St. 22.
V Zagorju, dne 25. novembra 1910.
L. I.
• • •
Glasilo slovenskih rudarjev
k
Izhaja trikrat na mesec in sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo In upravništvo lista je v Zagorju ob Savi.
Proti delavskemu varstvu.
Pred kratkim je zborovala v Linču organizacija izkoriščevalcev, zvana »Osrednja zveza industrijcev". Povod temu zborovanju so bili socialnodemokratski predlogi v državnem zboru za delavsko varstvo; gospodje pa so hoteli’ izraziti svojo nevoljo in nevšečnost nad temi predlogi. S tem so nameravali nahujskati vlado in gosposko zbornico proti tem predlogom. Proti socialni politiki! Proti sleherni omejitvi izkoriščevanja! To je njih geslo.
Socialni demokrati so predlagali skrajšanje delovnega časa najprej na deset ur, potem na devet in slednjič na osem. Zbor industrijcev se je izrazil proti slehernemu okrajšanju. Poročevalec je bil glavni ravnatelj Rothschildov Schuster. Ta seveda ni zato proti delavskemu varstvu, ker bi bil dobiček podjetnikov manjši, ampak zato, ker njegovo srce kar plamti same ljubezni do delavcev. Kako to? Vsled krajšega delovnega časa bi bilo treba več delavcev, teh pa ni, torej bi jih morali dobiti s kmetov, s tem pa bi se še bolj podražile življenske potrebščine. Ta modri gospod pa je popolnoma pozabil ogromnega števila brezposelnih, kakor se tudi ni hotel domisliti dejstva, da dela vsled krajšega delovnega časa delavec mnogo krepkeje in vztrajneje. Po tej modrosti bi morali delavci svoj delovni čas še podaljšati, da bi bilo treba manj delavcev za tvornice in rudokope, brezposelni delavci pa naj bi šli na kmete služit za hlapce. Zares občudovanja vredna modrost!
Podobno je tudi z drugimi dokazi proti socialni politiki. Socialni demokratje so v zbornici dosefgli, da se je odpravila kaznjivost pogod-bine knjižice. Ako je podjetnik sklenil s kakim podjetnikom ali delavcem pogodbo, pa jo je prelomil, tedaj mora po državljanskem pravu povrniti škodo, ako pa delavec zapusti delo, ne da bi preje naznanil, tedaj se celo zapre. Ta nezaslišana neenakost se je v zbornici na predlog socialnih demokratov odpravila — toda v gosposki zbornicf se postava nalašč noče rešiti. Podjetniki so se torej v Linču obrnili s prošnjo na visoke in plemenite gospode in jih prosijo, naj vendar ne potrdijo postave. Za vzrok navajajo, da samo s pomočjo kaznjivosti pogodbine knjižice lahko tožijo strokovna društva za odškodnino, ako prično s stavko. Kraj tega se izkoriščevalci, nikakor ne morejo odreči znamenitemu ustrahovalnemu sredstvu, da bi stavkujoče delavce poslali v zapor.
Socialni demokrati so predlagali v državnem zboru, naj se odpravi delovna knjižica, ki je že nobena moderna država več nima. To ni nikaka socialnopolitična zahteva, to je samo-posebi umevno s stališča delavske časti. Zbor industrijcev pa zahteva, da se delovna knjižica pridrži. Zakaj se podjetniki tako upirajo odpravi delovne knjižice? Ker označijo s skrivnimi znamenji tiste delavce, ki se zavedajo svojega razrednega položaja in so odločni bojevniki proti kapitalizmu. Na ta način delavec ne more dobiti dela.
Podjetniki so nastopili tudi proti vplivanju strokovnih društev na poslovni red in proti cenovni (tarifni) pogodbi. Pač pa so veselo pozdravili namero pravosodnega ministra, ki hoče najimenitnejšo pravico delavstva grozno omejiti, namreč pravico za svobodno združevanje in gibanje. Izkoriščevalci so sploh jasno izjavili, kaj nočejo: Sploh nobenega delavskega varstva!
Neka resolucija pravi takole:
»Osrednja zveza avstrijskih industrijcev zahteva z vso odločnostjo, da naj vlada z izrazitim programom ustavi povodenj predlogov, ki hočejo pospeševati dobrobitde-lavstva, in naj jo vendar že omeji z mejami, katerih zavarovanje zahteva blagor države.
Neki govornik pa je dejal še razločneje: »Zadnji čas je, da nastopi odmor v ogromni množini socialnopolitičnih predlogov in postav zadnjih let in da se da industriji čas za nabero novih moči. Tudi naše delavstvo rabi čas, da bo zrelejše."
Postavodaja se že 25 let ni skoro nič zmenila za delavsko varstvo; tu pa pride nekdo in zahteva, naj se preneha s socialno politiko.
Sedaj pa primerjajmo te govore in sklepe s pozdravnim govorom krščansko socialnega ministra WeiGkirchnerja. Ta se je prilizoval krščanskim in judovskim kapitalistom, »češ da so žrtvovali v svojih obratih težke žrtve za dobrodelne naprave v korist delavstva*. Krščansko socialni minister je proglasil za »nedostojnost, ako se avstrijskim podjetnikom odreka razumevanje za socialno politiko."
Gospodje podjetniki pa so se javno izrazili proti socialni politiki, proti socialnodemokratskim predlogom in proti delavskemu varstvu. Krščansko socialni minister je sedel pri slavnostni pojedini poleg teh sovražnikov delavskega varstva. Naravno; saj spada v njih družbo. Delavci in delavke pa naj se iz tega uče, kam oni spadajo! V svoje strokovne organizacije!
Enaindvajseti mednarodni zbor rudarjev.
(Konec.)
Svetovni mir.
Angležko odposlanstvo je predlagalo naslednjo resolucijo: Mi želimo splošni mir med narodi in smo mnenja, da se v dosego tega smotra poravnajo vsi razpori med narodi potom razsodišč in poravnav.	,
Thomas Burt (Angležka): Jaz stojim ob koncu svojega življenja in se spominjam tistih dni, ko sem vodil pred dvajsetimi leti naš prvi zbor. Izmed tistih tovarišev, ki smo bili tedaj zbrani, jih živi še komaj dvajset. Živo mi je v spominu, kako so si podali roke nemški in francoski tovariši, sinovi tistih dveh narodov, ki sta se bila morila v krvavi vojaki. Francozka je podarila svetu najlepše geslo: svoboda, enakost, bratstvo. Najlepše izmed tega pa je bratstvo. Mi govorimo o omiki, toda dokler bodo vojne, ki so ravno nasprotno od omike, nismo omikani. Mednarodni zbor rudarjev bo tudi v prihodnje trdnjava mednarodnega bratstva in varstvo prijateljev miru. (Viharno pritrjevanje.)
