nad pogani; v njega bodo upali po¬ gani. « 13. Bog upanja pa naj vas napolni vsake radosti in mira v verovanji, da bi imeli obil¬ nost v upanji, v moči duha sve¬ tega. 14. A prepričan sem, bratje moji, tudi sam jaz za vas, da ste tudi vi sami polni dobrote, napolnjeni vsakega znanja, mogoči tudi eden drugega sva¬ riti. 15. Pa sem vam drzneje na¬ pisal, bratje, deloma, da vas zopet opomenem, po milosti, ktero mi je Bog dal. 16« Da bom služabnik Jezusa Kristusa med pogani, oprav¬ ljajoč sveto službo evangelja Božjega, da postane prinesek poganov prijeten, posvečen v duhu svetem. 17. Imam torej hvalo v Kri¬ stusu Jezusu glede Boga. 18. Kajti ne bom se predrznil govoriti kaj, kar ni napravil 262 Pavla Apost. List Rimljan. 15. 16. Kristus po meni, za poslušnost poganov, z besedo in dejanjem, 19. V moči znamenj in čude¬ žev, v moči dulia Božjega ta¬ ko, da sem od Jeruzalema in po okolici tja do Ilirika izpol¬ nil evangelj Kristusov, 20. Tako namreč prizadeva¬ joč si, da se oznanja evangelj ne, kjer seje imenoval Kristus, da bi na tujej podlagi ne izdal, 21. Nego kakor je pisano: »Kterim se ni oznanilo za nje¬ ga, videli bodo, in kteri niso slišali, razumeli bodo.« 22. To me je tudi naj bolje oviralo, da nisem prišel k vam. 23. Sedaj pa nič več mesta ne imajoč v teh zemljah, aiina- joč željo priti k vam od več let, 24. Kedar pojdem na Španj- sko, pridem k vam, ker upam tam tudi potujoč videti vas, in da me boste vsi spremili tja, ko se vas poprej nekoliko na- voljim. 25. Sedaj pa potujem v Je¬ ruzalem služit svetim. 26. Kajti Macedonija in Alia- ja sta sklenili nekakošen sklad storiti za uboge onih svetih, kteri so v Jeruzalemu. 27. Sklenili sta, tudi dolžni sta jim; kajti če so deležniki po¬ stali njih duhovnih stvari po¬ gani, dolžni so tudi v telesnih stvareh postreči jim. 28. To torej končavši in za- pecativši jim ta sad, odpotoval bom preko vas na Španjsko- 29. A vem, kedar pridem k vam, da bom prišel v polnem blagoslovu evangelj a KristU' sovega. 30. Prosim pa vas, bratje, p° Gospodu našem Jezusu Kristm su in po ljubezni duha, da mi pomorete v molitvah za me k Bogu; 31. Da se rešim tistih, letel' 1 ne verujejo v Judeji in da m°' ja služba za Jeruzalem p rl ' jetna postane svetim; 32. Da v radosti pridem k vam po volji Božjej in si skU' pej z vami odpočijem. 33. A Bog mira bodi z vsem 1 vami! Amen. XVI. Poglavje. Priporočam vam pa Febo f ' stro našo, ktera je služabnik cerkve Kenhrejske, 2. Da bi jo sprejeli v Gosp 0 ' du spodobno za svete in jej_P°, mogli, v kterej koli stvari m vas potrebovala, ker je ona mnogim pomogla in tim samenu meni. 3. Pozdravite Priscilo in Ak' vila pomagal ca moja v JA 1 ' stusu Jezusu, 4. (Ktera sta za dušo i n °^ svoj vrat podvrgla; kterinm s ° ne samo jaz zahvaljujem, go tudi vse cerkve poganske,/’ 263 Pavla Apost. List Rimljan. 16 . 5. In njih domačo cerkev, ^ozdravite Epeneta, ljublje¬ nega mojega, kteri je prvina 12 Ahaje v Kristusu. 6. Pozdravite Marijo, ktera je mnogo potrudila za nas; Pozdravite Andronika in -Unija, moja sorodnika in mo- Ju sojetnika, ktera sta zname¬ nita med aposteljni, ktera sta ‘Udi bila pred menoj v Kri¬ stusu. 8. Pozdravite Amplija, ljub¬ ljenega mojega v Gospodu; 9- Pozdravite Urbana, poma- j&lca našega v Kristusu, in Tahija, ljubljenega mojega. 10. Pozdravite Apela, izkuše- 'J e ga v Kristusu, pozdravite l ‘°maSe Aristobulove; tl. Pozdravite Herodijona, prodnika mojega. Pozdravite ' ■'Uiače Narcisove, kteri so v ^°spodu. t2. Pozdravite Trifeno in Tri- kteri sta se potrudili v O o,spod a. Pozdravite Persido Juhljeno, ktera se je mnogo Utrudila v Gospodu. t3. Pozdravite Rufa, izbra¬ la v Gospodu, in mater nje- * 0y o in mojo. Pozdravite Asinkrita, Fie¬ sta, Herma, Patroba, Her¬ oja in brate, kteri so ž njimi, j Pozdravite Filologa in v uli .io, Nereja in sestro njego¬ vi tn Olimpana in vse svete, er i so ž njimi. 16. Pozdravite eden drugega v poljubku svetem. Pozdrav¬ ljajo vas cerkve Kristusove. 17. Prosim vas pa, bratje, da gledate na tiste, kteri delajo razpore in pohujšanja proti nauku, kterega ste se vi na¬ učili in izognite se jim. 18. Kajti taki Gospodu naše¬ mu Jezusu Kristusu ne služi¬ jo, nego svojemu trebuhu, in z dobrikavim govorom in lepo besedo prekanjujejo srca ne- hudobnih, 19. Ker seje vaša poslušnost razšla med vse. Kudujem se torej nad vami, pa hočem, da ste modri za dobro, a priprosti za hudo. 20. Bog mira pak bo potrl satana pod vašimi nogami v hitrem. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vami! Amen. 21. Pozdravljajo vas Timo¬ tej, moj pomagalec, in Lucij in Jason in Sosipater, sorodni¬ ki moji. 22. Pozdravljam vas jaz Ter- cij, kteri sem napisal ta list, v Gospodu. 23. Pozdravlja vas Gaj, go- stilnik moj in vse cerkve. Po¬ zdravlja vas Erast, mestni klju¬ čar, in Kvart brat. 24. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vsemi va¬ mi! Amen. 25. Tistemu pa, kteri je mo¬ goč vas utrditi po evangelji 264 Pavla List Prvi Korinčan. 1. mojem in oznanjevanji Jezusa Kristusa, po odkritji skrivno¬ sti od večnih časov zamolčane, a razodete sedaj po preroških pismih, poleg zapovedi večne¬ ga Boga, za poslušnost vei' e med vse pogane oznanjene, 26. Samemu modremu Bog' 11 po Jezusu Kristusu slava »‘ a veke! Amen. Rimljanom je napisan od Korinta po Febi služabnici cerkve Kenhrojske. I. Poglavje. Pavel poklican apostelj Je¬ zusa Kristusa po volji Božjej in Sosten brat, 2. Cerkvi Božjej v Korintu, posvečenim v Kristusu Jezusu, poklicanim svetim z vsemi, kte- ri kličejo ime Gospoda našega Jezusa Kristusa na vsakem mestu, svojem in našem. 3. Milost vam in mir od Boga očeta našega in Gospoda Jezu¬ sa Kristusa. 4. Zahvaljujem se pa Bogu svojemu vsegdar za vas, za mi¬ lost Božjo dano vam v Kristu¬ su Jezusu, 5. Da ste v vsem obogateli v njem, v vsakej besedi in v vsa¬ kem umenji, 6. Kakor seje pričevanje Kri¬ stusovo utrdilo med vami, 7. Tako da ne zmanjkuje no¬ benega dara vam čakajočim odkritja Gospoda na.šegaJeZ 11 ' sa Kristusa, 8. Kteri vas bo tudi utrdil <1° kraja, da boste nekrivični ]lil dan Gospoda našega J ezb sa Kristusa. 9. Zvest je Bog, po kter^ ste poklicani na občinstvo sl ' na njegovega Jezusa Kristi Gospoda našega. 10. Opominjam vas pa, bi -at ' je, v imenu Gospoda naŠeg 9 Jezusa Kristusa, da vsi e, ’i govorite in da ne bodo vami razdori, nego da b° ■ utrjeni v enem umu in e,lt ^ misli. 11. Kajti izvedel sem za^ ilg ’ bratje moji, od Hlojinih do»' r čih, da so prepiri med vam 1- 12. Pravim pa to, da vsak govori: Jaz sem Pavlov, jaZ P Apolov, jaz pa Kefov, a r Kristusov. 9 13. Jeli jeKristus razdelj ell j jeli je bil Pavel na križ razi’ 6 Pavla List Pevi Kobinčan. 1 . 2. 265 vas, ali ste se v ime Pav- *°vo pokrstili? 14. Hvalim Boga, da nisem "'kogar vas krstil razen Kri- in Gaja, 15. Da kdo ne poreče, da sem v svoje ime krstil. 16. Krstil sem pa tildi Ste¬ rnov dom, več pa ne vem, če " eui koga krstil. 1J• Kajti Kristus me ni poslal kr«Ševat,nego oznanj evat evan- ne v modrosti besede, da "" ne izprazni križ Kristusov. 18. Kajti beseda križa je ti- kteri se pogubljajo, ne¬ žnost, nam pa, kteri se zve- lCl \jemo, je moč Božja. 19 • Kajti pisano je: » Pogubil 0l L modrost modrih in razum¬ et razumnih bom zavrgel.« Kje je modri? Kje pismar? KK preiskovalec tega veka? e h ni v neumnost preobrnil modrosti tega sveta? .41. Ker kedar v modrosti Bož- j l h Li spoznal svet po modrosti sklenil je Bog po neum- i ° s ti oznanievania zveličati te, 4 eri verujejo. r^- Kajti tudi Judje zname- ■t prosijo in Grki modrosti l «Cej 0 . b. f'k A mi oznanjujemo Kri- hu lort s Ks a na križ razpetega, Judom . e J pohujšanje a Grkom ne 7 l Lost. Samim pa, kteri so pokli- 111 ) Judom in pa Grkom Kri¬ stusa, Božjo moc in Božjo mo¬ drost, 25. Ker je neumnost Božja modrejša od ljudi in slabost Božja je močnejša od ljudi. 26. Kajti glejte poklic svoj, bratje, da niste mnogi modri po mesu, ne mnogi močni, ne mnogi imenitni. 27. Ali kar je neumno tega sveta, to si je Bog izbral, da modre osramoti, in kar je sla¬ bo tega sveta, to si je Bog iz¬ bral, da osramoti, kar je močno. 28. In kar je neimenitno tega sveta in zaničevano, izbral si je Bog, in to kar ni, da uniči to kar je, 29. Da se ne pohvali nobeno meso pričo njega. 30. A vi ste iz njega v Kri¬ stusu Jezusu, kteri nam je po¬ stal modrost od Boga, pravica in pa posvečenje in odrešenje, 31. Da, kakor je pisano: »Kdor se hvali, v Gospodu naj se hvali.« II. Poglavje. In jaz, ko sem prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti oznanjevat vam pričevanja Božjega, 2. Kajti nisem sodil, da vem kaj med vami razen Jezusa Kristusa in tega na križ razpe¬ tega. 3. In jaz sem v slabosti in v 266 Pavla List Prvi Korinčan. 2. B. strahu in mnogem trepetu pri¬ šel med vas. 4. In govor moj in oznanje¬ vanje moje ni bilo v pregovor- ljivih besedah človeške modro¬ sti, nego v dokazovanji duha in moči, 5. Da bi vera vaša ne bila v modrosti človeškej, nego v mo¬ či Božjej. 6. Ali modrost govorimo, kte- ra je med popolnimi, a ne mo¬ drosti tega veka, niti pogla¬ varjev tega veka, kteri se uni¬ čujejo. 7. Nego govorimo modrost Božjo v skrivnosti, tisto skrito, ktero je odločil Bog pred ve- kovi za našo slavo, 8. Ktere nikdor izmed pogla¬ varjev tega veka ni spoznal; ker ko bi jo bili spoznali, ne bi bili Gospoda slave na križ razpeli. 9. Nego kakor je pisano: »Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in v srce človeku ni prišlo, to je pripravil Bog tem, kteri ga ljubijo.« 10. Nam pa je Bog razodel po duhu svojem, kajti duh vse preiskuje, tudi globočine Božje. 11. Ker kdo ve izmed ljudi, kaj je v človeku, razen člo- večji duh, kteri je v njem? Ta¬ ko tudi nikdor ne ve, kaj je v Bogu, razen Božji duh. 12. Mi pa nismo duha tega sveta prejeli, nego duha, kteri j je iz Boga, da vemo, kaj nafl 1 je darovano od Boga. 13. Kar tudi govorimo, ne v učenih besedah človečje m°' drosti, nego v učenih duha sve- tega, duhovne stvari z duhov¬ nimi primerjaje. 14. Telesni Človek pa ne spi’ e ' jema, kar je od duha Božjega ker mu je neumnost in ne mo re umeti, ker se duhovno razsoja 15. Duhovni pa vse razsoja? a njega samega nikdor ne r< aZ ' soja. 16. » Ker kdo j e spoznal um Go¬ spodov, kteri ga bo podučil?* A mi um Kristusov imamo. III. Poglavje. Tudi jaz, bratje, nisem mog^ govoriti vam kakor duhovnih’ nego kakor mesenim, kako 1 neučenim v Kristusu. 2. Z mlekom sem vas nap 0 ' jil in ne z jedjo, kajti še nB te mogli in tudi še sedaj ne m°' rete ’ _ - t j 3. Ker ste še meseni; kaj 1 kjer so med vami zavist in p 1 '* 3 ' pir in nezložnosti, niste li 111 c ,j šeni, in postopate po Človek 11 ' 4. Kerkedar kdo pravi: »J a sem Pavlov«, a drugi: » Jazs c11 Apolov,« niste li meseni? . 5. Kdo je torej Pavel, a k ( o Apolo, nego služabnika, V ^ kterih ste vero prejeli in k* kor je vsakemu Gospod ( G ' 267 Pavla List Prvi Korinčan. 3. 4. Jaz sem posadil, Apolo je aliBogjedal, dajezraslo. '• Tako ni ne tisti kaj, kteri H ' u li, ne kteri poliva, nego kte- 11 daje rasti, Bog. ^ A ta, kteri sadi in kteri Poliva, sta eno; vsak pa Tbo ‘ a stno plačo prejel po lastnem Mu; .o 1 ' Kajti Božji sodelalci smo; Gja njiva, Božje poslopje ste. Po milosti Božjej, ktera 1111 je dana, položil sem, kakor tll °Jer zidar podstavo, a drugi !‘ a njo zida; ali vsak naj gleda, Ho na njo zida. 1L Kajti druge podstave nik- , ne more položiti razen po- 0<; ene, ktera je Jezus Kristus. Le P a kdo zida na tej pod- ^ a vi zlato, srebro, drago ka- ae nje, drva, seno, strn; J-3- Vsakega delo bo oči to po- a| °; kajti dan bo razodel, ker e bo v ognji odkrilo, in delo iškega, kakošnoje, ogenj bo ‘Skusil. P e ostane koga delo, kte- u A nazidal, prejel bo plačo, j, ' J - Le koga delo izgori, kva- ko; sam pa se bo zveličal, ' ir tak( b kakor po ognji, k V. ^1e veste, da ste tempelj v Vb, in duh Božji prebiva v n*:. Če kdo pokvari tempelj kav’• I ) °k y aril bo tega Bog, k V 1 je tem]>elj Božji svet, kte- ®te vi. 18. Nikdor naj sebe ne uka- njuje; če kdo misli, daje mo¬ der med vami v tem veku, naj neumen postane, da postane moder. 19. Kajti modrost tega sveta je neumnost pri Bogu, ker je pisano: »Kteri grabi modre v njih lastnej zvijači.« 20. In zopet: »Gospod pozna misli modrih, da so prazne.« 21. Tako naj se nikdor ne hvali z ljudmi, kajti vse je vaše, 22. Bodi si Pavel, bodi Apolo, bodi Kefa, bodi svet, bodi živ¬ ljenje, bodi smrt, bodi sedanje ali bodoče; vse je vaše, 23. Vi pa Kristusovi, a Kri¬ stus Božji. IV. Poglavje. Tako naj za nas misli človek,, kakor da smo hlapci Kristuso¬ vi in oskrbniki skrivnosti Bož¬ jih. 2. Kar se pa v ostalem išče od oskrbnikov, to je, da se vsak zvest najde. 3. Meni je pa to naj manj e, da me sodite vi ali človečji dan; ali tudi sam sebe ne sodim. 4. Kajti ničesar sam sebi ni¬ mam očitati, ali to me ne opra¬ vičujeta sodnik moj je Gospod. 5. Tako pred časom nič ne sodite, dokler ne pride Gospod, kteri bo razsvetil, kar je skri¬ to trne in odkril misli srčne, in 268 Pavla List Prvi Korinčan. 4. 5. tedaj se bo hvala zgodila vsa¬ kemu od Boga. 6. To sem pa, bratje, obrnil na se in na Apola za voljo vas, da se od naju naučite ne vise o sebi misliti, nego je pisano, da se nikdor nad nikogar ne napihujete za drugega. 7. Ker kdo te razloča? kaj pa imaš, česar nisi prejel? če si pa tudi prejel, kaj se hvališ, kakor da nisi prejel? 8. Uže ste nasičeni, uže ste obogateli, brez nas ste zakra- Ijevali, in Bog daj, da bi bili zakraljevali, da bi tudi mi z vami zakraljevali. 9. Ker mislim, da je Bog nas aposteljne poslednje postavil kakor te, kteri so za smrt od¬ ločeni, ker smo postali pogled svetu in angeljem in ljudem. 10. Mi smo neumni za voljo Kristusa, a vi razumni v Kri¬ stusu; mi slabi, a vi močni; vi slavni, a mi brez časti. 11. Noter do te ure tudi trpi¬ mo lakoto in žejo in goli smo in bijejo nas za ušesa in nima¬ mo stalnega mesta, 12. In trudimo se delajoč z lastnimi rokami; ko nas izmer- jajo, blagoslavljamo; ko nas preganjajo, trpimo; 13. Ko nas preklinjajo, mo¬ limo; kakor smeti sveta smo postali, vseh opldčina noter do sedaj. 14. Ne pišem tega, da bi vas sramotil, nego vas kakor svoje ljubljene otroke svarim. 15. Kajti če imate deset tiso¬ či učiteljev v Kristusu, alinj' mate mnogo očetov, ker v K 1 ’ 1 ' stusu Jezusu po evangelji > senl vas jaz rodil. 16. Prosim vas torej, bodil 6 moji posnemalci. 17. Za to sem vam poslal d 1 ' moteja, kteri je dete moje ljob' ljeno in verno v Gospodu, kh' ri vas bo opomenil mojih pok’ ktere so v Kristusu, kakor p°' vsodi v vsakej cerkvi učim- 18. Kakor da ne bi k va# prišel, napihnili so se nekteA 19. Ali prišel bom kmalu*' vam, če Gospod hoče, in bo 01 spoznal ne besedo napihneU 1 ’ 1 ’ nego moč. 20. Kajti ni v besedi kralj e ' stvo Božje, nego v moči. . 21. Kaj hočete? da priden 1 vam s šibo ali z ljubeznijo 1,1 v duhu krotkosti? V. Poglavje. Celo se sliši, daje kurbarst^ med vami, in to tako kurb a stvo, kakoršno se tudi med P° gani ne imenuje, da ima neko ženo svojega očeta. 2. In vi ste napihnem in ni 0 y rajši žalovali, da bi se odp 1 ^ vil iz sredi vas tisti, kteri J tako delo storil ? . g 3. Ker jaz kakor nenazoo 1 269 Pavla List Prvi Korenčan. 5. 6. telesom ali nazoči z duhom od- s °dil S em uže kakor nazoci, se tisti, kteri je tako na¬ pravil, L Y imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, kedar se zbe- r ete vi in moj duh, z močjo Go¬ spoda našega Jezusa Kristusa 5. Izroči satanu na pogubo teesa, da se duh zveliča na dan Gospoda Jezusa, te Ni dobra hvala vaša. Jeli 1|(i veste, da malo kvasa vse testo skisa? '7- Izčistite torej stari kvas, boste novo testo, kakor ste Presni; kajti tudi naša pasha 8e je za nas zaklala, Kristus. Za to praznujmo ne v sta- rem kvasu hudobe in napač- ? 0s ti, nego v presnini čistote 111 resnice. J- Pisal sem vam v listu, da te ne mešate s kurbarji. 10- In ne sploh s kurbarji te¬ te 1 sveta, ali lakomci, ali ro- |! a rji, malikovalci; kajti tengače bi vam bilo iz tega teeta iti. Ji- Sedaj sem vam pa pisal, , a s e ne mešate, če je ta, kte- j 1 se brat imenuje, kurbar, ali a komec, ali malikovalec, ali Psovag, ali pijanec, ali ropar. k tekim tudi da ne jeste. J te Kajti kaj je meni mari, . a tudi sodim tiste, kteri so ftetej? Ne sodite li vi tiste, te ri so notri? 13. Kteri so pa zunej, tiste sodi Bog. Odpravite hudobni- ka izmed sebe. VI. Poglavje. Drzne li se kdo vas imajoc tožbo na drugega pravdati se pred nepravičnimi in ne pred svetimi? 2. Ne veste li, da bodo sveti svet sodili? in če bo po vas so¬ jen svet, kaj ste nevredni so- deb najmanjših stvari? 3. Ne veste, da bomo angelje sodili, nikar li stvari, ktere do¬ ti čej o življenje? 4. Kedar imate torej sodbe, ktere dotičej o življenj e, postav¬ ljate za sodnike tiste, kteri niso nič cenjeni v cerkvi. 5. Na sramoto vam govorim. Tako ga ni modrega med va¬ mi ne enega, kteri bo mogel razsoditi med bratom svojim, 6. Nego se brat z bratom prav¬ da, in to pred nevernimi? 7. Uže to je torej celo slabo pri vas, da sodbe imevate med seboj. Za kaj si ne dajete rajši krivice delati? za kaj se rajši ne dajete oškodovati? 8. Nego vi krivico delate in oškodovavate, in to brate. 9. Ne veste li, da krivični kraljestva Božjega ne bodo po¬ dedovali? Neukanjujte se: ne kurbarji, ne malikovalci, ne 270 Pavla List Prvi Korenčan. 6. 7. prešestniki, ne mehkuži, ne moželežniki, 10. Ne tatje, ne lakomci, ne pijanci, ne obrekovalci, ne ro¬ parji kraljestva Božjega pode¬ dovali ne bodo. 11. In to ste bili nekteri, ali ste se umili, ali ste se posve¬ tili, ali ste se opravičili v ime¬ nu Gospoda Jezusa in v duhu Boga našega. 12. Vse mi je dopuščeno, ali ni vse koristno; vse mi je do¬ puščeno, ali jaz se ne bom dal čemu premagati. 13. Jedi so za trebuh, a tre¬ buh za jedi, ali Bog bo onega in te pokončal. Telo pa ni za kurbarstvo, nego za Gospoda in Gospod za telo. 14. Bog je pa tudi Gospoda obudil, in vas bo obudil s svo¬ jo močjo. 15. Ne veste, da so vaša te¬ lesa udje Kristusovi? Vzemši torej ude Kristusove storil bom kurbine ude? Bog ne daj! 16. Jeli ne veste, kdor se s kurbo druži, da je eno telo? »Kajti, dejal je, ta dva bosta eno meso.« 17. A kdor se z Gospodom druži, eden je duh. 18. Bežite od kurbarstva. Vsak drugi greh, kterega če človek stori, je zunej telesa; kdor se pa kurba, greši proti lastnemu telesu. 19. Jeli ne veste, daje vase telo tempelj duha svetega, kt® ri je v vas, kterega imate 0(1 Boga, in niste sami svoji? j 20. Kajti kupljeni ste za di' a ' go ceno. Poslavite torej Bog a v telesu svojem in v duhu svo' jem, kar je Božje. VII. Poglavje. Za to pa, kar ste mi pisali : dobro je človeku žene ne d°' tikati se. 2. A da ne bo kurbarstva, to imej vsak svojo ženo in vsa' ka imej svojega moža. 3. Ženi mož dolžno dobrovolj' nost dajaj, tako isto tudi že ,lil možu. 4. Žena nad svoiim telesoia O 1 n nima oblasti, nego mož; taJ® isto tudi nad svojim teles*® 1 nima oblasti mož, nego žena- 5. Ne utezajte se eden gemu razen z dogovorom f a čas, da utegnete postiti se P moliti; in zopet se na to sa¬ dite, da vas ne izkuša satan voljo nezdržljivosti vaše. 6. To pa govorim iz prizan eS ljivosti, ne po zapovedi. _ - 7. Kajti hočem, da bi bili V* ljudje, kakor sam jaz; ali vs il ima lasten dar od Boga, t tako, a ta tako. 7 # ItJ 8. Pravim pa neoženjem® vdovcem: dobro j im j e, Če*®® nejo, kakor jaz. 271 Pavla List Prvi Korinčan. 7. 9- Če se pa ne zdržujejo, naj v zakon stopijo, ker je bolje v zakon stopiti, nego pa goreti. , 10. Zakonskim pa naročam ne J az , nego Gospod, naj se žena 0( 1 moža ne razloča. U. Če se pa tudi razloči, naj ° 8 tane brez moža ali pa naj se z možem spravi, in mož naj žene ne odpušča. 12. Drugim pa jaz pravim, 'je Gospod: če ima kteri brat ženo nevernico in ona privo- Dje prebivati ž njim, naj je 110 odpušča, 13- In žena, če ima moža ne- v ernika in on privoljuje prebi- V; di ž njo, naj ga ne odpušča. 14. Kajti posvečen je mož ne¬ vernik no ženi in Ž ena po nevernica po posvečena moži, ker 'e Oe, nečisti so vaši otroci, se- ( .i so pa sveti. 15. Če se pa nevernik razlo- p naj se razloča; ni vezan lra -t ali sestra v takih stvareh; lla mir pa nas je poklical Bog. ^ 16- Ker kaj veš, žena, če mo- zveličaš? ali kaj veš, mož, e ženo zveličaš? ■p- Le kakor je vsakemu po- e |il Bog, kakor je vsakega b°kli(- a l Gospod, tako naj rav- , L in tako po vseh cerkvah Plevam. Obrezan li je kdo pokli- naj si kožice ne navlači; .^eobrezi je kdo poklican? Se ne obrezuje. 19. Obreza ni nič in neobreza ni nič, nego izpolnjevanje Bož¬ jih zapovedi. 20. Vsak naj v tem poklicu, v kterem je bil poklican, ostane. 21. Suženj si bil poklican? ne maraj; ali če tudi moreš po¬ stati svoboden, udeleži se rajši svobode. 22. Kajti kdor je v Gospodu poklican suženj, svobodnik je Gospodov, tako tudi, kdor je svobodnik poklican, suženj je Kristusov. 23. Za drago ceno ste kup¬ ljeni, ne postanite sužnji lju¬ dem. ! 24. Vsakdo, bratje, naj osta¬ ne pred Bogom v tem, v čemer je poklican. 25. Za device pa Gospodove zapovedi nimam, ali dajem svet, kakor kteri sem milost prejel od Gospoda, da bi bil veren. 26. Menim torej, da bo to do¬ bro za sedanjo potrebo, da je dobro človeku tako biti. 27. Privezan si na ženo? ne išči .razveze. Razvezan si od žene? ne išči žene. 28. A če se tudi oženiš, ne pregrešiš; tudi devica, če se S omoži, ne pregreši; stisko pa po mesu bodo taki imeli; a jaz vam prizanašam. 29. To pa pravim, bratje, ker je čas, kteri preostaja, prikraj¬ šan, da bodo tudi tisti, kteri 272 Pavla List Prvi Korenčan. 7. 8. imajo žene, kakor bi jih ne imeli; 30. In kteri jokajo, kakor bi ne jokali; in kteri se vesele, kakor bi se ne veselili; in kteri kupujejo, kakor bi ne imeli; 31. In kteri vživajo ta svet, kakor bi ga ne vživali; kajti prehaja obraz tega sveta. 32. Hočem pa, da ste brez skrbi. Kdor jeneoženjen, skrbi za Gospodovo, kako bo Gospo¬ du ugodil; 33. Kdor se je pa oženil, skrbi za posvetno, kako bo že¬ ni ugodil. 34. Drugo je žena in drugo devica. Ktera je brez moža, skrbi za to, kar je Gospodovo, da je sveta s telesom in z du¬ hom. Ktera je pa omožena, skrbi za to, kar je posvetno, kako bo ugodila možu. 35. To pa vam samim na ko¬ rist govorim, ne da vržem zanj- ko na vas, nego za spodobno in stanovitno službo Gospodovo brez ovire. 36. A če kdo meni, da je sra¬ mota za devico njegovo, ko bi bila v zrelej dobi in bi tako imela biti, kar hoče naj dela, ne greši; može naj jih. 37. Kdor pa stoji trden v srcu svojem in nima potrebe, a ima oblast nad lastno voljo, in je tako odločil v svojem srcu, da obvaruje svojo devico, dobro dela. 38. Tako tudi, kdor jo moŽi, dobro dela; a kdor je ne moŽi, bolje dela. 39. Žena je vezana s postavo, dokler živi njen mož; če jej p a mož umre, svobodna je, da s e omoži s komer hoče, samo v Gospodu. 40. Ali srečnejša je, če tako ostane, po mojej misli, kajb mislim, da imam tudi jaz duh 1 Božjega. VIII. Poglavje. Za mališke žrtve pa veiuo> ker imamo vsi znanje. Znakr napihuje, a ljubezen zbuja p°' božnost. 2. Če kdo misli, da kaj v f’ nikakor ni spoznal, kako r treba spoznati. Č A in e pa kdo ljubi Boga, 1 je spoznan od njega. 4. Za jedenje mališkib ŽB eV torej vemo, da malik ni nič svetu, in da ni drugega bo^ a razen enega. 5. Kajti če tudi so, kteri imenujejo bogovi, bodi si 11 nebu, bodi si na zemlji, (kak 0 * je bogov mnogo in gospo** 0 j mn °g°;) * e 6. Ali za nas je eden Bog ° L ’ od kterega je vse in mi v nj efllJ ’ in eden Gospod Jezus KrisGj po kterem je vse in mi po oj eD1J : 7. Ali ni v vseh znanja, k^ nekteri v svesti si, da je m a ' Pavla List Pevi Koeinčan. 8. 9. 273 k aj, noter do seh dol), kakor j^ališke žrtve jedo in njih vest, ke; rje slaba, skruni se. b. Jed pa nas ne dela prijet- pred Bogom; kajti če jemo, ^ismo nič veči, niti manjši, če 116 jemo. 9. Grlejte pa, da kako ta vaša ^last ne postane spotika sla¬ nim. 10. Kajti če kdo ugleda tebe, kte ri imaš znanje, v mališkej !' Gl 'kvi ležati za mizo, jeli se ne njegova vest, ker je slab, Rajala na iedenje mališkib Žrtev? .11. In pogubil se bo po tvo- znanji ta slabi brat, za kte- re ga je Kristus umrl? .12. Tako grešeč zoper brate 111 bijoč njih slabo vest grešite z °Per Kristusa. Ib- Za to i -• ■cjit to če jed pohujšuje br ata mojega, ne bom jedel ^ es a na veke, da si brata ne MiujSam. ki IX. Poglavje. T^sem apostelj? nisem svo- J^Jen? nisem li Jezusa Kri- stu. ^a Gospoda našega videl? diiv ^ v ' m °j e delo v Gospo- L o.' i J" drugim nisem apostelj, ' v am sem, kajti pečat nioje- ^posteljstva ste vi v Go- 3. Mojezagovarjanjetem, kte- ri me sodijo, je to: 4. Jeli nimamo oblasti jesti in piti? 5. Jeli nimamo oblasti sestro ženo s seboj voditi, kakor tudi drugi apostelj ni in bratje Go¬ spodovi in Kefa? 6. Ali sam jaz in Barnaba nimava oblasti to delati? 7. Kdo služi za vojnika na lastne stroške kdaj? kdo sadi vinograd in od njegovega sada ne je? ali kdo pase čredo in od mleka črede ne je? 8. Jeli po človeku to govorim? ne govori li to tudi postava? 9. Kajti v Mojzesovej postavi je pisano: »Ne zaveži gobca mlatečemu volu.« Jeli Bog skrbi za vole? 10. Govori li vsakakor za nas? Da, za voljo nas je pi¬ sano: »Z upanjem mora orati, kdor orje, in kdor mlati, od upanja svojega del imeti z upa¬ njem.« 11. Če smo vam mi duhovno posejali, veliko li je, če bomo mi vaše meseno želi? Y 12. Ce imajo drugi del te vaše oblasti, čemu ne s tem bolje mi? Ali nismo se poslužili te oblasti, nego vse prenašamo, da ka- košne ovire ne damo evange- Iju Kristusovemu. 13. Ne veste, da ti, kteri o- pravljajo sveto službo, od sve- 18 274 Pavla List Prvi Korinčan. 9. 10. trnje jedo, kteri služijo oltarju, da se z oltarjem dele? 14. Tako je tudi Glospod na¬ redil, da ti, kteri oznanjujejo evangelj, od evangelja žive. 15. Jaz pa ničesar tega nisem upotrebil in nisem napisal te¬ ga, da bi se tako zgodilo z me¬ noj, kajti rajši umrem, nego da mi kdo mojo slavo uniči. 16. Ker če oznanjam evangelj, ni mi se hvaliti, ker mi je to treba, a gorje mi, če evangelja ne oznanjam. 17. Kajti če iz dobre volje to delam, plačo imam; če pa po sili, oskrbništvo mi je zaupano. 