Izhaja vsaki četrtek ob S. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-;ajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaia ta celo leto 4 krone, 13 pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije S kron. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna*' v Oorici, ulicaJVet-tarini it. 9. slovensko ljudstvo na ;xav6rg'do?ri Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Kemijski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 11. maja 1911. 19. številka. Složno in pogumno v volilni bojt Dolgo su liberalci iskali kandidatov za državni zbor. Naravno je, da se vsak pošten človek brani biti kan- Ididat »Sočine" stranke. To je stranka, ki širi pohujšanje po naši deželi. Koliko poštenih slovenskih src, poštenih mladeničev in mož, žen in deklet je grda in pohujšljiva pisava „Soče" in »Primorca" otrovala! Koliko napadov na sv. vero, na škofe in duhovnike je ta grda stranka v svoji „Soči" zakrivila ! Celo spise luteranskih pastorjev je objavljala in širila upor proti cerkvi. Napadala je najsvetejše ustanove naše sv. vere in uničevala nravstvenost in . vernost našega ljudstva. S tem je ob enem spodmikala temelje narodnega obstoja, ker sta nenravnost in brez-verstvo za vsak narod najhujša sovražnika. Maščevanje pa je prišlo kmalu. | „.Ylizarska zadruga", »Narodni piruhi" iid. so začeli pokati. Po celi deželi je zavladal strah, ko so ljudje spoznali, v kakih rokah da so bili njih gospodarski zavodi. Liberalci sami so začeli proklinjati svoje voditelje ter jih zapuščati. Stranka je črez noč postala brez vodstva in brez discipline. Hdino ljudje okolu „Soče", ki nimajo ničesar izgubiti, hočejo preplašeno in razpršeno četo še zbirati in postavljati kandidate za državni zbor. Naravno je, da se vsak pošten človek sramuje take družbe in da odklanja kandidaturo, ki mu jo vsiljujejo. Les težavo so se našli možje, ki so te žalostne vloge sprejeli. Ti pa. pošteno slovensko ljudstvo, vedi, da so ti liberalni kandidatje somišljeniki grde „Soče“ in grdega „Pri-morca", ki kopljeta grob slovenski narodnosti na Goriškem s tem, da spod-kopujeta nravnost in sv. vero. Dvigni se na dan državnozborskih volitev in pokaži, da se sramuješ take stranke. Ne daj svojega glasu možem tiste stranke, ki je provzročila polom »Mizarske zadruge", »Narodnih piruhov" itd.! Teh besed ne pišemo morda iz strasti ali iz maščevanja, ampak iz ljubezni do dobre stvari. Želimo, naj bi prenehali bratomorni boji na Goriškem in naj bi se začelo od vseh strani resno delo za naše ljudstvo. Tudi druge stranke imajo v svoji sredi pridnih in vestnih mož, ki so bili zapeljani. Ti naj bi krenili na pravo pot in se z nami složno potegovali za dušne in gmotne koristi milih Slovencev na Goriškem. Žal nam je, ko vidimo, da se taki možje pehajo z ljudmi okolu „Soče“ proti katoliško narodni stranki. Dejstvo, da se liberalci sami že sramujejo „Soče“, nam daje veselo upanje, da čas združitve z dobromislečimi ni več daleč. Goriški Slovenci bi s tem ne izmerno pridobili. Naj bi prihodnje državnozborske volitve pokazale, da so goriški Slovenci edini in da so izločili osebe, ki delajo le prepir, ki ljudstvo le pohujšujejo in podivjujejo. Zato kličemo: Dne 13. junija vsi složno na volišče! Pozabimo malenkosti in pojdimo vsi na delo za zmago dobre stvari, za dušni in gmotni prospeh milega slovenskega naroda. Vsi pogumno v volilni boj za kandidate S. L. S.! Po odmoru je prečita! predsednik spise, ki jih je predlagalo drž. prav-ništvo, naj se prečitajo. Nato je stavil dr. Rvbar štiri predloge: 1. Naj se zasliši učitelj Jožef Strekelj kot priča; 2. naj se prečita poročilo sežanskega okrajnega glavarstva na namestništvo z dne 16. V. 1908, iz katerega je posneti intencija, ki jo je imela vlada z razdelitvijo trt; 3. naj se prečita neko poročilo vin. nadzornika Postla na namestništvo, ki se tiče menjavanja trt, namreč da daje oseba, ki se peča s cepljenjem trt, cepljenke za trte iz drž. nasadov; 4. naj se prečita poročilo okr. glavarstva v Sežani, v katerem je rečeno, da ima ta proces politično ozadje. Nadalje je izvajal dr. Rybar, da je nek drž. posl. sodnijskega stanu in sicer po ovadbi, toda pred sestavo obtožnice interveniral in urgiral pospešitev procesa in to pri predsed-ništvu deželne sodnije, pri namestništvu in celo pri pravosodnem ministerstvu. Predlagal je, naj se sodni dvor infor- mira pri dotičnih oblastvih, kar se more zgoditi tudi telefoničnim potom. Pred.: To nas nič ne briga! Dr. SI a vi k je predlagal zasliševanje občinskega sluge in poljskega čuvaja iz Gorjanskega Franca Subana oziroma Ivana Stantič glede izjave Štolfe. Državni pravdnik je bil proti zasliševanju Štreklja, Subana in Stantiča, ker je po izjavah drugih prič stvar že pojašnjena. Kar se pa tiče drugih predlogov. prepušča odločitev sodnemu dvoru. Sodni dvor je ugodil le drugemu in tretjemu predlogu dr. Rybafa. Drugi predlogi so bili odvrnjeni. Na to so se prečitali spisi, kojili prečitanje je predlagal dr. Rvbar. R y b.: Važno je tudi konštatirati, da je mnogo takih, ki so dobili trte in sicer manj. kot so jih bili nart čili. Pred. čita nato izkaze in izjave nekaterih posestnikov, ki se tičejo dobivanja trt. .Med temi je mnogo takih, ki so manj dobili, in mnogo takih, ki so več dobili. Ob 2. uri je bil napovedan 2 in pol urni odmor. Ob 4 in pol se je nadaljevalo či-tanje izkazov in izjav. Dr. Slavik je nato zahteval, naj se konštatira, koliko trt je bilo naročenih in koliko dovoljenih od namestništva. Bila sta dva izkaza. Pc prvem izkazu je bilo naročenih reznic 12.200, dovoljenih pa 9.100, korenjakov naročenih 57.000, dovoljenih 3.000. Drugi izkaz izkazuje naročenih reznic 89.650, dovoljenih 14.200, naročenih korenjakov 27.500, dovoljenih 1.650. Nato je predsednik konštatiral vrednost oziroma cene trt. Prečital je izjave raznih izvedencev, iz katerih sledijo sledeče cene: reznice po 16 K 1000 komadov, korenjaki pa po 40 K 1000 komadov. Dr. Rybaf: Izvedenci so si dali spričevalo, da se malo razumejo. Oni se niso držali naloga sodnega dvora. Imeli so določiti cene ne glede na cenitev od strani namestništva. Izvedenci so izjavili, da so to najnižje cene, po katerih ne bi mogel prodajati noben privatnik svojih trt. Predloži potem fakturo od Pečenka, ki je plačal po 30 K 1000 korenjakov. Zabavnik: Meni se zdi, cenitev po izvedencih previsoka. P r e d s. Začudeno: Saj ste danes zjutraj rekli da stanejo Irte 17 oziroma 50 K 1000 komadov?! Drž. pravdnik: To je privaten parere. Zabavnik: Sicer pa mislim, da pridejo pri tein procesu v poštev le znižane cene. Rvbar: Tu se pa bazirajo na pclne cene... Nato se je prečitalo poročilo okr. glav. v Sežani na namestništvo. Po prečitanju teh spisov je povzel besedo namestnik državnega pravdnika dr. Z um in: Pred seboj imamo župane in druge ugledne osebe s Krasa in vprašanje nastane, ali je mogoče, da bi te osebe bile kaj takega zakrivile. Trditi moram, da je bilo njih postopanje tako, da jih je moralo državno pravdništvo pozvati na odgovor. Ne bom razjašnjeval na dolgo, kako se je postopalo pri razdelitvi trt, ker je stvar že dosti jasna iz spisov. Konštatirati hočem, da se niso držale te osebe naznanila okr. glavarstva v Sežani ki se glasi (prečita naznanilo). Toda na Krasu in ravno v komenskem okraju se je dogodilo nasprotno kot je bilo oznanjeno od okr. glavarstva v Sežani. Naročevale so se Irte za take, ki niso bili potrebni in drugi, ki so bili polrebni te vladne podpore, je niso dobili. Neredi, ki so se vršili pri dobivanju trt, so zadostno znani iz spisov. Tako je .losip Dugulin dobil 28.900 reznic in 3500 kolči. če vzamemo vrednost vsake trte in sicer reznice po 1 vin. komad | in kolči po 3 vin. komad, znaša škoda napravljena pri reznicah 298 K in 105 K pri korenjakih, skupno torej 403 K. Če odbijemo v gotovini plačanih 24 K, ostane še nepokrit znesek 379 K. 