P o k o r n y (Nemčija): Mi smo proti vojni, ker smo ljudje, ne pa živali; Mi smo proti vojni, ker smo delavci, kajti delo more uspevati samo v mirni tekmi narodov. Od leta 1886. je ponesrečilo 28.000 nemših rudarjev. Mi vemo, kaj se pravi umreti, mi vemo, kaj je beda, lakota in pomanjkanje, ako vidimo strahotno četo naših pohabljencev. Naša nemška buržoazija s strahoto pričakuje bližajočih se državnozborskih volitev, ker se boji, da bode socialna demokracija pridobila na stotisoČe novih glasov. Zategadelj iščejo po izdatnem in uspešnem volilnem geslu. In to
volilno geslo hočejo najti v hujskanju k vojski, samo da bi razvneli med ljudmi prenapeto narodno čuvstvovanje. Toda naj le govore; mi nemški delavci bomo na svojem mestu. (Viharno pritrjevanje.) Mi smo z delavci drugih dežel bramba miru. Mi se smatramo za [brate in mi rudarji si moramo in si tudi bodemo naložili dolžnost, da bomo zavzeli prvo mesto v vrstah delavske armade,. ki je bramba miru. (Splošno vsestransko pritrjevanje).
Po govorih raznih delegatov se je sprejela angležka resolucija enoglasno in z veliko radostjo. Odposlanci so se dvignili s svojih sedežev in so vzklikali s slavnostnimi klici na čast mednarodnosti.
Peti zborovalni dan.
Predsedoval je Callevaert (Belgija). Razprava se nadaljuje pri točki'
ureditev produkcije.
Francozka resolucija zahteva, da naj se prov dukcija bližnjih dežel omeji s stavko, kadar je v kaki deželi stavka.	•	:
C a d e a u x (Francoska) utemeljuje predlog/ Rudarji se morajo iz dveh ozirov brigati za ureditev produkcije. Ako je produkcija prevelika, so plače slabe; tudi pomagajo v tem slučaju kapitalisti ene dežele lahko kapitalistom druge dežele, ako bi bila tamkaj stavka.
Callevaert (Belgija): Mi smo mnenja, naj bo stavka vselej le zadnje sredstvo. Sprva se je treba skušati mirnim potem poravnati. Toda mnogo je stavk, ki se jih ne moremo ogniti, tako n. pr. stavka nemških rudarjev leta 1905. Tedaj bj bili belgijski rudarji radi zabranili, da bi belgijski kapitalisti ne pomagali nemškim s premogom, žal, da ni bilo možno. Treba je, da izdela mednarodno tajništvo poseben načrt za take slučaje.
Husemann (Nemčija): Mi Nemci smo mnenja, da se to vprašanje ne sme tako javno obravnavati. Vprašanje o podpiranju stavkujočih rudarjev s pomočjo njih tovarišev v sosednjih deželah mora urediti mednarodni odbor že radi-tega, da nasprotnik prekmalu ne zve, kaj se bo zgodilo. Predpogoj za uspešno rešitev tega vprašanja pa je krepka mednarodna organizacija.
E d v a r d s (Angležka): Mi soglašamo, da naj se to vprašanje prepusti mednarodnemu tajništvu v nadaljnje posvetovanje.
Nato je kongres enoglasno sprejel v tem smislu resolucijo. — Nato pride v razpravo točka:
Počitnice za rudarje.
Maroill (Belgija) utemeljuje resolucijo o uvedbi počitnic za rudarje. Počitnice naj bi trpele 14 dni. Predlog se je brez nadaljnjega razpravljanja enoglasno sprejel. Nato se je razpravljalo o predlogih, ki so merili na
ustroj mednarodne organizacije.
Nemci so predlagali, naj bi se uredilo dopi-sivanje med narodnim tajništvom in med tajništvi posameznih narodov. Tudi naj bi se mednarodno tajništvo češče sešlo.
Husemann (Bochum, Nemčija) obžaluje, da morajo zajemati nemški rudarji poročila o naj* važnejših dogodkih angležkega rudarskega gibanja iz meščanskih časopisov.
As h to n (Angležka), mednarodni tajnik, zagovarja mednarodno tajništvo. Na vsako pismo se odgovori. Ako bi Nemci povprašali o francoz-kih ali celo o amerikanskih razmerah, bili bi dobili pojasnila. Sicer pa tudi tajništva posameznih
narodov ne poročajo dovolj točno, česar mednarodno tajništvo gotovo ni krivo.
Husemann (Nemčija):Mi smo svoja poročila vedno točno pošiljali. Da pa jih niso vedno pisali isti tovariši, so krive razmere. Hue je bil dolgo časa bolan, potem pa ga je zaposlilo delo v državnem zboru. Saj vendar ne gre za to, kdo piše, samo da piše v imenu organizacije.
Nemški predlog se je sprejel enoglasno.
Belgijci so predložili predlog, da naj bi se poskrbelo za natančnejši pregled v gibanju rudarskih organizacij v posamnih deželah.
Janšo n (Belgija) hvali Nemce, ki so poslali v zadnjem mednarodnem poročilu nekaj podatkov o svojem gibanju. Belgijci bodo poslali svoje podatke prihodnje leto.
Predlog je bil sprejet.
Zadnji predlog je obsezal zahtevo Nemcev, da bi se sešel mednarodni zbor rudarjev le vsako drugo leto.
Rymer (Nemčija) je utemeljeval predlog. Naši zborovalni predmeti obsezajo skoro izključno zahteve, ki naj jih reši postavodaja. Postavo-daja pa gre s polževo počasnostjo naprej, in tako se zgodi, da se moramo pečati vedno z enakimi vprašanji. Vsled tega pa je za mednarodne zbore rudarjev premalo zanimanja.
De j a rd i n (Belgija) govori proti temu predlogu. Da se ne bodo ponavljali vsako leto govori o istih vprašanjih, lahko sklenemo, naj se govori o gotovih vprašanjih le vsako drugo leto.