18. Kaj je torej moja plača? da oznanjujoč evangelj zastonj dam evangelj Kristusov, da bi hudo ne upotrebil svoje oblasti v evangelj i. 19. Kajti ko sem bil svoboden od vseh, storil sem se suženj vseh, da bi jih več pridobil. 20. In bil sem Judom kakor Jud, da bi Jude pridobil; a tem, kteri so bili pod postavo, kakor pod postavo, da bi pri¬ dobil te, kteri so bili pod po¬ stavo. 21. Tistim pa, kteri so bili brez postave, kakor da bi bil brez postave, (dasi ravno ne brez postave Bogu, nego v po¬ stavi Kristusu,) da bi pridobil tiste, kteri so bili brez postave. 22. Bil sem slabim kakor slab, da bi pridobil slabe. Vsem sem bil vse' da bi vsakakor neke zveličal. ! 23. To pa delam za voljo e- vangelja, da bi del od njeg a prejel. 24. Ne veste, da tisti, ktefl na tekališči teko, vsi teko, a eden prejema darilo? Tako te ' cite, da bi prejeli. 25. Vsak pa, kteri se bori zdržuje se od vsega: oni torej; da dobe strohljiv venec, a nestrohljiv. 26. Jaz torej tako tečem, lie kakor na negotovo; tako seb° rim, ne kakor bi po zraku H* 1 ' hal. 27. Nego tarem svoje telo 1,1 usužnjujem, da ne bi kako drl' gim oznanjevavši sam zavr* ljiv bil. X. Poglavje. Ne čem pa, bratje, da bi 1? videli, da so naši očetje vsip°. oblakom bili in so vsi sk° ? morje prešli, 2. In so se vsi v Moj^ 83 krstili v oblaku in v morji, ! 3. In so vsi ravno tisto duh° no jed jedli, 4. In so vsi ravno tisto duh^ no pijačo pili; kajti pili s ° ^ duhovne spremljajoče skal e > ta skala je bila Kristus. „ D«. ? 5. Ali veči del njih ni godu Bogu, kajti so bili p° v puščavi. Pavla List Prvi Korenčan. 10. 275 6- To pa so izgledi za nas Postali, da bi ne želeli hudega, kakor so tudi oni poželeli. J • Tudi ne bodite malikoval¬ ci kakor nekteri njih, kakor J, e pisano: »Sedlo je ljudstvo Jest in pit in vstalo igrat.« 8. Tudi ne kurbajmo se, ka¬ kor so se nekteri izmed njih kurbali in padlo jih je v enem kuevi tri in dvajset tisoč. Tudi ne izkušajmo Kristu- K kakor so tudi nekteri izmed ?Jih izkušali in so poginili od kač. 10. Tudi ne mrmrajte, kakor ?° nekteri izmed njih mrmrali 1,1 so poginili od pogubnika. 11. To se je pa vse godilo ?jim za izglede, a napisalo se Je za svarilo nam, na ktere so Prišli konci vekov. 12. Tako kdor misli, da stoji, Ua j gleda, da ne pade. 13. Ni vas nobeno izkušanje Prijelo, razen človeško; veren Je Bog, kteri vam ne bo dal iz¬ kušanim biti nad vašo moč, j 'rigo bo storil z izkušanjem Mi ^est; izhod, da boste mogli pre- J-4. Za to, ljubljeni moji, be- 'le od malikovalstva. M Kakor pametnim govo¬ ri 1 ', razsodite vi, kar pravim. J 6 - Kelih blagoslova, lcterega ^rigoslavljamo, ni li podelje¬ ne krvi Kristusove? Kruh, kterega lomimo, ni li podelje¬ vanje telesa Kristusovega? 17. Kajti smo en kruh, eno telo mnogi, ker vsi imamo del od tega enega kruha. 18. Glejte Izraelja po mesu: niso li, kteri žrtve jedo, delež¬ niki oltarja? 19. Kaj torej pravim? daje malik kaj? ali da je mališka žrtva kaj? 20. Nego kar žrtvujejo poga¬ ni, da žrtvujejo vragom in ne Bogu. Ne čem pa, da boste vi deležniki vragov. 21. Ne morete keliha Gospo¬ dovega piti in keliha vražjega, ne morete imeti dela od mize Gospodove in mize vražje. 22. Dražimo li naj Gospoda? jeli smo močnejši od njega? 23. Vse mi je dopuščeno, ali ni vse koristno; vse mi je do¬ puščeno, ali vse ne zbuja na pobožnost. 24. Nikdor naj svojega ne išče, nego vsak to, kar je dru¬ gega. 25. Vse, kar se prodaja v mesnici, jejte nič ne popraše- vaje za voljo vesti. 26. Kajti Gospodova je zem¬ lja in kar jo napolnjuje. 27. Če vas pa kliče kdo ne¬ vernikov in hočete iti, jejte vse, kar se pred vas stavi, nič ne popraševaje za voljo vesti. 28. Če vam pa kdo poreče: »To je mališka žrtva«, ne jejte 18 * 276 Pavla List Prvi Korenčan. 10. 11. za voljo tistega, kteri je to ob- znanil in za voljo vesti; kajti Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje. 29. Ali ne pravim za tvojo vest, nego za onega drugega; ker čemu bi mojo svobodo so¬ dila tuja vest? 30. (Je imam jaz del hvale, za kaj bi se preklinjal za to, za kar se zahvaljujem? 31. Če torej jeste ali pijete ali kaj delate, vse delajte Bo¬ gu na slavo. 32. Bodi brez spotike Judom in Grkom in cerkvi Božjej. 33. Kakor tudi jaz vsem o vsakem po godu delam ne iščoč, kar je koristno samemu, nego to, kar mnogim, da se zveli¬ čajo. XI. Poglavje. losnemalci moji bodite, ka¬ kor sem tudi jaz Kristusov. 2. Hvalim vas pa, bratje, da se v vsem mene spominjate in držite zapovedi, kakor sem vam jih dal. 3. Hočem pa, da veste, da je vsakemu možu glava Kristus, a glava ženi mož, glava pa Kristusu Bog. 4. Vsak mož, kteri moli ali prerokuje s pokrito glavo, sra¬ moti svojo glavo. 5. A vsaka žena, ktera moli ali prerokuje razoglava, sra¬ moti svojo glavo, kajti je 1° toliko, kakor bi bila ostrižena- 6. Ker če se ne pokriva žena, naj se tudi striže; če je pa sra¬ mota za ženo striči se ali hrib* naj se pokriva. 7. Mož ne sme glave poki 1 ' vati, kajti je podoba in sla' ra Božja, a žena je slava moževa- 8. Kajti ni mož od žene, neg 0 žena od moža. 9. Kajti ni ustvarjen mož 'if voljo žene, nego žena za volj 0 moža. 10. Za to mora imeti žena ok' lastna glavi za voljo angelj eV ' 11. Sicer ni ne mož brez Žen e ' ne žena brez moža, v Gospod 0 ' 12. Kajti kakor je žena °, moža, tako je tudi mož po Žen 1 ' a vse je od Boga. 13. Sami med seboj presod 1 ' te, je li spodobno za ženo, d° razoglava Boga moli. 14. Ali ne uči li vas sanP natura, da je možu, če p«s L! dolge lase rasti, sramota? 15. A ženi, če si pušča dolg® lase, slava? kajti dani so j e ' lasje na mesto pokrivala. 16. Če se pa zdi, da je kd° prepirljiv, mi' te navade ninP' mo, tudi cerkve Božje ne. 17. To naročaje ne hvali 1 ?’ da se ne na bolje, nego na h 11 .) zbirate. 18. Kajti prvič, kedar se rate v cerkvi, slišim, da so ^ Pavla List Prvi Korinčan. 11. 12. 277 P°ri med vami, in deloma to Ve rjamem, 19. Ker je potrebno, da so JoČinke med vami, da se po¬ kažejo med vami, kteri so iz¬ kušeni. 20. Ko se torej zbirate na eno ^esto, to ni Gospodovo večerjo Jesti. 2l. Kajti vsak svojo večerjo P r ed sebe jemlje ter je, in tako J e eden lačen, a drugi se opija. .22. Jeli nimate hiš, da jeste 'J 1 2 pijete? Ali zamečete li cer¬ kev Božjo in sramotite tiste, kteri nimajo? Kaj naj vam re- Ain? hvalil vas bom v tem? ^e hvalim. 23. Kajti jaz sem prejel od ^espoda, kar sem tudi vam iz- r °eil, da je Gospod Jezus tisto ^e, v kterej je bil izdajan, v zel kruh, . ^4. In zalivalivši se prelomil I 11 rekel: »Vzemite, jejte: to j Uiojc telo, ktero se za vas °tui, to delajte na moj spomin; « j. S. Tako tudi kelih po večer- , l govoreč: »Ta kelih je novi l |.°u v mojej krvi; to delajte, . .kor koli krat pijete, na 2 J spomin.« j • Kajti kolikor koli krat s e ta kruh in ta kelih pijete, Lili Gospodovo oznanjujete, 2 Kr ne pride. hn • kako kdor je ta kruh in t ( ,| t a kelih nevredno, kriv bo e Sa in krvi Gospodove. 28. Ali človek naj izkuša sam sebe in tako je od kruha in od keliha pije; 29. Kajti kdor je in pije ne¬ vredno, obsojenje sebi je in pije ne razsojajoč telesa Go¬ spodovega. 30. Za to so med vami mnogi slabi in bolni in spi jih veliko. 31. Kajti ko bi mi sebe raz¬ sojali, ne bili bi sojeni. 32. Ko smo pa sojeni, stra¬ huje nas Gospod, da ne bi bili s svetom obsojeni. 33. Tako, bratje moji, ko se zbirate k jedi, eden drugega čakajte. 34. če je pa kdo lačen, doma naj je, da bi se na obsojenje ne shajali. Drugo bom uredil, kedar pridem. XII. Poglavje. A za duhovne stvari ne čem, bratje, da bi ničesar ne znali. 2. Veste, da ste pogani bili in hodili k nemim malikom, kakor so vas vodili; 3. Za to vam dajem na zna¬ nje, da nikdor v duhu Božjem govoreč ne govori preklestva Jezusu, in nikdor ne more reči Gospoda Jezusa razen v Duhu svetem. 4. So pa razločki darov, ali eden je Duh, 5. In so razločki službe, ali eden je Gospod. 278 Pavla List Prvi Korinčan. 12. 6. In so razločki del, ali eden je Bog, kteri dela vse v vsem. 7. A vsakemu se daje razo¬ detje Duha na korist, 8. Kajti enemu se po Duhu daje beseda modrosti, a druge¬ mu beseda znanja po ravno ti¬ stem Duhu, 9. Drugemu pa vera v ravno tistem Duhu, a drugemu dar ozdravljanja v ravno tistem Duhu; 10. A drugemu dela moči, dru¬ gemu pa preroštvo, a drugemu razločevanje duhov, drugemu pa raznovrstnost jezikov, a dru¬ gemu razkladanje jezikov. 11. A vse to dela ravno tisti Duh, razdeljujoč po svojej vo¬ lji vsakemu kakor hoče. 12. Kajti kakor je telo eno in | ude ima mnoge, a vsi udje enega telesa, če tudi jih je mnogo, eno so telo; tako tudi Kristus. 13. Ker smo se v enem Duhu mi vsi v eno telo krstili, hodi 1 si Judje, hodi si Grki, hodi si 1 sužnji, bodi si svobodni, in vsi smo se v enega Duha napojili. 14. Kajti telo ni eden ud, ne¬ go mnogi. 15. Če reče noga: »nisem roka, nisem od telesa,« je li za to ni od telesa? 16. In če reče uho: »nisem oko, nisem od telesa,« jeli za to ni od telesa? 17. Ko bi bilo celo telo oko, kje bi bil sluh? ko hi bilo ce¬ lo sluh, kje hi bil voh? 18. Sedaj je pa Bog postavd ude enega vsakega izmed nj® po telesu, kakor je hotel. 19. Ko bi bili pa vsi eden i®> kje bi bilo telo? 20. Sedaj so pa mnogi udj e ’ a telo eno. 21. Pa oko ne more reči roki' »ni mi te treba,« ali zopet gl a ' va nogama: » ni mi vaj u treba- * 22. Nego s tem bolje so p°' trebnejši udje telesa, kteri ge slabejši zde; 23. In kteri nam se zde nje častni na telesu, okoli P stavimo obilnejšo čast, in o gS nespodobni imajo obilnejšo sp 0 dobnost. 24. A našim spodobni® ^ tega ni treba. Ali Bog je zl°' žil telo, davši pomanjkljive^ večo čast, 25. Da bi ne bilo razpok telesu, nego da bi udje e®® skrbeli eden za drugega. 26. In če trpi eden ud, Ž »jA trpe vsi udje, a če se ®a . eden ud, ž njim se vesele v udje. 27. Vi pa ste telo Kristi ® 0 ' 0 in udje med seboj; J 28. In nektere si je pos taV .tel.]; Bog v cerkvi prvič za apoS T -v ne, drugič za preroke, treb^ za učitelje, po tem moči, .. dari ozdravljanja, pomagaA Pavla List Prvi Korenčan. 12. 13. 14. 279 padanja, raznovrstnost jezi¬ kov. 29. Jeli so vsi aposteljni? jeli preroki? jeli vsi učitelji? jeli vsi moči? 30- Jeli imajo vsi darove o- 2 dravljanja? jeli vsi jezike go- ,zkladajo? pa za boljšimi oljšo pot vam "'e r jeli vsi r 3l. Hrepenite darovi, kažem. m se L. XIII. Poglavje. . bi človeške jezike govo- J’ 1 ,! in angeljske, a ljubezni ne k iniel, bil bi brneča med in Renčeče cimbale. ,2. In ko bi imel preroštvo in )l Vedel vse skrivnosti in vse ^anje, in ko bi imel vso vero ; a ko, da bi gore prestavljal, a jnbezni ne bi imel, nič nisem. A In ko bi na koščke poraz- ( j a jal vse kar imam in ko bi a al svoje telo, da se sežgem, a ljubezni ne bi imel, nič mi lle koristi. A- Ljubezen je potrpljiva, do- ^otljiva; ljubezen ni nevošč- l |v k ljubezen se ne Hvali, ne 'apilinje se, 5 -.Xe vede se nespodobno, e išče svojega, ne togoti se, P ^isli hudega; ( i ; Xe raduje se krivici, a ra- l 9 e se resnici, v • Vse pokriva, vse veruje, e upa, vse prenaša. 8. Ljubezen nikoli ne presta¬ ja, a bodi si preroštva, nehala bodo; bodi si jeziki, nmolknili bodo; bodi si znanje, nehalo bo. 9. Kajti nekoliko poznamo in nekoliko prerokujemo. 10. Kedar pa pride, kar je popolno, tedaj bo to nekoliko nehalo. 11. Ko sem bil otrok, kakor otrok sem govoril, kakor otrok sem mislil, kakor otrok sem razsojal, ko sem pa mož postal, opustil sem stvari otročje. 12. Kajti sedaj vidimo še skozi zrcalo v uganjki, ta krat pa bomo z licem v lice; sedaj še poznam nekoliko, ta krat pa bom spoznal, kakor sem bil tudi jaz spoznan. 13. Sedaj pa ostaja vera, u- panje, ljubezen, to troje; naj veča od njih pa je ljubezen. XIV. Poglavje. H repenite za ljubeznijo, a trudite se za duhovne stvari, bolje pa, da prerokujete. 2. Kajti kdor govori v jeziku, ne govori ljudem, nego Bogu, ker nikdor ne sluša; z duhom pa govori skrivnosti; 3. A kdor prerokuje, ljudem, govori na zbujanje pobožnosti in na opominjanje in na tolažbo. 4. Kajti kdor v jeziku govori, sam sebe zbuja na pobožnost, 280 Pavla List Prvi KorinOan. 14. kdor pa prerokuje, cerkev zbu¬ ja na pobožnost. 5. Hočem pa, da vsi govorite jezike, bolje pa, da prerokuje¬ te, kajti veči je kdor prerokuje, nego kdor govori jezike, razen če razklada, da bi se cerkev zbudila na pobožnost. 6. Sedaj pa, bratje, če pridem k vam jezike govoreč, kaj vam bom koristil, če vam ne bom govoril ali v razodetji, ali v znanji, ali v preroštvu, ali v nauku ? 7. Kakor brezdušne stvari, ktere glas dajo, bodi si piščal, ali gosli, če razločka v glaso¬ vih ne dajo, kako se bo umelo, kaj se piska ali gode? 8. Ker če nerazločen glas trobenta da, kdo se bo pripra¬ vil za boj ? 9. Tako tudi vi, če z jezikom razumljive besede ne daste, kako se bo umelo, kaj pravite? kajti v zrak boste govorili. 10. Toliko vrst glasov, posta¬ vim, je na svetu in nobeden iz¬ med njih ni brez znamenova- nja. 11. Ce torej ne vem moči glasa, mutec bom govorečemu in govoreči bo meni mutec. 12. Tako tudi vi, ko se tru¬ dite za duhovne dari, glejte, da boste za pobožno zbujeva- nje cerkve bogati. 13. Za to, kdor govori v je¬ ziku, naj moli, da bi razkladal. 14. Kajti če molim v jezikih duh moj moli, a um moj je brez sada. 15. Kaj torej? molil bom 2 duhom, a molil bom tudi 2 umom; prepeval bom z duhoBh a prepeval bom tudi z umom- 16. Ker če blagosloviš z dU' bom, ta kteri je nepodučen kako poreče amen na tvoj bi*' goslov, ko ne ve, kaj govork • 17. Ti se, res da, dobro zf' livaljuješ, ali drugi senezbup na pobožnost. 18. Zahvaljujem se svojem 11 Bogu, da bolje od vseh vas j e ' zike govorim e* v cerkvi rajši p umom rečem; 19. Toda besed s svojim_ da tudi druge podučim, neg 0 pa tisoč besed v jeziku. 20. Bratje, ne bodite dec a > nego v zlobi bodite deca, a v umu bodite popolni. ^ 21. V postavi je pisano: drugimi jeziki in z drugih 1 ustnicami bom govoril tem 11 ljudstvu in tudi tako me ne b°' do poslušali, govori Gospod- 4 22. Tako so jeziki za menje ne tem, kteri ver ujej 0 ’ nego nevernim, in preroštvo ® nevernim, nego tem, kteri v e ruj ej o. 23. Ko bi se torej seŠla _° 6 ■ kev vsa na eno mesto in bi di jezike govorili in vnišli bi G 1 ' nepodučeni ali neverniki, j e ne poreko, da norite? Pavla List Prvi Korinčan. 14. 15. 281 ^4. Ko bi pa vsi prerokovali a vni,sel bi kak nevernik ali ^podučen, ozmerjajo ga vsi, sodijo ga vsi. 25. In tako se skrivnosti nje¬ govega srca razodevajo in ta- padši na obraz molil bo Bo- ^ a oznanjujoč, da je Bog za re ® v vas. 26. Kaj je torej, bratje? Ke- c * ar se shajate, vsak vas ima Psalm, ima nauk, jezik ima, Razodetje ima, razkladanje 'ttia; vse naj se zgodi na zbuje- Va nje pobožnosti. 27. Če v jeziku kdo govori, ® a j govorita po dva ali k veče- ! llu po trije in eden za drugim, l,J _ eden naj razklada. 28. Ko bi pa ne bilo razkla¬ da, molči naj v cerkvi, a 8e ki naj govori in Bogu. 29. Preroka naj pa govorita Va ali trije, drugi naj pa raz¬ dajo. Če se pa drugemu, kteri „ ai ) kaj razodene, prvi naj %lČi. °7- Kajti morete eden po eden j 81 prerokovati, da se vsi uče \l Bi opominjajo. ?• In duhovi preroški podla- se prerokom. ni Bog punta, ^ J Tnivo lrnlrAv r\A 'ircin Va h W Ker Bo 8' —a r—n Vn p° mira, kakor po vseh cerk- svetniških. Čf Žene vaše naj v cerkvah kajti ni jim dopuščeno govoriti, nego podlagati se, ka¬ kor tudi postava pravi. 35. A če se hočejo česa nau¬ čiti, doma naj svoje može pra- šajo; kajti grdo je ženam v cerkvi govoriti. 36. Je li od vas beseda Bož¬ ja izšla? je li k vam samim prišla? 37. Če kdo misli, da je pre¬ rok ali duhoven, spozna naj, kar vam pišem, da so Gospo¬ dove zapovedi. 38. Če pa kdo ne ve, naj ne ve. 39. Tako, bratje, trudite se, da prerokujete in govoriti v je¬ zikih nikar ne branite. 40. Vse naj se spodobno in po redu godi. XV. Poglavje. jNapomimjain vam pa, bratje, evangelj, kterega sem vam o- znanil, kterega ste tudi spre¬ jeli, v kterem tudi stojite, 2. Po kterem se tudi zveliču- jete, če držite, kakor sem vam oznanil, če le niste zastonj ve¬ rovali. 3. Kajti izročil sem vam naj¬ prej to, kar sem prejel, da je Kristus umrl za naše grehe, poleg pisem, 4. In da je bil pokopan in da je vstal tretji dan poleg pisem, 5. In da se je prikazal Kefu, po tem dvanajsterim; 282 Pavla List Prvi Korenčan. 15. 6. Po tem se je prikazal črez pet sto bratom na en krat, kte- rih največ noter do sedaj živi, nekaj jih je pa tudi pozaspalo. 7. Za tem se je prikazal Ja¬ kobu, potem aposteljnom vsem, 8. In izmed vseh naj na zad¬ nje, kakor kakemu prezgodaj rojenemu, prikazal se je tudi meni. 9. Kajti jaz sem najmanjši izmed aposteljnov, kteri nisem vreden imenovati se apostelj, ker sem preganjal cerkev Bož¬ jo- 10. Ali po milosti Božjej sem kar sem, in njegova milost pro¬ ti meni se ni izpraznila in na- trudil sem se bolje od vseli njih, ali ne jaz, nego milost Božja, ktera je z menoj. 11. Bodi si torej jaz ali oni, tako oznanjujemo in tako ste verovali. 12. Če se oznanjuje, da je Kristus iz mrtvih vstal, kako pravijo nekteri med vami, da ni vstajanja mrtvih? 13. Če pa ni vstajanja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. 14. A če Kristus ni vstal, prazno je po tem naše ozna¬ njevanje, prazna pa tudi vera vaša. 15. Nahajamo se pa tudi laž- njive priče Božje, kajti smo popričali zoper Boga, da je o- budil Kristusa, kterega ni obu¬ dil, če mrtvi ne vstajajo. 16. Kajti če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal. 17. A če Kristus ni vstal, z a ' stonj je vera vaša, še ste f grehih svojih. 18. Po tem so se tudi, kteri so v Kristusu zaspali, pog 11 ' bili. 19. Če samo v tem življenj 1 v Kristusa upamo, vredni s®° obžalovanja najbolje od vseh ljudi. 20. Sedaj pa je Kristus vstfd iz mrtvih, postal je prvina ti' stih, kteri so pozaspali. 21. Zakaj, ko je bila po čl°' veku smrt, tudi je po človek 11 vstajanje mrtvih. 22. Kajti kakor v Adamu vf umirajo, tako bodo tudi v Kr 1 ' stusu vsi oživeli. 23. Ali vsak v lastnem re ' du: prvina Kristus, za tem j 1 ’ kteri so Kristusovi v prihod 1 njegovem; 24. Po tem konec, kedar i ? ' roči kraljestvo Bogu in očetu kedar odpravi vsako pogK' varstvo in vsako oblast in m° c ' | 25. Kajti mora kraljevati n°' ter dotle, dokler ne dene vs el1 sovražnikov pod svoje noge- 26. A najzadnji sovražnik bo odpravila smrt. v ., 27. Kajti: »Vse je po(U°, pod njegove noge,« ali ko K rekel: »Vse je podloženo,« °- jčitnoje, da razen tega, kte 1 i mu je vse podložil. Pavla List Pevi Kobinčan. 15. 283 ^8. Kedar se pa vse njemu Podloži, tedaj se bo tudi sam 8l , n podložil temu, kteri je vse Pjemu podložil, da bi Bog bil v §e v vsem. 29. Sicer kaj počno, kteri se Uradujejo za mrtve, de sploh jortvi ne vstajajo? kaj se tudi krŠČujejo za mrtve? 30. Ža kaj se tudi mi nevar¬ nostim nastavljamo vsako uro? 3 1 • Vsak dan umiram, pri v ašej hvali, bratje, ktero imam v Kristusu Jezusu Gospodu našem. dlove- su, ka- s ° iS no imam korist, de mrtvi ^ vstajajo? Jejmo in pijmo, najti jutri bomo umrli! 33. Ne dajte se zavesti! Pa- Cl Jo dobre navade slabi pogo¬ vori. ,32. Kajti de sem se po , u boril z zvermi v Efe; ^4. Predramite se pravično in ! l( - grešite; kajti poznanja Bož- Kga nekteri nimajo, na sramo- 0 v am pravim. 3-5. Ali porede kdo: Kako Rajajo mrtvi? in v kakošnem e Ksu prihajajo? o«. Nespametni! ti kar seješ, ^ivelo ne bo, de ni umrlo, j '-In kar seješ, ne seješ te- ktero ima biti, nego golo 1 '"h postavimo, pšenidno ali ; 5° drugo; V 0 «- A Bog mu daje telo, ka- , °'' hode, in vsakemu semenu Ne telo. 39. Ni vse meso enako meso, nego je drugo meso dlovedje, drugo meso živinsko, drugo ribje in drugo ptičje. 40. So tudi telesa nebeška in telesa zemeljska, ali je druga slava nebeških, a druga ze¬ meljskih; 41. Druga je slava solnca in druga slava meseca, in druga slava zvezd, kajti zvezda se od zvezde loči v slavi. 42. Tako tudi vstajanje mrt¬ vili: seje se v trohljivosti, vsta¬ ja pa v netroliljivosti; 43. Seje se v necasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vsta¬ ja v modi; 44. Seje se telo telesno, vsta¬ ja telo duhovno; je telo telesno, in je telo duhovno. 45. Tako je tudi pisano: >Po- stal je prvi človek Adam v du¬ šo živo;« zadnji Adam v duh oživljajoč. 46. Ali ni prvo duhovno, ne¬ go telesno, po tem duhovno. 47. Prvi človek je iz zemlje, prsten; drugi človek, gospod je ž neba. 48. Kakoršen je bil prsteni, taki so prsteni, in kakoršen ne¬ beški, taki so nebeški. 49. In kakor smo nosili po¬ dobo prstenega, nosili bomo tudi podobo nebeškega. 50. To pa pravim, bratje, da meso in kri Božjega kraljestva podedovati ne moreta, tudi Pavla List Prvi Korenčan. 15. 16. 284 trohljivost netrohljivosti ne de¬ duje. 51. Lej, skrivnost vam govo¬ rim: »Vsi ne bomo zaspali, a vsi se bomo spremenili 52. V hipu, vtrenotku z očmi, v poslednjem glasu trobente, kajti trobentalo se bo in mrtvi bodo vstajali netrohljivi in mi se bomo izpremenili. 53. Ker to trohljivo mora ob¬ leči netrohljivost in to smrtno obleči brezsmrtnost. 54. Kedar pa to trohljivo ob¬ leče netrohljivost in to smrtno obleče brezsmrtnost, tedaj se bo zgodila tista beseda napi¬ sana: »Požrla se je smrt v zmagi.« 55. »Kje je, smrt, tvoje želo? kje je, pekel, tvoja zmaga?« 56. Zelo smrti pa je greh, a moč greha postava. 57. Ali hvala Bogu, kteri nam daje zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu. 58. Za to, bratje moji ljub¬ ljeni, bodite stanovitni, nepre¬ makljivi, obilni vsegdar v de¬ lu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu. XVI. Poglavje. A glede zbire za svete storite tudi vi tako, kakor sem naredil za Galatijske cerkve. 2. Prvi dan po sobotah naj vsak vas pri sebi deva na stran in spravlja, kolikor mu se dobro zdi, da ne bodo zbire ta krat, kedar pridem. 3. Kedar pa pridem, pošljei® tiste, ktere za dobre za to spO' znate po listih, da odneso vas blagoslov v Jeruzalem; 4. Ko bi pa vredno bilo, da tudi jaz grem, pojdejo z menoj’ 5. Prišel bom pa k vam, k e ' dar Macedonijo prejdem, (kaj 11 j šel bom skozi Macedonijo). 6. A pri vas se more biti p°' mudim, ali pa tudi črez zn ll(1 ostanem, da me vi spremite, kedar bom hodil. 7. Kajti ne čem vas le mi 1110 grede videti, a upam nekolik® časa pri vas ostati, če Gospo® ukrene. 8. Ostal pa bom v Efezu note r do binkošti. 9. Kajti vrata so mi odprt® velika in široka in nasprotn 1 ' kov je mnogo. 10. Če pa pride Timotej, gl e P te, da bo brez straha pri vasi kajti opravlja Gospodovo del° kakor jaz. 11. Nikdor naj ga torej zaničuje, a odpošljite ga v m 1 ' ru, da pride k meni, ker 8 a pričakujem z brati. 12. Glede brata Apola p®.' mnogo sem ga prosil, da prišel k vam z brati, in nikak 0 ga ni bila volja sedaj priti, ® prišel bo, kedar utegne. Pavla List Drugi Korinčan. 1. 285 13. Čujte, stojte v veri, mož- ki se držite, trdni bodite. 14. Vse vaše naj se v ljubez- M godi. 15. Prosim vas pa, bratje: ve- st e za Stefanov dom, daje prvi- Ua v Abaji in da so se na slu¬ tnje svetim odločili; 16. Da se tudi vi podlagate * a kim in vsakemu, kteri ž nji- dela in se trudi. 17. Veselim se pa prihoda Ste¬ rnovega in Fortunatovega in ^hajikovega, ker so mi nado- ^stili, da nisem vas pogre¬ šal; 18. Zakaj spokojili so mojega duha in vašega. Spoštujte torej take. 19. Pozdravljajo vas cerkve Azijske; pozdravljata vas v Gospodu mnogo Akvila inPris- cila s cerkvijo v njunem domu. 20. Pozdravljajo vas bratje vsi; pozdravite eden drugega v svetem poljubku. 21. Pozdrav z mojo, Pavlovo roko. 22. Če kdo ne ljubi Gospoda Jezusa Kristusa, preklet bodi maran atha! 23. Milost Gospoda Jezusa Kristusa z vami! 24. Moja ljubezen z vami vse¬ mi v Kristusu Jezusu! Amen. ° r inčanom prvi list pisan iz mesta Filipov a poslan po Stefanu in Fortunatu in Ahajiku in Timoteji. APOST. K0RINCAN0M LIST DRUGI. - I. Poglavje. ^nvel apostelj Jezusa Kristu- A po volji Božjcj in Timotej cerkvi Božjej v Korintu žetimi vsemi, kteri so po • Milost vam in mir od Boga e nta našega in Gospoda Je- *?«» Kristusa. o • Blagoslovljen Bog in oče ^° s poda našega Jezusa Kri¬ stusa, oče usmiljenosti in Bog vsake tolažbe, 4. "Kteri nas tolaži v vsakej stiski s tolažbo, s ktero tolaži nas same Bog; 5. Kajti kakor so obilna trp¬ ljenja Kristusova za nas, tako je po Kristusu obilna tudi to¬ lažba naša. 6. Če smo pa stiskani, za va¬ šo tolažbo in zveličanje je, kte¬ ro se dela v prenašanji istih 286 Pavla List Drugi Kordič an. 1. trpljenj, kteratudimi trpimo; če se pa tolažimo, za vašo tolažbo in zveličanje je, in upanje naše je trdno za vas; 7. Vedoč, da kakor ste de¬ ležniki trpljenj, tako ste tudi tolažbe. 8. Kajti ne Čemo, da bi ne vedeli, bratje, za stisko našo, ktera se je dogodila nam v Aziji, da nas je preobtežila črez moč, tako da smo obupali tudi živeti. 9. Ali sami v sebi smo smrt¬ no obsodo imeli, naj bi ne u- pali v sebi, nego v Bogu, kte¬ ri obuja mrtve; 10. Kteri nas je iz tolike smrti otel in otima, v kterega upa¬ mo, da bo še otimal, 11. Če pripomagate tudi viza nas z molitvijo, da bi se za dar, kterega imamo po mnogih lju¬ deh, mnogi zahvalili za voljo nas. 12. Kajti hvala naša je to, priča vesti naše, da smo se v prostosti in čistosti Božjej, ne v mesenej modrosti, nego v milosti Božjej vedli na svetu, posebno pa med vami. 13. Ker vam drugega ne pi¬ šemo, nego kar berete ali kar spoznavate, a upam, da boste tudi do konca spoznavali. 14. Kakor ste deloma tudi spoznali nas, da smo hvala va¬ ša, kakor tudi vi naša, na dan Gospoda Jezusa. 15. In s tem zaupanjem se® hotel k vam priti poprej, da D drugo milost imeli, 16. In po vas preko priti Y Mače donijo in zopet iz Mače' donije priti k vam in od v aS spremljen biti v Judejo. 17. Ko sem torej to hotel, j® li sem lahkomišljeno ravnal' ali kar sklepam, po mesu skl e ' pam, da bi bilo pri meni da« in »ne, ne?« 18. Ali zvest je Bog, da K' seda naša k vam ni bila »d a našli taki, kakor tudi mi. 13. Kajti taki so krivi ap°' steljni, ukanljivi delalci, pr®' menjajoči se v aposteljne Kri' stusove, 14. In ni čuda, kajti sam s»' tan se premenjavangelje svet' lobe. 15. Ni torej nič velikega, ®® se tudi služabniki njegovi pi' e ' menjajo v služabnike pravicei kterib konec bo poleg njih del; 16. Zopet pravim: nikdor n^J ne misli, da sem nespameten i če pa ne, pa me sprejemite k a ' kor nespametnega, da se ne' malo tudi jaz pohvalim. 