'Tako bi se lahko pri vsakem določila škoda. Najglavnejše je pa pri celi stvari, ali ima tako postopanje značaj zločina. Priznati se mora, da je bilo postopanje nekoretno in jaz celo dostavim tudi k a z nji v o. Postava pravi, da kdor se poslužuje zvijače, kakor so to storili Al. Pipan, Forčič, Rudež in Širca pri izposlovanju pečata občine Mavhinje, da izvabi na lokav način imetje drugega, da je izvršil zločin goljufije. Ni potreba, da je zvijača kdo ve kako velika. Prigovarjanje h kakemu zločinu pa je le obteževalno. To je prva predpo-stava za goljufijo. Druga predpostava goljufije pa je, da se koga krati na pravici in se ga spravi v zmoto. In to se je zgodilo v našem slučaju glede namestništva. Namestništvo je mislilo, da v resnici potrebujejo vse v izkazu navedene osebe trt ter da so potrebne in vredne, da se jih podpira. Samo v slučaju Širce se zvijača ni bila izvršila, ker je prišlo naineslništvo na sled nameravanemu dejanju. V tem slučaju se govori o po-skušeni goljufiji pri Forčiču, Al. Pipanu, Rudežu in Širci. Da ni prišel dotični uradnik na namestništvu na to, da je dobila občina Mavhinje že trte, bi se bila goljufija izvršila. Nadalje mislim, da je pri današnjem slučaju pač najpoglavitnejše — namen. Po kazenskem zakonu je goljufija mogoča, ko se gre za škodo ne le na premoženju, marveč tudi na pravicah. Če Jezo prihranimo! Marsikdo je na dan raz* nih volitev šel na volišče z namenom, da bo volil. A kako razočaran je bil, ko ^a je volilna komisija zavrnila, češ, nisi upisan v imeniku, nimaš pravice voliti. Tako razočaranje zna doživeti marsikak volilec, ko ne bo dobil volilne legitimacije in seveda ne bo smel potemtakem voliti. Da se tega razočaranja obvarjemo in jezo prihranimo, pojdimo pogledat volilne imenike v občinske urade in prepričajmo se na lastne oči, ako smo upi-sani — in sicer pravilno u-pisani —v volilnem imeniku. Ako nismo upisani, pa reklamacijo napravimo Zadostuje krstni '!st. Potrdilo o enoletnem bivanju v občini mora že tako narediti županstvo. Čemu naj bi se potem po nepotrebnem jezili I je torej namestništvo izdajalo -trte na imena oseb, ki niso ekzistirale, je bilo gotovo oškodovano na pravici razdeljevati trte res potrebnim osebam in to po tarifnih cenah. V našem slučaju pa ne bomo računali napravljeno škodo po znižanih cenah, marveč po cenah, ki so jili določili izvedenci. Če vzamemo vsakega posebej, se dožene, da je vsak dobil za več nego za 200 K trt. Le pri Pečenku se spremeni napravljena škoda, ker je plačal tekom preiskave 76 K. Na vsak način pa je škoda večja od 50 K. Kar se pa tiče Rudeža, ni on v nobeni zvezi s to afero in predlagam, da se oprosti. Tudi nimam nič proti temu, če se oprostita Volčič in Čotar, ker sta delala v dobri veri. Marsikateri bode ugovarjal, češ, da se je prej tudi tako delalo in da se v Dalmaciji in drugih kronovinah tudi tako dela. Ali preiskava je dognala, da so današnji obtoženci ukratili namestništvo v pravici razdeljevati trte med potrebne in siromašne vinorejce. Oni so spravili namestništvo v zmoto in je s tem tudi oškodovali. Predlagam zato, da se drugi obtoženci kaznujejo. , Nato prevzame besedo zagovornik dr. Rybaf. Rekel je, da je dejanje, s katerim se peča ta razprava, vzbudilo veliko senzacijo. Osebe, ki so obdolžene najhujšega zločina, so trpele cel čas preiskave na ugledu ter bi v slučaju obsodbe izgubile več državljanskih pravic n. pr. tudi volivno pravico za več let. Nadalje je označil cel proces kot tragikomedijo. Potem je na dolgo in široko dokazoval, da v tem slučaju ne obstoja dokaz, da bi se dejanje obtožencev moglo označiti za goljufijo. Posebno važnost polaga na izjave upokojenega vinarskega nadzornika Postla. Analizira oglas okr. glav. v Sežani, posebno pa pojm besede imovit. Pravi, da je ta izraz jako elastičen in se nikdo ne more z gotovostjo spodtikati nad tem, da bi bili imoviti «rtorejci dobili trte; kajti vse prošnje za dobitev trt so podpisane od županstev, ki poznajo materijelne razmere svojih Občinarjev. Državno pravdništvo bi moralo potemtakem postopati proti županstvom, ki so izdajala neresnična potrdila o premoženjskih razmerah. Potem je izvajal, da je bilo to, kar so obtoženci storili, na Krasu v navadi in da obtoženci niti niso slutili (?), da storijo kaj kaznjivega. Kar se tiče razdeljevanja trt, bi se moralo postopati proti županstvom zaradi zlorabe uradne oblasti. A tega državno pravdništvo ne bode storilo, ker odpade glavna premisa za vsak zločin, to je hudobni namen. Kar so obtoženci storili, ni nič drugega kakor da so lagali, so govorili neresnico laž. Njihovo dejanje se mora torej smatrati kot laž. Nato je govornik slavil paralele: drž. uradniki tudi sestavljajo proračune’ za večje vsote, ker se jim potem črta; odvetniki tudi računavajo večje eks-penzarije, ker se jim tudi črta od sodnije itd. Ali so se ti pregrešili zaradi-tega ? Kar se tiče potrdil županstev imamo tudi druge slučaje zlorabe pri izdaji merodajnih listin v dosego kate-regasibodi namena. Znano je, da se brez težkoč dobivajo zdravniška spričevala, kakoršna se potrebujejo itd. itd. Nikomur pa ne pade v glavo, da bi to smatral za goljufijo. Proti koncu govora je apeliral na neodvisnost in samostojnost sodnikov v razsojevanju poedinih slučajev. Sodniki naj se ne pustijo voditi od drugih oseb, ki so se hotele umešavati v tek razprave. Pričakuje, da se bode razsodba glasila oprostilna. Nato je pričel svoj zagovor dr. S I a v i k. Slikal je obtožence kot zaslužene može. ki so le hoteli pospeševati vladno akcijo (pa na kak način ! 0. u.) Oni zaslužijo pohvalo in medaljo (priskrbite jim jo! Op. ur.) za njih delovanje. To je rekel tudi zastopnik namestništva g. Zabavnik v predsobi. Cel proces je le ironija usode; kajti oni, ki so hoteli ovirati vladno akcijo, se vesele zadrege, v kateri se nahajajo današnji obtoženci. (G. doktor, povejle, kdo je hotel ovirati vladno akcijo I? Op. ured.) Potem se je bavil govornik z vsakim obtožencem posebej in konečno zahteval oprostilno razsodbo. Predsednik vpraša obtožence, če ima kdo še kaj opomniti. Ker se ni nikdo oglasil, se je sodni dvor umaknil k posvetovanju. Po razmeroma kratkem času se je vrnil ter je predsednik izrekel razsodbo: Rudež mora biti oproščen, ker ni bil pri celi stvari nič udeležen. Pri Volčiču in Čotarju manjka tudi vsak dokaz kaznjivega dejaijja, ker sta delala v dobri veri. Kar se drugih obtožencev tiče ni dokazan znak goljufije, ker manjka specifičen namen koga oškodovati. Sodni dvor je konštatiral, da sploh manjka dokazov, da bi bila država oškodovana v idealni pravici pospeševati trtorejo med ljudstvom. Namen vlade je bil vseeno dosežen, če se je ta ali kak drugi vinograd obnovil. Moralo bi k večem namestništvo pozvati županstva na odgovor in konštatiral bi se morda kak pregrešek. Pri današnjih obtožencih manjka vsak znak kaznjivega dejanja, zato so oprošče.ii. Politični pregled. Cesar v Budimpešti. V sredo zvečer se je cesar pripeljal v Budimpešto. Na kolodvoru je bil vsprejem. V četrtek je cesar vsprejel princezinjo Gizelo in nadvojvodo Jožefa, ki se je predstavil v novi šarži kot feldmlt. Cesar v Oodollu. Cesarjevo zdravstveno stanje se je v Godollu izdatno izboljšalo. Cesar iz-gleda veliko boljše. Cesar se je v nedeljo dopoldne izpreliajal po parku. Prestolonaslednik Fran Ferdinand obišče carja. V dvornih krogih se zagotovlja, da obišče avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand v kratkem carja v Petrogradu Italijanski prostovoljci za Albanijo. V Italiji izhajajoči list la„Tribuna“ je objavila senzacijonalno. a neverjetno vest, da je 1000 italijanskih prostovoljcev pripravljenih, da odplujejo iz Trsta v Albanijo in sicer pod nemško zastavo. List pristavlja nato, da mu ni znano, v koliko odgovarja ta stvar resnici. Potem nadaljuje list, da se je hotelo od avstrijske strani glede italijanske ekspedicije v Albanijo napraviti Italiji neprijetnosti, ker slavi letos nO-Iet-nico združenja Italijanov. Toda ital. vlada je zavzela tako stališče nasproti temu gibanju laške mladine, da se morajo udeleženci ekspedicije pod tujo zastavo podati v Albanijo. Nadalje ima „La Tribuna" dopis iz Ferma, ki pravi, da se je osnula organizacija prostovoljcev za Albanijo. Ti prostovoljci se bodo ukrcavali v manjših ladijah, ki bodo nosile avstrijsko (?) zastavo. Ustaja v Albaniji. Boji ob turško črnogorski meji v okolici Berane in Gusinja trajajo dalje. Ustaši so prerezali brzojavne žice v okolici Kulje v kastratijskem okraju in so napadli turške oddelke. Prav tako so napadli turške čete pri Zerini in Pesani, toda bili so odbiti z občutnimi izgubami. V kratkem skličejo pod orožje redife druge kategorije v zbornem področju solunskem. Vlada prepovedala dalmatinskim Albancem izraziti simpatije vstaškim Albancem. Pri Zadru obstoja že stoletja močna albanska kolonija, ki je hotela prirediti shod, kjer bi izrazili simpatije vstaškim Albancem. Vlada je ta shod prepovedala. Vstaja v Albaniji. Turki se boje da intervenira Avstro-Ogrska. Iz Soluna poroča „Piccolo", da so odposlali te dni iz Mitroviče proti bosenski meji turške vojake, konje, topove in strelivo. Trdi se, da je odposlala Turčija vojake na bosensko mejo zato, ker se boji, da zaradi albanske vstaje intervenira Avstrija. Oficijelni turški krogi pa trde. da gre zgolj za priprave k manevrom. Drobne politične vesti. Turško ministerstvo bode v najkrajšem času najbrže demisijoniralo. — V Maroku se pripravljajo na to, da osvobodijo Fez iz rok ustašev. Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand se je podal v bližino Zemuna. Srbske oblasti so odredile, da imajo srbski orožniki strogo obstražiti mejo. V nedeljo so v Zemuna aretirali dve sumljivi osebi, ki sta se klatili v bližini železniškega tira. — V Mehiki so ustaši zavzeli mesto Juarez. Pri bitki je bilo mnogo mrtvih in ranjenih na obeh straneh. — V Hang-Kongu v Kini je izbruhnila ustaja. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče": Veleč. g. Filip Abram, vikar 2 K; Karl Drašček, pekovski izvedenec 5 K; za prodanih 40 italjanski cent. 36 vin.; Viktor Gec, Skopo 10'v; Marija Drašček v Gorici 1 K; za prodano knjižico „So-cijalno vprašanje4' 1 K 20 v.; N. N. 40 v; Neimenovani osebi 2 K; Benedikt Poniž, uč. v pok., 5 K. Razprodaja razglednic na sv. Gori vrgla čistega 15 K 20 v. Knjižnico: Razglašenje Gospodovo so preplačali: P. n. gg. Val. Kragelj, župnik v Podbrdu 2 K; Ur. Jos. Tominšek, gimn. ravnatelj 2 K; Simon Gregorčič, vikar, 2 K. Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja 5 r a n c a Jožefa L! Za „A 1 oj z i i e v išč e" : Pod geslom „Račun" 10 K. Domače in razne vesti. Liberalni kandidatje. — V nedeljo se je vršil torej v dvorani ..Trgovskega doma“ v Gorici tisti „velevažni“ shod liberalnih zaupnikov, na katerem so se proglasili liberalni kandidatje za državnozborske volitve. Govorilo in pisalo sc je v „Soči" in po drugih liberalnih listih, da se bodo postavili resni kandidatje. In bili smo v resnici radovedni na izid tega shoda, da izvemo, ali se med vrstami naših liberalcev nahaja še kak resen človek, ki bi hotel iz rok bankrotne liberalne stranke prevzeti kak mandat. Ali izid nedeljskega shoda nam je pokazal, da se goriške liberalne bande ogibajo vsi resni možje; kajti na omenjenem shodu sta bila proglašena za kandidata in sicer za goriško okolico France Kocjančič, veleposestnik v 'odgori in predsednik toli „proslule" „Trgovsko-obrtne zadruge* in za tolminsko kanalski okraj pa Andrej Vrtovec, začasno upokojeni učitelj, trgovec in liberalni agitator v Tolminu. S tema možakoma bodemo imeli še večkrat priliko natančnejše seznaniti naše ljudstvo v prihodnjih številkah. Za danes rečemo le toliko, da bode vo-lllcem prav lahka stvar odločiti se. za katere može naj oddajo 13. junija t. 1. svoj glas ali za naša kandidata dr. Antona Gregorčič in Josipa Fon, ali pa za Andreja Vrtovec in Franceta Kocjančič, katera smatrajo sami pametnejši liberalci le za števna kandidata, za katera se jim ne zdi vredno pehati se. Da je določen za Kras kot kandidat liberalcev dr. Gregorin, je našim čitateljem že znano. Glede shoda samega bodi povedano, da je bil maloštevilno obiskovan; kajti, kakor nam je očividec pripovedoval, udeležilo se ga je le kakih 40 liberalnih petelinov. Vrtovec In njegovo delovanje. Na shodu liberalnih zaupnikov v nedeljo je govoril tudi liberalni kandidat za tolminski okraj Vrtovec, ki je med drugim, kakor posnemljemo iz „Soče", izustil tudi to-le lastno obsodbo: „25 let sem na delu ter dobro poznam razmere. Nič se ni čuditi, če je ljudstvo zaostalo. ..." — Bravo Vrtovec! Odkritosrčnost je lepa čednost. Torej 25 let ste na delu in nič se ni čuditi, če je vsled vašega delovanja ljudstvo zaostalo. Vprašamo vas pa, kaj vendar mislite vi o našem ljudstvu, da je res tako nerazsodno, da bo oddalo svoj glas pri prihodnjih državnozborskih volitvah za takega človeka, ki je 25 let delal na to, da je naše ljudstvo zaostalo?! Pojte, pojte se solit in ne uganjajte burk v tako resnih dneh z našim ljudstvom! Pustite je pri miru. No pa, če nočete vi ljudstva v miru pustiti, bode pa ono vas pustilo pri miru s tem, da ne bo dne 13. junija t. 1. onesnažilo svojih glasovnic z vašim imenom. Združeno sorodstvo je nastopalo pri zadnjih državnozborskih volitvah za liberalne kandidate na Krasu za Štrek-Ija, v goriški okolici za Gabrijelčiča, v Gorah za dr. Gruntarja, in vendar je bil uspeh tako klavern. Naši kandidatje pa zmagujejo brez vplivnega sorodstva, le s pomočjo ideje, ki jo zastopajo in vsled svojih osebnih vrlin. Liberalni kandidat Kocjančič in njegov program. — Človek bi res ne verjel, kaj vse se zgodi dandanes. Včasi so govorili o deveti deželi iu o zmajih, dandanes pa se slišijo in čitajo še bolj čudne reči. Zadnjo nedeljo t. j. 7. maja so postavljali liberalci v Gorici kandidate. In kakor je spodobno, sta se navzoča dva oglasila tudi k besedi. Prej je govoril seveda sam Drejc Veliki, ki je v svojem govoru „temeljito" pometel vse, kar je gnjilega iu starega itd. Ta govor ni bil posebno važen, smo slišali že več bolj nerodnih — seveda le o pustu. Za njim je govoril kandidat Vrtovec, ki je povedal, da „vrta“, menda luknje v vodo. Korifeja se je oglasila kot zadnja, po znanem geslu „kouec dober, vse dobro". »Edinost" od torka t. j. 9. maja poroča kaj laskavo o tem govoru. Kandidat je ined drugim ,.razvil" tudi svoj program. Ta program je res nekaj posebnega. Takega programa še ni imel noben politik od Adama sem in ga ne bo imel še tako hitro. Čujte kaj poroča ..Edinost" o tem programu : ,.Program narod n o -napredne stranke (tako se je izjavil Kocjančič) je njegov program, izpopolnjen z onim programom, ki se ne da povedati z besedami." Raca na vodi, to pa to! Tedaj z besedami se ne da povedati ta program. Bržkone ga bo treba zagosti na harmoniko, ali ker je stranka napredna, na gramofon. Presneto se bo okolica zavzela za ta program. Pri vseh plesih ga bodo lahko porabili in na ta program bodo lahko „trobili“ večno slavo g. Kocjančiču. Še vse se je dalo pri nas do sedaj povedati z besedami, edino ta famozni program ni tega sposoben. No, napredek je pač napredek; zato pa bomo okoličani volili še raje na stari program, ki se da vsaj povedati z besedami. S takim programom in s takim kandidatom zdaj proč, mi ne rabimo gramofona, ampak poslan a, ki se bode potegoval krepko za naše koristi. 11 ta je naš kandidat, svetnik Fon. Čuden sodnik. Nekje na deželi je en čuden sodnik. Stranko privabi k posegi, ko hoče od nje resnico izvedeti. Sveče prižge, postavi med sveče sv. razpelo, povabi stranko, da vzdigne tri prste in pravi: ..Prisegli bodete pred Bogom, da bodete le resnico govorili". — Ko pride ta sodnik v krčmo, pa pravi, da ni Boga, čeravno ga je klical mogoče četrt ure poprej za pričo. Kaj naj rečemo o takem sodniku I Ako ne veruje v Boga, čemu pa ga kliče v sodniji za pričo! Kedaj trdi ta sodnik neresnico? Ali v sodni dvorani ali v krčmi? To bi radi vedeli tisti, ki jih je ta čuden sodnik uže sodil. 155 odsto šolskih doklad na Tolminskem. Na nedeljskem liberalnem shodu v Gorici je povedal Vrtovec zbranim kalinom, da do Bohinjske železnice na Tolminskem ni bilo šol. Da so se tolminske krave smejale, ko so tako bedarijo čitale v „Soči", tega ni treba posebej povdarjati. Pa pustimo to za danes. Na omenjenem shodu je tožil Vrtovec o previsokih šolskih dokladah, ki znašajo 155 odsto. Vprašamo Vrtovca, kdo je zakrivil, da so šolske doklade tako visoke, ako ne ravno liberalni okr. šolski svet, v katerem ima ravno Vrtovec prvo besedo. Nadalje vprašamo Vrtovca, kako višino pa bi dosegle šele šolske doklade, ako bi se bile izpolnile prav njegove zahteve,. da se zjednačijo učiteljske plače z onimi državnih uradnikov štirih nižjih plačilnih razredov. Ako bi se te njegove zahteve, za katere se pa še vedno peha, izpolnile, potem bi znašale šolske doklade najmanj od 500 — 600 odst.; in Človeka, ki na tak način hoče naskakati kmečki žep, naj bi volili kmetje za svojega zastopnika. No potem ne zaslužijo nič drugega, nego da se jim pušča na čelu. Sicer je pa naše ljudstvo prepametno in bo vedelo, kaj storiti s tem človekom. Kličeme torej: Volilci tolminskega in kanalskega okraja! Dne 13. Junija vsi na volišče, da složno kakor en mož pokažete, da takih „osre-čevalcev" in političnih pustolovcev nikakor ne marate! Tu se gre namreč za kmečke koristi. „Ta bolj lahkega so deli, da bo poprej v „luft“ sfrlel". Tako je rekel priznan liberalec, ožji prijatelj A Gabr-ščekov, v nedeljo kmalu po liberalnem zaupnem shodu v ..Trgovskem Domu", ko je slišal, da so postavili za kandi-dala za goriško okolico Franceta Kocijančiča. Mož je najbrže uganil. Če sami liberalci tako pravijo, potem bo uže res sfrlel! Moč naših nasprotnikov. Kdor je opazoval neuspehe goriških liberalcev na narodnem, političnem in gospodarskem polju v zadnjih letih, se mora čuditi, da se kljub mnogoštevilnim blamažam še drznejo javno nastopati, namesto da bi se lepo poskrili in na tihem zacelili vsaj gospodarske rane, katere so zadali sebi in celokupnemu slov. prebivalstvu na Goriškem. In vendar še upajo! Mislijo si: Kdor nič nima. ne more nič izgubiti. Igrajo va banque. Kaj jim je mari, če zaigrajo pri tem koristi slovenskega ljudstva, koristi trpečega in delavnega ljudstva, samo da igrajo oni vsaj za hip politično ulogico! In upajo se, ker imajo proti nam veliko orožje. To orožje je I a ž in drzno čelo. Hna številka Jidinosti", „Soče" ali ..Primorca" nakopiči proti naši stranki in proti našim poslancem toliko laži, da bi ne mogli na vse temeljito in po zasluženju odgovoriti, ko bi tudi izdajali vsak dan tri dnevnike. Z lažjo vplivajo na naše polizobražence, ki mislijo, da je izobraženost v tem, da se zabavlja črez cerkev, z lažjo vplivajo tudi na nerazsodno mladino. Toda laž ima kratke noge in privede le do hipnih uspehov. Moč naših nasprotnikov sloni na trhlih tleh, na laži, ki jo razširjajo pri nas v prvi vrsti imenovani trije časopisi „l:dinost“, „Soča", „Pri-morec", naša moč je v resnici, v resnem delu in v ljubezni do slovenskega ljudstva in s to močjo smo zmagovali in bomo zmagovali! Odmev s štanjelskega shoda. — S Krasa se nam poroča, da je vzbudil nastop naših somišljenikov na shodu splošno odobravanje. Ljudje so zopetnega Gregorinovega usiljevanja na Goriško že do grla siti. Razvidevajo pač, da je dr. Gregorin s svojim usiljeva-njem Kraševcem doslej le škodoval, ker je le še bolj razvnel politični razpor in ni — če tudi že trikrat izvoljen poslancem — prav nič naredil za sveje vo-lilce. Razen tega mu ljudstvo ne zaupa, ker se druži z goriškimi liberalci, ki so vsled svojega turškega gospodarstva pognali v zrak stotisočake narodnega denarja ter vrgli v nesrečo naše ljudi, ki so jim zaupali. Nezadovoljnost z Gre-gorinovo kandidaturo prodira celo v omejenejše kroge njegovih dosedanjih pristašev.. Briški koloni bodo kot en mož „volili“ Franceta Kocijančiča za državnega poslanca. Tako se nam je danes telefoničnim potom sporočilo iz Brd. No, koga pa, če ne Franceta! France Kocjančič je vroč zagovornik kolonov — pardon: lastnega žepa! Bj, koloni ga poznajo kakor slab denar! Nič se batil Po hrbtih kolonov se bo težko priplazil do Dunaja! „Soča“ in resnica I — Pod naslovom »Češki kardinaFin duhovniško hujskanje" je priobčila sobotna „Soča“ tole notico: „V nedeljo je bila pri nadškofu Skrbenskem v Pragi večja depu-tacija kmetov iz Ricana, ki se je pritožila zoper hujskajočo agitacijo duhovščine na deželi. Nadškof je deputaciji obljubil, da napravi red. ..Skrbel bom“ — je dejal — „da se odzdaj ne bo več s prižnic delala politika in volilna agitacija. Ako bi pa kateri duhovnik to zapoved prekršil, mi poročajte, in skrbel bom, da se slučaj ne ponovi več.