Predlog Nemcev je bil odklonjen. Bil je edini predlog, ki ga je zbor odklonil. S tem je bil zborovalni red končan. Prihodnji kongres se vrši v Londonu leta 1911.
Zanimiv program.
Dne 8. in 9. oktobra se je vršilo na Dunaju drugo zborovanje glavne zveze avstrijski^ delodajalcev. Dva dni so zapravili gospodje samo z zabavami, toda končno jim tega nihče ne sme za zlo vzeti. Zborovanje se je pravzaprav pričelo šele v soboto ob sedmih zvečer. Ko so bili pozdravni govori končani? se je sprejeli} resolucija radi preosnove paragrafa 85; v tej resoluciji izražajo gospodje svoje ogorčenje, Če$, da meščanski poslanci premalo odločno ugovarjajo in nasprotujejo zahtevam socialnodemokratskih poslancev. Paragraf 85 obrtnega reda {bi se tfloral preosnovati v tem smislu, da bi ne bil delavec, pič več zaprt, ako bi svojevoljno zapustil delo. fo pa gospode podjetnike jako razburja, kakor tudi druge zahteve socialnih demokratov. Zato poživljajo meščanske poslance, naj se upro tem predlogom, češ, drugače vas ne bomo več ob vplitvah podpirali. Nato so se posvetovali o bodočih volitvah, nakar je sledila vesela in Rogata pojedina. Drugi dan se je pričela seja ob pol-desetih in se je končala ob pol dveh.
Iz posvetovanj hočemo omeniti najzanimivejše. Sklenilo se je, da mora plačevati podjetnik za vsakega uslužbenega delavca po 30 vinarjev y skupno organizacijo; doslej so plačevali le po dvajset vinarjev. Nadvse zanimiv pa je njih program. Ta program nam jasno kaže, (ja je namen yseh teh podjetniških zvez boj proti delavskim zahtevam. Sicer se trudijo gospodje, da bi to Svojo namero po možnosti zakrili, vendar pa se jim t^ trud jako slabo posreči. V naslednjih vrstah se hočemo s tem programom malo natančneje pečati.
Glavna zveza avstrijskih podjetnikov hoče | pomočjo organizacije predvsem zabraniti, da se tnpra posamični podjetnik ukloniti premoči strokovnih zvez. Nadalje hoče zastopati voljo podjetništva tudi nasproti p o* stavodajnim zastopstvom. Glavna zveza si šteje as svojo dolžnost, da goji slogo z organizacijami industrije, in poudarja skupnost koristi vsega podjetni* itva.
Kakšna pa je oblika podjetniške organizacije? V programu se glasi dobesedno takole: Glavna zveza smatra v prvi vrsti za potrebno, da se ustanovi strokovna organizacija. Različne stroke naj se polagoma združijo v državno strokovno organizacijo, da se ščitijo v njej strokovne koristi — Nadalje se sabttva medsebojna vzajemnost in enotni nastop.
Na jzanimivejša točka tega podjetniškega programa pa je: Delovno razmerje. Tu pravi program med drugim dobesedno takole: Ako se pri vprašanju delovnega razmerja v kaki stroki ali v kakem kraju ni po sr e č i 1 o, da bi se doseglo sporazumljenje mirnim potem, in je boj neizogiben, bodisi s stavko ali z izporom, tedaj smatra glavna zveza za svojo nalogo, da se Izvede ta boj z vso vztrajnostjo In z vsemi porab-nimi sredstvi.
To so najzanimivejše točke [podjetniškega programa. K temu programu je pristavil poročevalec tele besede: »To naj nikakor ne pomeni boja proti izboljšanju delavskega položaja, ampak samo boj proti neopravičenim naskokom delavskih organizacij, ki so stvar pritirale tako daleč, da se podjetnik ropa svojih pravic in ni več gospodar v svojem lastnem obratu. Mi smo nehali gospodovati in se moramo braniti. Mi hočemo, da se nam ne kratijo vedno in vedno naše pravice, ampak da imamo vsaj tiste pravice kakor delavci."
Kako stokajo ti gospodje 1 Kako tožijo o .krivici*! Hvala Bogu, da njih misli o tem, kaj je pravično in kaj je krivično,.nikakor niso merodajne, in jim nismo prisiljeni verovati. Gospodom podjetnikom se pač zdi vse krivično, kar jim izmanjša dobiček. In ker jim delavske zahteve izmanjšajo dobiček ter rušijo njih neomejeno, samolastno gospodstvo, zato ravnajo delavci kar naenkrat krivično! Ubogi podjetniki!
Delavcem pa priporočamo naj si temeljito zapišejo v spomin glavne točke podjetniškega programa! Obenem pa naj tudi premislijo, da jim ta program jasno kaže, kako tesno se združujejo podjetniki in se krepko pripravljajo za odpor proti delavstvu. Ne bo več dolgo, ko bodo delavci občutili vso silo podjetniških organizacij. In tedaj bo prišlo do velikega gospodarskega boja med delavci in podjetniki. Zmagal bo tisti, ki bo imel krepkejšo organizacijo. Ako torej delavci nočejo, da bi bili poraženi in zasužnjeni Od kapitalizma hujše kakor kdaj poprej, tedaj se morajo organizirati vsi do zadnjega moža in neutrudno razširjati združevalno misel med svojimi tovariši 1	»
Delavske kronice.
u.	.	i
Delavskim voditeljem in nastavljencem se očita, da žive od delavskih kronic In s kakim naglasom se izgovore te besede! Kakor da bi biK Malovredni vsi tisti ljudje, ki žive od delavskega denarja. Toda 0gl?jh*0 si malo pozorneje, kdo še živi na teni Velikem božjem svetu od delavskega denarja razen delavskih voditeljev in nastavljencev 1
Vzemimo najprej veliko množico trgovcev. Ti posredujejo med izdelovalci vsakovrstnega blaga in med kupovalci ter žive od tega, da prodajajo dražje kakor so kupili. Glavni odjemalci pri trgovcih pa so predvsem delavci; torej jim« narede ves dobiček delavske kronice, in tako žive trgovci od delavskih krajcarjev. In vendar se šteje trgovec povsem za Častivrednega člana človeške družbe In se mu zdi samoposebi umevno, da živi od delavskih kronic.