17. Kar govorim, ne govorim po Gospodu, nego kakor v ne; spameti, v tej stanovitnost 1 hvale. 18. Ko se mnogi hvalijo V° , mesu, hvalil se bom tudi j a2 ' 19. Kajti radi trpite nesp a ' metne, ko ste sami pametni; 20. Ker trpite, če vas kdo U' sužnjuje, čekdopojeda, Če D 11 Pavla List Drugi Korinčan. 11. 12. 297 Jemlje, če se kdo povzdiguje, Ce vas kdo v lice bije. 21. Po nečasti pravim, ker ^ f| kor da smo mi oslabeli. V Ce mer je pa kdo drzen, (po ne¬ spameti govorim), drzen sem tl 'di jaz. 22. Hebrejci so? tudi jaz sem; ^'aeljci so? tudi jaz sem; se- r,| ° Abrahamovo so? tudi jaz sem; ^3. Služabniki Kristusovi so ? lile govorim po pameti), še bo¬ le sem jaz: v trudili obilneje, v Udarcih neizmerneje, v ječah eilneje, v smrti mnogi krat. 24. Od Judov sem jih dobil l*et krat štirideset brez ene, 25. Tri krat sem bil izšiban, M krat kamenovan, tri krat se A z menoj ladja razbila, noč l! i dan sem v globočini prebil. 2*k Potoval sem mnogi krat, Ml sem v nevarnostih od vod, Nevarnostih od razbojnikov, nevarnostih od rodovine, v evarnostih od poganov, v ne¬ žnostih v mestu, v nevarno- j 'i v puščavi, v nevarnostih M. nmrji, v nevarnostih med iivimi brati; ^ V trudu in težavi, dosti y Nt v nespavanji, v lakoti in Ali, velikrat v postu, v mrazu ni goloti >rez te £ a i kar je zvun v prihajanje ljudi k meni M'k dan, skrb za vse cerkve. Kdo oslabi, da bi tudi jaz ne oslabel? Kdo se pohujšuje, da bi tudi mene ne skelelo? 30. Če se je treba hvaliti, s svojo slabostjo se bom hvalil. I 31. Bog in oče Gospoda na¬ šega Jezusa Kristusa, kteri je blagoslovljen na veke, ve, da ne lažem. 32. V Damasku je dal na¬ mestnik kralja Are ta stražiti Damaščansko mesto ter me je hotel vjeti, 33. In skozi okno v košari so me po zidu spustili in izbegnil sem iz njegovih rok. XII. Poglavje. Al i hvaliti se mi ne pomaga, kajti prišel bom na prikazni in razodetja Gospodova. 2. Poznam človeka v Gospo¬ du, kteri je bil pred štirinaj¬ stimi leti, (ali v telesu, ne vem, ali v duhu zvun telesa, ne vem, Bog ve,) vzet noter v tretja ne¬ besa; 3. In vem takega človeka, (ali v telesu, ali zvun telesa, ne veih, Bog ve), 4. Da je bil vzet v raj in sli¬ šal neizrekljive besede, kterili ni smeti človeku pripovedati. 5. S takim se bom hvalil, sam s seboj se pa ne bom hvalil, razen s slabostmi svojimi. 6. Kajti ko bi se hotel po¬ hvaliti, ne bil bi nespameten, ker bi resnico govoril; ali se 298 Pavla List Drugi Korinčan. 12. varujem, da ne bi kdo pomislil za me več, kar vidi v meni, ali kar sliši za me. 7. In da bi se v obilnosti ra¬ zodetij ne prevzdigoval, dal se mi je trn v meso, angelj satan, da me za uho bije, da se ne po¬ vzdigujem. 8. Zanj sem trikrat Gospoda molil, naj odstopi od mene, 9. In dejal mi je: »Dosti ti je moja milost, kajti moč moja se v slabosti popolnoma poka- zuje.« Torej se bom rajši hva¬ lil s svojimi slabostmi, da se ušatori v me moč Kristusova. 10. Za to sem dobre volje v slabostih, v zasrambali, v po¬ trebah, v pregonih, v težavah za Kristusa; kajti kedar sem slab, tedaj sem močen. 11. Postal sem nespameten hvaleč se, vi ste me prisilili. Kajti mene bi morali vi hvali¬ ti, ker nisem bil nič manjši od prevelikih aposteljnov, če rav¬ no sem nič. 12. Kajti znamenja apostelj- na so se storila med vami v vsakem potrpljenji, v zname¬ njih in čudežih in močeh. 13. Ker kaj je, v čemer ste bili manjši od drugih cerkev? Le da vas jaz sam nisem nad¬ legoval. Odpustite mi to kri¬ vico. 14. Lej tretjič sem priprav¬ ljen priti k vam in ne bom vas nadlegoval, kajti ne iščem, kar je vaše, nego vas, ker i* lS ° dolžni otroci roditeljem blag 0 spravljati, nego roditelji otro- kom. 15. A jaz bom prav rad troši’ ter se iztrošil za duše vaše, ° e me tudi, s čim obilneje vas lj°' bim, s tem manje ljubite. 16. Ali naj bo, jaz vam niše* 0 nadlege delal, nego zvit človek pridobil sem vas z zvijačo. 17. Jeli sem vas po ktere*** teh, ktere sem k vam posla*) za kaj opravil? 18. Naprosil sem Tita D, njim poslal brata; jeli vas / Tit za kaj opravil? nismo 1*' enem duhu hodili? ne po en 1 ’ 1 stopinjah ? 19. Zopet mislite, da vam se zagovarjamo? pričo Boga v Kristusu govorimo; a vse t() je, ljubljeni, za vaše zbuj*A lV nje v pobožnosti. 20. Kajti bojim se, da v ‘ aS kako, kedar k vam pridem, n e najdem kakoršne hočem, 1,1 d** mene najdete, kakoršnega čete; da kako ne bo preph'° v ’ zavisti, srdov, svaj, ogovarp' nja, prišepetovanja, napih° f l ‘j( kaj je druzega, nego da je ^ di šel prej dol v spodnje d e zemlje? 10. On, ki je šel dol, je tk* ! Pavla Apost. List Efežanom. 4. 311 ki je šel tudi gor nad vsa ne¬ besa, da bi vse izpolnil.) H- In on je dal ene za apo- s ieljne, ene za preroke, ene za evangeliste, ene za pastirje in Cenike, 12. V pripravo svetili, za de¬ je službe, za zdelovanje telesa Kristusovega; 13. Dokler dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja sinu i^jega, do moža doraslega, d° mere starosti polnosti Kri¬ stusove; . 14. Da ne bodemo več deca, 11 nas ne bode sem ter tja me- ^ia i n gonila vsaka sapa na- eka v zvijačnosti človeški, v Prekanj enosti do zvitosti zmote; 15. Nego da po resničnosti v JUbezni rastemo v vsem do ''•lega, ki je glava, Kristus, * 16. Iz katerega vse telo zdra¬ vi 0 in zedinjeno po slehernem eienovji podajanja, po krepo- ti v meri vsakega dela rast e lesa vrši v izpodbujo svojo ljubezni. To torej pravim in pričam i Gospodu, da ne hodite dalje, akor tudi drugi pogani hodi- '°' v ničemurnosti srca svojega, . .3. Otemnjeni v razumu, od- j.J®ui življenju Božjemu, zara- 1 nevednosti bivajoče v njih, j^adi otrpnenosti srca svo- se Kateri so otrpneni vdali razuzdanosti v doprinaša- nje sleherne nečistosti v lako¬ mnosti. 20. Vi pa se niste tako učili Kristusa, 21. Ako ste ga slišali in ste bili poučeni v njem, kakor je resnica v Jezusu; 22. Da slečete, po prejnšjem življenji, starega človeka, ki se kvari po sijali prevare; 23. In se ponovite po duhu srca svojega, 24. In oblečete novega člo¬ veka, vstvarj enega po Bogu, v pravičnosti in svetosti resnice. 25. Zato iznebivši se laži go¬ vorite resnico vsak z bližnjim svojim, ker smo udje med se¬ boj; 26. »Jezitese, in ne grešite!« Solnce naj ne zaide nad jezo vašo, 27. In ne dajajte prostora hu¬ diču. 28. Kdor krade, ne kradi več, temuč trudi se, delajoč dobro z rokami, da ima kaj podeliti : potrebnemu. ; 29. Nobena gnjila beseda ne izidi iz vaših ust, nego če je katera dobra za izpodbujo po potrebi, da da milost posluša¬ jočim. 30. In ne žalite svetega Du¬ ha Božjega, v katerem ste za¬ pečateni za rešenja dan. 31. Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje , izgini od vas z vso hudobijo; 312 Pavla Apost. List Efežanom. 4. 5. 31. Bodite pa med seboj bla¬ gi, usmiljeni, odpuščajoč si, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil. V. Poglavje. Bodite torej posnemovalci Bo¬ ga, kakor otroci ljubljeni, 2. In živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas, in se je dal za nas kakor daritev in žrtev Bogu v prijetno di¬ šavo. 3. Kurbarija pa in sleherna nečistost ali lakomnost naj se še imenuje ne med vami, kakor se spodobi svetim; 4. In nesramnost in blebeta¬ nje ali norčevanje, kar je ne¬ spodobno, temveč zahvaljeva¬ nje. 5. To namreč veste, da no¬ beden kurbir, ali nečistnik, ali lakomnik, kateri je malikova¬ lec, nima dedščine v kraljestvu Kristusovem in Božjem; 6. Nihče vas ne varaj s praz¬ nimi besedami; kajti za to prihaja jeza Božja na nepo¬ korščine sinove. 7. Ne bodite torej deležniki njih! 8. Bili ste namreč nekdaj te¬ ma, zdaj pa svetloba Gospodu: kakor svetlobe otroci živite; 9. (Kajti sad Duha je v sle¬ herni dobroti in pravičnosti in resnici); 10. In presojajte, kaj je p° volji Gospodu. 11. In ne udeležujte se u e ' j rodovitnih del teme; temveč ! še grajajte jih; 12. Kar namreč skrivaj p°' čenjajo, grdo je praviti samo- 13. Vse to pa, kar graja svet¬ loba, razodene se; kajti vse razodeto je svetloba; ! 14. Za to pravi: »Zbudi se, k 1 spiš, in vstani izmed mrtvih, 111 prisvetil ti bode Kristus.« 15. Glejte torej, da živite skrbno, ne kakor nemodri, H e ' go kakor modri; 16. In skrbno rabite čas, k#’ dnevi so hudi. 17. Zatorej ne bodite nesp®' metni, nego umeči, kaj je volp Gospodova. 18. In ne opijanjajte se z vj' nom, v katerem je zapravlj 1 ' vost, temuč napolnjujte se f Duhu, 19. Govoreč med seboj v psV mili, slavospevih in pesmah d 11 ' hovnih, pojoč in prepevajoč v ; srcu svojem Gospodu, 20. Zahvaljujoč se vedno ^ vse v imenu Gospoda naŠeg* 1 Jezusa Kristusa Bogu in očeh! | 21. Pokorni si med seboj strahuBožjem. 22. Žene, svojim možem k° dite pokorne, kakor Gospod 1 )’ 23. Kajti mož je glava Že» l ’ kakor tudi Kristus glava 0 čini, in on je rešenik telesa- Pavla Apost. List Efežanom. 6. 313 24. Ali kakor je občina po¬ korna Kristusu, tako tudi žene 8v °jim možem v vsem. Možje, ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil ob- in je sebe dal zanjo, 26. Da jo posveti, očistivši v k°pelji vode v besedi, 27. Da si jo pripravi slavno ol) cino, brez madeža ali gube kaj enakega, nego da bode 8v eta in brezmadežna. 28. Tako so možje dolžni lju- biti žene, kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo, ljubi sebe; 29. Kajti nihče ni nikoli ® 0 vražil svojega mesa, nego A ar| i in goji ga, kakor tudi gospod občino; ' A Ker udje smo telesa nje- §°Veg a i z mesa njegovega in 12 kosti njegovih. »Za to bode človek za- P l8t il očeta svojega in mater b, 1,1 držal se žene svoje, in oba odeta v eno meso.« Ja z ^2- Ta skrivnost je velika; pa pravim za Kristusa in ^ občino. A.li tudi vi posamezni, A a k naj ljubi ženo svojo tako a kor se ] )e . žena pa boj se hiož za. q VI. Poglavje. tel ^oci’ bodite poslušni rodi- , Jem svojim v Gospodu, ker J e pravično. 2. »Spoštuj očeta svojega in mater,« ta je zapoved prva z obljubo: 3. »Da se ti bode dobro go¬ dilo in bodeš dolgo živel na zemlji.« 4. In očetje, ne dražite svo¬ jih otrok, nego vzrejajte jih v nauku in strahu Gospodovem. 5. Hlapci, bodite poslušni go¬ spodom po mesu, se strahom in trepetom, v preprostoti srca svojega, kakor Kristusu; 6. Ne po okoslužnosti kakor ljudem ugajajoč, nego kakor hlapci Kristusovi, delajoč vo¬ ljo Božjo iz duše, 7. Z dobrovoljnostjo, služeč Gospodu, in ne ljudem, 8. Vedoč, da kar kdo stori dobrega, to bode dobil od Go¬ spoda, bodi si hlapec, ali svo¬ bodnjak. 9. In gospodje, delajte isto z njimi, odjenjajoč s pretenjem, vedoč, da tudi vaš gospodje v nebesih, in da licegledja ni pri njem. 10. V ostalem, bratje moji, ojačite se v Gospodu, in v kre¬ posti moči njegove. 11. Odenite se z orožjem Bož¬ jim, da bodete mogli stati zoper zvijače hudičeve. 12. Ker boj nam ni zoper kri in meso, nego zoper poglavarstva, zoper oblasti, zoper svetovne mogočnike teme tega sveta, zoper duhove hudobe v nebesih. 314 Pavla Apost. List Filepljanom. 1. 13. Za to primite orožje Bož¬ je, da bodete mogdi ustavljati se o hudem dnevi in stati vse premagavši. 14. Stojte torej bedro svoje opasavši si z resnico, in oble¬ čeni s pravice oklepom, 15. In noge obute s priprav¬ ljenostjo evangelja miru; 16. Razen tega zgrabivši ščit vere, s katerim bodete mogli ugasiti vse goreče strele hu¬ dobnega. 17. In vzemite šlem blaginje, in meč Duha, kateri je beseda Božja; 18. In se sleherno molitvijo in prošnjo molite vsak čas v Du¬ hu, in prav za to čujte v vsej stanovitnosti in prošnji za vse svete, 19. In zame, da se mi da be¬ seda v odpiranji ust mojih, u a s prostodušnostjo oznanja 111 skrivnost evangelja, 20. Za katero sem poslanec^' sponah, da v njem prostoduŠ' no govorim, kakor mi je bese- do vati. 21. Da pa veste tudi vi, ka' mene zadeva, kako se mi S 0 ,' di, naznanil vam bode vse T>' bik, brat ljubljeni in zvesti sD' žabnik v Gospodu, 22. Katerega sem poslal k vam prav za to, da veste, kak 0 je z nami, in da potolaži st c3 vaša. 23. Mir bratom in ljubezen 51 vero od Boga očeta in Gospod* 1 2 Jezusa Kristusa. 24. Milost z vsemi, ki ljokij. 0 Gospoda našega Jezusa & 1 ' stusa v nepopačenosti. Am el1 ' Efežanom pisal z Rima po Tihiku. PAVLA APOST. LIST FILIPLJANOM. I. Poglavje. Pavel in Timotej, hlapca Je¬ zusa Kristusa, vsem svetim v Kristusu Jezusu bivaj očim v Fi¬ lipih, z vladikami in pomočniki. 2. Milost vam in mir od Bo¬ ga očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa! 3. Zahvaljujem se Bogu jemu, kader se vas spominj 11 ’ 11 ' 4. (Ko vedno v sleherni l0 ° vs e litvi svoji molim za vas z veseljem), 5. Da ste se udeleževali e va|1 „ o’3 gelja od prvega do današnji dne; 6. Prepričan prav tega ( i Pavla Apost. List Filipljanom. 1 . 315 5°de on, ki je začel v vas do¬ jko delo, dokončal ga do dne ^ e zusa Kristusa; ]■ Kakor je meni spodobno misliti za vas vse, ker vas imam v srci, v sponah svojih 111 zagovarjanji in utrjevanji Rogelja, ki ste vsi sodeležni -1 mi milosti. 8* Kajti priča mi je Bog, ka¬ ko hrenenim no vas vseli z repenim po vas °srčjem Jezusa Kristusa. 9- In tudi to molim, da naj mibezen vaša se bolj in bolj 1>as te v spoznanji in slehernem r ^zumu, 10. Da presojate, kar je ime- "dno, da bodete čisti in neizpo- l^kljivi za dan Kristusov, ll • Napolnjeni se sadom pra- v 'ce po Jezusu Kristusu v sla- v ° in hvalo Božjo. 12. Želim pa, da spoznate, bratje, da je" stanje moje po¬ bilo bolj v uspeli evangelju, Tako da so spone moje 13. °^tne postale, da so v Kristusu m v sem šatorišči telesne straže v sem drugim, lJ- In da večina bratov v Go- s P°du zaupajoč mojim sponam ll Pa se bolj brez strahu govo- r di besedo. , 15. Nekateri tudi iz nevošč- / lv osti in prepirljivosti, ne- kateri pa tudi iz dobre volje ° 2l mnjajo Kristusa. 1®- Oni, ki iz prepirljivosti, de ° z nanjaj o Kristusa iz čistega namena, češ da prineso stisko sponam mojim; 17. Kateri pa iz ljubezni, ve¬ doč, da sem pripravljen v za govarjanje evangelja. 18. Kaj pač? Vendar tako ali tako, bodi si s pretvezo, bodi si v resnici, oznanja se Kristus; in tega se veselim, da, bodem se tudi veselil. 19. Vem namreč, da mi bo¬ de to v blaginjo po prošnji va¬ ši in pomoči duha Jezusa Kri¬ stusa, 20. Po pričakovanji in upanji mojem, da se v ničemur ne osramotim, temuč v vsej pro- stodušnosti, kakor vedno, bo¬ de se tudi sedaj Kristus pove¬ ličeval v mojem telesu, bodi si z življenjem, bodi si se smrtjo. 21. Kajti meni je življenje Kristus, in smrt dobiček. 22. Ako pa življenje v mesu, to mi je dela sad, in kaj bodem izvolil, ne vem; 23. Kajti pritiska me oboje, želja me je ločiti se in biti's Kristusom, mnogo je namreč bolje; 24. Ostati pa v mesu potreb- nejše za voljo vas. 25. In v tem zaupanji vem, da bodem ostal in z vami vse¬ mi skupaj ostal v pospeh vaš in veselje v veri, 26. Da bode slava vaša preo- bila v Kristusu Jezusu v meni, zaradi povrnitve moje k vam. 316 Pavla Apost. List Filipijanom. 1.2. 27. Samo vedite se spodobno evangelju Kristusovemu, da bo¬ dem, bodi si, da pridem in vi¬ dim, bodi si v daljavi, slišal, kakojeprivas, da stojite trdno v enem duhu, eni duši, vkup boreč se za vero evangelja, 28. In da vas nikakor ne strašijo nasprotniki; kar je njim znamenje pogube, vampa blaginje, in to od Boga; 29. Ker vam je bilo podelje¬ no za Kristusa, ne samo vero¬ vati vanj, nego tudi zanj trpeti; 30. Ko imate isti boj, katerega ste videli v meni, in zdaj sli¬ šite v meni. II. Poglavje. Ako je torej kako opominja¬ nje v Kristusu, ako kaka to¬ lažba ljubezni, ako kaka so- deležnost Duha, ako kako u- smiljenje in milovanje; 2. Napolnite mi veselje, da ste zložni, imajoč isto ljubezen, ene duše, enih misli; 3. Nič iz prepirljivosti ali ni- čemurnosti, nego po ponižnosti drug druzega više stavite od sebe. 4. Ne glejte vsak na svoje, nego vsak tudi na to, kar je druzega. 5. To mišljenje namreč bodi v vas, katero tudi v Kristusu Jezusu, 6. Kateri, dasi v podobi Božji, vendar ni smatral za rop hib Bogu enak; 7. Nego samega sebe je l2 ' praznil, vzel je nase podobo hlapčevo, postal človeku enak; in po obličji je bil najden 2a človeka; 8. Ponižal seje posta vši p°' koren do smrti, smrti pa na križi. 9. Za to je tudi Bog povišal ga in podelil mu ime nad vsa imena; 10. Da se naj v imenu Jez 11 ' sovem pripogiblje vsako ko' leno nebeščanov in zemljanov in podzemljanov, 11. In vsak jezik spoznavat da je Jezus Kristus Gospo® v slavo Boga očeta. 12. Za to, ljubljeni moji, k a ' kor ste bili vsegdar poslušni ne samo v pričuj očnosti moji nego sedaj mnogo bolj v np' pričujočnosti moji, v strahuj 11 trepetu vršite zveličanje svoj e ' 13. Kajti Bog je, ki deluje v vas voljo in delovanje, kako 1 ga volja. 14. Vse delajte brez godrnja' nja in pomišljanja, 15. Da bodete brez pogreška in čisti, otroci Božji brez mj' deža, sredi rodu sključenega 111 spačenega, med katerimi se svetite kakor nebeške luči 11 svetu, 16. Držeč se besede življenja* na slavo meni za dan Kristusov , Pavla Apost. List Filipljanom. 2. 3. 317 '| a nisem zastonj tekal in tru- se zastonj. 17- Ali če se tudi darujem lla( J daritvijo in službo vere Va «e, veselim se in vkup ve¬ čina z vami vsemi; 18. Enako pa veselite se tu- v i in vkup veselite z menoj. 4i 19- Upam pa v Gospodu Je- da vam skoraj pošljem niioteja, da bodem tudi jaz ! ftlri >ega srca, ko zvem, kako ■k Pri vas. ^0- Nikogar namreč nimam jjakodušnega, kateri bode po- te Uo skrbel, kako je pri vas; Kajti vsi iščejo svojega, ^ kar je Kristusa Jezusa; 22. Preskušenost pa poznate Pegovo, daje, kakor otrok z °Čet °ni, z menoj služil za evan- Tega torej upam poslati, ® izprevidim, kako ie z me- % precej. JJ- Upam pa v Gospodu, da sam skoraj pridem Potrebno se mi je pa zde- Poslati k vam Epafrodita, Jata in sodelalca in sovojaka UUga, ter poslanca vašega in Babnika potrebe moje; 2r t v ’• Kajti hrepenel je po vas n e k in trepetal, ker ste sliša- ' ( ‘ a je zbolel. Kajti zbolel je bil blizu ^rti- He’ ali Bog se ga je usmilil, njega samo, nego tudi mene, da bi ne imel težave čez težavo. 28. Hitreje torej sem ga po¬ slal, da ga vidite zopet ter se veselite, in jaz bodem menj žalosten. 29. Sprejmite ga torej v Go¬ spodu z vsem veseljem, in take imejte v čisli; 30. Kajti zaradi dela Kristu¬ sovega se j e bil približal smrti, v nemar pusti vsi življenje, da bi dopolnil pogrešek službo¬ vanja vašega proti meni. III. Poglavje. "V ostalem, bratje moji, vese¬ lite se v Gospodu. Isto pisati vam ni sitno meni, vam pa v potrjenje. 2. Pazite se psov, pazite se slabili delalcev, pazite se raz¬ reze ! 3. Kajti mi smo obreza, ki v duhu služimo Bogu in se hva¬ limo v Kristusu Jezusu, in ne zaupamo v meso; 4. Daši bi imel jaz tudi v me¬ so zaupanje. Če meni kdo drug zaupati v meso, jaz bolj; 5. Obrezan osmi dan, iz rodu Izraelovega, rodovine Benja¬ minove, Hebrejec iz Hebrejcev, po postavi Farizej, 6. Po gorečnosti preganjalec občine, po pravičnosti v posta¬ vi brez pogreška. 7. Ali kar mi je bilo dobiček, 318 Pavla Apost. List Filipljanom. 3. 4. to sem imel zaradi Kristusa za izgubo; 8. Ali zares tudi zdaj imam vse za izgubo zavoljo preobi- losti spoznanja Kristusa Jezu¬ sa, Gospoda svojega, za katere¬ ga voljo sem vse izgubil, in za smeti imam, da pridobim Kri¬ stusa, 9. In se najdem v njem, ne da imam svojo pravico iz po¬ stave, nego po veri Kristusovi, iz Boga pravico v veri; 10. Da spoznam njega in vsta¬ jenja njegovega moč, in sode- leštvo njegovega trpljenja, sto¬ ri vsi se podobnega smrti nje¬ govi, 11. Ce pač pridem do vsta¬ jenja mrtvih; 12. Ne da sem že dosegel ali sem že popoln; a lovim, če pac dosežem, za kar sem tudi vjet bil od Kristusa Jezusa. 13. Bratje, jaz ne sodim, da sem dosegel; 14. Eno pa: pozabivši kar je zadaj, a spenjajoč se po tem, kar je spredaj, proti cilu bitim za darilom nebeškega poklica Božjega v Kristusu Jezusu. 15. Kolikor nas je torej po¬ polnih, bodimo teh misli; in če ste v čem drugih misli, bode vam tudi to Bog razodel. 16. Toda do česar smo dospe¬ li, isto bodi nam pravilo v de¬ janji, isto v mišljenji. 17. Posnemovalci moji bodite vsi, bratje, in glejte one, kate¬ ri tako žive, kakor imate u aS za zgled. 18. Kajti mnogo jih živi, ka¬ tere sem vam mnogokrat ime- noval, zdaj pa jih tudi jokajo« imenujem, sovražnike križa Kristusovega, 19. Katerih konec poguba; katerih Bog trebuh, in slava ' njih sramoti, ki jim je zemelj' sko v mislih. 20. Kajti naše dejanje je ) nebesih, od koder tudi zveh' carja pričakujemo Gospoda J e ' zusa Kristusa, 21. Kateri bode telo poniža' nj a našega preizobrazil, (labod« podobno telesu slave njego^ po kreposti, s katero si m 01 ' 6 tudi vse podvreči. IV. Poglavje. Torej , bratje moji ljubljeni if zaželeni, veselje in venec m°J> tako stojte trdno v Gospod 11 ' ljubljeni! 2. Evodijo opominjam in Sn 1 ' tiho opominjam, da hoditi eim misli v Gospodu; 3. In prosim tudi tebe, tova riš blagi, pomozi jima, ki s _. z menoj se borili v evangelJ 1 ’ in s Klementom in druzimi s ° delalci mojimi, katerih imena so v knjigi življenja. 4. Veselite se vedno v Gosp 0 j še enkrat pravim: Veselite A' 319 Pavla Apost. List Filipljanom. 4. 5- Miloba vaša bodi znana Vs em ljudem. Gospodje blizu. 6- Nič ne skrbite, nego v Vs em naj se Bogu naznanjajo '' molitvi in prošnji se zahva¬ ljevanjem želje vaše. In mir Božji, ki preseza b razumi)enje, bode hranil Sl ' (, a vaša, in misli vaše v Kri- s disu Jezusu. 8- V ostalem, bratje, kar je ^snično, kar čestito, kar pra- Vl mio, kar čisto, kar ljubeznji- v °i kar sloveče, če kaka čed- ®°8t in če kaka hvala, to pre¬ bijajte. Kar ste se tudi učili in Prejeli in slišali in videli na bd, to delajte, in Bog miru b °de z vami. ■*-0. Veselil sem se pa v Go- ?P°du močno, da ste že kdaj bpko ponovili zame skrb; f a kar ste tudi mislili, a prili- e niste imeli. M- Ne da bi dejal to zaradi P°'nankijivosti; jaz sem se a mreč učil, v čemer sem, za¬ soljen biti z malim. Znam pa ponižati se, Amn tudi živeti v ohilosti; sle- • be in vsake stvari sem va- sit biti in lačen, v obilosti lVft ti in v pomankanji; 13 - Vse morem v njem, ki le krepčd, Kristusu. 14. Vendar ste prav storili, da ste imeli sočutje z mojo sti¬ sko. 15. Veste pa tudi vi, Filip- ljani, da v začetku evangeija, ko sem odšel iz Macedonije, nobena občina ni udeležila se z menoj za račun dajanja in prejemanja, razen vi sami; 16. Ker tudi v Solunu ste mi poslali enkrat in dvakrat za potrebo. 17. Ne da bi iskal daru, ali sadu iščem, rastočega vam na korist. 18. Imam pa vsega dovolj in preobilo; napolnjen sem do- bivši od Epafrodita vaše dari, sladko dišavo, prijetno daritev, Bogu po volji. 19. Bog moj pa bode izpolnil vsako potrebo vašo po boga¬ stvu svojem v slavi, v Kristu¬ su Jezusu. 20. Bogu pa in očetu našemu slava na vekov veke! Amen. 21. Pozdravite vsakega sve¬ tega v Kristusu Jezusu. Po¬ zdravljajo vas bratje z menoj. 22. Pozdravljajo vas vsi sveti, posebno pa oni iz Cesarjeve hiše. 23. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vami vsemi! Amen. Filipljanom pisal z Rima po Epafroditu. 320 Pavla Apost. List Kološanom. 1. % PAVLA APOST. LIST KOLOŠANOM. I. Poglavje. Favel apostelj Jezusa Kri¬ stusa po volji Božji, in Timotej brat, 2. Svetim v Kološah in ver¬ nim bratom v Kristusu. Milost vam in mir od Boga očeta na¬ šega in Gospoda Jezusa Kri¬ stusa! 3. Zahvaljujemo se Bogu in očetu Gospoda našega Jezusa Kristusa, in molimo vedno za vas, ker smo slišali za vero vašo v Kristusu Jezusu. 4. In za ljubezen do vseli sve¬ tih, 5. Po upanji hranjenem vam v nebesih, za katero ste že sli¬ šali v besedi resnice evangelj¬ ske, 6. Ki biva med vami, kakor tudi po vsem svetu, in je sado- nosen, kakor tudi med vami, od dne, ko ste culi in spoznali milost Božjo v resnici; 7. Kakor ste se tudi učili od Epafra, ljubljenega soblapca našega, ki je zvest služabnik Kristusov za vas; 8. On ki nam je tudi nazna¬ nil ljubezen vašo v Duhu. 9. Zato tudi mi, od dne, ko smo slišali, neprestano molimo za vas in prosimo, da se iz¬ polnite se spoznanjem volj e njegove v vsej modrosti in raz¬ umnosti duhovni, 10. Da živite pristojno Go¬ spodu v vsem njemu po volj 1 ! in sad rodite v vsakem dobreU* delu ter se množite v spozna¬ nji Božjem; 11. V vsej moči krepčani P.' kreposti slave njegove v vsej stanovitnosti in potrpežljivost* z radostjo; 12. Zahvaljujoč se očetu, h* nas je storil sposobne za dele 2 dedščine svetili v luči, 13. Kateri nas je rešil iz t e ' me oblasti, in prestavil v kra¬ ljestvo sina ljubezni svoje, . 14. V katerem imamo rešeaj e po krvi njegovi, odpuščeHr grehov; 15. Kateri je podoba B°» a nevidnega, prvorojenec vse stvaritve; 16. Ker v njem je bilo vstvaf j eno vse, kar je v nebesih 111 na zemlji, vidno in nevidu*?! ali prestoli, ali gospostva, a poglavarstva ali oblasti: je vstvarjeno po njem in zalil■ 17. In on je pred vsem, Jjl vse biva v njem; 18. In on je glava telesa, 0 321 Pavla Apost. List Kološanom. 1.2. ,*fte; kateri je začetek, prvoro- J e flec izmed mrtvili, da bode on lll( ‘d vsemi prvak. 1 9. Iver vzvidelo se mu je, Vai \j vseliti vso polnost, 20. I n p 0 njem spraviti vse Zai \j, pomiri vsi po krvi križa j njegovega, po njem, bodi si .je na zemlji, bodi si kar v nebesih. ^1- Tudi vas, ki ste bili ne- ^aj otujeni in sovražni po Mišljenji v delih hudobnih, Travil je sedaj ^2. Y telesu mesa svojega se ^tjo, da vas naredi svete 111 brezmadežne in brezgrajne P r ed seboj; Ako samo ostanete v ven utr jeni in stanovitni, in se ne | aj iete od upanja evangelja, katerega ste slišali, oznanova- po vsej stvaritvi pod ne- l0,l b katerega sem jaz Pavel listal služabnik. ..4. Sedaj se veselim v trplje- yi svojem za vas, in napolnju- pogreške stisek Kristu- /! v ’ib v mesu svojem za telo Je 8'ovo, katero je občina; ,5- Kater pahnil ^sedo Božjo, j 46. Skrivnost skrito od vekov I 1 od rodov; zdaj pa seje razo- svetim njegovim; ? ^ Katerim je hotel Bog na¬ militi, katero je bogastvo sla- postal Božji, "* mi čez vas, da izpolnim re po sem jaz naredbi ve te skrivnosti med pogani, ki je Kristus v vas, upanje slave, 28. Katerega mi oznanjamo, opominjajoč vsakega človeka, in učeč vsakega človeka v vsej modrosti, da napravimo vsake¬ ga človeka popolnega v Kri stusu Jezusu; 29. Za kar se tudi trudim bo¬ reč se po kreposti njegovi, de¬ lujoči z močjo v meni. II. Poglavje. Hočem namreč, da veste, ka¬ ko hud boj imam zaradi vas, in njih, ki so v Laodiceji, in vse kateri niso videli obličja mojegu v mesu, 2. Da se potolažijo njih srca, združenih v ljubezni, in za vse bogastvo polnosti razuma, za spoznanje skrivnosti Boga in očeta in Kristusa, 3. V katerem so vsi zakladi modrosti in spoznanja skriti. 