“ Uradna ..VViener Zeitung" z dne 6. maja 1911 pa prinaša o kardinalu Skrbenskem sledeče: „Od au-toritativne strani Je c. kr. telegrafični-korespondenčni bir6 naprošen, da pribije sledeče: O priliki generalne vizita-cije v ftičan u dne 30. aprila je prišla k Nj. ekscelenci kardinalu knezo-nadškofu deputacija petih občinskih predstojnikov iz fičanskega okraja in prosila kardinala, da bi zabranil, da bi uganjala du hovščina politiko na prižnici in v šoli. Kardinal je odgovoril, da mu ni znano, da bi se v praški nadškofiji zlorabljala prižnica in šola v politične namene. Če bi se to zgodilo, bi on gotovo postopal energično proti temu. Na daljno prošnjo, naj kardinal duhovščini ukaže, da se mora omejiti samo na cerkev, je odgovoril knezonadškof, da bi bilo to samo tedaj mogoče, če bi bilo za obrambo katoliških interesov drugače zadosti preskrbljeno. Ker pa skušnja uči, da tegu žalibog ni, da pa je nasprotno katoliška stvar tolikokrat napadena, se mora duhovščina in ž njo zvesti katoličani krepko zavzeti za tako zelo ogrožene katoliške interese tudi zuuaj cerkve". Na koncu svoje notice pristavlja „Soča“ : ..Milostljivi nadškof in knez dr. Sedej, kaj pa Vi pravite k temu ?“ Namesto Nj. Prevzvišenosti našega knezo-nadškofa odgovarjamo „Soči", da je naš. prevzvišeni knezonadškof prav gotovo ravnoistega mnenja kakor kardinal Skrbenski. Ali je „Soča" s tem odgovorom zadovoljna ? Dr. Ploj so odpovodal kandidaturi. V nedeljo je imelo politično društvo „Pozor" v Ptuju shod, na katerem je dr. Ploj izrecno izjavil, da ne sprejme več kandidature za prihodnje državnozborske volitve. Bivši ljubljanski župan Hribar ne kandidira več. — Češki ..Narodni Listy“ poročajo, da je bivši župan ljubljanski in drž. poslanec Hribar naznanil izvr-ševalnemu odboru liberalne stranke, da mu ni mogoče vsprejeti kandidature za drž. volitve za mesto Ljubljano. Slovenski državnozborski kandidati na Koroškem. — V četrtek, dne 4. t. m., je zaupni shod celovške okolice postavil nisgr. Val. Podgorca kot kandidata v celovški okolici proti ..deutschfrei-heitlich gesinnten Slovencu" Lutschou-nigu iz Žihpolj. Zvečer istega dne je zaupni shod celovških Slovencev postavil tudi v Celovcu lastnega slovenskega števnega kandidata. Ta je gosp. Alojzij Terček, knjigovez v Mohorjevi tiskarni. Soclalnodemokratični kandidati za prihodnje državnozborske volitve so: v gorah Just Černe; v goriški okolici dr. Henrik Tuma; na Krasu Josip Kopač. V Trstu bode kandidiral Etbin Kristan. Avtomobilna nesreča pri Trstu' Uradnik dunajske delniške transportne družbe, Furnani, se je vračal 5. t. m. z ženo in hčerjo v avtomobilu z nekega izleta v Trst, ko mu je nenadoma odpovedal motor in je zagnalo avtomobil s ceste v neko drevo. Šoferju se je posrečilo rešit se pravočasno s skokom iz avtomobila, medtem ko si je Furnani polomil rebra in prizadel tudi številne druge poškodbe. Žena se je težko ranila na glavi, hči pa si je roko zlomil t. Od prebivalcev v Gradcu je navedlo kakor občevalni jezik: nemški 135.902 (leta 1900: 121.662); češki: 228 (212); poljski: 60 (58); rusinski: 46 (23); slovenski: 1042 (1430); srbsko hrvaški: 96 (73); italijanski: 162 (215); rumunski: 2 (0). Kakor vidimo, so razun Slovencev in Italijanov vse narodnosti napredovale. Kaj se na svetu vse pripeti? V petek opoldne je v Ljubljani po Kopitarjevi ulici neki hlapec jezdil konja. Ko pride do gostilne ..Činkole". je konj tako brcnil, da je konju podkev z vso silo odletela v hišo skozi okno, in s tako močjo, da je priletela v nasprotno steno v uro, kjer je razbila šipo. Ko bi bila letela tnalo nižje med goste, bi bila večja nesreča neizogibna. Od kmečkega fanta do generala. List „A Nap" poroča: Leta 1893 je umrl na Dunaju vpokojeni generalni major Štefan Bus. Zapustil je 12 milijonov premoženja in ker se niso oglasili nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sedaj pa se je izkazalo, da je Bus leta 1820 prišel k vojakom kot priprost kmečki fant in je vsled izrednih zmožnosti postal general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi stričniki in strič-nice, ki nameravajo tožiti erar za ded-ščino. — Opozarjamo na lnserat ..Tolsto-vrške slatine", ki je edino slovensko podjetje te stroke. Ni Slovencem več treba, da se poslužujejo tujih podjetij, kar se tiče kisle vode. Slovenci! podpirajmo sonarodnjake!! Listnica uprave. G. Ivan Medvešček, sprevodnik drž. želez. Trst: Naročnino prejel.' Plačano do konec I. 1911. Hvala! Listnica uredništva. Mnogo dopisov smo morali odložiti za prihodnjič. Mesine novice. Tridnevnlca v cerkvi sv. Ignacija in procesija na sv. Goro. — Izvrstni govori č. g. župnika Jos. Budina so privabili v cerkev sv. Ignacija vse tri dni prav mnogo občinstva. Bodi gospodu govorniku na tem mestu izrečena prisrčna zahvala! Tudi procesija se je obnesla kljub slabemu vremenu sijajno. Na sv. Gori je govoril č. g. dr. A. Pavlica. Obhajancev je bilo v cerkvi sv. Ignacija in na sv. Gori izredno mnogo. Pevski zbor pod vodstvom č. g. ž u p-nika K o koš a rja je pel izborno. Hvala vsem p. n. pevcem in pevkam, med njimi posebe še g. organistu K o m e I u. Po cerkveni slavnosti je bil za svetogorsko cerkvijo na trati shod, na katerem sla govorila dr. Pavlica in Budin. Pevski zbor nas je tudi tu razveseljeval z lepimi pesmicami. V primeri z drugimi leti so se letošnje slavnosti vse bolj slovesno obhajale. Tudi udeležba v cerkvi sv. Ignacija in na sv. Gori je bila letos v primeri z drugimi leti številnejša. Zahvaljujemo se preč. g. gvardijanu svetogorskemu P. Konstantinu, kakor tudi vsem drugim za prisrčen sprejem. Vsem, ki so količkaj pripomogli k temu vspehu, kličemo: Hvala! Bog povrni! V prid nove kapucinske cerkve v Gorici se bo v nedeljo dne 21. maja vršila veselica v Cenlralu. To veselico priredi mladina ..Šolskega Horn a'*, ker bo nova cerkev služila potrebam naše slovenske mladine. Natančni program se razglasi pravočasno v listih. Že zdaj uljudno vabimo slavno občinstvo, da se v obilnem številu veselice udeleži in da tako primore k izvršitvi cerkve, katero pač mnogi zelo pogrešajo. Italijanski tretji red je že po zimi priredil v ta namen veselico, ki se je dobro obnesla. Slovenci torej ne smemo nikakor zaostati. Pridite torej v obiinem številu. Sadni izvozni trg se letos otvori dne 18. t. m. Trg bode otvorjen ob 3. uri zjutraj. Od 3. do 5. ure se sadje tehta in po 5. uri se sme šele prodajati. Od 16. septembra naprej pa se bode smelo sadje prodajati še-le ob 6. uri. — Javno cepljenje koz se bode vršilo od 4. do 5. ure popoludne sledeče dni in v sledečih prostorih: dne 15. maja v slov. otroškem vrtu in slov. ljudski šoli v ul. Bertolini; 23. maja v razredih ..Šolskega doma" ul. Croce; 16. junija v slov. otroškem vrtu v ul. Sv. Klare; 19. junija v Rožni dolini in Starigori; dne 26. junija v slov. mestni ljudski šoli v ul. Scuola agraria. Pregled uspeha od cepljenja se bo vršil teden pozneje, kot se je vršilo cepljenje. Ta dan se tudi izdajo spričevala za cepljenje koz, ki se potrebujejo pri vpisovanju v razne Šole. — Cepljenju koz so podvrženi vsi I. 1910 rojeni in oni, katerim se dosedaj še niso cepile koze. Neizogibna tombola. — Poslušajte, kaj je morala v ponedeljek skusiti neka moderna dama v Gorici. Naročila si je ozko krilo po zadnji modi ..Štemano" je korakala z njim po ulici in delala male korake — ker velikih se s takim krilom ne more delati. Na Franc Jožefovem tekališču pa je hotela prestopiti cestni jarek. Zagnala je sicer nogo preko jarka, a ta šnient od jarka je bil širji kakor krilo in hočeš nočeš, noga z vso velecenjeno osebo moderne dame je cmoknila v jarek. Dama se je — osramočena — jezila na preširok jarek in ne na svoje ozko krilo. Navzoči so se ji smejali posebno pa še potem, ko ni mogla tudi iz še precej globokega jarka in je morala ozko hrilo povzdigniti celo gori do kolen. To je bilo smeha! Moda — prismoda! Pošten mladenič išče službe Star 22 let. Vstopil bi rad kot trgovski pomočnik. Vešč je slovenskega in italijanskega jezika. Stanuje v Gorici. Via Collonia št. 2. Nova slovenska trgovina z železnino se otvori dne 15. t. m. v Go- rici v Raštelju št. 7. Lastnika sta naša rojaka gg. P i n t e r in Lenar d. Našemu ljudstvu ju priporočamo najtopleje ! Mladenič sc vrgel pod vlak. Nogi odtrgani. Kmalu po 11. uri v nedeljo zvečer je pisk lokomotive, ki je odhajala z go-riške južne postaje proti Ločniku — osebni vlak — naznanjal, da se je morala zgoditi nesreča pred soškim železniškim mostom, kajti vlak se je ustavil. 