Pojdimo še više! Opazujmo velikanska s k 1 a d i š č a: b i a g a in v e 1 e t r g o v i n e l Tu vidimo prav tisto, kar smo bili že omenili. Glavni odjemalci so delavci. Ves ogromni dobiček teh veletrgovcev nakupičijo delavci s svojimi kronicami. Tako žive veletrgovci prav prijetno življenje z delavskimi konicami, kakor tudi mnogoštevilni uradniki in nastavljenci velikih trgovcev. Vsi ti žive od delavskih kronic. In zelo bi se zgražali ti ljudje, ako bi jim kdo povedal resnico, da žive od delavskih kronic.
Prav tako je tudi pri t v o r n i c a h. Mi nikakor ne odrekamo tvorničarju tistega zaslužka, ki ga j« vredno njegovo delo. Toda tvomičar s tem nikakor ni zadovoljen, ampak skuša si na-kupičiti veliko večje bogastvo, kakor ga rabi; to doseže s tem, da daje delavcu manjšo plačo, kakor jo ta zasluži. Razlika med tem, kolikor je delavec zaslužil, in medtem, kar se mu je resnično izplačalo, to je tvorničarjev dobiček* I® to so delavske kronice. In vsa ogromnobogastvo ter raz-
košno življenje podjetnikov obstoji iz delavskih kronic.
In vzemimo delničarje in podjetnike! Ti ustanove družbo, vsak da gotovo vsoto denarja, nato kupijo kak rudnik ali kaj podobnega in — ne delajo nič. Ali vendar se snidejo koncem v&kega leta ter si razdeie na milijone delavskih kronic, ki so jih utaknili v svoj žep radi tega, ker so dali delavcem manjšo plačo, kakor jo zasluži njih delo. In vendar jim meščansko, klerikalno in liberalno časopisje, nikdar ne očita tega krivično si prisvojenega delavskega denarja!
Ali to še ni vse! Mi imamo celo vrsto državnih uradnikov, ki jih plačuje država. Kje pa dobi država potrebni denar? Dobi ga predvsem iz indirektnih davkov, te indirektne davke pa plačujejo največ delavski sloji. In kadar se ti uradniki postarajo, gredo v pokoj in dobe lepo pokojnino. Mi priznavamo, da je vsako delo vredno plačila; priznavamo tudi, da je država dolžna skrbeti za onemogle uradnike in jim dajati pokojnino. Ob tej priliki pa tudi poudarjamo, da bi morala skrbeti država za vse državljane, ne pa samo za nekatere! Od česa pa dobi uradnik svojo plačo in pokojnino? Od države, ki dobi tisti denar od indirektnih davkov, te pa itak plačajo predvsem delavci. Torej pridemo zopet do delavskih krone...
To bi bilo torej nekoliko o delavskih kronicah. Zdaj pa se lahko okoristite s temi izvajanji, delavci! Pomolite ogledalo tistim ljudem, ki obmetavajo z blatom voditelje delavskega gibanja in jim očitajo delavske kronice! Vprašajte jih, od česa žive oni! Povejte jim, da žive ministri, generali, uradniki večinoma od delavskih kronic I
In še eno! Poglavje „o voditeljih, ki se maste z delavskimi kronicami", vpliva žalibog tupatam tudi na tisti del delavstva, ki prepovršno misli. Zgodilo se je celo, da so nekateri delavci svojim nastavljencem očitali »mastenje z delavskim denarjem*. To pa je samo vpliv nazadnjaškega in delavstvu sovražnega časopisja! To časopisje podpira sedanji kapitalistovski družabni red in vodi boj proti vsemu* kar dela proti kapitalizmu. Najbolj pa se boji kapitalizem organiziranega proletarijata in zato uporablja vsa sredstva, da bi projetarijat razdružil. To pa bi se mu posrečilo takoj, ako bi mogel odstraniti voditelje organiziranega delavstva. In to pa skuša doseči to meščansko, liberalno in klerikalno časopisje 8 tem, da laže o voditeljih in jih obrekuje, češ po tej poti jim bomo izpodkopali zaupanje pri delavstvu, kadar pa se to zgodi, bodo delavci razcepljeni, in tedaj nam bodo sijali zlati časi.
Vsak razumen delavec mora spoznati* da mu je to časopisje narodnjaške in klerikalne barve sovražno, Torej proč z njim! Ne naročajte in ne podpirajte tistih listov, ki so nasprotni vašim težnjam! Naročajte in berite delavske liste, ki vas bodo resnično poučili o delavskem gibanju 1
Bratovskoskladnična razsodišča v
letu 190S.
Dne 1. avgusta 1910 ja izšlo poročilo 0 delovanju bratovskoskladničnih razsodišč za leto 1908. Vsakdo se bo čudil, da je vlada tako kasna s svojim poročanjem in da se zamudi kar za dve leti. Toda vlada je kasna sploh pri vseh svojih poročilih irt ne samo tu; kaj je temu vzrok, res ne vemo.
V naslednjih vrsticah hočemo podati kratek izvleček iz uradnega poročila. Leta 1908 je bilo v Avstriji 170 bratovskoskladničnih pokojninskih blaga jen in 146 bratovskoskladničnih bolniških blSgajen. Izmed teh blagajen hočemo navesti nekaj Številk za tiste kraje, ki pridejo predvsem aanas v poštev:
Celovec . Ljubljana Celje • • Zader . . Ljubno i Gradec . Wels • • St. POlten
Bolniške	Člani	Pokojninske	Člani
blagajne		blagajne	
. 12	5273	12	5407
. 8	4676	8	4678
. 4	6242	4	6242
, 2	1906	2	1906
. 9	8402	11	9047
, 9	4344	8	4334
. 6	2653	8	2649
. 2	881	5	920
. V:
Oglejmo si še delovanje razsodišč! Proti bolniškim blagajnam se je vložilo v letu 1908 91 tožb, 13 pa jih je bilo še iz prejšnjega leta. Te tožbe so se takole rešile:
Štiri tožbe so bile umaknjene, v 6 slučajih se ni pripoznal vzrok za tožbo, pri štirih tožbah je prišlo do poravnave, v 16 tožbah se je tožnik tavrnil, 49 tožb je imelo za tožnika popolen Uspeh, delen uspeh pa troje tožb. Ob koncu leta 23 tožb še ni bilo rešenih.
Proti pokojninskim blagajnam se je uložilo 458 tožb, 254 pa jih je bilo še iz prejšnjega leta. In sicer se je umaknilo 39 tožb; v 19 tožbah se fli pripoznal vzrok za tožbo, 49 tožb je bilo rešenih s poravnavo, tožnik se je zavrnil pri 155 tožbah, popolnoma se je ugodilo tožniku v 104 tožbah, deloma pa v 16 tožbah. Ob koncu leta 324 tožb še ni bilo rešenis.