4. To pa pravim, da vas kdo ne prevara se sladko besedo; 5v Kajti če sem tudi po mesu daleč, v duhu sem vendar z vami, radujoč se in gledajoč vašo rednost in trdnost vere vaše v Kristusa. G. Kakor ste torej prejeli Kristusa Jezusa Gospoda, ži¬ vite v njem; 7. Ukoreninjeni in sezidani v njem in utrjeni v veri, kakor 322 Pavla Apost. List Kološanom. 2. 3. ste se učili, rastoč v njej v zahvaljevanji. 8. Glejte, da vas kdo ne za¬ pleni z modrijanstvom in praz¬ no prevaro, po izročilu človeš¬ kem, po prvinah sveta in ne po Kristusu; 9. Ker v njem biva vsa pol¬ nost božanstva telesno, 10. In v njem ste napolnjeni, kateri je glava vsakega gospo¬ stva in oblasti; 11. V katerem ste bili tudi obrezani z obrezo ne storjeno z rokami, ko ste slekli telo mesnih grehov v obrezi Kri¬ stusovi; 12. Vred pokopani z njim v| krstu, v katerem ste bili tudi vred zbujeni po veri kreposti' Boga, kateri ga je zbudil izmed mrtvili. 13. In vas, ki ste bili mrtvi v grehih in neobrezi mesa svo¬ jega, oživil je z njim vred, od- pustivši vam vse grehe; 14. Izbrisavši rokopis, zoper j nas, po postavah, ki je bil | nam nasproten, in tega je od¬ pravil, pribivši ga se žeblji na ; križ; 15. Ter slekel je poglavar- j stva in oblasti, in postavil o- čitno na ogled slavno zmaga v- ši jih v njem. 16. Naj vas torej ne sodi kdo v jedi ali pijači, ali glede praz¬ nika ali mlaja ali sobote, 17. Kar je prihodnjega senca f telo pa Kristusovo. 18. Nihče naj vas ne preka- ; ni hoteč v ponižnosti in ^ e ' jščenji angelov, ko se peča s ; tem, česar ni videl, ker ga Z<1 nič napihuje mesno čustvo nj e ' | govo, 19. In ker se ne drži glaj' e ’ iz česar vse telo po členovji m vezeh podpirano in zvezan 0 raste v rasti Božji. 20. Če ste torej umrli s K rl ' j stusom prvinam sveta, kaj s6 j vam, kakor da bi v svetu ŽN e ' li, dajo postave: 21. (» Ne dotakni se, in ne p°' kusi, in ne potipaj!« 22. Kar je vse v pogubo P° zlorabi), poleg zapovedi in 11 kov človeških, 23. Kar je sicer na vuJČ modrost v samovoljni služb Božji in ponižnosti in nepi’i ziV nesljivosti proti telesu, v n°b e ' nem čislu za napolnjenje mes a ' III. Poglavje. V Oe ste bili torej vred zbuj e "* s Kristusom, iščite, kar je £°. ri, kjer sedi Kristus na desn lC Božji. 2. V mislili imejte, kar je ri, ne kar je na zemlji; 3. Kajti umrli ste, in žMk nje vaše je skrito s Kristus 0 v B °g u ; . 4. Kader se prikaže Krist 0 ’ Pavla Apost. List Kološanom. 3. 4. 323 fMjenje naše, tedaj se prika- tudi vi v slavi z njim. Morite torej ude svoje ze- 'Mjske, kurbarijo, nečistost, ®trast, hudo poželenje in la- , 0r Qnost, katera je malikova¬ le; . ^ Po čemer prihaja jeza Bož- M nad nepokorščine sinove, J- Med katerimi ste tudi vi v ly Mi nekdaj, ko ste bivali ^ed njimi; °* Sedaj pa odložite tudi vi ^Ljezo, srd, hudobnost, obre- 0v anje, nesramno besedova- K iz svojih ust. . • Me lagajte med seboj, sle- te starega človeka z dejanji “»gorim, 5 ; i. b In oblecite novega ponov¬ nega v spoznanje po podobi M&a, ki gaje vstvaril; ^ • Kjer ni Grka in Juda, o- M ez e in neobrcze, tujca, Scita, . a Pca, svobodnjaka; nego vse y v-seh Kristus. Y .. Oblecite torej, ker ste iz- jjj. Kni in ljubljeni sveti Božji, %° Sr ^nost, blagovoljnost, po- y () bost, krotkost, potrpežlji- I 13 - s, O a se prenašate med se- ^1’ in si odpuščate, če ima hip *: <,žl)0 do koga, kakor je kp '\Ostus odpustil vam, tako lit L ' i °ieg vsega tega pa lju , kater« 1 ' v,m vVlnnsti VP.7 to. T„ ' n. mir katera je popolnosti vez. žji naj vlada v 1 srcih vaših, v katerega ste bili tudi poklicani v enem telesu; , in hvaležni bodite! I 16. Beseda Kristusova pre¬ bivaj v vas obilo, v vsej mo¬ drosti; učite in opominjajte se med seboj s psalmi in hvalo¬ spevi in pesmami duhovnimi, v milosti pojte v srci svojem Gospodu. 17. In vse, kar počenjate v besedi in dejanji, vse v imenu Gospoda Jezusa, zahvaljujoč se Bogu in očetu po njem. 18. Žene, bodite pokorne j svojim možem, kakor se spo- dobi v Gospodu. 19. Možje, ljubite žene svoje j in ne hudujte se nad njimi. j 20. Otroci, bodite poslušni roditeljem v vsem, kajti to je po volji Gospodu. 21. Očetje, ne dražite otrok svojih, da ne bodo malosrčni. 22. Hlapci, bodite poslušni v vsem gospodom po mesu, ne po okoslužnosti kakor ljudem ugajajoč, nego v preprostosti srca, boječ se Boga. 23". In vse kar storite, delajte iz duše, kakor Gospodu, in ne ljudem; 24. Vedoč, da od Kristusa dobote zato povračilo dedšči- ne; kajti Gospodu Kristusu hlapčujete; 25. Krivični pa bode prejel, kar je krivičnega storil; in ni ga licegledja. 21 * 324 Pavla Apost. List Kološanom. 4. IV. Poglavje. Gospodje, pravičnost in bla- godušnost izkazujte lilapcem, vedoč, da tudi vi imate gospo¬ da v nebesih. 2. V molitvi bodite stanovitni in čujte v njej v zahvaljeva¬ nji; 3. Molite zraven tudi za nas, da nam Bog odpre vrata bese¬ de, da govorimo skrivnost Kri¬ stusovo, za katero sem tudi zvezan, 4. Da jo razodevam, kakor mi je treba govoriti. 5. V modrosti živite z njimi, ki so zunaj, in na pravo prili¬ ko pazite. 6. Beseda vaša bodi vedno v milosti, se soljo zabeljena, da veste, kako vam je vsake¬ mu odgovarjati. 7. Kako je pri meni, nazna¬ nil vam bode vse Tihik, ljub¬ ljeni brat in zvesti služabnik in sohlapec v Gospodu, 8. Katerega sem prav za to k vam poslal, da zve, kako pri vas, in izpodbudi srca vaša, 9. Z Onezimom, zvestim in ljubljenim bratom, kateri je iz¬ med vas; vse vam naznanita, kako je tukaj. 10. Pozdravlja vas Aristarh sojetnik moj in Marko, ne&ik Barnabov, (za katerega ste do¬ bili ukaze; če pride k va®i sprejmite ga); 11. In Jezus, imenovan Ju 8 *' 1 ki sta iz obreze; ta dva sain a sodelalca za kraljestvo BoŽj e ' ki sta mi postala tolažba. 12. Pozdravlja vas Epaft' 3 ’ kije od vas, hlapec Kristusovi ki se vedno za vas bojuj®/ molitvah, da stojite dovršeni j® dopolnjeni v vsej volji BoŽJ 1, 13. Pričam mu namreč, ima mnogo . gorečnosti za vf ki so v Laodiceji , 1)1 m za nje za nje, ki so v Hierapolji- 14. Pozdravlja vas zdravnik ljubljeni, in Dem a ' 15. Pozdravite brate v u°' in občin 0 dieeji, in Nimfa hiši njegovi. 16. In ko se pri vas list pj e bere, dejte, da se bere tud' ^ občini Laodicejski, in ' Laodiceje, da tudi vi bei' e 17. In recite Arhipu: Gl e J j* &o- službo, katero si prejel v spodu, dajo izpolnjuješ- ,, 18. Pozdrav z roko mojo 1 lovo. Spominjajte se vezi jih! Milost z vami! Amen- 0 °' Kološanom pisano z Kima po Tihiku in Onezimu. 1 Pavla Apost. List Prvi Tesaloničanom. 1 . 2. 325 I. Poglavje. 4avel in Silvan in Timotej ol, čini Tesaloničanov v Bogn °Cetu in Gospodu Jezusu Kri- ?tosu; milost vam in mir od ^°ga očeta našega in Gospo- ( ‘ a Jezusa Kristusa! Zahvaljujemo se Bogu ved- 110 za vas vse, spominjajoč se Va s y molitvah svojih, 3- Neprestano spominjajoč se a ela vašega v veri in truda Jhbezni, in stanovitnosti v u- |' ai| ji Gospoda našega Jezusa ^tistusa, pred Bogom in oče- 0,11 našim; 4. Vedoč, bratje ljubljeni od ^°ga, za izvoljenje vaše; La evangelj naš ni prišel ^ a mo v besedi do vas, nego U T v moči in v Duhu svetem, J 11 v mnogem prepričanji, ka- ^ 0l ' veste, kakošni smo med ^ a mi postali za vas. In vi ste postali posnemal- v! T 'aši in Gospodovi, sprejem- I besedo, v mnogi stiski z ve¬ tjem Duha svetega, Tako da ste postali zgled ; Se m veruiočim v Macedoniji II Ahaji. Kajti od vas je zadonela ese da Gospodova ne samo po Macedoniji in Aliaji, nego tudi v vsakem kraji razširila se je vaša vera v Boga, tako da nam ni treba kaj govoriti. 9. Kajti sami oznanjajo za nas, kak smo imeli prihod k vam, in kako ste se obrnili k Bogu od malikov, služit Bogu žive¬ mu in resničnemu, 10. In čakat sina njegovega iz nebes, katerega je zbudil izmed mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje jeze prihodnje. II. Poglavje. Ivajti sami veste, bratje, naš prihod k vam, da ni bil pra¬ zen; 2. Nego, da si smo trpeli prej in zasramovani bili, kakor ve¬ ste, v Filipih, govorili smo pro¬ stodušno v Bogu našem proti vam evangelj Božji v mnogem boji. 3. Kajti opomin naš ni iz zmotnjave, ne iz nečistosti, ne v zvijači; 4. Nego kakor nas je Bog za vredne spoznal izročiti nam evangelj, tako govorimo, ne da bi bili ljudem po volji, nego Bogu, ki presoja srca naša. 5. Kajti ne s prilizovanja be- 326 Pavla Apost. List Prvi Tesaloničanom. 2. 3. sedo nismo se pečali nikdar, kakor veste, ne s pretvezo la¬ komnosti; Bog priča! 6. In od ljudi nismo slave iskali, ne od vas, ne od dru¬ gih, ko smo bili lahko imenit¬ ni, kakor aposteljni Kristuso¬ vi; 7. Nego bili smo rahli sredi vas, kakor pač dojka goji o- troke svoje. 8. Tako hrepeneč po vas, bi¬ la nas je volja ne samo podati vam evangelj Božji, nego tudi duše svoje, ker ste nam postali ljubljeni. 9. Kajti spominjate se, bratje, truda našega in težave; ker noč in dan smo delali, da bi ne bili nadležni komu izmed vas, in oznanjali vam evangelj Božji; 10. Vi priče in Gospod Bog, kako sveti in pravični in brez krivice smo bili z vami verujo¬ čimi ; 11. Kakor veste, kako smo slehernega izmed vas kakor oče otroke svoje opominjali, izpodbujali, 12. In rotili, da živite pristoj¬ no Bogu, ki vas kliče v svoje kraljestvo in slavo. 13. Zato se tudi mi zahvalju¬ jemo Bogu neprestano, da ste prejemši od nas besedo Božjo oznanovano, sprejeli ne besede človeške, nego (kakor je res¬ nično) besedo Božjo, katera tudi deluje v vas verujočih. 14. Kajti vi ste postali p°' snemalci, bratje, občin B°*' jih v Judeji v Kristusu Jezusfli ker ste tudi vi isto trpeli o® lastnih rojakov, kakor tudi od 1 od Judov, 15. Kateri so tudi Gospod Jezusa umorili, in lastne p re ' roke, in nas pregnali, in kak' ri niso Bogu po volji in s ° vsem ljudem zoprni; 16. Kateri nam branijo g°' voriti poganom, da se resij°> da vedno napolnijo grehe sv°' je. Prišla pa je nad nje j e2 ‘ 1 v njih konec. 17. Mi pa, bratje, osirote* 1 * za vami za nekaj časa, po ličji ne po srci, prizadeva 11 smo si tolikanj bolj videti oh' ličje vaše v mnogem poželenj*' 18. Zato smo hoteli priti vam, jaz Pavel, enkrat in dva' krat, a branil nam je Satan. 19. Kajti kdo je upanje nav¬ ali veselje, ali slave vene c ' Ali ne tudi vi, pred Gospodo 1 * 1 našim Jezusom Kristusom 0 prihodu njegovem? 20. Kajti vi ste slava naša i* 1 veselje. III. Poglavje. ^ato, ker več ne strprim 0 ^ sklenili smo raji sami ostati Atenah, 1 Pavla Apost. List Prvi Tesaloničanom. 3. 4. 327 2. In poslali smo Timoteja, J' a )a našega in služabnika 0i: jega in sodelalca našega evangelji Kristusovem, utr- , vas in opominjat vas o veri vaši ; J J ^ Pa nihče ne omahuje v teh ls kah; sami namreč veste, da namenjeni za to. .• Saj smo tudi, ko smo bili V 1 v as, naprej povedali vam, . a Pridemo v stiske, kakor se tudi zgodilo in veste. • Zato sem tudi jaz, ker ni- _ e in mogel več strpeti, poslal pozv e det za vero vašo, da bi kuš ne bil morda izkušal iz- t^bavec, in bi bil zastonj naš jj. ' Ko je pa ravnokar Timotej nam prišel od vas, in prinesel , ni blago vest o veri in ]ju-j ^ e zrii vaši, in da nas imate ved- .. v dobrem spominu, hrepeneč 5 e ti nas, kakor tudi mi vas, v • Zato smo bili, bratje, za ® potolaženi v vsej stiski in ^ s voji po veri vaši; .. • Ker zdaj živimo, če vi sto- ,j' trdno v Gospodu. ■ Kajti kako zahvalo more- v 0 tlogu vrniti za vas, za vse ,^ Se lje, s katerim se radujemo Vas pred Bogom svojim, J' KoČ in dan presilno pro- j t| > da bi videli obličje vaše ^dopolnili pogreške vere va- J - On pa Bog in oče naš, in Gospod naš Jezus Kristus naj vodi pot našo k vam; 12. Vas pa naj Gospod na¬ polni in obogati z ljubeznijo med seboj in do vseh, kakor (smo) tudi mi do vas; 13. Da utrdi srca 'vaša brez madeža v svetosti pred Bogom in očetom našim, o prihodu Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa z vsemi njegovimi sveti¬ mi. IV. Poglavje. V ostalem pa, bratje, prosimo vas in opominjamo v Gospodu Jezusu da, kakor ste prejeli od nas, kako vam je živeti in Bogu ugajati, če dalje bolj ra¬ stete v tem,; 2. Kajti veste, kake nauke smo vam dali po Gospodu Je¬ zusu. 3. To namreč je volja Božja, posvečenje vaše, da se zdržu- jete kurbarije; 4. Da ve vsak izmed vas po¬ sodo svojo pridobiti si v po¬ svečenji in časti; 5. Ne v poželenja strasti, ka¬ kor tudi pogani ne poznajoci Boga; 6. Da ne prestopate in ne prekanjate brata svojega v stvari; ker Gospod je kazno- vatelj vsega tega, kakor smo vam tudi naprej povedali in pričali. 328 Pavla Apost. List Prvi Tesaloničanom. 4. 5. 7. Kajti Bog nas ni poklical za nečistost, nego v posveče¬ nje. 8. Zatorej kdor zameta, ne zameta človeka, nego Boga, njega, ki je tudi dal Dulia svo¬ jega svetega med nas. 9. Za bratoljubje pa ni tre¬ ba vam pisati; kajti sami ste od Boga učeni, ljubiti se med seboj; 10. Saj tudi ravnate tako z vsemi brati po vsej Macedoniji. Opominjamo pa vas, bratje, da vedno bolj rastete, 11. In da si prizadevate mir¬ no živeti, in opravljate svoje, in delate se svojimi rokami, kakor smo vam naročili; 12. Da živite spodobno pred njimi, ki so zunaj, in ne potre¬ bujete nikogar. 13. Nočem pa, da bi ne ve¬ deli, bratje, za pokojne, da se ne žalite, kakor tudi drugi, ki nimajo upanja. 14. Kajti če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tako bode tudi Bog pokojne po Kristusu peljal z njim. 15. To namreč vam pravimo v besedi Gospodovi, da mi ži¬ veči, ostali za prihod Gospo¬ dov, ne bodemo prehiteli po¬ kojnih; 16. Ker Gospod sam bode v zapovedi, v glasu nadange¬ lovem in v trombi Božji stopil dol z nebes, in mrtvi v KV' stusu bodo vstali najprej. 17. Potem bodemo mi živeči ostali, z njimi vred zgrabljen 1 , v oblakih Gospodu napi’°i kvišku, in tako bodemo vedno z Gospodom. 18. Zato se opominjajte s t e ' mi besedami med seboj. V. Poglavje. O časih pa in prilikah, brak je, ni treba da se vam piše; 2. Kajti sami veste na tank 0 ’ da dan Gospodov, kakor 111 ponoči, tako pride; 3. Ko namreč pravijo: Mit 111 varnost, tedaj jih mahoma d°' leti poguba, kakor porode 6 bolečine nosečo, in ušli ne b°' do. 4. Vi pa, bratje, niste v temi da vas dan zagrabi kakor t*fi 5. Vi vsi ste luči sinovi sinovi dneva; nismo od no 1 ali temč. 6. Torej ne spimo kakor drugi, nego čujmo in trezni b° dimo. 7. Kajti speči spe ponoči ^ upijanjajoči se opijanjajo s ponoči; 8. Mi pa, ki smo od dneV 3 ’ bodimo trezni, ter oblecimo 0 klep vere in ljubezni n 1 Z ‘ šlem upanje blaginje; . _ie za jezo, 9. Kajti ni nas Bog pripri, nego za zadobljeA) # 329 Pavla Apost. List Pevi TesaloniOanom 5. blaginje po Gospodu našem Jezusu Kristusu, 10. Kateri je umrl za nas, da, Ila j Čujemo ali spimo, z njem Vr ed živimo. U. Zato opominjajte se med s el)oj in izpodbujajte drug dru- Ze ga, kakor tudi delate. 12. Prosimo pa vas, bratje, Ja znate nje, ki se trudijo 1(1 e d vami, in so vam predpo¬ stavljeni v Gospodu in vas svare, 13. In da jih visoko čislate v ljubezni za njih delo. Mirujte ^ed seboj. . 14. Opominjamo pa vas, brat¬ je, svarite neredne, prigovar¬ jajte malodušnim, skrbite za slabotne, potrpežljivi bodite z v semi. 15. Glejte, da ne vrne kdo komu hudega za hudo, nego v edno za dobrim hodite med s ehoj in proti vsem. 16. Radujte se vedno! 17. Molite neprestano! 18. Hvaležni bodite v vsem: kajti to je volja Božja v Kri¬ stusu Jezusu za vas. 19. Duha ne gasite. 20. Prerokovanj ne zaničujte.. 21. Poskusite vse, dobro o- hranite. 22. Vsakoršnega hudega se zdržujte. 23. On pa, Bog miru, posveti vas cele, in duh vaš popolen, in duša in telo naj se ohrani brez krivice o prihodu Gospo¬ da našega Jezusa Kristusa. 24. Zvest je, ki vaš kliče, kateri bode tudi storil. 25. Bratje, molite za uas. 26. Pozdravite brate vse v svetem poljubu. 27. Rotim vas pri Gospodu, da se naj list bere vsem svetim bratom. 28. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vami! A- men. Tesaloničanom list prvi pisan iz At6n. I. Poglavje. 1 avel in Silvan in Timotej °5čini Tesaloničanov v Bogu °5etu našem in Gospodu Jezu- Kristusu: 2. Milost vam in mir od Bo¬ ga očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa. 3. Zahvaljevati se dolžni smo Bogu vedno za vas, bratje, ka¬ kor je spodobno, ker se močno 330 Pavla Apost. List Tesaloničanom Drugi. 1. 2. množi vera vaša, in raste lju¬ bezen vsakega izmed vas vseli med seboj; 4. Tako da se mi sami hvali¬ mo za vas v občinah Božjih, zaradi stanovitnosti vaše in ve¬ re v vseh preganjanjih vaših in stiskah, katere prebivate; 5. Znamenje pravične sodbe Božje, da se za vredne spo¬ znate kraljestva Božjega, za katero tudi trpite; 6. Če je res pravično pri Bo¬ gu vračati stisko njim, ki vas stiskajo, 7. In vam stiskanim počitek z nami, v razodenji Gospoda Jezusa z neba z angeli moči njegove, 8. V ognji plamena, kaznujo¬ čega nje, ki ne poznajo Boga, in ne slušajo evangelja Gospo¬ da našega Jezusa Kristusa, 9. Kateri bodo za kazen trpe¬ li večno pogubo izpred obličja Gospodovega in izpred slave j moči njegove, 10. Kader bode prišel da se oslavi v svetih svojih, in da se mu čudijo vsi verujoči (ker se je verovalo pričevanje naše pri vas) tisti dan. 11. Za kar tudi vedno moli- j mo za vas, da vas vredne spo¬ zna poklica naš Bog, in na¬ polni vse dopadajenje dobrote in delo vere v moči, 12. Da se oslavi ime Gospo- vas, in vi v njem, po milosti Bo- ga našega in Gospoda Jezusa Kristusa. II. Poglavje. JL rosimo pa vas, bratje, za prihod Gospoda našega Jezusa Kristusa in shoda našega 2 njim, 2. Da se ne daste hitro opla' šiti umu, in se ne ustrašite, n e po duhu ne po besedi, ne P° pismu, kakor da je od nas, da je blizu dan Kristusov. 3. Naj vas nihče ne preslep) nikakor; ker če ne pride pG) odpad, in se razodene človek greha, pogube sin, 4. Kateri se upira in spenja zoper vse, kar se kliče BG> ali čestitost, tako da se samega posadi v svetišče Božje kako 1 Boga in se kaže da je Bog- 5. Ali se ne spominjate, da sem, bivajoč še pri vas, rek e vam to? 6. In sedaj, kaj zadržuje veste, da se ne razodene o svo¬ jem času. . Kajti že deluje skrivnoS da našega Jezusa Kristusa \ krivice, samo da se on ki za¬ držuje, odpravi skoraj; 1 8. In tedaj se bode raz o de krivični, katerega bode Gosp 0°p se je razodel v mesu, oprav 1 ' Čil v Duhu, prikazal se ang e ' lom, oznanjal poganom, ver°' van bil na svetu, kvišku vz e v slavi. IV. Poglavje. J)ub pa izrečno govori, da b°' dejo v poslednjih časih neka' Pavla Apost. List Timoteju Prvi. 4. 5. 335 jeri odpadli od vere, držeč se liliji vili klatiduhov in nau- * 0v hudičevih, p- V licemerstvu lažigovor- Ql kov, zaznamovanih v lastni v esti, K Ki hranijo ženiti se in mo- Ž1 R in zapovedujejo zdrževati jedil, katera je Bog vstva- ri j za vživanje se zahvaljeva¬ njem vernim in njim, ki so poznali resnico. 4- Kajti vsaka stvar Božja je nobra in nič ni da bi se zame- a 'T ako se prejemlje se zah¬ tevanjem ; Kajti posvečuje se po be- Božji in molitvi. 3 - To naročajoč bratom, bo- dober pomočnik Jezusa ^ ri stusa, vzrejen v besedah , er e, in dobrega nauka, po ka¬ mena hodiš. Posvetne pa in starobabje asni zavračaj: vadi se pa v M>ožno ? ti. i 1 Kajti telesna vaja je za malo i ° r istna; pobožnost pa je za 3 { ' koristna, ker ima obljubo . yenja sedanjega in prihod- J e ga. Jk Resnična beseda in vsega gejema vredna; h, . Kajti za to se tudi trudi- v 0 j 11 sramotimo, ker smo u- svoje postavili v Boga jj^nga, kateri je rešitelj vseh /'b sosebno vernih, k Zapoveduj to in uči! 12. Nihče naj ne zaničuje mladosti tvoje, nego zgled bo¬ di vernim v besedi, v vedenji, v ljubezni, v duhu, v veri, v čistosti. 13. Dokler pridem, skrbi za branje, opominjanje, poduče- vanje. 14. Ne zanemarjaj daru v se¬ bi, kateri ti je bil dan po pre¬ roštvu s poki adanjeni rok sta- rejšinstva. 15. To premišljaj, v tem bi¬ vaj, da bode napredek tvoj oči¬ ten v vsem. 16. Pazi nase in na uk; sta¬ noviten bodi v tem; kajti to de¬ lajoč rešil bodeš sebe in nje, ki te poslušajo. V. POGAVLJE. Nad starejšim se ne huduj, nego opominjaj ga kakor oče¬ ta; mlajše, kakor brate; 2. Žene starejše, kakor ma¬ tere; mlajše, kakor sestre, v vsej čistosti. 3. Vdove spoštuj, prave vdove. 4i Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, uče se naj najprej pobožnosti do svoje hiše in povračevati roditeljem. Kajti to je dobro in prijetno pred Bogom. 5. Prava vdova pa in samica ima upanje v Boga in je sta¬ novitna v prošnjah in molitvah noč in dan; 336 Pavla Apost. List Timoteju Pkvi. 5. 6. 6. Razuzdana pa je živa mrtva. 7. In to zapoveduj, da bodejo brez napake. 8. Ako pa kdo ne skrbi za svoje, zlasti pa za domače, za¬ tajil je vero, in hujši je od ne¬ vernega. 9. Vdova naj se izvoli ne pod šestdesetemi leti, bivša enega moža žena; 10. V dobrih delih izpričana, če je otroke izredila, če je tujce sprejemala, če je svetim noge umivala, če je stiskanim poma¬ gala, če je za slehernim do¬ brim delom hodila. 11. Mlajše vdove pa zavra¬ čaj ; ko so namreč pohotne po¬ stale po Kristusu, hočejo se možiti; 12. Imajoč očitanje, da so se izneverile prvi veri. 13. Zraven pa se tudi uče brez dela pohajkovati po hišah; in ne samo brez dela, nego tu¬ di jezične in vedečne, govoreč česar ni potreba. 14. Hočem torej, da naj se mlajše može, otroke rodevajo, gospodinjijo, nobenega povoda ne dajo nasprotniku za obre¬ kovanje. 15. Kajti že se jih je nekaj nazaj obrnilo za Satanom. 16. Če ima kak veren, ali verna vdove, pomaga jim naj, in občina ne imej težave, da pomaga pravim vdovam. 17. Starejšine, kateri so do¬ bri glavarji, naj se imajo za dvojne česti vredne, zlasti ka- teri se trudijo v besedi in uku- 18. Govori namreč pismo : »Volu mlatečemu ne zavezuj gobca;« in pa: »Vreden je de- lalec svojega plačila.« 19. Zoper starejšino ne spre' jemaj tožbe, razen na dve p 1 ’ 1 ' či ali tri. 20. Grešeče svari vpričo vseh da bodejo imeli tudi drugi strah’ 21. Rotim pred Bogom 1,1 Gospodom Jezusom Kristusofl 1 in angeli izvoljenimi, da hr a ' niš to brez predsodka in ,l6 storiš ničesar po posebne 111 nagnenji. 22. Rok nikomur prenaglo Iie pokladaj in ne udeležuj se h 1 ' jih grehov. Ohrani samega se ' be čistega. 23. Ne bodi več vodopR 60 ’ nego vživaj po malo vina, Z‘ r radi želodca svojega in p°»° stih slabosti svojih. 24. Nekaterih ljudi grehi očitni, gredo naprej v obsoj 0 ! nekaterim pa tudi za nj lDl gredo. 25. Tako so tudi dobra d c ^ očitna, in ona, ki niso tako, 11 dado se skriti. VI. Poglavje. IVateri so hlapci pod jarm 0 ^’ naj imajo svoje gospode za A Pavla Apost. List Timoteju Prvi. 6. e esti vredne, da se ne govori Pregrešno o Bogu in nauku. P- Kateri pa imajo verne go¬ spode, naj jih ne zaničujejo, * e r so bratje; nego tem bolj naj ^ u Žijo, ker so verni in ljub- kateri sprejemajo dobro- to - Tako uči in opominjaj. T Ako kdo drugače uči in pristopi zdravim besedam ^°spoda našega Jezusa Kri- s ^sa in nauku k pobožnosti, 4- Oslepljen je in nič ne ume, ! le go boleha za pregovarjanji ltl besednimi prepiri, iz česar Petane zavist, prepir, prekli¬ cuje, natolcevanje; T Nepotrebni opravki ljudi Popačenih v duhu in brez res- Ce, ki mislijo, da je pobož¬ aš* pridobivanje. Ogiblji se ^kih. T Je pa pridobivanje veliko Pobožnost se zadovoljnostjo. Kajti ničesar nismo pri- 'Cli na svet, jasno da tudi °T'esti ne moremo ničesar; JOe pa imamo brane in o- Ch bodimo s tem zadovoljni. J\ Kateri pa hočejo biti bo- Ci, padejo v izkušnjavo in jCl in mnoga poželenja ne- Painetna in škodljiva, katera Pogrezajo ljudi v pogubljenje .10 I >0 gin. Jel vsegazleg-akorciiina. L akomnost; njej vdani so ne- i leri zabredli od vere in pre¬ bil se z mnogimi bolečinami. 337 11. Ti pa, o človek Božji, o- giblji se tega; hodi pa za pra vico, pobožnostjo, vero, lju¬ beznijo, stanovitnostjo, krot- kostjo. 12. Bij lepi boj vere; poprimi se večnega življenja, za katero si bil tudi poklican in si spo¬ znal lepo spoznanje pred mno¬ gimi pričami. 13. Naročam ti pred Bogom, ki vse oživlja, in Kristusom Jezusom, kateri je pričal pred Poncijem Pilatom lepo spozna¬ nje, 14. Da braniš zapoved brez madeža, brez napake, do pri¬ hoda Gospoda našega Jezusa Kristusa, 15. Katerega bode o svojem času prikazal blaženi in edini vladar, kralj kraljujočih in go¬ spodujočih gospod, 16. Kateri imasamneumrjoč- nost, v svetlobi bivajoč nedo- liodni; katerega ni videl ljudi nobeden, in tudi videti ne mo¬ re; njemu čast in moč večna! Amen. 1'7. Bogatinom na tem svetu naročaj, naj se ne prevzemajo; in naj ne zaupajo v bogastva negotovost, nego v Boga ži¬ vega, kateri nam deli vsega obilo v vživanje; 18. Naj dobro delajo, bogati v dobrih delih, radodarni, po- deljivi; 19. Naj si nabirajo zaklade 22 338 Pavla Apost. List Timoteju Drugi. 1. v dobro podstavo za prihod- njost, da se poprimejo večnega življenja. 20. O Timotej, hrani zalogo ogibajoč se posvetnega govo¬ ričenja in nasprotij krivo im®' novane znanosti, 21. Katero spoznavajoč g0 nekateri izgrešili vero. 22. Milost s teboj! Amen. Timoteju list prvi pisan iz Laodiceje, katera je glavno mesto Frigije Pakacij a ° e ’ PAVLA APOST. LIST TIMOTEJU DRUGI. I. Poglavje. boječnosti, nego moči in lj r Pavel apostelj Jezusa Kristu¬ sa po volji Božji za obljubo živ¬ ljenja v Kristusu Jezusu, 2. Timoteju otroku ljublje¬ nemu: milost, usmiljenje, mir od Boga očeta in Kristusa Je¬ zusa Gospoda našega. 3. Hvaležen sem Bogu, ka¬ teremu služim od pradedov v čisti vesti, ker te imam nepre¬ stano v spominu v molitvah svojih ponoči in podnevi, 4. Hrepeneč videti te, spomi¬ njajoč se solz tvojih, da se na¬ polnim veselja; 5. Ker imam v mislili nelice- mersko vero tvojo, katera je bivala najprej v babici tvoji Lo- jidi in materi tvoji Evniki, pre¬ verjen sem pa, da tudi v tebi. 6. Zaradi tega opominjam te, da upihaš blagodar Božji, ka¬ teri je v tebi po rok mojih po- kladanji. 7. Kajti Bog nam ni dal duha! bežni in strahovanja. 