25 letni Mihael Černič se Je vrgel pod vlak. Strojevodja lokomotive je zapazil kakih 30 korakov pred seboj na železniškem tiru človeško truplo, a vlaka, ki je tekel s polnim parom, ni mogel ustaviti v tej razdalji. Zato je koj vedel — posebno pa še, ker je nekaj zahre-ščalo in se lomilo pod kolesi stroja — da je povozil človeško truplo. Ko se je vlak ustavil, je nastala med številnimi potniki panika, kajti na železniškem tiru pod vozom vlakovodje je nekaj ječalo in zdihovalo. Potniki so izstopili, več ljudi je priteklo z južne postaje gledat, kaj se je zgodilo. Kmalu nato so izvlekli izpod železniškega voza še živega mladeniča z odtrganima nogama gori nad kolenoma, ležečega v luži krvi. V njem so spoznali 25-letnega Mihaela terni ca, stanujočega v Pristavi tik južnega kolodvora, delavca v Tanner-jevi ledenici, lina noga je — odtrgana od telesa — ležala ob strani železniškega tira, druga pa se je le z malo kožico držala telesa, ki je ležalo v sredi železniškega tira. Se živega so prenesli v goriško bolnišnico. Vzrok tega žalostnega čina. Naš poročevalec je obiskal očeta in mater nesrečnega mladeniča, ki so mu sledeče povedali: Nesrečni sin Mihael je pil s svojimi tovariši v krčmi tik južnega kolodvora do 11. ure, nakar je rekel, da ga ne bodo več videli, da se vrže pod vlak, ki odhaja z južnega kolodvora proti Ločniku po 11. uri. Seveda ni vzel nihče teh besed za resno, marveč so se mu smejali. Kmalu po 11. uri je res izginil in storil to, kakor uže opisano. Oče je trdil, da je ž njim lepo izhajal, enako mati, le to da ni bilo starišem prav, da je pustil rokodelstvo — bil je namreč dober čevljar in pomagal očetu, ki je tudi čevljar — in si dobil delo v Tannerjevi ledenici. Ko ga je nesrečni oče vprašal, zakaj se je vrgel pod vlak, je sin odgovoril, da se mu je spodrsnilo, ko je hotel prestopiti železniški tir. Oče pa pravi, da se je sin hotel usmrtiti iz neznanega vzroka. Morila da ga je baje kaka zadeva, katere ni maral nikomur razkriti. Drugače pa da mladenič ni bil hudoben. Oče izključuje, da bi bil sin v nedeljo pijan — kakor poročajo laški listi, češ, da je padel na železniški tir v pijanosti in da je le huda pijanost mladeničeva kriva njegove nesreče. Černič umrl. Potem smo izvedeli, da je nesrečni mladenič Mihael Černič umrl v torek zjutraj ob 6. uri v goriški bolnišnici. Vzrok smrti je zguba prevelike množine krvi. Iz goriške okolice. Mnogo naših volilcev je izpuščenih iz volilnih imenikov! Ljudje, reklamirajte! Poroča se nam, da samo v Mirnuje izpuščenih nič manj kakor 50 naših! Na delo t o rej! g Iz Solkana. — Kaj, Franca Kocijančiča da bomo mi volili? Za noben denar! Kdo je ta Kocijančič? Ta Kocijančič je predsednik nam Solkancem predobro znane »Trgovsko - obrtne zadruge", sestrice naše polomljene »Mi- zarske", katero imamo Solkanci v najslabšem spominu. Kar je ž njo v zvezi, preč od nas! Preč od kuge! Preč od onih. ki so nam pripravili tako sramoto pred celim svetom I Ali si hočemo nakopati na glavo še kak polom s podpiranjem mož. ki so stali v tesni zvezi z našim krahom! Ne boš jaka! Dovolj en »kant", dovolj en „fuč", dovolj en »krati" I Vse bomo pobijali, kar naj bi pripomoglo liberalcem do komande! g V Kozani bo veselica prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. Priredi jo ondotno »Kat. slov. izobraževalno društvo". Vspo-red je najraznovrstnejši. Ob 2. uri pop. bo sprejem »Orlov", ob 2. uri in pol slovesen blagoslov, ob 3. uri in pol veselica, na vsporedu katere je: petje, deklamacije, govori, dve igri in srečkanje. Nastopi več pevskih zborov. Zanimanje za to veselico je veliko po vseh Brdih. Obeta se velika udeležba. Pa saj tudi bo res vredno obiskati ta dan vrle Ko-zance posebno sedaj, ko je narava pravi raj. Torej prihodnjo nedeljo v Kozano! g Ozeljan. Po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče se je preselila iz te solzne doline v večnost Rozalija Mervič, v 21. I. svoje starosti, v najlepši dekliški dobi. Svetila ji večna luč, ostalim pa naše iskreno sožalje. g Št. Peter. — Poročati Vam moramo o lepem napredku naše »Hranilnice in posojilnice", katere se oklepa naše ljudstvo z vedno večjim zaupanjem. Uže kolikim je naša posojilnica pomo-gla! Zato pa, ker naše ljudstvo spoznava dobrote tega našega domačega denarnega zavoda, je vspeh tako lep. Številke naj govore I Posojilnica je štela koncem leta 1910 476 članov. Lepo število, kaj? Promet je znašal K 374 547-80. Stanje hranilnih vlog koncem leta je bilo K 244.523-29. Stanje posojil koncem leta 1910 je bilo: K 306.546-62. Čistega dobička je bilo minulo leto K 2013 55. Rezervni zaklad znaša K 17.21901. Številke govore jasno I Načelnik posojilnice je g. Andrej Blažiča, tajnik in blagajnik pa naš župan g. France Černič. g Oabrlje pri Rubijah. — Minulo nedeljo smo imeli za našo duhovnijo — Gabrije, Rubije in Vrh — javno češče-nje sv. R. T., ki se je v nedeljo popo-ludue sklenilo s slovesno procesijo. Udeležba je bila velika, enako je bilo mnogo spovedancev. Slovesnost je bila lepa. Topiči so pokali, zvonovi pritrkovali, veselo petje se je razlegalo. Ljudje so bili te slovesnosti veseli. g Kojsko. Slišali smo, da je nek liberalec dejansko naoadel nekega uglednega moža iz Sovence. Brez povoda je ta liberalec suval onega s kolenom po hrbtu, najbrže le zaraditega, ker je oni ugledni mož drugega političnega mišljenja. ker ni liberalec, verotajec itd. Oni liberalec se bo moral zagovarjati pred sodnikom in upamo, da mu minejo take muhe. Dne 17. m. m. so šli naši »Orli" skozi Šmartno. Ko so prišli mimo šole, zaslišalo se je iz šols. poslopja neko iz-vanredno umetno čivkanje. Ko smo se ozrli, videli smo na vratih ljudske šole neko moško in žensko osebo. Začudili smo se, da se nahajajo v teh prostorih taki izborni čivkarji. Da, da, šola je pač za izobrazbo?I V Kojskem se bode gradilo poslopje za posojilnico, v katerem bodo imeli tudi »Orli" svoj sedež. Trta in sadje pri nas prav dobro kažeta, kar nas navdaje z upanjem, da bomo imeli nekaj dobička. Še nekaj. Nekemu liberalcu, očetu štirih otročičev se je najbrže polomilo par kolesc v glavi. Čujte. kaj je storil! Vpisal se je v Sokole in v sokolski obleki se je dal tudi naslikati. Mi, ki ga poznamo, menimo, da bi bolje storil, ako bi se več pobriga! za svoja do- mača opravila, kar bi mu gotovo prav nič ne škodilo. Gorsko leseno nafo na glavo, ne pa sokolsko čepico! g Števerjau 4. majnika 1911. — Z današnjim dnem more dati naša občina našim c. kr. uradom imenitno spričo valo, kajti ravno danes preteče šest let, kar smo imeli zadnje volitve starešinstva. Če bi ležal Števcrjan v Turčiji, bi se temu ne bilo čuditi, a da si naši uradi pleteja »venec slave" s takim postopanjem, to je škandal, ki ga mora obsojati vsa javnost. Naš župan spletkari na vse načine, samo da zateguje svojo županstveno dobo, oblastva mu pa gredo na roko s tem, da njegove rekurze na dolgo in široko vlečejo. Danes ob šeslletnici kličemo: tega župana ne maramo več, zato mora proč od občinske hiše. Ob vstopu v sedmo leto vzamemo v roke bojno kopje, da si iz-vojujemo kar nam pritičc, in na tem mestu povemo, da ga bomo sukali dobro, takp dobro, da zadenemo gotovo — v črno. Števerjanci smo teh razmer siti in našega župana še bolj. Napenjal je struno dovolj, naj torej poči. Postava in pravica je na naši strani, ljudstvo je z nami, naša bo tudi zmaga. Volilci. g Popravek. — Sklicujoč se na § 19. tisk. z.rkona, zahtevam, da priobčite z ozirom na vest iz Renč pod naslovom »Krasen kurnik" v zadnji štev. »Prim. Lista" nastopni resnični popravek: Ni res, da se zida kurnik na našem trgu uže en mesec, marveč res je, da se zida uže dva meseca in pol. Goričan-Renčan. g Lokve. Prihodnjo nedeljo, dne 14. maja t. 1. bode imelo tukajšnje »Kat. delavsko podporno društvo" svoj redni letni občni zbor. Dnevni red po predpisih, K obilni udeležbi vabi odbor. g Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Št. Petru pri Gorici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 28. maja 191 1 v »Zadružnem Domu" ob 4. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1910. 3. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 4. Slučajnosti. Vabilo, ki je bilo dne 29. aprila v »Gorici" za dan 14. maja t. 1. je s tem preklicano. g Kojsko. Prejeli smo in priobčujemo: Slav. uredništvu »Primorskega lista" v Gorici. Z ozirom na dopis iz Kojskega priobčen v Vašem listu dne 27. aprila t. L, v katerem je rečeno v zadnjem odstavku med drugim: »Mi-nolo je blizo 2000 let po Krist, rojstvu, pa skoraj gotovo ves ta čas se ni pod nobenim županstvom toliko plesalo kot pod sedanjim kojščanskim i. t. d."; se naprosuje slav. uredništvo, da blagovoli v prvi štv. »Primorskega lista" priobčiti nastopni popravek: Ni res, da se ni pod nobenim županstvom toliko plesalo kot pod sedanjim, res je pa, da se je pod raznim bivšim županstvom več plesalo nego pod sedanjim, kajti nekdaj vzdrževali so se javni plesi in sicer v frakciji Brestje (zdaj ne), v frakciji Imenje (zdaj ne), v frakciji Bala (zdaj ne), v frakciji Slavče (zdaj ne), v Višnjeviku večkrat po dvakrat (zdaj enkrat), v Vipolžah skoraj vsako leto dvakrat (zdaj pa po večini enkrat); v pustnem času plesalo se je v Višnjeviku, v Vedrijanu in v Kozani (zdaj pa le redkokedaj enkrat ali dvakrat samo v Kozani); pod prejš-nim županstvom odmerjena je bila pristojbina za vsak javni ples 20 kron, a zdaj se je ta dvignila na 30 oziroma na 100 kron. S plesom ki se je vršil na velikonočni praznik v Kojskem nima županstvo nič opraviti, kajti dovoljevanje sličnih zabavnih veselic in plesov ne spada v kompetenco županstva marveč v kompetenco c. kr. politične oblasti. Županstvo Kojsko 2. maja 1911. Župan Obljubek. Iz ajdovskega okraja. a Iz Rlhanberga. Minolo nedeljo smo imeli čast videli liberalno soko-lado iz Trsta in iz Gorice. Namen so-kolade je bil: agitacija za bližnje državnozborske volitve v prilog dr. Gregorinu, ki je prišel ta dan osebno v Rihenberg z drugimi tržaškimi liberalci. Pravijo, da ta sokolska telovadba je bilo politično skakanje. Je vse mogoče. Vseh »SokoliČev" je bilo 150. Naša hranilnica in posojiinica bo imela v kratkem občni zbor. Iz letnega poročila, ki ga izda posojilnica po-snemljemo, da šteje posojilnica 28<> članov. Prometa je imela v lanskem letu K 159.369'04. Hranilnih vlog kron 55.341-92. Cisti dobiček za I. 1910 znaša K 1260-59, rezervni zalog pa K 3917 53. Načelnik posojilnice je naš župan g. Josip Pavlica. Iz kanalskega okraja. ki Banjška planota. Minula zima je bila za nas banjškoplanotarje huda. Skoro vse trte so vsled hudega mraza zmrznile, tako, da niso letošnjo pomlad pognale. Malo trt je pri nas, a letos še te so končane. Enako je huda zima končala mnogo češp in kmetovalci, ki smo stavili vsako leto še precejšnje upanje v češplje, razočarano gledamo suho vrhovje češpelj. Kaj pa bo z našo skladovno cesto na planoti? Dpamo, da ni tudi ta cesta zmrznila... Ta cesta nam je potrebna, in sicer tako potrebna, kakor dobra letina. Upajmo, da naš up ni šel po vodi. Banjškar. ki Anhovo. (Li b e ra 1 n i »državnozborski kandidat.) Pretečeno nedeljo, t. j. dne 7. t. m. so postavili naši liberalci svojega »državnozborskega kandidata" — slamnjaka. Prihod »kandidata" ni bil napovedan, zato tudise.ni moglo napraviti dostojnega sprejema. Ker so pa za njegov prihod vedeli le nekateri liberalni mladeniči, so potrosili cesto z zelenjem, odkoder je imel priti. To so storili v noči od sobote na nedeljo. V preveliki naglici niso mogli dobiti niti prostora, kjer bi se predstavil volilcem, zato pa so ga postavili — na visok kol na križpotju, da ga bo videl vsak volilec, ki bo šel k mašil Oj liberalci, hoteli ste napraviti drugim sramoto, a je padla na vas. — Učitelj Klavora je baje uže nabiral podpise za vodovod. To prošnjo je menda tudi uže izročil svojemu kandidatu slamnjaku, da jo ponese na Dunaj. Ne zavidamo liberalce, da so si postavili takega kandidata. — Kar nas je pa pod praporom S. L. S. (in število je veliko) — se ne zmenimo za take le može, kakor je slamnjak kandidat in učitelj Klavora. Ali se ne spominjate liberalnega agitatorja iz zadnjih državnozborskih volitev, ki je pobiral podpise za železniško postajališče v Anhovem, katere podpise in prošnjo je oddal Alojziju Štrekelju? Ali se ne spominjate, kako je farbal okoli s Štrekljevim pismom in njegovo obljubo? Kmetje volilci, ne dajte se slepiti od takih slepilcev! Anhovec. ki Iz Lokovoa. Kuratorij za pospeševanje obrti je vže v jeseni proučil tu-kajšne obrtne razmere v navzočnosti odposlanca c. kr. ministerstva. Poizvedbe so pokazale, da biva tukaj brihtno in marljivo ljudstvo, ki se bori na vse mogoče načine, da se preživi. Gospodje so takoj spoznali, da so v Lokovcu samouki, katerim je treba pomoči, kajti njihov trud ne najde primernega plačila. Ministerski odposlanec je sprejel na se nalogo, da prouči, na kak način bi bilo ljudstvu pomagati. Spoznal je takoj dvojno potrebo: prvič, da dobijo Lokovčani surovine po tovarniški ceni. drugič, da prodajo izdelke naravnost zanesljivim tvrdkam za gotov denar Prvo vprašanje je rešeno. Mini-sterstvo je poslalo vikariju v Lokovec potom kuratorija za pospeševanje obrti različnih vzorcev jekla in žic s cenami vred. da jih poskusijo in se določijo za to ali ono. Prof. Berbuč in inženir Rassevich od kuratorija za pospeševanje obrti, katerim se je pridružil tudi svetnik Pon, sta imela nalogo, poučiti lokovške obrtnike o nameri ministerstva in označenega kuratorija, katero nalogo sta izvršila dne 1. maja t. I. Prizadeti činitelji so bili zelo zadovoljni s prvim korakom, ki sc je za njih storil, in so vsem tozadevnim či-niteljem zelo hvaležni. Vsi so priznali, da vže s tem, kar se je dosedaj zgodilo, bo lokovškim obrtnikom pomagano. A nadjamo se, da stori vlada še korak naprej. Upamo tudi, da bo deželni odbor, kateremu je dal deželni zbor 1200 K v ta namen na razpolago, po možnosti podpiral domačo obrtnijo v Lokovcu. Sedaj smo pač prepričani: »Klerikalci" delajo, »liberalci" pa le zabavljajo. Iz tolminskega okraja. t Vrtovec redivlvus (oživel)! — Joj, joj, naš Vrtovec spet nekaj upa! I, možak pa je! Se ga pa ne prime vsaka bunka, ali pa je tako močan, da jo z lahkoto prenese! Na Dunaj hoče priti! Kaj se mu sanja! Pnkrat je hotel po vsej sili, da bi se priplazil v deželni zbor. A volilci so mu rekli: „Ne!" Zaprli so mu vrata in ga zapodili v „be-tego" h kofelu in k cikorji. Rekli so: Cuker tolči, Vrtovec 1 Sicer pa: Liberalni učitelji nas ne bodo zastopali v državnem zboru! Ime Vrtovec je na Tolminskem tako nepriljubljeno, da se skoraj vsakdo nakremži, kdor je sliši. Bravo Vrtovec! Tombola, katero je napravil pri zadnjih volitvah mu ne zadostuje! Hoče napraviti še večjo dne 13. junija! No, naj jih dobi po hrbtu, ki je uže navajen držati in nositi! Liberalci se smejejo in prorokujejo: »Vrtovec jih bo dobil 13. junija kakor laški osel!" Naj jih, ker se noče zmodriti I t Iz grahovskega županstva. — (V olili bomo dr. Gregorčiča!) Naš klic je: Dr. Gregorčič spet v državni zbor! Nihče drugi nas ne sme zastopati kakor le on I To je glas velike večine našega ljudstva! To se mora tudi zgoditi! Govoriti o kom drugem, je nesmisel in le osmeši se vsakdo, ki bo poskušal volilni boj proti dr. Gregorčiču I Korenike našega poslanca se raztezajo globoko med ljudstvom in jih ni vstanu nobena moč izruti I Noben poslanec ni mogoč pri nas kakor le dr. Gregorčič. To mnenje je splošno. Niti polovica volilcev bi ne šla na volišče v slučaju, da bi ne kandidiral dr. Gregorčič. Sicer imamo pri nas tudi tako-zvane liberalce, ki pa sami priznavajo zasluge dr. Gregorčiča, a ga ne volijo iz strankarske zagrizlosti, ki jih je oslepila. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je dobil dr. Gregorčič pri nas 300 glasov, nasprotnik pa do 240. Sedaj bo gotovo še boljše za nas I Sicer pa dobite nam boljšega poslanca vi, ki rujete proti njemu, ki niste vredni mu jermenov njegovih čevljev odvezati! Drugega ne rečemo, kakor le to: Kdor si hoče glavo razbiti ob zaupanje, katero uživa naš dosedanji poslanec, naj le poskuša I Kaj, da bi vrgli sedaj poslanca, ki nas zastopa uže skoraj četrt stoletja, in postavili drugega na njegovo mesto? Bežite, bežite! Ako bi ne bil vreden našega zaupanja, bi ga uže kedaj zapustili. Ker pa poznamo pre- dobro njegovo delo za svoje volilce. ga bomo zopet in zopet volili in sicer tolikokrat, kolikorkrat bo potreba! To je glas iz ljudstva! Grap ar. Iz komenskega okraja. km S Krasa. Kmetje-vinogradniki! Trte so dobro pognale. Zaroda je obilo. Preteklo leto smo mnogo zamudili in zaspali! Preskrbimo si o pravem času modro galico in žveplo! Sedaj je časi Sodi so prazni, vino drago, naši mošnjički tudi niso pretežki. — Sicer je tržaško sodišče spoznalo, da trtjoni niso državi nevarni in ji ne škodujejo, škodujejo pa le vinogradnikom... Priznati moramo, da je na tem nekaj resnice. Vinogradniki, pazimo strogo na te škodljivce, ki se zavijejo v trtno perje tako, da jim skoraj nihče ne more do živega. Zatorej škropimo in žveplajmo! Tako delo trtjone ugonobi. Političnim trtjonom pa politično smrt! km Iz Komna. Ko se so vračale v nedeljo zvečer domov »sokolice" oglašali se so na pokopališču čuki. Pa ne da so vam peli mrtvaško pesem! Vse-kako pomenljivo! km Komen. Nek liberalni učitelj je napravil prošnjo na dež. šol. svet, češ: Ne morem živeti s tako majhno učiteljsko plačo. — Čudno to I Temu naprednemu možu svetujemo, da namesto da hodi po »luštih" in shodih novce trosit, naj ostane doma in za družino skrbi, pa ne bo trpel lakote ne on in ne njegova družina! Ta je lepa! Kmet nima niti polovico dohodkov, kakor jih ima ta liberalni učitelj, a preživlja še večjo družino. Učitelj pa, katerega mora plačevati kmet, nima dovolj zase in mora stradati! No, kajpada, kmet naj strada, da bo liberalni učitelj žrl! Malo manj »luštov", malo manj »noblese", malo manj dobre papice in fine bum-bice, pa bo dobro, pa ne bo »mižerija" v hiši. Če hoče pa liberalni učitelj „t'ra-jirati", naj »zafrajira" kar ima sam, in naj ne trka potem na vrata raznih oblastev za pomoč I Kmet. km Iz Temnice. — V nedeljo dne 7. t. m. je naš g. župan sklical vse Občinarje skupaj v občinsko pisarno, zaradi plače gospodu duhovniku za leto 1910. Občinarji so se tudi v večini zbrali, in so bili tudi zadovoljili s predlogom g. župana. In naš prejšnji g. podžupan Pahor je zastavil vprašanje na sedanjega g. župana, ali seje kaj ukrenilo za plačevanje za preteklo in za prihodnja leta. Ker pa to novo županstvo obstoji še le štiri mesece časa, ni moglo mka-koršnih sklepov napraviti za duhovnikovo plačo. Nato je stari podžupan iz občinske pisarne prav naglo pobegnil, ker so si ga nekateri Občinarji na njegovo vprašanje prav fino privoščili,, ki so pa imeli popolnoma prav, ker ni on kot stari krmar občine, ki jo je vodil mnogo let, ničesar pravega ukrenil, temveč je on kot dober posestnik in voditelj le hujskal majše posestnike, da ni treba plačati pristojbin našemu gospodu vikariju. Na njegovo hujskanje so res izostali uporniki s plačilom. Lepa čast gre takšnemu, ki dela take krivice, posebno pa onim, ki so mu priskrbeli, da se njegov sin sedaj nahaja v velikem semenišču. km Izjava. — Ker nekatfri sumijo da sem jaz pisal dopise iz Pliskovice v 17. in 18. št. »Primorskiga lista", podpisani izjavljam, da jaz nisem dotičnih dopisov pisal in da nisem bil ž njimi sploh v nobeni zvezi. V Pliskovici dne 8. maja 1911. Josip Žerjal, organist. G. organist Josip Žerjal ni z dopisi iz Pliskovice v 17. in 18. št. »Prim. Lista" v nobeni zvezi. Uredništvo. kin Iz Kostanlovice. — Izvanre-den dogodek smo obhajali v nedeljo, dne 30. aprila. Že v soboto zvečer so nas streli iz topičev in veselo pritrkova-nje zvonov opozorili, da se bo naslednji dan vršilo kaj izvanredno slovesnega. Imeli so namreč naši otroci, katerih je bilo veliko število, namreč 95, prvo sv. obhajilo. Pri tej priliki smo imeli tudi češčenje sv. R. T. Vršilo se je vse v najlepšem redu. Imeli smo dve sv. maši, prvo ob 7. uri, pri kateri so prejeli prvoobhajanci najsvetejši sakra-ment, drugo pa ob 9. uri. Omeniti moram, da je bilo pri tej priliki spovedanih in obhajanih mnogo odraslih. Ob 3. popoldne pa je bila po končanih litanijah procesija z Najsvetejšim, katere se je udeležilo, bi rekel vse občinstvo in tudi mnogo iz sosednih občin. Vsem se je videlo na obrazih zadovoljstvo. Drugo češčenje pa bomo obhajali 12. novembra. Našim prvoobhajancem ostane ta dan gotovo v najboljšem spominu. Želeli bi, da bi se tudi drugič na tako slovesen način obhajal. Dal Bog! Agitacije za volitve ni še pri nas. Sicer je ne potrebujemo, ker velika večina Kostanjcev bo volila kandidata S. L. S. km Vel. Dol. — Blage Ivane Grgič, hčere našega g. župana, ni več med nami. Bogu je dopadlo jo poklicati k sebi v cvetu 19. leta. —- Dne 3. t., m. so ji izkazali zadnjo čast družba Marijina, katere zvesta članica je bila, »K. iz društvo", pa tudi vse polno ljudstva, ker je bila splošno priljubljena. Žalo-stinke, ki so jih pevci in družbenice pele — zlasti pa besede, katere je govorila prednica v slovo rajnki in opomin tovaršicam, so globoko segale v srce. Blagi Ivanki naj sveti večna luč I Ve pa, njene sestre po Mariji, spominjajte se vedno naukov, katere vam je dajala pokojnica na smrtni postelji in dušni voditelj ob njenem grobu. Pravemu Marijinemu častilcu se smrti bati ni. V našem »Izob. društva" je začelo sedaj v spomladi tudi mlado cvetje kliti, naš naraščaj, mladi fantje. Privabila jih je gorka ljubezen našega neurmornega vi-sokošolca g. Mihaela Zavadlav, ki se trudi za njihovo vzgojo. — Upamo, da bodo ti mladeniči naprej hiteli po začeti poti nasproti vzvišenim ciljem pravih Čednosti in krščanske omike, ter se izognili močvirju grde propalosti, ki se zanaša med nas iz bližnjega Trsta. Fantje v senci sv. križa naprej in kvišku do luči večnih resnic, teptaje z nogami, kar je podlega in grešnega. — Močna volja, oprta na božjo pomoč, premaga vse. Imamo tudi četico malih, ki so se odpovedali kadenju ali za vselej ali do moških let. Naj še povem, da se letos socjalni demokratje na moč vsiljujejo med kmete. Po vseh vaseh nameravajo imeti shode. Prilizujejo se kmetom in obetajo zlate gradove. Seveda take sladke pesmi prijetno božajo uho vbogih kraških kmetov, a nazadnje jim je pri srcu, kakor bi se zbudili iz lepih sanj. — Kopač in Tuma pač sami sebi ne verujejo, ko pravijo, da se bo davek odpravil, vo-. jaštvo i. t. d. Iz sežanskega okraja. s Iz Skopega na Krasu. Ob novem letu lanskega leta smo imeli občinske volitve. Teh se je udeležilo iz Kranje-vasi več volilcev, med tem ko se iz Skopega ni udeležil volitev noben vo-lilec drugega razreda Tako je prišlo, da je župan namesto v Skopem v Krajni-vasi. Sedaj se volilci prepirjajo in hočejo nove volitve. Lani so zidali ob cesti sredi vasi zid; ker pa so manjkali površni kamni, zid ni bil še končan. Podžupan je priskrbel in napeljal kamne za zid na cesto. A nekateri niso hoteli, da se zid dokonča, ker je kamenje predrago, in kamenje so morali odpeljati. No, sedaj pa jim kamenje ni predrago, ko ga morajo dvakrat dražje plačati. Take stvari se gode v Skopem. s Iz Dutovelj se nam poroča, da sta tamošnji posestnik in veletrgovec Alojz Sirca ter njegov sin Leopold že od velikega torka v preiskovalnem zaporu v Trstu. Sodišče ju preganja radi hudodelstva goljufije z usnjem z neko trgovino tržaško. Ljudem je to več všeč iz nevošljivosti in škodoželjnosti, ker Sirca »Pekov" je zadnji čas silno obogatel. — Oj kdo bo sedaj pa agitiral za agramo-liberalno nadstranko pri nas! Najbrže bo »Pekovga" nadomestoval kompare mesar in krčmar, naš Ukmar. A tudi ta je imel pred kratkim opraviti nekje radi neke prav čudne in ne prav vesele zadeve. Sedaj pa bo kuhal golaše iz argentinskega mesa, da dobi njegov upliv večjo veljavo. To je par kraških liberalnih mogotcev, za katerimi gre naš kmet kakor mačka za soljo I Oj kmetje, otresimo se takih nadstrankarskih agitatorjev ter ne poslušajmo tomajskega Vrana, ampak posnemajmo komenski okraj! s Iz Skopega. — Ker iz naše vasi ni nobenega dopisa, hočem se po dolgem času enkrat oglasiti. V nedeljo je bil shod v gostilni Janeza Živec. Govoril je neki liberalen pridigar iz Gorice. Govora se je udeležilo prav malo ljudi in ti so prav kmalu zapustili to liberalno klepetanje; izprevideli so, kaj je , liberalizem. Sčasoma bo popolnoma propal. s Pevsko društvo v Skopem pojenja obstajati in to zaradi organista Širca Mirkota iz Cola pri Repentabru. Lani je nastopil službo. Sprva se je tjpdil za učenje in napravil mešan zbor, iz katerega so kmalu izstopila dekleta. Sedaj bo v cerkvi brez petja in organista. s Uto vije. Izjava. Ker me nekateri soobčani sumničijo, da sein jaz spisal dopis v zadnji št. Vašega cenj. lista pod dopisi »iz sežanskega okr.", v katerem se razpravlja glede šolskega vprašanja v naši občini, in se tudi do-tikuje osebe blag. g. glavarja sežanskega, izjavljam : dotičnega dopisa nisem spisal in ne podpisal ter sploh nisem o istem nič vedel, dokler ni zagledal beli dan v listu. V Utovljah, 8. maja 1911. Josip Gerbec, št. 20. Potrjujemo, da ni g. Josip Gerbec z gori omenjenim dopisom v nikaki zvezi. Uredništvo. Iz korminskega okraja. kr Iz Fojane. V nedeljo smo imeli I lep, dan, ki. ostane gotovo mnogim v I večnem spominu- Ta dan smo namreč , praznovali cerkvenega, patr,ona sv. Flor-! jana in bil je tudi ta dan vsprejem deklic v Marijino družbo. 30 deklic je bilo po skupnem sv. obhajilu vsprejetih v Marijino družbo. Veseli obrazi so oznanjali notranjo srečo novih Marijinih hčera. Drobtinice. Požar v norišnici. V ženski umobolnici v Ungvar-ju na Ogrskem je nastal požar, ki se je z veliko hitrostjo razširil. Umobolnic se je polastil hud strah. Le s težavo se je moglo pregovoriti nekatere, naj zapustijo goreče poslopje. Druge so se upirale in so jih morali s silo spraviti na varno. Marsikatera umobolnica in tudi strežnica je bila hudo ožgana. Izgredi 1. maja v Parizu. — Pri majski slavnosti je prišlo med delavci ter kavalerijo do več spopadov. Dopoldne je morala kavalerija trg Kon- kordije, na katerem je grupa anarhistov razsajala, izprazniti, ['opoldne je hotelo 4000 ljudi, ki so imeli rdeče nageljne v gumbnicah, trg zavzeli, pa sc je oborožena sila temu ustavila. Pri tein je bil en policijski častnik v hrbet zaboden, nek drugi častnik pa jo je dobil po glavi. Vsega skupaj je bilo ranjenili 9 policajev, 25 vojakov, 80 demonstrantov. 100 demostrantov so zaprli. Književnost. Socialno vprašanje ali od kod iz vira siromaščina delavskega ljudstva? Spisal f dr. Josip Pavlica. Naznanjamo, da je pri upravi »Primorskega Lista" še nekaj iztisov te knjige. Cena I K. r Samo še 4 dni _ bode v salonu „Central“ družba Sudancev iz roda Nubijcev iz ilfrihe. Predstave v domačih šegah in navadah ter bojnih plesih vsaki dan od 3. ure pop. do 9. ure zvečer. Štev. 1351 Op. Vstopnina 60 vin. Vojaki in otroci plačajo polovico. 7. Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raštela hiš. itv. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovaliiče nirnberikega ln drobnega blaijater tkanin, preje ln nitij Potrebščine za pitama, kadilce la popotnike. NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače in črevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala la vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. , Najbolje oskrbljena zaloga** kraji marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih I: in trgib ter na deželi. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil I. četrtletja, t. j. mesecev jannvarja, felirnvarja in inarep 1910 začne v ponedeljek, IZ. junija 1911, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Dne 17., 21., 24. junija in 1. julija bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V Gorici, 2. maja 1911. Od ravnateljstva zastavljalnice, Rojaki : f Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma"1 Prva NloveuNka trgovina z jedilnim blagom ©€HHW Anton Kuštrin, »aoHiei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in po^ti. -■€> ■€>■€>( Zanesljivo stara domača in najvejčja slov. tvrdka v GORICI samo f 1 SlILIGMt i v hlšl g' Kuštr,na $ Birmanska darila dobite najcenejše in najfinejše po tovarniških cenah vsled velike zaloge, na primer; Niklasto uro za 4 K; srebrno uro za 7*50 K; zlate damske ure za 20 K; za gospode 40 K; zlate in srebrne verižice vseh vrst. — Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano žvicarsko blago n. pr. ..Schaffbausnor zenlth omega- s posebno precizijskim kolesjem po njegovem astrononiičnem regulatorju regulirane. Garantirano zanesljive v vseh legah in temperaturah. Za takšne ure ^ajem večletno jamstvo. j Naznanilo preselitve. Znana st ara domača tvrdka z železnino Konjedic & Zajec naznanja uljudno, da preseli svojo trgovino v prostore hiše • VI |§ || M| • £ Gosposka ul. št. 7 (prej krojaška zadruga). Na novo praktjeno urejena t r g* o v i n a omogoči nas naše cenj. odjemalce vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno postreči. Zahvaljevaje se dosedanje] cenjenej naklonjenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, priporočamo se za obilne naročbe v naših novih prostorih z odličnim spoštovanjem Konjedic & Zajec. U izviren roman, spisal Soški Grnošolec, se dobi v ..Narodni Tiskarni". J = Cena broš. 1 K. m Naša najmodernejše opremljena tovarna zavzemlje skozi 40 let prvo mesto med tovarnami za stiskalnice in vživa v strokovnjaških krogih Ij „ Jj®* Zahtevajte posebni katalog št. 269 za vinske in sadni preše, moštovne priprave, hidraulične stiskalnice, za vinske in sadne mline, stroje za odbiranje jagod itd. Črez 650 kolajn in prvih daril itd. Ph. MAYFARTH & C.o Dunaj, II. Taborstrasse 71. Iščejo se zastopniki. V MANUFAKTURNI TRGOVINI TEOD. HRIBAR a a a a a Gosposka ulica štev. 6 -■ v GORICI — Sg dobi perilo za r\CvCstg rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, 1’erkal, Batist, Zetir, Satin. Modne volne sukno za moško obleko, preproge, zavese, odeje, šivane kuverte, žime, volno za postelje. Jager, srajce itd. itd. Za birma prave švicarske ure zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki Aleksander Ambrožič GORICA, Korso J. Verdi 26. Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah. M OP.* H <4 'e a o .2. N ^ o. ° E * i> a • #c^ ? ? O..S *- tn '57 55 "t? «5 5 2 > £ nS o ^ in M S5- Pijte san ki se dobi dosod Fr. Špacapan, Ozeljan Ad. Ivančič. Kanal .los. Urbančič, Bazovica l:r. Majne, Gornje Vremah J. Škerlj, Tomaj Fr. Miklavič, Kobarid 10 Tolstovrškc aj na Primorskem pri naslednji! Josip Vatovec, mislice Divača Leopold Jonko, Bovec P. Bertok, kon. dr., Dekani Ivan Ukmar, Dutovlje J. Štravs, Cerkno M. Kacin, Police > slatino! ^ i preprodajalcih: K. Šiškovič, Černikal Avf;. Dolenc, Ajdovščina li. Bevk, Lokavec Iv. Fidel, Pesek Fr. Silvester, Vipava L. Kovačič nasl., Sv. Lucija SLOVENCI! Svoji k svojimi Kupujte In zahtevajte povsod 1 1 le TOLSIOVKŠHO SLATINO! 1 —— 1 W J2.Z 2 o 2i ° S O »Sl ? p M ■o a« g' b-5 S t» c. o-' £ CA — (t r w N _o' m or. O H 5< !£: 2. P H xg.o sgjg* «aa'Sg~' B] JOSIP CULOT v Rašfelju štev. 2 25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce in punic za igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. o*1 1------- Pozor! ^ tar! čebelarji! Med zajamčeno pravi za pitanje čebel se dobi pri J. KOPAČU, svečarju v GORICI. Gfe na k I I o£ r. 1*30 K. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Odlikovana pekarija in Hlad (Mar na K. Draščik v Gorici na Kornu (v tastu. IzvrAuJe. naročila vsa. “?a peciva, torte, kolače za b. ■> In poroke, pince Itd. Pro različna fina vina in likerje nu drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ O ♦ ♦ ♦ NOSPIC PRI SV. PUHU ob divnem Bohinjskem jezeru (525 m) poleg cerkvice sv. Duha, ki ga je zgradilo »Kranjsko duhovsko podp. društvo" združen s penzijonatom, je najlepše lt.„v >. Olje. katere*« nnrofan. .Ilrektno i, Nnrnulji., prrUfe »e t „l0je„i kem. lal.oratorju |i reti no »e na »teklenlre. /ato /amorem jamčili „„Jini tt. oiljenialcem vlede či.tote In »talne sposobnosti ra /.druvljeuje. Crintofolettijeva pijača is kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; 0T ***** M* * J Goriška zveza 'l© gospodarskih zadrug in društev v Gorici regtatrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje uri natopil taetjjiiik potreMčin in pri prodaji “V ,/V“ Mulil urita. -'v- ■/v •%>- Zaloga je v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32- »Kmečka Banka" v Gorici, 1 na Kornu št. 12 ===== eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. tor jih obrestuje čisto po :E ■V Načelstvo obstoji iz k*. . |)r. Alojzij Franko, prodnudnik, Ivan Saunig, veleposestnik in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljuliuk, velopoaontnfh in iupan v Knjskem-Krasno. Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzij Mandelj, veleposestnik v 1’odjjori, B: M Trst Loterijske številke. 6. maja ............ 42 84 45 16 7S Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica dolin Croce štev. (> Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Pafek, V naslednik Karola CuFer priporoia sc tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo toino in po najnižji ceni. Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam bla^o iz lastnih delavnic. ---------- Za innogobrojna naročila se toplo priporočam ANTON BREŠČAK. j dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20—30 ♦♦♦ pri J. MEDVED - GORICA. = u s o & D PINTER & LENARD se otvori mp**’ 15. majnika, a ►■3 p?a r- t— s= c/j< <*> < » M » Peter Cotič, (( čevljarski mojster, Gorica, Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Nžročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Gamaše "-Eft ™!“ie se Galoše se popravlja. podplati ter čevljarske potrebščine. Restavracija „TRI KRONE ..CENTRALNA POSOJILNICA" f GORICA - Gosposka ulica - F?EQISCF50\7flTlfl ZADRUGA Z OTTlEjenO ZAVČZO ♦ v GORICI «■ Usnje Vrvarsko ,aZT° I. Drufovka Gorica Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.) Ustanovljena tvrtlka leta 1806. obrestuje hranilne vloge po 4' Daje članom posojila na vknjižbo po 5'4°j0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GfllS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. p.opoludne. ODBOR. ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne. Ferdinand Baumgarten, restavrater. Delaonica cerltvenih posod in certaga orodja * Fr. leban Borita, Magistralna ulica šteu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — „Ljubljanske kreditne banke“ se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- ffioge na ftnjižice obrestuje po JVsVo. vloge v tehočera računu po dogovoru. V Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. —Rezervni zaklad K 450.000. ====== PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. - --------------- Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. £e«Ijarsha zadruga 9 Mirnu naznanja sl. občinstvu, da jo 0(^P1(} jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na Voo^ štev. 1 ter^sejpi^r^ za obilno naročbo. — Ima v zalog^vsako-vrstnega obuvalaj*^ zmernih cenah. Oglas. Podpisani krojaški mojster in trgovec priporočam slav. občinstvu svojo edino trgovino in združeno krojaško delavnico v Brdih za obilna naročila. V zalogi imam raznovrstnega blaga, kakor: sukno, tkanino („cajh“), perkal in j drugo potrebščino ter vse priprave za Orlovski kroj, telovadnih hlač in srajc. — Priporočam slavnim društvom „0rel“, naj si pri meni naročajo Pripravljen sem na zahtevo društva priti na dom in vzeti mero ter zgotovljeno obleko na dom poslati. Cena obleki razen telovadnih hlač in srajc, je 36 K’ do 38 K. Z odličnim spoštovanjem Andrej Mavrič, krojaški mojster in trgovec Kojsko 205 (v Brdih). se večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. I)a se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo POMLADANSKIH IN LETNIH NOVOSTI. Kdor im* zamore sl »um oglegatl najino zalog.*, naj si naroči vzorce, katere d<>'»i poštnine prosto na (lom pri domači tvrdki J Ivančič & Kurinčič-Goriea, Q liosposka ulica št. 11, (nasproti Hotela treh kron.) Rlago za , Orlovske* kroje, kakor vse potrebščine, spadajoče k telovadnemu kroju, dobijo slavna ,Orlovska* društva pod ugodnimi pogoji. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskara“ (odgov. L. Lukežič) v Gorici.