Te mnogobrojne pritožbe so jasen dokaz, kako nedostatno je sedanje zavarovanje rudarjev. Zato pa proč z bratovskoskladničnim zavarovanjem 1	___________
Gibanje med angležLimi delavci.
Pred kratkim je prišlo na Angležkem do velikih delavskih nemirov. Izbruhnila je bila namreč velika rudarska stavka, kjer je prišlo do tolikega razburjenja in do tolikih nemirov, da so poslali v tiste kraje močne vojaške čete.
Te novice so osupnile marsikoga. Kajti nikjer drugje se ni delavsko gibanje tako mirno, skoro zaspano razvijalo kakor na Angležkem. Krajtega je angležki, delavec jako izobrižen in dela premišljeno. Vsekakor so morali biti posebni vzroki, ki so prebudili angležkega delavca iz njegovega miru.
Oglejmo si nakratko, kaj je povzročilo to razburjenje!
Kakor povsod tako se tudi na Angležkem kapital vedno bolj m bolj osredotočuje. Kapitalisti se združujejo v mogočne organizacije. In čim bolj raste moč podjetnikov, tem drzneje nastopajo proti delavcem; to ni samo na Angležkem, to je po vsem svetu tako. Angležki kapitalisti so se torej močno organizirali ter so angležkira delav-cera kmalu dali čutiti svojo mod Ob mnogo prilikah se delavcem vsili sjabše plače in slabše delovne pogoje, kakor so jih imeli doslej. Znan je tudi slučaj, ko so hoteli podjetniki bombažne stroke radi enega samega delavca povzročiti velikanski izpor, ki bi obsezal okrog 100.000 delavcev. Vse to jasno priča, da se je na Angležkem nekaj izpremenilo.
In vendar imajo angležki delavci jako močne organizacije. Res je; te Organizacije so tudi pri-borile angležkim delavcem takih uspehov, kakor se nam slovenskim delavcem niti ne sanja ne. Angležki delavec zasluži v enem tednu toliko, kakor slovenski v štirih tednih; angležki delavec koče imeti dvakrat na dan meso. Toda priborili so si na ta način, da so se organizirali vsi do zadnjega moža. Angležke organizacije so bile moč, ki proti njej ni opravil kapitalist prav nič.
To pa je kapitaliste izhiodrilo. Pričeli šo se tudi oni organizirati in v zadnjih desetih letih so svoje moči tako strnili, da se čutijo dovolj močne, kljubovati in m upirati delavskim ztr htevam.
Angležke delavce so ti uspehi nekako vspa-vali. Medtem ko se je drugod socializem razvijal vedno krepkeje, ter so se delavci združevali proti kapitalizmu: v. mogočne osrednje zveze, na Angležkem ti dve misli socializma in osrednjega združevanja nista našli pravih tal. Angležki delavec si je pač mislit moji organizacija mi popolnoma zadostuje, da si priborim svoje zahteve.
Res je angležkemu delavcu njegova organizacija popolnoma zadostovala, da si je priboril ffofc Mhteve, toda le tako dolgo, dokler jje bil na Angležkem šibek in slaboten. V zadnjem času pa se je. kapitalizem na Angležkem Wa> *ano organiziral, d* angleikemu delavcu več ne zadostuje način sedanje organizacije, ampak jer jasno spoznal, da mn je t r e b a mogočne osrednje a v**.e vseh angležki h * V r o k- ovnih o r gani za c i j. Tako je šele kapitalizem s sv^jo močjo zbudil v angležkem kl% J* #g0Va rešitev.
Dfejatf «hor da tu« za socialistično Stranko na Angležkem ni hotelo Utf pravih. Angležki delavci so voHtr meščanske poshrnce. Toda tudi
v tem oziru se obrača na bolje; seveda je moral priti šele hud udarec, da je zdramil angležke delavce. Ta udarec je prišel v obliki razsodbe najvišjega sodišča, ki odreka strokovnim zvezam pravico javnega in političnega delovanja, dasi so imeli angležki delavci — že petdeset let to pravico in jim je nihče ni kratil. Seveda je povzročila ta razsodba med delavci velikanski vihar.
S to razsodbo, kakor tudi z mislijo osrednjega združevanja se je pečal zadnji strokovni zbor angležkih organizacij. Sprejela se je resolucija za ustanovitev osrednje strokovne zveze vseh angležkih strokovnih organizacij, in se je naročilo posebnemu odboru, da izdela načrt.
Glede na razsodbo pa se je sprejela ostra resolucija. Vsi državni poslanci se poživljajo, naj delajo, da se vzdrže razsodbe; kdor bi ne delal za to, tega delavci ne bodo ob prihodnjih volitvah več volili.
Tako ostro angležki delavci že dolgo niso govorili. Šele moč kapitalizma jih je prisilila. Sploh znači ta kongres mejnik v angležkem strokovnem gibanju. Kakor povsod drugod so se tudi angležki delavci oprijeli misli osrednjega strokovnega združevanja in tudi oni so spoznali važnost delavskega zastopstva v državnem zboru.
Strokovni pregled.
s Obvestilo unljskega vodstva. Samo par tednov manjka do konca tega leta. Treba bo napraviti računski zaključek in pa izdelati letno poročilo sploh. Za novo leto naložile se bodo nove knjige, v katere bo treba prepisati vse člane. Naložila se bo nova članska lista, od podružnic se smejo prenesti v nove članske liste samo tisti člani, ki niso zaostali čez šest tednov s svojimi prispevki. Opozarjamo zaraditega vse tiste člane, ki so zaostali s prispevki, da jih do konca tega leta poravnajo.