8. Ne sramuj se torej pričR' vanja Gospoda našega, ne m c ' ne, jetnika njegovega; nego ? evangeljem vred trpi po um 1,1 Boga, 9. Kateri je nas rešil in p°' klical se svetim poklicem; ® e po delili naših, nego po svoje 111 sklepu in milosti, dani nam \ Kristusu Jezusu pred večni® 11 časi; 10. A razodeti sedaj po p rl ' hodu rešitelja našega Jez® 8 ^ Kristusa, kateri je uničil sm r in obelodanil življenje in ® c ' minljivost po evangelji, 11. Za katerega sem bil j až postavljen za glasnika in ap°' steljna in učitelja poganov; 12. Za tega delj tudi to trpi® 1 ’ toda ni me sram; vem na® 1 ' reč, v koga imam zaupanj 6 ’ in preverjen sem, da je z® 1 ^ žen hraniti zalogo mojo za h sti dan. 339 Pavla Apost. List Timoteju Deugi. 1. 2. 13. Zgled imej zdravih besed, ^dere s i slišal od mene, v ve- ri in ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu. 14. Dobro zalogo brani po hiliu svetem, bivajočem v nas. 15- To veš, da so se odvrnili 0( 1 mene vsi v Aziji, med ka¬ terimi je Figel in Hermogen. , 16. Usmiljenje daj Gospod llis i Oneziforovi, ker me je Mnogokrat poživil in se ni sra- ®*°val spon mojib, ,17. Nego, ko je bil v Rimu, ! s kal meje z večjo gorečnostjo 111 našel.' 18. Gospod mu daj usmiljenje ! la jb od Gospoda tisti dan. in k°Hko je služboval v Efezu, Sa m bolje veš. 1 II. Poglavje. ki je v Kristusu Je- 1 torej, dete moje, ojači se ndlosti ž 4su ; ? T In kar si slišal od mene j p° mnogimi pričami, tisto i r °m vernim ljudem, kateri J mlo zmožni tudi druge učiti. ' ; Ti torej trpi, kakor dober ^Jak Jezusa Kristusa. J- Nobeden vojskovalec se ne Apleta v opravila življenja, da 1 ,Po volji vojskovodji. T- Ako se pa kdo tudi boju- < ! ne venca se, ako se ne bo- 1® postavno. • Tatar, ki se trudi, treba da najprej dobi od pridelkov. 7. Umej, kar pravim; Gospod ti namreč daj razum v vsem. 8. Spominjaj se, da je Jezus Kristus zbudil se od mrtvih, iz semena Davidovega, po evan- gelji mojem, 9. V katerem trpim do spon, kakor hudodelnik; ali beseda Božja ni vezana. 10. Zato vse pretrpim zaradi izvoljenih, da tudi oni zveli¬ čanje zadobe v Kristusu Jezu¬ su z večno slavo. 11. Resnična je beseda, če smo namreč vred umrli, bode¬ mo tudi vred živeli; 12. Če pretrpimo, bodemo tu¬ di vred kraljevali; če ga zata¬ jimo, bode tudi on nas zatajil; 13. Če smo nezvesti, on osta¬ ne zvest; zatajiti se ne more. 14. Tako opominjaj, roteč pred Gospodom, ne boriti se z besedami za nič prida, v po¬ gubo poslušajočim. 15. Prizadevaj si izkušenega se storiti Bogu, delalca, ki ga ne bodi sram, ki prav ravna z besedo resnice. 16. Posvetnega pa govoriče¬ nja ogiblji se; kajti vedno bolj bodo napredovali v brezbož- nosti, 17. In beseda njih bode raz¬ jedala kakor rak, 18. Izmed katerih je Hime- nej in Filet, katera sta izgreši- la resnico, rekoč, da je že bilo 340 Pavla Apost. List Timoteju Drugi. 2. 3. vstajenje, in nekim vero motijo. 19. Trdna tla pa Božja stoje, imajoc ta pečat: »Gospod po¬ zna svoje,« in »Odstopi naj od krivice vsak, kdor imenuje ime Kristusovo. « 20. V veliki hiši pa niso sa¬ mo zlate in srebrne posode, ne¬ go tudi lesene in lončene in ene v čast, ene v nečast. 21. Ako se torej kdo osnaži teh, hode posoda v čast, posvečena in koristna gospodu, priprav¬ ljena za sleherno dobro delo. 22. Mladostnih pa poželenj ogiblji se, nego hodi za pra¬ vico, vero, ljubeznijo, mirom z njimi, kateri Gospoda kličejo iz čistega srca. 23. Abotnih pa in neslanih prepirov iznebi se, vedoč, da rodevajo boje; 24. Hlapec pa Gospodov naj se ne bojuje, nego krotak bodi proti vsem, dober učitelj, potr¬ pežljiv, 25. V krotkosti naj zavrača nasprotnike, ali jim morebiti Bog ne da kdaj kesanja v spo¬ znanje resnice, 26. In se iztreznijo iz pasti hudičeve, ko jih je vjel v voljo njegovo. III. Poglavje. To pa vedi, da v zadnjih dne¬ vih nastanejo težki časi. 2. Kajti ljudje bodejo samo¬ ljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, rodite* ljem nepokorni, nehvaležni brezbožni, 3. Brezsrčni, nespravljivi, o°' reldjivi, nezmerni, grozoviti nedobro ljubni, 4. Izdajalci, vrtoglavi, napil 1 ' neni; veselje bolj ljubeči neg 0 Boga, 5. Ki imajo podobo pobožno* sti, moč pa njeno taje; in tel' se ogiblji! 6. Izmed teli namreč so oni ki se plazijo v hiše in v p° st dobivajo obložene z grehi Že»' ščine, katere goni mnogoter 0 poželenje. 7. Katere se vedno uče, 111 nikdar ne morejo priti do sp 0 ' znanja resnice. 8. Enako pa, kakor sta Jan ež in Jambrez ustavljala se M°J' zesu, tako se tudi ti ustavlja 0 resnici, ljudje popačeni na um 11, malopridni za vero. 9. Ali napredovali ne hod 0, kajti nespamet njihova bo°° vsem očita, kakor je bila tu« 1 onih. 10. Ti pa si hodil za menoj j uku, vedenji, nameri, veri, p 11 zanesljivosti, ljubezni, stan 0 ' vitnosti; 11. Preganjanjih, trpljenj 1 '!’ kakošna so me zadela v Ant' johiji, v Ikoniji, v Listrih; ^ košna preganjanja sem PLj stal; in iz vsega me je Gospod. 341 Pavla Apost. List Timoteju Drugi. 3. 4. ^2. Vsi pa tudi, kateri hote P°božno živeti v Kristusu Je- Zll8 u, bodo preganjani. 13. Hudobni pa in sleparski Judje bodo napredovali v sla- JCn L varali bodo in varani. 14. Ti pa ostani v tem, česar ' Sl učil in se preveril, vedoč 0( 1 koga si se učil; 15. In da od mladih nog znaš SVft ta pisma, zmožna modriti te I. ^eličanje po veri, ki je v Kristusu Jezusu. 13- Vsako pismo je od Boga ^vdihneno in koristno za uk, Za svarjenje, za opominjanje, Za vzrejo v pravici; 17. Da bode popolen človek , vb pripraven za vsako do- bf o delo. 11 , H IV. Poglavje. °tim torej jaz pred Bogom 11 Dospodom Jezusom Kristu- kateri bode kdaj sodil ži- j c ki mrtve po prihodu svojem ) Po kraljestvu svojem, 7- Razglašaj besedo, ne odje- ri a J o priliki, nepriliki; svari, a znuj, opominjaj v vsej potr- Psžljivosti in uku. . • Kajti bode čas, ko ne bodo Ponašali zdravega uka, nego P lastnem poželenji kopičili Učitelje, ker jih ueesa srbe. g •. In od resnice bodo odvra- i 1 ušesa in obračali se k a snim. 5. Ti pa bodi trezen v vsem, trpi, delo opravljaj evangeli¬ sta, izpolnjuj službo svojo. 6. Kajti jaz bodem skoraj žrtvovan, in ločitve moje čas je blizu. 7. Bojeval sem lepi boj, do¬ polnil tek, ohranil vero; 8. Že mi je pripravljen venec pravice, katerega mi podeli Glospod tisti dan, pravični sod¬ nik; ne pa meni samo, nego tudi vsem, kateri so ljubili pri¬ hod njegov. 9. Prizadeni si, da prideš skoraj k meni. 10. Kajti Dema me je zapu¬ stil iz ljubezni do tega sveta, in potoval je v Tesaloniko; Krescent v G alacijo, Tit v Dal¬ macijo; 11. Luka je sam pri meni. Marka vzemi in pripelji se se¬ boj, kajti koristen mi je za pomočnika. 12. Tihika pa sem poslal v Efez. 13. Plašč, ki sem ga pustil v Troadi pri Karpu, prinesi gre¬ de, in knjige, zlasti pergamente. 14. Aleksander kovač mi je storil mnogo hudega; povrni mu Gospod jio delih njegovih! 15. Njega se tudi ti pazi, ker silno nasprotuje besedam na¬ šim. 16. O prvem zagovarjanji mojem ni mi bilo nikogar na 342 Pa tla Apost. List Timoteju Drugi. 4. 19. Pozdravi Prisko in A k vi strani, nego vsi so me bili za¬ pustili; naj se jim ne všteva! 17. Gospod pa mi je bil na pomoč in ojačil me, da se po meni zvrši oznanilo, in ga ču- jejo vsi pogani; in otet sem bil levu iz žrela. 18. In o tel me bode Gospod vsakega lmdega dela in rešil v kraljestvo svoje nebeško; njemu slava na vekov veke! Amen. lo, in Onezifora hišo. 20. Erast je ostal v Korintu 1 2 3 4 Trofima pa sem pustil bolnega v Miletu. 21. Prizadeni si, da pride® pred zimo. Pozdravlja te bul, in Pudent in Lin in KM' dija in bratje vsi. 22. Gospod Jezus Kristus ^ duhom tvojim! Milost z vam 1. Amen. fr Timoteju list dragi, prvemu glavarju izvoljenemu občine Efežanske, piša 11 Rima, ko je bil Pavel v drugič pred cesarjem Neronom. PAVLA APOST. LIST TITU. I. Poglavje. Lave! hlapec Božji in apostelj Jezusa Kristusa, po veri iz¬ voljenih Božjih in spoznanji resnice po pobožnosti; 2. Na zaupanj e večnega ži vij e - nja, katero je obljubil Bog res¬ nični pred večnimi časi; 3. A o svojem času je razodel besedo svojo v naznanilu, ka¬ tero je bilo meni izročeno po po¬ velji rešitelja našega, Boga: 4. Titu, pravemu detetu po družni veri, milost, usmiljenje, mir od Boga očeta in Gospoda Jezusa Kristusa rešitelja na¬ šega! 5. Za to sem te pustil v Kre¬ ti, da popraviš pomankljivo, in nastaviš po mestu starejši 116, kakcu- sem ti jaz ukazal; 6. Ce je kdo neoponosen, u ,,e žene mož, otroke imajočverfl 6 ’ ki niso na glasu razuzdanosti ali nepokorni. 7. Vladika namreč bodi v e ° ponosen, kakor oskrbnik ji, ne samovšečen, ne nagle J e ze, ne pijanec, ne pretepale 6 ’ ne grdega zaslužka; 8. Nego gostoljuben, dobrcg prijatelj, zmeren, praviče 11 ’ svet, zdržen, 9. Držeč se verne besede P 6 uku, da bode zmožen tudi op° minjati v zdravem uku, i 11 xi podbijati nasproti govoreče- 10. Kajti mnogo je trdovG nih blebetačev in sleparje' ■ Pavla Apost. List Titu. 1 . 2. 3. 343 plasti Iz obreze, katerim je r eba usta zamašiti; kateri ce- e hiše narobe obračajo, učeč, ; esa r bi ne smeli, za grd do- hiček. Pekel je nekdo izmed hj'h, lasten njih prorok: »Kre- a ui vedno lažniki, grde zveri, e ui trebuhi.« To pričalo je resnično; Zatorej jih svari osorno, da bo- (Je j° zdravi v veri, Ne poslušajoč basni ju¬ rskih in ukazov ljudi, ki se 0 hlačaj o od resnice. .4. Vse j e čisto čistim; oskru- Jenim pa in nevernim ni nič isto; nego oskrunila sta se h" Um in vest. Boga pravijo da poznajo, Uelih pa ga zatajujejo, ker • ° ljudje ostudni in nepokorni v vsako dobro delo malo Pndui. ^ II. Poglavje. J} 1 pa govori, kar se spodobi Uravemu uku: s • Ba starci bodijo trezni, J °uobni, zmerni, zdravi v ve- l * ukor se svetim spodobi, ne Y i re k]jive, ne mnogemu vinu a Ue dobrega učiteljice, n Da svare mlajše ženske, J ljubijo može in otroke, jj ' spodobne bodo, čiste, do- e gospodinj e, blagovoljne, po- ^ ljubezni, stanovitnosti; • Starke enako v vedenji, korne svojim možem, da se ne preklinja Božja beseda. 6. Mlajše moške isto tako o- pominjaj, da naj bodo zmerni; 7. Stavi se vsem za zgled dobrih del, v uku nepopače- nost, dostojnost, zdravo bese¬ do, neoporečno, 8. Da se nasprotnik osramoti, ker nima kaj slabega reči o vas. 9. Hlapci naj bodo pokorni svojim gospodom, v vsem u- godni, naj ne odgovarjajo, 10. Ne izmikajo, nego kažejo sleherno dobro zvestobo, da uk rešitelja našega Boga lep¬ šajo v vsem. 11. Kajti prikazala se je mi- lostBožja rešilna vsem ljudem, 12. Opominjajoč nas, da za- tajivši brezbožnost in posvetno poželenje zmerno in pravično in pobožno živimo na tem svetu, 13. Čakajoč blaženega upa¬ nja in prikazni slave velikega Boga in zveličarja našega Je¬ zusa Kristusa, 14. Kateri se je dal za nas, da bi nas rešil sleherne nepo- stavnosti in posvetil sebi za iz¬ brano ljudstvo, goreče za vsa dobra dela. 15. Tako govori in opominjaj in svari z vsem poudarkom! Nihče naj te ne zaničuje! III. Poglavje. Opominjaj jih, da bodijo po- 344 Pavla Apost. List Titu. 3. korni poglavarstvom in obla¬ stim, poslušni, pripravljeni na vsako dobro delo; 2. Nikogar naj ne preklinja¬ jo, naj ne bodo prepifčni, nego odjenljivi, kažejo naj sleherno krotkost proti vsem ljudem. 3. Bili smo namreč tudi mi nekdaj nespametni, neposlušni, tavajoči, služeči mnogoteremu poželenju in razveseljevanju, živeči v hudobnosti in nevošč¬ ljivosti, sovraštva vredni, so¬ vražeč se med seboj; 4. Ko se je pa prikazala do¬ brota in ljudoljubnost rešitelja našega, Boga, 5. Rešil je nas ne iz del v pravičnosti, katera smo mi sto¬ rili, nego po usmiljenji svojem, po kopelji prerodbe in ponov- ljenja Duha svetega, 6. Katerega je obilo razlil nad nas po Jezusu Kristusu, rešitelji našem, 7. Da bi, opravičeni po milo¬ sti njegovi, dediči postali po¬ leg upanja večnega življenja. 8. Resnična je beseda; in t0 hočem da potrdiš, da bode ve- ruj očim v Boga skrb dobD dela doprinašati; to je dokr° in koristno ljudem. 9. Abotnih pa pregovarjaj in rodopisov in prepirov 111 bojev o postavi ogiblji se; hr ež koristi so namreč in veljav 6, 10. Strankarskega človek a odvrni posvarivši ga enkrat $ dvakrat, 11. Vedoč, daje tak popast in greši, ko sam sebe oDsoj^ 12. Kader pošljem Ar terna tebi ali Tihika, prizadeni da prideš k meni v Ni kop 0 J tam namreč sem prezimiti skl 6 nil. 13. Zena postavouka in AP°^ Iona pridno spremi, da m 6 sar ne pogrešata. a 14. Uče se naj pa tudi n aS e dobra dela doprinašati za su 11 , potrebe, da ne bodo brez sad 1 j 15. Pozdravljajo te vsi meni. Pozdravi nje, ki nas U 1 bijo v veri. Milost z vami vs e mi! Amen. Titu, občine krečanske prvemu izvoljenemu glavarju, pisano iz NikopOv* Macedoniji. PAVLA APOST. F1LEM0NU LIST. Pavel jetnik Kristusa Jezu¬ sa in Timotej brat, Filemonu ljubljenemu in sodelalcu šemu ?J . m 2. In Atiji ljubljeni in Arku Pavla Apost. List Filemonu. 345 vojaku našemu in občini v ^Ši tvoji: 3. Milost vam in mir od Bo- očeta našega in Gospoda J ezusa Kristusa! , 4. Zahvaljujem se Bogu svo¬ jemu, vedno spominjajoč se tebe v molitvah svojih, . 5. Ker slišim o ljubezni tvoji 111 veri, katero imaš do Gospo- ( ‘ a Jezusa in do vseh svetih, b. Da vkupnost vere tvoje krepka postane v spoznanji Ys ega dobrega, katero je v vas Za Kristusa Jezusa. , J- Kajti veliko radost imamo I 11 tolažbo zaradi ljubezni tvo¬ je) ker so osrčja svetih poživi- a se po tebi, brat. S- Zato, dasi imam veliko Za Upanje v Kristusu ukazati tt) kar je spodobno, J- Prosim te raji zaradi lju¬ bili, tak kakoršen Pavel sta- T sedaj pa tudi jetnik Jezusa Kristusa; 10. Prosim te za dete svoje, k a tero sem rodil v sponah svo- J 1 ' 1 , Onezima, 11 • Tebi nekdaj nekoristnega, ‘^daj pa tebi in meni koristne- ^ a ) katerega sem nazaj poslal; 12. Ti pa ga, to je osrčje rri(, je, sprejmi! 13. Jaz bi ga bil rad ohranil jdd sebi, da bi mi na mesti te- služil v sponah evangelja; 14. A brez mnenja tvojega nisem hotel nič storiti, da do¬ brota tvoja ne bode kakor po sili, nego prostovoljna. 15. Kajti lahko daje bil za¬ to nekaj časa ločen od tebe, da bi ga imel vekomaj; 16. Ne več za hlapca, nego nad hlapca, brata ljubljenega, sosebno meni, kolikanj bolj pa tebi, v mesu in v Gospodu? 17. Ako ima š torej mene za to¬ variša, sprejmi ga kakor mene. 18. Če ti je pa kaj žalega storil ali je dolžan, tisto meni vstej; 19. Jaz Pavel pišem se svo¬ jo roko, jaz bodem plačal; da ti ne rečem, da si mi tudi še samega sebe dolžan. 20. Da, brat, da bi jaz imel korist od tebe v Gospodu! Po¬ živi osrčje moje v Gospodu! 21. Zaupajoč v pokorščino tvojo pišem ti, vedoč, da bodeš še več storil nego pravim. 22. Zraven pa pripravi mi tudi prenočišče. Kajti upam, da vam bodem podarjen po molitvah vaših. 23. Pozdravljajo vas Epafra, sojetnik moj v Kristusu Jezu¬ su, Mark, Aristarh, Dema, Luka, sodelalci moji. 24. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z duhom va¬ šim! Amen. Filemonu pisano iz Rima po Onezimu hišniku. 346 Hebrejcem List. 1. 2. HEBREJCEM LIST. I. Poglavje. Totem ko je Bog nekdaj mno¬ gokratno in mnogolično očetom govoril v prerokih, govoril nam je o teh zadnjih dnevih v sinu, 2. Katerega je postavil za de¬ diča vseh stvari, po katerem je tudi svetove naredil, 3. Kateri, odsvit slave in značaj bitja njegovega, in vse noseč z besedo moči svoje, po sebi storivši očiščenje grehov naših, sedel je na desnico ve¬ ličastva v višavah, 4. In je tolikanj boljši postal od angelov, kolikor odličneje ime je dobil mimo njih. 5. Kajti kateremu je rekel izmed angelov: »Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil?« In zopet: »Jaz mu bodem za o- četa, in on mi bode za sina?« 6. In ko bode zopet prvoro¬ jenca vpeljal v svet, pravi: »In molijo ga naj vsi angeli Božji. « 7. In angelom pravi: »On ki dela angele svoje za vetrove in služabnike svoje za ognja plamen. « 8. In sinu: »Prestol tvoj, o Bog, na veka vek. Pravično¬ sti žezlo je kraljestva tvojega žezlo. 9. Ljubil si pravico in sovra¬ žil nepostavnost. Zato te je po- mazilil Bog, Bog tvoj, z radosti oljem pred tovariši tvojimi-« 10. In: »Ti si s konca, $°' spod, ustanovil zemljo, in rok tvojih dela so nebesa; 11. Njih bode konec, ti p a ostaneš; in vsa se bodo posta¬ rala kakor obleka, 12. In kakor plašč jih bodeš zvil in izpremenila se bodo; t 1 pa si isti, in let tvojih ne bode konec.« 13. Kateremu pa izmed an¬ gelov je rekel kdaj: »Sedi n a desno meni, dokler ne položil 11 sovražnikov tvojih za podnožje nogam tvojim?« 14. Niso li vsi služabni du¬ hovi, v službo pošiljam za nj e ’ ki imajo podedovati zveliča¬ nje? II. Poglavje. ^jato nam je treba tolikanj bolj paziti na to, kar smo sli¬ šali, da nam ne uide. 2. če je namreč beseda P° angelih govorjena postala go¬ tova, in je vsak prestopek 111 neposluli dobil zasluženo p^ a ' čilo, 3. Kako uidemo mi v nema 1 pustivši toliko blaginjo, kate¬ ro je s konca oznanil Gosp 011, a oni, ki so jo čuli, potrdili S° jo do nas; Hebrejcem List. 2. 3. 347 4. Zraven pa je Bog pričal se znamenji in čudeži, in mnogo¬ terimi močmi, in svetega Dulia Podeljevanjih, po volji svoji. 5. Kajti ni angelom podložil Sv eta prihodnjega, o katerem govorimo; L Pričal pa je nekdo nekje, govoreč: »Kaj je človek, da 8e ga spominjaš, ali sin člove¬ kov, da ga obiskuješ? 7 • Za malo časa si ga ponižal P°d angele; se slavo in častjo 81 ga venčal, in postavil si ga ,la d dela rok svojih; 8- Vse si podložil pod noge Rogove.« Kajti podloživšimu Vs e, ni pustil ničesar ne podlo- Že; nega mu; sedaj pa ne vidimo i da hi mu bilo vso podloženo. 9- Njega pa, ki ie za malo nsa ponižan pod angele, gle- Č 'temo Jezusa, potrpljenji smrt- ’ lc m, se slavo in častjo venča- ll . e ga, da po milosti Božji oku- smrt za vse. 10- Kajti spodobilo se mu je, Za katerega je vse in po kate- rfc, n je vse, ko je mnogo sinov v slavo peljal, početnika njih z y®liČanja popolniti s trplje¬ njem. 11- Kajti posvečujoči in po¬ učeni so iz enega vsi; za to ne sramuje, imenovati jih )r ate, govoreč: 12. »Oznanjal bodem ime tvo- bratom svojim, sredi občine 0( lem ti prepeval.« 13. In zopet: »Jaz mu bodem zaupal.« In zopet: »Grlej,jaz in otročiči, katere mi je Bog dal.« 14. Ker so torej otročiči ude¬ ležili se mesa in krvi, je tudi on enako udeležil se njih, da hi se smrtjo uničil njega, ki je imel smrti moč, to je: hu¬ diča, 15. In rešil tiste, kateri so v strahu smrti v vsem življenji bili v sužnjosti sponah. 16. Saj se pač ne poteza za angele, nego za seme Abra¬ movo se poteza. 17. Zato se je moral v vsem enacega storiti bratom, da po¬ stane usmiljen in zvest višji duhovnik pred Bogom, da po¬ ravna ljudstva grehe. 18. Kajti v kolikor je sam trpel in izkušen bil, more po¬ magati izkušanim. III. Poglavje. Zatorej, bratje sveti, poklica nebeškega deležni, ozirajte se v poslanca in višjega duhovni¬ ka spoznanja našega, Kristusa Jezusa; 2. Kateri je zvest njemu, ki gaje naredil, kakor tudi Moj¬ zes v vsej hiši njegovi. 3. Večje slave namreč je bil ta za vrednega spoznan mimo Mojzesa, potem kakor ima več- 348 Hebrejcem List. 3. 4. jo čast od hiše on, ki jo je na¬ pravil ; 4. Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, kije vse naredil, je Bog. 5. In Mojzes je bil zvest v vsej hiši njegovi, kakor služab¬ nik v pričanje tistega, kar se je imelo oznanjati; 6. Kristus pa, kakor sin čez hišo svojo; katerega hiša smo mi, ako zaupanje in slavo upa¬ nja ohranimo trdno do konca. 7. Zatorej (kakor govori Duh sveti: »Danes, kozačujete glas njegov, 8. Ne odrevenite src svojih, kakor o razdražbi, o dnevi iz- kušnjave v puščavi, 9. Kjer so me izkušali očetje vaši, presojali me in videli de¬ la moja štirideset let; 10. Zato sem se razsrdil nad onim rodom in rekel: »Vedno tavajo v srci, oni pa niso spo¬ znali potov mojih; 11. Tako da sem prisegel v jezi svoji: Ne vnidejo v pokoj moj.«) 12. Glejte, bratje, da ne bo¬ de v kom izmed vas hudobne¬ ga srca nevere, da odpade od Boga živega; 13. Nego opominjajte se vsak dan, dokler se še kliče »da¬ nes«, da se ne odreveni kdo izmed vas v zmoti greha; 14. Kajti deležni smo postali Kristusa, ako le začetek zau¬ panja trdno ohranimo do koH' I ca; 15. V tem, ko pravi: »DaneS) ko začujete glas njegov, » e odrevenite src svojih, kakor o razdražbi.« IG. Kajti nekateri so sliSaB in razdražili se, a ne vsi, kateri so bili izšli iz Egipta po Moj' zesu. 17. Nad katerimi pa se j® srdil štirideset let? Ne » a< njimi, ki so bili grešili, kate¬ rim so udje padli v puščavi’ 18. Katerim pa je prisegel da ne vnidejo v pokoj njegovi če ne njim, kateri so bili » e ' pokorni ? 19. In vidimo, da niso mogd vniti zaradi nevere. IV. Poglavje. .Bojmo se torej, da se, ko j e še ostala obljuba vniti v p°' koj njegov, ne vidi, daje kd° izmed vas zaostal. 2. Kajti obljubo smo prejem kakor tudi oni; ali onim ni p°' magala slišana beseda, ker n 1 bila pridružena veri njim, ki s ° slišali. 3. Kajti v pokoj vnideDJ 0 kateri smo verovali, kakor j 1 rekel: »Da sem prisegel v j c , zi svoji: Ne vnidejo v pok®! moj,« dasi so dela zvršena G' la od ustanove sveta. , 4. Kajti rekel je nekje o sed Hebrejcem List. 4. 5. 349 ^ e m dnevi tako: »In počival Je Bog sedmi dan od vseh del svojih.« ,r> - In v tem zopet: »Ne vni- *ejo v pokoj moj.« Ker je torej še pričakova¬ li da vnidejo nekateri vanj, in ? l,1 i kateri so prej obljubo pre- J e li, niso prišli noter zaradi ne¬ pokorščine, ‘•Stavi zopet neki dan: »Da- |>es« v Davidu govoreč, čez to- J ko Časa, kakor je rečeno: 1J anes, ko začujete glas nje¬ gov, ne odrevenite src svojih.« Kajti ako bi jih bil Jezus ^Pokojil, ne bi potem govoril 0 drugem dnevi; Torej čaka sobotni počitek Jodstva Božjega. J-0. Kajti on, ki je prišel v Pokoj njegov, počiva tudi sam od svojih del, kakor od lastnih K) sr H. Glejmo torej, da vnidemo °n pokoj, da ne pade kdo v ooakem zgledu nepokorščine. ^d2. živa je namreč beseda in krepka in ostrejša '''ko vsak dvorezen meč in j dere noter do ločitve duše . duha, členovja in mozga, in ; e , sodnik naklepov in misli *%ih; 1 j d;k In stvari ni skrite pred j vse P a j e &°1° ki razode- °Čeni njega, s katerim ima- ‘o opravek. d- Ker imamo torej višjega duhovnika velikega, kije pre¬ hodil nebesa, Jezusa sina Bož¬ jega, držimo se spoznanja. 15. Kajti nimamo višjega du¬ hovnika, kateri bi ne mogel z nami trpeti slabosti naših, ne¬ go izkušanega v vsem enako razen greha. 16. Bližajmo se torej zaupno prestolu milosti, da zadobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč. V. Poglavje. .Kajti vsak višji duhovnik, kateri se jemlje izmed ljudi, postavlja se za ljudi kar se tiče Boga, da prinaša darila in žrt¬ ve za grehe; 2. Kateri more potrpljenje imeti z nevednimi in tavajoči¬ mi, ker tudi njega se drži sla¬ bost; 3. In zaradi te mora, kakor za ljudstvo, tako tudi zase da¬ rovati za grehe. 4. In zase ne jemlje nihče časti, nego kogar Bog pokliče, kakor tudi Aron. 5. Tako tudi Kristus ni sebe poslavil, da je postal višji du¬ hovnik, nego on, ki mu je go¬ voril: »Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil.« 6. Kakor tudi drugje pravi: : »Ti si duhovnik na vek po re du Melhizedekovem. « 7. On je o dnevih mesa svo- 350 Hebrejcem List. 5. 6. jega prošnje in molitve z vpit¬ jem silnim in solzami prinašal do njega, ki ga je mogel oteti smrti, in je uslišan in rešen bil iz groze, 8. In je, dasi sin, učil se po trplj enji pokorščine; 9. In popolnjen je postal njim vsem, ki so mu poslušni, več¬ nega zveličanja začetnik; 10. Katerega je Bog imeno¬ val višjega duhovnika po redu Melliizedekovem. 11.0 tem nam je mnogo go¬ voriti in kar je težko pojasni¬ ti, ker ste počasni postali na sluhu. 12. Kajti ko bi morali učite¬ lji biti s časom, vas je zopet treba učiti, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in po¬ stali ste mleka potrebni, in ne trde hrane. 13. Kajti vsak, kdor mleka dobiva, nevešč je besede pra¬ vice; kajti dete je; 14. Popolnih pa je trda hra¬ na, njih ki imajo po izkušnji počutke vajene za razločitev dobrega in hudega. VI. Poglavje. ^jato pustivši začetno besedo Kristusovo obrnimo se k po¬ polnosti, da ne polagamo zopet podstave kesanja od mrtvili del I in vere v Boga, 2. Učnih krstov in pokladanj : rok in vstajanja mrtvih in vež¬ ne sodbe. 3. In to bodemo storili, ako le Bog privoli. 4. Kajti nemogoče je o« e ) kateri so bili enkrat razsvet¬ ljeni in so okusili dar nebeški in deležni postali Duha svetega 5.In okusili lepo besedo Bož¬ jo, in prihodnjega življenj* 1 moči, 6. In so odpadli, zopet pono¬ viti v kesanje, ker zase zop e ^ križajo sina Božjega in zasra¬ mujejo. 7. Kajti zemlja, katera je p 1 ' la dež, ki često nanjo pada, i’ 1 rodeva koristno zelišče njij®' za katere se tudi obdeljuj e > dobiva blagoslov od Boga. 8. Ako pa rodeva trnje 1,1 osat, malopridna je in prokl et ' ju blizu, katere konec je seŽg a ' nje. 9. Prepričani pa smo zavali ljubljeni, boljšega in k zven' Čanju vodečega, če tudi tako govorimo. 10. Kajti Bog ni krivioej 1 ’ da bi pozabil dela vašega, 1,1 truda ljubezni, katero ste P' kazali v ime njegovo, ker stregli svetim in še strežete- 11. Želimo pa, da naj vsa t izmed vas kaže isto goreČn® 8 v izpolnitev upanja noter n konca, 12. Da ne postanete leni, n e go posnemale! njih, ki z v Hebrejcem List. 6. 7. 351 r ° in stanovitnostjo zadobivajo °bljube. 13. Kajti ko je bil Bog Abra- i 'ainn obljubil, prisegel je, ker 111 imel prikom večjem priseči, P r i sebi samem, govoreč: 14. »Resnično, blagosloveč bodem blagoslovil in množeč j e bodem množil.« 15. In tako je po stanovitno- zadobil obljubo. 16. Ljudje namreč prisezajo P ri večjem, in vse oporeke ko- r ' ec jim je v potrjenje prisega; 17. Zato je Bog, koteč toli aij bolj dedičem obljube po¬ ka: kazati nespremenljivost skle- Pa svojega, posredoval s pri- 8e go, 13. Da bi po dveh nespre¬ menljivih rečeh, v katerih ni jrijgoČe, da bi bil Bog lagal, ni . e li krepko tolažilo kateri Hi begam o poprijet se ponuja- upanja, Katero imamo kakor go¬ ji’'' 0 in trdno sidro duše, in atero prodira do znotraj pre- . V Kamor je predhodnik za H vstopil Jezus, postavši po j^m Melhizedekovem višji du- 0v, iik na vekomaj. % VIL Poglavje. ' a jti ta Melhizedek, kra V ji. eil iski, duhovnik Boga na Kga, kateri je bil naprc prišel Abrahamu vračajočemu se z boja kraljev, in blagoslo¬ vil ga, 2. Kateremu je tudi Abra¬ ham desetino podelil od vsega, (najprej tolmačen kralj pravi¬ ce, potem pa tudi kralj Salem- ski, to je kralj miru), 3. Brez očeta, brez matere, brez rodopisa, ne imajoč ne za¬ četka življenja ne konca, ne¬ go prispoclobijen sinu Božjemu ostane duhovnik za vedno. 4. Vidite pa, kolik je ta, kate¬ remu je tudi desetino dal od prvotnega plena Abraham o- č4k. 5. In oni izmed sinov Levije- vih, kateri prejemajo duhov¬ ništvo, imajo povelje odesetini- ti ljudstvo po postavi; to je, brate svoje, dasi so izšli iz Abrahamovega ledja; 6. On pa, ki ne izhaja iz njih rodu, odesetinil je Abrahama, in blagoslovil je njega, ki je imel obljube; 7. A brez vsakega ugovora močnejše blagoslavlja slabše. 87 In tukaj jemljejo umrjoči ljudje desetine, tam pa on, za katerega se priča, da živi. 9. In, tako rekoč, po Abraha¬ mu je bil tudi Levi, ki deseti¬ ne prejema, odesetinjcn; 10. Kajti še je bil v očetovih ledjah, ko mu je naproti prišel Melhizedek. 11. Ceje bilo torej popolnje- 352 Hebrejcem List. 7. 8. nje po Levijevem duhovništvu (ljudstvo namreč je na njegovi podlogi postavo prejelo), kaj še treba da, »po redu Melhi- zedekovem« vstane drug du¬ hovnik in se ne imenuje po re¬ du Aronovem? 12. Kajti če se premeni duhov¬ ništvo, treba da nastane tudi postave premena. 13. Za katerega se namreč to pravi, družnik je druzega rodu, iz katerega ni nobeden opravka imel z oltarjem. 14. Kajti znano je, da je iz Jude rodil se Gospod naš, za kateri rod ni Mojzes ničesar govoril o duhovništvu. 15. In še bolj znano je, če vstane po podobi Melhizedeko- vi drug duhovnik, 16. Kateri ni postal po posta¬ vi mesne zapovedi, nego po moči neminljivega življenja; 17. Priča namreč: »Ti si du¬ hovnik na vek po redu Melhi- zedekovem. 18. Zgodi se namreč prejšnje zapovedi odprava, ker je bila nejaka in nekoristna; 19. Kajti ničesar ni popolni- la postava, vpeljava pa boljše¬ ga upanja, po katerem se bli¬ žamo Bogu. 20. In v kolikor ne brez pri¬ sege, 21. (Oni namreč so duhovni¬ ki postali brez prisege; ta pa so prisego po njem, ki mu go¬ vori: »Prisegel je Gospod i>* ne bode se kesal, ti si duhov¬ nik na vek po redu Melhize- dekovem«), 22. Tolikanj boljše zaveze porok je postal Jezus. 23. In onih je več postalo du¬ hovnikov, ker jim je smrt bra¬ nila ostati; 24. Ta pa, ker ostane na vek) ima duhovništvo nepremenlj 1 ' i vo; | 25. Zato more tudi popolne® rešiti nje, kateri se po nje® bližajo Bogu, ker vedno ŽivU da se potegne zanje. 26. Kaj ti tak višj i duhovnik nam je spodobil, svet, nedolge® neoskrunjen, izločen od greš®' kov in vzvišen nad nebesa, 27. Kateremu ni vsak d® 1 I potreba, kakor višjim duh°V nikom, dari darovati najp re J za svoje, potem za ljudstvu grehe. Kajti to je storii enki® za vselej, ko je sebe darov®' 28. Postava namreč stavi lj® di za višje duhovnike, imaj<® e slabost; beseda prisege pa P° leg postave sina popolnjen®? 9 vekomaj. VIII. Poglavje. Poglavitno pa pri tem, pravimo: višjega duhovni* imamo takega, kateri sedi ® desnici prestola veličastva nebesih; i 353 Hebrejcem List. 8. 9. 2- Oskrbnik svetišča in šato- ra pravega, katerega je poštar Gospod in ne človek. 3. Kajti vsak višji duhovnik Se postavlja, da prinaša dari I 11 Žrtve, zato je potreba, da llr >a tudi ta kaj, kar bi prinašal. 4. Ako bi namreč bil na zem- 'E še duhovnik bi ne bil, ker s ° duhovniki, da dari darujejo P 0 postavi, , S. Kateri služijo po podobi ! a senci stvari nebeških, kakor N Mojzes ukaz prejel, ko je opravljal šator: »Glej«, pra- Vl namreč, »da narediš vse po z ^edu pokazanem ti na gori.« j Sedaj pa je dobil odličnej- službo, za kolikor je tudi j ,'djše zaveze srednik, katera N ustanovljena na boljših ob- 'Jnbah. A Ako bi bila namreč ona P rv a bila brez pogreška, ne bi iskalo drugi mesto. ^ Kajti grajajoč jim pravi: 1'Mej, dnevi pridejo, govori ^°spod, in s hišo Izraelovo in i s Mišo Judovo sklenem novo Zav ezo; Ne po zavezi, katero sem ^°ril z njih očeti, tisti dan, ko zgrabil njih roko, da bi ll!' speljal iz zemlje Egiptov- ker oni niso ostali v za- moji; in jaz sem jih v ne- ar pustil, govori Gos]>od; Ker to je zaveza, katero )0 dem sklenil s hišo Izraelo¬ vo, po tistih dnevih, govori Gospod: Postave svoje dam v njih misli, in v srca njih jih zapišem; in bodem jim za Boga, in oni mi bodejo za ljudstvo. 11. In ne uče naj vsak svo¬ jega bližnjega, in vsak svojega brata, rekoč: Spoznavaj Go¬ spoda; ker poznali me bodo vsi, od njih malega do njih ve¬ likega ; 12. Ker milosten bodem njih krivicam in njih grehov in pregreškov njih ne bodem se več spominjal.« 13. Ker pravi: »Novo,« osta- ral je prvo; kar pa je ostarano in se stara, je skoraj minilo. IX. Poglavje. Imel je pač tudi prvi šator pravice službe Božje in posvet¬ no svetišče. 2. Šator namreč je bil na¬ pravljen prvi, v katerem je bil svečnik in miza in razpostava kruhov; kateri se imenujeSveti. 3. Za drugim pa zagrinjalom šator imenovani: Najsvetejši, 4. Imajoč zlato kadilnico in skrinjo zaveze, od vseh strani zlatom okovano, v kateri zlati A r rč z mano, in palica Arono- va zeleneča, in ploče zaveze; 5. Nad njo pa kerubi slave, obsenčujoči pokrov sprave, o čemur ni sedaj govoriti na drobno. 23 354 Hebrejcem List 9. 6. Ker je torej to tako na¬ pravljeno, vhajajo v prvi šator vedno duhovniki službo oprav¬ ljat; 7. V druzega pa enkrat na leto sam višji duhovnik, ne brez krvi, katero daruje zase in za ljudstva pregreške; 8. Ker Duh sveti kaže to, da pot do svetišča ni še razodeta, dokler ima še stanje prvi šator; 9. Kateri je prilika za čas se¬ danji, v katerem se darujejo da¬ rovi in žrtve, ki ne morejo po zavesti popolniti službujočega, 10. Ker so samo z jedili vred in pijačami in različnim omi- vanjem in mesnimi naredbami do časa poprave naložene. 11. Kristus pa je prišel, višji duhovnik prihodnjih dobrot, in je šel skozi večji in popolnejši šator, ne z roko narejen, to je, ne tega stvarjenja, 12. Tudi ne po krvi kozlov in telet, nego po svoji krvi, enkrat za vselej v svetišče in je našel večno rešitev. 13. Kajti če bikov in kozlov in junice pepel, ki pokropi onečiščene, osvečuje za mesno čistost, 14. Kolikanj bolj bode kri Kristusa, kateri seje po Duhu večnem daroval brez madeža Bogu, očistila vest vašo mrtvih del, da služite Bogu živemu? 15. In zato je nove zaveze srednik, da, ko se je zgodila smrt za rešenje grehov po pr^ 1 zavezi, poklicani obljubo za- dobe večne dedščine. 16. Kajti kj er je oporoka, treba da se naznani smrt oporočnim i 17. Kajti oporoka je pri m 1 ’*'' vib veljavna, ker nikdar nima moči, kader živi oporočnik. 18. Zato se tudi prva ni P°' novila brez krvi; 19. Ko je bil namreč Mojze s vsako zapoved po postavi ozd« 1 ; nil vsemu ljudstvu, vzel je ki 1 telet in kozlov z vodo in vola 0 škarlatno inisopom, ter poki' 0 ' pil knjigo s/imo in vse ljudstvi govoreč: 20. »To je kri zaveze, kater 0 je Bog vam zapovedal.« 21. In tudi šator in vse oro°' je službe Božje pokropil j e e ' nako s krvjo. 22. In skoraj se vse očisti' krvi po postavi, in brez p re ^ vanja krvi ne zgodi se odp 11 ' ščenje. 23. Potrebno je torej, da » e podobe nebeških stvari s tem očiščajo, nebeške stvari S*®? pa z boljšimi žrtvami mimo tem 24. Kajti Kristus ni šel v sv® tišče z roko narejeno, podob* pravega, nego v samo neb°’ prikazat se sedaj obličju li¬ jemo za nas; x 25. Tudi ne, samega sebe ve krat darovat, kakor višji lovnik vhaja v svetišče vsak* eto s tujo krvjo; Hebrejcem List. 9. 10. 355 26. (Kajti večkrat bi bil mo- ra l trpeti od ustanove sveta), Sec Lj pa se je enkrat prikazal ! K| žrtvi svoji na konci sveta v lz brisanje greha. 27. In v kolikor je človeku Namenjeno enkrat umreti, po ert > pa sodba, 28. Tako se bode tudi Kri- ko se je enkrat daroval, 7 bi nosil mnogili grehe, vdru- ^' t( ' brez greha prikazal njim v zveličanje, kateri ga priča- ki: Dejo. X. Poglavje. K . . a Jti ker ima postava senco Prihodnjih dobrot, ne prave po- , °’ J e stvari, ne more z vsako e k) istimi žrtvami, katere ved- 0 darujejo, nikdar popolniti Rajajočih. J' Kajti konec bi bilo njih ]. a (ovanja, ker bi službo oprav¬ iči, enkrat očiščeni, več ne e h zavesti grehov; D / ■ Nego v njih je spomin gre- ” vsako leto; kov 4 , v. • Nemogoče je namreč, da kri bikov in kozlov odvze- ^ lf i grehe, v '.^ a b» prihajajoč na svet go- - ri: »Žrtve in daru nisi hotel, 0 Pa si mi pripravil; ‘el 6 ^ - - t . ' 4 galne daritve in za grehe ) S ° h bile po volji. p f .y vedaj sem rekel: Glej, sem (na čelu knjige je pisano zame), da storim, Bog, voljo tvojo. 8. Zgoraj govoreč: Žrtve in da¬ ru in žgalnih daritev in za grehe nisi hotel, in niso ti bile po volji«, katere se darujejo po postavi, 9. Tedaj je rekel: Glej, prišel sem, da storim, o Bog, voljo tvojo.« Prvo odpravlja, da po¬ stavi drugo, 10. V kateri volji smo osve- čeni po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej. 11. In vsak duhovnik stoji : vsak dan službujoč in iste žrtve j večkrat darujoč, katere nikdar ne morejo odvzeti grehov; 12. On pa, darovavši eno žrtev za grehe, sedel je za večno na desnico Božjo, 13. In čaka za naprej, da se polože sovražniki njegovi za podnožje nog njegovih. 14. Kajti z eno daritvijo je za vedno popohiil nje, ki se po¬ svečujejo. 15. Priča nam pa tudi Duh sveti; ko je namreč prej rekel: 16. »To je zaveza, katero bo¬ dem sklenil z njimi .po tistih dne¬ vih,« govori Gospod: »Postave svoje dam v njih srca, in v njih misli jih zapišem;« 17. »In njih grehov in pre- greškov ne bodem se več spo¬ minjal.« 18. Kjer je pa odpuščenjeteh, ni več daritve za grehe. 19. Ker imamo torej, bratje, 356 Hebrejcem List. 10. 11. trdno zaupanje na vhod v sve¬ tišče v krvi Jezusovi, 20. Katerega nam je ponovil kakor novo in živo pot skozi za¬ grinjalo, to je: meso svoje, 21. In duhovnega velikega Čez hišo Božjo: 22. Pristopimo z resničnim srcem v popolnosti vere, v srcih pokropljeni in očiščeni od sla¬ be vesti; 23. In na telesu omiti s čisto vodo, hranimo stanovitno spo¬ znanje upanja (zvest namreč je, on kije obljubil) 24. In opazujmo se med se¬ boj v izpodbujo ljubezni in do¬ brih del, 25. Ne zapuščajoč zbora svo¬ jega, kakor je enim navada, ne¬ go opominjajoč; in tolikanj bolj, ker vidite, da se bliža dan. 26. Ako namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje resnice, ni več ča¬ kati žrtve za grebe; 27. Ampak neko strašno pri¬ čakovanje sodbe in gorečnost ognja, kateri bode razjedal na¬ sprotujoče. 28. Kdor je prelomil postavo Mojzesovo, umre brez usmilje¬ nja na dve ali tri priče: 29. Koliko hujšo, menite, ka¬ zen bode zaslužil kdor je sina Božjega teptal in kri zaveze, v kateri je posvečen bil, za ne- sveto imel in grešil zoper Duha milosti? 30. Poznamo namreč njegA ki je rekel: »Meni maščeva- nje, jaz bodem povračeval, g'°' vori Gospod;« in zopet: »&°' spod bode sodil ljudstvo svoje -* 31. Strašno je pasti v rok e Boga živega! 32. Spomnite se pa prejšnji dni, v katerih ste razsvetljen mnogi boj trpljenj prebili; 33. Nekaj v sramoti in stiski® 3 ' ogled postavljeni; nekaj kd' ste tako živečim tovariši poštah i 34. Kajti tudi se sponami m°' jimi ste usmiljenje imeli in r°P blaga svojega z veseljem tfp e . li, spoznajoč, da imate v s el}1 boljše blago v nebesih in sP' novitno. 35. Ne motajte torej od s'ozd zažg 6 ; 6. Tudi jezik je ogenj. s vet se kaže jezik III. Poglavje. Ne bodite mnogi učitelji, brat¬ krivice. Tako med udi našimi, ki oskruo,j a cel život in zažiga rojstva ko¬ lo, njega pa zažiga pekel. 7. Kajti sleherno naravo zve¬ ri in tičev, laznine in morsk e živali kroti in je ukrotila n a ' rava človeška; 8. Jezika pa ne more krotit* nobeden človek; zlo neukrotu 0 ' polen smrtnega strupa! 9. Z njim blagoslavljamo B 6 ' ga in očeta, in z njim preki¬ njamo ljudi, vstvarjene po P° dobi Božji; 10. Iz istih ust izhaja slov in kletev. To, bratje, lie ! sme se tako goditi! 11. Saj pač studenec iz istevo ( ; line ne bruha sladko in greuk 6 ' 12. Saj, bratje moji, smok Jakoba Apost. List Splošni. 3. 4. 365 v a ne more roditi oliv ali trta smokev; tako noben studenec delati vode solne in sladke. 13. Kdo je moder in razumen med vami? Kaže naj iz lepe¬ ga vedenja dela svoja v krat¬ kosti modri. 14. Če pa imate bridko go¬ rečnost in prepirljivost v srci Sy ojem, ne ponašajte se in la- gajte zoper resnico. 15. To ni modrost, ki prihaja <>d zgoraj, nego zemeljska, po- ( mtna, vražja. ,16. Kjer je namreč gorečnost m prepirljivost, tam nerednost vse zlo delo. 11. Modrost pa od zgoraj je Prvič čista, potem mirna, rahla, Poslušna, polna usmiljenja in dobrega sadu, nedvomna in odkritosrčna. 18. Sad pa pravice se seje v Oriru njim, ki hranijo mir. IV. Poglavje. C^dkod vojske in bitve med rami? Ne odtod, od želj va- vojskujočih se v vaših Udih ? . 'A Poželite, a nimate; morite 111 želite iskreno, in ne morete doseči; borite se in vojskujete, a nimate, ker ne prosite; A Prosite, a ne dobite, ker mabo prosite, da zapravljate v svojih. d- Prešestniki in prešestnice, ! ali ne veste, daje prijateljstvo sveta sovraštvo Božje? Kdor torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik. 5. Ali menite, da pismo praz¬ no govori: Zavistno želi duh, ki se je vselil v nas? 6. Daje pa večjo milost; zato pravi: »Bog se upira prevzet¬ nim, ponižnim pa daje milost.« 7. Podložni torej bodite Bo¬ gu. Ustavljajte se hudiču, in bežal bode od vas; 8. Bližajte se Bogu, in bližal sevam bode. Očedite roke,greš¬ niki, in očistite srca, omahljivci! 9. čutite svoje gorje in ža¬ lujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje, in radost v pobitost. 10. Ponižajte se pred Grospo- : dom in povišal vas bode. 11. Ne obrekujte se med se¬ boj, bratje; kdor obrekuje bra¬ ta, in sodi brata svojega, obre¬ kuje postavo in sodi postavo; j če pa sodiš postavo, nisi dela- lec postave, nego sodnik. ■•12. Eden je postavodaj, ki more rešiti in pogubiti; ti kdo si, ki sodiš druzega? 13. Dejte torej vi, ki pravite : Danes ali jutri bodemo poto¬ vali v to mesto, in bivali ondi eno leto in tržili in pridobivali; 14. Ki ne veste, kaj bode jutri; kakošno namreč je živ¬ ljenje vaše? Kajti lila]) je, ki 366 Jakoba Apost. List Splošni 4. 5. se malo časa prikaže, potem pa izgine; 15. Mesto da govorite: Ako Bog hoče in bodemo živeli, bo¬ demo tudi storili to ali ono. 16. Sedaj pa se ponašate v širokoustji svojem; vsako po-; našanje tako je hudobno. 17. Kdor torej zna dobro de¬ lati in ne dela, njemu je greh. V. Poglavje. Dejte torej, bogatini, jokajte javkajoč, o bedah, katere vam pridejo; 2. Bogastvo vaše je iztrohne- lo, in oblačila vaša so moli snedli; 3. Zlato vaše in srebro je zrujavelo, in njih ruja bode v pričanje vam, in žrla meso vaše kakor ogenj; zaklade ste zbirali v zadnjih dnevih. 4. Glej, plačilo delalcev, ka¬ teri so kosili polja vaša, ki ste ga jim utrgali, kriči; in vpit¬ je ženjic prišlo je do ušes Go¬ spoda Sabaot. 5. V požrešnosti ste na zem¬ lji živeli in razkošnosti; srca svoja ste redili kakor o dnevi klanja. 6. Obsodili, ubili ste pravič¬ nega; ne ustavlja se vam! 7. Bodite torej potrpežljivi, bratje, do prihoda Gospodove¬ ga. Glej, ratar pričakuje dra- zega sadu zemlje, potrpežljiv zanj, da dobi dež zgodnji 1,1 kasni; 8. Bodite potrpežljivi tudi VL pokrepčajte srca svoja, ker pl 1 ' hod Gospodov se je približal 9. Ne zdihujte drug zoper druzega, bratje, da ne bodete obsojeni; glej, sodnik stoji pr e(1 vrati! 10. Za zgled vzemite, trplj e ' nja in potrpežljivosti, bratje preroke, kateri so govorili ' imenu Gospodovem. 11. Glej, blagrujemo staD°' vitne; o stanovitnosti Job(U n ste čuli, in konec Gospodo 1 ste videli; ker usmiljen je GO' spod in milosrčen. 12. Pred vsem pa, bratje ffl°' ji, ne prisezajte; ne pri neb 11 ' ne pri zemlji, ne kake drug e prisege; bodi pa vaše: da, d»i in ne, ne! da ne padete p° (l sodbo. 13. Trpi li kdo med vam 1 ’ moli naj; je li kdo dobre v °' lje? prepeva naj. 14. Je-li kdo bolan med mi? pokliče naj k sebi starej' šine občine, in molijo naj na ( njim, ter pomazilijo ga z olj eI ° v imenu Gospodovem; 15. In molitev vere bode p°' magala bolniku, in ozdravil & bode Gospod; in ako je štor 1 grebe, odpustilo se mu bode- 16. Izpovedujte si med sebč) grebe, in molite zase med 9 e ' 367 Jakoba Apost. List Splošni. 5. K>j, da bodete ozdravljeni! Mnogo more krepka molitev pravičnega. 17. Elija je bil človek ena- kočuten z nami in v molitvi je 11,1 'lil, naj ne dežuje, in deže¬ lo ni na zemlji tri leta in Mesece tri; 18. In zopet je molil, in nebo je dalo dežja, in zemlja je ro¬ dila sad svoj. 19. Bratje, ako kdo med va¬ mi zabrede od resnice in ga kdo nazaj pripelje, 20. Vedi, da kdor nazaj pri¬ pelje grešnika s krive poti, rešil bode dušo njegovo smrti, in pokril grehov obilost. I. Poglavje. P 1 ( 'ter apostelj Jezusa Kristu- izvoljenim tujcem raztrosa ^ Pontu, Galaciji, Kapadociji, Aziji in Bitiniji; 2- Po sklepu Boga očeta v Posvečenji Duha, v pokoršči¬ no in pokropljenje s krvjo Je- 2 ^sa Kristusa; milost in mir 'oj se vam napolni, o- Hvaljen Bog in oče Go¬ spoda našega Jezusa Kristu- kateri je po obilem usmi- Loji svojem prerodil nas v upanje po vstajenji Jezu¬ sa Kristusa od mrtvih, V dedščino neminljivo in neoskrunjeno in nevenljivo, ganjeno v nebesih za nas, 0> Kateri se v moči Božji po ei 'i hranimo v zveličanje, pri¬ javljeno, da se razodene v bajnem času; 6. V katerem se radujete rav¬ nokar nekaj časa (ako treba) v žalosti, v mnogoterih izkuš- njavah; 7. Da se izkušnja vere vaše najde za mnogo dražjo od min¬ ljivega, a v ognji izkušenega zlata, v hvalo in čast in slavo v razodetji Jezusa Kristusa. 8. Katerega ne poznajoč lju¬ bite, v katerega sedaj ne gle¬ dajoč a verujoč radujete se v radosti neizrečni in oslavljeni; 9. Ko ste zadobili namen ve¬ re svoje, zveličanje duš. 10. O katerem zveličanji so preiskavah in izsledovali pre¬ roki, kateri so prerokovali o milosti proti vam, 11. Preiskujoč, na kateri in kakošen čas meri Duh Kri¬ stusov, kateri je v njih naprej pričal za trpljenja Kristusova in slave po njih; 368 Petra Apost. List Splošni Prvi. 1. 2. 12. Katerim se je razodelo, da tistega niso podajali sebi, nego nam, kar se vam je se¬ daj oznanilo po njih, kateri so vam oznanjali evangelj v Du¬ hu svetem poslanem z nebes, v kar angeli pogledati žele. 13. Zato opašite ledja razu¬ ma svojega, hodite trezni, in upajte popolnoma v milost, ka¬ tera se vam prinaša v razo¬ detji Jezusa Kristusa. 14. Kakor pokorščine otroci, ne ravnajoč se po prejšnjih željah v nevednosti svoji, 15. Nego po svetem, kateri j vas je poklical, hodite tudi sa¬ mi sveti v vsem vedenji. 16. Ker pisano je: »Sveti ho¬ dite, ker sem jaz svet. « 17. In če očeta imenujete njega, ki sodi brez licegledja po vsakega delu, vedite se v strahu tujčevanja svojega čas; 18. Vedoč, da niste odkupljeni zminljivim, srebrom ali zlatom, iz praznega življenja svojega podedovanega od očetov, 19. Nego z drago krvjo ka¬ kor jagnjeta brez madeža in hibe, Kristusa; 20. Kateri je bil naprej na¬ menjen pred ustanovitnijo sve¬ ta, prikazal pa se je v zadnjih časih za vas, 21. Kateri po njem verujete v Boga, ki gaje obudil iz mrt¬ vih in dal mu slavo, da je ve¬ ra vaša tudi upanje v Boga. 22. Posvetivši duše svoje v pokorščini resnice po Duhu v bratoljubje odkritosrčno, Jj 11 ' bite se iz čistega srca med se¬ boj iskreno, 23. Prerojeni ne iz semen 8, minljivega, nego neminljivega po besedi Boga, ki živi in osta¬ ne vekomaj. 24. Kajti »Vse meso je kakd trava, in vsa slava človekov® kakor trave cvet. Posušila se je trava, in cvet njen je odpa¬ del; 25. Beseda pa Gospodova o- stane vekomaj.« Ta pa je bese¬ da, katera se vam je oznanjal®’ II. Poglavje. Odloživši torej vso hudobij 0 in vso zvijačo in licemerstva in zavisti in vsa obrekovanj®’ 2. Kakor novorojena detot® hrepenite po pametnem, nep°' kvarjenem mleku, 3. Da v njem rastete, če ste res okusili, daje blag Gosp°°' 4. K njemu pristopivši, k®; menu živemu, ki so ga zavrg* 1 ljudje, izvoljen pa je pri Bog 11 in čislan, 5. Bodite tudi vi, kakor kamenje zidani, hiša dušeVJ 1 ®’ duhovništvo sveto, da daruje^ duševne daritve po volji Bog 1 po Jezusu Kristusu. 6. Zato je tudi pisano v l ,p mu: »Glej, na Sij on denem v ° Petra. Apost. List Splošni Prvi. 2. 369 Selni kamen, izvoljen, čislan, 111 kdor veruje vanj, ne bode 8e osramotil.« L Vam torej čast, verujočim; Spokornim pa »kamen, kate- re ga so zavrgli zidarji, ta je Postal za vogelni kamen,« in 8 kamen izpotike in pohujša¬ nja skala;« 8. Kateri se izpotikajo, ker ^ nepokorni besedi, za kar so )J H tudi postavljeni; p-Vi pa »rod izvoljeni, duhov¬ ništvo kraljevo, ljudstvo sve- « ljudstvo za last, da ozna- j 'bate kreposti njega, ki vas je Poklical iz teme v čudovito Sv etlobo svojo; ib- Kateri nekdaj ne ljud- stv o, sedaj pa ljudstvo Božje; "n pomiloščeni, sedaj pa po¬ goščeni. ljubljeni, opominjam vas tujce in popotnike, da se ^rŽujete mesnih poželenj, ka- ei 'a se vojskujejo zoper dušo; Vedenje svoje med po- Saui imejte lepo, da, ker vas prekujejo kakor hudodelnike, * dobrih del, ko jih vidijo, ' l ave Boga o dnevi obiskanja. , Bodite torej podložni vsa- Z' 1 stvari človeški zavoljo Go- ' P°da; bodi si kralju, kakor -J emu; d-Bodi si poglavarjem, kakor ^ njem poslanim v kazen hu- i. Zelnikov, a dobrodelnikov ‘'Valo; 15. Ker tako je volja Božja, da z dobrimi deli zamašujete nespametnih ljudi nevednost; 16. Kakor svobodni in ne za pokrivalo hudobije imajoč svo¬ bodo, nego kakor hlapci Božji. 17. Vse spoštujte, bratovšči¬ no ljubite, Boga se bojte, kra¬ lja čestite! 18. Hlapci, podložni bodite v vsem strahu gospodom, ne sa¬ mo dobrim in rahlim, nego tu¬ di osornim. 19. Kajti to je milost, ako kdo iz vestnosti do Boga pre¬ naša težave, po krivem trpeč. 20. Kaka namreč slava, če bodete trpeli grešeč in zato tepeni? Nego če ste dobro de¬ lajoč in trpeč stanovitni, to je milost pri Bogu. 21. Kajti v to ste bili poklica¬ ni, ker je tudi Kristus trpel za vas, zapustivši vam zgled, da hodite po sledovih njegovih; 22. »Kateri ni storil greha, in zvijača se ni našla v ustih njegovih,« 23. Kateri psovan ni nazaj psoval, trpeč ni pretil, nego prepuščal sodečemu pravično; 24. Kateri je grehe naše sam na telesu svojem nesel na les, da bi grehom odumrli in živeli pravici; »po katerega progi ste bili ozdravljeni.« 25. Bili ste namreč kakor ovce tavajoče, ali povrnili ste se zdaj k pastirju in čuvaju duš vaših. 24 370 Petra Apost. List Splošni Prvi. 3. HI. Poglavje. Enako, žene, pokorne bodite svojini možem, da, če tudi ka¬ teri niso poslušni besedi, pri¬ dobe se po vedenji žen brez besede, 2. Ko so videli v strahu sveto vedenje vaše. 3. Dika vaša ne bodi vnanja, spletanje las, in navešanje zlatnine, ali oblačenje kril; 4. Nego skriti človek srca, v neminljivosti krotkega in mir¬ nega duha, kateri je drag pred Bogom. 5. Tako namreč so se nekdaj dičile tudi svete žene, katere so upale v Boga, podložne svo¬ jim možem; 6. Kakor je bila Sara posluš¬ na Abrahamu, imenujoč ga go¬ spoda svojega. Katere otroci ste postale ve, če delate dobro in se ne bojite nobenega strahu. 7. Možje, enako, živite z nji¬ mi po spoznanji, kakor slab¬ šemu orodju ženskemu čast de¬ leč, kakor tudi sodediči milo¬ sti življenja, da se ne ovirajo molitve vaše. 8. Slednjič pa, vsi bodite eno- dušni, sočutni, bratoljubni, mi¬ losrčni, blagovoljni, 9. Ne vračajoč hudega za hu¬ do, ali psovanja za psovanje; a nasprotno blagoslavljajoč, vedoč, da ste za to poklicani, da podedovate blagoslov. 10. »Kajti kdor hoče življe¬ nje ljubiti in videti dobre dni) brzda naj jezik svoj pred hu¬ dim, in ustne svoje, da ne go¬ vore zvijače. 11. Ogiblje se naj hudega, dela naj dobro; išče naj mir 11 in hodi za njim. 12. Ker oči Gospodove so nad pravičnimi in ušesa njegova nad njih molitvami; obličjep a Gospodovo nad njimi, ki dela¬ jo hudo. « 13. In kdo je, da bi vam kaj hudega storil, če postanete p°' snemalci dobrega? 14. Ali ko bi tudi trpeli ^ pravico, blagor vam! »Strah 11 pa njih ne bojte se, in ne be¬ gajte se; 15. Gospoda pa Boga posve¬ čujte v srcih svojih.« Priprav¬ ljeni pa bodite vedno na zag°' vor vsakemu, kateri zahteva od vas odgovora za upanje * vas, s krotkostjo in strahom ■ IG. In dobro vest imejte, da se v tem, za kar vas obreku¬ jejo kakor hudodelnike, osra¬ moti kateri obrekujejo va se lepo vedenje v Kristusu. 17. Kajti bolje, da dobro de¬ lajoč, če hoče A r olja Božja, trp 1 te, nego hudo delajoč; 18. Ker tudi Kristus je eL krat za grehe trpel, pravim 1 za krivične, da nas pripelje gu; usmrten v mesu, oživlj c pa v duhu, Petra Apost. List Splošni Prvi. 3. 4. 371 19. V katerem je tudi šel in oznanjal duhovom v ječi, 20. Kateri so bili nekdaj ne¬ poslušni, ko je enkrat potrpež¬ ljivost Božja čakala o dnevih Noeta, ko se je napravljala la- ( bja, v katero se je rešilo ma¬ jo, to je osem duš, po vodi; 21. Čemur podoben tudi zdaj Oas rešuje krst (ne mesne ne¬ snage odloga, nego dobre ve¬ sti obljuba do Boga), po vsta¬ janji Jezusa Kristusa, 22. Kateri je na desnici Bož¬ ji, po vnebohodu, in podredje- !| i so mu angeli in oblasti in moči. IV. Poglavje. J^er je torej Kristus za nas trpel v mesu, oborožite se tudi yi z istim mišljenjem; ker kdor J ( ' trpel v mesu, jenjal jegrešiti; 2. Da ne živite več človeškim mam, nego volji Božji ostali Ča« v mesu. 5. Dovolj namreč nam bodi Potekli čas življenja, da smo ^lali poganov voljo, hodeč v ^zmernosti, slali, pijanosti, Požrešnosti, pijančevanji in ne- Postavnem malikovanji; 4. Zato se čudijo, da ne leta- z njimi v isto razuzdanost '"'zmernosti, obrekujoč; ?• Kateri bodo odgovor dajali ''J "mu, ki je pripravljen soditi mye in mrtve. 6. Zato seje namreč tudi mrt¬ vim oznanjal evangelj, da se sodijo po človeško v mesu, ži¬ ve pa po Božje v duhu. 7. Vsega konec pa se je pri¬ bližal; bodite torej pametni in trezni za molitve; 8. Pred vsem pa ljubezen med seboj iskreno imajoč, ker »lju¬ bezen bode pokrila grehov obi- lost;« 9. Gostoljubni med seboj, brez godrnjanja. 