S strokovnim pozdravom
Unijsko vodstvo.
s ObsOjen paznik namesto trboveljske družbe. Pri okrožnem sodišču v Celju je bil dne 5. novembra obsojen Miha Stradar, paznik v Hrastniku, zaradi telesne poškodbe. Stradar je bil upOslen kot paznik iti strelni mojster. Kot tak je prišel na delovni kraj K. Zorkota zaradi streljanja. V istem času, ko so^se rudarji odstranjevali, a on se ni prepričal, če so že vsi rudarji na varnem prostoru, je izprožll električni aparat in tako poškodoval rudarja Zorkota, ker je bil preblizu strela. Sodišče je priznalo, da je bil Stradar kriv, ker se je prenaglil In ga je Obsodilo na mesec dni zapora. Po našem mnenju je pa kriv akordni sistem, ki sili, da se na vse mogoče načine priganja delavce ter vpije za premog.
s Zmaga rudarjev r Južnem VValesu na Angleškem. V začetku tega meseca vstavilo je V Južnem Walesii na Angleškem 30.000 rudarjev delo, ker rudniški podjetniki niso hoteli povišati plače. V prvem začetku so hoteli podjetniki Jtavko zatreti s policijo in orožništvom. Nesramno obnašanje rudniških podjetnikov pa je izvabilo strokovno organizacijo rudarjev V Južnem Walesu, da so poslali spomenico, v kateri so jih opozorili, da če ne povišajo rudarjem plače, ustavijo tildi še drugi rudarji delo, tako da bi bilo na-rastlo število stavkujočih na dvakratstotisoč. Podjetniki so uvideli resnost ter se začeli takoj pogajati z delavskimi zaupniki. Pri pogajanju pa so se podjetniki vdali ter zvišali rudarjem plačo. Našim slovenskim rudarjem naj služi to v pouki kaj bi se lahko doseglo mirnim potom, če bi imeli tudi pri nas rudarji tako organizacijo kakor |0 imajo angleški rudarji.
s 266 rudarjev se Išče. Pod tem naslovom je v številki 311, z dne 12. t. m. prinesel list ,Arbeiterwille* oglas, v katerem Išče neki inže-ner 200 rudarjev, za ostravški revir. Uredništvo omenjenega strankinega lista pa je dobilo z Ostravske Morave poročilo, da že od začetka letošnjega leta izrabljajo rudniški podjetniki krizo v rudniški industriji v svrho znižanja plač radarjev. Obnašanje proti radarjem tamošnjih rudnikov je tako nesramno, da se ga ne da; popisati Oelegafje rudarske zadruge so že' mnogbkrat intervenirali ali brez, uspeha^ Zaraditega nečloveškega izkoriščanja, pa je zapustilo več tisoč ru> diarjev revir Moravsko-Ostravski in so odšli v druge okraje. Zaraditega seve sedaj primanjkuje
Ei raznih rudnikih rudarjev. 'Rudniški podjetniki namesto, da bi sedaj, ko je! nastafe boljša njunktura, povišali plače, pa rale Iščejo rudarje * raftimi oglasi iti tako šo ftidi lfoteftVtitKritffrti svoj oglas v delavski list. Pri rgdtfftu Odemirt (predor Josef), kjer je bito popref 12.000 rudarjev vposlenih, jih je sedaj samo' 800. Namerava jih pa še od tistib 80<> v kratkem okoto 100 oditi drugim* Mi srtjo že dovoljkrat opozarjali Rudarje, da SO rudniki, ki iščejo rudarje z Gg«si m tako-zvanimi agenti vedno najslabši.
Dopisi.
d Zagorje ob Savi. V nedeljo dne 20. t. m.
se je vršil javen rudarski shod v Zagorju. Dvorana pri g. Mihelčiču je bila napolnjena, dasi je rudniško vodstvo ta dan zapovedalo takemu številu delavcev iti na delo, da že ne pomnimo nedelje, katero bi jih toliko moralo na delo, Shod pa je bil vkljub temu tako dobro obiskan, da v letošnjem letu še nismo imeli tako lepega zborovanja. Na shodu je poročal sodrug Čobal o predloženem službenem redu, ki ga vsiljujejo rudniški podjetniki. Govornik je pojasnil razliko med sedanjim in ponujenim službenim redom. Razložil nekatere določbe, ki bi bile grozovito škodljive za rudarje, ter pozval sodruge na odločen boj. Razpravljal je tudi o vzrokih sedanje draginje in s statističnimi podatki dokazal, da življenje delavske družine danes za 50% draž
nego je bilo pred kakimi šestimi leti. Končno pozval rudarje, da naj se organizirajo. Takoj po skodu se jih Je tudi res nekaj vpisalo v rudarsko Unijo. Upati je, da se pri nas prične od tega dne veliko boljše gibanje, ker se delavci Zadnji čas' tudi mnogo bolj zanimajo za časopisje.
d Zagorje ob Savi. V Zagorju imamo letos srečo. Obiskavali so nas narodni rešiteji, sedaj pa pridejo verski rešitelji. Dne 26. t. m. dobimo v Zagorje za dalje Časa pol tucata misijonarjev, ki bodo reševali zagorsko delavstvo na verski podlagi. Naše ljudstvo je tako verno in ponižno, da sploh dopušča vse, kar hoče delati kapitalizem z njim, toda klerikalni gospodi in naši duhovščini je to še vse premalo. Zaraditega pa so najeli misijon za nas, da napravijo jezuitie delavske žene še nekoliko bolj versko blazne. Pri zadnjem misijonu so napravili nekemu tukajšnjemu delavcu velikansko škodo s tem, da so mu ženo popolnoma zblaznili, da je bila blizu dve leti zaraditega bolna. Trpela je vsled tega družina in moža je veljalo tudi precej novcev njeno lečenje. Vsiljuje se nam misel, da bi bilo bolj umestno, če bi misijonarji napravili v svojih samostanih red, da ne bi imela časopisja in sodnija toliko opraviti, kakor je bilo to v zadnjem času. Pustili naj bi naše slovenske delavce v miru, zakaj če bi fes verska blaznost in ponižnost, ki jo nam vedno usiljujejo ti ljudje kaj koristila, imeli bi potem v naši domovini najprijetnejše življenje in bili bi tudi najbogatejši narod Ker pa opažamo, da kljub temu, čeprav smo najbolj verni in najbolj ponižni pa smo vendar najrevnejši narod in povsod nas mori glad in morda prav zato, ker nas vodijo misijonarji v kutah in brez kut, ki so si vsi enaki.
d Zagorje ob Savi. Pri našem rudniku imamo jako skrbnega ravnatelja. Ali he za delavce, temveč za svoje kure. Napravil je jako lep kurnik, da pa reyna žival ne bo zmrzovala, pa ji je postavil tudi peč. Pri električni centrali, je postavil tudi delavnico za tesarje, delavnica je pa tako imenitna, stavba, da piha veter na vseh koncih in krajih, tako da so delavci vedno na prepiha in mraZii in brez vsake peči. tako dtf delavci lahko zmrzujejo na prepihu. Prav bi pt bilo, Če gospod Vodja varuje svoje živali mraz?, da bi imel vsaj toliko vljudnosti ao delavstva, da bi mu privoščil tudi peč v delavnici, saj ga vendar njegova centrala vedno Opisuje kot delavskega prijatelja. Zgoraj navedeni slučaj pa Utegne pri delavcih napraviti drugačno sodbo o njem.