10. Kakor je kateri dar pre¬ jel, delite si ga med seboj, ka¬ kor dobri gospodarji mnogote¬ re milosti Božje; 11. Če kdo govori, kakor iz¬ reke Božje; Če kdo streže, ka¬ kor iz moči, katero deli Bog; da se v vsem oslavlja Bog po Jezusu Kristusu, kateremu je slava in moč na vekov veke. Amen. 12. Ljubljeni, ne čudite se ognjeni preskušaji v vas, ki vam prihaja za izkušnjo, kakor da se vam godi kaj tujega, 13. TemuČ kakor ste deležni trpljenja Kristusovega, vese¬ lite se, da se bodete tudi v razodenji slave njegove hva¬ lili in veselili. 14. Če vas psujejo v imenu Kristusovem, blagor vam; kaj¬ ti slave in Božji Duh počiva nad vami; zanje se preklinja, za vas pa se oslavlja. 15. Kajti nihče iz med vas naj ne trpi kakor morilec, ali 24 * 372 Petka Apost. List Splošni Prvi. 4. 5. tat, ali hndodelnik, ali kakor lakomnik; 16. Če pa kakor kristijan, ne bodi ga sram, a slavi naj Bo¬ ga zategadelj. 17. Kajti čas, da začne sodba od hiše Božje; če pa najprej od nas, kaj bo tistih konec, ka¬ teri so neposlušni evangelju Božjemu? 18. In »če se s težka reši pravični, kje ostane brezbožni in grešnik?« 19. Zato naj tudi, kateri trpe po volji Božji, kakor zvestemu stvarniku izročajo duše svoje v dobrodelstvu. V. Poglavje. Starejšine med vami opomi¬ njam, sostarejšina in priča trp¬ ljenj Kristusovih, deležnik tu¬ di slave, ki se ima razodeti: 2. Pasite čedo Božjo med va¬ mi, nadzorujoč ne po sili, ne¬ go prostovoljno; tudi ne za grd dobiček, nego radovoljno, 3. Tudi ne kakor gospodoval- ci dedščin, nego kakor zgledi postavši čede; 4. In ko se bode prikazal viš¬ ji pastir, dobili bodete neven- ljivi venec slave. 5. Enako, mlajši, pokorni bo¬ dite starejšim; vsi pa pokorni si med seboj, privežite si p<>' nižnost; ker »Bog se ustavlja prevzetnim, ponižnim pa daje milost. « 6. Ponižajte se tedaj pod mo¬ gočno roko Božjo, da vas po¬ viša ob času; 7. Vso skrb svojo vrzite nanj) ker on skrbi za vas. 8. Trezni bodite, čujte, ker nasprotnik vaš, hudič, kakor lev rujoveč hodi okrog in iŠee koga bi pogoltnil. 9. Njemu se ustavljajte, trd' ni v veri, vedoč, da ista trp¬ ljenja prenaša bratovščina va¬ ša na svetu. 10. Bog pa vse milosti, ka¬ teri nas je poklical v vecn° slavo svojo v Kristusu Jezusa; po kratkem trpljenji pripravi vas sam, utrdi, pokrepčaj, usta¬ novi ! 11. Njemu slava in moč n a vekov veke! Amen. 12. Po Silvanu sem vam, zve¬ stem bratu, kakor sodim, 113 kratko pisal, opominjajoč U l pričajoč, da je ta prava milost Božja, v kateri stojite. 13. Pozdravlja vas izvoljen 3, v Babilonu, in Marko sin m°J- 14. Pozdravljajte se med se¬ boj v poljubu ljubezni. 3^ vam vsem v Kristusu Jezusu- Amen. Petra Apost. List Splošni Drugi. 1. 373 PETRA APOST. LIST SPLOSNI DRUGI. I. Poglavje. Simeon Peter hlapec in apo- s telj Jezusa Kristusa, njim, ki so zadobili z nami enakovred¬ no vero v pravici Boga našega m zveličarja Jezusa Kristusa; 2. Milost vam in mir naj se Napolni v spoznanji Boga in Je¬ zusa Gospoda našega. 3. Ker nam je Božja moč nje¬ gova vse za življenje in pobož¬ nost podarila, po spoznanji nje¬ ga, ki nas je poklical po slavi m kreposti, 4. Po katerih so se nam po¬ darile naj večje in dragocene neljube, da postanete po njih deležniki Božj e narave, ter u- dežite pogubi, ki je v požele¬ nji na svetu; 5. Ravno za to, prinesite sle- nerno pridnost, in pridodelite v veri svoji krepost, v kreposti Pa spoznanje, v spoznanji pa Zinernost, d - V zmernosti pa stanovitnost, ’ stanovitnosti pa pobožnost, A- V pobožnosti pa bratoljub- K v bratoljubji pa ljubezen. 3. Kajti če je to pri vas in pBilo, dela, da niste nedelavni l n nerodovitni v spoznanje Go¬ spoda našega Jezusa Kristusa; Kdor namreč nima tega, on je slep, kratkoviden, in je po¬ zabil očiščenja prejšnjih gre¬ hov svojih. 10. Zato se, bratje, bolj tru¬ dite, da utrdite poklic svoj in izvoljenje; kajti če tako de¬ late, ne izpotaknete se nikdar. 11. Kajti tako se vam bode obilo dovolil vhod v večno kra¬ ljestvo Gospoda našega in zve¬ ličarja Jezusa Kristusa. 12. Zato ne bodem v nemar pustil, vedno opominjati vas te¬ ga, dasi veste in ste utrjeni v dani vam resnici. 13. Pravično pa se mi zdi, dokler sem v tej koči, zbujati vas v opominjanji; 14. Vedoč, da skoraj pride odloga koče moje, kakor mi je tudi Gospod naš Jezus Kristus naznanil. 15. Potrudil se pa bodem, da bodete imeli po mojem odhodu vedno spominjati se tega. 16. Kajti ne držeč se izmiš¬ ljenih basni, oznanili smo vam Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa moč in prihod, nego ker smo bili samovidne priče nje¬ govega veličastva. 17. Kajti prejel je od Boga očeta čast in slavo, ko mu je prišel tak glas od veličastne 374 Petra Apost. List slave: Taje sin moj ljubljeni, kateri mi je po volji.« 18. In ta glas smo mi slišali prihajoč z neba, ko smo bili z njim na sveti gori. 19. In trdnejšo imamo bese¬ do preroško, na katero po pra¬ vici pazite, kakor na svetilnico, ki sveti na temnem kraji, dok¬ ler dan ne prisije, in danica vzide v srcih vaših; 20. To najprej spoznajoč, da nobeno prerokovanje pisma ni lastne razrešitve; 21. Kajti prerokovanje ni nik¬ dar prišlo po volji človeški, ne¬ go od Duha svetega gnani so govorili sveti ljudje Božji. n. Poglavje. Bili so pa tudi lažipreroki v ljudstvu, kakor bodo tudi med vami lažiucitelji, kateri bodo zraven vpeljavah pogubne raz¬ kole in zatajevali Gospoda, ki jih je odkupil, pripravljajoč si naglo pogubo; 2. In mnogo jih bode hodilo za njih pogubami, za katerih voljo se bode obrekovala pot resnice; 3. In v lakomnosti vas bodo z izmišljenimi besedami pre- kanjali, katerim sodba že zdav¬ naj ne odlaša, in poguba njih ne spi. 4. Kajti Bog ni prizanesel angelom, ki so grešili, ternuč Splošni Drugi. 1.2. jih z verigami teme v pekel pahnil inhranitjih dal v sodbo; 5. In staremu svetu ni priza¬ nesel, nego Noeta osmega ohra¬ nil za glasnika pravice, 6. Ko je potop svetu brezbož¬ nih poslal, in je mesti Sodom in Gomoro upepelivši v pogub; Ijenje obsodil, zgled postaviva njim, ki bodo brezbožni, 7. In pravičnega Lota, trpe¬ čega od razuzdanega vedenja neukrotnih, je otel. 8. (Kajti s pogledom in slu¬ hom je pravični dan na dan pra¬ vično dušo mučil z nepostav- nimi deli, prebivajoč med nj 1 ' mi); 9. Gospod ve pobožne rešiti m izkušnjave, krivične pa za dan sodbe hraniti v kaznovanje; 10. Najbolj pa nje, ki hodijo za mesom v poželenji oskrum¬ be, ih zaničujejo gospostvo- Predrzniki samopašni, ne bo¬ je se preklinjati slave; 11. Kjer angeli, po krepost 1 in moči večji, ne izrekajo pi'0' ti njim pred Gospodom prekh' njajoče sodbe. 12. Ti pa, kakor nespametno živali telesne stvarjene v l° v in klanje, v tem, česar ne p°' znajo, preklinjajoč, bodo sep 0 ' gubili v pogubi svoji, prejem- ši krivice plačilo. 13. Oni, katerim se vesel. 1® zdi požrešnost po dnevi, madež in sramote, razuzdano živeč v Petra Apost. List Splošnt Drugi. 2. 3. 375 zmotah svojih in gosteč se z Vami, 14. Oči imajoč polne prešest- tece in brez pokoja v grehu; Vabeč duše neutrjene, imajoč y rce vajeno lakomnosti, pre¬ kletstva otroci, 15. Ki so zapustivši ravno Pot tavali, hodili po poti Ba¬ bama “sina Bosorjevega, ka- leri je ljubil krivice plačilo, 16. A prejel lastne nepostav- frosti posvarilo; brezglasno u- Prežno živinče, ki je izprego- Vorivši s človeškim glasom, za- h ranil o prerokovo nespamet. 17. Ti so studenci brez vode, megle, ki jih goni vihar, kate- r im je hranjen mrak teme ve¬ komaj. 18. Kajti prazno zabuhlost govoreč vabijo v poželjivostih r,u ‘sa. v razuzdanosti, nje, ka¬ teri so v resnici ubežali njim, ki hodijo po zmotnjavi, 19. Obetajoč jim svobodo, ko 80 sami hlapci pogube; kajti °d kogar je kdo premagan, Ptegov je tudi hlapec postal. 20. ] Vajti če se taki, ki so u- teŽali oskrumbam sveta v spo- K nanji Gospoda in zveličarja 'tezusa Kristusa, zopet zapletd 'Vinje in so premagani, zgodi¬ te se jim je zadnje hujše od Prvega. 21. Kajti bolje jim je bilo, 'te bi ne bili spoznali pota pra¬ lce, nego spoznavši obrniti se zopet od dane jim svete za¬ povedi. 22. Prigodilo se jim je pa po resničnem pregovoru: »Pes, ki se je obrnil k lastni izblu- vi,« in »Svinja omita v lužo blatno.« III. Poglavje, i u vam, ljubljeni, pišem že drugi list, v obeh zbujam v o- porninu vaš čisti razum; 2. Da se spominjate prej go¬ vorjenih besed svetih prero¬ kov, in nas aposteljnov zapo¬ vedi Gospoda in zveličarja; 3. To najprej vedoč, da pri¬ dejo v zadnjih dnevih posme- hovalci, hodeči po lastnih svo¬ jih poželenjih, 4. In govoreči: Kje je oblju¬ ba prihoda njegovega? Kajti odkar so legli očetje, vse osta¬ ne tako od stvarjenja začetka. 5. Kajti hotoma ne vedo tega, da so bila od nekdaj nebesa in zemlja, ki je postala iz vode in z vodo, po besedi Božji; "6. Po katerih je tedanji svet poginil z vodo potopljen; 7. Sedanja nebesa pa in zem¬ lja shranjena so z isto besedo, ognju hranjena za dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi. 8. To eno pa vam ne bodi skrito, ljubljeni, da je en dan pred Gospodom kakor tisoč let, in tisoč let kakor en dan. 376 Petra Apost. List Splošni Drugi. 3. 9. Gospod ne odlaša z oblju¬ bo, kar neki imajo za odlaša¬ nje; nego potrpežljiv je z na¬ mi, ker noče, da se pogube neki, nego da vsi pridejo do pokore. 10. Prišel pa bode dan Go¬ spodov kakor tat po noči, v katerem preidejo nebesa z ro¬ potom, in prvine razpadejo go¬ reč, in zemlja in dela na nji zgore. 11. Ko torej vse to razpada, koliki morate biti v svetem ve¬ denji in pobožnosti, 12. Čakajoč in hrepeneč po prihodu dneva Gospodovega, po katerem nebesa razpadejo v ognji, in se prvine goreč raz- tope? 13. Novih pa nebes in zem¬ lje nove pričakujemo po oblju¬ bi njegovi, v katerih prebiva pravica. 14. Zato, ljubljeni, tega Ča¬ kajoč, trudite se, da bodete brez madeža in brez hibe naj¬ deni v miru pred njim; 15. In potrpežljivost Gospo¬ da našega imejte za blaginjo; kakor vam je tudi ljubljeni brat naš Pavel pisal po dani mu modrosti; 16. Kakor tudi v vseh listih) govoreč v njih o tem; v kate¬ rih je nekaj težko razumljiv®; ga, kar nevedni in neutrjeni zavijajo, kakor tudi ostala pi s ' m a, v lastno pogubo svojo. 17. Vi torej, ljubljeni, ki 1° naprej veste, pazite, da vaS pregrešnih zmota za seboj u e potegne in ne padete iz lastne¬ ga trdnega stanja; 18. Temveč rastite v milosti in spoznanji Gospoda naše# in zveličarja Jezusa Kristusa- Njemu slava sedaj in vekomaj- Amen. JANEZA APOST. LIST SPLOŠNI PRVI. I. Poglavje. Kju 1 2 je bilo s konca, kar smo čuli, kar smo videli na svoje o- či, kar smo gledali,'in so tipale naše roke, o besedi življenja; 2. (In življenje seje prikaza¬ lo in videli smo in pričamo, in oznanjamo vam večno življe¬ nje, katero je bilo pri očetih in prikazalo se je nam.) 3. Kar smo videli in čuli, °' znanjamo vam, da imate tim vi deleštvo z nami; in deleŠtv 0 naše je z očetom in se sinom njegovim Jezusom Kristusom- 4. In to vam pišemo, da bom veselje vaše napolnjeno. Janeza Apost. List Splošni Pevi. 1. 2. 377 5. In to je oznanilo, katero s mo slišali od njeg'a in ga o- znanjamo vam, da je Bog luč, lj i teme v njem ni nobene. 6. Ako pravimo, da imamo deleštvo z njim in hodimo po terni, lažemo in ne delamo res¬ nice; L Ge pa hodimo po luči, kakor je on v luči, imamo de¬ jstvo med seboj, in kri Jezu¬ sa Kristusa sina njegovega nas °eiŠča slehernega greha. 8. Ako pravimo, da nimamo greha, sami sebe slepimo, in r esnica ni v nas. , 9- Če spoznavamo grehe svo- Je, zvest je in pravičen, da nam odpusti grehe in očisti nas sleherne krivice. 10. Ako pravimo, da nismo grešili, delamo ga za lažnika, 'n beseda njegova ni v nas. II. Poglavje. Otročiči moji, to vam pišem, ^a ne grešite, in če kdo greši, hnamo odvetnika pri očetu, Je zusa Kristusa pravičnega; 2. In on je sprava za grehe ** a Še; ne pa samo za naše, ne¬ go tudi za ves svet. 8. In v tem spoznavamo, da *nio ga spoznali, ako držimo Napovedi njegove. 4- Kdor pravi: »Spoznal sem g a i in ne drži zapovedi njego¬ vih, lažnik je in v njem ni resnica; 5. Kdor pa drži besedo nje¬ govo, v njem se je resnično popolnila ljubezen Božja. V tem spoznavamo, da smo v njem. G. Kdor pravi, da v njem ostaja, mora, kakor je on ži¬ vel, tudi tako živeti. 7. Bratje, ne pišem vam nove zapovedi, nego zapoved staro, katero ste imeli od začetka; zapoved stara je beseda, kate¬ ro ste slišali od začetka. 8. Zopet vam pišem novo za¬ poved, kar je resnično v njem in v vas; ker tema izgine in luč resnična že sveti. 9. Kdor pravi, da je v luči, in sovraži brata svojega, v temi je do sedaj. 10. Kdor ljubi brata svojega, ostaja v luči in pohujšanja ni v njem. 11. Kdor pa sovraži brata svojega, v temi je, in po temi hodi in ne ve, kam gre, ker te¬ ma je oslepila oči njegove. 12. Pišem vam, otročiči, ker s'6 vam grehi odpuščeni po ime¬ nu njegovem. 13. Pišem vam, očetje, ker ste spoznali njega, ki je od začetka. Pišem vam, mladeni¬ či, ker ste premagali hudobne¬ ga. Pišem vam, otročiči, ker ste spoznali očeta. 14. Pisal sem vam, očetje, ker ste spoznali njega, ki je 378 Janeza Apost. List Splošni Prvi. 2. 3. od začetka. Pisal sem vam, mladeniči, ker ste krepki, in beseda Božja ostaja v vas, in premagali ste hudobnega. 15. Ne ljubite sveta, ne kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni ljubezni očetove v njem; 16. Ker vse, kar je na svetu, poželenje mesa, in poželenje oči, in življenja napuh, ni iz očeta, nego iz sveta je. 17. In svet izgine in požele¬ nje njegovo; kdor pa dela vo¬ ljo Božjo, ostane vekomaj. 18. Otročiči, skrajna ura je, in kakor ste slišali, da proti- krist se bliža, vstali so sedaj mnogi protikristi; 19. Odtod spoznavamo, daje skrajna ura. Iz nas so izšli, ali niso bili iz nas; kajti ako bi bili iz nas, ostali bi bili z nami; ali izkazati seje mora¬ lo, da niso vsi iz nas. 20. In vi imate mazilo od svetega, in veste vse. 21. Nisem vam pisal, ker ne znate resnice, nego ker jo zna¬ te, in da ni nobena laž iz res¬ nice. 22. Kdo je lažnik, če ne kdor taji, da Jezus je Kristus? Ta je protikrist, kateri taji očeta in sina. 23. Vsak, kateri taji sina, tu¬ di očeta nima. 24. Vi torej, kar ste slišali od začetka, ostane naj v vas. Če ostane v vas, kar ste slišali od začetka, ostali bodete tudi vi v sinu in v očetu. 25. In ta je obljuba, katero nam je on obljubil, večno Živ- ljenje. 26. To sem vam pisal za ti¬ ste, ki vas slepe. 27. In vi, mazilo, katero ste prejeli od njega, ostane v vas, in treba ni, da bi vas kdo učil; nego kakor vas isto mazilo u& vsega, in je resnično, in ni laŽ; in kakor vas je učilo, ostanete v njem. 28. In sedaj, otročiči, ostani' te v njem, da, kader se prikaže, imamo zaupanje, in se ne osra¬ motimo pred njim o prihoda njegovem. 29. Ako veste, da je pravi¬ čen, spoznajte, daje vsak, ka¬ teri dela pravico, iz njega r°' jen. III. Poglavje. ejte, koliko ljubezen nate je dal oče, da se imenujemo °' troci Božji. Zato nas svet ne spoznava, ker ni njega sp°' znal. 2. Ljubljeni, sedaj smo oh' 0 ' ci Božji; in ni se še pokazal 0 ? kaj bodemo; vemo pa, da, ka' der se pokaže, bodemo njem 11 enaki, ker ga bodemo videli kakor je. 3. In vsak, kdor ima upanj 6 to v njega, posvečuje se, ka¬ kor je on svet. Janeza Apost. List Splošni Prvi. B. 379 4. Vsak, kdor dela greh, dela tudi krivico; in greh je kri¬ vica. 5. In veste, da se je on pri¬ kazal, da vzame grehe naše; greha ni v njem. 6. Vsak, kdor v njem ostane, r ‘c greši, vsak, kdor greši, ni ga videl, in ni ga spoznal. I. Otročiči, nihče naj vas ne s %>i; kdor dela pravico, je Pravičen, kakor je on pra¬ vičen. 8. Kdor dela greh, je iz hu- ( liča; ker hudič greši od za¬ detka. Za to se je prikazal sin božji, da razdene dela hudi¬ čeva. 9- Vsak, kdor je rojen iz Bo¬ ga, ne dela greha, ker seme Vegovo ostaja v njem; in gre- sdi ne more, ker je rojen iz «og a . 10. V tem so očitni otroci b°Žji in otroci hudičevi. Vsak, 'Sdor ne dela pravice, ni iz Bo¬ ga, in kdor ne ljubi brata svo¬ jega. II. Kajti to je oznanilo, ka- ^'o ste slišali od začetka, da ljubimo med seboj; 12. Ne kakor je bil Kajn iz Podobnega in je ubil brata svo- Je ga; in za kaj ga je ubil? Ker 8 ° bila hudobna dela njegova, pa brata njegovega pra¬ lna. 13. Ne čudite se, bratje moji, e vas svet sovraži. 14. Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker ljubi¬ mo brate; kdor ne ljubi brata, ostaja v smrti. 15. Vsak, kdor sovraži brata svojega, je ljudomorec; in ve¬ ste, da noben ljudomorec nima večnega življenja, ki bi ostalo v njem. 16. V tem smo spoznali lju¬ bezen, da je on dal dušo svojo za nas; tudi mi moramo dati duše za brate. 17. Kdor pa ima živež sveta, in gleda brata svojega, ki ima potrebo, in zapre osrčje svoje pred njim, kako ostane ljube¬ zen Božja v njem? 18. Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, ne z jezikom, nego v dejanji in resnici. 19. In v tem spoznavamo, da smo iz resnice, in pred njim bodemo pregovorili srca svoja; 20. Kajti če nas srce obsoja, ker je Bog večji od srca naše¬ ga, pozna tudi vse. 21. Ljubljeni, če nas srce na¬ še ne obsoja, imamo zaupanje do Boga, 22. In kar koli prosimo, do¬ bimo od njega, ker držimo za¬ povedi njegove, in delamo kar mu je po volji. 23. In ta je zapoved njegova, da verujmo v ime sina njego¬ vega, Jezusa Kristusa, in lju¬ bimo se med seboj, kakor nam je dal zapoved. 380 Janeza Apost. List Splošni Prvi. 3. 4. 24. In kdor drži zapovedi njegove, ostane v njem, in on v njem. In v tem spoznavamo, da ostaja v nas, iz Duha, kate¬ rega nam je dal. IV. Poglavje. Ljubljeni, ne verujte vsake¬ mu duhu, nego presojajte du¬ hove, ali so iz Boga; ker mno¬ go lažiprerokov je izšlo na svet. 2. V tem spoznate duh Božji: vsak duh, ki spoznava Jezusa Kristusa, da je prišel v mesu, je iz Boga. 3. In vsak duh, ki ne spozna¬ va Jezusa Kristusa, daje pri¬ šel v mesu, ni iz Boga; in ta je protikristov, kateri ste sli¬ šali da pride, in sedaj je že na svetu. 4. Vi ste iz Boga, otročiči, in premagali ste jih; ker večji je on, ki je v vas, nego on, ki je v svetu. 5. Oni so iz sveta; za to govo¬ re iz sveta in svet jih posluša. 6. Mi smo iz Boga; kdor po¬ zna Boga, posluša nas; kdor ni iz Boga, nas ne posluša; iz tega spoznavamo duha resnice in duha zmote. 7. Ljubljeni, ljubimo se med seboj; ker ljubezen je iz Bo¬ ga, in vsak, kdor ljubi, rojen je iz Boga in pozna Boga; 8. Kdor ne ljubi, ni spoznal Boga, da je Bog ljubezen. 9. V tem se je razodela lju¬ bezen Božja v nas, da je sina svojega edinorojenega Bog na svet poslal, da živimo po nje®- 10. V tem je ljubezen, ne ker smo mi ljubili Boga, nego ker je on ljubil nas, in poslal sin a svojega v spravo za grehe nase. 11. Ljubljeni, če nas je Bog' tako jubil, dolžni smo tudi vol ljubiti se med seboj. 12. Boga ni nihče nikdar vi¬ del; če se ljubimo med seboj ostaja Bog v nas in ljubezen njegova je popolnjena v nas- 13. V tem spoznavamo, da ostajamo v njem, in on v naS) ker nam je dal iz Duha svo¬ jega. 14. In mi smo gledali in pr 1 ' čarno, da je oče poslal sina zve¬ ličaj j a sveta. 15. Kdor spozna, daje Jez llS sin Božji, v njem ostaja Bog 111 on v Bogu. 16. In mi smo spoznali in ve¬ rovali ljubezen, katero imaBog v nas. Bog je ljubezen, in kdo 1 ostaja v ljubezni, ostaja v Bo¬ gu, in Bog v njem. 17. V tem seje popolnila lj u ' bežen z nami, da imamo zau¬ panje o dnevi sodbe, da kako 1 je on, smo tudi mi na tem svetu 18. Strahu ni v ljubezni, t e ' mučpopolna ljubezen ven vrž e strah, kerstrah ima kazen; kd° r pa se boji, ni se popolnil v lju¬ bezni. J Janeza Apost. List Splošni Prvi. 4. 5. 381 19. Mi ga ljubimo, ker nas je °n prvi ljubil. 20. Ako kdo pravi: Boga lju¬ bim, in sovraži brata svojega, je lažnik; kajti kdor ne ljubi Kata, katerega vidi, kako mo- r e ljubiti Boga, katerega ne vidi? 21. In to zapoved imamo od Hjega, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi brata svojega. V, V. Poglavje. sak, kdor veruje, da Jezus Je Kristus, rojen je iz Boga, in y s ak, kdor ljubi njega, ki ga Je rodil, ljubi tudi rojenega iz kjega; 2. V tem spoznavamo, da lju- 'juao otroke Božje, kader lju¬ bimo Boga, in držimo zapove¬ di njegove. .K Kajti to je ljubezen Bož- J a i da držimo zapovedi nje¬ gove; in zapovedi njegove niso Ježke. 4. Ker vse, kar je rojeno iz Uoga, premaga svet; in ta je ?j Uiaga, ki je premagala svet, v era naša. 5. Kdo je, ki premaga svet, ' e ne kdor veruje, da je Jezus Božji? . K Ta je, ki je prišel po vodi 111 krvi, Jezus Kristus; ne v V °di samo, nego v vodi in krvi; ! n Kub je, ki priča, ker Duh K resnica. 7. Ker trije so, ki pričajo v nebesih, Oče, Beseda, in Duh i sveti; in ti trije so eno. 8. In trije so, ki pričajo na zemlji, Duh in voda in kri, in ti trije so eno. 9. Ge dobimo pričanje ljudi, pričanje Božje je večje; keT to je pričanje Božje, katero je pričal za svojega sina. 10. Kdor veruje v sina Bož¬ jega, ima pričanje v sebi; kdor ne veruje Bogu, naredil ga je za lažnika, ker ni veroval v pričanje, katero je Bog pričal za sina svojega. 11. In to je pričanje, da nam je Bog dal večno življenje, in to življenje je v sinu njegovem. 12. Kdor ima sina, ima živ¬ ljenje, kdor nima sina Božje¬ ga, nima življenja. 13. To sem vam pisal, kateri verujete v ime siua Božjega, da veste, da imate večno živ¬ ljenje, in da verujete v ime si¬ na Božjega. 14. In to je zaupanje, katero imamo do njega, da kader kaj prosimo po volji njegovi, nas sliši; 15. In če vemo, da nas sliši, česar prosimo, vemo, da ima¬ mo prošeno, česar smo prosili od njega. 16. Če kdo vidi brata svoje¬ ga, da greši ne greha za smrt, prosil bode, in dal mu bode Janeza Apost. List Splošni Prvi. 5. 382 življenje, grešečim ne za smrt. Je greh za smrt; ne zatega pravim da naj prosi. 17. Vsaka krivica je greh; in je greh ne za smrt. 18. Vemo, da vsak, kdor je rojen iz Boga, ne greši; nego kdor je rojen iz Boga, hra¬ ni se, in hudobni se ga ne do¬ takne. 19. Vemo, da smo iz Bog a i in cel svet leži v hudem. 20. Vemo pa, da je sin Božji prišel, in je nam dal razum, da spoznamo resničnega; in v reS' ničnem smo, v sinu njegove® Jezusu Kristusu. Ta je resni® ni Bog in življenje večno. 21. Otročiči, ogibajte se n®' likov! Amen. JANEZA APOST. LIST SPLOŠNI DRUGI. I. Poglavje. k5tarejšina izvoljeni gospe in otrokom njenim, katere jaz lju¬ bim v resnici (in ne jaz sam, nego tudi vsi, ki so spoznali resnico), 2. Po resnici, katera ostaja v nas, in z nami bode vekomaj; 3. Z vami bode milost, usmi¬ ljenje, mir od Boga očeta in od Gospoda Jezusa Kristusa, sina očetovega, v resnici in ljubezni. 4. Veselil sem se močno, ker sem našel izmed otrok tvojih, ki hodijo v resnici, kakor smo zapoved dobili od očeta. 5. In sedaj te prosim, gospa, ne da bi ti pisal novo zapoved, nego katero smo imeli od za¬ četka, da se ljubimo med seboj. 6. In to je ljubezen, da živi¬ mo po zapovedih njegovih. To je zapoved, kakor ste slišali od začetka, da v njej živite; 7. Ker mnogi sleparji pri 8 ' 1 so na svet, kateri ne spozi®' vajo Jezusa Kristusa, da J e prišel v mesu. Ta je slepar ® protikrist. 8. Pazite, da ne izgubi® 0 ’ kar smo pridelali, nego dobi® 0 polno plačilo. 9. Vsak, kdor prestopa in ®’ ostaja v uku Kristusovem, nl ' ma Boga; kdor ostaja v i‘k u Kristusovem, ta ima očeta 111 sina. 10. Če kdo pride k vam 5 1,1 ne prinese tega uka, ne sp 1 ' 0 ' jemajte ga v hišo, in ne P°' zdravljajte ga; 1 1. Kajti kdor ga pozdravi}® udeležuje se hudobnih del nj e govih. 12. Mnogo sem imel va® P 1 Janeza Apost. List Splošni Tretji. 383 sati, a nisem hotel s papirjem Ui Črnilom; ali upam priti k v am, in iz ust do ust govoriti, da hode veselje vaše popolno. 13. Pozdravljajo te otroci se¬ stre tvoje izvoljene. Amen. JANEZA APOST. LIST SPLOSNI TRETJI. Starejšina Gaju ljubljenemu, katerega jaz ljubim v resnici. 2. Ljubljeni, v vsem želim, da se ti naj dobro godi in bodeš zdrav, kakor se dobro godi du¬ ši tvoji. 3. Kajti veselil sem se moč- ao, ko so prišli bratje in so Pričali za resnico tvojo, kakor ti Živiš v resnici. 4. Večjega veselja nimam od *ega, da čujem, da otroci moji žive v resnici. 5. Ljubljeni, zvesto ravnaš v tem, kar delaš za brate in za tujce, 6. Kateri so pričali za ljube¬ zen tvojo pred občino; in dobro kodeš storil, če jili spremljaš kakor je vredno Boga. L Kajti zaradi imena njego¬ vega so izšli, ničesa ne jema- JOČ od poganov; 8. Mi torej smo dolžni spreje¬ mati take, da postanemo sode¬ diči resnici. 9. Pisal sem občini; ali Dio- trefej, ki hoče prvakovati med njimi, nas ne sprejme. 10. Zato, če pridem, opomnim ga del njegovih, ki jih dela, s hudobnimi besedami blebetajoč zoper nas; in ne zadovoljen s tem, ne samo sam ne sprejema bratov, temuč tudi njim, ki ho¬ čejo, brani in jih iz občine meče. 11. Ljubljeni, ne posnemaj slabega, nego dobro. Kdor do¬ bro dela, je iz Boga; kdor pa slabo dela, ni videl Boga. 12. Demetriju so pričali vsi in sama resnica; in tudi mi pri¬ čamo, in veste, da je pričanje naše resnično. 13. Mnogo sem imel pisati, ali nočem ti pisati s črnilom in peresom; 14. Upam pa videti te skoraj, in govorila bodeva iz ust do ust. 15. Mir ti! Pozdravljajo te prijatelji. Pozdravi prijatelje po imenu. 384 Jude Apost. List Splošni. JUDE APOST. J uda, Jezusa Kristusa hlapec, a brat Jakobov, v Bogu očetu posvečenim in Jezusu Kristusu hranjenim poklicanim: 2. Usmiljenje vam in mir in ljubezen naj se napolni. 3. Ljubljeni, ko sem si mno¬ go prizadeval pisati vam o skupnem zveličanji, potreba mi je bilo pisati vam opominjajoč, da se borite za vero enkrat da¬ no svetim. 4. Kajti priplazili so se neki ljudje, zdavnaj naprej zapisani za to sodbo, brezbožni, ki mi¬ lost Boga našega krivo rabi¬ jo v razuzdanost, in taje edi¬ nega vladarja Boga in Gospo¬ da našega Jezusa Kristusa. 5. Spomniti pa vas hočem, ko enkrat to veste, da je Go¬ spod, ki je rešil ljudstvo iz de¬ žele Egiptovske, pozneje po¬ gubil ne verujoče. 6. In angele, ki niso hranili poglavarstva svojega, nego so zapustili lastno domovje, shra¬ nil je v sodbo velikega dneva z večnimi vezmi pod temo; 7. Kakor Sodoma in Gomora, in mesta okolo njih, ki so enako ka¬ kor te, kurbala se in hodila za drugim mesom, so zgled, ker trpe kazen večnega ognja. LIST SPLOŠNI. 8. Enako torej tudi ti, sanjajoč, oskrunjajo meso, zaničujejo go¬ spostvo, preklinjajo slave. 9. Mihael pa, nadangelj, ko seje s hudičem prepirajoč pi' e ' govaijal o telesu Mojzesove®, ni se upal izreči sodbe prekli' njevanja, nego rekel je: Kaz¬ nuj te Gospod! 