d Hrastnik. Dne 27. novembra se bo vršit javen shod ob 3. uri popoldne v gostilni g. Franca Eržena z dnevnim redom:
1. Ustanovitev podružnice rudarjev.
2. Občinske volitve ter poročilo občinskega odbornika sod h Sitterja o njegovem delovatijii V občini.
RUdarji ter občihski volHci, pridite vši ril ta, velevažen shod.
d Hrastnik. Logerjevemu Lojzku delajo bodoče občinske volitve velike skrbi. Pravijo, da še spati rie more. Skrbi ga namreč to, da bi pristal sodrug SHter župan.
Prišel je pVed kratkim neki kmet (katerega ime nart je ittanp) k njemu in med ppgoVorort je prišel Lojzek V svojem strahu na bodoče občinske Vplitve.
Dejal je kmetu, da nar kmetje nikar ne volijo demokratov, zakaj če to store, dobe demokrati deset odbornikov hi ti si bodo izvblHr sodruga Sitterja za župana. Potem bi pa |vi kmetje že vide i hudiča', zakaj demokratov se je' treba bati.
Cie je že Lojzek v takem strahu, mu moramo pojasniti; da boae župana izvolilo 30 odbornikov.
Kmetje pa naj Si zapomnijo besede Lojze-kove, češ, da je neumnost kmeta volJtf v odbor, ker kmet nima' časa hoditi k sejam. Kmetje hal volijo' rajši gospode od rudnika, ki kaj razumejo in imajo čas hoditi k sejam. Vidiš, Lojzek, S tem si se pa gotovo tudi prikupil kmetom.
Demokratov se je pa treba res Logarjevemu Lojzeku bati; zakaj oni so mu znosili precejšen tjupček Zla tov. Povemo: tir pa, ošabnež, da bortd' preskrbeli, da se ti jih res ne bo treba bati.
Mislimo, d« se še Ubogi berač lahko ene hjže^ ogpe, tev^lažje se bomo mi hrastniški ru-
Rudarji, odprite oči, ter spoznavajte vaše nasprotnike.
d Idrija. V nedeljo dne 30. m. m. vršil se je pri nas velevažen javni ljudski shod, ki ga je bilo sklicalo vodstvo tukajšne unijske podružnice. Dnevni red shoda je bil: Odgovor rud. direkcije in delavske zahteve z ozirom na sedanjo draginjo in raznoterosti. Dvorana pri „Črnem orlu" je bila natlačeno polna, tako da so ljudje še zunaj stali, čeprav je deževalo, V imenu krajevnega del. odbora rud. zadruge poročal je načelnik sod. T. Brus o obravnavah, ki jih je imel odbor z rud. vodstvom glede delavskih zahtev radi nastale draginje. Uspeh je bil dosedaj ta, da se je dovolilo 10 vin. k dnini draginske doklade in v toliko zvišanje akorda pri rudniku. Ker pa tozadevnega pismenega odgovora od rud. vodstva še ni, resumira poročevalec, da je upati še na kak uspeh seveda le tedaj, ko nastopi zopet službo sedaj bolni predstojnik g. Billek in to se baje zgodi s 1. novembrom t. 1. Končno omeni še glede intervencije radi poprave novih krbitnih svetilk in nakupa premoga v detajlih ker se zadnje čase istega manj, kot cel voz od erarja splok prodati noče. Delavec pa nima za cel voz premoga denarja in ga tudi shraniti nima kam. Nato dobi besedo sod. Anton Kristan iz Ljubljane, naslika obširno vzroke draginje v Avstriji, ki je nastala vsled agrarne politike, ki preti uničiti delavske sloje v državi. Pokazal je na posledice colninskega tarifa, proti ko-jemu je soc. demokracija protestirala že tedaj ko se je isti koval, ki pa je bil od velike večine buržoazijskih in agrarnih poslancev sprejet, kar se danes kruto maščuje seveda najbolj nad revnim delavstvom. Na podlagi vedno naraščajoče draginje vtemeljil je govornik opravičene zahteve po draginski dokladi in priporočal sistematičnega boja delavstva seveda ne za 10 vin. ampak za vse, kar je bilo v prvotni zahtevi stavljeno. Nadalje je poročal sod. Štraus o potrebi organizacije z ozirom na uspehe delavskih zahtev in končno predlagal, naj shod v smislu rudarske postave zahteva od erarja brezplačno krbit in popravo svetilk, kajti ko so se iste napravile, se delavstva ni vprašalo ali hoče nove svetilke ali ne, ampak so se iste enostavno vsilile delavstvu. Odgovor na sklepe današnjega shod naj da erar pismen, kar ima odbor rud. zadruge tekom 4 dni izposlovati. Ravno isto naj velja za detajlirano prodajo premoga delavcem, kolikor ga potrebujejo. Predloge shod z velikim navdušenjem sprejme, nakar zborovalci zahtevajo, naj se po danem pismenem odgovoru takoj skliče zopet shod. Ko-nečno dobi zaključno besedo še sod. A. Kristan ter predlaga naj se današnji shod izreče solidarno z današnjo manifestacijo v Ljubljani proti draginji in predlaga tozadevno resolucijo priobčeno v »Rdečem praporu*. Resolucija je bila z navdušenjem enoglasno sprejeta na kar načelnik shoda sod. J. Kokolj istega zaključi.
d Še deset vinarjev draginjske doklade je obljubil erar pri obravnavi z delavskim odborom glede na omenjenem shodu ponovnih zahtev ter vse drugo ugoditi. Draginjske doklade 20 vin. za gosposke dnine pridejo v poštev z dnem 1. decembrom. Pismenega odgovora rud. vodstvo še ni dalo. Ko se dobi odgovor skliče se takoj shod. Ljudstvo naj potem odloči.
d Lože. Nadpaznik Ratka je vedno bolj sovražen rudarjem, kateremu se je zadnji čas pridružil tudi inžener Stanek. Pred kratkim je prosilo nekaj kopačev delovodjo, da naj uvede šesturno delo, ker je v dotični jami 32° vročine in je v zmislu rudarskih predpisov že ob 30° vročine treba uvesti šesturno delo. Gospod delovodja in sovražni Ratka pa sta dejala, da se to zgodi šele tedaj, če bi bilo 35° vročine. Gospod Ratka je že tudi zažugal rudarjem, ker so se predrznili prositi, da jim bo znižal plačo. V mesecu oktobru so bili sploh vsi rudarji jako slabo plačevani. Samo na enemu okraju so rudarji zaslužili 4 K. Vsi drugi pa so zaslužili manj. Če človek pomisli na sedanjo draginjo pa zasluži še manj nego 3 K. je pač lahko v skrbeh, kako naj preživi svojo družino. Gospod Ratka tudi vedno zabavlja črez delavsko časopisje. Pred kratkim je nahrulil delavce: Delajte, delajte, bo bolj pametno, kakor pa da čitate delavske liste. Tudi nasproti delegatom rudarske zadruge se obnaša rudniško vodstvo zadnji čas prav ošabno. Pred kratkim so šli intervenirat pa so jim zaraditega žugali s kaznijo. Nabili so v zadnjem času tudi neki razglas v smislu § 7. službenega reda, da se mora vsak sam pritožiti, če mu preti krivica. S tem hočejo seveda še te ugodnosti, ki smo jih imeli do sedaj od rudarske zadruge odpraviti. Gospodu Ratku povemo samo to, da bo njegovo ošabno obnašanje rudarje že poučilo, da se organizirajo, potem bo pa njegovega terorizma konec
Razne stvari,
Sodrugl, rudarji, delavci! List »Rudar* je vaše strokovno glasilo širite ga torej med tovariši. Niti eden delavec — rudar ne sme v Idriji biti brez strokovnega glasila. Naročuje se pri raznašalcu sodr. A. Krašna.
r Idrija. Javen društven shod priredi društvo »Splošna n lidinska zveza* v Idriji v soboto dne 26. tm. v prostorih rud. društva v Idriji ob 9. uri zvečer. Vzpored shodu je: 1. Pomen mladinske organizacije z ozirom rta delavska vprašanja. 2. Slučajnosti. Mladina obojega spola se poživlja, da se shoda številno udeleži. Za shod je treba agitirati, da pridejo vsi. Pristop ima mladina tudi nasprotnega političnega prepričanja. Ravno tako tudi prosto besedo k dnevnem redu. Disku-zija nobenemu ne škoduje. Pridite vsi!
r Delavci rudarji, pripravite se na shod, ki ga skliče podružnica »Unije* v Idriji v najkrajšem času. Mogoče že na nedeljo 27. tm. Pismen odgovor naših zaktev imamo v rokah. Treba je, da ga vsi slišite. Dali so še 10 vin. draginjske doklade, skupaj torej 20 vin% Kdaj pa bo še 20 kron ? Povejte sami!
r Blaznica v ognju. V mestu Brandon v deželi Kanada je nastal požar v blaznici, v kateri se je nahajalo 600 na umu bolnih ljudi. V poslopju je nastalo grozovito vpitje. Mnogo nesrečnikov je poskakalo skozi okna in so se do smrti poškodovali, mnogo jih je pa prišlo v ognju ob življenje. Kako se je vnel ogenj in kdo ga je zakrivil ne vedo.
Občno konsumno društvo v Idriji
9-9
priporoča svojim članom bogato zalogo vsakovrstnega blaga. Društvo ima na
izbiro moške narejene obleke po najnovejši modi, ženskega blaga vsake vrste, slamnike za moške in
Otroke itd. Vse po jako nizki ceni. Pridite in kupujte, kajti v lastni prodajalni ste najbolje in najcenejše postreženi!
/ff
Kosimo društvo rudarjev
T7- Hiastnikvi
priporoča	l
svojo bogato zalogo
špecerijskega in manufakturnega blaga, kakor tudi čevlje za otroke in odrasle. Vse po jalco nizlscl ceni.
Delavci! Dolžnost Vaša je, da podpirate svoje podjetje. Član lahko postane vsak.
Občno konsumno
drUŠtVO v Trbovljah
se priporoča svojim članom
za nakupovanje vseh življenskih potrebščin kakor tudi manufak-turnega blaga po naj-nižjih cenah.
TTrrd-lsza,
Leskovic & Meden
Ljubljana, Jurčičev trg št. 1
naznanja slavnemu občinstvu, osobito delavskim slojem, da je prevzela glavno prodajo in izdelovanje staroznanega likerja
„Triglavj<.
Proizvaja tudi „Pelinkovac. Ima veliko zalogo raznih opojnih pijač, vina in špecerijskega blaga.
I
I
! Prva žgalnica! Brata Wortmann
Šušak
priporočata svoje lastne izdelke.
Naročila na žganje, likerje, konjak se vrše ceno in takoj.
Zastopnik:	8—6
Franc Remic, Ljubljana.
♦
f
Ljubljana
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.	}
Pisalni stroji
Vozna leolesa.
Cenilci zastonj in Iranko.
MII!
"V zaJLožfbi
,Kdečegra, Prapora4,
je izšel
3—1
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za leto 1.011.
Ta Icoledar IzHaja že XL leto. Vsebina mu je med drugimi naslednja:
Resnica (pesem); Koledar; Centralni sedeži avstrijskih organizacij; Kolkovne lestvice; Posnetek poštnega in brzojavnega cenovnika; Inozemske denarne vrednosti v kronski ve-
leznice); Hrana in hranitev; Kdo je sodrug; Kako se varujemo kolere; Delovanje soc. dem. poslancev v parlamentu v zadnjem letu (predlogi našteti); Dve resoluciji s kodanj-skega mednarodnega kongresa; Dohodki in stroški; Beležnica za vse dni v tednu.
Koledar obseza nad 13 pol in bo pridejan tudi svinčnik. Cena v platno vezanemu izvodu je 1 K, po pošti 10 h več.
Pri večjem odjemu in če se plača naprej ali pa vsaj v teku 30 dnj velik popust. Pri naročilih do 20 izvodov se priporoča, da se pošlje denar naprej.
KOLINSKO CIKORIJO!
  iz B2DI1TB SloveazLslce Tottstrn.© v. Jjg-CLbloaanLl. =====
Izdajatelja in zalagatelja Ignacij Sitar in Martin Repovš. — Odgovorni urednik M. Čobal v Zagorju. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.