10. Ti pa preklinjajo česar ne vedo; kar pa znajo naravno, kakor nespametne živali, v te® se pogubljajo. 11. Gorje jim; ker hodili so po potu Kajnovem in za pl® čilo Bileamovo zabredli so f zmoto; in v nasprotji Kore so poginili. 12. Ti so pri bratovskih p°' jedinjah vaših zapreke, ko se goste skup brez straha, sa®® sebe pašo; oblaki brez vode, k 1 jih gonijo vetrovi; drevesa p°' znojesenska, brez sadu, dva¬ krat mrtva, izkoreninjena; . 13. Divji morski valovi, ki izpenjavajo lastno sramoto', zvezde tavajoče, katerim r mrak teme hranjen vekomaj- 14. Prerokoval je pa tudi te® sedmi od Adama, Enoh, govo¬ reč: »Glej, prišel je Gospod' mirijadah svetih svojih, 15. Sodbo delat vsem in kaz¬ novat vse njih brezbožne, Jude Apost. v sa dela brezbožnosti, katera storili, in za vse trdo, kar s o govorili zoper njega greš¬ niki brezbožni. 16. Ti so godrnjači, pritože- v alci, ki hodijo po svojih pože¬ lenjih ; in usta njih govore šo¬ lano, občudujoč osebe zaradi koristi. 17. Vi pa, ljubljeni, spomi¬ njajte se besed, ki so jih na¬ prej govorili aposteljni Gospo¬ da našega Jezusa Kristusa; 18. Kajti rekli so vam: Vzad- njeni času bodejo posmehoval- ni, hodeči po svojih poželenjih krezbožnosti. 19. Ti so, ki se odločujejo, PoČutniki, ne imajoči Duha. 20. Vi pa, ljubljeni, izpodbu- List Splošni. 385 jajte se v presveti veri svoji, ter molite v Duhu svetem, 21. Hranite se v ljubezni Bož¬ ji, pričakujte usmiljenje Go¬ spoda našega Jezusa Kristusa v večno življenje! 22. In ene miluite razloču¬ joč; 23. Ene pa rešite v strahu, potegnivši jih iz ognja, sovra¬ žeč tudi obleko oskrunjeno po mesu. 24. Njemu pa, kateri vas mo¬ re ohraniti brez izpotike, in po¬ staviti pred slavo svojo brez madeža v radovanji, 25. Edinemu modremu Bogu, zveličarju našemu, slava in ve¬ ličastvo, krepost in oblast zdaj in na vse veke! Amen. mOPENJE JANEZA BOGOSLOVCA. I. Poglavje. ^azodenje Jezusa Kristusa, katero mu je dal Bog, da po¬ kaže hlapcem svojim, kaj se skoraj zgoditi; in nazna¬ ni poslavši po angelu svojem *' a peu svojemu Janezu, Jk Kateri je pričal besedo °Žjo in pričanje Jezusa Kri- ‘Pjisa in kar je videl. Jk Blagor mu, kdor bere in kateri slišijo besede preroko¬ vanja, in hranijo kar je v njem pisano; kajti čas je blizu. 4. Janez sedmerim občinam v Aziji: milost vam in mir od nje¬ ga, kateri je in je bil in bode; in od sedmerih duhov, kateri so pred prestolom njegovim; 5. In od Jezusa Kristusa, pri¬ če zveste, prvorojenega od mrt¬ vih in višjega kraljev zemelj¬ skih; njemu, kateri nas je lju¬ bil in omil nas grehov naših v krvi svoji, 25 386 Razodenje Janeza Bogoslovca. 1. 2. 6. (In naredil nas za kralje in duhovnike Bogu in očetu svo¬ jemu), njemu slava in krepost na vekov veke! Amen. 7. Glej, z oblaki ide, in vide¬ lo ga bode vsako oko, in ka¬ teri so ga prebodli, in javkali bodo nad njim vsi rodovi zem¬ lje. Dh, amen. 8. Jaz sem A in O, začetek in konec, govori Gospod, ka¬ teri je in je bil in bode, vsemo¬ gočni. 9. Jaz Janez, brat vaš in to¬ variš v stiski in v kraljestvu in stanovitnosti Jezusa Kristu¬ sa, bil sem na otoku imenova¬ nem Patmu po besedi Božji in po pričanji Jezusa Kristusa. 10. Bil sem v duhu o dnevi Gospodovem, in čul sem za se¬ boj glas velik kakor trombe go¬ voreče : 11. Jaz sem A in O, prvi in zadnji; in: Kar vidiš, zapiši v knjigo, in pošlji občinam v A- ziji, v Efez in v Smirno in v Pergam, in Tiatire in v Sarde in v Filadelfijo in v Laodicejo. 12. In obrnil sem se gledat glas, kateri je govoril z menoj, in obrnivši se videl sem sedem svečnikov zlatih, 13. In sredi sedmerih svečni¬ kov podobnega sinu človeš¬ kemu, oblečenega z obleko do tal in opasanega na prsih se zlatim pasom; 14. Glava pa njegova in lasje beli kakor volna bela, kakor J sneg; in oči njegove kakor pl* 1 ' men ognjen; ! 15. In noge njegove enake j svetlemu zlatu, kakor v pe& razbeljene; in glas njegov ka- kor glas mnogih voda; 16. In v desni svoji roki inia' joč sedem zvezd; in iz ust nje- govili dvorezen oster meč izba- jajoč; in obličje njegovo, kakor solnce sije v moči svoji. 17. In ko sem ga videl, padel sem pred noge njegove kakor mrtev; in položil je name des¬ no roko svojo govoreč mi: boj se; jaz sem prvi in zadnj 1 in živi; 18. In bil sem mrtev, in gl e h živ sem na vekov veke, amenj in kij uče imam od pekla in smrt 1 - 19. Zapiši kar si videl, in ka 1 je in kar se ima zgoditi po tetfb 20. Skrivnost sedmerih zvezd) katere si videl v desnici mej 1 ’ in sedmero svečnikov zlatih' Sedmere zvezde so angeli sed' merili občin; in sedmeri sveO' niki, katere si videl, so sed' mere občine. II. Poglavje. -A. ngelu občineEfeškepiŠi l j pravi on, ki drži sedmero zvez v desni svoji, ki hodi sred 1 sedmerih svečnikov zlatih; , 2. Vem dela tvoja, in trud tvoj) in stanovitnost tvojo, in da > lC Razodenje Janeza Bogoslovca. 2. 387 ^oreš nositi hudobnih, in si ^skušal nje, ki se imenujejo ^Posteljne, a niso; in našel si Ph lažnjive, , 3. In nosil si in stanovitnost Pttaš in za ime moje si se tru- '**1 in nisi se utrudil; k Ali zoper tebe imam, da si °Pustil prvo svojo ljubezen; ?• Spominjaj se torej, odkod P izpadel; in izpokori se, in 'Gaj prva dela; ako pa ne, pri- ti hitro, in premaknem Sv eČnik tvoj z mesta njegove- ^ a i Se se ne izpokoriš. . 6. Ali to imaš, da sovražiš de- a Nikolaicev, katera tudi iaz dražim. J-Kdor ima uho, naj sliši, kaj kih govori občinam: Kdorpre- ^ga, dal mu bodem jesti z dre- v o«a življenja, katero je v sredi J) a Božjega. A In angelu občine Smirens- ® piši: To pravi prvi in zad- kateri ie bil mrtev in ie o- Wel: J Vem dela tvoja in stisko in jI°ttiaštvo, (bogatpa si), in pre- jbranjenjih, ki pravijo, da so ' Mie,' in niso, nego zbornica 1 banova. JO. Nič se ne boj, kaj ti bode ■ .Gti• Glej, hudič bode vrgel kk izmed vas v ječo, da bodo t bšeni; in imeli bodete stisko dni. Bodi zvest do smrti, kal ti bodem venec življenja, k Kdor ima uho, naj sliši, kaj Duh govori občinam: Kdor premaga, naj se mu nič hude¬ ga ne zgodi od druge smrti. 12. In angelu občine v Per- gamu piši: To pravi on, ki drži meč, dvorezni, ostri: 13. Vem dela tvoja, in kje pre¬ bivaš, kjer prestol Satanov, in hraniš ime moje, in nisi zatajil vere moje tudi o dnevih, v ka¬ terih je Antipa priča moja zve¬ sta, umorjen bil pri vas, kjer Satan prebiva. 14. Ali imam zoper tebe ne¬ kaj malega, da imaš tam nje, ki se drže uka Balaamovega, kateri je učil Balaka dajati po¬ hujšanje pred sinovi Izraelovi¬ mi, jesti malikove žrtve in kur- bati se. 15. Tako imaš tudi ti nje, ki se drže uka Nikolajcev, kar sovražim. 16. Izpokori se, ako pa ne, pridem ti hitro, in vojskoval se bodem z njimi z mečem svojih ust. < 17. Kdor ima uho, naj sliši, kaj Duh govori občinam: Kdor premaga, dal mu bodem jesti mane skrite, in dal mu bodem bel kamen, in na kamenu novo ime zapisano, katerega nihče ni spoznal, razen kdor ga prejme. 18. In angelu občine v Tija- tirih piši: To pravi sin Božji, kateri ima oči svoje kakor pla¬ men ognjen, in noge njegove enake svetlemu zlatu; 388 Razodenje Janeza Bogoslovca. 2. 3. 19. Vem dela tvoja in ljube¬ zen in službo in vero in stano¬ vitnost tvojo, in dela tvoja, in da je zadnjih več nego prvih. 20. Ali imam zoper tebe ne¬ kaj malega, da puščaš ženo Je- zabelo, ki se imenuje preroki¬ njo, učiti in slepiti lilapce mo¬ je, kurbati se in jesti malikove žrtve. 21. In dal sem ji čas, da se izpokori od kurbarije svoje, in ni se izpokorila. 22. Glej, jaz jo vržem na po¬ steljo, in prešestnike z njo, v stisko veliko, če se ne izpoko- re od del svojih; 23. In otroke nje pomorim se smrtjo; in spoznale bodo vse občine, da sem jaz, ki preisku¬ jem obisti in srca; in dal vam bodem vsakemu po delih vaših; 24. Vam pa pravim, in osta¬ lim v Tijatirih, kateri nimajo tega uka, in kateri niso spo¬ znali globočin Satanovih, ka¬ kor pravijo: Ne vržem na vas druge teže; 25. Razen kar imate, hranite, dokler ne pridem. 26. In kdor premaga in kdor hrani do konca dela moja, dal mu bodem oblast nad pogani; 27. In pasel jih bode se šibo železno, kakor se razbijajo po¬ sode lončene, kakor sem tudi jaz prejel od očeta svojega; 28. In dal mu bodem zvezdo jutranjo; 29. Kdor ima uho, naj sliši) I kaj Duh govori občinam. III. Poglavje. j In angelu občine v Sardih pi' ši: To pravi on, ki ima sedme¬ ro duhov Božjih in zvezd sed¬ mero: Vem dela tvoja, da imaš ime, da živiš, in si mrtev. 2. Zbudi se in utrdi drugo, ki umira: kajti del tvojih nisem našel popolnjenih pred Bogom- 3. Spominjaj se torej, kako si prejel in slišal in hrani in iz- pokori se. Ako se torej ne zbu¬ diš, pridem k tebi kakor tat, m vedel ne bodeš, o kateri uri pridem k tebi. 4. Imaš malo imen tudi v Sar¬ dih, katera niso oskrunila svo¬ jih oblek; in hodili bodo z me¬ noj v belih, ker so vredni. 5. Kdor premaga, ta bode ob¬ lekel bele obleke; in izbrisal ne bodem imena njegovega iz knjige življenja, in spoznal bo¬ dem ime njegovo pred očetom svojim in pred angeli njego¬ vimi. 6. Kdor ima uho, naj sliši, kaj Duh govori občinam. 7. In angelu občine vFiladel' ; fiji piši: To pravi sveti, resnih ni, on ki ima »ključ Davidom kateri odpira in nihče ne zapr e > in zapira in nihče ne odpro-* 8. Vem dela tvoja. Glej, d® sem pred te duri odprte, 111 Razodenje Janeza Bogoslovca. 3. 4. 389 Biliče j ih ne more zapreti; ker tajimo imaš moč in liranil si Besedo mojo, in zatajil nisi mo¬ jega imena. 9. Glej, dam iz zbornice Sata¬ nove nje, ki pravijo, da so Jud¬ je, a niso, nego lažejo; glej, sto- ri l bodem, da pridejo in po¬ kleknejo pred noge tvoje, in Spoznajo, da sem te jaz ljubil. 10. Ker si ohranil stanovit¬ nosti moje besedo, ohranil te Wem tudi jaz iz ure izkuš- njave, katera ima priti na ve¬ soljni svet, izkušat nje, ki pre¬ bivajo na zemlji. H. Glej, hitro pridem; hrani kar imaš, da nihče ne vzame Mojega venca. 12. Kdor premaga, naredim Sa za steber v svetišči Boga svojega, in ven več ne izide, Jn zapišem nanj ime Boga svo¬ jca in ime mesta Boga svoje¬ ga, novega Jeruzalema, kateri 2 neha doli gre od Boga moje¬ ga, in ime moje novo. 13. Kdor ima uho, naj sliši, kaj Duh govori občinam. 14. In angelu občine Laodi- te jske piši: To pravi on, kije a nien, priča zvesta in resnična, Začetek stvarjenja Božjega: 13. Vem dela tvoja, da nisi k® mrzel ne vroč; da bi bil k^zel ali vroč! 16- Tako ker si mlačen in ne k* r zel ne vroč, bodem te izplju¬ ni iz svojih ust. 17. Ker praviš: Bogat sem in obogatel sem, in ničesa ne po¬ trebujem, in ne veš, da ti si u- bogi in nesrečni in siromaški in slepi in nagi; 18. Svetujem ti, da kupiš od mene zlata očiščenega v ognji, da obogatiš; in oblačila bela, da jih oblečeš, in da se ne po¬ kaže sramota nagosti tvoje; in z mazilom pomaži oči svoje, da ; bodeš videl. 19. Jaz katere ljubim kaznu¬ jem in pokorim; prizadevaj si torej in izpokori se. 20. Glej, pred vrati stojim in |trkam; če kdo čuje glas moj in odpre vrata, vnidem k nje¬ mu, in večerjal bodem z njim in on z menoj. 21. Kdor premaga, dal mu bo¬ dem, da sedi z menoj na pre¬ stolu mojem, kakor sem tudi jaz premagal in sedel z očetom svojim na prestol njegov. 22. Kdor ima uho, naj sliši, kaj Duh govori občinam. IV. Poglavje. 1 o tem sem videl in glej: du¬ ri odprte v nebu, in glas prvi, | katerega sem slišal kakor trom¬ be govoreče z menoj, govoreč: Stopi sem gori, in pokažem ti, kaj se ima zgoditi po tem. 2. In hitro sem bil v duhu, in glej: prestol je stal na nebu, 3. In na prestolu sedeč; in 390 Razodenje Janeza Bogoslovca. 4. 5. sedeži je bil enak na videz ka- menu jaspiduin sardu, in mav- ra okrog - prestola na videz e- naka smaragdu. 4. In okrog prestola prestolov dvajset in štirje; in na presto¬ lih sem videl štiri in dvajsete- ro starejšin sedečih, oblečenih z belimi oblačili, in imeli so na svojih glavah vence zlate. 5. In iz prestola izhajajo bli¬ ski in gromi in glasovi; in se¬ dem bakelj ognjenih gorečih pred prestolom, katere so sed¬ meri duhovi Božji; 6. In pred prestolom morje stekleno, enako kristalu. In na sredi prestola in okrog presto¬ la Štiri živali, polne očes spre¬ daj in zadaj. 7. In prva žival enaka levu, in druga žival enaka teletu, in tretja žival imajoča obličje ka¬ kor človek; in četrta žival ena¬ ka orlu letečemu. 8. In četvere živali, vsaka za¬ se, imele so po šest peroti na okolo, in znotraj polne očes; in pokoja nimajo noč in dan go¬ voreč: Svet, svet, svet, Gospod Bog vsemogočni, kateri je bil, in je in bode. 9. In kader bodejo dale živali slavo in čast in hvalo sede¬ čemu na prestolu, živečemu na vekov veke, 10. Padli bodo štiri in dvaj- seteri starejšine pred sedečega na prestolu in molili živečega na vekov veke in vrgli vence svoje pred prestol, govoreč: 11. Vreden si, Gospod, pr e ' jemati slavo in čast in moč; ker ti si vstvaril vse stvari, in p° volji tvoji so in so bile vstvar- jene. V. Poglavje. In videl sem na desni sedeče- ga na prestolu knjigo pisan® znotraj in zadaj, zapečateno s e sedmemi pečati. 2. In videl sem angela mogoč¬ nega oznanujočega z veliki 11 } glasom: Kdo je vreden odpi’ etl knjigo, in odpeti sedmere pe¬ čate njene? ! 3. In nihče ni mogel na neb}! ne na zemlji, ne pod zendj 0 odpreti knjige, ne gledati j e- 4. In jaz sem jokal silno, n 0, ni bil nihče za vrednega najden odpreti in brati knjigo, ne gl e ' dati je. 5. In eden izmed starejšin n 11 reče: Ne jokaj; glej, zmagal j e lev, ki je iz roda Judovega, k°' renina Davidova, odpreti knji»° in odpeti sedmere pečate njen e- 6. In videl sem, in glej: 110 I sredi prestola in četverih Živah in v sredi starejšin, jagnje sto¬ ječe kakor zaklano, imajoč se¬ dem rogov in očes sedem, ka¬ tera so sedmeri duhovi BoŽJb poslani na vso zemljo. 7. In prišlo je in vzelo knji£° iz desnice sedečega na prestol 0- Razodenje Janeza Bogoslovca. 5. 6. 391 8. In ko je bilo vzelo knjigo, Padle so četvere živali in štiri {n dvajseteri starejšine pred Jagnje, imajoč vsak strune in z late Saše, polne kadil, katera molitve svetnikov; 9. In pojo pesem novo, govo¬ reč; Vredno si prejeti knjigo ia odpeti pečate njene; ker si j bilo zaklano in si nas odkupilo •^ogu s krvjo svojo, iz vsakega r °du in jezika in ljudstva in Naroda; 10. In storilo si nas Bogu na¬ gemu za kralje in duhovnike; 111 kraljevali bodemo na zem¬ lji. H. In videl sem in slišal sem 8’las mnogih angelov okrog pre¬ stola in živali in starejšin, in Bilo je njih število mirijad mi- l 'ijade, in tisočev tisoči, 12. Govorečih z glasom veli¬ kim ; Vredno je jagnje zaklano Prejeti moč in bogastvo in mo¬ drost in krepost in čast in slavo 111 hvalo. 13. In vsaka stvar, katera je Jla nebu in na zemlji in pod brnijo, in na morji kar je, in kar je v njih vse, čul sem go- v °reče: Sedečemu na prestolu 1,1 jagnjetu hvala in čast in sla- v a in nioč na vekov veke! 14. In četvere živali so rekle: ^Oien! In štiri in dvajseteri starejšine padli so in molili ži¬ večega na vekov veke. VI. Poglavje. In videl sem, ko je jagnje od¬ pelo enega izmed pečatov, in čul sem eno izmed štirih živali govorečo kakor groma glas: Pridi in glej! 2. In videl sem, in glej: konj bel, in sedeči na njem imajoč lok; in dal se mu je venec in izšel je zmagovit in da zmaga. 3. In ko je odpelo drugi pečat, čul sem drugo žival govorečo: Pridi in glej! 4. In izšel je drug konj rujav, in sedečemu na njem dalo seje vzeti mir se zemlje, in da naj se koljejo med seboj; in dal se mu je meč velik. 5. In ko je odpelo tretji pečat, čul sem tretjo žival govorečo: Pridi in glej! In videl sem, in glej: konj črn, in sedeči na njem imajoč tehtnico v roki svoji. 6. In slišal sem glas v sredi četverih živali govoreč: Meri¬ ca pšenice za en denar in tri merice ječmena za en denar; in olju in vinu ne stori hudega. "7. In ko je odpelo pečat četrti, slišal sem glas četrte živali go¬ voreč : Pridi in glej! 8. In videl sem, in glej: konj bled, in sedeči na njem, ime mu smrt, in pekel ga spremlja; in dala se jima je oblast pomoriti četrtino zemlje z mečem in la¬ koto in kugo, in od zveri ze¬ meljskih. 392 Razodenje Janeza Bogoslovca. 6. 7. 9. In ko je odpelo peti pečat, videl sem pod oltarjem duše zaklanih zavoljo besede Božje in zavoljo pričanja, katero so imeli. 10. In vpile so z glasom veli¬ kim rekoč: Doklej, o Gospod sveti in resnični ne sodiš in ne maščuješ krvi naše nad njimi, ki prebivajo na zemlji? 11. In dala so se jim vsaki bela oblačila, in reklo se jim je, naj bodo pokojne še malo časa, dokler ne izpolnijo tudi sohlapci njih in bratje njih, ka¬ teri imajo biti umorjeni, kakor tudi one. 12. In videl sem, ko je odpe¬ lo pečat šesti; in glej, potres velik je postal, in solnce je po¬ stalo črno kakor vreča raševa, 13. In mesec je postal kakor kri, in zvezde nebeške so pa¬ dale na tla, kakor meče smok¬ va zimsko sadje svoje, ko jo trese velik veter; 14. In nebo je izginilo kakor knjiga, ko se zvije, in vse gore in otoki premaknili so se se svojih mest. 15. In kralji zemeljski in ve- likaši in bogatini in polkovni¬ ki in mogočniki in vsi hlapci in vsi svobodnjaki skrili so se v jame in v skale gorske, 16. In reko goram in skalam: Padite na nas in skrite nas obličju sedečega na prestolu in jezi jagnjetovi; 17. Ker prišel je dan veliki jeze njegove in kdo more stati? VII. Poglavje. In po tem sem videl štiri an¬ gele stoječe na četverih voglih zemlje, držeč Četvere vetrove zemlje, da ne veje veter po | zemlji, ne po morji, ne po no¬ benem drevesu. 2. In videl sem druzega an- ! gela vzhajajočega od solnčne- ga vzhoda, imajočega pečat Boga živega; in zavpil je z ! glasom velikim četverim ange¬ lom, katerim je bilo dano ka¬ ziti zemljo in morje, govoreč: 3. Ne kazite zemlje, ne mor¬ ja, ne dreves, dokler ne zape¬ čatimo hlapcev Boga našega j na čelih njihovih. 4. In čul sem število zapeča- j tenih: sto in štiri in štirideset tisoč zapečatenih iz vseh rodov ! sinov Izraelovih: 5. Iz rodii Judovega dvanajst tisoč zapečatenih; iz rodu Rit' benovega dvanajst tisoč zape¬ čatenih; iz rodu Gadovega dvanajst tisoč zapečatenih. 6. Iz rodu Azerovega dvanajst tisoč zapečatenih; iz rodu Nef- talejmovega dvanajst tisoč za¬ pečatenih; iz rodu Manasejeve- ga dvanajst tisoč zapečatenih; 7. Iz rodu Simeonovega dva¬ najst tisoč zapečatenih; iz roda Levijevega dvanajst tisoč za- Razodenje Janeza Bogoslovca. 7. 8. pečatenih; iz rodu Isaharjeve- dvanajst tisoč zapečatenih; 8. Iz rodu Zabili ono vega dva¬ najst tisoč zapečatenih; iz ro¬ du Jožefovega dvanajst tisoč z apečatenih ; iz rodu Benjami¬ novega dvanajst tisoč zapeča¬ tenih ; 9. Potem sem videl, in glej: dfuhal velika, katere sešteti nihče ni mogel, iz vseh na¬ bodov in rodov in ljudstev in Jezikov, stoječi pred prestolom *n pred jagnjetom, oblečeni z belimi oblačili, in palme v njih rokah; 10. In vpijoči z glasom veli¬ kim, rekoč: Zveličanje Bogu našemu sedečemu na prestolu 'n jagnjetu! 11. In vsi angeli so stali o- krog prestola in starejšin in četverih živali in padli so pred Prestolom na obličje svoje in molili so Boga, rekoč: 12. Amen! Hvala in slava in Modrost in zahvala in čast in nioČ in krepost Bogu našemu na v ekov veke! Amen. 13. In odgovoril je eden iz- jned starejšin rekoč mi: Ti, ob¬ sceni z oblačili belimi, kdo so, ni odkod so prišli? .14. In rekel sera mu: Gospod, veš. In reče mi: Ti so oni, ki gredo iz stiske velike in o- Prali so oblačila svoja in pobe¬ gi oblačila svoja v krvi jag- njetovi. 393 15. Zato so pred prestolom Božjim in strežejo mu noč in dan v svetišči njegovem. In sedeči na prestolu bode prebi¬ val nad njimi. 16. Lačni ne bodo več, ne žejni več, in nanje ne pade solnce ne vročina nobena; 17. Kajti jagnje na sredi pre 1 stola bode jih paslo in vodilo jih do živih studencev voda; in obrisal bode Bog vsako solzo z njih oči. VITI. Poglavje. In ko je odpelo pečat sedmi, nastalo je molčanje na nebu kake pol ure. 2. In videl sem sedmere an¬ gele, kateri stoje pred Bogom, in dalo se jim je sedem tromb. 3. In drug angelj je prišel in stopil pred oltar, držeč zlato kadilnico; in dalo se mil je ka¬ dil mnogo, da jih daruje z mo¬ litvami vseh svetih na oltar zla¬ ti pred prestolom. 4. In šel je kvišku dim kadil ž molitvami svetih iz roke an¬ gelove pred Boga. 5. In angelj vzame kadilnico, in napolni jo iz ognja oltarja in vrže na zemljo. In nastali so glasovi in gromi in bliski in potres. 6. In sedmeri angeli imajoč sedmere trombe, pripravijo se, da zatrobijo. 394 Razodenje Janeza Bogoslovca. 8. 9. 7. In prvi angelj zatrobi, in na¬ stane toča in ogenj, namešena s krvjo, in vrže se na zemljo, in tretjina dreves je pogorela in vsa trava zelena j e pogorela. 8. In drugi angelj zatrobi, in kakor gora velika z ognjem goreča vrže se v morje; in tret¬ jina morja postane kri. 9. In tretjina stvari pomrje v morji, ki imajo življenje, in tretjina ladij se razbije. 10. In tretji angelj zatrobi, in z neba pade zvezda velika go¬ reča kakor baklja, in pade na tretjino rek in na studence voda. 11. In ime zvezde se imenu¬ je: Pelin; in tretjina voda po¬ stane pelin in mnogo ljudi je umrlo od voda, ker so bile o- grenele. 12. In četrti angelj zatrobi, in udarjena je bila tretjina solnca in tretjina meseca in tretjina zvezd, da otemni tretjina njih in dan ne sije, tretjina njego¬ va, in noč enako. 13. In videl sem, in slišal sem, enega angela letečega po sre¬ di neba, govorečega z glasom velikim: Gorje, gorje, gorje prebivalcem na zemlji zaradi ostalih glasov trombe treh an¬ gelov, kateri bodejo trobili. IX. Poglavje. In peti angelj zatrobi, in videl sem zvezdo iz neba padso « a zemljo, in dal se ji je klju° od vodnjaka brezna; 2. In odpre vodnjak brezni in privali se dim iz vodnjaka, kakor dim peči velike, in sol»' ce otemni in zrak od dima i z vodnjaka. 3. In iz dima izidejo kobili' ce na zemljo, in da se jim ob' last, kakor imajo oblast škor- j pijoni zemlje; 4. In reče se jim, naj ne sto- re hudega travi zemlje, ne k»' ki zelenjavi, ne kakemu dre¬ vesu, razen ljudem samim, k»' teri nimajo pečata Božjega » a čelih svojih. 5. In da se jim, da naj jih a e pomore, nego da naj se muci] 0 pet mesecev; in mučenje njib kakor mučenje škorpijona, k a ' der piči človeka. 6. In v tistih dnevih iskali bodo ljudje smrti, in ne bo 16. In mesto leži na štiri vogl e ’ in dolžava njegova tolikoš® 9, kolikor sna tudi širjava. In lž ' meril je mesto z merilom na st®' dijev dvanajst tisoč; dolžava J® širjava in višava njegova s ° enake. 17. In izmeril je zid njeg°f sto in štiri in štirideset lahhi človeška mera, katera je ®®' gelova. 18. In steber zidu njegoveg® je bil jaspid, in mesto čisto zl®t°’ enako steklu čistemu. 19. In vkladniki zidu uie s ' nega odičeni z vsem drag® 31 kamenjem; vkladnik prvi J a ' spid, drugi safir, tretji kal° e don, četrti smaragd, peti sard° niks, šesti sard, sedmi krizo® 1 Razodenje Janeza Bogoslovca. 21. 22. 409 osmi beril, deveti topaz, deseti krizopniz, enajsti hijacint, dva¬ najsti ametist. 21. In dvanajstera vrata dva¬ najst biserov; vsaka vrata so bila iz enega bisera. In ulice mestne čisto zlato, kakor stek¬ lo prozorno. 22. In svetišča nisem videl v njem; kajti Gospod, Bog vse¬ mogočni je svetišče njegovo, in jagnje. 23. In mesto ne potrebuje solnca, ne meseca, da svetita v njem; kajti slava Božja ga je razsvetlila, in svetilnica nje¬ gova je jagnje. 24. In narodi zveličanih bodo hodili v luči njegovi; in kralji zemlje nosijo slavo in čast svo¬ jo vanje. 25. In vrata njegova se ne zaklenejo podnevi; kajti noči ne hode tam; in nosili bodo slavo m čast narodov vanje. 26. In vanje ne vnide nič niz¬ kega, ne kar dela gnjusobo in laž; samo kateri so zapisani v življenja knjigi jagnjetovi. XXII. Poglavje. In pokazal mi je čisto reko v ode življenja, svetlo kakor kristal, izhajajočo iz prestola ^ožjega in jagnjetovega. 2. Sredi ulic njegovih in reke Imn pa tam les življenja, ki f lela sadov dvanajst, vsak me¬ sec dajoč sad svoj; in listje drevesovo je v ozdravljenje narodov. 3. In nobenega prokletstva ne bode več; in prestol Božji in jagnjetov bodevnjem; in hlapci njegovi bodo mu služili; 4. In gledali bodo obličje nje¬ govo, in ime njegovo na njih čelih. 5. In noči ne bode tam; in po¬ treba jim ni svetilnice in luči solnčne, ker Gospod Bog jih razsvetljuje; in kraljevali bodo na vekov veke. 6. In reče mi: Te besede so gotove in resnične; in Gospod, svetih prerokov Bog, poslal je angela svojega, kazat hlap¬ cem svojim, kaj se ima zgoditi hitro. 7. Glej, hitro pridem. Blagor mu, kdor hrani besede prero¬ kovanja te knjige! 8. In jaz Janez sem, ki sem videl to in slišal; in ko sem slišal in videl, padel sem molit pred noge angelove, kateri mi je to kazal. 9. In reče mi: Nikar! kajti sohlapec sem tvoj in izmed bra¬ tov tvojih, prerokov, in njih, ki hranijo besede te knjige; Boga moli. 10. In reče mi: Ne zapečati besed prerokovanja te knjige; ker čas je blizu. 11. Kdor dela krivico, naj jo dela še, in kdor je nesnažen, 410 Razodenje Janeza Bogoslovca. 22. bodi še nesnažen; in pravični opravičuj se še, in sveti naj se še posvečuje. 12. In glej, hitro pridem, in plačilo moje z menoj, povrnit vsakemu, kakor bode delo njegovo. 13. Jaz sem A in O, začetek in konec, prvi in zadnji. 14. Blagor jim, kateri delajo zapovedi njegove, da bode njih oblast do drevesa življenja, in skozi vrata vnidejo v mesto. 15. Zunaj pa psi in čarovniki in kurbirji in morilci in mali¬ kovalci, in vsak kdor ljubi in dela laž. 16. Jaz Jezus poslal sem an¬ gela svojega, pričat vam to po občinah. Jaz sem korenina in rod Davidov, zvezda svetla in jutranja. 17. In Duh in nevesta govo¬ rita: Pridi! in kdor sliši, naj reče: Pridi! in kdor je žejen, pridi, in kdor hoče, vzemi vo¬ do življenja zastonj! 18. Pričam namreč vsakemu, kdor sliši besede prerokovanja te knjige: Če temu kdo pridene, njega zadene Bog se šibami, zapisanimi v tej knjigi. 19. In če kdo odvzame od be¬ sed knjige tega prerokovanja, odvzame mu Bog del njegov od knjige življenja, in iz mesta svetega in kar je pisano v tej knjigi. 20. On, ki to priča, govoru Da, hitro pridem. Amen, da, pridi, Gospod Jezus! 21. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vami vsemi- Amen. KONEC. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000372028